Lelo XVI V.b.b. Klagenfurl (Celovec), dne 9. decembra 1936 Sl. 50. KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom: „KOROŠKI SLOVENEC”. I I jrf nfllifilin I lzhaia usako sredo- ~ Posamezna številka 15 grošev. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. I Lidi LO |jUIIIII\Uf I Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S —g Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: I flflCIinHarctlfn Ìli nCHCIfOtn I Za Jugoslavijo Mititio in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. | t|Ud|/UIJQI d IVU lil lil UdVCIU | četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.— Materna beseda — Ni slučaj, že ostajajo bolj ali manj učene razprave o narodni pripadnosti prebivalstva ob Žili in Dravi med ljudstvom, katerega se tičejo, biez pravega odmeva. Ono jih smatra bolj za nekaka akademska razmotrivanja o tem, kako je v njem. ne povedo mu pa, kako bi bilo boljše zanj in za njegovo žitje in bitje. Slednje je, kar resnično zanima tudi najnezavednejšega Slovenca na Koroškem. V tem pogledu smo pričakovali in še pričakujemo objektivne besede našega nemškega soseda, ob njej šele zna priti razvoj našega vprašanja na zeleno vejico. Vsem narodom na svetu je njihov materni jezik za vero največja nravna in kulturna dobrina. Narodi v svobodi z ljubeznijo gojijo svojo govorico, jo čistijo tuje primesi in bogatijo z novim besednim zakladom. Narodne manjšine se oklepajo materne govorice z vsem srcem in dušo, vedoč, da jim pripravlja pot v duševni razvoj poedincev ter v notranje-polno občestveno življenje v družinah, vaseh, stanovih in vsem ljudstvu. Beseda, podedovana po stariših, je najbolj osebna in ena najdragocenejših dediščin. Kupi zlata, obsežni kosi zemlje, urejeno gospodarstvo, za vse to si sinovi in hčere svojim staršem lahko hvaležni, ker jim lajša borbo za obstanek. Neprimerno večje hvaležnosti otrok pa je vredna materna govorica, po kateri podedujejo otroci po stariših njihov izkušeni življenski pogled, njihove srčne in razumske vrline ter se tako bolj usposabljajo za življenje, nego z denarjem ali posestjo. Z materno govorico se nadaljuje vsaka družina; kot ob verigi zlatih, v borbi in trpljenju nabranih izkušenj raste v nove generacije in nova stoletja. Zato je neizmerna škoda, če se z otrokom, oropanim materne besede, zlata družinska veriga pretrga. Družina postaja invalidna, pohabljena ter hira do svoje duševne propasti. Šola, ki prezira materno besedo, je krivična in nasilna. Otrok v šolski dobi je že v posebni meri družabno bitje in vse v njem sili, da živi in se uri iz sožitja s stariši ter učitelji. Liki mlado drevesce brez opore se skrivi in pohabi, če za svoj razvoj najvažnejših letih, v svoji najnežnejši in najobčutljivejši dobi ne najde opore, ob katero se nasloni in zravnava, V raznarodujoči šoli srečeva otrok učitelja, ki se mu zdi brez srca, zato se otrokova duša upira njegovemu vodstvu, ker jo zavaja iz družinske, z materno besedo povezane prisrčnosti in skupnosti. Mnog otrok v potujčevalni šoli, ki njegov jezik prezira ali celò smeši, zakrkne, zapre se vase in začne s prvim nezaupanjem motriti svet in njega prilike. Drug otrok spet, željan rasti in razvoja, sledi pouku z večjim ali manjšim odporom, doživlja po njem prve disharmonije s svojo družino, se morda celo iztrga iz družinskega kroga in ostane vse dni svojega življenja nekak duševni invalid ali nesrečna dvoživka. Niti drugemu ali tretjemu raznarodovanemu rodu za njim ni dano, kar bi materna beseda lahko posredovala. Narod raste, dokler živi njegov jezik. Po materni besedi se uvaja sleherni poedinec v tisočletno narodovo mišljenje, čustvovanje in spoznanje. Bolj od imena in krvi povezuje v skupnost ključ do blagostanja! ' materni jezik, bolj od česarkoli drugega ustvarja narodno družino jezik. Materna beseda je kri, ki kroži v narodnem telesu ter poživlja sleherni ud. Mladostno se narod po svoji besedi izživlja v svoji ver: do Boga. V tisočerih oblikah narodno-ob-čestvenega življenja, kipečega v običaj, igro ali pesem, se odraža sila materne besede. Materna beseda vodi svoj rod za roko v boljše spoznavanje Stvarnika vsega na zemlji in nad njo, ona razkriva svojemu rodu s knjigo in pesmijo vso v božje stvarstvo razlito lepoto, razodeva mu globoko življensko modrost in resnico. Tako dozoreva narod umsko in srčno v svojo moško in starostno dobo. Kdor torej jemlje narodu njegov jezik, trga vez tisočletne narodne zgodovine in zapira zakladnico kulturnega bogastva. Narod brez svojega j jezika je obsojen v duševno revščino in bedo, to najstrašnejšo kazen vsega življenja na zemlji. Kaj [ hasne pri tem, če se eden ali drugi iz naroda s pomočjo svoje osebne sile reši v novo narodnost, ljudstvo kot celota je obsojeno v duševno smrt. Vprašanje materne besede je vzgojno, družabno j in nravno vprašanje. Materna govorica je kulturna dobrina izredne važnosti, je eden najvažnejših j predpogojev osebne in občestvene rasti, sreče in blagostanja. Kdor torej greši nad materno besedo, uničuje najosobnejšo človekovo lastnino, krade narodu in poedincu njegovo najdragocenejšo dediščino ter ubija rast poedine in narodove duše. Še posebno velikega vzgojnega in nravnega po-; mena je materna beseda v dobi, ki je že po sebi polna duševne revščine in stiske. Sodobna ljudstva kričijo po polnosti notranjega svojega živ-j Ijenja, hoče se jim pravice, ljubezni, poštenja, težijo za večjo skupnostjo družinskih in ostalih družabnih krogov. Hoče se jim resnične srčne in ! umske kulture. Tudi na naši koroški zemlji je dovolj bede in | stiske, dovolj tudi duševne revščine. Kulturni proletarci kričimo za tem, da se nemški narod, sloveč po svoji kulturi, dvigne do pogleda na veličino tudi naše materne besede in tako uravna svoje sožitje s slovensko manjšino v deželi, ne oziraje se na njegovo večjo ali manjšo narodno zavednost. Manjšinsko vprašanje v deželi ni in ne sme nikdar I postati predmet kake kupčije, marveč mora ostati vprašanje boljše kulturnosti in pravičnejše socialnosti. Z njegovo rešitvijo v tem smislu šele za-more priti miru potrebna Koroška do svojega ravnovesja. ro. Bodočnost Evrope. Poljska kardinal Hlond je podal v dunajski „Reichspost“ nadvse zanimiv pregled položaja v Evropi in je tudi povedal, kako zamore Evropa najti pot iz strašne zagate. Kot največjo nevarnost, ki ruje proti miru in redu v Evropi in vsem svetu, je kardinal označil boljševizem, ki se pojavlja na vseh koncih in krajih evropskega kontinenta. Kardinal je povedal še to: „Štiri so najbolj kritične točke Evrope, kjer se je bati boljševiškega vpliva. Te kritične točke so: Španija, Porenje, Sredozemsko morje in Podonavje, če se boljševizem tod ne bi vmešaval, bi ne moglo priti do vojnega izbruha. Če pa se bo boljševizem umešaval, je vojna si- j gurna. Če se boljševizmu ne posreči polastiti se i oblasti nad Španijo, bo skušal najprej izzvati spor ! med Francijo in Nemčijo. Kajti odnosi med tema državama so najšibkejša 'stran evropskega miru. j Tudi v Sredozemlju in Podonavju je bila že ope-j tovano vojna nevarnost. Čim se tod izključi bolj-! ševiški vpliv, do vojne ne pride in priti ne more. ! Evropski in svetovni mir je zasigu-ran samo tedaj, če se narodom in drža-| vam posreči izločiti vpliv boljše-! v i z m a. Ni pravilno, če se Rusija istoveti z boljše-5 vizmom. Vse socialno telo je bolno in treba mu i je vbrizgavati zdravilno medicino. Živo krščanstvo se mora potruditi, da odpravi nedostatke in pomanjkljivosti družabnega in gospodarskega j reda. Vsako sodelovanje s komunizmom pa ino-' ramo odklanjati. Katolicizem in komunizem sta | dva povsem nasprotna si svetova in se ne moreta I družiti, kakor se ne družita ogenj in voda. Treba I je ožitvoriti krščansko usmiljenje napram vsem j ljudem. Treba je dejavne ljubezni do bližnjega. To j ljubezen mora širiti politika in znanost, kultura in I vse družabno življenje. Boj med komunizmom in katoličanstvom je nujen in brezposojen, vendar se mora katoličanstvo boriti proti komunizmu s plemenitostjo in viteštvom.“ Ženitev angleškega kralja. Angleški kralj Edvard Vlil. je star 42 let in je neporočen. Za maj prihodnjega leta se pripravljajo veličastne proslave njegovega kronanja. Nenadno pa so se pojavile težkoče okoli kralja in njegovega kronanja. Ob njih se razburja ves britanski imperij. Kot veleva ustava, je kralj sporočil vladi, da se namerava poročiti in sicer z angleško plemkinjo Simpsonovo. Simpsonova je preživela svoja mlada leta v Ameriki in je bila že dvakrat poročena in dvakrat ločena. Kralj jo je spoznal povodom svojega potovanja po Ameriki in je odtlej bivala v j Londonu ter se udeleževala tudi življenja na 1 kraljevskem dvoru. Kraljeva ljubezen do ločene žene je bila v Angliji dolgi čas javna tajnost, dočim I so se ameriški listi o njej razpisali na dolgo in široko. Kraljevo sporočilo vladi o nameravani že-! nit vi je dalo sedaj povod, da se je začela o kraljevi nameri baviti tudi angleška javnost. Najprej je | povzdignil svoj glas anglikanski nadškof imenom angleške cerkve, ki je izrazil, da se čast angleške i kraljice ne da družiti z ločenko. Njegov protest je J prevzela nato angleška vlada, ki se je postavila ! na stališče, naj kralj Edvard ali opusti misel že-I nitve s Simpsonovo ali pa se odpove prestolu, j Spor zaradi kraljeve ženitve ni rešen, ko to pi-I šemo. Izgleda pa, da se bo Edvard VIII. odločil za prvo. Sv. oče je nevarno zbolel. Poglavar katoliške i cerkve se nahaja že v častitljivi starosti 54 let. j Vendar je bil do zadnjega telesno in duševno izredno svež in čil. Pred dnevi pa so došla iz Vatikana .poročila, da se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo in da ne sme v polni meri vršiti svoje zvišene službe. Napovedane obiske začetkom tedna je moral odpovedati. — Naj bi mu Vsemogočni spet podaril dragoceni dar zdravja! Tako govori Amerika o Evropi! Ob otvoritvi i panamerikanskega kongresa je imel prezident I Roosevelt govor, v katerem se je dotaknil tudi Evrope in med drugim dejal: ..Republike novega sveta bodo pomagale staremu svetu, da ga ubranijo pred vojno katastrofo. Overjen sem, da bi ljudje povsod radi živeli v miru, samo voditelji in vlade se zatekajo k vojnam. Mi vidimo preko o-eeana kontinente, ki živijo v starem sovraštvu in novi strasti, čujemo zahteve, naj se krivice poravnavajo z orožjem in ne s pametjo in miroljubnost- jo, mi vidimo, da si tam države osvajajo gospodarska tržišča s pomočjo svojih vojsk. Mi beremo, da tam pogodbe ne veljajo več in da se tam neprestano oborožujejo. Narodi, ki so odgovorni za ta blazna dejanja, se morajo prejkoslej spopasti, nakar se bodo njihova gospodarstva zrušila v nič. Mi moramo skrbeti za to, da vsaj sebe obvarujemo vojne. Politika samoumora, to je vojna, mora dovesti do obupa.“ Pri Atadridu zmagujejo rdeče čete. Poročila javljajo, da je general Franco opustil misel, da zavzame Madrid. Vladni listi v Španiji vedo povedati o zmagah rdečih čet, ki so nacionaliste z uspehom odbile; in še, da korakajo rdeče čete proti severu, da odpomorejo ogroženim tovarišem. Medtem je sprejel Franco pomoč po nemških dobrovoljcih, ki so se javili za njegovo vojsko. Italija pa je zadnji čas poleg druge pomoči poslala generalu 40 vojnih letal, ki se bodo borila na madridski fronti. Francoski komunisti v ofenzivi. Že davno ni bila komunistom v Franciji povšeči srednja linija Blu-move vlade. Sedaj so očividno na pritisk iz Moskve napovedali Blumovi vladi ostro borbo. Socialisti so se izjavili za svojega voditelja in so boj sprejeli. Blum je nato komunistom zagrozil z odstopom, nakar bi sledila v Fraciji nacionalno usmerjena vlada, ki bi s komunistično stranko kmalu obračunala. Po tej grožnji je sodelovanje komunistov s socialisti za gotovo dobo spet zajamčeno. A ne za dolgo! Nemčija in Italija sta živahno na delu, da povečata zvezo protiboljševiških držav. Vabili sta Avstrijo, Madžarsko, Rumunijo, Poljsko, Bulgarijo in baje tudi Jugoslavijo. V januarju ali februarju po-seti Mussolini Hitlerja ter se iz Nemčije poda na Dunaj in Budimpešto. To potovanje bo, če se izvede, prvo Mussolinijevo potovanje v inozemstvo. V odgovor na veličastni sprejem regenta Horthy -ja na Dunaju je Ogrska povabila prezidenta Mikla-sa, nai poseti Budimpešto. Za zunanjo politiko Italije je nadalje značilno, da so njeni listi priobčili k jugoslovanskemu državnemu prazniku sila simpatične članke o Jugoslaviji. To je menda prvič, odkar vlada v Italiji fašizem. Rumunija je praznovala 1. decembra 18. obletnico zedinjenja vsega rumunskega ljudstva v lastno državo. V glavnem mestu Bukarešti so se vršile velike proslave. Narodni praznik je izzvenel v manifestacijo Male zveze. Proslav so se namreč udeležila močna zastopstva čehoslovaškega in jugoslovanskega parlamenta. Ministrski predsednik Tatarescu je v svojem slavnostnem govoru omenil, da ostanejo državne meje začrtane za vso večnost. ,,'Narodi Male zveze bodo te meje vedno skupno branili, ker so povezani skupaj za vso bodočnost. Države Male zveze ne sovražijo nikogar. Ti narodi, ki so bili stoletja tlačeni, nočejo nikdar postati tlačeni. Mir hočejo na svojih mejah in zanj bodo zastavili vse svoje sile.“ Smrtno kazen za špekulacijo bodo odslej izrekala nemška sodišča za primer, da bodo nemški državljani iz koristoljubja proti zakonskim določ- 1 PODLISTEK Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova. (9. nadaljevanje.) „Na konje !“ zavpije Nicej, na konje. — In vendar, kaj morem storiti? Ako bi se nahajala na kateremkoli drugem prostoru, bi jo mogli rešiti s silo, toda v osrčju njihovega cesarstva, to je nemogoče. Ali ni nobene odkupnine, ki bi mogla mikati Turka?1' • ..Odkupnina za sedaj nima nobenega pomena. Hunijad je že obljubil, da vrne Karambega in vse ostale odlične vjetnike in glavne trofeje, toda Amurat noče slišati o nobenih pogojih! Resnica je, da ugaja Iduna enemu njegovih sinov, mlademu Mohamedu.11 „Sveta Devica! Ali nimaš nobenega usmiljenja s to krščansko deklico?11 vzdihne Nicej. „Mladi Mohamed! Ali naj ta ničvredni nevernik — oh! Škender, dragi Škender, ti, ki si tako moder in tako pogumen, ti, ki znaš vse zamisliti in se drzneš vse storiti, pomagaj mi, pomagaj mi; na kdle-nin te prosim, vzemi celo stvar v roke, in radi vsega, kar ljubiš in spoštuješ, radi svoje vere, svoje domovine in morebiti svojega prijatelja, daj, da pohiti tvoj duh liki svečan angel, da osvobodi ljubeznjivo Iduno in jo reši, reši!11 ..Podobne misli so mi šinile v glavo, ^ko sem prvikrat spregovoril o tem,11 je odvrnil Škender. „To je naloga, ki mnogo bolje pristoja knezom, j barn izvažali svoje premoženje v inozemstvo ali , puščali svoje premoženje v inozemstvu. Premo-| ženje teh državljanov bo zaplenjeno, sami pa ob-! sojeni na smrt. To je ostra odredba in bo hudo za-! dela ljudi, ki so vajeni razpolagati s svojim premo-; ženjem tudi v škodo narodnega gospodarstva. Državni in deželni proračun za leto 1937. Zvezni svet se je minule dni bavil z državnim prora-! čunom. Proračun kaže znatno izboljšanje napram j onemu zaključujočega se- leta. Izdatki so zvišani I za okroglo 40 milijonov, dohodki pa za 60 milijo-: ov šilingov. Porast dohodkov je predvidena iz večjih vplačevanj javnih bremen, višji izdatek je namenjen predvsem gospodarskim svrham. — Kor. dež. zbor pa je obravnaval minuli teden dež. proračun. Namestnik dež. glavarja in finančni svetnik Ehrlich je ob referatu povdaril, da smatra fi-načno krizo dež. gospodarstva za premagano, izboljšanje bi bilo še večje, če bi bil dotok davkov in ostalih javnih bremen višji. Proračun kaže v celoti 24 milijonov dež. izdatkov, za katerih kritje bo predvidoma na razpolago 23 milijonov dohodkov. — O priliki razprave o dež. proračunu je povzel besedo tudi novi dež. glavar. Uvodno se je zahvalil zvezni vladi, da ustanavlja v deželi nove vojaške garnizije. Največja dolžnost dežele bo, da odpomore brezposelnosti. Dež. vlada bo oddajala javna dela samo podjetnikom, ki bodo vršili svojo državljansko dolžnost. Treba bo preosnove delovnih pogodb. Da vlada dovrši ogromno delo, ki jo čaka, si bo dodelila gospodarski, politični in kulturni sosvet. Politično upravo, davčne dolgove i. dr. bo nadzoroval poseben poslanec-uradnik, da ob nadzorovanju opozori tudi na vse morebitne nedostatke. Igra z ognjem. | Meščanska vojna v Španiji je danes menda v j ustih vseh. Dočim je Abesinija vzbujala kvečjemu | neko pomilovanje ljudstva, ki je izgubilo svojo svobodo, gredo krvavi španski dogodki že precej na živce. Nadvse zanimivo bi bilo ugotoviti, kake simpatije goji eden ali drugi za ta ali oni španski ; tabor. Nehote namreč s svojo sodbo razkriva svo-j jo miselnost, svoje čustvovanje, pa tudi svoje — j znanje. Španija je visoka šola za vsakogar, ki ima pamet za to, da misli. Najprej Španija pred meščanske vojno, ko je štela 18 milijonov ljudi brez koščka zemlje, udinjenih za delavce, najemnike ali brezposelnike. Španija pred izbruhom meščanske vojne je bila država socialne krivice. Peščica veleposestnikov je vladala nad zemljo, delavstvo v industriji je dobivalo le borno plačo, zadostno komaj za vsakdanji kruh, med kmeti je vladala velika neizobraženost in zaostalost v gospodarskem, kulturnem in nravnem oziru. Med takozvardmi inteligenčnimi sloji in preprostim ljudstvom je zija! velik prepad. Vernost španskega ljudstva je ostajala v veliki meri na površju v zunanjih oblikah, i kakor deške solze, raztrgano oblačilo in razmrše-ni lasje. Pojdi, Nicej, boriti se bo treba z mogočno ! usodo. Bodimo trdi, kakor usoda sama!11 VIII. Škender je takoj po svojem pogovoru z Nicejem poklical v grad nekoliko najuglednejših krojskih meščanov, jim predložil svoje načrte glede uprave Epira ter jim naznanil, da mora nemudoma odpotovati za nekoliko časa. In istega večera še pred mesečnim vzhodom sta on in atenski knez zapustila mesto ter odrinila v smeri proti Adrija-noplju. Potovala sta zelo hitro, ustavila sta se le v majhnem mestu ob meji, kjer je kupil Škender v bazarju obleko armenskega zdravnika. Nemogoče ga je bilo spoznati v njegovi temni obleki in ustreljijo. Sicer bi morali itak v mukah poginiti veliki okrogli čepici iz črne volne, dal si je tudi popolnoma obriti brado. Nicej se je oblekel kot njegov služabnik; njegovo oblačilo je bilo iz surovega rdečega blaga in se je tesno oprijemalo života; na glavi je nosil rdečo čepico z dolgim modrim čopom. Nosil je veliko vrečo z zdravili, zdravniškim orodjem in nekaj knjig. Kakor hitro so se naslednjega jutra mestna vrata odprla, sta se preoblečena podala na pot; Škender je jezdil na majhni muli, Nicej pa na velikem oslu; napo-; tila sta se proti prelazu čez gorski odrastek Bal-I kana, ki loči Epir od Rumelije. „Ko sem poslednjikrat jezdil na te gore, sem jezdil tako urno, da je mojemu konju, ki je bil najboljši dirjalec v celi Aziji, zmanjkalo sape,11 je rekel Škender; „upam, da bode današnja pot toliko bolj mirna.11 | španski kulturi zadnjih desetletij je nedostajala j hrbtenica jasnega pogleda na življenje. Vedno | spet so se v Španiji pojavljali možje, ki so svarili 1 javnost pred velikimi nedostatki narodnega življenja in prerokovali posledice, ki morajo slediti, če se odgovorni krogi ne zavzemajo1 za rane svojega ljudstva. Njihovi klici pa so ostajali brez resnega odmeva. Ko se je končno hotelo iti na delo za boljšo pravico in resnico, je bila Španija že zrela za socialni prevrat. Nezadovoljstva v množicah se je polastil komu-I nizem. Njegovi propagatorji so se pomešali med • ljudstvo in ga ščuvali na oborožen odpor proti zatiralcem. Neizobraženo ljudstvo je s slastjo poži-! ralo komunistični nauk nasilnega upora, množilo i socialistične in komunistične vrste in končno zavriskalo rdeči vladi, kateri je pripomoglo do moči. Menilo je, da mu pride sedaj rešitev iz bede in pomanjkanja. Sledilo je strašno razočaranje, ki se danes po-| raja nedvomno v slehernem Špancu. Ljudstvo je ; pričakovalo raj na zemlji ali vsaj znatno zboljšanje življenskih prilik. Pričakovalo je več medsebojne ljubezni, več obzirnosti, več strpnosti, več pravičnosti, več prostosti, več enakosti in več premoženja. In kaj je v resnici doživelo? Proti komu se je dvignil grozoviti komunistični srd naj-prvo? Ne morda proti veleposestnikom in velekapitalistom, ne proti grajščakom in tovarnarjem! Komunizem je planil najprej po cerkvah, samostanih, krščanskih zavodih, po duhovnikih in redov-; nih osebah. V napotje mu je bilo vsako krščansko i znamenje, njegov nasprotnik je bil vsak, ki se je J drznil javno izpovedovati svojo vero v Boga. Tako je prišlo, da so v Španiji v celoti poklali 150.000 ljudi, požgali in podrli tisoče cerkva in uničili stotine samostanov. V samem Madridu so pristaši komunizma pomorili do 600 duhovnikov in nad 1000 redovnic. Pameten človek se mora pri vsem tem strašnem vprašati: To je torej komunizem? Današnja Španija, včerajšnja Rusija in Mehika, dokazujejo i s tisočimi pričami: to je komunizem! Temna, satanska sila, ki se posluži obstoječe socialne krivice in nezadovoljstva, da pridobi prijateljev, pristašev in da potem z njimi udari proti Bogu in krščanstvu! Resnica je, da je danes v svetu malo pravice in ljubezni. Marsikateri delavec ali kmet si misli: trudim se in garam, da bi prišel na zeleno vejo, a zmeraj ostajam samo revež. Drugi pa imajo dobro življenje, imajo vsega dosti in preveč. Brez dela imajo v izobilju hrane, obleke in strehe, v poletju se vozijo na letovišča na morje, pozimi hodijo na lov in obliskujejo zabave. Ali je to pravica? Ali je pravica, da imajo eni vse, drugi pa ! nič? In tisti, ki imajo, so vrhu vsega celo še kri-i vični in nasilni napram onim, ki nič nimajo? Ali | je Bog res tako enostransko delil dobrote in pra-| vico' Tožbe po boljšem redu, po več pravici in po boljši razdelitvi premoženja ne moremo zameriti I ..Gotovo! Brez dvoma pa jaz bolje jezdim kakor ti,11 je rekel Nicej. „Upam pa, da bomo nazaj hitreje jezdili.11 ,.Kako je to, Nicej,11 je rekel Škender, „da mi nisi nikdar omenil Iduninega imena, ko sva bila v Atenah. Ko sem nenadoma obiskal Hunijada, pač nisem mislil, da bom govoril s tako lepo gos-pico. To je ženska redkih lastnosti!11 ,.Meni je bilo ravno tako malo znano, da se nahaja v taboru, kakor tebi,11 je odvrnil atenski knez; „sicer pa je resnica, da se je pojavilo med i nama nekaj ovir, katere pa čas, kakor upam, j kmalu odpravi.11 S temi besedami je Nicej vzpod-| bodel svojega osla in udaril s svojo palico po ptici, ki je sedela na veji bližnjega drevesa. Škender se ni več dotaknil stvari, o kateri se je videlo, da njegov spremljevalec nerad govori. Njuna pot je bila dolga. Pod noč sta dospela do vrha, in ker je bila pot navzdol težavna, sta bila primorana počakati do jutranjega svita. Zjutraj sta imela veličasten razgled na bogate rumelijske planjave; videla sta daleč pred seboj veliko mesto Adrijanopelj s kupolami in minareti, ki so se lesketale v solncu. Ta krasni razgled jima je naenkrat poživil vso eneržijo. Spoznala sta, da je prišel sedaj čas nevarnosti in usode-polnih dogodkov. Vzpodbodla sta svoji živali in i sta v jutro naslednjega dne dospela do mestnih j vrat. Ker sta dobro poznala turške navade, sta kmalu zadobila vstop, dasi bi bil Nicej vsled svoje razburjenosti in nepotrpežljivosti tudi to skoro onemogočil. Podala sta se v nek karavanseraj, ki ! je bil na dobrem glasu in se nahajal blizu seraja. nikomur. Življenje ogromne množice ljudstva je danes res trdo, beraško. Sedaj pa pride komunizem kot nekak odrešenik in pravi: osrečil vas bom, pravično bom razdelil premoženje, pravično določil delo in plače — toda v prvo morate pristati na to, da uničim Boga in božje v vašem srcu in vaši duši. Za to ceno vam ustvarim paradiž na zemlji. — In čudno! Veliko, zelo veliko jih je, ki prodajajo najdražjo svojo posest za borih samo obljubljenih 30 srebrnikov. Veliko, veliko jih je, ki menijo, da smejo združevati komunistično prevratno misel z neko zasebno versko zavestjo, katero menijo ohraniti tudi še potem, seve skrito in tajno. Slepci! Reveži! ,,P o hujšanj e mora priti na ta svet, samo gorje oni m, po katerih boprišlo!“ — Ta velika beseda bi morala biti pred očmi vsakogar, ki živi v dvomih ob pogledu na sedanji svet in njegov razvoj v bližnji bodočnosti. Tudi najhujša krivica bi ne smela biti povod pohujšanja jiudstva in odvračanja rodov od resnične pravice in resnice. A pohujšanje mora priti! Gorje samo tistim, po katerih bo prišlo! Z Bogom se nekaznovan ne more norčevati ne bogatin in nasilnež, ki ie puščal brata v stiski in tožbi, a tudi ne revež, ki si je prilastil sodbo nad tem, kar ni njegovo. Rs. 1 DOMAČE NOVICE \ Krajevna imena v našem listu. V zadnji številki smo priobčili odlok, ki ga je sprejelo uredništvo od varnostnega nadzornika Koroške, gen. majorja v p. Perka, v zadevi pisanja krajevnih imen v našem listu, in priziv uredništva nanj. Uredništvo je na priziv sprejelo sledeči odgovor: „Na vlogo z dne 24. novembra se uredništvu lista „Koroški Slovenec" sporoča, da se odredba z dne 19. nov. 1936, SD VI-134/3/36 spremeni v toliko, da je dovoljeno navajanje slovenskih krajevnih imen v oklepaju za nemškimi. Odredba, da se morajo vedno v prvi vrsti rabiti nemška krajevna imena, ostane v veljavi. Varnostni nadzornik Koroške: Perko ‘‘ — Če torej z današnjo številko prelomimo stare tradicijo pisave krajevnih imen v slovenskem listu dežele Koroške, prosimo za to naše naročnike in prijatelje blagohotnega razumevanja. Vesele poroke. (Ludmannsdorf—Bilčovs.) Kdor je poskusil, ta pač ve, kako velik križ je, ce si človek sam. Že Adamu v raju je postalo dolgčas in sam Bog ni mogel drugače, kakor da mu je dal družico Evo, da bi mu stala ob strani in z njim delila veselje in žalost. Enako se je godilo našemu Šimanu Kropilu. Hišico si je postavil in vse lepo uredil, a sam je bil. Ni mu kazalo drugače, moral je po svojo izvoljenko Adamčevo Lenko na Potoku. Dne 15. m. m. smo praznovali veselo poroko. Ker je ženin tudi odbornik našega izobr. društva in vrl pevec, so mu pevci peli na ženitovanju lepe naše pesmi. — Pregovor pravi, da besede mi-čejo. vzgledi vlečejo. In res je tako. Pgledu našega Šimna je koj sledil pd. Kovačev Tevžej v Podgradu. Osem dni za njim je peljal svojo nevesto Havptmanovo Mojcijo v Podgradu pred oltar. Zopet je bilo veselja in vriskanja. Želimo, da bi to veselje spremljalo novoporočence skozi celo njihovo življenje, naj pride nad nje blagoslov z neba, da bodo mogli nositi tudi križe, ki so na svetu neizogibni. Bog živi mlade družine! Kancler pri Žili. Kanclerja dr. Schuschnigga smo s pristno zilsko prisrčnostjo sprejeli. Na novem zilskem mostu pri čajni ga je pričakovala velika množica ljudstva. Okrog 60 fantov in mož je prijezdilo na močnih zilskih konjih, da kanclerju pokaže pravo zilsko pleme, po katerem slovi dolina. Kanclerja je nagovori! dež. svetnik Ferlitsch, nakar sta dve pristni Zilanki izročili visokemu gostu šopek rudečih nageljnov. Zilani pa so bili glede pozdrava v zadregi, ker se jih je od neke strani preje nagovarjalo, naj pozdravljajo z „Heil“-klici, ki pa pri Žili niso udomačeni. Kanclerjev obisk ostane Zilanom v lepem spominu. Bilo srečno! (Schwabegg—Zvabek.) Klemen zaklene. Letos je res zaklenil. Vse mrzlo je že bilo. V Žvabeku pa smo na ta dan obhajali veselo poroko. Poročila sta se Štefan Potočnik, žvabeški župan in tesarski mojster, ter Micka Mlinarjeva, nečakinja preč. g. župnika Uranška. Svatovski sprevod je krenil iz župnišča v cerkev, kjer je nevestin uje preč. svetnik Uranšek najprej daroval sv. mašo, potem pa imel globoko zasnovan in v srce segajoč poročni nagovor. „Prišle bodo skrbi in težave, a ne bojta se! Bogu sta zvesto služila do zdaj, Njega se oklenita tudi v bodoče. Sv. dru- Ob vznožju Dachsteina stanujeta Pepej in Finica, otroka kmeta Weberja. „Prej Finica ni hotela piti mleka", pripoveduje mali Pepej. „Pa je rekel gospod doktor, naj vzame mati Kathreinerja. Tedaj pa je Finica pila mleko." Naravno — tako tekne dosti boljše in poleg tega se trikrat lažje prebavi. Zato dajejo matere vedno pogosteje svojim otrokom k mleku &n družba. Dunaj. V.. Margaretenplutz 7.