Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cen« 33 Din x» celo telo. — Za inozemstvo 60 Din. - Posamezna itevilk« 1 Oio. -V inseratnem delu vsak* drobna vrstic« ali uie prostor Di«.
55
P1 A01I (1 IDI) X	Spini in dopisi se poiiljajo Uredništvu Domoljuba,
hHHN J .1 n /> H	naročnin«, reklamacij* in inserati pa Uprav niitvn UiiliViUU U. H. m. g Domoljub«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
JPoštnlna plačana v gotovini. Štev. 29. _V Ljubljani, dne 16. julija 1924,__iLato %XKV»8.
nik katoliške cerkve in katoliških duhovnikov. Če to vemo, moremo šole razumeti Žerjavov srditi boj proti krščanski šoli, proti krščanskim učiteljem in proti krščanskim prosvetnim in političnim organizacijam.
Žerjavovemu brezverstvu, centralizmu in njegovi kapitalistični politiki pa se uspešno upira ves narod. Nič ne pomaga, da je ustanovil samostojno kmefsko stranko. Samo enkrat je potegnila liberalen političen voz v Belgrad, pa se je prevrnila z dr. Žerjavom vred. Ni treba biti prorok, pa lahko trdiš, da pri prihodnjih volitvah samostojneži tudi z ostankom ne bodo dobili poslanca več. — ln Kristanovi socialisti, ki jih je Žerjav kupil za svoje namene, so izginili kot kafra. In dr. šusteršič, katerega je Žerjav poklical iz tujine na pomoč,-nima drugega posla, kot da premišljuje svojo zgodovino. Vsi njegovi poizkusi so se že v kali izjalovili. Nič ne zaležejo milijoni in milijoni, ki jih meče Žerjav za svoje strupeno časopisje in ga potem v desettisoč izvodih zastonj pošil ja med ljudstvo. To ljudstvo ne mara za Žerjavovo robo: ne za far-sko gonjo, ne za centralizem, ne za Žerja-vove bankirje in oderuhe.
Da vendarle dosežejo svoj namen, so Žerjavovi pristaši po povelju svojega voditelja segli po revolverju in nožu. Kmetov se še ne upajo. Zato so se najprej spravili nad delavce. Najprej so Orjunci raztrgali zastavo v Zagorju, nato so takoj s svojimi zastavami korakali v Trbovlje, tam morili in požigali, da bi strah ovali delavstvo. Žerjav ve, da je za politika delavstvo sila važno. On ve, da če se mu posreči dobiti v oblast te ogromne mase ljudi v industrijskih in prometnih središčih, da je potem gospodar položaja. Zato so šli potem Orjunci na Vič, v D. M. v Polje, zato so razgrajali po Ljubljani —- povsod le v takih krajih, kjer je veliko dzluvstva. Zato tudi Žerjavovci proglašajo kar vse delavce za komuniste, 'da bi jih potem Orjunci bolj brez skrbi klali in streljali, dokler delavskih mas no vstrahujejo. Zato Žerjavovo časopisje besno napada naše liste, ki branijo uboge ljudi pred orjunslcimi noži in revolverji. On ve, da mu s tem najbolj mešamo štrene.
Če bodo žerjavovci imeli časa in priložnosti, bo še tekla kri. Sedaj organizira Žerjav v Orjuni učitelje in učiteljice, da bi
vzgojili rod pretepačev, razbojnikov, ubijalcev, roparjev in požigalcev, ki bi jih pon tem Žerjav vse pognal na klerikalce. Toda to se ne bo zgodilo. Mogoče pa je, da bol Orjuna še nekaj časa rogovilila. Tudi jq mogoče, da se bodo kake volitve vršile pol Žerjavovih manirah. Toda to so zadnji zdihi.
Ko bo Žerjav tudi to zadnje sredstvo, obrabil, bo konec njegovega dela. Zavedaj* mo se, da je to zadnje sredstvo in da po* tem pride konec. V to verujrno in vztra* jajmol
Naši vrli Dolenjci
so pri teh občinskih voli Ivah zlasti pretekli teden kar hiteli od zmage do zmage. Zlasti v velikih občinah, kjer so sedaj neoviran«! gospodarili liberalci, so se naši možje ne* pričakovano dobro odrezali. SLS je zmagala v krški občini in dobila 17 odbornikov od 25. Nato smo potolkli nasprotnike na Raki, dobili smo od 25ih 16 odbornikov. Sijajna smo zmagali v Veliki Dolini, kij« bila doslej gnezdo samostojnežev in libe« ralcev, dobili smo 15 odbornikov. Vso silfl so vrgli nasprotniki na Kostanjevico, da bi rešili vsaj to večjo postojanko na hrvatski meji. Lagali so proti SLS in po«
PO SVOJI	KAKOVOSTI
vse maitjvreci»«, cenejie Isrtetke. DOBITE 43A V VSAKI TRGOVIN!.
1«
Vsem poštenim in pametnim ljudem se zdi početje slovenskih liberalcev in Or-junašev pod dr. Žerjavovim vodstvom nezaslišano in tudi politično neumno. Nezaslišano, ker smo v Sloveniji navajeni na red in zakonitost tako, da še pred pol leta n. pr. nismo mogli razumeti macedonskih razmer, neumno pa, ker mora biti tudi dr. Žerjav toliko pameten, da ve, da njegovo početje po Sloveniji vzbuja odpor in da se tudi vsi liberalci, ki imajo še trohico sramu, s studom obračajo od JDS in vseh Žerjavovih organizacij. Sedanje občinske volitve so tudi prav dober dokaz za to. Kan-didatje, ki so nastopali pod imenom Žer-javove JDS niso dobili skoro nič. Tudi če so pod to firmo kandidirali sicer priljubljeni možje, jih ljudstvo ni volilo. Podeželski liberalci, bivši samostojneži in omahljive! so se zdvužili in postavili liste pod najrazličnejšimi nestrankarskimi imeni, da so še rešili nekaj mandatov. Firma JDS pa je skrahirala. To stoji, pa tudi če dr. Žerjav vse prottklerikalcd s socialisti, komunisti, Nemci in Radičevci na Štajerskem štejo med napredno elemente in vse te v JDS. To niso Žerjavovci in no bodo.
Kaj hoče torej dr. Žerjav s svojim divjanjem po Sloveniji? Če hočemo na to vprašanje odgovoriti, moramo najprej vedeti, da jo dr. Žerjav samo orodje v rokah velekapitalistov in ljudskih oderuhov in da mora delati le to, kar mu leti ulcažejo in nič drugega. Tem ljudem, ki so navajeni živeti le na račun drugih in nič delati, bi bilo pa seveda najbolj prav, da bi se denar vseh državljanov stekal v eno samo kašo, pri kateri bi oni sedeli in ven jemali. Že samo zato dr. Žerjav mora biti centralist ip, in sovražnik vsake samouprave in autonomije ljudstva. Kajti kakor hitro pride ljudstvo do besede, je odbila ura takim trotom.
Dr. Žerjav je brezverec. Ker pa ve, da moč organizacij, moč skupnosti našega naroda sloni ravno na globoko vkoreninjeni katoliški veri, ki jo vodila naše pradede do 7-mag nad Turki, ki je ohranila naš narod y skoro tisočletnem boju z Germanci in ki je danes še ravno tako trdna; ker Žerjav ve, da dokler te vezi ne preseka, toliko ča-Sa je vse njegovo prizadevanje zastonj — »to je tudi kot politik zagrizen sovraš-
Vztrajajmo!
dancu Sušniku naravnost neverjetne stvari in agitiraJi kot pobesneli. Pa jih je kljub temu uneslo. Dobili smo absolutno večino 13 odbornikov. V Sv. Križu pri Kostanjevici se naši možje niso kar nič brigali za nasprotne komedije in izvojevali krasno večino 15 odbornikov. V Š m a r -j e t i, tam kjer pred nekaj leti SLS splon zborovati ni mogla, tam kjer je samostojni oholež kujoniral celo občino, izobraževalno društvo, godbo in druge organizacije, tam kjer so samostojneži mislili, da so trdni za večne čase, tam so propadli. SLS jih je uničevalno porazila in dobila ne samo relativne, ampak celo absolutno večino 14 odbornikov. V Sv. Jurju pod Kumom, Id je bila sicer tudi vedno naša občina, m tudi to pot naši možje dobili 18 odbornikov, le 7 jih je ostalo združenm nasprotnikom.
Stara liberalna trdnjava je bila tudi »bčina Tržišče. Nihče bi ne bil mislil, la bodemo v tej občini odnesli večino. Toda zavednost naših volilcev je odločila, da je ;udi ta trdnjava padla v roke SLS z absolutno večino 9 odbornikov.	1
Enako odlično so delali naši volilci v 3 e 1 i k r a j i n i. Semič je bil v libe-alnih rokah in liberalci in socialisti so bili averjeni, da bodo združeni potisnili tudi to x>t SLS v manjšino. Kakšno razočaranje, »o so zvedli za izid, ki je določil SLS 12 »dbornikov, vsem nasprotnikom pa 7. To zmaga. Napredovali smo tudi v Č r e š -i j e v c u , kjer je dobila SLS 5 odbornikov, torej večino. Da je v Belikrajini cela Tsta občin, kjer je vložena samo lista SLS, .mo itak že poročali.
Toda suhe številke še ne pokažejo pravih uspehov. Treba je upoštevati raz-aere, v kakršnih so 6e vršile volil ve po leh občinah. Stari župani, sami liberalci, ;ja tudi druga gospoda so skrbeli, da je bil lašim volilceni prihod na volišče kar naj-jolj otežkočen. Volitve so so vršile po večini ob delavnikih, v največji vročini, sredi lajnujnejšega poljskega dela, ko so naši kmetski volilci utrujeni in na polju skoro lepogrešljivi. Da v takih razmerah niso zanemarili srvoje volilno dolžnosti, to je, kar moramo javno pribiti in pohvaliti. To je po-rtvovalnost in znvednost! Taki morajo biti si somišljniki SLS.
- ;miiiiiii:iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiui[iiiiiiHiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
gamlicfc pefe m J „ Sums|e¥€ p®(ipM!e
; Vam mora pritrditi Vaš čovljar na Cev-1 ker s tam ne Stodite te z denarjem f ampak varujete tudi noge In obuvalo, g
!';uMiiiiiiiiiiiiiniHiiuiuiiiuiiniuiiiiiiuiiii!iiiii!uiuuuiimiiuiuiiiHiiiiiu *
d Lucifer — Kajn — Iškarjot. Bazel-ski župnik RGbert Miider piše tole: V ruskem mestu Ivangorod ob Volgi je bil pred kratkem odkrit velikanski spomenik, ki predstavlja orjaškega moža. Ta mož dviga svojo velikansko pest proti nebu ln grozi. Sovjetska vlada je imela na razpolago aH naj imenuje ta kip Lucifer ali Kajn ali Iškarjot. Odločila se je za Iškarjota. Ta spomenik — pravi Miider — so mi zdi, da predstavlja bodočnost. Težki dnevi nas še čakajo. Bližnja bodočnost stoji v znamenju Luciferja, Kajna in Iškarjota.
d Izstop is katoliške cerkve naznanja v >Slov. narodu« predsednik Orjune inž. Ferdo Kranjec.
d Mrtvaški sprevod Orjuncev v Žužemberku. V nedeljo je bil napovedan ustanovni občni zbor žužemberške Orjune. Občni zbor so je dejansko tudi vršil. Navzočih je bilo 52 žandarjev, par tujih orjuncev in en ducat domačih mdividuov, ki so pristopili v Orjuno. V Žužemberku je bilo ob belem dnevu po glavnem trgu in najbližji okolici mrtvo, kakor sicer o polnoči. Vse domače prebivalstvo je to prireditev preziralo in pokazalo, da noče imeti s temi ljudmi nič skupnega. Jasno je bilo, da so prišli v Žužemberk izzivat, ker so priredili prireditev na farni praznik. Prebivalstvo je pa odgovorilo s tem, da nikogar ni bilo v trg. To sc se gostilničarji ozirali in izpraševali: ali je danes res žegna-nje v Žužemberku?. Žalostno in naravnost komično je bilo gledati, kako so stali or-junci, ki so prišli izzivat, ob izhodu iz Žužemberka pod senco neštetih žandarskih bajonetov. Le kdo bo te bajonete plačal! Edino pravično bi bilo, da bi prezentirali račun za to tragikomedijo prosi ulemu notarju Carliju. Ta možakar, ki bi spadal pač vse kam drugam nego na notarsko mesto, je hotel zopet nekaj komandirati, pa ta dan ni prišel na svoj račun. Izziva vedno, dola zdražbe in prepire, potem pa elcuša posledice s pomočjo gotovih organov vse zva- i liti na druge. Da so tudi ta dan nekaj na- : meravali, je dokaz izjava dveh orjuncev, ki sta se kmalu po prihodu in še pred shodom odpeljala z vzklikom: «Odhajava, ker danes ne bova imela prilike za pretep.« V kolikor smo mogli to <rimpozantno« četo, sestoječo iz par ljudi, pregledati, smo opazili med njo prav zanimivo družbo. Zraven sta bili dve učiteljici. Kako prideta dve vzgojiteljici v to družbo, ki ji je edino vzgojno orožje v njenem boju za nacijo bomba, granata, revolver in boksar, in vse to proti članom istega naroda. Starši, ali vidite, v kakšnih rokah je vzgoja vašihj otrok? če ste s tem zadovoljni, potem je seveda na vse strani prav. Če pa niste s tem zadovoljni, potem pa tudi veste, kaj vam Je storiti. Dalje sta bila v tej «mno-žick tudi dva aktivna uradnika sodišča. «Pravica« je slepa, morda ta dva moža ra-ditega slepomišita med orjuni po Žužemberku. Pri enem od teh dveh aktivnih ju-
stičnlh uradnikov se tudi zbirajo ti ptiči ln Bklepajo svoje krvave pohode m nacijo«. Žužemberk je te junake tako sijajno sprejel, da v celem Žužemberku ni bilo nit! ene zastave. Druge nesreče ni bilo. 0 na-daljnih načrtih orjunašev za «nacijo« bomo 5e poročali.
d Sokoli na Jesenicah. Z amerikansko reklamo so bobnali Sokoli svojo gorenjsko župo v nedeljo 13. t. m. na Jesenicah. Na predvečer je Žerjav Sokolom na čast imenoval za jeseniškega gerenta znanega Kamer j a z naročilom, da Sokole drugi dan pozdravi v imenu občine. In napočil je dan. Pa so šli jeseniški klerikalci v Bohinj, socialisti in komunisti v Kranjsko goro, radikali na Golico, drugi pa na gore in v okolico. V tako očiščene Jesenice je prikorakala sokolska župa 883 mož s sokolicami, naraščajem, godbeniki in civilisti vred. Na čelu teh tičev je jezdil dr. Rekar, slavni pivi odpadnik od katoliške vere na Jesenicah.
n Orjunaški lopovi. Ta teden so Orjun-ci ukradli v Vevčah nek kip, v D. M. v Polju so razgrajali in grozili v tamošnji gostilni in le delavcem, ki so prihiteli na pomoč, se je zahvaliti, da niso nikogar ubili. V soboto ponoči so pa Orjunci sredi Ljubljane pred glavno pošto ustrelili nekega mladega tapetinškega pomočnika Zadrav-ca. Orjunci so hudo ranili tudi Ivana Sot-lerja iz Šiške. Pri poboju je bil težko ranjen Orjunaš Petrič.
d Ivan Ažman, načelnik samostojnežev za Gorenjsko — smrkavec. »Kmetijski list« z dne 9. julija piše: »Zadnje čase se pojavljajo pogosto, da si nedorastli smrkavci, oboroženi s samokresom v imenu Orjune dovoljujejo neverjetnih Btvari. V nadaljnem dopisu se »Kmetijski list« jezi nad Orjuno, ki zadnji čas vprizarja škandale po Sloveniji, zlasti škandale v Pod-nartu. V »Jutru« št. 159 pa beremo, da jo g. Ivan Ažman v imenu leškega novoizvoljenega občinskega sveta pozdravljal in proslavljal ravno tiste Orjunce, ki so par ur kasneje streljali v Podnartu. Mi vemo tudi, da je g. Ažman nosil orjunski znak, odkar je v Sloveniji Orjuna. Nastopal je z orjunskim znakom tudi v Lescah med »smrkavci«, ki so v Podnartu streljali. Bil je med njimi kot enak med enakimi, kot brat med brati in radovedni smo sedaj, kaj bo dejal, ko ga je »Kmetijski list« s smrkavcem nahrulil.
d Sodniki — politiki. Pravijo, da sodniki ne smejo biti politiki. Postava je taka. In kadar kak sodnik dela pri kaki nepolitični katoliški organizaciji ga že primejo za vrat, češ da vganja politiko. V Radovljici je pa sodnik dr. Prešeren, Žerjavov glavni agitator, izvoljen v občinski odbor na kandidatni listi JDS in voditelj demokratskega političnega kluba — pa mu nihče nič ne reče. To je tudi enakost.
d Nova slovenska cerkev v Ameriki. Dne 22. junija t. L so v Newburgu, Ohio,
blagoslovili vogelni kamen za novo slovensko cerkev. Slavnostna govornika sta bila ob tej priliki nisgr. Pfeil in Rew. Vitus Hribar, prvi slovenski duhovnik v državi
človek ni šival. V angleškem parlamentu jo bil predložen zakonski načrt s katerim naj bi bil vržen veronauk iz vseh šol Toda za predlog je glasovalo samo 162 glasov dočim jih je bilo 233 proti. Tako je predlog propadel. Med govorom o tej stvari je rekel neki poslanec: »Človek ni žival, ki ne ve nič o veri in Bogu. Nujno je potrebno, da naši otroci spoznajo vero in Boga, kajti le tako bodo dobro vzgojeni in pošteni ljudje.« Tudi pri nas je veliko takih, ki bi radi ponižali človeka na živalsko stopnjo.	...
d 21 letni morilec. V Pozegi je neki Milan Drejač bil obsojen na smrt na veša-lih, ker je zadavil 13 letnega pastirja Štefana Takač. Umor jo izvršil zato, ker je imel mladi pastir lepe nove copate, ki mu jih je potem morilec sezid in jih sebi nataknil, umorjenemu pa jo dal svoje stare in razcapane.
d Požar v Bevkah pri Vrhniki. Preteklo sredo ie ob 16 popoldne ob veliki nevihti treščilo v kozolec posestnika Janeza Lenarčiča št. 31 Poslopje je pogorelo popolnoma do tal. Uničenih je več stotov ječmena in sena, škoda je le deloma krita z zavarovalnino. Domači gasilci, takoj alarmi rani, so prihiteli iz daljnih travnikov domov. Istočasno je iz Vrhnike prispela požarna bramba pod vodstvom župnega načelnika g. J. Jelovska. Gasilci so takoj stopili v akcijo ter se je le njim zahvaliti, da ni plamen zajel tudi bližnje kozolce ter hišne objekte, kar bi njih lastnikom povzročilo ogromno škodo. Nekoliko pozneje je došlo na pomoč tudi gasilno društvo rt Verda, ki pa vsled lokaliziranega požara ni stopilo v akcijo Vrhniškim kakor tudi verdskim in domačim gasilcem za njihovo požrtvovalnost izreka tem potom svojo zalivalo prizadeti posestnik.
d Toča na Štajerskem je napravila škode v občinah, ki merijo iB.OOO ha, okrog 29 milijonov Din. Poslanci Falež, Pušenjak in Vesenjak so pri merodajnih oblastih posredovali za odpis davkov in podporo. Velikemu županstvu v Mariboru so stavili predlog, da se da oškodovanim ajda za seme in semensko žito brezplačno na razpolago. Radovedni smo, ali bo vlada, v kateri sede tudi demokrati, prijatelji dr. Žerjava in dr. Kukovca, storila svojo dolžnost.
d Strela ubila ženo. Dno 7. julija ob 10 zvečer je strela udarila v hišo posest-nice Lize Sitar na Ugovcu (župnija Ča-dram). Okoli mize so sedeli posestnica, fljen sin Janez Siiar in Sitarjeva žena, stara okoli 30 let, mati treh otrok. Strela je
zadela mlado ženo, ki jo sedela poleg svoje tašče. Tašča jo bila samo omamljena, žena pa takoj mrtva. Hiša se je vnela ter zgorela z gospodarskim poslopjem vred. Zgorela je tudi skoro vsa imovina z malimi izjemami.
d Toča. iz Dolenje vasi pri Ribnici nam poročajo: Komaj smo prestali povo-denj, že je udarila v ponedeljek zvečer toča, Ki je napravila zopet obilo škode. Koruza je deloma strta, deloma zelo poškodovana, oves uničen, da bo treba kosil; v kolikor je pšenici rja prizanesla, jo jo zdaj potolkla toča. Še liujša je pa škoda v sosednji Stari cerkvi, kjer so posamni deli polja docela uničeni.
d Ljubljansko orlovsko okrožje priredi dne «. avgusta v Dev. Mar. Polju javen nastop združen s sv. mašo in taborom. To bo ena največjih orlovskih prireditev v letošnjem letu. Naj nihče ne zamudi, da jo poseti. Polovična vožnja je zaprošena. Prijatelji Orlovstva, pridite, pokažite, da cenile kulturno organizacijo. Danes, ko vlada splošno nasilje, kulturna organizacija kakor je orlovska, pač posebej zasluži, da jo podpiramo/ Bog živi.
d Silna toča jo na Vinici uničila dno 7. julija velik del pridelkov. Žalostno smo gledali na zbito in polomljeno koruzo, na potolčeno pšenico, na opustošene vinograde. Vihar, ki je od Dragatuša sem priplo-sal s točo, je ruval in podiral ter otresal sadno drevje ter delal škodo na strehah in stanovanjih. Upamo, da bo kdo kaj pomagal in tla bodo vsaj polovico tako radi dali, kakor radi vzamejo pri davkih. Prosimo Te, dragi Domoljub, da so preveč ne smeješ, ako Ti povemo, da so točo naredili duhovniki — ali kakor pri nas nekateri po zgiedu Hrvatov pravijo popovi. In nekateri čisto natančno vedo, kateri pop jo je naredil in zakaj. Ljudje, kdaj vas bo pamot srečala?
d Viharji in nevihte v Italiji. Iz cole Italije prihajajo poročila o silnih nevihtah in viharjih, ki so to dni divjali od severa do juga dežele. V okolici Milana je silna toča uničila skoro vse poljske pridelke. V Genovi je strela udarila v jambor neke ladje, ni pa poškodovala nikogar. V Speziji je nevihta uničila vse električne naprave, tako da je bilo vse mesto v temi. Na dalmatinski obali jo vihar ruval drevesa. V Neapolju so valovi preplavili nižje ležeče dele mesta.
d Viharji. Na drugih mestih poročamo o silnih nesrečah, ki so lili povzročili viharji, toča in nevihte po naših vaseh. Strašni viharji so bili tudi v Ameriki. Mesto Wes-Sington je vihar kar dobesedno raz-nesel, kakor kako ptičje gnezdo, škoda ie velikanska. Tam in v okolici je vihar ubil in ponesrečil veliko ljudi. Poginile so
cele množice živine. Mesto Lovrain jc| razrušeno 300 ljudi je našlo smrt v viharju, 1500 jih je težko ranjenih. Mesto Protona je poškodovano. Škodo cenijo na eno milijardo. dolarjev. 5 ljudi jo ubil vihar.
d Stari ljudje. V okolici Baračina v Srbiji živi več ljudi, ki so stari nad sto let Najstarejši med njimi jo neki Veličkovič, ki je star 120 let. Starček še jako dobro vidi, tudi apetit ima dober, samo sluh mu je nekoliko opešal. Na polju dela še vednq lažja dela, če pa onemore, pa pase ovce.
103 letna■ starka. V Subotici je te dni umrla starka Kata Mesaroš, ki je bila rojena leta 1821., torej je stara ravno 103 leta. Do zadnjega časa je bila krepka te* čvTsta.
d V Sloveniji pride na vsakih 1000 moških 1098 žensk, dočim pride v Bosni in Hercegovini na vsakih 1000 moških samo 957 žensk.
d Razburjenje radi komunističnih lepakov. Po Mariboru in Ljubljani so bili ta dni nalepljeni lepaki, ki so opisovali justl-fikacijo Fakina v Trbovljah in inkvizicijo napram delavcu Juvanu. Ti lepaki sedaj silno razburjajo policajdemokratski Izraeli «Jutro«, «Narod«, > Tabor« in seve tudi or-junce. Ti nedolžni in resnico oznanjajoči lepaki tako razburjajo naprednjake, ker jih je sram afrikansko divje nekulturnosti, ka-tero uganjajo orjunaši. Mariborska tiskarna je brez podpisa tiskarne in brez cenzure in z debelimi črkami tiskala orjunske lepake, ki so pozivali na boj in poboj klerikalnih Žebotovih band«, katerih sploh nI bilo, ampak so vzrastle samo v zajčjih junaških orjunskih glavah. Ti orjunski lepaki so tedaj mirno viseli, nikdo se ni zmenil zanje.
d Na Bitnjah pri Boh. Bistrici so neznani tatovi okradli v noči na 7. julija trgovino in tobačno zalogo g. Kreka. Tatovi so pobrali ves tobak, mnogo moke, sladkorja in druge špecerije, srebrno uro in verižico in še mnogo drugih predmetov ter poleg šo večjo vsoto denarja. Med drugim je tat tudi odnesel dve štambilji s firmo T. & M. Krek, Bitnje pri Bohinjski Bistrici v slovenskem in nemškem besedilu. Ker se bodo tatovi štambilij gotovo posluževali v svoje malopridne namene, svarimo vsakogar, da ne! nasede prevari. Kdor bi pa izsledil tatove ali kak ukradeni predmet, bo dobil od g. Kreka nagrado.
d Tiskarski škrat. V zadnji številki »Domoljuba« se je v poročilu iz Zagorja ob' Savi vrinila pomota. Župnija šteje 7000 in ne 700 duš. — Nekaterih, ki so si o priliki blagoslavljanja zvonov pridobili veliko zaslug in slavnost povzdignili, se v poročilu ni omenilo. Naj se dotični le potolažijo, saj jo šlo vso v čast božjo in lepoto farne cerkve. Le s tako vnemo naprej!
varuje Vaše drago perilo. Pri nakupu pazite na ime ..SCiiiCllI" in na znamko JClCU"!	3
w ^ PDLlTiCrii • 2HPISKI
mt>_^_
p Novi župani. Vsi novi župani in občinski svetovalci, ki so somišljeniki SLS, naj takoj ko bodo izvoljeni pošljejo svoj natančen naslov na: Tajništvo SLS, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
p Dopisniki in zaupniki SLS naj pošljejo takoj, ko bo znana volitev župana in svetovalcev, na tajništvo S. L. S. natančne naslove in poročajo katerim strankam pripadajo novoizvoljeni občinski svetovalci in župan.
p Občinski odborniki SLS naj se zlasti v tistih občinah kjer jo veliko nasprotnikov v odboru, organizirajo v poseben ldub in naj si izvolijo predsednika, ki bo vse naše odbornike sklical večkrat na posvetovanje. Zlasti je potrebno, da se naši odborniki posvetujejo pred vsako sejo, da potem vsi enotno nastopajo in enotno glasujejo in so že vnaprej pripravljeni na morebitne napade nasprotnikov.
p Občinske volitve so končno razpisane tudi za mesto Maribor. Žerjav jih je zavlačeval kolikor jih je mogel, da bi si dobil ugodnejši trenutek za svojo Orjuno. Končno jih ni mogel več odložiti. V Ljubljani bi po zakonu tudi morale biti že razpisane nove volitve, toda orjunska gospoda, ki sedaj gospodari na ljubljanskem magistratu, se nič ne meni za postave in mirno vlada daljo na veliko škodo Ljubljano.
p Radikalni župan. Časopisi poročajo, da je v Vojniku pri Celju izvoljen za župana radikal Julko Kovačič. Ta mož je torej prvi slovenski radikalni župan. Tega madeža slovenskim županom ni bilo prav nič treba.
p Kavnopravnost. Na seji ministrskega eveta so bili odobreni tudi neki krediti za posamezna ministrstva. Tako je bilo odobreno za ministrstvo prosvete 20 milijonov dinarjev za šole. Ta kredit se bo porabil sledeče: Za Srbijo in Črno goro 13 milijonov, za Bosno in Hercegovino 4 milijone, za Dalmacijo 2, za Hrvatsko in Slavonijo pa 1 milijon. Če seštejemo 13 in 4 in 2 in 1 dobimo vsoto 20. Kolikct ostane potem za Slovenijo? Niči To je Pucelj—Žerjavov centralizem.
p Pribičevičevci delijo orožje. Iz Like in obmejnih krajev Eosne so prišle pritožbe, da se tam deli zadnje čase velike množine orožja med Pribičevičeve pristaše. Razdelilo se je kakih 18.000 pušk v Liki in v obmejnih bosanskih krajih pa 30.000. Druge stranke vprašujejo za informacije, zakaj se je orožje razdelilo Ie med pristaše ene stranke. Tako se pripravljajo liberalci na nove volitve.
p Pribičevič-Žerjavova enakost. Prosvetni minister je telofonično prepovedal zagrebškim slušateljem vseučilišča izplačati podpore tudi če so izpolnili vse predpisane pogoje. Svojo odredbo utemeljuje Pribičevič b kravali, ki so jih zagrebški ViSOkošolci uprizorili. Na belgrajskem vse-»čilišču se dogajajo taki kravali'vsako leto
Id1
parkrat, pa zato nikomur v glavo ne pade, da bi pridnim dijakom trgal podporo. To
je edinstvo.
p Zmanjšanje redne vojske na Češkem. Dne 9. junija je čelioslovaški parlament sprejel načrt zakona s katerim se ugotavlja število redne vojske do 30. sept 1927. Ta zakon je zmanjšal redno armado od 150.000 mož na 120.000. Ko pa so v našem parlamentu poslanci SLS tudi zahtevali znižanje vojaškega kadra so jih liberalci zmerjali in jim očitali, da so sovražniki domovine.
Izjava. Podpisani, kateri smo bili izvoljeni na kandidatni listi «Združeni Dup-ljanci« za občinske volitve v Krizah pri Tržiču, izjavljamo, da smo pristaši SLS in odločno stojimo na avtonomističnein programu. — Duplje, dne 13. julija 1924. — Mihael Š t e r, Anton B o k o v e c, Ivan K1 a n č n i k.
p Sliod SLS v Ambrusu. Preteklo nedeljo se je vršil v Ambrusu sijajno obiskan shod SLS. Poročal je poslanec dr. Kulovec. Zborovalci so izrekli zaupnico Jugoslovanskemu klubu in sklenili ostre re-solucije proti režimu.
p Kralj se je vrnil v Belgrad. Temu pripisujejo v politiki veliko važnost. Pričakujejo, da se bo ob tej priliki odločilo, ali naj šo nadalje vlada «nacionalni blok Pa-Pri« (kratica za Pašič—Pribičevičevo koalicijo) ali naj prevzamejo državno krmilo drugi možje.
p Žerjav se ves trese, hodi po Belgradu in podpira «blok Pa-Pri«. Boji se, kaj bo z njim, inž. Kranjcem in drugimi Orjunaši, ki so krivi tolikih pobojev, umorov in požigov v Sloveniji, če jih no bo več varovala «močna roka«.
p Žerjavovi listi zato lažejo na vse pre-tego in skušajo SLS v Belgradu očrniti s tem, da je zvezana s komunisti in da jih podpira, ker listi SLS obsojajo umore komunističnih pristršev, SLS pa je in bo stala vedno na strani pravice. Zato tudi Žerjavu in njegovi Orjuni nismo prizanesli in mu ne bomo, ne morda radi prijateljstva s komunisti, ampak radi pravice.
p Nov tednik. Kakor navadno, kadar se od blizu ali bolj daleč čutijo volitve, tako tudi sedaj nastajajo novi listi. To pot so radikali na delu. Zadnjič smo poročali o «Narodnem gospodarju«, ki ga bodo radikali izdajali v Marilx>ru, danes že zopet lahko enega naznanimo. Znani trboveljski mož Miha Koren, ki je bil nekdaj komunist in sovjetski agitator, danes pa je Pašičev velesrbski priganjač med delavstvom, je začel izdajati tednik «Slovenski dom«, list za kmetsko, delavsko in obrtno ljudstvo. Ta list ima pa nalogo delati razdor med slovenskim ljudstvom in gnati slovensko kmetsko, delavsko in obrtno ljudstvo v naročje velesrbske radikalije, naše premoženje pa v žrelo belgrajskih porodic. List je poleg tega brezverski. S tem je povedano vse.
p Radič bi se bil rad iz Moskve vrnil na Dunaj pa mu je avstrijska vlada bivanje na Dunaju prepovedala, ker je gostoljubnost prvikrat izrabljal v politične in Rgi-
tacijske namene.
r..... « - -
Praški posvet (konfcrcuca) Male an-tanto. Pretekli petek so se v Pragi zbrali zunanji ministri Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije, da se posvetujejo o poli-tičnih stvareh, V Evropi je nastal po pol-noma nov politični položaj, odkar sta se dve najmočnejši državi Anglija in Francija sporazumeli, da bosta vodili napram Nemčiji vzajemno politiko. Dokler sta bili Anglija in Francija v tem oziru med seboj sprti, je bila Italija naravnost jeziček na politični tehtiiiei, zdaj pa, ko sta se Anglija in Francija odločili, da bosta v najvažnejšem evrop. vprašanju nastopali složno, je globoko padel pomen Italije v evropski politiki. Da najdejo pravo smer, kakršno naj v tem položaju zavzamejo Češkoslovaška, Jugoslavija in Rumunija, zato so so zbrali njihovi zunanji ministri v Pragi. Razen s tem vprašanjem pa so se bavili za nas Jugoslovane mogočo še z mnogo bolj važnim vprašanjem, namreč z odnosi do Rusije. Češkoslovaška žo odnekdaj deluje na to, da tudi Mala antanta pravno prizna sovjetsko Rusijo, kar so storile že večji del vse države, Gotovo je to, da bo Češkoslovaška storila to takoj, ko se odloči za to še Francija. Tudi Jugoslavija bi to že davno storila, ko bi v Belgradu ne bil na krmilu Pasič, ki stoji pod vplivom ruskih caristov. Rumunija pa ima težko vest kar se tiče Rusije. Dokler ne bosta Rusija in Rumunija rešili sporazumno vprašanje Besarabije, nc bo pravega prijateljstva med njima. Spor pa, ki radi Besarabije obstoji danes mod Rusijo in Rumunijo, pa zelo otežuje tudi stališče ostalih dveh zaveznikov, ki so zavedata, kolikšnega pomena bi bilo dobro razmerje z Rusijo. — Težke in važne naloge bo imeli zunanji ministri v Pragi, da jih rešijo. Herriot in Macdonald se resno trudita, da uvedeta v Evropi moralno politiko. Na katero plat se je obrnila Mala antanta, še ni poročil, še manj pa dejanj. Posveti so trajaii tri dni.
MED BRATI IN SESTRAMI.
n Mors — Nemčija. Dragi Domoljub' prosim, da tudi meni privoščiš mal koti; ček, da se tudi enkrat oglasim kot tvoj dvajsetletni naročnik. Preteklega meseca majnika je minilo dvajset let, kar te vedno prebiram. In šo vedno bolj hrepenim po tebi. Težko čakam dneva, ko potrka društveni sluga na vrata, da mi prinaša zanimivosti in novice iz domovine in mojega rojstnega kraja. Ko ravno v zadnji številki čitam, da se bode v moji rojstni fari v Komendi obhajalo blagoslovljenje orlovske zastave in ko čitam, da se zbirajo povabljeni v Mosteh, v moji rojstni vasi, častita m vsem Komenčanohi in se veselim z vami. Dragi rojaki tudi nas tukajšnje Slovence
a B B	B	0 V m
Vedno najnouepe
volneno blago za ženske obleke ln bluze A. & E, SKABEKNE — Ljubljana, Mestni Ui 1®'
Jaka veseli dan 27. julija. Ta dan bode v
Linfortu tukaj pri nas tudi blagoslovljena ea&tava našega društva sveto Barbar©. Vara pošiljam pozdrave v imenu vseh rojakov Jožef Kepic.
Žalostno obletnice. 1. Dne 18. julija 1920 je bil požgan Narodni dom v Trstu, 2." Dno 14. julija 1920. je bil požgan Narodni dom v Puli. — 3. Skoro istočasno so vdrli v Pazinu v tiskamo »Pučkega Prija-telja< in jo uničili. Očrnele stene kriče po pravici.	„	.
Kresovi. Na predvečer sv. Cirila m Metoda so goreli po vsej goriški okolici, v Vipavski dolini in povsod, kjer žive naši bratje, mogočni kresovi. Kresovi so govorili za pravice slovenskega rodu.
France Bevk, znani slovenski pisatelj aa Goriškem, je napisal dramo v 3 dejanjih >KajiK. Delo je izročil mariborskemu gledališču, da ga uprizori.
Nasilje. — Idrija. 4. t. m. je bil raz-puščen idrijski občinski svet. Za izrednega komisarja jo bil imenovan general Carlo Castelazzi. Na kaj se bodo potem vrgli, ko bodo razpuščeni vsi slovenski občinski sveti, še ni znano.
Mons. dr. Faidutti je imenovan za apostolskega nuncija na Litovskem. Dr. Faidutti je bil do poloma Avstrije goriški deželni glavar. Ko so prišli ob polomu Avstrije Italijani v Gorico, je zbežal na Dunaj. Odtod bi se bil rad pozneje vrnil v Gorico, ali vsled groženj laških nacionalistov se je rajo umaknil v Rim, kjer je bil zaj^oslcn v Vatikanu.
Popolnoma varno naložite suoi denar pr'
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani
r. z. z o. z.
ki se jc PRESELILA iz hiše Uršulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg tolela «L'N10N«>. — Hranilna vloge se obrestujejo
z nrirom na višino zneska in odpovedni čas
Varnost za hranilne vloge ja zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela «l)nicn« v Ljubljani, r-Vrhutega je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč » tu- in inozemstvu. — Denar sc naloži lahko tudi po poštnih položnicah.	5S81
Motni prsfesiS
14 kar. zlata t> kar. zlato ftmerik. dubld
vedno * latogl
Si f
Pi
Ljnbljnrift, Prešernova 1 Šelenburjjova 7
PRoda SE radi preselitve iz Jugoslavije v Nemško Austrijo
malo
Pnictnem kraju blizu cerkve in šol®: h-ša z go-P»;<ar, poslopjem, sadni vrl, njiva in nekaj sečo tn Cen« je 35.000 Din. Več se poizv« pri SEBAT, Doslovče 19, p. Žirovnica, Gorenj.

DOLENJA VAS PBI RIBNICI.
Kaka živahnost je v naši občini zavladala, k« se bliža volitev obč. odbora. Posebno Prigoric« ima hude politikarjo. Svestl so si tako svoje zmag«, da so na Petrov dan že ugibali sanii med seboj aH naj bo župan Hudi ali Simičev Tone. Štela sta ie knofo na l&jbelcn in ko jo kno! pokazal srečo Tonetu, je skočil vmos Jožljev Janez, ki tudi čuti r sobi vzvišene zmožnosti. Komaj so se uglihall, kdo bo župan, kar jih opozori sosed, da šo liste ne morejo sestaviti, ker jo premalo v občini somišljenikov. Pa jezačel Rudi ponujati spet listo za podpis, a vsakdo ga je bvalcžno odklonil. Nič sreče! A prišla je pomoč! Ker je agitacija za liberalno stranko danes dober zaslužek, se je tega kšelta poprijel snani agent in pis&č Klavs ii Gorenje vosi. Pripeljala sta se z voditeljem radikalov dr. Sajovcem in sta cačela nabirati podpise. Denarja dosti, pijače dosti, pa se je vjelo nekaj kalinov t Grčanali. Ko je bila f»ta že rnalo bolj napulnjena, se pa dvigne stari vodja v Priponci, vdari se po prsih, češ, sme mi (u in stopil je na čelo gardo. Kako Rudi grdo gleda na ata, ko Se nočejo t politični penzijonl Klavs pa dan na dan hodi po vaseh, kliče pijače, vse za zmago liberalno stranko. Silno smo radovedni, kdo se jo prodal za par grošov tem hujskačem, imena onih ostanejo ohranjena, da bodo že dolgo ljudje znali, kdo je svoje prepričanje prodal za judeževo groše in kozarec vina. Ker pri dobrem dolu sedaujega odbora SLS nimajo nasprotniki ničesar očitati obč. gospodarstvu, aato so Bi izbrali druge zabavljlce, in sicer tako-Ie. Obč odbor je krlr visoke dohodnino, obč. odbor dela škodo s tem, da je nahranil 110.000 K, od te svote pa mora občina plačevati procente. Najlepše jo pa to-Ie: Ce boste volili klerikalce, b» sa župana kak kmet, to je pa slabo. Imeti morate sa župana bogatega človo-ka, od katorega pade cekin, od kmeta pa lo uš. Te besede zaslužijo, da vsak občan take hujskače trešči iz hiše, kaj šele da bi jim verjeL Pomislimo I Ali je Snjovoo nli Klavs kaj pomagal, da so se dolgovi občine plačali, da so se nabrali lepi zneski za občino, da so se dobili občinski semnji, da se ni plačala nikaka naklada za občino na davke, da so jo rešila občina nevarne obveznosti, plačevati za mešč. šolo v Ribnici L dr.l? Dr. Sajovce in Klaus sta prišla služit denar. Da bo prišel trd račun š njima in vsoin onim, ki ju podpirajo, to lahko ie dunes povemo. Denar, za katerega teče vino ni ne ii Klasevcga žepa no is dr. Sajovca, marveč je it ljudskih inljov. Kdor ga prime, je omadeževani Kdo pa jo v naši občini ovaduh za dohodnino, tega pa bomo pa s prstom pokazali in ta je iz vrst Uud-lovo sorto! Razumete!
GORJE.
Dno 20. junija smo spremili starosto našega bralnega društva na njegovi zadnji poti, in sicer kot prvega na naše novo pokopališče. To jo bil Simon Jan, stari Žumrčov o le is Mevkša. Pokojnik je bil star 73 let in lahko rečemo, steber SLS T Gorjah. Bil jo naročnik »Domoljuba« od njegovega pocetka (er ustanovni član našega društva. Bil je nad 85 let občinski odbornik in svetovalec in se je med vojno radi bolozni odpovodal. Sodeloval je pri zidavi starrga Gorjanskega doma leta 1S83. in sedaj hudo bolan v postelji jo še povpraševal, kako se zida novi dom. Bralno druttvo mu je šlo naproti na njegov dom in ga spremilo z zastavo in vencem v cerkcv in potem na pokopališče, kjer mu je društveni pevski zbot zapel dve žalostluki in se tako poslovil oil svojega najstarejšega ustanovnega žlar ua. Bog rau daj večni mir.
UNEC.
Iz našo vasi že dolgo ui bilo glasu. Dopisnik ».Tutr«« iu »Domovino«, baje neki privandrani železniški poduradnik Pavlovčič, ki je glavni zaupnik in član vodstva nasilno jedesarijo t občini Rakek, ponavlja napade nn odločno pristaše SLS domačijo. Potrpeli smo dolgo, a vsake stvari j« enkrat konec. Kdo bo prizadet, naj se zahvali napadom r »Jutru* in »Domovini«. Zavedni pristaši SLS se ne bodo pustili odslej od nikogar ustrahovati in blatiti. Da je dopisnik sploh mogel napisati (bres podpisa!), si je izbral slučaj našega novega kovača. T« morda res ni bil pravi inoi. kot smo si ga ielell.
toda za tuje ljudi ne more nihče znati, če so tu-noaljivi in pošteni. Pristaši SLS od novega kovača niso zahtevali nikake izjave o poštenosti, pač pa s« radi slabih skušenj z našim Starim kovačem Mrškona pričakovali samo lastnosti, ki jih sodnnji oblastni naš kovač nima. To so pravi uslužnost, prijaznost in obzirnost do vseli, pa najsi so to tudi »klerikalci«. Mislimo, da smemo to tudi zahtevati nd vsakega obrtnika, ki hoče pri nas služiti svoj krulil Gospoda dopisnika prosimo dn zaznamuje vse ona BTojc pristaše ki so kot on privandrali k nam, p« so dnslcj bili v prvi vrsti ravne oni krivi, da v naši občini ni pravega miru. Saj so ravno privan« dranci doslej uganjali razdiralno politiko med občani. Danes so ravno domačini podvrženi zasramo-vanju in blatenju od straui teh ljudi. Za zgled rav-t u služi naš kovač Biršek, ki ga dopisnik s takim l otir.som brani, pač zato, krr je predsednik slavne JI 3 v občini Rakek. Naj nam le popiše, kako j« ta odlični steber demokratske stranke priromal k nam in koliko strank je še preinenjal, da je ustavil r svoji častihlcpuosti pri predsodništvu vsemogočna jedesarije. Popiše naj natančno, kako hvaležen jo svojim sovaščanom za vse svoje premoženje, ki mu
§a je r koračnico znosila vsa vas v večini svoja ni klerikalna. Pove naj kako je prišel in za kakšna ceno in kdo mu je pomagal do hiše in kovačije, k« ni imel pri prihodu drugega kot borno culo na hrbta. Za slepo ceno je dobil t posest od upravnikov podobtinskega premoženja lepo vrednost, sa katero jo res lahko hvaležen ia večne čase g. Gnezdi. Doncs pa ni v vasi skoro Človeka, ki bi ga ta vzorni mož vesoljne naše jedesarije še ne bil oirl, opsoval in oblil s ploho prost.aških izrazov. De -»!• ška se pa je bil povzpel ob priliki zadnjih skupščinskih volitev, ko ga je bila »samostojna* stranka imenovala varuhom svoje skrinjice. Tpdaj je pričel v stari nadutosti uganjati nevaren teror, in to ravno proti svojim prejšnjim prijateljem. Napadi ia zmerjanja je bilo na vrati dan sa dnem. Kdor ni šel tujim, ga je obsul s nosramnimi psovkami. Posestnikom jo grozil, da jim ne bo koval ali pa da bodo pristaši SLS morali kovanje dražj'e plačevati. Ker so pri skupščinskih volitvah »klerikalci« čast. no zmagali, samostojni pa dobili proti pričakovanja mnogo manj glasov, jo mož naravnost podivjal tet izjavil, da »prvi skrinjici« no bo več kovali Z zaničevanjem in preziranjem je se oziral na pristaša SLS, jih dalje sramotil ter koval prav Črne naklo* pe proti posameznim našim pristašem. Pričel jim je krasti dobro ime s očitanjem nepoštenih dejanj; seveda vse brez dokazov. Ke so se lansko jesen približale občinske volitve tedaj je v svoji častilakom-nosti svoj hujskaški posel še potrojiL Videč v njem »močno roko«, ki bi znala spraviti s svojo strahovlado vse odvisno kmetovalce v liberalni- jedesat* ski tabor, je sklenil generalni štab v JDS, da ga nagradi s častnim mestom na kandidatni listi »iu* prodnih mož«. Sijajen agitator se je v svoji objest« nosti voiil na dan volitev v vsem svojem političnem veličanstvu okrog ter agitiral proti »klerikalcem«, ki so mu v svoji ponižnosti za plačilo že pridno nosili zaslužek v kovačnico. Končno pa je bilo njim lo proveč ter so sklenili, da si pomagajo in otreseje človeka, ki jih za zaslužek šo sramoti in obrekuje, jim žuga in Btrahuje ter govori celo o »tlaki«, ki dn jo dela pristašem SLS. Do skrajnosti siti tega naduteža, ki žo desetletja rohni nad nami vaščani ter nas izziva, so se dobili možje, Id so drugemu kovaču preskrbeli primeren prosto* in zaslužek. To je bil hud udarec po glavi oblast« nega predsednika jedesarske organizacijo pri nas! Ogenj v strehi — celo jedesarije, ki komandira i« strahuje vso občino, odkar se ji je posrečilo dobiti na svojo stran bivše »samostojneže« in socijahste. Odtod napadi na najboljšo naše može, ki so no daje streho vati nikomur! Vam možje domačini SLS p« sledečo: Kdor Vas blati in psu je, tem m niti vinarja ne več! Stojte na branik«
se kupuje ▼ manulakturnl trgovini & K. SKABERNE
Ljubljana, Mestni trg 16.
51
ia svojo prepričanje, pa naj nam šo tako groze po oštarijah in po časopisih. Prišlo kodo so volitve in tedaj bomo vprašali kako in kdaj so prišli v občino nad nas. Čo bodo prišli z dobrim namenom, so jim lahvalinio, čo pa pridejo in jih hosto Vi redili, potem pa jih poženite s prvo metlol Povejte jim, da rte neodvisni in pravi samostojni možje, ki se ne daste komandirati od privandranih ljudi in dolgoletnih zdražborjev. Vedite, da zdražba le njim koristi, nam vbcm pa le škoduje!
Eden za vse.
IZ MIRNE PECI.
V	zadnjem času se jc naperila proti našemu organistu Vurniku gonja. Vsega spoštovanja vrednega moža in njegovo ženo jo kolur Albin Kramar •sumil, da sta si prilastila neke njegove špice iu remoljiie. Orožništvo je v zadevi strogo poizvedovalo. Stvar jc prišla pred okrajno sodišče v Novo-mesto, kjer sta pa Vurnik in njegova žena dobila popolno zadoščenje in bila popolnoma oproščena.
VAČE.
Izid volitev na Vačah dne 29. junija je sledeč: Volivcev so je udeležilo 143, SLS 43, S odbornike. SKS 29, vezana z gospodarsko jo dobila 79 glasov 5 odbornikov. Naša delavska, ki jo prvič nastopila, jo dobila 21 glasov, torej 1 odbornika. Vsa test našim zavednim volivcem.
MALA NEDELJA.
V	najlepši dobi, v 60. letu svojo starosti, jo na trojiško nedeljo od kapi zadet, v petek 20. junija v jutro izdihnil svojo dušo, ia čast božjo vnet č. g. Jakob Čemažar. Kot begunec in žrtev italijanskih nestrpnežev jo iskai službe v lavantinski škofiji. Njegov nekdanji škof dr. Karlin ga jo poslal k nam. Tu je razvil neumorno delavnost. Lansko leto jo obhajal 25 letnico mašnišlva. Bil jo 12 let iucinik v Šmarju pri Kopru v Istriji. V priznanje zaslug v cerkvi, jo bil pred 4 leti imenovan konzist. svet. tržaške škofije. Rodil so je pokojni v Železnikih ua Gorenjskem. Pri nas je služboval komaj 10 mesecev. Bog mu bodi plačnik, mi pa ga ohranimo v hvaležnem spominu. Pogreb sc jo vršil v pondeljek 23. junija. Naj počiva v miru!
PODZEMELJ.
Dne 2. julija smo imeli občinske volitve, Upravičenih volivcev je 323, volilo jih jc 2-17 (75'č). Šmukova lista je dobila 173 glasov (12 odb.), lista 6LS 74 glasov (5 odb.). Ce sploh kje pri volitvah, so bile pač pri nas odločilno krajevno razmere. Lju-bezeu do vina, obljuba: da bo g. Smuk kot gostilničar kupoval vino od svojih volivcev, razno laži zoper SLS in »klerikalce«, ki so jih ljudje verjeli, in ne prav nazadnje tudi laž o kaplanski beri in url. domu — vse to je vplivalo na sedanji nspeh volitev. Kič zato! Kar so Izvolili, to bodo imeli. l'a kakor le doslej niso bili povsem zadovoljni z dosedanjim lupanom, toliko manj bodo v bodoče. Vsak človek pnk&žo ob priliki svoje pravo lice! Rečemo le tole: nasprotniki so mnogo obljubljali, a obljub no bodo izpolnili. To naj si zapomnijo vsi, ki so radi mamljivih obljub volili nasprotno listo. Eno pa je gotovo: ob tej volitvi so mnogi naši volivci doka-tuli, da ne vidijo daljo nego do svojega domačegn plota Niso namreč pomislili, kakšnega pomena so občinske volitve za naš narod. Pomen pa je ta: nko imagajo v občinah pristaši centralizma in srbske nadvlade, kar so sedaj vsi nasprotniki avtononii-»tične SLS, potem bo Belgrad naredil samo logičen sklep, namreč: Slovenija noče avtonomije. Čo vpo-Itovamo to stališče, potom smo si ob teh volitvah nakopali veliko sramoto. Zakaj, doslej so samo tri občine v nasprotnih rokah: Kranj, Kamnik, Železniki; a četrta je Podzemelj!
GORJE.
Zadnji čas se »Jutro« vedno zaganja v natega g. kaplana Markcža. Trdi, da g. kaplan zanemarja svojo duhovsko službo. Kje? Kako, kdaj? Ali primerjate g. kaplana samim sebi? Zakaj »Jutro* ne piše, da učiteljstvo nagovarja našo otroke, da naj se nikar ne vpišejo k Orlom, temveč naj počakajo, ko se ustanovi Sokol, da pristopijo tja, ln sicer Jih tako nagovarjajo v šoli ined poukom. Ali to spada v šolo? Daljo pravi: g. kaplan bo Sol, Gorjanski dom pa se bo podrl. Oho! Od kdaj pa je gorjanski »Jutrov« dopisnik tako motaš, da prestavlja kaplane? Povemo pa g. dopisniku »Jutra«, da naj se pazi, ker mogoče, da »mo tudi mi Gorjanci toliko močni, da kak drug tak gospod, ki v resnici no izpolnuje svojih dolž-■oiti, slrči U Gorij. Čimbolj pa bo »Jutro« pisal«
Jez g. kaplan.-., tembolj ga bomo mi spoštovali ter mu zaupali. Vam g. kaplan Markež pa kličemo, Bog vas živi! Lo tako naprej! Gorjanci smo z
tAU:iI	GORJE.
Dne 25. junija smo imoli v svoji sredi pre-vzvišouega knezoSkofa, ki so delili zakrament sv. birmo. Prejšnji dun točno ob 4. uri so sprejeli provzvišnoga mladeniči v narodni noši in na konjih na meji fare v Lcbenjah. Mladenič Jožef Sliv-nik Jc prevsvišenega pozdravil. Pri kapciici na Višelnici je čakala prcvzvišeuega šolska mladina pod vodstvom g. kaplana Markcža, kajti učiteljstvo se je vse odtegnilo škofovemu sprejemu, ker ni vedelo, da bo v Gorjah sv. birma, kakor so jo šolska voditeljica Katra Jerajeva soma izrazila. Čudno kajne, saj se vondar v Gorjah ni uašel človek, ki uo vedel, kaj je ta dan v (iorjah. Na dan prvega sv. obhajila nobenega učitelja zraven, pri sprejemu škofovem topot nobenega. To pa sto vedeli, da jo ua praznik sv. Rešnjega Telesa procesija, da sto prepovedali, Orličom so udeležiti procesije v kroju. Sedaj vas poznamo in smo si vas tudi zapomnili. Pred kapciico sv. Srca Jezusovega je pozdravil provzvi.šcnega g. župan Zaje ie r g. župnik. Sprejema so je udeležil občinski odbor, bralno društvo z zastavo, Marijina družba z zastavo. Orli in Orlico v kroju ter orlovski naraščaj, lo gasilcev ni bilo; vzrok, naš novi Gorjanski dom. Zvečer je bila l;ra»na podoknica ki jo jo napravilo naše bralno društvo. Med pokanjem tojiičov in ubranim zvone-njem so jo pomikal krasen sprovod iz cerkveno dvorano pred Župnišče, kjer so društveni pevci | pod vodstvom g. orgauitia zapeli tri krasne pesmi, i Drugi dan jo bilo birmaaih 2.'>0 naših o (rok. Po sv. birmi so nam prevzvišenl blagoslovili novo pokopališče. — V nedeljo 29. junija smo imeli občinske volitve. Kljub pritisku slabostojuili pod gospodarsko krinko in kljub socialističnemu pritisku je dobila SLS 1! odbornikov, sl.ibostojna '.i in socialistična S. »J:iiro« ve povedati, kako se maje klerikalna trdnjava v Gorjah, koliko so klerikrlci od zadnjih občinskih volitev nazadovali. Poglejmo: pred 3 Hi, klerikalci 12 odbornikov, letos 14, socialisti pred 3 leti 9, letos S odbornikov. Slabostojni prej 3 leti 3 iu letos 3. Pod kakim pritiskom slo si ji!i ohranili, veste sedaj somi prav dobro. Koliko je na »Ju-trovi« pisavi rcsniee, kdo jo napredoval, sodilo »Domoljubovi« brovci sami.
.MIRNA PEČ.
(Izza volitev.)
Tu v Mirni Peči r.o nahaja neki A;'.in Kramar, ki trdi da je kolur. Ljudje pa pa ko! takega mnogo no vpoštovajo, ker ne drži besede in dela površno ter ima obenem zelo m.alo časa za delo, toliko več pa za popivanje po gostilnah na račun drutrih postov — seveda. Kot vnet pristaš Sokola in Orjttno se je pokazal na dan volitev, ko jn v ranili jutranjih urah pridno trral nalepljeno lepake SLS. Poskrbelo so je, da ga bo to veselje za drugikrat minilo. Ta človek ra.l tudi dol/,i druge ljudi kaznjivih dejanj z namenom, da lii dobil kako odškodnino, ker mu vedno zmanjkuje drobiža. To pot jo poizkusil pri nošeni organistu i:i njegovi soprogi. A mesto Gfif) Din, se mn ju podaljšal nos, kar bo jo lahko prepriča! dne 24. junija pred sodiščem v Novemmosiu.
IZ POLJAN NAD 6K0FJ0 LOKO.
Dan 25. junij jo bil za našo dolino dnu nesreče. Ob 8. uri zjutraj so so začeli zbirati črni oblaki in nsula so jo toča v obliki volivnih krng-lic, da smo vsi s strahom pričakovali kaj Lo. Najhujšo pa je bilo ob 5. popoldne, ko j« strela udarila v napredno Orjunsko stranko. Kljub nadčloveškemu naporu iu dovažanju gasilnih elementov so je požar razširil na sosednjo občino Trata. Sedaj nam usiljnjejo brezplačno <Domovino». V tem sc najbolj odlikuje znani Nimrod Dolinar. Šo nekaj! Doslej smo podpirali orjtinaško poljanske trgovce in smo jim nosili naše krajcarje, Bedaj jo tega tudi konec in kraj. Nočemo, da bi orjunaši z našim denarjem kupovuli revolverja, s katerim nas bodo potem streljali. Imamo tndi trgovca, ki jo naš somišljenik in se bodemo sedaj držali gesla: Svoji k svojim!
ŠMARTNO PRI KRANJU.
Na sv. Petra in Pavla dan srno imeli pri nas občinsko volitve. Imoli smo pet kandidatnih list, tri našo iu dve nasprotne. Dobilo so našo liste: Kmečka zveza 05 glasov (I. 1921. 89) 6 odbornikov, Delavska zveza Stražišče in Bitnje skupno . 178 glasov 12 odbornikov, Gospodarska (liberalna)
«1 glasov (I. 1921. 74) 4 odbornike, Delavsk« stranka (soc. dem.) 51 glasov 3 odbornike. Prav. sapr a v smo napredovali za 114 glasov. Nasprotniki (liberalci) so naše hišo v zadnjom hipu preplavili s svojimi letaki, pogrevali staro laii, osebno r0. tili, prosili in obljubljali, vendar so niožjo ia lantje ii cele občino odločno pokazali, da zaupajo dosedanjemu županu Pr. Bašarju, poštenemu in postrcžljivcmu Simnovemu Francetu, tast itt ilv&. la vam možje, hvala vam fantje t Pametno in ps modro se je dosedaj gospodarilo in tako so bo i občini tudi naprej. Glede raznih laži in nMilBtev bomo pa žo še ob priliki spregovorili. Prav dobro nam ostane v spominu kranjska gmajna. Preprl-čani smo, da bodo v prihodnjo tudi ostali volivci, ki so so dali za enkrat še pregovorili iu preslepiti, stopili na našo stran. Vsem volivcem možem in fantom So posebej za vaš trud, za vašo odločnost in možatost: čast iu hvala!	Volivni odbor.
VINICA OB KOLPI.
V nedeljo, dne 22. junija so imeli Sokoli okrni no prireditev v \ inici. Želeli no si, kot vsak, ki kaj priredi, lepega vremena, pa tudi zu praznili sv. R. T. so privoščili lepo vreme, da bi jim kot sa rekli, procesija no delala »škandalu?, ki bi so bil* v slučujur slabega vremena na praznik, vršila itn« novano" nedeljo. Procesija jim ui delaia škandala, ker so je bila vršila na praznik ob najlepšem vre-nionu. Pač pa jim je delalo škandal * .'"me na n«-deljo iu oni so s par stvarmi sai.it napravili škandal. Ker jo bila ta nedelja sokolska. je bilo bolj potrebno, da se vrsi sokolska slu,ha kot pa i,o/.jo. Sprejem gostov iz Hrvatske jo bil med dopoldansko službo božjo. V cerkvi jo b'lu pridiga, pri mostu ob Kolpi pa so sc poidritvijili bratje iu sestre; v cerkvi so dunele orgije in so se pele sv. pesuii, od mostu sem se jo slišala godi a iu |in-sem. Najbolj obžalovanja in graja vredno jc, da j« bila šolska mladina, kolikor jc je pri naraščaju, vsa prisiljena biti brez sveto maše. Cerkev in Kristus, umaknila se Sokolu, danes je njegov dun! Ako pa kdo, ki ima p.nvico in dolžnost, kaj posvari, je zamera velika.
Ko so ljudje odhajali ravno U cerkve, jc šla — natančno po programu — vsa družim gostom od Črnomlja nasproti. \ si so lahko videli te junak«. ki so ta dan prezirali >sc, l;ar so jo vršilo v cerkvi. Ljudstvo .■,« je (.podobno obitu ;;:«. Nikjer ni bilo čuti javno ui ena ?al besede, pa ravno tako mrzlo iii trdovratuo jo ljudstvo molčalo s pozdravi, Pob od po Vinici jc liil klaveru iu žalosten. Popolni ma nedostojna iu neokusna je bila telovadba nekaterih članic na orodju. Matere, ali bo-detc res dopustile, da se vašo hčere prekuciijcjo pre.d vsom ljudstvom in delajo stoje na bradlji/ Matere, ali res nimate več rauo svojih so ncdoUnin otrok, da jih puščate v tako društvo?
Da so bili tudi nekateri otroci pjnio v lioc, črez polnoči, pokonci, si no upamo povedal), ker bi se hudo zamerili. Drugi so bili do četrte ure zjutraj skupaj. Lo škoda, <!a ni bilo Slankota lije zraven, ko so so razhajali in si klicali: Zdravi), zdravo! Stanko hi jim bil odgovarjal: <Hs, bolano, bolano! Vraga nc!»
RIBNICA.
Proicklo soboto, na dan sv. Cirila in Metod« sem jo mahnil na semenj v Dolenjo vas. Ker ni bilo posebno kupčije, sem gledal, kako so trgovci ban-na I i i« kegljali, mesarji pa pili. Vmes so jo pa vam vsiljivi, plačani Klavs iz Ribnice, ki jo pouiral p« dolenjski občini podpise za — Kauado, mislil pa I« na občinsko volitve. Tudi jaz sem stopil v gosi'1"" k »lepemu Nacetu«, kakor so mu včasih rekli, t?--" se ie zopet pridušal ribniški mesar z rafkavim sodi, češ kako velik »prijatelj delavcev in kmew» je on, pa ga kočo Domoljub kur uničili, permeju«* Ker nisem prav vedel, nad čem se mož lako ja* -Bom nekoliko povprašal, in ribniški kmetje so ^ povedali, da je zato tako srdit, ker so »klerik«" ■ ribniški občini predobro gospodarili v korist < koplačovalcov. Liberalci so namreč svoj čas n<w na račun ribniških davkoplačevalcev dati par R1i soč državnega posojila, da bi so nadsvetmk » i { bolj prikupil nazgorai, saj bi sani no bil lta'1 prispeval. Odborniki slovensko ljudsko strank« r so dejali, da samo lump da več kakor ima, P» ■ občane obvarovali pred lo občutno okretnem«"',; Daije so hoteli liberalci za meščansko uolo se » leto nabiti tržanom ribniškim 450 odstotkov nai. de, da bi tako razbremenili svojo brezmiseino g spodnrstvo. »Klerikalci« so zopet rekli: »I*®1 j? plačata Poljanec in Bukovčan, ki sta začela to >. brez dovoljenja zidati!« In tako so bili zaenkrat
toni in občani rešeni groznega bremena, aV» »i
bodo sedaj prostovoljno naložili, i* volij. liberalce. P°'CS l<i(?4 Pa »klerikalci« i modrim in varčni® gospuilarstvora y zadnji dobi prihranili i* nad en četrt milijona občinskega denarju, ki ga bodo občani 4» krvavo rabili, pa bi ga sedaj libcraM rudi dobili v roke in po svoje za^ospodarilt. Vse to in ie kaj bi bili ti »prijatelji kmeta in ilolavca< zapravili, ako l>i bili imeli moč t občini Sedaj se p« jezijo nad poštenim »klerikalnim« gospodarstvom. _ To sem izvedel, in tedaj mi j« bila takoj jasna vsa liberalna jeza. Klavg, čigar posel je znan po vsej dolini, h i rad gospodaril v občini kot tajnik, ker drugo rodno službo nima, če no spravlja koga r Kanado, mesar z raskavim glasom bi pa kot »prijatelj dolavcev in kmetov« rad ljudi drl, ker krav ne do-ro več. Poljaneo in Bukovčan bi se pa smejala, ker bi so lepo po ceni rošila one drage stavbe pri kolodvoru in težke milijone zvalila na rame ubogim ti? in o m in kmetom. Ko sem se vračal s sejma skozi itibnico, sem stopil še k Ulčarju in Bem tam vcdol, da se moi zelo kesa, ker je presedlal k libe-ralcom; pravijo, da se že jezi na4 to družbo in jo Iso zapustil. Jaz pa sem dal Itibničanom ta svet, da
voiijo vsi slovensko ljudsko stranko, potem se jim no bo treba kesuti. Ali ste razumeli, tržani in ob.'.1-!!i? Z Bogom! Moram hitro na kolodvori Pred volitvami se žo oglasim.
ORLOVSKI ODSEK V KRANJU
obvešča v«o bratsko odseke kranjskega okrožja in vsa okoliška društva, da praznuje r nedeljo, dne II). avgusta p v ti u dvajsetletnica svojega obstoja. Pri tej priliki bo odsek razvil prapor, katerega izdelujejo č. šolske sestre iz Mert-bava. Naprošajo se okoliška društva, da to upoštevajo in da svojih prireditev ne nastavijo na to nedeljo. Bog živil
SMIHEL — STOPICE.
Za volitve v naši občini, ki bodo t nedeljo, dn« 3. avgusta t. 1. se je začel pravcati dirindaj. Liberalci bi radi nafarbali volivce i lepimi imeni kandidatnih list. Nasprotniki dobro vedo, da je sedanji župan g. Vovk znal pridobiti občini z umnim gospodarstvom lepo premoženje in potem se jim cedijo dolgo slino. Da bi si zmr.go pri voliivah bolj zasi-gurall, so svoje liste za volilve zvezali Liberalci, »Koicstojneži in inkozvana gospodarska stranka, ki jo ruvnotako liberalna kot imenovani dve, so s to vezavo pokazali, da so drug drugega vredni in s« vedno najdejo v objemu, če jo treba ubijali »klerikalce«. Toda »klerikalci« bomo kljub vsem vezavam zmagali, ker smo s dosedanjim županom zadovoljni. SIJ bomo vsi do zadnjega na volišče in voliti Slovensko ljudsko stranko, to je drugo skrinjici). Orjunsklh liberalcev, samostojnežev in drugih enakih prodaucov volivci občine Smihel—Sto-pioc ne bodo volili. Volitve 3. avgusta morajo kon-čati v znamenju protesta proti vsem zločinom in svinjarijam, ki jih uganja Orjuna po slovenski zemlji. Ako misli Žerjav, da nas bo prisilil s svojo bani!'), da bomo padli pred njim na kolena, se jako moli. Zato pa, kdor je pošten Slovenec, no bo volil no liberalcev in no samoslojnežev.
JEŽICA PRI LJUBLJANI.
Preteklo nedeljo se je novoizvoljeni občinski odbor prvič po izvolitvi župana seslal k seji. Izvolili so so različni odseki in rešile F" se. težko zadeve. Na predlog našega odbornika g. Janka Delničarja, 1« občinski odbor sklenil osfro resolucijo proti tonu, da so morajo ljudskošolska izpričevala kolcko-'ati, s čirner so prizadeti posebno kmetski in delavski sinji. Kljub mrmranju nekega tak oz ranega ^naprednega« odbornika (!) je občinski odbor so-*'ss'ii> sprejel omenjeno resolucijo, ki se pošlje na Mliroilnjno mesto. Tako so že pri prvi seji odborniki SLS pokazali da se zavedajo dolžnosti, ki so jo pforzoli z izvolitvijo in da hočejo vedno in povsod Mlati 7,a ljudstvo. Takozvani »naprednjaki« pa ir.i->'.'> da so deta za ljudstvo le s kričanjem po unia-
»Domovini«. Takoj pri prvi seji jih je že polovica ni prišlo. Seveda »ta nobol« gospodje gredo Fpo.dne spat. Ob volitvah bodo pa zopet pisali kilometer«!,,.	__.i—, ----.....__j.. ::u i......H
iRifllersito »gospn^nu^ke« programe in jih kazali fui',*,^— " - --	- -
kaaali,
y®liljiem. Naše odbonUke, ki so že y.t prvi seji po-"grom ''a 80 Trei'n' zaupanja, ki ga vživajo pri
kil V *®<'>m našega ljudstva, pa pozivamo, Je ^ 0 "»Prej po začrtani poti!
Iz česa je sadje.
Malokdo pomisli, ko uživa sadje, ka} ima ono pravzaprav v sebi. Da je sveže in predelano zdrava in poživljajoča hrana za staro in mlado za zdravo in bolno, o tem menda nihče več ne dvomi. Katere sestavine pa so v sadju in kako uplivajo na naš org^r,iaera glede na redilnost in zlasti na prebavo, o tem pa ljudje ne vprašajo, dasi bi bilo potrebno. Ko bi poznali sadne sestavine, bi ga gotovo bolj cenili in rajši uživalL
Glavna sestavina vsakega sadja razen lupinastega je voda, katere jo v zrelih plodovih 80 do 85 odstotkov. V 100 kg jabolk clilirušek jo torej najmanj 80 litrov vode. Največ je je takrat, ko sadje dozori. Pozneje izhlapi iz vsakega sadja nekoliko vode. Zato zvene kolikortoliko. Razmeroma največ voile izgube jabolka in hruške z robato kožo (kosmači), najmunj pa ona z gladko, mastno kožo. V tem oziru je razlike za 10 do 15 odstotkov. V vodi, ki je v sadju, so raztopljene skoro vse druge sadne sestavino in sicer: sladkor, sadna kislina, čreslo-vina, beljakovina in rudninske snovi. To je sadni sok.
Sladkor je najvažnejša sestavina vsakega sadja. V jabolkih in hruškah ga je 10 do 15% — na 100 kg sadja pride torej 10 do 15 kg sladkorja. V našem grozdju ga ja do 20%, včasih tudi nekaj več. Množina sladkorja v sadju je silno različna ter sa ravna po plemenu, sorti, pa tudi po kraju, kjer raste in po letini. Nekatere sorte so slajšo nego druge, v toplejših krajih in v vročih letih ima isto sadje več sladkorja nego v hladnejših pokrajinah in ob nizkih letih. Lega, kjer drevje raste in pa vreme ob zorenju tudi močno upliva na množino sladkorja. Sladkor jo edina sestavina, ld prihaja v postov kot redilna snov v sadju. Ker je izredno lahko prebaven, zato je sadje tako priporočena hrana za vsakogar, zlasti p>a za otroke in bolnike.
Kislina je tudi važna sadna sestavina že zaradi tega, ker ga varuje, da se prehitro, ne pokvari. Sadju daje prijeten, rezek, osvežujoč okus. V jabolkih je povprečno pol odstotka kisline, v kruškah pa precej manj, v jagodičastem sadju pa precej več, včasih celo do 2%. Kislina jako prevzame sladkor, da se nam zdi nekatero sadje pre-kislo. Ko kislo sadje (kisla jabolka) v shrambi pozoreva, mineva kislina bolj in bolj, zato je sčasoma slajše in okusnejše. Sadje, ki ima premalo kisline, nima veljave (sladica jabolka). Kislina vobče ugodno vpliva na prebavila, ker jih nalahko draži in tako pospešuje prebavo iri odvaja. Prav majhni otroci pa bi ne smeli uživati kislega sadja, ker so njihova prebavila Še prenežna za kislino. V tem oziru je posebno neugodno nezrelo sadje.
Marsikdo misli, da povzroča uživanje sadja grižo. To pa ni res. Sadje samo na sebi nikdar no more začeti grižo. Pač pa eo z nesnažnim sadjem, ki gre iz rok v roko, ki jo prašno, prav laliko prenašajo tro-
pi, ki takorekoč zasejejo to hudo bolezen v prebavilih. Zato je jako potrebno, da sadja temeljito operemo, preden ga uživamo, zlasti tisto, ki ga kupimo na trgu in ne vemo, kod se je že valjalo in kdo ga je že imel v rokah.
V vsakem sadju je tudi nekoliko ire-slovine, v hruškah mostnicah razmeroma največ, v jabolkih pa najmanj. Oreslovino spoznamo po trpkem, zagatnem okusu. Ko sadje popolnoma dozori in se zgodi (zme-či), izgine črcslovina. Tudi jo preženemo, ako sadje skuhamo. Čreslovinu dela sadje boij trpežno. Zlasti važna je pri napravi sadjevca; ako je manjka, se ne učisli.
, Rastlinsko beljakovine jo v sadju tako malo, da komaj hodi vpoštev kot rediina snov.
Rudninske (neorganske) snovi v sadju so pa v zdravstvenem ozira jako važne, ker naš organizem ostane zdrav le tedaj, ako mu dovajamo v zadostni množini kalija, železa, apna, fosfora, magnesije in pa žvepla. V maiokaterem živilu se pa nahajajo te snovi v tako primerni obliki kakor ravno v sadju.
Končno je v sadju tudi nekaj odstotkov slaničnine, ki tvori nekako ogrodje vsakega sadja. Sicer je za nas skoro neprebavna, vendar pa potrebna.
Kdor je zdrav naj uživa le sirovo sadje, ki naj bo zrelo in snažno. Bolnikom pri-ja bolj kuliano sadje in razni izdelki iz njega.
Letina.
Žitna letina. Kolikor je mogoče presoditi po zasebnih vesteh in uradnili poročilih bo žitna letina v naši državi v splošnem izredno dobra. V Banatu je žetev že začela in časopisje poroča, da jo v vršački in pan-čevski okolici požeta že polovica žiia. Računa so, da je kvantiteta znatno večja nego lani, a kvaliteta jo manj dobra. Cene pšenici za poznejše dobave se gibljejo med 240 do 260 Din. — Po informacijah ministrstva za poljedelstvo se ravnotako v Južni Srbiji pričakuje izvrstna žetev. Pridelek pšenice, koruze, ovsa in ječmena se ceni, da bo za 50 odstotkov večji od lanskega. Tudi krompir in fižol obetata obilen pridelek. Le sadja bo malo, ker ga je vzelo pomladno hladno vreme. — Na Ogrskem bol od letošnje pšenične letine preostalo za izvoz 6 do 7 milijonov meterskih stotov. Izvoz bo financirala Ogrska narodna banka. — Tudi Italija pričakuje boljšo letino pšenico od lani, toda pridelek no bo tako visok ker je obdelana površina za okrog 120.000 hektarov manjša od minolega leta. Letošnji pridelek računajo na 48 milijonov stotov. pšenice, torej za 1 milijon več od lani. —s Amerika obota v splošnem srednje dobro letino, Evropa povprečno nekaj slabšo odi lani, Rusija pa, kakor je soditi po zadnjih vesieh, zelo slabo. Tam jo namreč v nekaterih gubernijah zavladala izredna suša, ki vničuje posevke iu travnike. Vročina dosega 48 do 48 stopinj. Vsled pomanjkanja krv me aitao padajo cene živini, žitu pa. rastejo,
l
Stanje sliv v Bosni in Srbiji. Kakor poročajo iz Belgrada bo letošnji pridelek sliv v Srbiji kakor tudi v Bosni, zelo 6lab, tako da bo izvoz skoro odpadel. Navadno gre večina sliv iz teh pokrajin v Nemčijo. Ta pa ima še veliko zalog lanskega pridelka, vsled česar bi itak od nas le slabo kupovala.
Izgledi za vinsko letino. Kakor splošno kaže bo letošnja vinska letina glede mno-Eine zaostala za lansko, ker je bila doba cvetja deževna in mrzla in je vsled tega grozdje slabo ocvelo. K temu je tudi grozdni črv i če k poškodoval precej zaroda. 0 kakovosti pridelka sedaj ni mogoče še govoriti, ker o tem odločujeta meseca avgust ih september. V zadnjem času se pa od povsod, tudi iz inozemstva javljajo vesti o močnem nastopanju peronospore in oidija, kateri bolezni hudo napadati vinograde.
Vinska kriza v Dalmaciji, iz severne Dalmacije javljajo, da je tam še okrog 120 tisoč hektolitrov vina nerazprodanega. Vseh teh zalog bo težko razprodali do nove trgatve, ki kaže precej dobro. Vinogradnike tarejo sedaj velike skrbi, kam pojdejo z novim vinoin, ker bodo stari sodi še polni, a novih si ne morejo nabaviti. V tem položaju se nahajajo skoro vse občine severne Dalmacije doli do Splita. Uvedla S3 je akcija za skupno nastopanje vseh občin v vinskih zadevah. V kratkem se namerava sklicati zborovanje zastopnikov vseh občin, da se domenijo, kako bi bilo premagati ta težki položaj.
Izpcčetka jo kazalo prav dobro. Mislili j 6mo, da bomo imeli zopet prav dobro sadno letino. Žal, da je neugodno, deževno vreme v cvclju in še pozneje vplivalo precej kvarno r.a razvoj cvetja in na zarodek, tako da so nam obeta povprečno le srednja letina — po nekaterih krajih boljša, po drugih slabejša, ponekodi celo prav slnba.
Najboljše kažejo orehi, ker so odganjali in cveteli menda prav povsod, brez slane, kar sc zgodi redkokatero pomlad, Tako polnih orehov kakor so letos, že davno nismo videli. Kdor jih mora kupovati, naj se založi za dve leti.
Jabolka obetajo dober pridelek le po nekaterih okrajih po Gorenjskem, v litij-Bkem in logaškem okraju, manj po Dolenjskem, najmanj pa po Beli Krajini. Po Štajerskem so ponekodi precej polna (celjski, konjiški okraj), drugod bo pa le bolj srednja, deloma tudi slaba letina. Vendar v splošnem pridelek ne bo slab.
Ilrušek bo pa razmeroma precej manj. Najbrže jih je uničilo deževje v cvetju koncem aprila in začetkom maja. Ker hruške ne hodijo toliko vpoštev v sadni trgovini, bomo slabejšo letino laže preboleli. Najteže jih bodo pogrešali ondi, kjer izdelujejo iz njih sadjevec.
Črešnjeva letina je bila vobče srednja, malokje obilna. Vendar pa je bil trg bogato založen s_ tem prvim domačim sadom. Prodalo se je lahko vse, po razmeroma ngodnih cenah (na debelo po kakovosti od 8 do 6 Din za kg).
češpelj in sliv bo lefos najmanj. Le tu in tam poročajo o srednji letini. Gotovo te, da jih je uničilo slabo vreme v cvetu. To sadno pleme je v tem oziru najbolj občutljivo. Sicer pa so obrodile že več let zapored in ni čuda, ako eno leto počivata
Marelic in breskev je pri nas tako malo, da sploh ne hodijo vpoštev. Zlasti za breskve se naši sadjarji po vinorodnih krajih vse premalo brigajo. Kakor vse kaže, bo to sadno pleme pri nas popolnoma propadlo zgolj zaradi tega, ker ne tipe breskev po vinogradih. Drugih primernih zemljišč pa manjka, ker breskev hoče solnčno, toplo lego in obdelano zemljo, baš tako kakor vinska trta. Nekatere breskvbie sorte uspevajo v dobrih legali tudi po drugih krajih, kjer ne raste vinska trta. Ob zidu pa se sponašajo povsod dobro, ako jim odločimo solnčno lego in jih primerno negujemo.
SADNE RAZSTAVE. .
Noben kmetijski pridelek ni tako pripraven za razstavo kakor baš sadje. Kako hitro, lahko in brez posebnih stroškov se da taka razstavica prirediti tudi po manjših krajih, to smo videli lansko jeseu, ko je bilo več takih manjših in večjih razstav. In kako zanimive in poučne so sadne razstave, ako jih ogledujemo s pravim namenom in potrebnim umevanjeml Tu ima preprost siHljar najlepšo priliko, da spoznava sadne sorte in njih vrednost za domačo uporabo in trgovino in da so pouči o njih lastnostih glede pridelovanja itd. Ako 8u razstave združene s predavanji in praktičnimi razkazovanji, je uspeh še večji. Letos se marsikje pripravljajo za sadno razstavo aii vsaj skromen ogled. Posebno delavne so nekatere podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Prilike torej ne bo manjkalo, ako jo bomo hoteli le uporabiti.
Grajati pa moramo naše sadjarje, ker se za take prireditve odločno premalo brigajo v vsakem oziru. Kako bore malo jo ti-tih naprednih gospodarjev, ki se hočejo s svojim sadjem udeležiti razstave. Navadno mislijo, da je treba za razstavo kaj posebnega, česar nima nihče drugi. Nekaterim so zdi škoda sadja, drugim časa in morebiti malenkostnih stroškov itd. Posebno žalostno pa je to, da si marsikdo razstave niti ne ogleda, dasi stanuje v bližini in kljub temu, da se prirejajo navadno ob nedeljah. To je višek brezbrižnosti in nič ni čudno, da baš v sadjarstvu tako počasi napredujemo. Menda večina niti ne ve kakšen namen in pomen imajo sadne razstave.
Velikim deželnim ali pokrajinskim razstavam je glavni namen, pokazati zunanjemu svetu kaj in koliko zmoremo v tej ali oni stroki ali panogi. Naše male krajevne sadno razstave imajo pa le poučni pomen. Predvsem hočemo z njimi doseči, da bi vsi sadjarji spoznali vsaj nekatere sadne sorte, ki so po vsem svetu znane in vpeljane v trgovini. Na vsaki taki razstavi se bo sestavil krajevni sadni izbor — to je zbirka ali seznam vseh tisiih plemen in sort, ki v do-tičneru okolišu najbolj uspevajo in jih smatrajo razstavljalci iz lastne mnogoletne izkušnje za najbolj pi-imerne. Ali ni to za vsakega sadj;irja največjega pomena, ako točno in zanesljivo ve kaj naj sadi in cepi in kaj naj opusti, da bo imel iz sadjarstva kolikor mogočo velike uspehe!
Poleg tega se bc na razstavah praktično poučevalo kako se sadje spravlja, razbira hi zakopava, kar je istotako potrebno ra vsakogar, ki hoče iz sadjarstva doseči čimvečje dohodke.
Kdor pa hoče imeti od razstave prave
in trajno korist, ne zadostuje, da se zaniu-di samo par minut, da površno pogleda po mizah, pa zopet gre, kakor običajno delajo Razstavo je treba ogledovati s svinčnikom in bilježnico v rokah. Posamezne sorte je treba ogledati natančno in zapisati zlasti imena glavnih sort in pa sadni izbor. Dalje je treba poslušati predavanje, to in ono, kar komu ni jasno, vprašati in se sploh posvetovati o vsemu, kar ja na razstavi. Pravi interesent si bo razstavo oglodal večkrat da si bo čimveč in teinlaže zapomnil.
Ako bi se vse sadne razstave izkoristile v tem smislu, bi bili kmalu na jasnem glede izbire pravih sort in ne bi tipali v femi po negotovem in nezanesljivem, ampak bi vsakdo lahko točno vedel kaj naj pa izloči in opusti.
Gospodarska obvestila.
CENE.
Trg z žitom jo še vedno pod utisom poročil o ugodni žetvi, četudi so najnovejše vesti iz Vojvodine manj ugodne. Mesto zelo dobre letine bo ta le srednja ali celo slabša nego lani in sicer ne samo po količini, ampak ludi po kakovosti. Vzrok temu je Iskati v zelo hudi vročini zadnjih tednov pred žetvijo, ki je sledila prejšnjim velikim padavinam.
hovosadska borza 11. junija. Nova pšenica Din 290 do 300, stara pšenica Dia 317.50 do 320, bački ječmen Din 280 do 265, oves Din 295, moka Din 475, drobni otrobi Din 180, debeli otrobi D.a 230, koruza 235 do 237.50.
Trg s semenjem. Na naših tržiščih s semenjem vlada že dalje časa prilično mrtvilo. V zadnjem času pa so kaže večje zanimanje zn novo žetev semenja, ki bo po sedanji cenitvi obilna. Od vseli vrst semen novo želve je največje povpraševanja po lanu, za katerega cene še niso določene. V zadnjem času so poskočile cene za proso in sirk, ker je povpraševanje po teh predmetih nekoliko oživelo. Približne cene: domača detelja stara Din 15 do 16, nova Din IS do 22, ajda Din 6, proso Din G do 7, sirk Din 7 do 8 za kg.
Trg z umetnimi gnojili. Povpraševanje jo v splošnem zelo majhno izvzemši super-fosfala, ki ga sedaj rabijo za ajdo. Poprečne cene: npneni dušik Din 325 do 330 vx 100 kg vključno vreče, 17 do 18 odstotni. Thomasova žlindra postavno železniška postaja kupca, brutto za netio Din 150 do 160; 40 odstotna kalijeva sol Din 150 do 155; 16 do 18 odstotni superfosfat, brutto za netto postavljen železniška postaja kupca Din 110 do 115.	. .
Trg z vinogradniškimi potrebščinam je precej živahen. Posebno po medri galiei je večje povpraševanje, ker je vsled pogostega dežja nastopila peronospera. dra galica notira v Zagrebu Din 10 do 10.50, v Belgradu Din 10.25 do 10.75. Žveplo A do 4 Din, Sulikol v paketih po 25 gramov, po Din 6.75, po 50 gramov Din 11, po 500 gramov Din 80, galun Din 5.75 do 6, hipev-mangarn Din 20 do 30; natrijev tiosulfa' Din 6.50 do 7.
Trg z jajci se je početkom minulega tedna poslabšal, ker so vsled počitnic ffl?-ščani odšli na deželo ter se tam oskrbujejo s tem blagom. Povpraševanje jo torej sla-bejše. Na naših tržiščih se 'nakupne cene
t
ibljejo med 1.25 do 1.50 Din za komad. V splošnem jo soditi, da čvrstoča nekoliko ponehava. Švica in Južna Nemčija plačujeta zaboj jx) frankov 180 do 185; London notira 13 šilingov za 120 komadov; na dunajskem trgu stane prvovrstno blago po 1520 ali komad na debelo, slabše blago pa 1450 aK komad. V podrobni razprodaji bo ie plačevalo dobro blago po 1600aK, slabše pa po 1400 do 1500 aK. Kot kupci za naše domače blago prihajajo v poštev Švica in Južna Nemčija. London se več ne izplača, niti v pogledu na cene niti zaradi daljne prevožnje v poletni vročini. Glede na splošni položaj v trgovini bodo morale nakupne cene kmalu popustiti.
Trg z vinom. Cene neizpremenjene, kupčija bolj slaba. Cene bo sledeče: štajerske vrste, lanska letina Din 9.50 do 10, Dolenjec Din 4.50 do 5.50, hrvatska vina 11 odstotna 4 do 5 Din, sremsko belo vino
4	do 4.50, sremsko kmetsko belo 10 do 11 odstotno 4.50 do 5 Din, karlovško belo 5 do 6 Din, karlovška graševina 6 do 8 Din, vršački Otelo 3.50 do 4.50, dalmatinec nekoliko nazaduje v ceni in stane 4 do 5 Din.
ŽIVINA,
Zivinjski sejem v Ljubljani. Cene živini so v prošlem tednu nekoliko popustile. Voli debeli Din 12.50 do 13.50, rejeni 12 do 12.50, biki rejeni 12 do 13, krave rojene 9 do 11, klobasarico 7 do 8 50, teleta debela 16.50 do 17.50 Din. — Prašiči so kljub živahnejši ponudbi ostali neizpreme-njeni. Prašiči zaklani do 50 kg Din 20 do 21.50, nad 50 kg 23 do 23.50, peršutniki 60 do 90 kg Din 23 za klavno blago.
Živinjslci sejem v Mariboru. Skupni dogon 722 komadov. Povprečne ceno /a 1 kg žive teže so bile: debeli voli 13 do 13.50, poldebeli voli 11 do 12.50, vprežni voli 8.25 do 10.50, biki za zakol 10 do 12.25, klavne krave debele 9.75 do 11.25, plemenske krave 8.75 do 9.50, krave za klobasarje 7.25 do 8.75, molzno krave 8.75 do 9.75. breze krave 8.75 do 9.75, mlada živina 10 do 14 Din.
Svinjski sejem v Mariboru dne 11. julija. Dogon 211 svinj, 8 koz. Povprečne cene so bile: pujski do 6 tednov stari komad 112.50 do 225 Din, 7 do 8 tednov 250 do 300 Din, 3 do 4 mesece Din 400 do 700,
5	do 7 mesecev 750 do 900 Din, 8 do 10 mesecev Din 1000 do 1150. Mesne cene za kg žive teže 15 do 17.50 Din, mrtve teže 22 do 23.75. Prodanih je bilo 122 komadov. Kupčija samo lokalna.
DAVKI.
Takse na točenje vina. Z rešenjein finančnega ministra z dne 13. junija štev. 27.759, je odrejeno, da vinogradniki, ki prodajajo lastne proizvode, ne plačujejo taks po tarifi št. 63 ter da ne potrebujejo tozadevnega posebnega dovoljenja. Dolžni pa so plačati najmanjšo takso po tarifi št. 62. Zakon o taksah št. 63 se glasi: Za potrdilo
o osebni profesionalni sposobnosti za opravljanje gostilničarsko ali kavarniške obrti in sploh obrtnega točenja pijač (osebno pravo) Din 200.
Zakon o taksah št. 62 se glasi: Za pravico točenja pijač se plača takse: a) v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Osjeku, Sarajevu, Splitu, Subo-tici in v vseh kopališčnih mestih vsakega pol leta Din 1500, 750, 500, 300; b) v mestih nad 2000 prebivalcev vsakega pol leta Din 1000, 750, 500, 300; c) v mestih do 2000 prebivalcev vsakega pol leta Din 750, 500, 300, 200.
4. Pripomba: Najmanjšo teh taks plačujejo oni vinogradniki, ki imajo dovolje-iijo za točenje vina lastnega pridelka, ako razen vina ne točijo nobenih drugih pijač.
RAZNO.
Zadruga za zavarovanje živine (govedi) so je ustanovila kot prva v mariborski oblasti na Laznici pri Mariboru v nedeljo 29. junija. Ustanovnega občnega zbora pri Rotlnerju, ki je bil dobro obiskan, se je udeležil v zastopstvu mariborskega velikega županstva g. inž. Venko. O ustroju in delovanju zavarovalnih zadrug za živino jc poročal v imenu Celjske Zadružne zveze ravnatelj g. Desničar, na kar je bila sklenjena ustanovitev in je bilo izvoljeno prvo načelslvo s posestnikom g. Lešnikom na čelu. Zanimivo je, da so si kmetovalci tam sami napravili podporno društvo, za katerega so plačevali redno prispevke in ki je podeljevalo podpore v slučaju nesreč pri živini.
Ogledovanje in premovanje plemenskih konj priredi konjerejski odsek II. za mariborsko oblast v sledečih krajih: 24. julija Žalec, 25. julija Šmarje pri Jelšah, 11. avgusta Ormož, 12. avgusta Ptuj, 13. avgusta Spodnja Polskava, 18. avgusta Sv. Lenart v Slov. Goricah, 19. avgusta Gornja Radgona, 20. avgusta Ljutomer, 21. avgusta Murska Sobota in 22. avgusta Dolnja Lendava. Letošnja sadna letina.
Stanje hmeljslcih nasadov v Savinjski dolini in okolici. (Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo.) Žalec, 1. julija. Zopet so nioro o stanju hmeljskih nasadov poročati lo ugodno. Dela v hmeljiščih so večalimanj že dovršena. Zgodnji hmelj je že v najleoJem cvetju, oziroma že prehaja v kobule; srednje rani hmelj prikazuje cvetni nastavek, ki pa glede množino ne izpolnjuje naših nud, pozni hmelj pa dobiva obilo panog. Upamo prejkoslej na dobro letino.
Stanje hmeljskih nasadov v Češkoslovaški. (Poroča isto društvo.) Stanje vobče zadovoljivo in računa se z dobro letino. Rastline so letos v razvoju za 14 dni naprej od normalnih let. Skoro vse rastline so do-rastle do vrha drogov, oziroma žic, so bujne rasti in imajo mnogo panog. — Na hmeljskem trgu ie postalo mirno. Dne 23.
junija so je prodalo 30 bal hmelja po 6900 do 7050 čeških kron za 50 kg. Od navedenega dneva so pa kupčije minimalne.
Ravnanje z žitom po mgatvi.
Žitno zrnje, ki se je sušilo v snopih na polju ali v kozolcih in smo ga omlatili, ni se popolnoma suho, vsled tega moramo paziti, da se nam v shrambi ne pokvari. Ko ga prenesemo v shrambo, se začne v začetku zelo >potiti«, io je močno dihati. Zrno je namreč živo telo, ki sprejema za svoje življenje potreben kisik iz zraka in izdihava ogljikov dvokis in vodo pri istočasni tvorbi topline. Vsako dihanje je spajanje zračnega kisika z organskimi snovmi in, ker je to v zvezi s tvorbo topline, zato imenujemo dihanje tudi »počasno gorenje«. Dihanje jo tem močnejše, čim višja je toplina ozračja, čim vlažnejše je zrno, čim večjo množino beljakovine vsebuje in čim manjše je zrno. Oe leži zrnje v snopih ali pa izmlačeno v debeli plasti, se dihanje vsled vedno naraščajoče topline in vlage bolj in bolj stopnjuje. Ako se ta debela žitna plast pravočasno ne prezrači in raz-proslre, se vsled previsoke topline, ki doseže včasih tudi 800 C in več, lahko popolnoma pokvari. Z močnim dihanjem jo v zvezi tudi uporaba dragocenih v zrnu nakopičenih hranilnih snovi, predvsem škroba.
Kaj sledi iz tega? Izmlačeno seme se naj v začetku razloži v tenki, t. j. kakih 15 do 20 cm debeli plasti, Iti jo je v prvih dneh ali pa vsakdrugi dan premešati in prezračili. Po štirinajstih dneh so lahko naloži v debelejšo piast in sicer do pol metra visoko in prevrže vsakih štirinajst dni. Pozimi pa ga lahko naložimo do en meter visoko, ker tedaj vsebuje le 15—17 % vode. Umestno je, če ga tedaj vsak mesec go enkrat prevržemo.
Žitna shramba bodi čista, suha in zračna. Tla ne smejo iimeti špranj, kajti v teh se kaj lahko vgnezdijo živalski in rastlinski škodljivci, ik se hranijo z žitnimi zrni. Okna shrambe naj bodo zamrežena, da se prepreči dostop ptičem ,mišim in podganom. Ko žito prezračujemo, premešavamo, moramo paziti na vreme. Najboljše opravimo to delo ob suhem, vetrovnem vremenu, tedaj se žito najbolj osuši. Tedaj zračimo tudi shrambe.
DRAGA MOJA I Odkar delam po Tvojem nasvetu juho s pomočjo «Juhan«-a, uživam glede kuhanja največjo zadovolj-nost svojega soproga. Imenuje me prvakinjo vseh kuharici
Ok^M!« I Podpisani preklicujem, kar sem go-rafesistij S voril, da naš župan Jožef Malovrh nc razpoloži nobenih obč. računov, in da s tem škoduje občini. To ni resnica. Zahvaljujem se g. županu, da je odstopil od tožbe. .
ANDR. MALOVRH, St. Jo5t 8t. 7, p. Vrhnika.
7ni9nno renP f v poslovalnicah L delavskega konsumnega društva.
ALiBII/CUII^ L&šlL m član, kapiJo najceneje v lastni zadrugi. ~ Ako potrebuješ oblačilno blago, obrni se na svojo zad
~ . .	,„«.(,„___*„„: *hi*j>*3 to tninnJp.i vsn v zadrttp/. ker dobiš no pravilih 3% P<
Kje?
uam ku i u mijcui cjc * ........	__________________________ .	zadrugo.
^nkrat^a^t^Telialtko '"zastonj"'oble(eS, ie 'kupuješ vse v zadrugi, ker dobiš po pravilih 3°/o popust. Ljubljanski člani in zunanji člani, kadar pridejo v Ljubljano, naj nc pozabijo, da dobe v zadružni gostilni na Kongresnem trgu št. 2 ne samo hrano in pijačo, ampak tudi svoje somišljenike.
—--——-——-—	—J
te oks r
URAVNAJ SVOJE STROŠEK PO SVOJIH DOHODKIH.
Čestukrat slišimo vprašanje: »Kako neki dela ta in ona gospodinja, da je pri nji vedno vse po najnovejšem, da nakupuje stvari, ki niso za trajno rabo, da jo povsod zraven?« — Takih gospodinj je na kmetih ti i jih jo v mestu. Vprašuj jih malo in videla boš kako. To so žene, ki no primerjajo troške z dobitkom. Na posestvu se zanašajo na velik izkupiček, pa pozabijo priračuniti vse gospodarske stroške, pozabijo, da jo treba vedno prilagati in prilagati, da je vsak nepotreben strošek luknja v hiši — luknja, ki bo vedno večja, ker bodo sledili gospo-dinjinem zgledu otroci in posli, ker bo j>o-kvaril zgled tratenja tudi gospodarja. Pri gospodinjah, ki razpolagajo s stalno moževo plačo in ne računijo kako široko sme stopiti s to plačo, je pa večen »majnktiš«. Jem-jje se na posodo, dela se dolg pri šiviJii, pri krojaču, v trgovini, pri mesarju in mleka-rici. Pride prvega, se poplača nekaj, ostaja pa še kaj dolga — denarja za naprej na ni. Dolg raste od meseca do meseca, od leta do leta. Ljudje tožijo, da je plača premajhna. Res ima marsikdo manj kakor potrebuje, bnla ravno tr.ko je res, da smo so razvadili bodisi na kmetih bodisi v mestu. A živeti moramo s tem, kar dobimo, čo ne gre dobro, bodimo skromni. Ni, da moramo vse imeli, kar bi potrebovali, pojm potrebe jo jako raztegljiv. Glavna potreba je, da se vjemata dohodek in strošek, gospodinja je lahko čedno, toda primerno napravljena in vodi lahko vse svoje gospodinjstvo iz vidika: »Tega pri nas no moremo!« Peter Veliki je poprašal enkrat ruskega plemiča koliko trosi na leto in se razjezil, ko mu ta ni vedel odgovora. Ko je pa zračunil s plemičem, koliko troši in primerjal dohodke tega s stroški, se je veliki car tako razjezil, da je prelomil svojo palico na hrbtu plemiča. Rekel mu je: »Lump si in goljuf, ker izdajaš več, kakor dobiš, poštenjak računi s tem, kar ima in njegov strošek no sme presegati dohodka. Ni ti treba biti na vsaki zabavi, ne se primerjati velikim knezom-— ti gledaj na svojo mošnjo!«
Te besede veljajo za vedno, posebno za naš čas, ki nam obeta še težke gospodarske prilike. Zato bodimo skromne, tako na kmetih kakor v mestu, glejmo, kar je hiši v prid, kupujmo, kar je res potreba, in ne pozabimo, da je vso nepotrebno, čemur smo se odrekli, postalo dragoceni vir za resnične potrebe, ki preže od vseh kotov na nas.
CREŠNJEVA POLIVKA KOT PRIKUHA.
Razbeli v leozi 2 dkg žlico surovega ali kuhanega masla ali masti, prideni žličico sladkorja, ko se zarumeni, prideni pest kruhovih drobtin; ko se drobtine bledo rumeno zarumene, prideni tri pesti opranih creSenj brez pecljev; praži jih četrt ure ter priJij 5 žlic juhe ali gorice vode, 3 žlice vina, košček cimeta in limonino lupino, 2 dkg; pusti še četrt uro vreti in jih daj za prikuho na mizo.
h d
ČREŠN.TEV POTRESEN IvOLAO.
Vlij v skledo */» litra vročega mleka, ga osoli, prideni eno polno žlico sladkorja (5 dkg) in 5 dkg surovega masla ali uiasti. Stresi v to mleko 50—56 dkg mok«, nekoliko premešaj in prideni hojani kvas, ki si ga pripravila iz enega dkg drožja, žličico sladkorja in dveh žlic mlačnega mleka. Na kvas doni 1—2 rumenjaka in testo dobro stepaj. Postavi za četrl uro na gorko, da vzide. Ko nekoliko vzide, ga stresi na precej veliko dobro pomazano pekačo (pleh), ld ima ob kraju rob, ga z žlico razravnaj po vsej pekači. Po vrhu naloži črešnje eno poleg druge, katerim si prej pobrala pecije in koščice. Po črešnjah potresi s sledečim potresanjein. Svaljkljaj eno žlico sladkorja, za oreh surovega masla, eno žlico moke, dve žlici dobro '/.rezanih orehov ali lešnikov in ščep cimeta. Postavi še četrt ure na gorko, da vzhaja. Postavi v srednje vročo pečico in pečeno zreži na dva prsta široke in dolge kose. Postavi gorkega ali mrzlega na mizo.
VRT.
Za odpravo črvov iz cvetličnih loncev priporočajo razna sredstva. Zelo važno je, da niso cvetlice preveč zalite, ker v vlagi se še prav posebno rede črvi. Zelo rrenrof.to sredstvo za odpravo je, ako za-liješ cvetlico s precej toplo vodo (toliko, da roka še trpi). Cvetlici toliko gorka voda ne škoduje, črvom pa je zelo nadležna in vsi prilezejo na površje in jih lahko odstraniš. — Pri malih posodah si pomagaš tudi z navadnimi žveplenkami z rdečimi glavieami, ki jih postaviš v prst, da se notri glavica omehča. Prav kmalu pridejo črvi po žveplenkah iz zemlje (žveplenke s črnimi glavicami niso za to porabne). Včasih pomaga že tudi, ako rahljaš prst s pletilko (iglo za pletenje). Obrni posodo a cvetlico tako, da ti kepa ostane na dlani in vrtaj z iglo. Vsi črvi pr idejo na površje in jih lahko odstraniš. (Vrzi jih kokošim, ki jih rado pozobliajo.)
Polžem zabraniš na sala to, ako potreseš okoli vsake salate v kolobarju z ne-gašenim apnom ali z drobnim lesnim pepelom. To dvoje pomaga ob vsakem vremenu. Ob deževnem vremenu pa na enak način potresi okoli salate z ječmenovimi resami. To se primejo polževega telesa in ga uničijo.
Odtrgane ali odrezane cvetlice je kaj težko ohraniti dalje časa lepe in sveže. V vodi kaj hitro ovenejo, take, ld imajo bolj mesnata stebelca, prično gniti, voda postane kalna in smrdljiva. —- Vsaki cvetlici, ki jo hočeš dejati v kozarec, prirežt nekoliko steblo, razen, če si jo pravkar odtrgala. S tem steblo lažjo vsrkava hrano iz vode. Kolikor stebla pride v vodo, toliko je treba odstraniti listov, ker bi prav kmalu pričeli gniti. Tudi nc natlači preveč cvetlic v eno posodo, zlasti pa jih ne postavljaj zvezanih v vodo, ker so preveč stisnjene in kmalu nagnijejo. Vodo ispreminjaj vsak dan, operi stebla in jih nekoliko prireži.
Pomni pa, da mora biti nova voda enako topla, kakor jo bila stara. Zato jo dobra ako postaviš potrebno vodo par ur prej y tisto sobo, kjer stoji šopek, da bo, ko izpra. minjfiš ono v kozarcu, prav tako topla, kr>t ta. Da tt cvetlice no prično gniti, položi ris dno ko«irca kos lesenega oglja, ali vrzi rn> tri košček kafre ali nekaj zrn soli.
Ako hočeš ohraniti šopek za drugI d»n lepo svež, n. pr. za birmo ali novo maša posebno pa, da se vrtnico preveč ne re> cveto, položi šopek kakor je v skledo, kj si jo naprašila (prav drobno poškropila) i vodo in nanjo povezni drugo skledo, ki si jo ravno tako pripravila. Obe skledi pa za-vij v mokro ruto in postavi vse skupaj v mrzlo klet, ledeno omaro ali sploh na zelo hladen kraj.
Paradižnike, ki jih še nekoliko zelene odtrgaš, navadno razstaviš na sobico, da pordeče. To pa je čisto napačno; postanejo sicer rdeči, a lupina je zelo trda. Pravilno ravnaš takole: Odtrgane paradižnike položi s pecljem navzdol na volneno ruto tako, da so ne dotikajo drug drugega, z drugo volneno ruto jih pokrij. To naredi v senci, a na prostem. Na ta način ostanejo mehki, a zelo lepo pordeče.
BOLEZEN IN ZDRAVILA.
Vned ali pregretje (Riscaldo) jo navadna bolezen žensk ob žetvi in pri drugem poljskem delu v hudi vročini. V pasu bode, glava boli in mrazi to po životu. Mursikale-ri so vzdiga, jesti ne more, slabo jo »za umret.« Štajerke si stavijo za pas in na glavo obkladke iz vrednjaka, ki jo namočen na kisu. Pa tudi sam kis zadostuje za obkla-dek ali ovilek. Z jedjo ni treba piliti, malo limonado ali kar z domačim kisom okisane oslajene vode je najboljša pijača. Žlička stolčenega vinskega kamna z vodo hladi tudi. Glavno je počitek in tema. Hitrojo pa ozdravi bolnica ako jo zatrgne kdo zaenkrat na dnn po vsem životu s kisom. Kdor so prej umakne s polja, ko čuti, da prihaja slabo, se popravi hitreje.
Osrednjak raste ob prisojnih bregih in vinogradih, ima nazobane listke, ki so malo podobni hrastovim, zato je grško ime v red-njnkovo »nizek hrast« (Chnmaedrys). Nemci mu pravijo Gamander in divji majaron. Vrednjak je bil nekdaj jako v časti, kuhali so ga na vinu ali na vodi za mrzlico, vodenico, vred, kašelj, glisto, bledico, udnico in skrnino. ICo je mučila cesarja Karla V. huda udrica so mu poslali Genovežani vrednjaka in sr> priložili izpričevala znanih mož, da jim jo pomagal vrednjak, ki so ga kuhali na belem vinu in vživaii gorko na tešče, sa udnico in sklepnico.
Nimam obstanka. Kadar je človek fck® nemiren se kuha v njem bolezen .Najboljo, da gre na zrak in da se izkoplje polom v kopeli gorčičine moke, 2 pesti moke in pol litra kisa na 10 litrov vodo. Pije naj gomili-čin čaj in se varuje težke jedi. Ako je zaprt r,aj vzame čistilo (klistirke). Kdor so rte more kopali naj pa vtakne samo nogo v vodo.
Odgovor: Plevelfca se imenuje tudi gladovnih, plešce, škofova kapica, kašica. (Nemško Hirlentascbchen, lalinsko Capsel-la Bursis). Rasto rada ob njivah in potih in je nadležen plevel. Listje je malo podob-fDalje alej na naslednji strani spodnji)
UaJ mM i

[^r

jm
n Bedni letni občni ibor Pevsko ivere se bo vršil 27. jul. 1924 v Cekljali pri Krškem s sledečim dnevnim redom: 1. Predavanje (Fr. Zabret). 2. Poročila odbornikov in revizorjev. 3. Volitev novega odbora in revizorjev. 4. Določitev kraja in časa prihodnjega občnega zbora. 5. Slučajnosti. Opozarjamo zbore na društvena pravila, ki so v Pevcu I. k 7/8. Za polovično vožnjo smo prosili. Kdor želi prostor na vozu od kolodvora in nazaj, naj so priglasi g. Jakljiču, org. v Cerkljah pri Krškem. Prav t,iii o naj se javijo istemu vsi oni, ki žele kosilo, In pošljejo na račun 10 Din. Zbori, ki še niso javili Zvezi svojih pesmi v smislu okrožnice, naj to takoj store, da no bodo priprav po nepotrebnem ladrževali.
Za skupno petje so določene tele pesmi: Satlner Nazaj v planinski raj; Foerster Žalost; Lah ar »ar Mladosti ui. Pripravite se dobro! Skupna vaja bo ob 9. Vsi zbori naj so gotovo ob pol 9. taiu- radi nujnih obvestil! — Zastopniki društev, javite v Cerklje ali P. Z. v Ljubljano radi evid. in polov, vožnje. — Odbor.
n Kamniška podružnic« SDZ predstavlja v iie-neljo 20. t. m. ob pol uri pop. v društvenem domu v Mekinjah zanimivo ljudsko igro >l)uše<. — Med odmori godba ln petje. — Igra je fctlostnn a resnična, slik.i bednega ljudskega življenja. Ljubezen do domač« Tfiinip premaga osefc.no ljubezea in Bovračtvo ln .prepreči pot v Ameriko. — Ker je prireditev zabavna m poučna, vabimo vesele ln re-»lie prijatelje (dljaštva) k obilni udeležbi. Z Bogoin za narod!
u Penako iruUvo Skrjan("k v Šmartnim »b Savi vabi k predstavi, ki jo priredi v nedeljo 20. julija ob 8 zvečer v Ljudskem domu na Ježici. Veseloigra B petjem v treli dejanjih cCevljar baron«. Prijatelji pošlem zabave vljudno vabljeni. Odbor.
n Poth viii:t £auii:r*k*qa iu vrtnarskega drv-Uva v Vodicah priredi v nedeljo, dne 20. julija po krščanskem nauicu praktičen sadjarski tečaj, združen s predavanjem. Tečaj se vrši na šolskem vrtu. Člani podružnice udeležite se polnoflevilno. Predavatelj g. Andrej Skuij iz LJubljane.
n Prijavili termin za udeležbo na letošnjem ljubljanskem veiesejmu bo zaključi dne 25. i. m.
n IzvrSilni odbor okrožja Kmetskih »vez v Novem mestu ima prihodnji sejo v pondeljek, dne 21. t. m. ob 8. uri zjutraj v tajništvu SLS v Novem mestu. Za člane izvršilnega odbora udeležba obvezna.
d Doktor zdravilstva je postal Jože Marjetič, doma v Škocjanu pri Mokronogu. Časiitamo!

i" ž*©3»m
ivw pripravite svoji družini VŠ edinole z	^
M MMata" slatino fcCirot
mAMklMMAiM
no ogrščičinemu, steblo požene do 5—10 palcev visoko, cvet je droban, bel, križnat, osadi trioglato seme. Vsa rastlina pride proti jeseni kakor pobeljena od apna.
Pripomba: »Naše škodljive rastline«, ki jih jo spisal prof. Cilenšok in jih je izdala Moli. Družba v 1. 1892—96 so vendar v marsikateri hiši. Tam je popisano med plevelom in kot plevel veliko zdravilnih rastlin. Treba je poiskati zaprašene knjige in prebirati. Je res žalostno, da ne poznajo na kmetih več najbolj navadnih zelišč in trav, katere učila otroke spoznavati zdravilne in škodljive zeli I Dragocena dota jim bo znanje.
DANSKI KMEČKI DIJAKI.
V visoko kulturni državi Danski imajo nekaj prav značilnega: zelo razvito giba-j nje za ljudsko visoko šolo. Staro je to gi-I banje že petdeset let, najmočnejšo oporo | ima pa v danski kmečki mladini. Tretjina j mladih danskih kmetov obiskuje prosto-j voljno in na lastne stroške ljudske visoke | šole. Tam ostanejo pot mesecev v zares j pravem krščanskem ozračju, ne toliko, da | bi postali boljši poljedelci, temveč, da bi ! postali boljši ljudje.
Misel sama na sebi je narodno danska. A kar je že bilo, to jo z lastnimi nauki razširil škof Grundtvig, ustanovitelj in du-I ševni voditelj ljudskih visokih šol. Dal je i tudi vsemu gibanju uačelno stališče na-I pram svetu.
Največjo važnost polaga njegov svetovni nazor na čut za vrednost življenja. Življenje človekovo na zemlji je blagoslov, ne pa dolina solz. Sicer se v življenju menja' dobro in slabo; a kar je slabega, je omiljeno i tem, iia imamo sredstva proti nadlogam. živeti se pravi delati, in namen življenja je, da napravimo njegove pogoje za vso ljudi kolikor mogoče dobre. Preprosto in delovno življenje ja več vredno, kakor vse bogastvo in vsi zakladi. In v resnici je tista dežela najbolj srečni, kjer se trudi prebivalstvo za tako spremembo cocialnih razmer, da je prav milo ljudi zelo bogatih in še manj tako revnih, da ne bi imeli vsaj najpotrebnejšega za življenje.
Nauki Grundivigove šole se razlikujejo od drugih človekoljubnih naukov s trdno vero, da prava vrednost življenja s smrtjo ne preneha. Pristaši te šole ne pravijo tako, kakor drugi: to življenje je tako bpgato, da ne potrebujemo nič drugega; , oni pravijo: ravno ker je življenje na zemlji tako bogato, mora imeti nadaljevanje v večnosti. Vera v vrednost življenja je podlaga za vero v večnost. V tej lepi veri na vrednost sedanjega življenja in nadaljevanje v večnosti je zgrajen ves učni načrt danskih ljudskih visokih šol.
Poleg teh izrecno danskih šol, teme-_„__.h v danskem kmečkem prebivalstvu, imajo pa Danci šo mednarodno ljudsko visoko šolo v Helsingoru. Eden glavnih namenov te šole je, da so premosti sovraštvo in prevzetnost v občevanju narodov med seboj in se napravijo nove zveze med delavci, dijaki, učitelji itd. raznih dežel. Tako bi prišlo do prijateljstva in medsebojnega boljšega razumevanja raznih narodov. Število dijakov iz vseh delov sveta, ki prihajajo na to mednarodno šolo, raste od dne do"dne, kljub temu, da je vsa stvar še zelo nova. Sicer mednarodnost značaj šole nekoliko spremeni, vendar pa hočejo ohraniti duha danske visoke šole. Njen cilj jo vsekako vzvišen in poln upanja, da bomo z uporabo krščanskih načel pospeševali osebno inn družabno zboljšanje v življenju narodov.
DOLŽNOSTI DAVKOPLAČEVALCEV Vj III. ČETRTLETJU.
I. Hišna najmarina.
Za odmero hišne najmarine 1925/1928. v krajih, v katerih so hišni najmarini zave Kina vsa poslopja, torej tudi poslopja1, ki niso oddana v najem, in za 1. 1925. vi ostalih krajih, so hišni posestniki dolžni vložiti napovedi o donosu hišne najem-ščine pri pristojnem davčnem oblastvu do konca meseca avgusta t. 1. — Izpre-membe, ki nastanejo glede višine hišne najemščine izza vložitve napovedi do konca leta 1914. se morajo davčnemu oblastvu sproti naznaniti.
Hišni posestniki, ki ne bi pravilno in točno prijavili hišne najemnine, izgube razen tega, da jih zadenejo kazenske posledice, pravico, sodno zahtevati večjo najemnino od one, ki so jo prijavili davo-nemu oblastvu.
Ako ne predloži hišni posestnik napovedi o najemnini v določenem roku in ako se tudi na ponovni poziv ne odzove v treh dneh, ea kaznuje v denarju de 180 Din. — Ako se tudi v nadaljnih osmih! dneh no odzove pozivu, odpošlje davčno oblastvo na lice mesta uradnega odposlanca, ki seslavi napoved proti povrnitvi efektivnih stroškov, odobrenih po stroškovniku.
Hišni posestniki, katerih v najem dana poslopja v krajih, v katerih niso vsa poslopja zavezana najmarini, nimajo veči nego 7 stanovanjskih prostorov, so upravičeni, ustno napovedati hišno najemnino! . pri žup;uislvu, ki zbira take podatke $ tabelarnih zapisnikih.
II. Posebna pridobnina.
Za vložitev napovedi za 1. 1924. jo potekel zadnji rok ine 1. julija 1924. Podjetja, ki še nimajo odobrenih računskih zal-ključkov za preteklo poslovno dobo in; torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si takoj izposlujejo podaljšanje roka*
III.	Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevali davek po knjigi opravljenega pre* meta so dolžni odpremiti davek ^a II. če* tertletje 1924. do 30. julija 1924. in likra-tu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter redno-stnili glob.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.
IV.	Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. avgusta 1924, dospo v plačilo.
vsi direktni davki za III. četrtletje 1924, Davčni uradi so upravičeni jih prisilno! izterjati, ako 60 ne plačajo v 14 dneh pO dospelosti, in zaračunavati poleg 8 odstot. zamudnih obresti še za opomin 4 odstofi terjanega zneska. Za plačilo vojnega dav*-ka veljajo posebni roki, ki so razvidni ti plačilnih nalogov.
V. Razgrnitev predpisnih izkazov.
O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v preteklem četrtletju, bodo razgrnjeni predpisni izkazi prvih 15 dni mt> seča julija t. I., kolikor niso davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka že bili opozorjeni individualno ali z javnimi razglasi.
0 predpisu dohodnine so davčni zavezanci i>otom občine obveslo s posebnimi obvestili, katera nadomeščajo predpišite izkaze, ki so se do sedaj razgrinjali pri občinah.
• • •
Dne 31. julija t. 1. je plačati takso za pravico, da se točijo pijače, za II. polletje 1924. Če se ta taksa ne plača pravočasno, je kazen trikratni znesek redne takse poleg plačila redne takse. Če toči-lec ne plača redno takse niti v 30 dneh od dne, ko bi jo bil moral plačali, se mu odvzame pravica do točenja pijače.
VOJAŠKE ZADEVE.
Pregledovanje in popisovanje živine, trentkih sredstev in vozil. Minister vojne in mornarice je odredil, da se od 1. avgusta do 31. oktobra t. 1. izvrši generalni pregled in popis živine, vozil in prenosnih aredatev. V to svrho morajo županstva v najkrajšem času sestaviti spiske vseh posestnikov svoje občine in natančno vpisati, koliko ima posamezni posestnik koni, mul, oelov in volov od 3. leta starosti naj)rej. V te apiske je po naredbi ministra vpisati vso konus k e in volovslce vozove s poj>olno tovorno in vprežno opremo, dalje avtomobile, motocikle in uavachie bicikle. Natančnejša navodila bodo županstva prejela od pristojnih vojnih okrožnih poveljstev. Na podlagi toh spiskov bo nato vojaška komisija v gori navedenem času pregledala omenjeno živino in vozila ter določila, koliko bo posamezni posestnik v slučaju mobilizacijo zavezan prepevati.
Vprašanje: Na kakšen način so določi dajatev konj in voz? Kaj pomeni beseda »tegl.«, ki jo večkrat beremo v >spislm dajalcev živine in komore«?
Odgovor: Na prvo vprašanje najdete odgovor v prejšnjem odstavku. Beseda »te-gličU, skrajšano >legl.<r, ki .jo najdemo večkrat v vojaških spiskih živine pa pomeni »vprežnk (n. pr. tegl. konj — vprežni [težki] konj).
Vprašanje: Ali morajo res tudi letniki 1905 in 1906 že letos na nabor? Županstvo to zahteva in že tudi razpošilja naborne listke omenjenima letnikoma.
Odgovor: Glasom naredbe ministrstva za vojno in mornarico je moralo do sedaj županstvo vsako leto ob priliki nabora že predložiti spiske mladeničev, ki v tistem letu dovršijo 18. leto starosti. S tistim letom, v katerem dovrši mladenič 18. leto starosti, postane vojni obvezanec in se tudi takoj prideli določenemu oddelku vojske. Da bi se morali osemnajstletniki osebno predstaviti naborni komisiji, se do sedaj vsaj y območju ljubljanskega vojnega okrožja nj dogajalo. Le kadar je mladenič, ki ima se brata doma, pri naboru prosil, da 39 oprosti, so se morali tudi mlajši bratje osebno predstaviti naborni komisiji da Je mogla ugotoviti njihovo sposobnost
delo. Če v gornjem slučaju županstvo vabi letnika 1905 in 1903, naj se ti pač vabilu odzovejo.
Vojaško pismo.
Ivavadar, G. julija 1924.
Dovolilo majhen proslorček v Vašem cenjenem »Domoljubu«. Bila sva prijatelja že od mladostnih let, vedno sem ga rad prebiral, a zdaj sva se poslovila za kratko dobo, da odslužim svojo vojaško dolžnost. Marsikaterikrat bi ga rad v roko vzel iu čital, ali ni mi to dano.
Torej, dragi »Domoljuba, kaj naj ti povem iz vojaškega življenja? Do sedaj sem bil namreč v Negotinu, ob meji Rumunije. Večkrat sem gledal na mogočno Dunavo, in ladje. Tam mi je bilo šo precej prijetno. Voda je biia dobra, prava stiidenčnica. Tudi vina se je dobilo po 2—3 dinarje liter, kolikor smo ga hoteli. Bilo nas je precej Slovencev, vedno so donele okrog kosarne naše lepe slovenske pesmi.
V verskem oziru nam je bilo toliko preskrbijo no, da smo imeli mesečno po enkrat sv. mašo. Prihajal jo k nam g. vojni kurat Zaje iz Zaječara. Ali, to \e bilo mnogo premalo. Težko sem sc privadil nedeljam brez, doma priučenih, verskih dolžnosti. še težje pa jx>grešam sv. zakramentov. Še doma, rekel bi, človek kar nekam podivja brez teh sredstev proti slabostim človeških. Tukaj pa je še več priliko dane. Kar žalostno je bilo gledati, kako so se nekateri v kratkem času naučili teh grdih srbskih psovk. Tukaj se jako hitro da spoznati, kateri fantje so bili v naših organizacijah. Pri tej priliki bi svetoval našim slovenskim starišem, naj dajo svojo otroke v pravem času in v prave organizacije, kjer se i Bodo vzgojili v dobre in značajne. To pa bo temelj in podlaga za prerod in moralno povzdigo našega naroda. — Kai pa naj rečem o lepoti Srbije? Ob priliki premika v Makedonijo sem vedno gledal skozi okno železniškega voza ter opazoval prirodne in pa tudi narejeno lepote, in reči moram, da so slovenske planine, mesta, trgi, vasi, polja in reke lepše. Kakih gozdov, kot so pri nas, tukaj sploh ni opaziti. — Življenje naše je tukaj slično prejšnjemu, le voda je mnogo slabša in vročina hujša. Narodnosti smo vseh vrat vojaki tukaj, pa vso eno, slovenskih pesmi ne manjl.a. — Končno pošiljam lepe pozdrave vsem bratom Orlom, članom Mar. družbo, vsem bralcem »Domo-Jjuba« ter sorodnikom in rojakom v Meni-šiji znani Jakob Kranjc. — Bog živil
OKROŽNI ZDRAVNIK IN ZOBOZDRAVNIK V ŠKOFJI LOKI
zope! ordhifra v&
OD 20. JULIJA DALJE.
Z malim stroškom Vam napravi najboljšo hrano l
O treh stvareh moramo »Domoljubu., vim «naročnikom na kratko poročati, ker je govoril ln govori o njih še danes vei svet: o poletu čez severni tečaj, o ekspe« diciji na najvišjo goro sveta in pa o oiim. pijskih igrah.
Čez severni tečaj,
I. Prav na severu naše zemlje je še prccej neodkritega sveta, sicer po večini pokritega s snegom in ledom, a človek zmeraj misli, da bo našel kaj posebnega, Prej so pošiljali tja gor cele ekspedicijej ki so hodile leta in leta. Zelo veliko jih tudi ni več nazaj prišlo, ugrabila jih je bolezen ali so se ponesrečili ali so bili viharji in zameti. Najslavnejši raziskovalec tistih krajev je bil v zadnjih letih zna-ni Norvežan Nansen. To je tisti Nansen, ki je spravljal tudi ujetnike iz Rusije nazaj v domovino. V sedanjih časih so se aeroplani tako izpopolnili in so dosegli tako hitrost, da so začeli misliti na to, kako bi leteli čez najsev „rnejšo točkn naša zemlje, imenovano jeverni tečaj, z aero-planoni. Pot od otokov Spitsbcrgov na severu Evrope do Alaske v severni Ameriki čez tečaj je dolga okoli 3200 km. To misel je zagrabi) zlasti neki drug Norvežan, Amundsc-n, ki je bil že na južnem tečaju. Hotel je leteti že luni in predlanskim, pa so se mu zmeraj aeroplani pokvarili Letos je bilo že vse iepo pripravlietio, pa r.e jc zadnji trenutek sporekel z Italijani, ki so mu aparate delali. Dr igo lelo pa pravijo Italijami, da bodo sami šli. Aparatov mora hiti več, ker en sam ne more vzeti toliko bcncina seboj, da bi lete! vseh 3200 km. Imeti moramo vsaj tri: prvi leti z drugima dvema in jima odda čez nekaj časa bencin, ki ga ima odveč, sam ga vzame še toliko, da prileti nazaj. Druga dva letita naprej, polna bencina. Čez nekaj časa cd-da drugi aeroplan ves svoj bencin tretjemu, tako da je ta sedaj spet poln. Drugi aeroplan pustijo tam, letalec prestopi v tretji aeroplan in ta napravi zadnji del pota sam. Zgrajeni pa morajo biti aeroplani tako, cia pristanejo lahko n.i suhem, v vodi na snegu in na ledu.
Na najvišjo točko,
II. Med Indijo in visoko planoto Tibet v Aziji se razprostira največje gorovje sveta, Himalaja imenovano, po slovensko domovina snega. To gorovje je silno visoko, vrhov nad 7000 m je na stotine in pat sto je tudi takih, ki so višji kot 8000 Za primero povemo, da ie najvišja evropska gora, Mont Blanc (bela gora), visoka 4S10 m, naš Triglav 2863 m, Stol 2236 Kura 1219 m, Gorjanci 1181 m, Nanos 1300 metrov. Mi si ne moremo predstavljati,
J;«t
se imenuje fina rajava kotenina, izdelana iz boljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni lif£ 1°'
kaj je to, SOOO cn visoka gora. Najvišji med onimi orjaki se imenuje po nekem Angležu Everest in je visok 8882 metrov. Domačini mu pa pravijo Čomo-lungma, po elovensko »kraljica in mati zemije«. Pač pravo ime. Domačinom ni bilo nič na tecn, da bi prišli gor. Sele Angleži so prišli na to misel. Leta 1921. se je napravila eks-pedicija tja in je preiskala, kje bi se dalo priti na vrh. Samo na enem kraju je to rnogoče. Leta 1922. so poskusili priti na vrli. Angleži so vzeli seboj vrvi in cepine itd., potem pa tudi priprave za umetno dihanje. Zrak obstoji iz dveh delov, iz kisika in dušika; kisik je bolj težak, dušik je lažji. Zato se kisik drži bolj tal in ne gre v velike višine; in ker ga zgoraj ni, človek nc more dihati. Zato ga denejo v posebne aparate, jih pritrdijo na glavo ali na hrbet in napeljejo po cevki kisik v usta. Zato lahko diham v višini, kjer bi sicer nc mogel. Do leta 1922. so mislili, da brez takih aparatov pridemo lahko samo do 7500 metrov; a Angleži so prišli do 8168 m. Z aparati so prišli do 8321 metrov; naprej ni bilo mogoče iti zaradi strašanskih viharjev. Letos so šli spet in so prišli brez aparatov celo do 8333 m; a se da tako težko ropsti, da je porabil voditelj Norton za 24 metrov eno uro. Dva druga sta šla z aparati naprej; sledili so jima do 8500 m, potem sta pa izginila. Ali sta kani padla ali pa so jima aparati odpovedali, tega nihče ne ve. 8500 metrov je dosedaj najvišja točka, ki jo je na trdni zemlji človek dosegel. Ne vemo šc, če bodo drugo leto spet šli.
Olimpijske igre.
III. Letos obhajajo v Parizu moderne olimpske igre, prav te dni. Olimpske igre so vpeljali Grki, prva zanesljiva letnica jc 776 pred Kristusovim rojstvom. Igrali so jih na štiri leta in to dobo imenujemo o!inipijado. Tako pa imenujemo sedaj tudi igre same. Obsegale so v starem veku tekme osebne spretnosti in meči, tek, skok, metanje kopja in diska, rokoberbo itd. Grk si namreč ni mogel predslavljati telesno zanemarjenega človeka kot vzor; vzor mu je bil tisti, ki je bil popoln na duši in na telesu. Leta 393. po Kristusovem rojstvu so obhajali zadnje olimpijske igre starega veka.
Francoski baron Coubertin je misel o olimpijskih igrah nanovo sprožil, ceslali so sc leta 1894., da bi se o tem pogovorili, in leta 18%. so obhajali že prve igre, in sicer v Atenah na Grškem. Leta 1900. so jih ponovili v Parizu, leta 1904. v St. Louius-u v Ameriki, 1905. izredno v Atenah, 1908. v Londonu, 1912 v Stock-holmu na Švedskem, 1920. v Belgiji v Ant-werpnu, letos pa spet v Parizu. Otvorili so jih 5. tega meseca v nanovo zgrajenem, stadiju pri Parizu — »Domoljub« jc sliko že enkrat prinesel — in sicer je marširalo niimo predsednika francoske republike 5000 tekmecev. Bomo še poročali,
Vsakovrstnega sukna ln hlačevlne za moške obleke
A- & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10. ui'Vo ali travnik, če ne boš podpisal, ne dobil
... i
Sovraštvo fn ljubezen.
(Daljo.)
Bilo je sivo jesensko jutro. Ni bilo vec škropilnic niti radovednih gledalcev. Matija Goreč in August Bajželj sta nesla iz vrta zadnjo skrinjo v liišo. Ko 6ta dvignila tako skrinjo, je opazil Goreč pod njo zlomljen lesen kriz, na katerem jo bilo napisano: >Tu leži naš ljubi piščanček.«
0 gospodi ni bilo ne duha ne sluha. Gospa je ležala težko bolna na postelji, gospod pa so je zaprl v sobo. Na divanu je v mokri obleki ležala Magdalena Naglic in spala. Imela je od spanja zarudela lica, in se je smejala v sanjah. Dva koraka od nje je na golih tleh ležal Janezek nepremično kot mrtvec.
Zunaj, med podrtmami je stal Henrik. Približala se mu je deklica, in ga s svojimi sanjavimi, velikimi očmi dolgo gledala.
»Henrik!«
»Ti — a ti si, Prekova Lota!«
Približala se mu je in mu z globokim sočutjem pogledala v obraz. Povesil je oči in Bti&nil usini, kajti hotel se je obvladati. Prijela ga je za roko in mu svojo svetlo dekliško glasilo naslonila na prsi.
»Žal mi je za vas, Henrik! Vso noč ssm jokala. Tudi tvoja mati je pri na3 jokala.« Ihtcla je. *
Ni se mogel vzdržati. Krčevit, pritajen krik se mu jo izvil iz prsi.
rLota! Sedaj — sedaj ne vemo več kam ne kod.«
In zjokal se je.
»Henrik, ljubi Henrik!«
Dober, blažeč je bil ta glas.
Kmalu se je pomiril. Prijel jo je za roko in jo peljal do onega podrtega voza, na katerem je ponoči sedel njegov oče. Tu sta sedla otroka in se naslonila drug na drugega.
S posebnim glasom je rekel Henrik: Včeraj sem se peljal tam gori, tam gori po cesti in sem gledal naš dom, sem bil ponosen in bi rad vsem znancem v Brslavu pokazal in rekel: »Poglejte, to jo naše.« Jn potem mi je povedal oče, da smo propadli, in ponoči smo pogoreli.
Zadrgetal je in deklica se je pomaknila še bliže k njemu.
S šepetajočim glasom je rekla: »Le tiho bodi, Henriki Oče pravi, da bom nekoč podedovala hišo in polja. Potem ti bom vse podali! a.«
Deček se ni premaknil. Toda neka toplota je šla skozi njegovo telo. Le počasi je okrenil glavo in pogledal I^oto, ki ga jo tolažeče gledala z velikimi, lepimi očmi.
Zasliševanje obtožencev je bilo končano. Herman Naglic ni priznal zločina, katerega so mu pripisovali. Dvorana je bila prenapolnjena poslušalcev. Kdorkoli iz vasi je le mogel, se je pripeljal k obravnavi.
»Grozno slabo izgleda,« je pošepetal kovač trgovcu.	1
»No, da, seveda,« Je rekel ta. »To člo-
veka že izdela. Posebno takega kot je ta. No, poglej samo, kako sive lase je dobil.*
»Niti enkrat se ne ozre okoli,« je rekla Glase. »Preveč se sramuje!«
»Kdo bi se pa ne —«
»Mir med poslušalci!«
Krčmar Julij Prek je bil poklican. Z žareči m, rdečim obrazom je stopil pred zeleno mizo. Niti enkrat ni pogledal obtoženca, ki je s prestrašenimi očmi opazoval svojega soseda.
»Opozarjam vas na svetost in važnost prisege! Govorite za menoj!«
»Prisegam, da bom govoril čisto resnico, nič zamolčal in nič pridejal! Tako mi Bog pomagaj!«
Nato je bil Prek pozvan, naj pove vse, karkoli ve o nastanku požara.
Z negotovim glasom je začel. Povedal je, da je bil popoldne pred požarom Naglifl pri njem, da so govorili najprej o slabih premoženjskih razmerah obtoženca; nate* da je prišel kmet Repar in je pripovedoval o nekem požaru v bližnji okolici. In tedaj da je rekel Naglic, da ni tako hud« pogoreti, ker pl&ča vendar zavarovalnica in ker vsi ljudje pomagajo pogorelcu.
»Kaj ste vi pripomnili k takemu govorjenju?«
»Rekel sem, naj se nikar ne pregreši!«
»Da, to je bilo edino prav, kar ste mogli reči. Pripovedujte dalje!«
Dalje ne vem mnogo. Repar je rekel, poslopja Nagličeva so vendar še v dobrem stanju; Naglic pa je odvrnil, da hlev ni dosti vreden in da so strehe pokvarjene; sploh je treba vedno popravljati. Naglic je bil nekoliko pijan. Ob sedmih je šel proč in ob osmih je prišla dekla z Bukovja in sporočila ogenj.
»Vi ste bili v denarnih odnošajih % obtožencem?«
»Da, včasih sem mu moral posoditi.«*
»Pred kratkim je imel obtoženec veliko izgubo pri neki kupčiji z delnicami. Pravijo, da ste mu vi nujno svetovali k tej kupčiji. Kako je s tem?«
Prek je prišel v zadrego. Povedal je, da je bilo pred kratkim ustanovljeno neko tvorniško podjetje kot delniška družba. Tedaj je svetoval Nagliču, naj se udeleži. Ifl Naglic je to storil.
»Toda takrat si je moral neka] izposoditi, da je lahko kupil delnice.«
»Da, toda tedaj je Naglic še zelo dobro stal.«
»Bil je to predvsem nasvet od vas! T# da vi ste' gotovo mislili, da je stvar sigurna in da se bo obrestovala.«
>Da — da, to sem mislil!«
»Ni res, to je sleporstvo!«
»Mir med poslušalci! Ce se ie enkrat pripeti, bom dal motilca miru pripeljati gem!«
Ljudje iz vasi so se potuhnili ln so M obrnili nekoliko proč od Matije, ki je stal tresoč se ob steni in zaklical te besede.
»Ali veste, gospod Prek, kdo Je povzročil požar?«	..
»Ne!«	j
Zagovornik bo je dvignil.
>Eno vprašanje! Gospod Prek, vi sto bili prijatelj in sosed zatoženra. Poznate ga dobro že od mladosti. Ali ga smatrate zmožnega, da bi zažgal?«.
Prek jo postal zelo nemiren. 3 Jaz — Jaz ne vem natančno. Toda mislim — da je — mogoče!«
>Ni resi To je nesramnost! Naglic tega ol storil! Je preje Prek samk
Predsednik je jezno planil kvišku.
»Sluga! Moža tam ob steni, ki je to za-klical, pripeljite takoj sem!«
Sluga je šel v dvorano in Matijo Gorca je pripeljal pred sodnika. Ljudje iz vasi do pi komaj upali dihati.
Napisali so Gorčeve osebne podatke.
>Kako si upate ponovno motiti obravnavo?«
>Ne morem — no morem se vzdrzati, ko vidim, kako ta — ta lopov tu krivo govori!«
>Tožil ga bom!« je Prek rdeč kot rak od jeze zavpil.
j-To je vaša pravica, priča!«
Državni pravdnik se je dvignil. ^
»Radi surovega nastopa pred sodiščem predlagam Matiji Gorcu takoj 3 dni strogega zapora.«
Tako je bilo odločeno in Gorca so od-peljali.
Zunaj na dolgem sodnijskem liodniku Je stal pri nekem oknu Henrik Naglic. Matija Goreč, ki ga je sluga rahlo držal za roko, je šel mimo njega in ga pogledal z žalostnimi cčmi.
•. Matija — Matija — kaj je —?«
»Henrik, tvoj oče je izgubljenk
»Matija, jaz hočem — .iaz — jaz —«
Tesno se je privil k cunjarju.
»Pojdi strhn. moj fant, spusti mel«
Ni ga spustil in sluga ga je energično
potisnil slran.
Deček je gledal za obema, ki sta izginila v dolgem hodniku. Nato je stopijk oknu in gledal na mrzlo sodnijsko dvorišče.
p;:«l).\M BRNUIX - MOTOR 8-4PS, stoječ nn vozu, v dobrem slnnu. .TEKH'A ŠINKOVEC, Kamnik.	4021 (1)
tv.Fm kupim ali vzamem v najem KIP.ELIU 8« J.SIS za več let. Ponunbe na upravo .Domoljuba« pod Šifro "MLINAR« 61. 38V7.
pmut
Preklicujeva žavljive besede o Mariji Smolnikar, Gorjuša št. 4, ker so neresnične, in se zahvaljujeva, da je odstopila od tožbe.
TONČEK in ANA MARINŠEK.
17 S&Vfi Jaz' Simon Vidmar, posestnk, 11. Vri » č-S. Dobor.o, sem obdolžil {-">. Matijo Rozmana iz Stezic in Janeza Anžina iz liobenega, da sta me 20. junija 1924 v lovišču pri Dobenem obstrclila. Prfcklicujem in obžalujem krivično ob-dolžitcv zahvaljujoč oba gospoda, da sla mi odpustila ter nista vložila zoper mene zasebne obtožbe. — Dobcno, 8. julija 1924, — Simon Vidmar.
j | TONE: Kam pa vsi tako zgodaj ; H	--- - • :.ij,IK: A i ne v i, r'a
js v Šmarlncm semenj, in da ljudje med seboj tekmujejo, kdo bo prvi na stojnici PERKO usnje kupil? — HOSTNIK: Saj res že vsi vrabci na strehi čivkajo: kdor hoče svojo družino dobro obuti, naj kupi usnje na novem '•©ir-iu na i>lokn/!, ua se,mu v tteatču, Kočevju, iieskovcn, Cerknici, Smartn<;m in v Lukovici pri Domžalah
na
3*
HVALA IN ŽIVILA.
Komponist Karel Marija Weber (1786 do 182G) je pisal 21. junija 1817 iz Draždan svoji nevesti Karolini Pgrandt v Prago: «Prav imaš, lavorova peresa imava res, a to je premalo in še prešičje glave ne moreva pripraviti z njimi. Ja, če bi se vse javne pohvalo in vse poveličevanje spremenilo v surovo maslo, rlanino, klobase, jajca in tako naprej, to bi bilo že in tedaj bi kuhinjo lahko lepo napolnil.«
NARAVNO ČUDO V NOVI BRUNŠVLsKI.
Na karli Severne Amerike vidimo, kako štrli pri otoku Nova Fundlandija zemlja ven na morje. Tam sta polotoka Nova Škotska in Nova Brunšviška, vrat med njima je zelo ozek. Po tem \xatu teče proti juru v zaliv Fundy rečica svetega Janeza. V zalivu Fundy pa morjo vsakih šest ur tako naraste, da prestopi na zemljo in obrne vodo tiste rečice v nasprotno smer, in voda teče tedaj na severu v morjo. Nekaj podobnega, seveda v veliko večji izmeri, se vrši pri mestu Hang na Kitajskem in pa v reki Amaconki v Južni Ameriki, kjer se pozna vpliv morskega pritiska 850 kilometrov daleč.
PRIPOROČLJIV ZDRAVNIK.
Pil je nekoč ce3ar na Kitajskem, Id ni maral zdravnikov. Svojo naklonjenost je pokazal s poveljem, da mora imeti vsak zdravnik ponoči pred vrati toliko svetiljk prižganih, kolikor pacientov mu je že tisto leto umrlo. Nekega večera je pa začel cesarja hudo boleti trebuh in moral ie poklicali zdravnika. Poslal je služabnike naokoli in jim naročil, naj mu pripeljejo tistega, pred kogar hišo bo gorelo najmanj svetil j. Posrečilo so jim je dobi ti zdravnika. ki so mu gorele samo tri luči. Vsi vzra-doščoni so ga takoj vzbudili in vzeli seboj v cesarjevo palačo.
»Velik učenjak si zares,« mu reče cesar, >;nrcd tvojo hišo so gorelo samo tri svetil Iko. Koliko časa si pa že zdravnik?«
»Od danes '/hitraj, visoki sin nebes,« se je gle sil nepričakovani odgovor.
Cesar se je tako ustrašil, da mu je kar sapo zaprlo in pa je trebuh takoj nehal boleti. Zdravnik je bil pa vesel, da je srečno odnesel pete.
STAROST NAPESTNIKA.
Naprstnik, orožje naših gospodinj, jo že zelo star. Že v 12. stoletju beremo o njem v nekem besednjaku stvari, ki jih vsak dan rabimo. Ta besednjak je sestavila sv. Hildegarda. Omenjajo ga tudi že pesniki okoli leta 1200.
P0N0CI SMO VEČJI KAKOR PODNEVI.
Angleški časopis »Dnevne novice« pravi, da smo ponoči daljši kakor podnevi. Japonski profesor Jamada pravi, da smo podnevi zato krajši, ker je hrbtenica skriv-ljena in so podplati bolj ravni. Švedski profesor Beckmann pa priobčuje opazovanja na 200 bolnikih v umobolnici: tekom
desetih ur so postali bolniki približno pol-tretji centimeter krajši in sicer mladi bolj kot stari, ker je njih hrbtenica bolj prožna.
TOVARNA DEŽJA.
Karel Hatfield v Kaliforniji je napra-vil tovarno, s pomočjo katero je od 15, marca do 15. aprila spravil z neba nad 5 centimetrov dežja in je dobil zato 8000 dolarjev. Francoski poljedelci in vinograd-niki so nato poslali posebnega strokovnjaka v Kalifornijo.Nazaj prišedsi je bil poln pohvale o tisti tovarni. Nato so sklenili, da bodo tudi na Francoskem napravili tako tovarno. En centimeter dežja na hektar bo stal samo stotinko francoskega franka.
daj vezan KOZOLEC, velikost 11X12 m. Naslov pri upravništvu «Domoljuba« pod številko 3957,
Kamnoseška Industrija"
ALOJZIj VODNIK
LJUBLJANA
Stalna zaloga preko 500 nagrobnih spomenikov vseli vr-t, po vseli cenah Maimorne plošče za pohištvo, kopalnice ia trgovine, mesnice itd.
Cerkvena in stavbna delat
MAHME»ROBIDE sveže aOROVl^ilCE sv«že, smUie Sligga GOB15
kupi vsako množino po najvišji ceni
FRUCTUS, Ljubljana, Tabor 2.
Ako hočeš takoj obleci
ter imeti moderno narejeno razno perilo in pa oblckce iz dobrega blaga in domačega izdelka, dobiš v veliki in krasni izbiri po jako nizkih cenakl
od 60 Din naprel 32
65 35 70 25
eo 60 45
Moške pisane in bele srajce . moško spodnje hlače .... moška zgornje hlače, cajgaste deške zgornje hlače, cajgaste . oblekce za dečke od 3 let naprej otročke oblekce, male, pcrilne bale oblekce za deklice . . . batist in etamin bluze .... ženske predpasnike, visoke . . Dalje se dobijo ženska vrhnja in spodnja krila, moderčki, srajcc, otroške majce, vsakovrstne kravate, nogavice, naglavne rute, razno blago z« vsakdanje in pražnje obleke pri tvrdki
JtT- F. in I. GORIČAR, »Pri Ivanki« ^ LJUBLJANA, Sv. Petra cc-ila filev. 29.
Prepričajte se, da kupite tu lako počen I kot nikjer drugjel	3:,S4
Popolnoma vamo iHaioisjttl denar v
g mpi	DfUfttMI IHffl
R. Z. Z O. Z.
hi posluje v NOVO PREUREJENIH PROSTORIH
Mostni trg 6	Mestni trg S
« ¥ BiSubljanS -taline vloge in vloga na tekoči račun
obrestuje po @°/0
ter JIH IZPLAČUJE TAKOJ brez odpovedi. Večj« vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi vi3;« po dogovoru. — Posojila daje le proti popoln varnosti proti vknjižbi na hiSe ln posestva le' proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredi!« fe' sprejema cesije in Inkaso takfur.	375
©d »trokovnjokov )» pripoznnno, da j a SPLITSKI
cement znamka »Salona«
NAJBOLJŠI I Tovarna dsjs ta Mega polno ja-vancljo. — Dobite ga po najnižji osni pri
J.
6. Franc Sajovlc
fs IZSTOPIL b naše elnžbe In ni več upravičen sprejemati zar. ponudbe za naš zavod
Ih
V LJUBLJANI.

F.

Hitoslio la tiloga nohlSiVd
Priporoia omare z ladelcl in tudi visoke iz mehkega in trdega lesa, postelje, ni o-droce, žimnice, žičnikc, jtole, mize, sploh vso hišno opravo dobite le v
j LjBillaiii, Sv. Petru sosfc 17
po najnižjih cenah.
^njbolidi tlvalni Uro;) in Uokesu
za rodbina't o m obrtno
rabo vodno v zalogi edino pri l©Slp PClClllBC
00 vo<)i blI,u P.sSc.jovega spomenika,
htoinm DotrcbJCinc tn Šivilje, krojate, <^vl|or)e In ledlnrie. Galanterija In vse drobno blmio.
^untlifo blago za obiske in p«riIo, majce, IVUUUJttt r.ogav-r., rute, kravate i. t. d.
Mm« H'*! P- CESNOVAR, LJUBLJANA -*»c
aautU Ul i STARI TRO STEV. 14. 3845
Poljedelske stroje In plene
po nalnižjib cenab. Mlatilmce za rofinl ln vitolnt pogon po 10.5U0 Kron
F. SMOLA )
dobavlja
^ zaisga polledelsklh strojev. Sv. Jurij ob !.!. ^

Volneno in perilno blago
kakor tudi vso vrste manufnk turne ga blaga dobite v veliki izbiri in po ugodnih cenah pri tvrdki
R. Miklauc Ljubljana
Liugarjova ulica - Medena ulica - Pred Skotijo.
Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo/

namreč v rjavo-modro-beJi etiketi je sedaj v prometa davno preizkušeni ln priljubljeni »Pravi (FRANCKOV j kavni pridatek« v rabojčkih. i— V varstvo proti ponaredbam ae na tej novi etiketi posebno iztičejo glavna obeležja, namreč; Ime »Franck* ln »kavni mlinček«, — »Pravi i FRANCK i t mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba juhi. —

l.nfiiMflHll.Ilt>HMIMI*HI*IH<HI
.............v
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore Ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred volno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo In drugo lastno premoženje, jamčijo pri Lmdski posojilnici kot zadrugi z ne-omejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad K 175,000.000.
rDn^HTU Zahtevajte pri trgovcih n*
LliyPM i 01 d8Ž0" ln knPa-i»* nianu-
cnnur j	„n„u. '"htorno bl»0o od star*
rHHfll a. Z 0. Z. KK/ift/ leta 18S3 ustanovlj. tvrdke
Na debelo ln drobno. — Prepričajte bo prod nakupom.
NAHOD? GLAVOBOL7 Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fcllcrjev Elzalluidl Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jači ta čez 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože, las in usti Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino stanejo 3 dvojnate ali 1 špecialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 Specialnih steklenic 214 dinarjev in 10 odstotkov doplatka. Razpošilja: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STU-BICA DONJA, Elzatrg »t. 16. Hrvatsko.
MODROCE
jobro napravljene vseh vrst: Vrhni afrik modroc 400 Din, spodnji (federmodroc) 425 Din, mreže za postelje 175 Din, žima od 35 Din dalje, afrik 5 Din dobite tudi izgotovljen modroce in te Vam napravi po izbili blaga in po meri takoj najceneje •pecljaina zaloga lapetnlSIcDi Izdelkov
sst RUDOLF SEVER
IJUBLJANA, Oosposvetska c, 6.
•
Modna in manulakturna trgovina nudi vse spomladanske potrebščine za MOŠKE, ŽENSKE. KROJAČE in ŠIVILJE, razne VENCE in CVETLICE, OPREME za neveste in novorojenčke — Velika izbira ženskih RUT in NOGAVIC.
M1SI, podgana, stenica In Sturkl
morajo poginiti, ako uporabliato nafta proip.kunena arudstva jiroti minim in podganam Din 7 50, sa ščurke lo Din, »temo« 10 Din ta moli« n Din, proti mrčesu .v in 7'tl ■ Din. mani proti usora 5 Din, m n s t proti ntam v obleki 75 n Din, proti mravljam 7 50 Din. Holer r.a i*]A.-oii|o mn«1ežev 7 Din Pošilja po po vsot ju. ,Arte»\ kom. laboratorij. H. JOakor, Zagreb, Potrtnjoba ulica 8/II1.
™u«wMAR(BOR* 1
. WL HITrtA POSTREŽBA W PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE t račun .pri' trasr cs-i z a druzni-sospoižar3ki-banki ph. u maribcr. _v	---
LJUBLJANA, Stari trg št. 3.
I ° .JSK5 P° dobite edino v veletrgovini E.Ster-S • ^ —ineckl, Celje. Trgovci engros-cene. lito m m £g i se letos ptodKja po Čudovita nizkih cer.sh perilo, čevlji, klobuki, nogavice m vse dru-no moluo blago.	~ "----"-'
"A" " i


hV.S?5TP5H5H.5TdSrI5esaSESa5?5BSr- 5252«
barve, črnita, lahe. Kit. etnaile.
£<M>8če "i zujanifeno čisti iirneZ naiboljše kakovosti nudi
tiruZba
medic-zanki
l o. z. Novi sad
skladišče

Maribor Ijis&iiana
podružnica centrala Tovarne
LjuJiSjana - Nedfotie.
S ?.	S7>S P i--? S2SH5 P H5HS ffSHS
Izdelujem prvovrstne sadne mline z lahkim pojo« nora, granitnimi volarji ter poclnjcnim okovje® ugodni c^m. — Interesenti naj se obrnejo n. RUDOLF RAVNIKAR, ključavničar v Radečah pri Zidanem mostu. 3846
Veletrgovina »MERKUR«
PETER MAJDIČ — KRANJ se sedaj nahaja
v svoji lastni hiši št. 23
nasproti hotela «Slara poŠta« — ter priporoča svojo bogato sortirano zalogo z vsemi ŽELEZ« NINSKIMI POTREBŠČINAMI.
**
SALONIT
€€
\ AZBESTNI ŠKRILJ nadkriljnj. strelno 1 opeko zbog svoje trpežnosti, je Izredno | ahek in elastičen, kljubuje vodi, mrazu, vročini, vlagi in vremenskim nezgodam.
Sestoji iz prvovrstnega Portland cementa našega lastnega proizvoda in najboljšega azbesta iz prvovrstnih svetovnih rudnikov.
Ako uporabljate Salonit, prlštedite denar in fat. Vsak poedint varjen gospodar, kate-remu ie ležeče na tem, da pokrije svojo stavbo trpežno in lično, si bo osvojil z> pokrivanje svojih poslopij edino SALONIT,
SAB.ONIT je ncizgorljiv in ncprcmočljiv. Ako Salonit uporab., prihranite na slroSkih. lažji je kot vsak drug proizvod sedanjosti. Obvaruje pred vlago, ognjem in strelo. PMn:ate nikakih vzdrževalnih stroškov. Izborno izolira vsako zračno izpremembo. Trpežen in vzdržljiv proti naisiln. viharju.
Vzorcc, cenike, kataloge, navodila in proračune pošiljamo brezplačno.
19
H d. d. za ccmznl Portland, Ljubljana.
« Zastopniki in zaloge v vseh vetjih krajih. j
5SESK2J3IE
a
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 13
preio VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu
imdi|o v poljubni množini, taiioj dobavno, najboljše preizkušeno modela strojnikov, z euo ali dvima za rožama, kakor tudi bobrovcov (biber) ln
■a*«* JEidino opeko
Na željo se pošlje tahoj isopis in ponutibal

Zadružna gospodarska banka d. d,
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št.57.
Telefon st. 57.
v lastni palači (vls & vis hotela »Union").
Kapital »n resserve skupno ra«a«3 K 60,000.000-
Podražnice; Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, fitbenik. Ekspozitora; Bled.__
Daje trgovske kredite, eskoirptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
izdaja konzorcij »Domoljuba«. 1»
Odgovorni urednik Anton SaSnik y Ljubljani,
Tisk« Jugoslovanska tiskarna.