384
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
Arhivi 27 (2004) št. 2
Hans Banki, Bolni Habsburžani. Bolezni in počutje vladarske rodbine, Ljubljana : Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, 2004, 185 strani. Prevod: Jakobina Slapar, Marjeta Kočevar; spremne študije: Zvon-ka Zupanič Slavec (urednica), Marjan M. Kle-menčič, IgorGrdina.
Pri Inštitutu za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Znanstvenem društvu za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije so pripravili za izdajo knjigo Hansa Bankla Die Kranken Habsburger. Befinde und Befirtdlichkeiten einer Herrscherdynastie v prevodu Jakobine Slapar in Marjete Kočevar z naslovom Bolni Habsburžani: bolezni in počutje vladarske rodbine.
Za objavo knjige so se pri Znanstvenem društvu za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije odločili zato, da bi slovenskemu bralstvu približali zasebnost vladarske družine, s katero je bila dolga stoletja povezana tudi slovenska zgodovina. V predgovoru h knjigi, ki obsega 185 strani, Zvonka Zupanič Slavec kot urednica opozarja, da smo s tem prevodom dobili prvo knjigo o patologiji evropskega plemstva v slovenskem jeziku. Knjiga je zaradi duhovitega in poljudnega pisanja berljiva in kot taka dostopna široki paleti bralcev zahtevnih in manj zahtevnih.
Avtor knjige je avstrijski patolog, ki je izdal več kot 160 znanstvenih publikacij, zaslovel pa s poljudnimi uspešnicami o patologiji v zgodovini. Za pisanje le-teh je Banki pregledal več kot 200 bolniških kartotek in obdukcij skih poročil pomembnih osebnosti. Poleg omenjene knjige, prevedene v slovenščino, so v nemščini izšle V hrbtu tiči nož, Bolezni Ludwiga van Beethovna, Mozartove relikvije, Mnogo poti vodi v večnost, Usoda in konec nenavadnih ljudi, Patolog ve vse, vendar prepozno.
V knjigi z dvanajstimi poglavji je predstavljeno življenje Habsburžanov iz drugega zornega kota, kot smo bili vajeni doslej. Poleg skopih političnih podatkov obravnava predvsem bolezenske težave, ki so bile pri večjem delu vladarske družine posledica poročnih zvez med sorodniki. Avtor, po poklicu zdravnik patolog, nam z opisovanjem bolezni, ki so pestile dinastijo, in vpletanjem zanimivih anekdot o posameznih predstavnikih avstrijske vladarske rodbine osvetli tudi del takratnega političnega dogajanja.
Samemu prevodu knjige so se v uredništvu odločili dodati še tri spremite študije uveljavljenih strokovnjakov: zgodovinarke medicine doc. dr. Zvonke Zupanič Slavec, slovenista in zgodovinarja prof. dr. Igorja Grdine ter geografa in zgodovinarja prof. dr. Marijana M. Klemenčiča. Tako je prevod dobil aktualizirano medicinsko, politično-zgodovinsko in gegraf-sko-zgodovinsko ozadje. Žal prispevkom manjka znanstveni aparat, pogrešamo pa ga tudi pri prevedeni knjigi, saj najdemo navedeno le uporabljeno literaturo. Delo tako ostaja z mnogimi zanimivimi podatki in razpredelnicami prijetno berljiva in zanimiva zgodo-vinsko-medicinska uspešnica. Knjiga je zanimiva in sočna družinska kronika Habsburžanov, ki na mnogih
mestih zelo spominja na knjigo Dorothy Gies Mc-guigan The Habsburgs The Personal Lives of a Royal Family (v slovenskem prevodu Habsburžani privatno).
Aleksandra Serše
Šolska kronika, Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, Glasilo Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana, leto 2003, letnik 12 - XXXVI, številka 1, 174 strani, in številka 2, 225 strani.
Slovenski šolski muzej je podobno kot lani tudi letos izdal dve številki glasila Šolska kronika, in sicer je prva splošna, druga pa tematska, namenjena razpravam ob razstavi z naslovom Stara šola novo tepe.
Po uvodnih besedah urednice Marjetke Balkovec Debevec sledi niz treh člankov in razprav. Dr. Edvard Protner predstavlja doslej nepoznano delo slovenske povojne pedagoške misli dr. Ivana Ahčina z naslovom Pedagogika, ki odseva pedagogovo politično skrajno desno usmerjenost, saj je pripadal taboru t.i. bojevitega katolicizma. Tudi Ernesta Drole obravnava manj poznano temo. Seznanja nas z italijansko stavbno dediščino šol iz obdobja med obema vojnama na območju devetnajstih občin, kijih pokriva organizacijska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Novi Gorici. Dr. Božo Otorepec predstavlja kamniškega šolmoštra Ulrika in njegov zanimivi pečat iz leta 1297, na katerem je upodobljen sedeč s knjigo v rokah. Take upodobitve so pri nas velika redkost.
V rubriki Prispevki in gradivo sta dva prispevka. Veronika Bartolj predstavlja prizadevanja učitelja fizike Franca Hauptmanna s konca 19 stoletja, da bi v šolah spremenili način faktografskega poučevanja in otroke naučili logičnega razmišljanja in sklepanja. Ob 110. obletnici smrti jezikoslovca in literarnega zgodovinarja Josipa Marna je Tatjana Hojan pripravila pregled njegovega sodelovanja z razpravami in drugimi prispevki, objavljenimi v glasilu Učiteljski tovariš.
Za vsebinski sklop Jubileji pripravlja Slavica Pavlic vsako leto predstavitev tistih šolskih ustanov, ki proslavljajo visoke in okrogle obletnice ustanovitve. Tokrat jih je kar 38 z vseh koncev Slovenije. Redkejši so v Šolski kroniki zapisi ob jubilejih učiteljev. Mar-jetka Balkovec Debevec pa je tokrat prispevek posvetila upokojeni učiteljici Vidi Uršič, ki je v letu 2003 učakala kar stoti rojstni dan.
Redna rubrika v zborniku je tudi Iz muzejskega dela, kjer vsakokrat lahko beremo o vsem, kar so maloštevilni, a prizadevni zaposleni v Slovenskem šolskem muzeju v obravnavanem letu postorili. Vedno znova smo lahko prijetno presenečeni in začudeni nad njihovim neutrudnim elanom in zamislimi. O tem nam sporoča direktor, mag. Branko Šuštar. V tej rubriki je