GLAS NARODA The lurgett Slovenian Daily In (life Unrttj Stutf^ List slovenskih delavcev y AmerikL TELEFON: CHel»ea 3—3878 No. i 33. — SteTnT and legal HoBdaja. 75,000 Entered ag Second CIam Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y.t under Act ofC^grew of March 3. 1879. TELETOM: OHalwa 3^7» NEW YORK, MONDAY, JUNE 8, 1936 —PONEDELJEK, 8. JUNIJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. VELIKE STAVKE V TREH EVROPSKIH DRŽAVAH Samo v Franciji stavka nad miljon delavcev ŠTRAJKI SO SE RAZVILI TUDIlH NA ŠPANSKEM IN V BELGIJI Proti belgijskim stavkarjem postlano vojaštvo. — Poljski delavci v Andaluziji so na stavki. _ Francoski parlament je sprefjel Blumov program. Stavkarje je pozval k redu. KONFERENCA VLADARJEV TREH DRŽAV PARIZ, Francija, 7. junija. — Socijalistični ministrski predsednik Leon Blum, ki je nastopil vlado sredi velike stavke nad miljon delavcev, je v parlamentu dosegel veliko zmago, ko so socijalistični poslanci s 384 glasovi proti 210 potrdili njegov program, v katerem obljublja stavkarjem, da bo vstreženo njihovim zahtevam. Blumov program, v katerem je vključeno tudi 40-urno tedensko delo, je bil sprejet v času, ko je prišlo v stavki do prvih izgredov na pariških ulicah. Navzlic temu, da je Blum zagotovil stavkarjem, da bo vstreženo njihovim zahtevam, ni nikakega znamenja, da bi stavka ponehala. Komunistični list "L'Humanite" je v posebni izdaji poživljal stavkarje, da naj še dalje imajo zasedene tovarne in trgovine in prisilijo delodajalce, da jim dovolijo 40-urno delo, zvišane plače in plačane počitnice. Ves dan je bila policija zaposlena, da je vzdržala mir. Razdelitev konservativnih listov L'ln-transigeant in Pair Soir so raznašalci listov preprečili in so liste na ulicah zažgali. V zbornici je nastal velikanski vriše, ko je poslanec desnice Xavier Vallat vstal in zaklical: "To je prvič v zgodovini Francije, da deželi vlada žid." Poslanci levice so žvižgali in pretili poslancem [ desnice. I Blum je užaljen vstal in odšel iz zbornice. Toda njegovi prijatelji so ga pregovorili, da se je zopet vrnil. Ko je bil slednjič njegov program sprejet, je Blum izdal oklic na delavce in jih pozival, da vzdržujejo red. ANTWERP, Belgija, 7. junija. — Kabinet je 1 posvaril belgijske stavakrje, da ne ovirajo dela v pristanišču in tovarnah. Vojaštvo je z nasajenimi bajoneti stražilo stav-karske kraje. Na prošnjo socijalističnega župana Camille Huysama je bilo poslanega še več vojaštva. Stavkarji so dovolili, da je bilo zloženo žito iz dveh parnikov. Drugi parniki pa so odpluli v druga pristanišča s svojim tovorom. V pristanišču se nahaja 45,000 ton pšenice in 3000 praznih železniških voz. Parnik Gerolstein je s I 70 potniki odplul v New York, toda brez prtljage. Policija je preskrbela, da je bila prtljaga poslana v Rotterdam. MADRID, Španska, 7. junija. — Oblasti se trudijo, kako bi poravnale stavke, ko stavkujoči kmetje korakajo proti Seville. Nove stavke so bile razglašena v Estepi in Rodi. Vlada je tja poslala posebnega odposlanca, da poravna stavko. Poljedeljski minister je obiskal Sevillo in je skušal izvesti kmetsko reformo. V Madridu je rekel notranji minister, da pogajanja z zgradbenimi delavci dobro napredujejo ter je izrazil upanje, da bo stavka kmalu poravnana« Sestali so se romunski kralj, jugoslovanski regent i n čehoslovaški predsednik. — Jugoslavija naj bi priznala Rusijo. BUKAREŠTA, Romunska, 7. junija. — Prvič v zgodovini Male antante so se v soboto sestali vladarji vseli treh držav v Bukarešti. Na konferenei so se >ešli romunski kral.i Karol z vnanjim ministrom Nikolajem Titule-scu, jugoslovanski regent knez Pavel ter čehoslovaški predsednik dr. Edvard Beneš z vnanjim ministrom dr. Kami-lom Krof t o. Knez Pavel je takoj po konferenei odpotoval iz Bukarešte v veliko presenečenje Romun-eev, ker ni ostal do proslave šeste obletnice vrnitve kralja Karola iz izgnanstva. Premagati pa je bilo treba mnogo zaprek, predno je knez Pavel pristal, da se vdeleži konference, ki pa je izgubila mnogo na svoji važnosti, ker ni s knezom prišel tudi mini strski predsednik in vnanji minister dr. Milan Stojadino-*vič. Kot vzrok za odsotnost vna-njega ministra je bil naveden, da regent in vnanji minister ne moreta biti ob istem času odsotna iz dežele. Toda pravi vzrok je bil, ker se je Stojadi-novič bal, da bi Titulescu in dr. Krof ta zof>et pričela nanj pritiskati, da je že čas, da bi Jugoslavija priznala sovjetsko Rusijo. Vendar je knez Pavel s svojo prisotnostjo '{»okazal Čehoslovaški in Romunski, d o poljski vnanji minister Beck .Jugoslavije ni pridobil za blok proti Rusiji v zvezi z Nemčijo, Poljsko in Madžarsko. SCHUSCHNIGG __m MUSSOLINI Razpravljala sta o avstrijskem stališču v Ženevi. — Zaradi posojila je Avstrija v težavnem položaju. ROCCA DELLE CA MINA TE, Italija, 5. junija. — Diktatorja dveh evropskih držav — Mussolini in dr. Schusclmigg — sta razpravljala o bodočnosti svojih dežel. II duce je hotel vedeti o avstrijskih diplomatskih pogajanjih s Cehoslovaško in Poljsko in kako stališče l»o zavzela Avstrija v Ženevi na prihodnjih posvetovanjih Lige narodov glede italijansko - abesinske vojne. Schusclmigg pa je vprašal Musolinija. v kakih odnosa ji h je z odstavljenim podkancler-jem in voditeljem heimwehra knezom Starhembergom. Kot pravijo avstrijski in madžarski viri, je Mussolini jeva poglavitna želja, da bi Avstrija in Madžarska zagovarjali italijansko stališče glede Abc-sinije na zborovanju Lige narodov v Ženevi 30. junija. Toda Avstrija se nahaja v zelo kočljivem položaju, kajti ne mara žaliti ne Anglije, ne Francije, ker nadzorujete posojilo, katero je dobila Avstrija od Lige narodov. Oba diktatorja sta tudi razpravljala o tem, kako bi bilo mogoče pridobiti tudi Nemčijo za sj>orazum med Avstrijo, Italijo in Madžarsko. LONDON ZA ZAPADN0 POGODBO Vnanji minister Eden čaka na Hitlerjev odgovor. — Pogajanja bodo obsegala zračno pogodbo in razorožitev. MAKSIM GORI NEVARNO ZBOLEL MOSKVA, Rusija, 7. junija. — Slavni pisaetlj Maksim Gorki je zbolel za liripo. Pri tem pa se je ponovila njegova stara bolezen na pljučih. Gorki, ki je bil že v svoji zgodnji mladosti revolucijo-nar, je kot pisatelj zaslovel daleč čez meje svoje domovine. Njegovo pravo ime je Aleksij Maksimovič Pješkov in si je pisateljsko ime Gorki (Grenki) nadel pozneje. 25. septembra, 1932 je slavila Rusija. 40-letnico njegovega pisateljskega delovanja. Gorki je ravnatelj zavoda ruske književnosti na sovjetski akademiji znanosti v Moskvi. ČEŠKA BO UTRDILA MEJO PRAGA, Ceh os I o vaška, fi. junija. — Najvišji obrambni svet je sklenil zgraditi močne utrdbe ob nemški meji. Seji je •predsedoval predsednik dr. Edvard Benes. Utrdbe bodo zgrajene s poso-Jjilom. ki ga je parlament že dovolil. Obrambni svet je sestavil načrt za utrdbe, toda ga ni objavil. Ker je Nečmija z vojaštvom zasedla Pore nje, je Čehoslovaško oprijel velik nemir. Do sedaj se je Cehoslovaška zanašala na francosko pomoč, toda sedaj ne more upati, da bi mogla Francija dovolj naglo korakati čez nemške utrdbe v Porenju. Zato je Cehoslovaška sklenila, da utrdi svojo mejo proti Nemčiji, da jo varuje toliko časa, dokler ne pride pomoč od Nemčije in Rusije. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih driavQK TUDI ŠVICA SE 0B0R0ŽUJE BERN, Švica, 7. junija. — Švicarski narodni svet je s 159 glasovi proti 11 dovolil 234 milijonov švicarskih frankov v obrambne namene. LAKE WOOTON, Anglija, 7. junija. — Kot je v svojem govoru rekel vnanji minister Anthony Eden, je Anglija pripravljena skleniti zapadno -evropsko nenapadalno pogodim in za medsebojno pomoč. "Tako pogodbo bi jjosobno pozdravili," je rekel Eden," ako bi vsebovala misel zračne pogodbe, kot je bila predlagana lansko leto in če bi bila pri tem vključena tudi omejitev oboroževanja." Eden je tudi izrazil upanje, da bo Hitler v bližnji bodočnosti odgovoril na angl. vprašanja glede evropskega miru in da bo ta odgovor tak, da ne bo nikakih ovir pri pogajanjih, katera smatra Anglija za ze'o važna za evropski mir. Eden pa je tudi rekel, da bo morala biti Liga narodov preurejena. O tem je rekel: 14Ligo moramo ohraniti pri življenju in se moramo lotiti katerekoli prcuredl>e, ki je potrebna, z željo, da bo mogla vzdržati mir. Vlada se zaveda potrebe, da se posluži vsake priložnosti, da bo sklenjena kaka pogodba, ki bo omejevala oboroževanje." LONDON, Anglija, 7. juni ja. — Vnanji minister Eden je naznanil, da bo Anglija pre-menila svoje stališče glede sankcij proti Italiji in da bo podpirala predlog, da so sankcije opuščene. ŽENEVA, Švica, 7. junija. — Čehoslovaški predsednik dr. Edvard Beneš je sklical sejo Lige narodov 30. junija. Seja je bila sklicana na željo Argentine in v namenu, da odloči glede italijanske aneksije Abe-sinije in o sankcijah. Angl. vnanji minister Eden pa je kot predsednik Liginega sveta predlagal, da se seji Liginega sveta preloži od 16. junija do 26. junija. KHARTUM, Sudan, 7. junija. — Poročila iz Abesinije naznanjajo, da Italija naglo nadaljuje s svojim zasedenjem cele dežele. Pred kratkim so Italijani bombardirali 18 vasi v okraju Kvara, ker se Fitaurari Man-gaša ni vklonil ultimatumu, da v treh dneh pride s svojimi četami iz gorovja in izroči o-rožje. Ali ste že naroČili Slo* vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936* — Vreden je 50 centom, VIHARJI V 0KLAH0MI IN KANSASU KITAJ. VOJNO RAZPOLOŽENJE SEDAJ POJEMA Viharji, poplave, strela j Južna kitajska vlada ne in toča povzročajo ve-; mara sama nastopiti liko škodo. — Vihar je ubil pet ljudi, utonil je en mož, strela ubila tri. OKLAHOMA CITY, Okla., 7. junija. — Viharji, poplave, toča in strela so povzročili smrt devetih oseb v Oklahomi in Kansasu. Povzročena ^ bila velika škoda. V viharjih, ki so divjali po nekaterih krajih Oklahome, je. izgubilo življenje pet oseb. En mož je utonil in strela je ubila tri osebe. V bolnišnici v AVauriki so > bolniške strežnice prenesle 12 bolnikov v dolenje nadstropje, ko so zapazile, da se bliža tornado. Kmalu nato je tornado odnesel streho bolnišnice. V Jfastingsu je tornado u-bil ženo nekega farmerja, je prevrnil dve trgovini ter porušil več his. Trije mostovi čez reko Cimarron so bili poškodovani. Toča je na poljih napravili mnogo škode. Tornado je divjal nad No-wato in povzročil mnogo škode iui petrolejskih napravah in na polju. V bližini Cantona je okoli 100 akrov z«nnlje pod vodo. OBLEKA IZ MLEKA LONDON, Anglija, 7. junija. — Italijanski poslanik I)i-no Grandi hodi po londonskih ulicah v obleki iz mleka. Obleka je narejena iz umetne volne "lanital". Ta izum je pomagal Italiji, da je tekom abesinske vojne premagala sankcije Lige narodov. Kot razlaga Grand i svojim diplomatskim tovarišem, se lanital izdeluje iz mleka. Iz S5 kvartov se najprej vzame smetana, katero je treba umesti in mesto, da iz te tvarine napravijo sir, s pomočjo nekaj kemikalij napravijo sedem funtov lanitala, iz katerega ju mogoče izdelati 14 jardov platna. Tega platna ni mogoče ločiti od pravega volnenega blaga. Medtem ko nekateri slični izdelki razpadejo, kadar se zmočijo, lanital prenese vsako mokroto. Dr. Alntonio Ferretti, ki je iznašel lanital, ga celo priporoča za kopalne obleke. Tako obleko bo Grandi v bližnji bodočnosti omislili za celo svojo družino in za vse poslanlško uradništvo. proti Japonski. — Kitajci dolže Japonce propagande. ŠANGHAJ, Kitajska, 7. junija. — Poročila iz Kantona, ki jih je prinesla ja]>onska časnikarska agent ura Dome j, prinašajo dodatne podatke o vpadu južne armade v provinco Ilonan, toda Kitajci označujejo te vesti za neresnične. Japonska poročila trdijo, da južna kitajska armada prodira proti severu in da nikjer no zadene na kak odpor. Kitajci v Sanghaju in T"n-n-tsinu zatrjujejo, da gre pri vseh teh poročilih za japonsko oropagando, ki hoče samo do. seči, da bi prišlo do spora med severno in južno kitajsko vlado. HONGKONG, Kitajska, 7. junija. — Južni kitajski patrioti so sedaj prepričani, da so dovolj izzvali Japonsko in sedaj izjavljajo, da ni njihov na men voditi vojne proti Japonski. Voditelji v Kantonu zagotavljajo, da kantonska armada ne bo sama korakala proti Japonski in da tudi ne mara dovesti do kakega spora z osrednjo vlado v Nankingu. Pravijo, da so s tem, da so poslali proti severu "osvobodilno armado", hoteli severni kitajski vladi pokazati, da so ji pripravljeni pomagati proli Japonski. Južna kitajska vlada je mobilizirala 100,00«) -voja kov. Zadnja poročila iz Kantona pravijo, da mora proti japonsko kampanjo pričeti vlada \r Nankingu, kantonska vlada pa želi, da se cela Kitaj>ka postavi v bran proti japonskemu prodiranju v Kitajsko. DIUJNGERJEVA IZDAJAL-KANINA SREČE BUKAREŠTA, Romunska, 5. junija. — Notranje ministrstvo je prepovedalo gleda* liško predstavo, v kateri je i-mela nastopiti Ana Sage, ki je policiji v Ghieagu izdala roparskega morilca Joliua Dill-ingerja. Z gledališčem >e je pogok v Družmirju ter zahteval cigarete. Gostilni-ar ju se je zdel neznani mladenič sumljiv, pa je naglo poslal po orožnike. Pri aretaciji so našli j»ri njem še vse ukradene vozne karte in večino drobiža iz postajne blagajne, šop vetri-liov ter celo vrsto drugih ukradenih predmetov, kakor 4 ure, 3 verižice, ver zlatih prstanov, 2 denarnici, stroj za striženje las in različen drobiž, ki oči-vidno izvira iz Številnih tatvin. Oddali >o ga sodišču. POŽAR V STOPICAH V nedeljo 10. maja ko so gasilci praznovali god svojega patrona sv. Flori jana, je okrog popoldne izbruhnil v Stopi-čah pri posestniku Štanglju požar, ki je vpepelil velik skedenj in hlev. Zgorelo je tudi nekaj slame in mrve, orodje, živino in drugo so ljudje še pravočasno rešili. Vžgala je najbrž strela, saj je to popoldne divjala huda nevihta. Sreča v nesreči je bila, da je veter pihal od vasi, sicer bi bil požar postal usoden za vso vas ki ima največ s slamo kritih hiš. TRAGIKA KMEČKE DRUŽINE Frane Merliar je mlad gospodar in družinski oče v Prigorici pri Ribnici.( Hodi tudi iz mladega že z rešeti v Avstrijo. Poprej sta hodila z očetom redno na Dunaj, lani pa 'je oče obnemogel in šel je sin sam za zaslužkom Ves zmučen in spo-ten od težke krošnje je prišel neko soboto na svoje stanovanje na Dunaj, veseleč se nedeljskega počitka i>o celoteden-skem naporu. Ze naproti pa KNJ IGAR NA "GLAS NARODA" sprejema naroČila za VODNIKOVO DRUŽBO IN MOHORJEVO DRU2BG ČLANARINA ZA VODNIKOVO DRUŽBO ZNAŠA — $1.~ ZA MOHORJEVO DRUŽBO TA — $1.25 — Peter Zgaga % Knjige za leto 1f»:?7 bodo g poslane iz stare domovine jj naročnikom po poŠti- .S POTA. . . Na potovanju skušam skleniti 'sempatam kakšno ožje prijatelj stvo, zato kar takole slučajno vprašam tega ali onega, če bi hotel naročiti "(Has Naroda". Vprašanje oziroma beseda pa le redkokdaj pade na rodovitna tla, kajti večina rojakov (posebno pa rojakinj) >i u tvarja, da -e šalim, oziroma mi denarja ne zaupajo, češ, za 3 j pijačo ali kakšno drugo reč rt! mil je zmanjkalo, pa 1*1 se rad % j še nekoliko poredil z;i naše žulje in na naše >t roške. I speli je šele takrat, ko spregovori moje spremstvo odločilno in moško besedo. Da ne bo kilo v zmoti glede | :: K n j i ga r n a :: 8 "Glas Naroda" 1 216 WEST 18th STREET | :iEW YORK I ^BiiiTBf m—mnuMBitigBaaBfli!iiiažat."i: aii Buronu>miami—HcauiBcitiia^i Dopisi, kojna Marija Kausehl. Njenega groba namreč do danes niso ni- DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljiva po dnevnem kurzu. ▼ JDQOIUVUO 9 S.7S__________Din. I— S C. J_______Dta. 91m--------W«l sm 111.79 - Wb. 009 929.99 ______Dta. 1999 M7JI ... .. Dte. 9999 KMM BM Cm BEDA/ H iT KO MENJAJO SO NAVEDENE omam podv&ene spremembi gobi ali voli •- ■ 1 ■ mm, tečjlb bmMcot kot igoraj lutmeno, bodUt t ttd»]l& all Utah dovoUtlmo to bolje pogoj*. WLA&LA f AHBBISKIH dolakjh $ I.— Mttle flail..........9 Ml 919— " " ..........$19.99 919.— " - ..........tIC— 991-— mm 99LŠ9 SE '••••f > • •*# 4 Prejemnik doM ▼ starem kraja IzplaCllo t dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRI- 8TOJB1NO flU-" »GU| JUroda" NAPAD NA SODNIKA Ko je 1. maja ob j>ol !). dopoldne čakal litijski sodnik dr. Janko Karlovšek v postajni čakalnici na dopoldanski vlak proti Ljubljani, ga je pet minut pred prihodom vlaka napadel neki delavec iz Kresnic, ter ga udaril z debelimi vijakom, ki ga je imel pritrjenega na vrvici, po glavi tako močno, da je bil sodnik takoj ves oblit s krvjo. Drug udarec tega delavca je prestregel službujoči železničar S. Vinko, ki je nasilnežu vzel vrvico z vijakom. Na postaji so sodnika ta-kdj za silo obvezali, tako da je kljub zadobljeni rani, ki ni ravno lahkega značaja, odpotoval z vlakom na sodno komisijo vrh Sv. Miklavža onstran Kresnic. Nasilnega delavca so takoj prijeli na postaji navzoči orožniki ter ga oddali v litijske sodno zapore. Kot vzrok napada navaja, da je 1 »11 od sodnika Kar-lovska krivično obsojen za neko očetovstvo. Sv« na orožniški poišče nesrečnega bolnika. Dvi-T»ostaji je sodniku grozil, da ga bo radi te krivične sodbi' ubil. mu je gospodar oddal brzojav. k()\[ prekopali. Tudi položaj, v Merliar odpre in se strese beroč, katerem so,se vile v grobu na-o smrti očeta; ker pa je brzojavka čakala na stanovanju, je bilo za pogreb prekasno. Silno je delovala žalostna vest na 42-1 etnega moža. Postal je duševno bolan in kmalu je moral domov, da ozdravi v domači negi. Oddali so ga v opazovalnico, odkoder se »je pa kmalu vrnil. Navzlic vsem zdravilnim je šlo vedno na slabše. Postajal je že nasilen in žena je morala z otroci često sredi noči bežati iz hiše. Morali so ga iz ozira na javno varnost poslati v umobolnico. Bil pa je odklonjen, ker ni bilo prostora. Peljali so ga nazaj v domačo hišo. Postajal je nasilen in bratu je zalučil krožnik, da ga je ranil na glavi. Dne 2~k aprila zjutraj pa je vzel grabfje, češ da gre snažit travnik. Vrnil pa se ni. Takoj v mraku se je del vasi dvignil in ga iskal ob in v vodi, na polju, v gozdu, a vse zaman. Drugi dan v nedeljo je vaški načelnik Grajnar dvignil vse moške cele vasi Prigoriea. ki so obrnili vse v Veliki gori, preiskali jame in skalovje; do smrti utrujeni so se vrnili brez uspeha vaščani domov. Preteklo nedeljo .'!. maja pa je okrajni načelnik pozval vso občino, da (i i Kuri, O. Veselico, katero je priredil gospodarski klub v (iirard, (>., v korist Slovenskega doma, je sijajno uspela. hajale, je kazal posebno na to, Dolžnost nas veže, da -e prav da .so bile zasajene v telo, ker zahvalimo vsem, ki so nas so ro glji ranili celo kost in so poset-ili na ta večer, tičali med hrbteiičnimi vreten- I« posebna zahvala gre ci. O najdbi so takoj obvestili pevsktfmu društvu "Slavček" orožnike v Studencih, ki so na- iy- Farrella. Pa., ki nam j«- pripravili prijavo državnemu j redi I tako lep koncert, pravdništvu. Vile so shranili v, V resnici povedano, prav Ie-mrtvašnici, medtem ko so k o- P° ste nam zapeli; vsa čast stankom pokojne Kauschlove vam gre za vašo požrtvoval-položili truplo njene hčerke. Slučaj je vzbudil v Studencih enkrat prav lepa hvala ogromno zanimanje. Marija vsem iz Clevclanda, Loraina, Rau«chl je bila vdova in je sta- Warrena, Nilesa in Farrella in novala v sedanji Cankarjevi u- sploh vsem, ki ste bili med milici. 1'mrla je stara s*j !<»t. Vinii. Posebna zahvala pa gre mrtvaških knjigah je najden j našima cenjenima urednikoma vzrok smrti: starostna oslabe- Herbert H. Lehman lost. Pokojnica je umrla v začetku vojne, ko je bilo vse razburjeno in se ljudje niso dosti brigali, če je umrl v soseščini star človek. Od njenih svojcev ne živi danes nihče več. Gotovo je bilo truplo pregledano od preglednika mrličcv. vendar ^o taki ogledi na deželi, kar je bilo pred vojno š»> studenško predmestje, zelo površno. < >-glednik mrličcv tudi danes ni več med živimi in tako ni nikogar, ki bi danes vedel kaj več povedati o smrti pokojne Marije Kauschlove. Vile. ki so jih našli v grobu zasajene v telo, pričajo o nasilni-smrti. mojega spremstva, moram na tem mestu poudariti, da ji* "wj spremljevalec vedno izključno le moški in da sem se doklej še vselej vztrajno otresel vsake ženske konrpanije. Po svojem odhodu iz New Yorka sem se svečano zaobljubil večnemu devištvu, in to obljubo vztrajno izpoluujcm. Nekoliko zaradi obljube same, največ pu zastran b*t, ki mi jili je življenje natreskalo na pleča. Moj čas je drag. < ini več rojakov želim videti in se o-sebno seznaniti ž njimi ter združiti prijetno s koristnim, zato mi ni posebno povŠeči pogovor. kakršen se je iiaprimer nedavno razvil \ bližini Clevclanda med denarno in telesu.) zelo premožno rojakinjo in med menoj. — Koliko si star, kje >i bil rojen, kdaj si dospel v Ameriko, koliko let -i že v New Yorku, kdaj si bil zadnjič v Clevelandu— je vpraševala in stala pred menoj kakor Pilat už. Povedati sem ji moral vse o mojem rojstnem kraju, od kje izhaja moj rod. v kakšnih šolah so mi skušali vbiti v ghi-vo nekoliko modrosti, če sem oženjen ali se -amski, koliko zaslužim, in če nimam nekje pri (iodoviču žlahte, ki se piše Urbane, češ. da je bila od-tam neka njena >tara teta doma, pa je ni nihče maral, ker se je bila nekoč z nekim Madžarom spečala. Tako sva zašla na politično polje, in je hotela vedeti, če so Aibesinci katoliške vere — torej nekakšna kri naše krvi — če bo Mussolini res skušal po-hasati Jugoslavijo, ali so pa to le čenče, ki jih kvasimo Pire, Jaka in G ril v Clevelandu, Zaje in Molek v Chicagi ter midva s IJudčtoui v New Yorku. Ker v sedanjem času nihče ne ve, s čim nas bo jutrišnji dan presenetil, nisem mogel m sicer Mr. Debevcu, uredniku A. D. in Mr. Trčku. uredniku 44Glas Naroda" V upanju tla 1 zvedavi rojakinji povoljno od st« governer države New York je izrazil največje razočaranje, ko je zvezno najvišje sodišče razveljavilo postavo o minimalnih plačah v držarvi New Y'ork. Lehman je postavo podpisal leta 1933. gnili so se moški treh vasi in preiskali vse pogortje Velike gore, bili so 11a 4ribniških svatih', Travni gori in prav v Loški potok so prišli, obirajoč goščave in skalovje. Vse zaman. Doma pa žena. mati malih otrok, ki ne ve odgovora ne malim, kje so ata. ne sebi. ne ve, je-li marljivi gospodar živ ali mrtev. Koliko trpi žena, otroci, koliko L=?e muči vsa vas, vsa občina! Zakaj! Kc prosto. Služba stalna. Pišite na: JOUN KOVŠČA, RFD. Jefferson. N. Y. za Važno potovanje. Kdor je namenjen potovati v ntari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled nase dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, v i žeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Kedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en meset. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. govoriti, pa ni bila nič jezna in je konštatirala, da so tudi Italijani ljudje, da je treba svojega bližnjega ljubiti in da je imela nekoč nekega Italijana na boardu, ki je bil takore-koč človek in pol. Mene je začel oblivati mrzel pot, ker se v ženski družbi že precej ilolgo smatram kvečjemu za pol človeka. Vroče mi je prihajalo, ko me je zagrabila za rokav in začela razpravljati o literaturi ter je rekla, da je ni lepše povesti na svetu kot je "Strab na Sokolskem gradu''. — No. pa tudi tiste so olrajt, ki jih čitam v 44Glasu Naroda", — je dostavila. — Torej ste naročeni na nas list' — jo vprašani. — Ne, nisem ravno naročena, ampak berem ga pa. berem. Vsak dan »proti vse preberem. Soseda mi ga da. Reva je in se mi boji zameriti, pa mi ga prinese, kadar pride v moj štor. Takrat sem pa zbrcal v sebi vse salesman s ke sile in sprožil jpo dve uri trajajočem pogovoru ponižno vprašanje: — (emu ga pa sami ne naročite? Takole za pol leta? — Nak, — je odločno odrezala, — imam dovolj papirja. Nedeljski clevelandski papir kupim, pa imam dovolj papir ja za ves teden. Obrnila mi je hrbet in se začela riniti iz štora skozi ozka vrata v svoje stanovanje. Opazujoč njeno ozadje, sem resno zdvomil, da ji ena sama nedeljska številka zadostuje. Svetovati sem ji hotel, naj naroči dve, pa se je medtem že srečno zbasala skozi in zaloputnila vrata za saboj. " G L'A S NARODA" New York, Monday, June 8, 1936 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ9B PRI SPOVEDI Napisal I. tilKOVIXSKJ, Pittsburgh, Pa. Šolski otroci smo s«« pripravljali za velikončno spoved, in sicer s (>omorjo v masnih k nji žicah natiskanega spraševanji! vesti. "Ali si klel! Prisegal. Po krivem pričal.' Lagal? Spoštoval in uboga! >vojc roditelje in predstojnike' In tako dalje. In nazadnje: Kaj pa (i. božja zapoved.' S> li gojil nečiste misli.' Imel po-žetjeiijc mesa In sem se zamislil: Da. da, poželenje mesa! Joj meni! Zdelo se mi je, ka kor da bi nu* 'kdo s klaui'voui po glavi udaril, kajti čutil sem s«- prizadetega, -ilno prizadetega! In iz prsi se mi je izvii vztlili, besede, ki jih izgovori niašnik v očitni spovedi ob začetku sv. maše: — Mea eulpa, niea culpa, iiii*a maxima eulpa! Moja kriv da, moja krivda, moja prevelika krivda! /^vrstili smo se v steni pred >iN»vednieo, in spo vc*dovauje se je pričelo. In čim manj je bilo ^povedaiiccv pred menoj v vrsti, tem bolj mi .je srce utripalo. Koucčno je prišla vrsta na-ine. Še malo, in mrežasto okence spoved nice se j»- odprlo. — To selil -toril, in to. in to, .v',rasa in to. Iti nisem storil, in tey;a, in t«'ira, kar bi moral storiti. — Ali je to v.-eAli se še kaj domisliš.' — Res ne vem, duhovni oče. • w kesauje čez vse svoje grehe. In t.iko sem storil. •— Pojdi v miru, vse ti je odpuščeno ! In kako zelo ,-eui bil vesel, da -e je vse tako srečno izteklo! Kakor tla bi mi kdo od srca odvalil — težak mlinski kamen ! ★ Bilo je nekaj let pozneje, ko -eni se zopet pripravljal na velikonočno dolžnost. To pot nisem več s hlačami brisal prali šolskih sedczqv, ampak sem si z delom lastnih rok služil svoj vsakdanji kruh, dasiravno še tako mlad, imel sem komaj 11» let. Skrbno sem čital iz mašnili bukvie pripravo na spovedi. In na koncu izpraševanja vesti je stalo vprašanje: Ali si storil božji rop? * ln mraz me je spreletel po A I i čakajte malo! Se nekaj. Poželjciijc mt-sa sem imel. — Tako.' Koliko pa si star/ — Doct let. duhovni oče. — Sveta nebe-a! I>e>et let! Ali prav slišim.' Kaj pa hočeš prav za prav s tem povedati, • i;i si imel |M>željciije mesa? — I, kaj druzega nego, da >»*m mest* poželel. Pa kakšno meso si [«»žc- lel.' — Oh, bila j«* svinjska krača. Svinjska krača* Tako poželenje vendar ni bilo pregrešno; razen ako je bila sosedo- ccrkvi ob 1 telesu, kajti bi! sem v re- snici božje/opu i k, bogoskru-liec! Nebo se inc naj usmili! Mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa! Moja krivda, moja krivda, moja pretvelika krivda! — Ali ti leži še kaj na vesti? Le dobro pomisli! — me je povednik. ko sem mu naštel v se svoje grehe in pre-greške. — Se nekaj, duhovni oče. — Božji rop sem storil. — Kako si storil božji rop ' Ali si zamolčal kak smrtni greh pri zadnji spovedi: — Nisem, duhovni oč€. — Ali monla nisi obudi! midnaravnega kesanja nad svo ji mi grehi.' — Tudi tv t<-tii oziru sem brez krivde. Vidite, jaz sem doma iz male kmetije. Saj me menda poznale -kozi mrežo, bil sem iihmI prvimi v Šoli. m sem znal skoro celi srednji katekizem gladko na pamet povedati kot bi orehe tolkel, sa lilo žal, da sem domalega že vse pozabil iu čimhitro smo na polju in v vinogradu ponapra vili, sem tekel na dnino kak va iu bi grešil zoper !». božjo jrroš prislužiti, da sem imel /apotvod: Ne želi svojega bližnjega blagu! — O, ne. naša je bila naša, ampak jaz sem jo poželel ii.i pepelnično sredo, katere pre cejšen kos je ostal oil prejšnje-ga dneva. — Ali si jo pa tudi jedel ' — O tistega pa ne, duhovni oče. — No, le pomiri se radi te- za srajce, čevlje iu druge manjše potrebne stvari, kot iiaprimcr za cigarete. Največkrat pa -eni delal v naši gra jščini. In kakor 'veste, smo imeli pred nekaj tedni veliko nevihto iu vihar, ki je lomil in ruval gozdna i»» sadna drevesa, razbijal šipe v oknih iu rušil dimnike po strehah. Tako je bilo razdejanih dosti dimnikov tu- ga, otrok moj. Zdaj pa obudi j di po grajskih poslopjih. ZAGOVORNIKA POSTAVE V KORIST FARMERJEM Senator Lyn Frazier (levo) i n kongresnik William Lemke, oba iz North Dakote, sta sestavila predlogo v korist far-merjem. Kongres pa je nj uno predlogo odklonil. In ker je grajščina, kot vsak otrok ve, na robu propada, zategadelj si njeni gospodarji niso dosti belili glave radi nakupa nove opeke v ivrho pozidave dimnikov, ampak so hoteli na ceneji način skozi priti. Ko pridemo neka — — Ali dragi moj, — me je spovednik prekinil, — tu ni časa ne prostora za nepotrebno in obširno pripovedovanje. Povej ob kratkem samo okolšči-ne, ki lahko povečajo greh aii izpremenijo njegov značaj. — Oprostite, duhovni oče, saj ravno to ivam hočem povedati. Ivo toraj pridemo nekega jutra po tistem viharju v grad na delo. bilo nas je kakega pol ducata, nam grajski poslovodja razdeli krampe in kladiva in ukaže, da mu sledimo. Ustavil nas je pri znamenju ali mali od opeke zidani kapelici, ki se je dvigala ob razpotju na graj--č in ski la-tnini. In v tej kapelici, kot vam je dobro znano, je stal ua kamenitem podstavku leseni kip našega Božjega Od-rešenika naravne velikosti, s trnjefvo krono ua glavi in s pre-križanimi rokami na prsih, prizor iz svetega pi-ilia: Ecce Homo! (ile j te, človek! — Oho, sem mislil sam pr: sebi, kaj pa to pomeni- Ali je grajska gospoda postala tako verna in pobožna, da hoče da opravimo jutranjo molitev pri znamenju preden začnemo z delom.' Toda žal. skoro sem se prepričal, da temu ni bilo ta ko, ko nam je delovodja ukazal: — Zdaj pa hajdi fantje, na delo! To kapelico denite narazen, ampak pazite, da bo opeka ostala kolikor možno cela, ker jo zelo mnogo rabimo pri popravi od viharja razdejanih dimnikov. — In zdaj vas vprašam, duhovni oče, če ni bilo to delo bo-go-krunst/vo in l>ožji rop, kaj pa je druzegaVerujte mi, vsak zamah s krampom iu vsak udarec s kladivom se mi je zdel kot sunek v srce z dvoreznim nožem. Samo nebo ve, kaj seui jaz takrat trpel in najraje bi delo »»stavil, ali nisem, deloma, kome je bilo malo sram, uekaj, ker sem se bal, kaj bi mi rekli doma -tariši, nekaj pa tudi zato, ker se mi je škoda zdelo priti ob srebrno kronico, zlasti ker sem bil potreben novih pražnjili čevljev (in pa sosedova Rozika, moja bivša sošolka me je že vprašala, če ji bom kupil na prihodnjem semnju pri sv. Neži veliko medeno srce in pa zaponko za na prsi ali pa ovratnico. Seveda tega nisem povedal pri spovedi, čemu tudi, saj najina mlada ljubezen je bila vendar tako nedolžna kot novorojeni otrok, in čista kot sami nebeški angel je i.) — Ali otrok moj. ti vendar nisi storil nobenega božjega ro»pa, prvič, ker si vršil samo svojo službeno dolžnost, ki ni bila zoper nobeno božjo iu človeško postavo, in drugič, ker tista kapelica je bila tako v slatbem stanju in zanemarjena, da je bila bolj v pohujšanje mimoidočim nego pa v slavo (i, kako zelo sem bil vesel, da se je vse tako gladko končalo, da navsezadnje le nisem bil božjeropnik. In ko sem prispel iz cerkve domov, sem od radosti tako glasno zatikal tla se je »teklo v oknih streslo, in dve mladi snežnobeli inačici ste plaho zbežali v kot, oče pa je dejal proti materi. VEČNO ŽIVLJENJE V NAS Za&aj morajo vsi ljudje u- kar se vsa igra začne znova. mreti' Na to vprašanje moremo odgovoriti le ua podlagi naše izkušnje: ker vemo, da Jje doslej še vsak človek umrl in ni nihče presegel 110 let ali vsaj približno te dobe. Odgovor torej ne pove pravega vzroka za umiranje, temveč le našo izkušnjo. Če bi te ne bilo, bi nam bilo še neprimerno težje govoriti o vprašanju, zakaj bi ne bilo lahko tudi drugače in zakaj bi ta ali oni človek ne dosegel z isto upravičenostjo tudi tisoč ali pa neskončno število let. Izkušnja je tudi učila, da -so vsi labudi beli — dokler niso v Avstraliji odkrili črnega labuda. Belina labudov ni torej nobena naravna nujnost in prav tako tudi ne umir-ljivost H.judi, v kolikor pač nima nekega splošno veljavnega vzroka. Gotovo je, da umiramo vedno za kakšnim razlogom, bodisi za sušico, za srčno napako, za kapjo ali za tako zvano starostno oslabelostjo. Toda smrtna bolezen je le izvršilna oblika smrti. Pravi smrtni vzrok kakšnega zločinca ni sekira ali vrv, električni stol ali kozarec trobelike, temveč smrtna obsodba. Sušiea. srčna napaka, kap. ali starostna oslabelost nam pove le to, od česa umiramo, ne pa zakaj moramo umreti. Pravilno bi bilo vprašanje, da-Ii je neka naravna nujnost izrekla nad nami smrtno obsodbo — ali pa takšna nujnost ne obstoji in se utegne nekega dne tudi tu pojaviti črni labud. Ta črni labud se je že pojavil. Odkrili so stanice v človeškem telesu, nad katerimi narava ni izrekla smrtne obsodbe. In to odkritje nikakor ne prihaja nepričakovano, biologi so ga že davno napovedali kakor astronomi kakšen planet v sončnem sistemu, ki ga ni videlo še nobeno človeško oko. Napoved je tičala v sloviti teoriji biologa Weismanna o klič-ni živi (plazmi.) O praživali-cali, enostaiiičnih bitjih, ki žive v kaplji vode, ste gotovo že slišali. Te živa lice so nesmrtne. dobesedno v svojih potomcih živijo dalje. Njih telesa se razdelijo v dva delca, ki živita potem samostojno dalje in se delita na isti način v nedogled. Tu ni umiranja trupel, nobene naravne nujnosti smrti. V pradavnih časih so se takšne stanice združile v innogo-stanične organizme, v države stanic, ki so si lepo razdelile svoje delo. Skupina stanic .je prevzela gibanje, druga spre je inanje hrane, tretja prebavo, četrta predelavo čutnih vtisov itd. Ena izmed skupin pa si je obdržala prasposolmost razmnožit ve in s tem nesmrtnost imostaničnih prednikov. To je klicna živ. S tem, da so se po-edine stanice združile v sta-nično državo, je prišla smrt na svet. Ta je ločila namreč umrl j i vo telesno živ od neumrljive klicne živi. V vsakem pokolenju odmre telesna živ. večna klicna živ, ki ustvarja razne ožitvene stanice, pa živi skozi vsa pokolenja. To je podobno kakor s korenino: vsako leto zrasejo spomladi iz nje nove rastline in ovenejo jeseni, korenina pa preživi prihajanje in odhajanje pokolenj. To .je več nego samo podoba, kajti to nesmrtno korenino imamo tudi v živalskem in, kakor nas uči najnovejše odkritje v dunajskem embriološkem zavodu, tuili v človeškem organizmu. Teorija o klicni plazmi je napovedovala, da ima neumrljivi del -stanic že od vsega početka embrionalnega razvoja posebno življenje, ki se razlikuje in je ločeno od življenja umrljive telesne živi. Že po prvih delitvah v oplojenem jajčecu se klična živ loči od ostalih stanic Klicna živ gre torej kakor rdeča nit skozi vsa pokolenja kot počivajoči del v menah pojavov. To njeno samostojno pot J UBOSUM NOST Spisal lj. Novak. 43 st-ani. Cer- .........30 Dejanje te veseloigre j«* napeto in polno pristnega humorja. Scotierija je skromna, število oseb nizko <esini ob 1«M> leltiiei rojstva Fr. Lev>tik:j s klavirjem ali harmonijem. Cg!asll Krnil Adamič ................<*ena l.— MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala lilusbena Matiea .15 RAZNE PESMI S SPREMIJEVANJEM: Domovini, l F«ieste. » Izdala Glasbena .uain-a .40 Gorske cvetlice. (laharnar/ Četvero iu (»etero raznih glasov .......... .45 V pepelnifni uo#i. (Sattneri Kantanta za soli. zbor in orkester. I/.na Matfea .........................75 Dve pesmi. < 1'relove«*>. Z« moški zbor in bariton solo ................................ -20 NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložil J«»s. Vtnlral...... Cena 1.— MALE PESMARICE ^t. 1. Srbske naroenitori (Foerster) 3% K svetemu Rcsnjemn telesu ( Foerster i .........40 Sv. Nikolaj .................................. .60 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................... Cena 1,— MISSA in Honorem St. Joseph!. Kyrie Cena L— HVALITE GOSPODA Pesuii v čast svetnikom, mešan zbor....Cena 1.— PRII^OŽNOSTNE PESMI za i/.van eerkvene in društvene slavnosti. .sestavil A. Gruni. Mešani in moški zlwri...Ceua L— NOTE ZA CITRE Koželjski. Podnk v igranje na eitrab. 4 ztezkl 330 Buri pridejo, koračnica ...................... J20 NOTE ZA TAMBURICE T.4MBURAS, sfsrlem narodnih jtesmi, Emil Adamič .................... priredil Cena S1-— jic?enske narodne pesmi za tambura&ki zbor in petje (Bajuk) ............................1.30 Bom del na planince. Podpuri slov. narodnih pesin i ( Ha j u k > ..........................1..— Na Gorenjskem je fletno ......................L— RAZGLEDNICE Newyorike. Različne, ducat .................. -40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... -40 Narodna noša, ducat ........................ POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 916 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. THE LUtGEBT SLOVENE DULY IN VJ33. Srčna stiska ■ to ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. "Ojdj, sedaj pa vse vez mene," pravi Gerta in si zatisne ušesa. 44Potem pa ra'jsi takoj odidem! Kmalu bo že devet; danes smo pa pozno večerjali in sem že tudi trudna. Jutri zjutraj me vjusmeš > seboj, kaj ne, papa? Lahko noč!" Materi poljubi roko, očeta prijazno potreplje po rami in odide. 44Xeumno dekle!" pravi baron, "in toliko nasprotij je v a je j, da je včasih človek pri njej ves zmeden. Mislim, da sva sama kriva n ad njenim nestanovitnim bitjem." 44Sedaj vidiš, kako malo spada sem! Saj sama pravi, da ji je predolgočasno! Ali je potem kaj čudno, ako včasih uganja kake neumnosti?" 44Potem pa ji tudi ne morem pomagati. Ostala pa bo tukaj. Kdo ve, kako dolgo bom še mogel imeti svojega otroka. Ve ženske sploh ne morete počakati s svojimi mislimi za možitev." "Gerta je ž<* čez dvajset in Helmut nazadnje popolnoma primeren; ž njim bi prišla v zelo dobro družino." 44Poglavitna stvar je. da bo naš otrok srečen. Prav ni- PUŠČAVA NAJ POSTANE RAJ Kakor smo že ponovno poročali, proučujejo italijanski teli-1 niki možnost, da bi Danakilsko puščavo, ki leži približno 14U in pod gladino morja, spremenili' v ogromno jezero. V ta namen bi bilo treba zgraditi velik pre-j kop, po katerem bi voda iz Rde-! čega morja pritekla v puščavo.' Uresničenje tega velikopotezne-! ga načrta bi imelo za vso seve-j rovzliodno Ahesinijo velikanski' V I pomen, že iz klimatskih razlogov, kajti na mestu puščavne-ga podnebja bi tam vladalo odtlej zmerno |>odiiebje, v kate-' rem bi uspevalo na doslej golili J ozemljih bujno rastlinstvo. Xa-, dalje bi mogli na ta način u-j stvariti velik slap, ki bi po-, galija! mogočno elektrarno in j ta bi spet z električnim tokom zalagala vso Vzhodno Afriko, j V italijanskem kolonialnem: ministrstvu delujejo že mese-J ce s polno paro. Xa tisoče pro- člani <4Crne legij e- obdolzeni umora česar nimam proti Helmutu. Sploh pa ga poznam premalo, . . ...... Bom že videl, kadar f0"' m vprašan., dobivajo tam da bi mogel nad njim izreči kako sodbo. Jutri je treba iz vseh delov države, pred ministrstvom stoje ljude v dolgih vrstah, da bi dosegli dovoljenje za preselitev v osvojeno Abesi-nijo. Kolonialne ministrstvo je sestavilo posebno komisijo z nalogo, da bi proučevala vse bo tukaj. Za sedaj moremo še m irno spati, zopet zgodaj vstati." Navzlic temu, da je rekla Gerta, da je trudna, ni takoj iegla. Obleče si belo, lahko jutranjo obleko, razpusti precej kratke, debele lase in sede k oknu. Mamilno diši jasmin in lipovo cvetje in oprime se je nemir, da misli, da ji ni mogoče zdržati v sobi in da mora še enkrat na zrak. Kolikor, „ , ........ , .. . .........i r, • i _ , naerte in predloge, ki bi bili v je mogla slišati, so starisi ze sli v posteljo. Previdno odpre______ 1_______, vrata ter naglih korakov odliiti v park. Tedaj pa ji je vdari na uho zadržano šepetanje. Tiho stopi bližje in vitli na klopi sedeti domačo deklo, ki jo je objemal mlad fant. Uslužbencem je bilo strogo prepovedano hoditi v park; toda Gerta ju ne moti in gre na svoj najljubši prostor ob jezeru. Tam sede in sanjavo gleda na nepremično gladino vode. Bila -je krasna noč, tako gorka in mila; nobena sapica se ne gane. Zrak je bil poln omamljivih vonjav; v grmovju in v bič- SHlPPiNG Več članov teroristične "črne legije" je bilo aretiranih v Detroit, Mich., pod obdolžbo umora reliefnega delavcu Poole-ja. Na sliki jih je videti, ko so bili pripeljani pred sodnika. zvezi s spremembo doslej sko ra'i nedotaknjenih ozemelj v deželi bodočnosti. "Abesinija je sprejela najmanj dva milijona italijanskih kolonistov," je pisal te dni neki veliki rimski list. Seveda bo treba >e zelo mnogo dela in ku na jezeru tajinstveno šusti, da je Gerti nekam čudno pri velikanskih kapitajlij, da bo ^^ . * - ^-i —i - ■»- -mogoče abesinske naravne za- klade izkoriščati po evropskem vzorcu. Kajti, da ima ta dežela v resnici velske naravnfe zaklade, to je gotovo, morda so celo večji, nogo so mislili do danes. Ko dobaviteljica siro vin za Italijo utegne Abesinija v bodočnosti imeti vsekako nad vse pomembno vlogo. Prej smo omenili načrt glede spremembe Danakilske puščave v 'jezero. Tu bi bilo treba ]>o-vedati, da so tudi telini razlogi, ki govore zoper ta načrt. V istem ozemlju ležijo namreč baje izredno bogata nahajališča petroleja, za katerega se je zani- srcu. Na zvezdnatem nebu stoji lunin srp; tih mir vlada okoli nje. Samo napol zatisne oči in nehote se ji v misli vsili Kraft. Tako dostojanstven in ponosen je bil. kakoršne-ga še ni nikdar videla. Bil*je prvi. ki 'ji je v resnici ugajal in nehote ji pride misel, da mora biti prijetdno za ono, ki jo ta mož ljubi. Tn tedaj se ji zazdi, kot bi v bližnjem grmovju videla rdečo točko, kot goreča cigara. Kdo bi tmogel biti ob tej uri, ko so vsi v hiši že spali? Pajm gotovo ne; ni imel navade hoditi ponoči po parku. Mogoče Kraft? Ali so ga mogoče njene misli privabile tn-sem? Pri tej misli ji šine vsa kri proti srcu. Gerta se še bolj stisne v grmovje, da jo ni kdo ne bi mogel videti, toda njena bela obleka jo je izdala. 44Kdo je tukaj?" ji zadoni zapovedujoče na uho. Bil jo v resnici Kraft, kakor se je prepričala. 44Jaz. gospod oskrbnik," odgovori Gerta. "O. oprostite, baronesa, tega seveda nisem mogel misliti," hi bližje stopi k njej in vrže cigaro na tla. 44Vem," se smeje Gerta. "toda nisem še mogla spati, navzlic temu, da sem trudna. Večer je bil preveč vabljiv in tako sem se skrivaj, moji stnriši ne smejo o tem ničesar vedeti, vkradla tn-sem, da š«> vživam lepi večer." 44Tudi z menoj je b;lo tako. Ko sem napisal pisma, me je noč vlekla na prosto. Tako sem hotel, kot že pogosto, tudi nocoj Še tukaj sedeti kako uro in kaditi cigaro.** 44In sedaj »te jo vrgli proč in jaz sem kriva, da nimate tega užitka. Zelo lepo je; da varujete našo hišo; tako mirno moremo spati. Sedaj pa se hočem umakniti pred vašimi večjimi pravicami.** Gerta vstane in se dela, kot bi hotela iti. 44Toda, prosim, baronesa, žal bi mi bilo, ako bi vas pregnal! Jaz moram zapustiti ta prostor." 44Kakor mislite.*' Gerta zopet sede, toda Kraft ne gre, temveč obstoji pred njo. Moral jo je pogledati, kako je bila lepa ta trenutek. Gosti kodri z rdečim sijajem ji padajo na tilnik in skoro prevelike zelenkaste oči ji žare iz nežnega obraza. Zapeljiv nasmeh, biserno beli zobje, bila je krasna, zapeljiva in to je vedela tudi sama. Gerta prime jasminovo cvetočo vejo nad svojo glavo ter jo pritegne k sebi. da ji belo cvetje pade na lase in ostane na njih kot bele zvezde. 44Tako molčeči ste, gospod oskrbnik! Na kaj mislite?" ga vpraša in ga pogleda. Kraft si z roko potegne preko čela in globoko diline. "Na nič! Prepustil sem se čaru te minute." "Ali je ta minuta tako čarobna?" ga vpraša z nasmehom in se zopet nasloni nazaj in popolnoma izgine z grmu. Oskrbnik ne bi bil mož, ako ne bi občutil zapeljivosti tega nenavadnega položaja. Ob tako pozni večerni uri sam z bitjem, ki je že nekaj ur zanimalo njegove misli, mnogo bolj kot ona druga, ki mu ie do sedaj kot najvišje bitje plavalo pred očrni. Kajti Gertina zapeljiva koketnost ni ostala brez vpliva; vedel je, da se zanj trudi in proti temu ni človeka, ki bi bil neobčutljiv. Njena postava ga vleče ravno tako, kot ga odbija. Sedaj pa so vanj vprte njene zagonetne oči in njene ustnice se mu smejejo nasproti, kot še nikdar prej, da mu {»ostane gorko okoli srca. P® vendar — dekle pred njim je bilo lepo in nevarno — pa brez duše in srca. V svoji beli obleki in z belim cvetjem v laseh je izgledala, kot vila, ki je stopila iz vode in nehote pogleda njeno obleko, ako njen rob ne ti bil moker. "Ne odgovorite?" ga vpraša. Bala se je, da bo odšel tega ni hotela. Zato ga je hotela zaplesti v pogovor; za Bo je bil položaj zelo zanimiv in to uro je hotela vživati. "Da, čarobno krasna je ta »minuta — vi pa še mnogo lepil" in če je zadnje besede rekel še tako tiho, Gerta jih je navzlic temu slišala z zmagonosnim občutkom. Prva priliznje-ao«t iz njegovih ust. Gerta si s svojimi belimi rokami potisne lase s Čela in pravi sanjavo; (Dalje prihodnjič.) ard Oil, Co., ki stoji za n'jim, je imela namen, da bi transpor-tirala ta petrolej s cevno lia-peljavo iz Ause v Džibuti Poleg tega s«> v Abesiniji našli ležišča zlata, železa, žvepla platine in srebra. Zlata in platine je baje zelo mnogo v bližini sudanske meje, tako da -i obetajo od izkoriščanja teli vajo skoro vse evropske kulturne rastline. Ogromne visoke planjave, ki so porasle s travo, so godne za velikopotezno živinorejo. V resnici imajo domačini tu velikanske črede ovac, koz in goveje živine ter konjev. V tropskih ozemljih deželo je -mogoče pridelovati bombaž, gumo, sladkorni trs, d uro lin dateljnovke. Naravnost ne-abesinska zaklad ni - rudnikov velike uspehe. Cela vrsta študijskih komisij1 iz«'n»»a > . v. ca. ki se tiee divjaeine. \ nekih predelih se da končno dobro gojiti kava. -aj je ta r.i-t-lina tu doma. Kava lahko po- POTOPLJENI ZAKLADI LUSITANIJE Na pamikih, ki so debel« (Iskani, M vrte v domovino izleti nod v* lstvom izkušenega spremljevalca. 11. junija: lie de France v Ha%re Aquitanla v Cherbourg ia. junija: ~ Bremen v Bremen Con te d i Savoia v Genoa A 17. junija: Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havr® Normami le v Havre 20. Junija: tCuropa v Bremen . • Vulcania v Vrat Cbamplain v Havre 24. junija: j Queen Mary v Cherbourg 27. junija: ' l.umjelit* v Havre Ki * v Genoa Aqultania v Cherbourg 80. junija: Bremen v Bremen 1. julija: ! Washington v Havre Normandle v Havr- 2. julija: Berengaria v Cheroonrg 3. Julija: I le de France v Havre Conte dl Savoia f Genoa 7. julija: Europa v Bremen 8. juUJa: Queen Mary ▼ Cherbourg 11. julija: Saturnia v Trst Champlaln v Havre bo v naslednjih tednih proučevala vse možnosti za gospodarsko izkoriščanje Abesinije v poljedelskem in rudarskem o-ziru. Seveda pa bo potem od razpoložljivih denarnih virov odvisno, v kakšnem tempu bodo mogli Italijani vršiti svoje kol r»n i za ci jsk o del o. Kar se tiče možnosti priseljevanja. je treba pred vsem omeniti, da nudi Abesinija približno vse podnebne stopnje, ki so sploh mogoče v tem pasu. Globoko zarezane doline in gorska stiine po racionalnem gospodarjenju eden najdragocenejših eksnortnib predmetov Abesinije. Z NOŽEM V SRCE pobočja so približno d<» višine mal že prosluli Riekett. Vel i-i 1500 m pokrita z gostim trop-ka najdišča petroleja so ugo-J skim gozdom. V subtropskem t1 n t« tovili s poskusnimi vrtanji tudi v provinci Ausi v bližini meje francoske Sonnalije. Ta ležišča se razširjajo baje daleč cinus. Od 2500 m više, kar bil V nedeljo 10. maja ponoči je postal žrtev noža L'4-letni Janez Kalan, sin mesarja iz Blt-nja pri Kranju. Večja družba je s- dela v Kržeuovi na francoske ozemlje in že Riekett oziroma družba Stand- podnebju se dado v vi>inah j ^ii,,; v Hitnjeni. Okoli 1. med 1500 m 2500 ,„ pnd.lova-j |K>,j,. prjšel v gostilno neti vse vrste žito. Dobro bi tu-j .-oliUo vinjen delavec Frane di uspeval tobak, koruza m n-j Jt.-t. Z:uV, jV jzzivali in tant;t. >o ga skušali vreči na cest s. "Luzitauija" je bila med vojsko največja ladja angleške paroplovne družbe Cunard Linijo. Ko se j«- 1. maja 1. 1015 odpeljala iz New Yorka, je nosila s seboj velike zaklade in ]. ! f 1 15- julija: diagocoiie tovore. Kakor so( Manhattan T Havre ugotovili, je imela na krovu zal Normandle ▼ Havre en miilijon funtov Šterlingov dragocenosti. Kakor pa so trdili Nemci, j«* vozila ladja tudi strelivo in orožje za zaveznike. Zato so jo nemški podmorski čolni na njeni |M»ti zalezovali. Dne 7. maja 1915 jo je zalezel nemški podmorski čoln ter jo potopil. Ladja se je potopila na južni obali Irske ter je z njo vred utonilo 1 KI4 ljudi, po večini potnikov. Sedaj s potopljeno ladjo vred počivajo na morskem drni tudi veliki zakladi, katere je vozila s seboj. Večkrat so že |»oskiišali dvig 16. julija: Aquitanla v Cherbourg Bremen ▼ Bremen 18. jnllja: Rex v Genoa ?3. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. julija: Vulcanla v Tre" 29. julija: i Queen Mary v Cherbourg Washington v Havrr ustrezalo zmernemu pasu. uspe- VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do '-daj imate plačano naročnino. Prva Številka |M>nicni mesec, <1 rujra dan in tretja fe leto. I »a nam prihranite neinrtrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravni st n*m ali jo pa plaf-ajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojih imena so tiskana z debelimi črkami. fc»-r so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob t-»n«h|n COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SaftiC Walsenburg, M. J. Baynk INDIANA: Indianai>olis, Fr. Zupan0£. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois) Joliet, Mary Bambich La Salle, J. Spelich Mascoutah. Frank Augustla North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland | MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Cblsbolm. Frank Gouie Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Hrvaticb MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. B rode rick NEW YORK: Gowanda, Karl Stniriui Little Falls, ' Cleveland. Anton Rvltek, Cbas. Karl-linger, Jacob Itcsnik. Jolm Slapnik OHIO: Girard, Anton Xagode Lorain. Louis Balant, Jojd Ku*v>e Youngstoun, Anton KikeU OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Brought on, Anton Ipavec Coueniaugli, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. Rupnik Es i»ort. Louis Supaniii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Barberton. Frank Troha Johnstown. John l'olantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Ilalloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tanetaar Diamondville. Joe RoUch Med prerivanjem v veži je Kahili -trgal Je-etu srajco i-i ga oklofutal. Ješe so jr* seldnjič odpravil domov, vzel kuhinjski nož in stotak ter -e vrnil v gostilno. Tu je plačal zapitek. ob odbodu pa je pozval Kalana naj gre ž njim. če >e upa. Kalan mu je res blodil in na eesti >tn se pričela prepirati. Med tem jo prišla pred gostilno JeŠeto-vi mati, ki jo hotela sina spraviti »lomov. Ker pa je Ješe se izzival, mu 'je Kalan privolil vpričo matere zaušnieo. Tedaj je .TeŠe potegnil kuhinjski nož in zabodel Kalana v srce. Odšel je nato domov. Kalan pa -o je še privlekel do gostilniškega praga, kjer jo obležal. Odnesli so ga v sobo, kjer jo v nekaj minutah izdihnil. .Teše ?o ie še ti-to noč sam javil orožnikom Vsak zastopnik izda potrdilo n sveto, katero Je prejel. Zas^^pnike toplo UPRAVA "GLAS NARODA* "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne poši-1 iamo. niti t«* zaklade, toda doslej so | jim to ni posrečilo. Potniki so 5. 1. avgusta: Champlain v Havre liri'mnn v Bit-men imeli s seboj mnogo zlatnine in draguljev, katere so dali shraniti v pamikovo zakladnico. Xa tej bulji je bila tudi pošilja-tev demantov, ki so bili cenjeni na četrt milijona funtov. Vse to je bilo izgubljeno ter jo ostalo izgubljeno do danes. Že lansko j«-=en so začeli dvigati te zaklade, todn nastopi vsi vihar-ii 1 delo preprečili. Pač pa so pri ti^li priliki vsag natančno ugotovili, kje leži potopljena ladja. Znameniti angleški jh>-tapljalee Jim Jarrat. ki je toda: nrei>koval potopljeno ladjo, jr mogel ugotoviti, da je 11a ladji res polno dragocenosti. Ko so ie ta potapljalec potopil in prijel srečno do potopljene ladje, jo je lahko preiskal. Preden pa je mogel začeti dvigati zaklade, so prihrumeli viharji, ki so za lansko jesen preprečili vsako delo. Sedaj Angleži vnovič organizirajo ekspodicijo, katera naj najde potopljene zaklade in jih Ivigne. Bvigalna ladja JIK»!J|IXJ juooooooooooft H0 m\uiiimi V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovfc. PiSite nam za cene voonih U- 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St, New York stov, reeervacijo kabin in pojasnila za potovanj«. r