Frumna plačana v gotovini. ŠTEV. 186. V LJUBLJANI, sobota, 21. avgusta. Posamezna številka Din i' - LETO IH Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30' • neodvisen političen lisi. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. « UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. rUs je IždajsivoT »Jaz samo obžalujem liste bivše naprednjake, ki so leta 1920 prestopili v Samostojno kmetijsko stranko. I edaj s* slovesno prisegali, da bodo vedno naši zvesti z-avepniki proti klerikalstvu in da se bodo vedno borili proti njim.« Ta vzdih dr. Žerjava čitamo v zadnji »Domovini«. Ne rečemo, da ne bi prišel dr. Žerjavu ta vzdih z ozirom na splošno nerazpoloženje vse Slovenije proti SDS iz srca, pač pa trdimo, da je vseskozi neresničen. Naj nam pove g. dr. Žerjav samo enega pristaša SKS, ki mu je slovesno prisegel, da bo večno njegov zaveznik proti klerikalstvu, pa bomo verjeli njegovim besedam. Toda tega ne doživimo, ker je to absolutno nemogoče. Trditev dr. Žerjava pa je nezmiselna še v drugem oziru. Leta 1920 je imela SKS 8 poslancev, SDS pa samo 3. Že iz tega razmerja se jasno vidi vsa deplasiranost Žerjavove trditve. Še jasnejše pa govori proti Žerjavovi trditvi zgodovina SDS in njenih voditeljev. Ne bomo govorili o dogodkih pred vojno, pa čeprav bi bila že z njimi docela o vržena Žerjavova trditev, temveč omejimo se le na povojno zgodovino. In ta zgodovina dokazuje na vsaki strani, da se je SDS v vsakem pogledu izneverila napredni misli, da je na vsaki strani izdala svoj program in da so jo zato vsi zapustili. (Ril je g. Pucelj podpredsednik JDS, „Lar je. verjel .besedam miadinov, da se bodo borili za kmeta. Le prekmalu pa je moral spoznati, da imajo mladini vse druge skrbi in zato zapustil mladinsko stranko. Vsled enakega razočaranja so zapustili delavci mladinsko stranko in ustanovili NSS. Iz istega vzroka je zapustil g. Jelačin mladinsko stranko. Pa tudi vsi ti izstopi niso izpametovali mladinskih gospodov in brezobzirno so nadaljevali s svojimi znanimi metodami, da so se tudi vsi bivši pristaši narodno napredne stranke z dr. Ravniharjem na čelu z gnusom obrnili od rljih. d im' V Petične moči se-mla- . v , ‘ 'J10 e 'lzstope niso zmenili, temveč krepko nadaljevali s svojimi metodami i n pa d " ’ ■ naprednosti in razganjali Vprašanje dr. Nikiča se še ni razpravljalo v vladi. J1™1 !u Pa‘dali od stopnje do stopnje. ri«a i so o naprednosti in razganjali občinske zastopa. Križali so o gospodarstvu ter uničevali zavod za zavodom. Kričali '0 nacionalizmu ter izročali industrijo za industrijo tujcem. Klicali k napredni fronti ter z besedolomstvom onemogočili vsako tako fronto. Kričali o kulturi ter se borili proti Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Kričali o vsemogočem, toda vedno poznali samo svojo partijo in se.be. Tn tako se je zgodilo, da je postala SDS nasoli osovražena stranka v Slove-m]1 m da ,e v pi-^ . ^ predevala SLS. -NeSena .stvar ni S tako zelo dvignila ko grehi sr>s in n-h^R ni tako zelo kompromitiral napredne mi sli ko SDS. Za večno bi bila ubita vsaka agitacija za napredno misel, če ne bi pravi naprednjaki s svojim odločnim bojem proti SDS in njenim metodam rešili čast napredne misli. Samo kd>r je hotel ubijati napredno misel, je mogel še ostati zaveznik SDS, tako diskreditirana‘je bila SDS. v Zlasti pa z ozirom na boj slovenskega naroda za svoje pravice. Čisto v službo njih interesov se je postavila SDS in to v momentu, ko je propadalo vse slovensko gospodarstvo. Vsak Slovenec je tedaj spoznal, da gre za biti in ne biti slovenskega naroda, da gre za njegov obstoj. In zato se je vse združilo v boj proti SDS, kajti vsakdo seje zavedal, da pomeni zavezništvo s SDS izdajstvo slovenskega naroda. Bled, 21. avgusta. Včeraj popoldne cd 5. do 8. je bil ministrski predsednik Uzunovič v avdijenci pri kralju. Po avdienci je izjavil novinarjem: Že prvič, ko smo se videli, sem Vam, gospodje novinarji, rekel, da sem prišel poročati kralju o rednih državnih poslih. Kolikor sem imel kako posebno nalogo, je obstojala ta v tem, da sem kralju podal poročilo o svojem potovanju po Južni Srbiji in c potrebi zgraditve železnic v onih krajih. Ker že dalje časa nisem kralju poročal, je bilo potrebno, da to pot ostanem en dan ali dva več tu. Imel sem čast, da sem bi sprejet pri kralju v skupnih avdiencah, enkrat z zunanjim ministrom dr. Ninčičem, drugič pa z notranjim ministrom Maksimovičem. V teku teh avdienc se je poročalo in govorilo o posameznih vprašanjih zunanje in notranje politike, zlasti o vseh aktualnih vprašanjih. , Dr. Ninčič in Maksimovič sta Vam gotovo že povedala, o čem sta onadva poročala. Jaz bi Vam mogel dostaviti še to, da pri teh avdiencah ni bilo nobenega govora o kakšnem političnem vprašanju, ki bi bito v zvezi s slrupšeinc HSS v Zagrebu. Te dni se naša javnost bavi posebno ;z enim vprašanjem. (Tu je g. Uzunovič cčividno mislil na vprašanje dr. Nikiča.). To jg> povsem razumljivo, kajti ako se in kadar se pojavi kako tako vprašanje, potem se to razpravlja najprej v vladi med strankami, ki v njej sodelujejo. Šele ko je vprašanje tam obravnavano, tedaj si šele vlada ustvari svoje naziranje ter stopi s primernimi predlogi pred pristojni forum, da tam dobi sankcijo za nadaljnji postopek. To je edina pravilna in parlamentarna pot. In pred te forume ni prišlo nobeno niti politično niti osebno vprašanje, ki bi potrebovalo svoje rešitve. Res je, tudi novine so forum za izna-šauje in postavljanje takih vprašanj. Taka vprašanja izzivajo potem diskusije, izjave, intervjuve posameznikov, ter resolucije in komunikeje klubov in strankarskih organizacij. Kakor pa vidite^ gospodje novinarji, v tem pravcu ne boste imeli bogvekaj porogati svojim uredništvom, razen da jih obvestite, da ‘ mi tudi še sedaj smatramo našo splošno politično situacijo in naše odnošaje v vladi in med vladnimi strankami za normalne. Mi imamo sedaj pač dolžnost, da' vztrajamo pri začetnem delu in da delamo z vsemi močmi na rešitvi znanih važnih vprašanj, ki tvorijo program vladnega dela tako za čas skupščinskih počitnic kot za čas skupščinskega delovanja. Za skupščino moramo sedaj pripraviti gradivo in zakonske načrte. Ne vem, če je potreben moj pristanek za akcijo Radičevega kluba, da se dr. Ni-kič postavi pred anketni odbor. Odkar je postavljen anketni odbor, mi je znano, da je bilo vloženih že precej interpelacij cd raznih klubov in preti raznim političnim osebnostim. Toda nobenkrat se ni za tako akcijo zahtevalo pristanek predsednika vlade.« Predsednik vlade Uzunovič odpotuje dan.es zjutraj ob 7. v Zagreb, kamor pride opoldne. V Zagrebu ostane do večera, zvečer pa se z brzim vlakom odpelje v Beograd. Bled, 21. avgusta. Notranjega ministra Božo Maksimoviča je včeraj kralj sprejel j v posebni avdienci. Maksimovič je refe-riral kralju o zadnjih občinskih volitvah. Kakor pa se z Bleda širijo vesti, je Maksimovič prišel na Bled tudi zaradi vprašanja dr. Nikiča, ter bi se bilo imelo na včerajšnji avdienci rešiti vprašanje Nikičevega izstopa iz vlade, ker je baje Štefan Radič kategorično zahteval, da Nikič odide iz Uzunovičevega kabineta.«: Po izjavah Uzuncviča, Maksimoviča in dr. Ninčiča pa se vprašanje dr. Nikiča sploh ni pretresalo pri avdiencah na dvoru ter je ostalo v istem Stadiju, kakor je bilo pred včerajšnjo in predvčerajšnjo avdienco na Bledu. Ob 4. popoldne sta Boža Maksimovič in dr. Nikič odpotovala zgleda in se z avtomobilom preko Rogaške Slatine odpeljala v Zagreb. Predno je vstopil v avto, je Boža Ma-skimovič izjavil novinarjem: »Krize ni. Nj. Vel. kralju sem poročal o izidu voli- ’ tev. Iz tega poročila se je videlo, da je ! situacija za radikale mnogo ugodnejša, j kakor i>a jo je dan preje opisal Uzu- < novic. G. Davidovič je izjavil, da bi vlada , ’a * izi.da volitev morala podati ostav-dniič 1 Kmo Pričakovati, da bo Davi- ,, SV?J0 izjavo dementiral, ker so rezultati volitev dokazaii, da je Lilo več ko tri certme glasov oddanih za radikalno stranko. Po svojem odhodu v Beograd bom izdal statistiko, ki bo pokazala, da demokrati tudi v mestih nimajo večine, Interese slovenskega naroda je izdala SDS in zato jo je zapustil slovenski narod in zato je postavljena za volitve v abornico slovenska gospodarska fronta in za to bo ta tudi zmagala. Taka je zgodovina SDS in te zgodovino nihče ne izbriše. PRIPRAVE ZA ZASEDANJE SKUPŠČINE. Beograd, 21. avg. V predsedstvu narodne skupščine pripravljajo gradivo za prvo «ejo skupščine, ki se bo vršila v zače.-vii meseca septembra. Delajo med drugim tudi na urejevanju vprašanj in interpelacij, ki so naslovljene na ministra za notranje in na ministra, za zunanje zadeve, večina pa na ministra za notranje zadeve. Tudi se pripravljajo poročila posameznih skupščinskih odborov, ki so končali svoje delo. KRIZE* NI, PRAVI G. MAKSIMOVIČ, kaker sc zatrjevali. Iz te statistike se bo videlo, da-so bile izjave Davidoviča le baharija. BODRERO NA BLEDU. Bled, 21. avgusta. Včeraj po skupni avdienci Uzunoviča in Maksimoviča je bil zunanji minister dr. Ninčič v daljši avdienci pri kralju. Pri tej priliki je dr. Ninčič poročal kralju o naši zunanji situaciji zlasti v vprašanju Grčije in Bolgarije in o predhodnih delih za septem-berski sestanek Zveze narodov v Ženevi. Včeraj je dr. Ninčiča dopoldne in po-dne in popoldne posetil italijaški poslanik Bodrero, ki se z vsem uradništvom beograjskega poslaništva že delje časa nahaja na Bledu. Palača čekovnega zavoda se zgradi. Beograd, 21. avg. Poštni minister dr. Šuperina je izdal nalog da se prične graditi palača poštnega čekovnega zavoda v Ljubljani. Z graditvijo se ima pričeti iv najkrajšem času. Da je vendar enkrat ta zadeva ugodno rešeaa, je zasluga ministra Puclja, ki je poskrbel, da ni bilo v vladi nobenega nasprotstva proti rešitvi poštnega ministra. Ne nazadnje pa je io zasluga tudi naših gospodarskih krogov in zlasti sedanjega zborničnega predsednika, ki so opetovano v tej stvari intervenirali. RADIČEV SHOD V BOS. BRODU. Zagreb, 21. avg. V Bos. Brodu je imel Štefan Radič shod, na katerem je bilo okrog oOOO ljudi. Štefan Radič se je v svojem govoru najprej bavil z življen-skimi razmerami ter v nadaljnjih izvajanjih rekel, da imamo svojo državo, ki še ni popolna, da imamo meje, ki jih moramo vsi braniti, da imamo kralja, ki ga vsi spoštujemo. Nimamo pa/še reda in ne- pravice, ker je v državi gospoda, ki države noče urediti. Nisem proti gospodi, temveč sem le proti lopovom. | Glede občinskih volitev pravi, da so radikali pri njih pridobili kakih 50 do 100 tisoč kroglic več, toda oni jih niso kradli kakor Pribičevič. Dalje se bavi z ustave in pravi, da je v ustavi nekaj, kar ni prav: da je namreč vse v Beogradu, da morajo invalidi svoje prošnje pošiljati v Beograd in da je bilo pri zadnjih povodnjih treba vse zahtevati iz Beograda. Omenja zadevo ministra dr. Nikiča, o katerem pravi, da ni ne radikal ne radi-čevec. Radičevci so sklenili in radikali so odobrili, da naj bo Bosna oporišče sporazuma. Še letos .mora biti vse urejeno. Kdor ne bo za nič, ga zaženemo ven. Če stvar ne 'bo šla, bomo šli pa mi v opozicijo. BOLGARSKA ZAVLAČUJE ODGOVOR. Beograd, 21. avgusta. Po poročilih iz zunanega ministrstva se odgovor Bolgarske na našo noto ne more pričakovati pred prihodnjim tednem. Bolgarska vlada doždaj našemu poslaniku v Sofiji še ni ničesar izjavila glede kolektivnega koraka 'balkanskih držav. V diplomatskih krogih so naziranja, da namerava bolgarska vlada vsaki državi odgovoriti s posebno noto. ALBANSKI NAROD SE UPIRA PROTI ITALIJANSKEMU JEROBSTVU. Beograd, 21. avg. Zadnje dni se mnogo govori o neredih in o revoluciji v Albaniji. Te nerede je izzval današnji režim, ki daje Italiji vse mogoče ugodnosti V Albaniji vlada zato velika nezadovoljnost. Naše zunanje ministrstvo nima nobenih poročil. Izgleda, da so se te vesti razširile zaradi nekaterih spopadov manjšega obsega. Iz Peči je dospela brzojavka, ki pravi, da so vesti o revoluciji.netočne. Pojavili pa so se upori krajevnega značaja in nezadovoljstvo je vedno večje. ■ .. . CALLES ODBIJA VSAKO POSVETOVANJE. London, 21. avgusta. Na vlogo škofov je odgcvoril predsednik republike Cal-les, da tn ne more spreminjati cerkvenih zakonov, ker so ti zakoni dobili ustavno sankcijo. On kot predsednik re* publike pa je dolžan čuvati ustavo. Zastopniki južno-ameriških držav so ponudili posvetovanje med cerkvijo in državo. Predsednik Calles pa je to odklonil z izjavo, da je borba med cerkvijo in državo notranja zadeva Mehike, v katero se druge države nimajo pravice vmešavati. KRVAV SPOPAD V MEHIKI. Po burni debati v parlanetu je prišlo I pred poslopjem do spopadov in do prete-I pa. Neki poslanec je začel streljati. Neki i polkovnik je bil na mestu ubit, dve di^ugi osebi pa sta bili smrtne ranjeni. Ranjenih je bilo tudi mnogo ljudi izmed občinstva, ki je bilo navzoče. la zmago slovenske gospodarske fronte. KJE SO KONSUMARJI? Ker nimajo naši esdeesarji v sedanjem votivnem boju za Zbornico ljobenih pravih argumentov za sebe, si hočejo pomagati s »šlagerjk. Eden teh njihovih najbolj priljubljenih šlagerjev je očitek o konsumarstvti. Pa kakor je pri SDS zakon, da se vedno cekin spremeni v blato, tako tolče tudi konsumarska palica le njih same. Kdo pa so vendar tisti ljudje, ki so začeli svojo politično kariero z ustanovitvijo konsuma? Ali niso biti mar to sedanji gospodje cd SDS? Kdo pa je vendar ustanovil Agro-Merkurja? Ali ni bila to ena najbolj ženialnih- tvorb naših mladinov in sicer tako ženialna, da je kar briljantno propadla. Moko, rozine, vse mogoče stvari so prodajali gospodje in hoteli konkurirati z liberalnimi trgovci, pa vse te kupčije razumeli niso in tako je prišel neizogiben polom. Ali so mar zaradi tega tako divji na konsumar-je? Ali se mar oglaša njih slaba vest? Slabe izkušnje so imeli gospodje od SDS že pred vojno s konsumi, pa menda se ne zadosti slabe. Kajti po vojni so ustanovili nove konsume, samo da tudi sedaj niso imeli sreče, kakor priča njih konsum na Dunajski cesti. In celo vrsto kcnsumov bi še ustanovili, če bi jih mogli in če bi jih znali voditi. Toda tega gospodje ne znajo in zato si hočejo pomagati s tem, da očitajo komsumarstvo trgovcem, ki še nikdar niso imeli opravka s konsumarstvom, kvečjemu da so pomagali reševati konsume, ki so jih esdeesarji spravili v konkurz. Nima argumentov za sebe SDS in nima niti šlagerjev. Tudi v tem oziru je čisto »zaforana«, da rabimo izraz enega njenih odličnih prijateljev. Esdeesarska lista postavljena. Pod imenom »Stanovske liste obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti« so vložili esdeesarski obrtniki svojo listo. Poslali so jo tudi nam s prošnjo, da jo objavimo, ker da je politično popolnoma neopredeljena. Za pozornost ae iskreno zahvaljujemo, prošnji pa za enkrat še ne moremo ustreči, ker žal v njeno politično neopredeljenost ne verujemo. Mi smo včeraj gospodom obrtnikom s te liste stavili več vprašanj in prosili za dokaz, da je lista res politično neopredeljena. Toda nismo dobili niti odgovora na vprašanja in niti dokaza o njeni politični neopredeljenosti. Pač pa smo čitali zelo toplo priporočilo liste dr. Žerjava v ;Domovink. Zakaj neki priporoča »Jutro« »politično neopredeljeno listo«? Zakaj neki je dr. Žerjav za to listo? Ali nam gospodje te uganke ne bi hoteli pojasniti? »Za kmete.« SDS ima dva glavna časopisa Jutro« in »Domovino« (ker »Slovenski Narod«, Tabor« in deloma tudi Nova Doba so le nerodna nadloga). V »Jutru« pišejo za gospode, v »Domovini« pa »za kmete«. Zato pa so tudi članki »Domovine« temu Jprimerni, zlasti uvodniki. Sebe samo pa je prekosita sedaj ^Domo- vina;; ob priliki volitev v Zbornico. Na vsak način je mislila, da mora naslikati hudiča na steno, da bo podeželske obrtnike prav gotovo preplašila pred proti-esdeesarsko listo. In je naslikala hudiča! Samo poslušajte »Domovine«, za kaj gre pri sedanjih volitvah. Domovina' piše: -Klerikalstvc deluje z vso močjo za ubožanje ljudstva, da bi tako postali vsi odvisni. Konsumi že sedaj plačujejo manj davka kakor trgovci in obrtniki, manj pridobnine, osebne dohodnine pa nič. Sedaj hočejo s pomočjo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo breme še bolj premakniti na ramena rodbinskih očetov. Doslej je Zbornica to branila, sedaj pa sc klerikalci z obljubo predsedniškega stola zase pridobili mladega trgovca g. Jelačina in upajo s pomočjo radicev-cev spremeniti Zbornico v konsumarsko zbornico.« Pa so res od vraga pri »Domovini«, kaj vse ti ne vejo. Narobe usluga. V »Domovini« piše dr. Žerjav, da nas klerikalno vpitje poživlja, da krepko pomagamo in da ne dovolimo, da bi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo postala konsuniarsko-mežnarska podružnica. Dvomimo, če bo ta »krepka« pomoč esdeesarski listi pomagala, vemo pa- da bodo zavedni trgovci in obrtniki poskrbeli, da Zbornica ne bo postala esdeesarska podružnica. In zato vse na esdeesarsko vpitje! Sijajen ton. V »Domovini« piše dr. Žerjav: »Kaj pravite, kdo podpira SLS, da spravi Zbornico pod farovško kopito? Seveda radieevci, bivši napredni SKS-a rji ki sc danes farovški podrepniki in nič drugega. In kdo še? Radikali, to so tisti, katere’ sicer SLS ošteva, da so kožo potegnili čez ušesa davkoplačevalcem. Lepa družba, kajne?« Če je td lepa družba ali ne, ne moremo .reči, vemo le, da se je nekoč dr. Žerjav v družbi bivših SKS-ar]ev in radikalov prav dobro počutil, žalibože so se oni počutili manj dobro in zapustili družbo. To pa je vsekakor neprijetno. Kajne? h krogov radičevskih trgovcev smo prejeli: »Včerajšnje »Jutro« piše, da so se glede volitev v trgovsko zbornic.) radičevci kljub krepkim besedam »Km. lista« popolnoma udali Koroščevi v Trebnjem izrečeni zahtevi.« To ni točno. Slovenski radičevski trgovci, in nas ni malo, se nismo udali nobeni zahtevi, ampak smo se udali samo zahtevam svoje pameti, ki nam pravi, da mora SDS 'v/. Trgovske zbornice ven, ker hočemo, da bo esdeesarske zgagarije enkrat za vselej v Sloveniji konec! Naslov »žalostnih junakov pa naj spravi Jutro« do konca volitev. Takrat bomo videli, kdo bo žalosten. Tudi to nas nič ne briga, koliko naših pristašev in pristašev drugih strank je na našem oklicu podpisanih. Jutru« povemo, da bomo glasovali proti SDS, četudi nihče od naših ne bi bil podpisan.« Besedam g. Ogrina je sledilo burno odobravanje. G. JELAČIN Ljubljansko obrtništvo za združeno listo. Samostojni demokrati polagajo pri svojih kalkulacijah o volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo največ upanja na ljubljanske volilce. Da bodo ti njihovi računi prekrižani s strani 'ljubljanskih trgovcev in cbrnikov, to sta dokazala zaupna sestanka trgovcev dne 19. t. m. in obrtnikov, 20. t. ni. Sestanek obrtnikov se je vršit včeraj, dne 20, t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih hotela •Strukeljc in se ga je udeležilo ljubljansko obrtništvo v kar najlepšem Številu. Zborovalci so poleg izvajanj g. Ogrina posebno burno aplavdirali govor g. Jelačina, krir naj služi kot dokaz, da sta imenovana, resnična predstavnika volje obrtnikov in trgovcev. Sestanek je otvoril G. OGRIN, ki je povdarjal važnost volitev v Zbornico. Zanimanje za te volitve je sicer se precej pomanjkljivo, toda tu ne gre le za pat ljudi nego bo izpregovorila volja tisočev. In te tisoči so na naši strani in ne na oni, čeprav imajo pri svojih imenih še tako dolge naslove kot predstavniki te ali one zadruge, v katere je obrtništvo % naredbo organizirano. Govornik je nato očrtal zgodovino sedanjega volilnega reda ter nato omenil, kako so samostojni demokrati z vso silo hoteli uveljaviti tak volilni red, da bi na nedemokratičen način prišli do premoči v Zbornici. (Dalje g- Ogrin navedel vse naloge, ki čakajo Zbornico v sedanjih težkih gospodarskih prilikah, ko znaša samo državni proračun nad 18 milijard. Redukcije v uradništvu so na dnevnem redu. Obrtnik toži da ni dela, kmet se zadolžuje, trgovina in industrija peša. To je znamenje, da državna uprava ni v pravih rokah. Sistem državnega življenja pa preveva duh centralizma. Vsi ljubim« naš« državo, toda če smo enaki pri dajatvah, bodimo enaki tudi pri terjatvah. Državna uprava je skrajno birokratizirana, za najmanjšo prošnjo je le minister kompetenten.-Oni pa, ki so žrtvovali es narod centralizmu, nam stojijo danes nasproti. Govornik je dalje omenjal davčno politiko, ki posebno tlači Slovenijo ter izrecno povedal: »Mnogo obrtnikov sem rešil težkih davčnih dajatev, oni pa, ki so delali meni ravno nasprotno, se sedaj pulijo za Vaše glasove.« (Pri obrtnih kreditih je Slovenija zanemarjena. Enako pri obrtnem strokovnem šolstvu. Od težkih socialnih dajatev, ki jih plačuje Slovenija imata dobiček le Zagreb in Beograd. Slovenskemu delavcu pa se v bolezni ne pomagal Zbornico čakajo težke naloge, da pospeši rešitev teh problemov. Nasprotniki, prijatelji centralizma, se sicer na ravnokar objavljeni kandidatni listi postavljajo z dolgimi naslovi, toda prišli so_ v oblast porameznih odborov na občnih zborih, na katere pride le po par ljudi. Naloga zbornice pa bo delati za skupnost in za vsakega posameznika, ne pa za kake posaimezne kaste. Pričakujem od vas, da ne boste samo izvršili svoje volilne dolžnosti, nego, da pridobite tudi vse ostale volilce za naso skupno atvar. je, toplo pozdravljen izjavil, da ga veseli koi predsednika Zbornice, ko vidi, kako se tucii obrtništvo zanima za volitve v Zbornico. Naša Zbornica združuje trgovce, obrtnike in in-druetrijce, dočim so osiale Zbornice v državi ločene. Nasprotja med temi stanovi so le navidezna. Slovenija postaja od dne do dne siromaš-nejša. Naš nekdanji ideal o Jugoslaviji, v kateri bi se mogla Slovenija razvijati, se žali-bog ni uresničil. Vsi slovenski produktivni sloji so zrasli iz malih začetkov in ustvarjajo blagostanje za ves narod, ne samo zase. Naš narod jc pošten in ostane pošten, ter bo stremel, da ves svoj razvoj čim bolj dvigne ter 'ohrani, svojo samostojnost. Iztisnili bomo vse tiste, ki so se kot pijavke ugnezdili v našem narodu in izvršujejo nasilje nad poštenimi ljudmi. (Burno odobravanje!) Vsakemu ambicioznemu človeku moramo preskrbeti pošten zaslužek, onemu pa, ki hoče uporabiti Zbornico kot politično konjunkturo v prid eni stranki, pa moramo načrte preprečiti. Ce nam je bila vsiljena volilna borba, — mi je nismo hoteli izzvati, — morem reči, da so vzrok temu profesionalni politiki, če na,s je dr. Kramer prisilil v volilni boj, mu bomo zato še hvaležni takrat, ko izženemo iz Zbornice vpliv propadajoče SDS. Mogoče je sedaj prvič, da so se združile na enem programu vse skupine razen SDS. Mislim, da je sani. demokratskim gospodom že sedaj žal da so izzvali naš skupen nastop. Vsak naš pridobitni človek je vreden, da se podpira. Izrečeno je bilo toliko fraz, toliko besed, toda vse je bilo le humbug in demagogija. Zadnji čas je, da se odpre Sloveniji možnost povzdiga, da se |wskrbi za sanacijo slovenskega gospodarstva sedaj, ko se z naglico bližamo pauperizaciji Slovenije. Naša davčna preobremenitev nas uničuje. Če ne bo tistega foruma, ki bi se zavzel za nas, če bo Zbornica, ta važna gospodarska korporacija, zanemarjala svoje naloge, potem se bliža čas, da pospravimo svoje kovčke in gremo iskat drugam kruha. Ako pa vztrajamo, potem je naša dolžnost, da se otresemo tistih, ki so poskušali zatreti vsakega od njih neodvisnega človeka. Nikdar ne smemo obupati! Eno lastnost ima naš obrtnik in trgovec, namreč poleg svoje tenkočutnosti tudi potrpežljivost. On ne obupa zlepa. Zato bomo s svojo vztrajnostjo odrinili vse tiste, ki so nas tlačili in ovirali naš razvoj. Naš gospodarski človek mora seči po krmilu in odstraniti vse tiste, ki so uničevali našo industrijo, naše denarne zavode, ki so bogateli ob medvojni konjunkturi. Volitve so tajne in brezuspešne bodo vse intrige SDS, ki je pripravila že tajne načrte, kako bi z nasiljem osvojila Zbornico. Podane so garancije, da se nikomur ni treba prav nifioHar bali. Danes vlaaa ‘ v vs-ein g^duarsKeni zrnje-' nju stagnacija. Davčna uprava sicer objavlja statistiko, kako rastejo vloge v hranilnicah, ne objavlja pa, kako rastejo tudi dolgovi našega človeka. Hipoteke, rubežni, eksekueije se vedno bolj množe. Naša ljubezen do države je vsaj toliko velika kot ona beograjske čaršije, vsaj toliko kot kakega slovenskega korupcionista. ki je izrabljal naše denarne zavode. Hočemo resnico, pravico v državi ter enakopravnost s Srbi in Hrvati. Nočemo plačati nikakih kontribucij. Ne poznamo ne zmagovalcev, ne premagancev. Ni še odbila zadnja ura. Ni se nam bati napadov i Jut ra in »Slov. Narodas ki prenjačita v izzivanju najniajih atiinktov publike. Danes že >Jutrovj< pristaši vedo, da kar ono piše, je ravno obratno res. Ako so centralisti razdelili Slovenijo na dve oblasti, naj nam dajo vsaj oblastne skupščine, da bomo mogli uveljaviti svoje interese. Priredili bomo sestanke v vsej Sloveniji, tako, da bodo vsi volilci v Zbornico obveščeni, da se gre pri volilnem boju za njilio\e interese. , _ . Volitve so tajne! Šli bomp od moza do moža in povsod povdarjali, da nasprotna lista ni gospodarska lista, nego le lista g. Žerjava. Stremite vsi za tem, da bo naš volilni boj [»poln, da bo naša zmaga sijajna in da bo naša Zbornica dobila resnično gospodarsko zastopstvo. , ■ Programa tične mu in izredno lenipenitnetilnemu govoru, ki ga objavljamo le v izvlečku g Jelačina, so vsi navzoči s pozornostjo sledili ter so govornika celo pogosto prekinjali z viharnim odobravanjem. Sledila je daljša debat«, ki je iznesla mnogo zanimivih stvari zilasti, kakih agitacijskih metod se poslužujejo sam. demokrati. Ta sestanek pomenja zopet eno stopnjo več k popolnemu porazu SDS pri volitvah v Zbornico. ■ no besedo to Neinci, pa se radi tega Slovenci I 'd.el° graške trgovske zbornice niso prav > nič interesirali. Danes so stvari v tem oziru povsem drugačne. Znano je, da so pri prejšnjih volitvah dobili na Štajerskem en mandat tudi Nemci, izvoljen je bil nar. posl. g. Schauer. Ker gotovo ni na Štajerskem nemških kmetov, nemške uradnike in učitelje pa je že prva ■»Narodna vlada v Ljubljani za časa one komedije, ki ima naslov »prevrat., vse odpustila iz službe in jih večinoma izgnala v Avstrijo, je gotovo, da so bili nem. glasovi za Schaue-rja glasovi trgovcev in obrtnikov. Teh glasov je bilo najmanj 5000; s tolikim številom nemških glasov pa je potrebno računati tudi danes pri volitvah v trgovsko zbornico. Kdor pa danes dnevno motri slovenski tisk in volilno borbo, vidi, da slovenski politiki ne vodijo baš mnogo računov o Nemcih, čeprav je volitveni rezultat zelo odvisen ravno od nemških trgovcev in obrtnikov, šele zadnje čase je ravno >Obzorc opozoril slovenske obrtnike na to izredno važno činjenico. Eventualna napaka v tem pogledu bi se še dala popraviti in velike važnosti bi bilo tudi za nadaljni politični razvoj v Sloveniji če bi dali Slovenci tudi Nemcem vsaj v eni stanovski organizaciji tisto mesto, ki jim vsekakor pripada. Nemci so politično že toliko vzgojeni. da ne bi zahtevali nemogočih stvari, nego edino le ono, kar morejo pri današnjih prilikah. f)rugi, politično zelo zanimiv pojav je, da so sc v borbi za Zbornico združile vse politične stranke v Sloveniji proti SDS. Združili so se klerikalci, radikali in radi-cevciter veliko število trgovcev, ki ne pripadajo nobeni stranki, vsi v želji, da se Zbornica oepohtizira, dalje, da se iztisne SDS popolnoma iz zastopstva v Zbornici fn se osnuje nekak skupni slovenski gospodarski parlament. Pogajanja za program se vodijo že dalj časa, vendar je sporazum v bistvu že dosežen. Ko so samostojni demokratje zvedeli, za kaj gre, so bili naravnost konsternirani, pa so poskušali, da preprečijo na vsak način ta sporazum. Predložili so, kljub svojemu sovraštvu do klerikalcev, tem kompromis, p° katerem bi imeli klerikalci v Zbornici na podlagi skupne demokratsko-klerikalne liste 16 mandatov, demokrati pa ‘24. Ko ta poskus ni uspel, so obljubili vodji pod; reta proti SDS g. Jelačinu, da nastopijo z vso svojo močjo, da bo gosp. Jelačin izvoljen za predsednika Ljubljanske kreditne banke, ako ne kandidira več na predsedniško mesto Zbornice. Toda vsi njihovi poskusi so bili brezuspešni — in danes navaljujejo vse politične stranke na SDS in po vseh znakih, z dobro nado na uspeh. OPOZARJAMO VSE NAŠE SOMIŠLJENIKE, da naj se v vseh stvareh, tičo-čih se volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, obračajo na VOLILNO PISARNO ZDRUŽENIH STANOVSKIH KANDIDATNIH LIST, ki Vas hitro postreže z informacijami. Volilna pisarim se nahaja v KOLODVORSKI ULICI 8. VOLILNI ODBOR. »OBZOR« 0 VOLITVAH V ZBORNICO. »Obzor« je priobčil dne 19. t. m. daljši članek o volitvah v Zbornico za trgovino, obrt iu industrijo. Ko poda člankar precej obširen pregled političnega življenja med Slovenci ter kratek pregled volilnega reda Zbornice, zaključuje svoj članek tako-le: \ Poseben političen značaj ima dejstvo, u. volijo sedaj svoje zastopnike v Zbornico Ljubljani tudi »Štajerci«. Ti so imeli p 1 svojo zbornico v Gradcu, kjer so imeli glav REKLAMACIJSKI ROK poteče dne 24. t. m. Zato. hitite z reklamacijami, vsa pojasnila daje Volilna pisarna. Kakor čtijemo, pripravljajo nasprotniki prav neprimerna sredstva v agitaciji za volitve. Ne dajte se od nikogar begati! VOLITVE SO TAJNE! Volilna komisija more na podlagi doposlanih glasovnic ugotoviti le, KDO JE VOLIL, NE PA, KATERE KANDIDATE JE VOLIL. ZAUPAJTE SVOJ GLAS ZDRUŽENIM STANOVSKIM KANDIDATNIM LISTAM! PJP ZA VREKLAMIRANJE JE POTREBNO: 1. Potrdilo od občine, da dotičnik izvršuje obrt ali trgovino, zadostuje pa tudi obrtni list. 2. Potrdilo davčnega urada o predpisani pridobnini. Mesto tega svetujemo našim somišljenikom, da si nabavijo davčne knjižice, ki stanejo le 4 Din in so uporabljive ob mnogih prilikah. VSA IZREKLA MIR ANJE je potrebno potrdilo občine, da dotičnik ne izvršuje obrti ali trgovine. Bolje pa je potrdilo okrajnega glavarstva. VOLILNI ODBOR. Iz zasedenega ozemlja. Pr i očali smo že, da se nahaja po vaseh blizu jugoslovanske meje zelo dosti italijan-skega vojaštva. Doline v naših tolminskih hri-b;h so prenapolnjene vojaštva in včerajšnji tržaški listi poročajo, da je oddelek italijanske artiljerije s havbico dosegel vrh Triglava (!), kjer je začel od samega veselja močno streljati. Danes je dobila Ilirska Bistrica pad Snežnikom svoj regiment, medtem ko se italijanski maršali in generalisim italijanske armade med svetovno vojno Gadoma že nekaj dni mudi v naših krajih. V pondeljek bo pru spel v Trst in inspiciral nato italijanska ozemlja ob jugoslovanski meji. l'e vojaške vaje in inšpekcije ob jugoslovanski meji je treba pazno zasledovati, P£ sebno tudi radi tega, ker začnejo Italija^, % koi kričati čim izvrši kaka država, Italijo kake vojaške vaje ob nje«* " T venskih narodnih K notici o razpustitvi s' hljam(> §6) ,]a je d ruš t ve v Ajdovščini P£pzbor, ki je veljal za bli razpuščen tu«di *gimi podeželskimi pevski- najbolišega med ^ pevcev jn „a je mi zbori. * . nske oblasti odpuščeni sodnik f Vuga* » si ie iztekel vtikih zaslug za vse narodno snovanje v Ajdovščini. Danes so pilSli v prostore tega pevskega zbora ka-rabinerji ter zaplenili ves bogati notni niate-rijel pevskega zbora in ostalo premoženje. Širite ,-Nar. Dnevnik**. Kdo čaka na pleni OZADJE HRVATSKEGA BOJA ZA PREKMURJE. Čisto nepričakovano in popolnoma brez vsake stvarne potrebe so postavili Hrvati na dnevni red vprašanje Prekmurja. Oni zahtevajo odcepitev Prekmurja od Slovenije, zahtevajo njegovo pravno izločitev iz mariborske oblasti in zahtevajo končno upravno združitev Prekmurja skupno z Medmurjem v posebni oblasti, ki naj bi imela svcj sedež v Varaždinu. Prazni argumenti. Svojo zahtevo opirajo Hrvati na dva momenta, na jezikovno skupnost s Hrvati in pa na dosedanjo slabo upravo Prekmurja. Oboje naj bi dokazal javnosti znani dalmatinski časnikar g. Joe Mato-šiž. Gospodu Matošiču pa se njegovo dokazovanje ni posrečilo, ne v jezikovnem, še manj pa v upravnem oziru. Kolikor je nam znano, ni bil nikdar jezikoslo-vec in tudi ni kompetenten soditi o jezikovnih razlikah ali o jezikovnih sporih, A recimo, da je kljub vsem stvarnim ugovorom vendarle kompetenten — kaj je on »dokazale? Samo to, da govore Prekmurci starohrvatsko narečje, ali narečje, ki je starohrvaščini zelo podobno! Ker pa Prekmurci žalibog še nimajo toliko svojih šolanih in v upravni in sodni stroki izobraženih domačinov, da bi mo-6H vsa ta mesta v državni upravi (v najširšem pomenu besede) zasesti domačiji je pač vseeno, če vodijo vsaj začasno Upravo v Prekmurju Slovenci ali pa Hrvati, kajti tudi med zagrebško gospodo bo jako malo ljudi, ki bi znali in razumeli starohrvatski jezik, tako da ne bo ireba prevajati samo slovenskih uradnih spisov v prekmursko narečje, ampak bodo morali prevajati tudi novohrvaške uradne akte v »starohrvaščino«. Domače prebivalstvo v Prekmurju se bo pa končno jako malo brigalo za to, če se prevaja eno ali drugo, ker oboje prevajanje je hitrosti uprave enako kvarno. Glede uprave same nikakor nočemo trditi, da bi bili vsi slovenski uradniki v Prekmurju baš najboljši upravniki. i Priznamo, da so mnogo grešili, vsaj nekateri, ker je tako zahtevala strankarska zagrizenost v Sloveniji, ki ni zahtevam za Prekmurje toliko dobre uprave ampak je prepogosto forsirala našo strankarsko agitacijo, o kateri Prekmurci niti Pojma nimajo. Dovoljeno pa naj nam bo vprašanje, oli je hrvatska uprava kot taka boljša od slovenske? Praksa govori vsaj za enkrat še za slovenijo. S čisto ^Pravnega stališča morebiti res ne bi Ho napačno, če bi imelo Prekmurje svo-fe Upravno središče kje bolj v bližini, kakor je Maribor, teda koliko pa ima Prebivalstvo posla z velikim županom? Mi smo prepričani, da živi v ljubljanski ki ^r;!K,rski oblasti jako mnogo ljudi, Tr MaHbo^aSefl * f neiSn 1 '|e za kmečkega človeka najvaž-ali v skri»-aVna iQ“tanca domači župan, Kaj naj torej ljudje po6no z velikim žui panom? Strogo upravni oziri torej ne govore za nikako iz.premembo uprave v Prekmurju, ker se dajo vse remedure, ki so mo-rebiti potrebne, brez vsega izvršiti že v dosedanjem upravnem okviru. Ravno tako otročji pa je, kakor smo videli, tudi jezikovni moment. Narodnostni bol ... , 1» vendar ‘"•"l*- Prekmurje! Odkod torej ttf? r )a za Ljudje, ki so živeli dolgo pod Avsw-in jako dobro poznajo bivše avštrijske upravne metode, vedo povedati, da jev Avstriji divjal najhujši narodnostni ali pa kulturni boj vselej takrat, kadar je šlo za — denar. Naj navedemo le en primer! Eno najhogatejših železniških podjetij v Avstriji je bila »severna železnica« (Nordbahn) in na Dunaju je bila znana rečenica: »reich wie ein Nord-bahnaktioniir«, bogat kot akcijonar severne železnice. Lepega dne pa je postalo aktualno vprašanje podržavljenja te železnice. To vprašanje se je vleklo kot kuija cieva, iz dobro premišljenega razloga. Severna železnica je namreč svoj materijal silno izrabljevala, tako da se je nenadoma pojavilo poleg vprašanja podržavljenja tudi vprašanje obnove celotnega voznega materijala, kar bi bilo stalo silne milijone. Zato so pametni ljudje, kot so Židje vedno, če gre za de- nar, sklenili, da bodo podržavljenje for-sirali z vso silo, dokler je bila letna renta akcijonarjev vsled skrajnega izrab-ljevanja materijala silno visoka, da bi na ta način dosegli visoko odkupno ceno. Da pa ne bi ljudje imeli priložnosti v javnosti kaizati preveč na razbite lokomotive in na razmajano progo, kar bi bilo vsekako na odkupno ceno silno vplivalo, so ti tiči šli in zanetili s pomočjo svojih parlamentarnih iin ičasnikarskih eksponentov v javnosti gorostasen narodnosti boj! Nemci in Čehi so se prerekali in ruvali, da so kar cunje letele, v najhujšem narodnostnem boju pa je bil gladko sprejet v parlamentu zakonski predlog za podržavljenje na podlagi silno visoke letne rente, ki niti zdaleka ni odgovarjala pravi, z ozirom na polomljeni materijal mnogo nižji vrednosti že-lezenice. Slabost materijala je bila z narodnostnim bojem tako zakrita, da je nihče ni videl! Pravijo, da je tudi cesarski dver imel nekaj dobička, ker je tudi v cesarjevi (blagajni bilo precej akcij severne železnice! Zakaj to tako obširno pripovedujemo? Zato, ker je danes vprašanje Prekmurja vi istem stadiju kakor nekdaj vprašanje podržavljenja severne železnice in velike nameravane denarne transakcije naj spretno zakrije zopet — »narodnostni« boj! Prekmurci so veliki reveži, jako boga-ti pa so bili in iso še madžarski grofje, katerih last je skoraj celo Prekmurje. Vsa ta grofovska posestva reprezentirajo vrednost nekaj sto zlatih milijonov! In sedaj nastane vprašanje: Čegavi naj bodo ti milijoni? Mi žalibog predobro vemo, kako se izvršuje izven Slovenije agrarna reforma. Ni je večje sleparije na svetu kakor je izrek, da naj bo zemlja last tistega, ki dela, toda le, če jo dobro plača. Pri agrarni reformi se pa kupčija ne izvršuje tako, kakor drugod, namreč naravnost med kupcem in prodajalcem, ampak tu je potreben še neki tretji in to je tisti, ki zna s pomočjo agrarne reforme dobiti zemljo na, debelo v svojo last po sramotno nirfii ceni, df> jo more potem na drobno prodajati ubogimi kmetom za oderuški dobiček. Ta dobiček gre navadno v velikanske milijone. Tako je n. pr. pri parcelariji Esterhazyjevega veleposestva v Prekmurju zaslužil samo en madjarski odvetnik okoli 5 milijonov dinarjev in ves ta denar je šel na Madžarsko. Sedaj je na vrsti veleposestvo grofice Zichy in madžarski ponudnik bi zopet hotel zaslužiti enako vsoto. Ker pa je tu nastopil posl. Klekl, so ustanovili madžarski odvetniki novo stranko in tako smo pred kratkim doživeli senzacijo nove prekmurske stranke, s katero so nato naši esdeesarji seveda sklenili takoj »porazom. Tako je ozadje prekmurske politike. Teh milijonov, ki se dajo zaslužiti ali pravilneje zapleniti v Prekmurju, pa se niso polakomnili samo Madžari, temveč tudi razni «bratje» iz Hrvatske. In odtod vse najnovejše hrvatsko zanimanje za i f6 .*nua'j®> zato najnovejša akcija za pri-klopitev Prekmurja k Medmurju. Če bi bila vsa zemlja v Prekmurju razdeljena tako kot je v ostali Sloveniji tudi najbolj umazan cucek ne bi kihnil za Prekmurje in Hrvati bi se za Prekmurje toliko menili kot so se prej, ko je bilo še pod madžarsko upravo. Takrat namreč to ni imelo smisla, ker so bili neomejeni gospodarji nad Prekmurjem madžarski vlastelini, katerim še v glavo ni Padlo, da bi svojo zemljo prodajali ali modani| priznali kakšno »agrarno reformi Lranes pa Je vlasteldnstvo brez mo- no reformo vr2f“? f * agrar' jastrebi nad SraL J 126 ZUani m tudi ^xir£zrskvemlio’ T. , . ’ , uu agrarna reforma v Prekmurju enkrat fPeljana in ko bodo jastrebi požrli debele milijone, ki jih bodo plačevali Prekmurci za košček zemlje, tudi takrat se ne bo živ krst več zanimal za to, ali so Prekmurci Slovenci ali Hrvatje! Kaj to jastrebe briga! Da pa se »agrarna reforma« pravilno izvede v smislu jastrebov, za katere poštena slovenska uprava nima prav nobenega smisla, ker so Slovenci vedni bili in’ bodo odločni antisemisti, je treba ustanoviti novo »oblast«, kjer bodo odločevali prijatelji iin znanci ^jastrebov. Zato je potrebna nova oblast v Varaždinu in za prav nič drugega. S tem pa je pokazana tudi pot, po kateri slovenska uprava lahko reši Prekmurje za Slovenijo kar čez noč. Mariborski agrarni urad naj proda pod firmo agrarne refome jastrebom vlastelingko ozemlje po 100 kron za hektar, prekmurske kmete naj pa prisili, da jo bodo morali odkupovati po 1000 dinarjev za kvadratni meter. Kakor hitro bo to opravljeno, bo prenehal vsak »hrvatski« interes za Prekmurje. Jastrebi bodo siti, strankarska blagajna bo polna, prekmurski kmet pa naj gre ali v nebesa ali pa k vragu, kamor ga bolj vleče. Tudi oderuhi so na delu. Naj pa Hrvatje še tako napadajo slovensko upravo v Prekmurju, vendar Prekmurci polagoma spoznavajo, da ta uprava vendar čuti za nje in da skrbi za nje vse drugače ko pa sosedna Hrvatska. Tako so Slovenci ustanovili v Prekmurju celo vrsto posojilnic in s tem osvobodili prekmurskega kmeta od oderuhov, ki so bili v Prekmurju, kakor povsod na Madžarskem zelo številni. Ti oderuhi so seveda sedaj ob svoj masten zaslužek in obenem glavni agitatorji za odcepitev Prekmurja od Slovenije. Ni tal v Sloveniji za kmetske oderuhe in to je tudi eden glavnih vzrdkov za najnovejšo akcijo proti slovenskemu Prekmurju. Ne samo iz narodnih in slovenskih, temveč tudi iz socialnih vzrokov morajo zato Slovenci braniti slovensko Prekmurje, ker samo tako ne bo postalo Prekmurje plen madžarskih prekupčevalcev in krivičnih ter nekrivičnih židovskih oderuhov. Ne vemo, če so vse te stvari zagrebškim listom, ki so začeli to vseskozi nelepo akcijo za odcepitev Prekmurja od Slovenije znane. Če jim te stvari niso znane, potem je to dokaz naravnost neverjetne površnosti, s kakršno so se hrvatski liati lotili tako resne in važne stvari, če pa jim je ozadje vse akcije znano, potem pa ni mogoče njihoyega nastopa dovolj krepko obsoditi. Pričakujemo pa sedaj z vso gotovostjo, da se časopisje HSS ne bo več udeleževalo te akcije, temveč v skladu s svojim seljačkim programom branilo prekmurskega kmeta pred brezvestnimi izkoriščevalci. Ni menda treba še posebej nagJašati, da je v nasprotnem slučaju HSS med Slovenci odigrala. Politične vesti. = Demokratski uspehi v Šuniadiji. Splošno se smatra, da je najbolj verno zrcalo mišljenja srbskega naroda Šumadija. Tu pa so bili doseženi sledeči volivni rezultati. V kačerskem okraju so dobili radikali 8, demokrati 8 in zemljoradniki 1 občino; v takov-»kem okraju: radikali 8, demokrati 6 in zemljoradniki 2 občini; v uporniškem okraju: radikali 10, demokrati 8, zemljoradniki 1 in republikanci 1 občino; v ljubičkem okraju radikali 9, demokrati 8 občin; v kraguje-vačkem okraju: radikali 19, demokrati 4 iin 3 občine eo dobile druge stranke; v gru siamskem: radikali 21, demokrati 12; v jesemi-čkem: radikali 19, demokrati 5 in zemljoradniki 4. Skupno torej v vsej Šumadiji: radikali 94, demokrati 51, zemljoradniki 8 in drugi 4. Stičen rezultat je bil skoraj v vseh •srbskih okrajih. Zato pa so zmagali radikali v v*?h_«fcrajih, kjer žive Albanci in muslimani. lu so dobili demokrati samo mesta (Bitolj, Vetee), ker le v mestih je učinkovala kontrola javnosti. Na deželi psa je policijski aparat brezhibno deloval in tako je bito inogoce, da so drfbili radikali v skop-]jonski oblasti 132 občin, demokrati 7, v bre-galniski oblasti radikali 89, demokrati nobene, v bitolski: radikali 132, demokrati 10 itd. — Ni čuda, če so radikali po taki »zmagi« nervozni in če je postalo stališče vlade trdno- = O delu Hipotekarne banke in Narodne banke je dal na seji HSK minister dr. Krajah nad vse interesantne podatke. Tako je izjavil dr. Krajač, da 'je dala Hipotekarna banka od svojih kreditov v znesku 800 milijonov^ eojih 700 milijonov Beogradu, za ostalo Srbijo, da o prečanskih krajih sploh ne govorim, nima skoraj nobenega denarja. Narodna banka je dala kredit v znesku 1232 milijonov 32,Beograjčanom. V neki denarni zavod, o katerem se je slišalo, da slabo stoji, je poslala Narodna hanka komisijo, ki je dognala, da je zavod siguren. Drugi dan je zavod skr a hi rail z 20 milijoni deficita. seja Hrv. Selj. kluba je bila v Četrtek zvečer zaključena. S seje ni bil izdan noben komunike. Tudi Radič ni podal političnega .poročila, Kakor je bilo napovedano. Izvoljen J®., . Pravnjški odbor, ki je pregledal obložita! materijal proti dr. Nikiču. Sklenilo se |e.’ ■ v>Sj v^°ži proti dr. Nikiču interpelacija, , J° “°do podpirali vsi poslanci razven mini- ,ov, HSS. Nato bo ves materijal predložen anketnemu odboru, blede nadaljnjega biva-“JV Nikiča v vladi ni bilo nič sklenjeno. — Dr. Niikič je z ozirom na sklep seje HSK izjavil, da samo čaka na Interpelacijo in da vidi, ikateri poslanci jo bodo podpisali, potem da bo že ukrenil svoje. rr Finančni minister dr. Perič je izjavil, da bo novi proračun na vsak način znatno manjši od sedanjega. Proračun ne sme biti fiktiven, zato tudi ne sme tako obremeniti gospodarstva, da to ne bi zmoglo davkov. Tudi bo gledal finančni minister na to, da se bodo davki dobro uporabili in za nobene luksuzne stvari. Vlada se bode trudila, da s posojili in koncesijami dvigne gospodarstvo. V kratkem bo imel finančni minister točno sliko o novem proračunu. Računa pa, da se bo njegovo delo trezno presojalo, ker ne more čez noč izvesti popolne reforme. Treba mu dati nekaj Časa. Z zadovoljstvom konsta-tira 'finančni minister, da je javnost njegovo delo povoljno presojala. Trgovinska bilanca bo aktivna, ker je gospodarsko leto kljub poplavam ugodno. = Bolgarske zahteve. Angleški poslanik je sporočil naši vladi, da zahteva bolgarska vlada povečanje .svoje vojske in posojilo za ma-cedonske begunce. Bolgarska meja je dolga 2000 kilometrov in s sedanjo vojsko, ko pride en vojak na 1—2 km, ne more bolgarska vlada preprečiti prehoda komitskih čet preko meje. Begunsko posojilo pa rabi emako Bolgarska, ker le z njim bi mogla urediti mace-donsko vprašanje. Če bi Jugoslavija na to posojilo pristala,'potem bi se tudi njej dovolila sokontrola o uporabi posojila. Angleški poslanik je priporočal sprejem bolgarskih zahtev, toda naša vlada, rumunska in grška te zahteve odbijajo. O vsem tem pa se ho sklepalo n? zasedanju Zveze narodov. = _ Pogajanja md angleškimi rudarji in lastniki premogokopov so se razbila. Vesti nekaterih kapitalističnih listov, da so rudarji popolnoma odnehali, so se izkazale kot popolnoma neresnične. Rudarji so se sicer iz-javili za otvoritev pogajanj, toda pod pogojem, da ostane osemuraik nedotaknjen, da se sklene za vso državo ena kolektivna pogodba in da se znižajo plače le, Če se ob-nem izvede popolna reorganizacija premio-gokopov. Lastniki premogokopov so vse .te zahteve odklonili in izjavili, da nimajo pogajanja nobenega zmisla, če rudarji vztrajajo pri svojih zhtevaih. Pogajanja so bil nato pretrgana. Tako bo Anglija še dalje imela milijonsko izgubo, ker so lastniki premogkopov nepopustljivi. rr Pred državno konferenco Velike Britanije. Oktobra meseca se sestane velika državna konferenca Velike Britanije. Južna Afrika, Kanada in Irska zahtevajo večjo svobodo in sicer v tej meri, da bodo skoraj popolnoma neodvisne države. Odnošaji ministrskih predsednikov domimonov do generalnega guvernerja morajo biti ravno isti ko angleškega ministrskega predsednika do kralja. Posebno važno bo tudi vprašanje novih generalnih guvernerjev. Avstralija pa se tem zahtevam dominionov upira, ker se boji, da bi bila potem ogrožena enotnost britanskega 'imperija. Ni nevarnosti, da ne bi britanska vlada dala dominionom potrebne koncesije, da ho enotnost države ohranjena. rr Industrijski problem sovjetske Rusije. Rikov, Stalin in Kujbišev, pravi sedanji gospodarji Rusije, so izdali proglas, v katerem ostro nastopajo proti Bovjetskim birokratom an brezvestnim elementom, ki so onemogočili ugoden rezultat štedenja. Diktatorji Rusije pravijo, da je treba dtati industriji več kapitala in zato je štedenje potrebno. Ne sme se pa štediti na škodo delavcev in kmetov. — Zanimivo je, da so diktatorji v svojem proglasu sprejeli vse zahteve opozicije in .da jih propagirajo celo v ostrejšem tonu in so na ta način vzeli opoziciji vso možnost agitacije. Kljub temu pa so odločno proti opoziciji. Kljub temu pa so odločno proti frakcij in skupin v stranki kot nedopustno. rr Millerand za decentralizacijo Francije. »Intrasigeank prinaša Millerandovo izjavo o spremembi ustave. Pravi, da je revizija ustave nuijna, ker je Pariz preobremenjen. Treba izvesti decentralizacija uprave in ustvariti lokalne samouprave. Primer Alzacije in Lorene je dokaz, kako treba urediti Francijo. Na podlagi regionalne samouprave se !bo problem francoske uprave najboljše rešil. — Morda bo sedaj tudi Beograd spoznal važnost oblastnih samouprav in ne samo posnemal francoske napake, 'temveč tudi francoske vrline. LJUBLJANSKI ŠAHOVSKI TURNIR. Dan hudih borb. Singer zmaga Furlanija! Glavna pozornost je bila danes obrnjena skupini B, kjer sta se sestala otoa glavna favorita dr. Singer in Furlani. Dr. Singer je moral igrati agresivno, ker ima zanj pomen le zmaga nad Furlani jem. Po pravilni otvoritvi je naglo prišlo do končnice, v kateri je Singer elegantno žrtvoval figuro za tri nasprotnikove kmete. Vsled pogreške Furlanija je to velevažno partijo, ki bo morda odločila o prvem mestu, izgubil. Tudi Rožič ni hotel zaostati. V krepki, frapantni igri je porazil resigniranega Kulžinskija.^Soliden remis sta napravila Dernovšek in Poljakov. Simpatični Vogelnik je lepo nadvladal Jonkeja po hudi pozicijski borbi. Vidmar poatira vodeče. Di-dzimski si je izbral staromodno sicilijansko, v kateri pa ga je Vidmar kmalu premagal. — Sjanje po 5. kolu Stanje: Furlani, Ružič, dr. Singer 3 in pol, Didzinski, Dernovšek 3, Vogelnik, Vidmar 2 in pol, Kulzinski, Poljakov, Dumič 2, Jonke 1 iin pol, Marjanoviči. V skupini A. je najhitrejše zmagal Agiap-jejev poti Ačimoviču, Zdenko Rupnik je dobil proti Pircu, kar je iznenadilo, ker je Pirc splošno veljal za favorite te skupine. V otvoritvi je briljiral Grenčarski proti Jerošovu, pozneje pa svoj ib izvrstnih šans ni znal izrabiti in je bila partija remis. Kalabar je v krasnem slogu porazil Riesla. Prof. Kozomara je obolel in se je partija morala preložiti na poznejši čas. Partija Tekavčič - Tot je bila v neodločenem štadiju prekinjena. iStanje po petem kolu: Furlani, Rožič, nik 3, Tot, Jerošov, Grenčaraki, Pirc 2 in pol, Tekavčič 2 (1), Riesl 2, Mraltkar 1 in pol (1), Ačimovič. Kozomura 1. Štev. 186. vmmmmamMmmummmmamamm Dnevne vesti. DA NE BO PREPOZNO. Opozorili smo že svoječasno, ko so se pojavile prve vesti .o ponudbi južnoameriških rojakov, da zgrade železniško zvezo med Beogradom in Splitom, da je sedaj nad vse ugodna prilika uresničenja zvezo Slovenije z morjem. f)a bi tudi drugi listi sledili ledaj našemu pozivu in tudi s svoje strani opozorili naše stranke na ugoden moment, žal nismo doživeli. .Naši listi so žal še vedno tega ozkosrčnega mnenja, da je samo lista misel nekaj vredna, ki je izšla iz lastne stranke in da se ne sme nobena misel nasprotnika vpo-števati. Smatramo za svojo doložnost, da kljub vsem ozkosrčnim navadam naše javnosti zo-zopet opozorimo na ugodno priliko, ki se nam nudi sedaj za uresničenje naših železniških zahtev. Železniški minister Vasa Jovanovič je namreč odpotoval na Bled, da poroča kralju ne samo o nameravani zvezi Beograda s Splitom, temveč tudi o vsem železniškem programu, ki ga misli vlada izvesti. Z ozirom na skrajno slabo informiranje javnosti s strani vlade, seveda nismo informirani, če so v novem železniškem pojektu upoštevane tudi slovenske zahteve in če ima vlada tudi resen namen, da jih izvede. Za vsak slučaj pa moramo opozoriti -slovenske stranke, da zastavijo ves svoj vpliv, da bodo v novem vladnem železniškem programu slovenske zahteve upoštevane. Predvsem pa moramo zahtevali, da se prične z gradnjo železnice Št. Janž-Sevniea, ki je za zvezo Slovenije z morjem na j večje važnosti. 'Poleg tega bi ta proga silno razbremenila progo od 'Zidanega mosta do Ljubljane in zvezala Štajersko z 'Dolenjsko. Gradnjo pa je zahtevati tudi vsled tega, ker je proga Št. Janž-Sevnica dolga samo 13 kilometrov in poteka po tako ugodnem terenu, da bi bila njena gradnja zvezana le z majhnimi stroški in zato tudi njena rentabilnost izven dvoma. Opozarjamo še enkrat na ugoden trenutek in pričakujemo, da ne bo naše opozorilo za-man in da nam Slovencem n6 — Ponesrečen potniški aeroplan. Pri Lympne-u se je ponesrečil franc, potniški aeroplan, ki oskrbuje promet med Parizom in Londonom. En potnik je ubit,pilot, mehanik in 9 potnikov je težko, trije potniki so pa lahko poškodovani. Letdlo je padlo na streho n©k6 hiše« — Neprijeten doživljaj Dunajčanke v Bu-dapešti. Soproga dunajskega veleiržca Friderika Banascheka se je peljala te dntos parnikom z Dunaja v Budapešto. Med vožnjo jo je ovadil eden od sopotnikov madjarslum carinskim organom, da ima pri sebi neocarinjeno blago. Carinski organi so res našli pri njej več steklenic Elau de Cologne in par sto smodk, zato so zahtevali od nje, da plača 7b milijonov kron globe. Gospa se je zagovarjala, da je hotela te stvari, ne vedoč, da so podvržene carini podariti svojim sorodnikom. Ta izgovor pa ni držal in ker ni imela pn sebj toliko denarja, je morala romati v zapor. Ko je izvedel o tem njen soprog se je pripeljal v Budimpešto ter po daljšem pogajanju dosegel, da je bila globa znižana na 20 milijonov kron, nakar jo je plačal in se vrnil s svojo soprogo na Dunaj. — Ognjegasci — požigalci. V občinah Mal-schvvitz, Guttau in Baruth na Nemškem so izsledili te dni dobro organizirano tolpo požigalcev, katere člani so skoraj izključno ognje-gasci ter so zažigali sporazumno z lastniki hiš. Glavni krivec je zidarski mojster in klavec Emil Domaschk, ki je zaslužil s požigal-sko bobrtjo« toliko denarja, da si je sezidal hišo. Razven njega je bil aretiran neki tesarski mojster in več .posestnikov. Kadar je izbruhnil v navedenih občinah kak požar, je bil dotični posestnik vselej odsoten. Od požara je imel pogorelec velik dobiček, ker izplačuje deželna zavarovalnica že dalje časa k zavarovalnini devetdesetodstotno doklado. Ta doklada je požigalce in njihove komplice tudi zapeljala. Organizacijo je izsledil neki orožnik. Dan po aretaciji glavnih krivcev je našel poštni uradnik v postni Skrinjici lusb na katerem so bile napisane nevarne grožnje zoper orožniško postajo. — Ludendorf in izdelovalec umetnega zlata Nemški listi priobčujejo zabavno in za nsiho generala Ludendonfa značilno dogod-bo Neki kleparski pomočnik Tausend po . imenu, ki ima na vesti že celo vrsto pustolovščin in goljufij se mu je dal predstaviti I ter mu zaupal skrivnost, da je iznašel metodo, potom katere zamore proizvajati iz rud nin vse kovine na cenejši način, kot se vrši to dosedaj, zlasti pa, da mu je bagatela proizvajati umetnim potom zlato. V dokaz temu je zdrobil Ludendorfovi sprejemni sobi kepo rude ter jo vrgel v neko tekočino in glej na dnu posode se je nabrala dragocena kovina. Od tedaj je Ludendorf Tausenda pogosto po-sečal v njegovem stanovanju ter bil o njegovi poštenosti tako trdno prepričan, da ni prekinil občevanje žnjim niti, ko je izvedel za njegove prejšnje sleparije, dokler ni končne Tausend te dni iz Monakovega pobegnil, ker je izvohal, da ga iščejo potom tiralice. Po njegovem begu se je izkazalo, da je Luden-dorfa prav pošteno potegnil z rokohitrskim trikom. — Velikopotezna goljufija z znamkami na Angleškem. Londonska kriminalna policija preiskuje velikopotezno goljufijo z znamkami in kolki. Generalna poštna direkcija je ugotovila, da se nahaja v zadnjem času v prometu velikanska množina znamk in kole-kov, ki jih prodajajo doslej še neznane osebe po znižanih cenah v večjih partijah. Kupci dobe navadno desetodstoten rabat. Domneva se, da so znamke in kolki ali celo spretno ponarejeni ali pa, da gre za 6erije pokvarjenih znamk in kolkov, ki so bili vzeti iz prometa v svrho uničenja, nato pa ukradeni. Znamke in kolke so kupovali zlasti velike tvrdke, športna društva itd. Škoda, ki jo je utrpela pri tem država, se ceni na 300.000 futov šter-lingov. — Stanovanje v vagonu je boljše kot nika-ko stanovanje. V Pragi reducirajo »vagonar-ie«. Kot poročajo nekateri češkoslovaški listi ima ibltii te dni v Pragi deložiranih 40 rodbin. Prizadeti so se obrnili na višjo ustanov. Magistrat bo skušal dobiti za deložirance druga stanovanja. — Gladovanje in umetnost. Iz Budimpešte poročajo: Mestni občinski svet je prepovedal neki stradalni »umetnici« ki se je hotela producirati v Budimpešti, nastop. Zanimiva je utemeljitev, ki pravi, da je prostovoljno stradanje neproduktivna umetnost. Stradati zamore, če je treba, vsakdo. Daljše stradanje pa ni ničesar drugega kakor telovadba želodca, ki ni niti zabava, niti poučljiva, niti nima sicer nobene koristi za publiko. — Zlato iz Sibirije v Londonu. V London je prispel preko Moskve aeroplan s 15 zaboji zlata iz Sibirije. — Varnost na angleških železnicah. Glasom uradne statistike angleškega prometne? ga ministrstva je ponesrečil na angleških železnicah tekom lanskega leta smrtno samo en potnik. — Oopič povzročil prisad vranice. V Nemčiji je obolelo v zadnjem času večje število oseb na prisadu vranice. Preiskava je ugotovila, da so temu krivi čopiči za raziranije po brivskih lokalih. — Kitchencrjevo truplo. Iz Londona poročajo: Afera Povver še vedno ni končana. Te dni je prišel Povver zopet na policijo ter prosil, da »o mu dovolili, da si je ogledal dozdevna Kitchenerjevo krsto. Izjavil je odločno, da krsta ni identična z ono, ki jo je izsledil na Norveškem. Zdi ee, da je hotel Povver aludi-rati na možnost, da je admlraliteta krsto zamenjala. — Zlatnike v Ztatorog-terpentinovem milu so našli: Rosalija Skerles, Rinčetova graba pri Ljutomeru, Ela Toplikar, Ljubljana, Rimska cesta 9, Cdcilija Kosirnik, Ljubljana, Sp. Šiška, Cilka' Babušek, Marija .Snežna, l ranja Črepinšek, soproga policijskega nadzornima v Celju, Kristina Centrih, Trbovlje, Klara božič, Trbovlje II., Ivan Schuler, krojač, Legen pri Slov. Gradcu, Neža Tušek, Cetenarovan pri Javorjih, Marija Vajd, Rečica ob Savini, Frančiška Štern, Kisovec pri Zagorju ob Savi, Marija Jakupovič, Zagreb, Savska cesta OOa, Jelka Bedenkovič, Karlovac, Joška Kos, Sarajevo, Igitpešina ul. 5, Danica Ivaniševič, Split, škotske sestre, Milka Bedenikovič, Pregrada. -— Ferijalna kolonija Prk na Breznici priredi dne ,22. avgusta 1926 v Društvenem domu v koist ubogi mladini brezniške šole Akademijo. - Vspored: 1. Nagovor .2.'Petje: Veselje mladih dni, Popotnik 3 Peklan'a^]®; Naravi. 4. Prizor: Urban iz Ranice o. Dekla .nacija: Kmetski hiš.. 6- Pr^iW, Priče-šola v nebesih, igra# treh dejanjih, krme teb ob 2. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži: 4 Din, stojišča 2 Din. Predplačila se hvaležno ^^"»BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«, Ljubljana, Poljanski nasip štev. 10-4, pošlje vsakemu naročniku »Narodnega Dnevnika« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! Ljubljana. —' Ruinunski novinarji v Ljubljani. Kot smo poročali, je prispela v Jugoslavijo večja skupina romunskih novinarjev, da si ogledajo najznamenitejše kraje naše države ter s tem vrnejo obisk, ki so ga napravili naši novinarji lansko lefox v Rumumji. Doslej so bili v Subotici in Zagrebu, dtfnes so na Bledu, ob 16.38 pa se pripeljejo v Ljubljano. Na ko-lodvoru jeh sprejmejo ljubljanski novinarji in zastopniki oblasti. Zvečer imajo v »Zvezdi« prijateljsko večerjo, nakar se odpeljejo proti Sušaku. 1— Jesensko porotno zasedanje.' Pojutrišnjem se prične pri ljubljanskem deželnem sodišču tretje porotno zasedanje. Trajalo bo teden dni. 1— Iz policijske kronike. Ljubljanska policija je izsledila tatove, ki so ukradli dne 17. julija nočno blagajno na dolenjskem kolodvoru. Prišli so ji pa v pest po naključju. 27-letni potepuh Janez Bartol je ukradel v Ljudski kuhinji nekemu delavcu klobuk. Zasačili so ga in flagranti 'in bil je aretiran. Drug. dan mu je preiskala policija jetra m o« ter ugotovila, da mora biti po pojnsu tudi at blagajne na dolenjskem kolodvoru Bariol je po daljnem tajenju štiiUnrf4"mneJ zlatnine in gotovine v 1 ,P ' , iq roo Din — Ker je izvedela ipo- Z$ da K P* %■* f drUŽb! ' Štiri in dom na Viču zaposleni Bosanci in Makedonci ukradeno obleko in perilo, je odredila v njihovi baraki hišno preiskavo. Bosanci so se preiskavi uprli, tako da je moral priti sukurz. Pri priskavi je bilo najdenih res več komadov ukradenega blaga. Policija je odvedla nekaj upornih Bosancev in Makedoncev na urad, kjer so jih poučili, da se ukradenih stvari ne sme 'kupovati. 1— Zatvoritev poti v Latterniancveni drevoredu ob priliki jesenske pokrajinske razstave. Dne 28. avgusta 1926 se začasno zapre pot, ki vodi v smeri razstavnih šotorov mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni »Union«. Občinstvo se opozarja, da je javni prehod od 28. avgusta do 17. septembra 1926 skozi navedeni del Latternmnovega drevoreda nedopusten, ker pripada ta čas jesenski pokrajinski razstavi. PRIČETEK SOL. Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani bo vpisovanje v II.—IV. letnik dne 1. septembra od 8. do 10. ure, vpisovanje v II. do IV. razreda vadnice po od 10. do 12. ure. Od 10. ure do 12. ure naj se zglase tudi vsi gojenci, ki so bili sprejeti v prvi letnik, dne 30 julija 1926. Vsak gojenec naj prinese s seboj zadnje spričevalo.. — Ponavljalni in dopolnilni izpiti se vrše dne 30. in 31. avgusta po sporedu, 'ki je objavljen na črni deski. Pismeni zrelostni izpiti bodo dne 30. in 31. avgusta ter 1. septembra dopoldne, ustni pa od 1. do 4. septembra. Šolsko leto se prične dne 5. septembra s slovesno sv. maš^^b 10. uri. V pondeljek, dne 6. septembra ob 8. uri je začetek rednega pouka. Na državni realni gimnaziji v Kočevju, ki bo letos popolna, se prične šolsko leto 1926-1927 z dnem 1. septembra. Vpisovanje učencev za I. razred bo v četrtek, dne 2. septembra, od 8. do 10. ure, nakar se prično sprejemni izpiti. Vpisovanje učencev v višje razrede (II. do VIII.) bo v petek, dne 3. septembra od 8. do 12. ure. Otvoritvena služba božja bo v soboto 4. septembra ob 8. uri v mestni župni cerkvi. Redni pouk se prične v pondeljek, dne 6. septembra ob 8. uri. 'Ponavljalni in naknadni izpiti se bodo vrsin med 24 in 31. avgustom po sporedu, la je objavljen na uradni deski. — Ravnateljstv- Na državnem moškem učiteljišču v priboru se začno razredni-ponavljalni in izpiti dne 30. avgusta ob 8. uri- v 1. lein i , moškega učiteljišča ne more bit. mkdo vec sprejet. Vpisovanje v ostale letnike in v vadnico bo 3. septembra od 9. do 12. ure. Podrobnosti na črni deski zavoda. — Ravnateljstvo. PROSVETA. Konservatorij in šola Glasbene Matice v Ljubljani. Ravnateljstvo Glasbene Matice v Ljubljani vljudno obvešča tem potom vse p-n. interesente da se vrši vpisovanje v oba zavoda v dneh od 1. do 4. septembra 1926 vsak dan od 9. do 12. dopoldne in od 15. do 17. ure popoldne v pisarni Glasbene Malice, Gosposka ulica 8/1. Pogoji odnosno uk oviro ' je ista kakor lansko leto in so tozadevne podrobnosti objavljene na razglasni deski v veži poslopja Glasbene Matice v Gosposki ulici št. 8 in v Vegovi ulici št. 7. Redni pouk v «Den.!« Patentirani državot*oICi pravnik°Yn zakon i i-: m v, . zavrgli osnutek avstriiVl ■' i 1 86 P°b°ljšan moderni " iu vzeli so ™ pod-” ,vancen srbski zakon, ki ni nič drugega nego slab prevod starega avstrijskega zakona, ki je bil tekom desetletij že trikrat predelan v duhu napredujoče pravne vede in ljudskih potreb. Dunajski »Hofburg« je skupina ogromnih stavb, kjer je našlo zavetje toliko društev, korporacij itd. vseh možnih narodov, kolikor jih dva Zagreba ne premoreta. Naravnost hud pa sem na prijatelje c koli »Slob. Tribune , da so našli od vseh nebrojnih pristašev Panevrope po vsem svetu ravno neke Madjarje, ki baje pričakujejo od Panevrope revizijo trianonske pogodbe itd. Ako »Slob. Tribuna.. vse te tako natančno ve, naj tiste Madjarje kar naznani centrali, in zagotavljam jo, da bodo izključeni, ako so člani, in ako so se prijavili za kongres, — ne bodo pripuščeni, ker gojijo naklepe, ki so v dijametralnem nasprotju s temeljnimi načeli velikega panevropskega gibanja. Sicer res ne vem, odkod jo »Slob. Tribuna« pobrala take vesti. Jaz ne najdem nobenega tistih imen med Panevropejci. V treh knjigah izjav z vsega sveta teh Madjarjev ni, pač pa so drugi, ki prav pametno pišejo. Predsednik ogerskega odbora je znani politik Georg Lukasz, duša gibanju pa je poslanec Reinprecht. Ministrski predsednik Beth-len je pa te dni pozval 'Lukasza, naj odloži predsedniško čast, kar je ta tudi storil. Ako pri »Slob. Tribuni« kaj pozitivnega vedo, naj se torej kar oglase, toda po tistih Madjarjih soditi veliko svetovno gibanje, — ni dostojno resnega lista. »Samouprava« se je »podtaknila' ob Seipla, kar jej daje povod, da straši pred Panevropo. V resnici pa je Seipl le najboljše priporočilo za to gibanje. Ne poznam politikov malih držav, ki bi uživali po vsem svetu po zasluženju tako velik ugled kakor Seipel. Ali niste čitali, kako je 'bil sprejet v Parizu, Londonu, v Ameriki, in Se potem, ko ni bil več kancelar? Škoda, da nima Jugoslavija takega moža! V Avstrijo je prišlo veliko dolarskih posojil: deželam, mestom, industrijam! Pogoji so jako ugodni! V Jugoslaviji pa si zaman prizadevajo mesta, da bi dobila posojila iz Amerike! Toda še vedno velja načelo: V Jugoslavijo ne damo nič! Ni tam nobenega Seipla, ki bi napravil malo redu! Čemu torej pasje lajanje v luno! Izprašujte si raje vest, zakaj ima zunanji svet več zaupanja v Avstrijo nego v Jugoslavijo, zakaj časti bolj Seipla nego kogarkoli jugoslovanskih državnikov! »Slobodna Tribuna« pa je našla mesto Seipla nekaj neslavnih Madjarjev, s katerimi po .svoje straši proti panevropskemu gibanju! Neverjetno, da so nakrat drugače pametnim gospodom okoli »Sl. Tribune« merodajni za važno odločitev nekateri Madjarji, ki jih voditelji Panevrope nikjer ne navajajo in gotovo jih prav nič ne upoštevajo, — ne vidijo pa med pristaši znamenitih politikov svetov- ne slave, kakor. Herriel, Briani', Pain-leve, Jouvenel, Loncheur, Thomas, Caii-laux, Marx, Simon s, Renner,.Sfclr«a, Nitti, Scialoja, Skrzynski, Vandei'velde, — in med Cehi: Masaryk, Beneš, Brzcrod, Ca-pek, Schuster, Derer, Drtina, Heiben, Jirasek, Krejči, Machar, Winter itd. itd. Ni mogoče, da bi Slob. Tribuna« n& vedela za ta sloveča imena, ako je iztaknila celo take Madjarje, ki jih drugače nihče ne pozna! In češki odbor za Panevropo, ki šteje čez 30 prvih mož (celo hči Masarykova — dr. Aliče Masaryk je med njimi!), ali tudi zanj »Slob. Tribuna.. ne ve? Iu ako ve, kako je to, da iztika za Madjarji, ki jih nihče ne pozna in gotovo nič ne upošteva, da na podlagi ničvrednih domnev odklanja, sumniči jedno veliko idejo: v kateri edino je za Jugoslavijo — spas in rešitev naših manjšinskih vprašanj?! Problem, še več: konkretna zahteva Panevrope je tako velika, tako vitalno važna posebno za male narode, da dajemo samo sami sebi ubožno spričevalo, ako tje v dan bevskamo o njej ali celo proti nje, ne da smo se potrudili, poučiti se tomeljito o njej ter z vso resnostjo zavzeti do nje dostojno stališče! A. G. Gospodarstvo. LJRBLJAN8KA BORZA. petek, 20. avgusta 1926. Vrednote: Celjslka posojilnica d. d., Celje, den. 193, bi. 194, zaklj. 194. »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka. den. 103, bi. 104, zaklj. 104. — Blago: Trami merkantilni; od 3-3 do 5-6, od 4—11 m, monte, fco vag. meja, 10 vag., den. 280, bi. 300, zaldj. 280. Hlodi (smreka, jelka), od 25 cm premera uapr., I., II., moute, fco vag. nakl. post., 7 i vag., den. 200, bi. 205 zaklj., 200. Bukovi plo- ! hi parjeni, ostrorobi, paralelni, očeljeni, od j 27—60 mm, od 2 m napr., z 15% courcons, od 1 do 1.90 m, prma, den. 1000, bi. 1000, zaklj. 1000; sekunda, Eco vagon Sušak pristanišče, 1 vag., den. 820, bi. 820, zaklj. 820. Zagreb, 20. avgusta. Devize: Newyork ček 56.465—56.765, London 275.175—276.375. Pariz 157—159, Praga 167.43—168.43, Cuidh 1094.8—1098.8, Dunaj 799.25—803.25, Berlin 1349.25—.1353.25, Milan 18605—187.35. Curlh, 20. avgusta. Beograd 9.12, Ne\vyork 517.626, London 25,1525, Pariz 14.60, Pragu 15.325, Berlin 123.20, Dunaj 73.10, Milan 16.975, Budapešta 0.007240, Bukarešta 0 4° Sofija 3.73. X Licenciranje mrjascev v Prekmurju. Letos se je prvič vršilo lieencovanje mrjascev v Prekmurju, ki je po ondi veljavnem madžarskem zakonu obligatno. Pripeljalo se je 209 mrjascev, od katerih je bilo 149 sposobnih, a 60 nesposobnih. Lastniki najboljših plemenjakov so dobili državno nagrado. V splošnem se opaža, da svinjereja v Prekmurju še ,ni na tako visoki stopnji kakor govedoreja. Znatno zaostaja za štajerskim ozemljem mariborske oblasti. Prav dobro so se pa obnesli subvencijski mrjaščeki, katere je veliki župan poslal zadnja leta po znatno znižani ceni. Potrebno je, da se načeto delo nadaljuje in prihodnja leta zopet vrši lieencovanje, ki izloča vse slabe moške živali od plemeneuja. Želeli pa je tudi, da se omogoči nadaljevanje lepo započetega dela izboljšanja z nadaljnimi pošiljkami subvencije mrjascev, v kar pa zaenkrat žal ni proračunskih sredstev. X Dobava volnenega blaga za albansko vojsko. V pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je interesentom na vpogled oglas glede dobave volnenega blaga za albansko vojsko (rok za vložitev ponudb 31. avgust 1926). T& in ono. NEVIDNI ZRAČNI VELIKAN. Velikanski * nevidni« aeroplan, ki je bil dograjen te dni v ameriški državni tovarni . t aeroplane je pač najstrašnejše uničevalno orožje, kar jih je posedovala kdaj kaka dežela. Francija ima sicer najmočnejše zračno brodovje na svetu, tudi angleško prekaša ameriško glede števila edinic, toda nobena država ne razpolaga e takim strašnim orožjem kot je novi ameriški »Cyklop. Nobena fantastična slika, noben roman ne bi mogel biti tako svarilo pred novo svetovno vojno kot neviden aeroplan Zed. držav, ki je danes še edini svoje vrste, po čigar vzorcu pa bodo zgradili Amerikanci, kot poročajo listi, v kratkem času še več drugih. >Cyklop • ponese lahko kolosalno 'množino 6000 funtov bomb in eksplozivnih snovi nad oblake. Kljub imponujoei kapaciteti pa znaša lastna teža aeroplana samo 16.000 futov. Aeroplan goni motor 825 PS. Propeler meri 15'A čevljev ter se zavrti do 1200 v minuti. Brzina aeroplana znaša 250 do 280 km na uro. Svojstvo, vsled katerega je aeroplan najstrašnejši merilni stroj je ipa njegova nevidnost S pomočjo bistroumno zamišljene priprave proizvaja namreč aeroplan daleč okrog sebe tako gost oblak dima in pare, da ga ne prodre noben daljnogled, dočim pa je opremljena posadka s posebnimi očali, s pomočjo katerih vidijo vse pod seboj. Vsled tega je vsaka obramba s puškami in topovi proti temu kolosu nemogoča. iDeset takih aeroplanov bi izpremenilo v par urah veliko mesto v kup razvalin. : še eno novo merilno orožje. Ukrajinski Usti vedo poročati o novi iznajdbi profesorja dr. Goldinanna, fizika na univerzi v Kievu. Znanstvenik je iznašel baje aparat, ki zamore "pošiljati na velike distance tako močne zvočne vale, da usmerite v gotovem okolišu nemudoma vsako živo bitje. Sov. vlada je baje že dala izumitelju na razpolago konstrukcijo novega merilnega orožja potrebno vsoto. : Note. ki se same obračajo. Vsakemu glasbeniku je znano, kako silno neprijetno je, ko mora sredi igranja priljubljenega in glasbeno interesantnega dela računati s tem, da obrača list notne knjige. Neki glasbenik je iznašel način, po katerem se obračajo notne strani s pomočjo pedala, ne da bi bilo treba dvigniti roke od glasovirja ali drugega glasbenega instrumenta. Ko se doigra do konca strani se pritisne na pedal, čegar pero obrne notno stran. 1'ako je rešil ta glasbenik tudi ta mali, 'vendar glasbeno važna problem. : Žabe ustavile vlak. Prometni komisar v Moskvi je dobil obvestilo, da so se pojavile na železniški progi Vladislavovka — Sarigal na Krimu žabe v tako ogromni množini, da so zasedle cel kilometer proge. Radi tega se je moral vlak, ki bi moral ati preko te piroge, ustaviti in vrniti. Spričo tega dogodka piše neki ruski akademik P. J. Šmidt sledeče: »Take pojave pojave sem opazil že ponovno. Vzrok potovanja žab utegne biti izsuševanje kraja, kjer žabe žive. Tako Izsuševanje .prisili žabe, da se selijo v velikih množinah v druge kraje. : Dvoboj med dvema literatoma v Rimu. Dočim se pri nas vročekrvni literati k večjemu stepejo, klofutajo :in obdelujejo drug drugega s pestmi, poročajo rimski listi, da sta se tam te dni italijanska literata Giuseppe Unga,re4t.i in Maeshno BontenvpelLia dvo-bojevala s sabljami. Dvoboj se je vršil v vili dramturga Luiggia Pirandellia. Vodil ga je novinar Agesilao Greco. Pri tretjem as-naut-ju je dobil Giuseppe UngareUi na desni roki malo prakso in dvoboj je bil končan. Bi inski listi porčajo, kot običajno, da je potekel dvoboj zelo temperamentno. Nasprotnika šta se po dvoboju spravila. : Dvonadstropni avtobusi. Iz Londona poročajo da namerava vpeljati neka londonska družba za avtobuse dvonadstropne avtobuse. V svrho reklame za novi tip avtobusov je bil pred kratkim odposlan tak voz na kontinent. Voz bo obiskal vsa večja mesta kontinenta. UNDERVVOOD pisalni stroj je dosegel svetovni jsloves, nad2,000.000 strojev v prometu in rabi. Zastopnik t>UD. BARAGA, Ijf uBIJ^ o. Šelenburgova ul. 6. — Telefon 980. ayaTd Kipling: ^Knjiga o džungli. JlmyrSm,M*5aPI'1*Sa,a Bal°° >“ 6» “ež,'° obiel pak grdo so ;a\nale v val"'l "f1,0 “praskan- Ej’ aUI' ‘1 »To ni nič, prav nič, samo da 8 ?b*a k[vavitak moja mala žabica!« je momljal Batoo.211 IU0J P01108’ 0 tem se pomenimo pozneje,« je dejal Bagheera -s hladnim glasom, ki ni bil Movvgliju kar nič Všec »Ampak tukaj je Kaa, ki sva ji midva dolžna hvalo 2rt zmago, h pa za življenje. Zahvali jo po naši šegi, Movvgli.« Movvgli se je okrenil iu je zagledal glavo velikega .pitona, ki se je zibala čevelj visoko nad njim. To loraj je človeček,« je dejala Kaa. »Jako mehka je njegova koža’in tudi ni tako nepodoben Baudar-logu. Pazi, človeček, da te v mraku ne zamenjam z opico, posebno kadar si preoblečem obleko.« »Ene sva krvi, jaz in ti, je odgovoril Mowgli. Nocoj si mi rešila življenje. Moj plen bodi tvoj plen, kadar boš lačna, Kaa.< 1 >Lepa hvala, mah brat,« je odgovorila Kaa in po-mežikala.« Kaj pa zna tak drzen lovec ubiti? Vprašam samo, da mu lahko sledim, kadar so poda prihodnp. na lov.« »Ne ubijam ničesar — premajhen sem — pač pa priganjam koze njim, ki jih lahko porabijo. Kadar boš lačna, le pridi k meni, da se prepričaš, da govorim resnico. V teh — le imam nekaj spretnosti — iztegnil je roke — in če se kaj ujameš v past, morebiti poplačam dclg, ki se mga dolžan tebi, Bagbeeri in Balooju tukaj. Dober lov vam vsem, gospodje!« »Dobro si ggvor.il,« je zarenčal Baloo, kajti MowgIi je kaj lepo izrekel svojo zhvalo. Piton je narahlo naslonil glavo na Movvglijevo ramo. Vrlo srce in vljuden jezik,« je dejal. »S tem dvojim prideš daleč po džungli, človeček. Sedaj pa s prijateljima hitro na pot. Pojdi in zaspi, zakaj zakaj mesec zahaja, in kar pride sedaj ni dobro, da bi videl. : Mesec je zahajal za brdi in vrste trepetajočih opic, ’i »o se stiskale po zidovju in branikih, so bile videti '! raznu-šene, razcapane sence živih bitij. Baloo se je podal k kotanji pit, Bagheera pa si je pričel urejevati kozun, ko s6 je Kaa splazila na sredo ploščadi in je z glasnim udarcem zaprla čeljusti, da so se oči vseh opic obrnile vanjo. »Mesec zahaja,« je rekla. »Ali je še dovoli svitlo da vidite?« Z zidovja se je slišalo kakor ječanje vetra po drevesnih vršičkih. »Vidimo, o, Kaa.« »Dobro! Sedaj se prične ples - ples Kainega gladu. Sedite pri miru in glejte.« Oklenila se je dvakrat, trikrat v velikem krogu in zibala glavo sempatja. Nato je jela delati s telesom zanjke, osmice in mehke, počasne trikotnike, ki so se stopili v štirikotnike, peterostrane like in zvite kopice; plesala je, se zvijala brez prestanka, brez naglice, ne da bi prenehala s tistim, brnečim petjem. Temnilo se je vedno bolj, tako da so njeni zvijajoči se klopčiči izginili, vendar se je dobro slišalo ropotanje njenih lusk. Baloo in Bagheera sta stala kakor ckamenela, renčala na tihem in dlaka na vratu se jima je ježila; Mow-gli pa je ves zavzet debelo gledal. -Bandar-log,« je naposled izpregovoril Kain glas, ali morete ganiti z roko ali nogo brez mojega ukaza? Govorite!« Brez tvojega ukaza ne moremo ganiti niti z roko niti z nogo, oj, Kaa!« »Pa dobro! Vse en korak bližje k meni!« Vrste opic so se brez moči zamajale proti njej in tudi Baloo in Bagheera sta naredila z njimi vred trd korak naprej. »Bližje!« je siknila Kaa in vsi so se zopet pomaknili naprej. Mowgli je položil Balooju in Bahgeeri roko na pleča, da jih spravi odtod in veliki zveri sta se zdrznili, kakor da bi jih bil kdo zbudil iz sanj, »Drži-mi roko na plečih,« je šepnil Bagherra. »Drži jo tam, sicer moram nazaj — moram nazaj h KaL Aah!« »Saj je samo stara Kaa, ki dela kroge po prahu,« je dejal Mowgli; »pojdimo!« In vsi trije so se izmuzali skozi vrzel v zidovju v džunglo. (Dalje prih.) V vsaki tisoči komad se vpreša en zlatnik po 10 frankov,. Poskusite, kupite komad pristnega ZLATOROG-terpentinovega miia in prepričajte se o njegovi neprekosljivi kakovosti! Mogoče, da najdete pri pranj« tudi Vi Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Dl a l —. Woifova 1/11. • Teltf. 56, Uprava »Narodnega Dnevnika prodala makulaturni papir kg Din 4*50. solidno ! v ..Harod. Dnevniku"! LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Centrala: / ______ HM« n SIMI'-1 l,u,t,^r^«KA CESTi J*J* M i Mit Bi lili.NIT' **■•*&_:— --------------- Trst. AGENCIJA: Logatec. ------ — «%« nrlDoroča asa vse bančne posle- - Mag. št. 21424/26 RAZPIS. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI razpisuje dobavo železnine in ključavničarskih del pri zgradbi mestne stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti ▼ Ljubljani. Vse tozadevne podatke daje mestni gradbeni urad, Lingarjeva ulica št. l/III, med uradnimi urami od 21. avgusta 1926 dalje.\ Mestni magistrat ljubljanski, dne 18. avgusta 1926. ^ promenadne, bele in barvaste, Ol dj v/Vf ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samo veznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne -- potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA • blizu Prešernovega »pomenlkn ol> -vodi ® tt*KXXXXXXXXKXXKXXXXXXXXXX TISKARNA »MERKUR" SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 332. TELEFON ŠTEV. 332 Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela. tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi 1 najtinejšt In najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa. ^ ZAHTEVAJTE PONUDBO I Tehnično lit Mgljertlčno najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji. Ptaamai I.Jut>l)Mar- j ■, _ Za Oefcani* >Me»kurt v Ljubljani Andrej Sever. Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKA . Najboljša, najcenejša kolesa in Šivalni stroj so edino S s| Pdelinčevi MS znamke Od dobrega 6ritar, Adler, PhorsiK švicarski Blizu Prešernovega za ^om’ °^r* in industrijo. Pouk brez- pletilni stroj spomenika za vodo. Pla«n ugodni plačilni pogoji - Tudi ,DUB1EP' na obroke. - Večletna garancija. . Josip Peteline, Ljubi,ana ZLATO vsebuje v Vaši old se nahajajoče ZLATOROG-terpantinovo milo!