Želimo vam blagoslovljene velikonočne praznike, mamam pa j vse najlepše ob njihovem prazniku. \ Uredništvo PODMLADEK DRAMSKE SKUPINE PD CIRKOVCE Pika Nogavička Leta 2003 je otroška dramska skupina zaživela v polnem sijaju. Pod vodstvom in v režiji Saše Mihelak so otroci zelo uspešno zaigrali igro Zvezdica Zaspanka. Igro so predstavili na reviji šolskih in prosvetnih dramskih gledaliških skupin v Skorbi. V Cirkovcah je bila predstava odigrana trikrat. Gostovali so tudi na OŠ Markovci in OŠ Tabor. V letu 2004 je otroška dramska skupina pripravila igro Sneguljčica, prav tako v režiji Saše Mihelak. Prva predstava je bila izvedena v aprilu in ponovno zaigrana v okviru Kulturne jeseni v Cirkovcah. Jeseni 2004 sem nadobuden podmladek igralcev prevzela Polona Lešnik. Med množico igralskih predlog sem izbrala Piko Nogavičko. Vsak seje imel priložnost preizkusiti v njemu ljubi vlogi, nakar smo s skupno od- ločitvijo izbrali pravega oz. pravo. Vaje so se pričele, a ni bilo lahko najti pravega termina, saj imajo kot učenci po pouku še veliko drugih obveznosti in smo zato vadili v ločenih skupinah dvakrat tedensko. V mesecu februarju tudi ob sobotah, da smo lahko vadili na odru. Dani scenarij smo spreminjali kar po svoje, veliko svojih zamisli so prispevali igralci sami, v veliki meri so priskrbeli tudi kostume. Pevski del predstave smo posneli celo v studiu - multimedijski učilnici OŠ Cirkovce. A smo se na vajah odločili, daje veliko bolje nastopati v živo. Posnetek bomo z veseljem hranili za spomin. Imeli smo tudi plesne vaje, kjer seje spet pokazala kreativnost mladih. Za otroke smo s člani odrasle dramske sekcije pripravili posebne vstopnice - majhne Pike Nogavičke iz kartona in volne. Ko bo glasilo Ravno polje na naših domovih, bo za nami že premierna predstava Pika Nogavička, ki je bila 6. marca v Cirkovcah na domačem odru, in prav tako revija šolskih in prosvetnih dramskih gledaliških skupin v Skorbi ter festival Primadona v Mariboru. Zahvaljujem se OŠ Cirkovce, ekipi dramske sekcije, slikarju Bogomirju Jurteli za poslikavo scene ter staršem otrok igralcev za pomoč, podporo in razumevanje. Več utrinkov s priprav na predstavo in s predstave si lahko ogledate na spletnih straneh Prosvetnega društva Cirkovce. Polona Lešnik Piko odlično odigrala Martina Frangež V okviru praznika so tudi v Cirkovcah, 6. marca, v režiji Polone Lešnik, gledališka skupina Jezični dohtarji, ki šteje 19 nastopajočih, pripravili igro Pika Nogavička. Foto.BT 8. MAREC-DAN ŽENA Jeglič v lončku Občinska svetnica občine Kidričevo Milena Purg je ponovno, tako kot lani, v prostorih Osnovne šole Borisa Kidriča organizirala prireditev ob dnevu žena, 8. marcu, ki je bila v torek, 8. marca 2005, ob 18 uri. Sodelujoči na prireditvi so bili učenci Osnovne šole Kidričevo; otroci iz Vrtca Kidričevo; kulturno društvo Lovrenc na Dravskem polju (recitacijska sekcija), Vito Mlinarič, Renata Jeza, mladi muzikantje KD Lovrenc, Zarje, Društvo podeželskih žena in deklet Občine Kidričevo ter finalisti »Pokaži, saj znaš«. Prireditev je bila tako kot lani zelo obiskana. Za obiskovalke in obiskovalce je Društvo podeželskih žena in deklet na pobudo svetnice Milene Purg speklo pecivo. Ob tem prazniku so obiskovalke prejele jeglič v lončku. Brigita Tetičkovič OTROŠKA DRAMSKA SEKCIJA LOVRENC Čudežni ključek V nedeljo, 6. marca, smo si lahko v dvorani Lovrenc na Dravskem polju v okviru praznika 8. marec - dan žena ogledali otroško igro Čudežni ključek. Igro je pripravila Otroška dramska sekcija Lovrenc na Dravskem polju, ki je bila ustanovljena v letu 2004. Vanjo je vključenih 25 otrok od četrtega do devetega razreda. Priprave na njihovo prvo igro, v režiji Mateje Pišek, so pričeli novembra lani in jo premierno predstavili 6. marca 2005. Zaslužijo si vse pohvale. Zgodba pripoveduje o Kljukcu Venčeslavu, ki ga je zelo dobro odigral Rok Medved, ki skupaj z otroci in čudežnim ključkom na samem odru pripravi igrico Zgodbe in nezgode na kraljevskem dvoru. Igrali so: Rok Medved in Špela Rihtarič - Kljukec, Špela Mlakar in Mojca Lačen - Barbka, Andrej Pulko - Vrtavka, Nina Štagar - Petra, Mojca Rezar - Marjana, Lora Nadelsberger - Mala, Katja Šterbak - Čuču, Darja Štagar - kralj, Doroteja Drevenšek - kraljica, Nastja Klajnšek - pov. žandarjev, Sara Radolič - L minister, Tjaša Ivančič - Bumbum, Nina Dolenc - bankir, Jure Pšajd - ječar, Gregor Tumpej - Mojster Jaka. Ne gre pa pozabiti tudi tistih, ki so delali za kulisami, šepetalko Tamaro Krošl, maskerko Marto Murko, Zdenko Frank, Rada Škrjanca in ostale in tako Medved Rok - v vlogi Kljukeca Foto: BT 4 Uvodnik Zvončki in trobentice, vijolice... kaj naj rečem, pomlad je tu! Pošteno smo že zakorakali v leto 2005 in z veseljem vam polagam na mizo prvo številko občinskega glasila Ravno polje v letošnjem letu, prvo v drugem letu izhajanja občinskega časopisa pod mojim urednikovanjem. Ob tej priložnosti bi se zahvalila uredniškemu odboru, Županu in občinski upravi ter vsem, ki so kaj napisali za naše glasilo. Upam, da bo slednjih iz številke v številko več. Če se ozrem nazaj lahko povem, da smo v letu 2004 izdali tri številke, prva številka je bila namreč dvojna. V letošnjem letu bomo izdali štiri številke, prvo imate sedaj pred seboj, druga bo izšla konec meseca junija, tretja konec septembra in zadnja, četrta, konec meseca decembra. V tem času se je zgodilo v občini veliko stvari. Ker je Ravno polje omejeno s številkami izdaj in številom strani, bomo zapisali zgodovini v besedi in sliki le nekatere. Naj omenim Fašenk v Cirkovcah, ki je letos potekal že trinajstič zapored, in se lahko pohvali z kronanim carjem, ki je letos postal poslanec Državnega zbora Republike Slovenije - Branko Marinič. Tudi na področju kulture in društev se je dogajalo veliko in nekaterih prireditev, na katere ste nas povabili, smo se udeležili tudi mi. Preberete lahko kako je bilo na predstavah v Lovrencu, Cirkovcah in Kidričevem, predvsem na prireditvah ob 8. marcu. Seveda pa smo zbrali še veliko drugega. Prepričajte se sami. Pred nami pa je največji krščanski praznik - Velika noč, ki pade na začetek pomladi, po štiridesetdnevnem postu. To največje cerkveno praznovanje je polno šeg, prerokovanj,.. Mize se bodo šibile od dobrot, pirhi, klobase, hren, potica. To je čas, ki ga poleg dobrot namenimo svojini ljubljenim, sorodnikom, prijateljem, da posedimo, se kaj pomenim, pozabimo na probleme, na to, kako čas beži. Se zazremo vase in včasih tudi o čem razmislimo. Naj bodo ti prazniki letos še posebej lepi. Na koncu naj še dodam, pomlad je končno le pokazala svoj nasmejan obraz, pokažimo ga tudi mi. Naj vam ti dnevi, ki so vsak dan daljši, dajo energijo, ljubezen in veselje. Lep pozdrav do naslednje številke! Odgovorna urednica Brigita Tetičkovič Izdajatelj: Občina Kidričevo. Naslov uredništva: Ulica Borisa Kraigherja 25, 2324 Kidričevo. Odgovorna urednica: Brigita TETIČKOVIČ, telefon 041 788 - 340, elektronski naslov tetickovic@email.si. Uredništvo: Bogdan Škafar (Strnišče), Slavko Feguš (Kidričevo), Zvonko Milošič (Njiverce, Kungota pri Ptuju), Martin Krajnc (Lovrenc), Franc Planinšek (Pleterje, Župečja vas, Dragonja vas, Mihovci), Milan Unuk (Cirkovce, Jablane, Starošince, Pongerce, Gaj, Šikole, Straigojnce) in Viktor Cafuta (Apače). Lektoriranje: Lea Vaupotič. Tisk: Tercia tisk d.o.o. Naklada 2.400 izvodov. Javno glasilo Ravno polje po Sklepu Občinskega sveta Občine Kidričevo o določitvi programske zasnove objavlja članke o delu občinskih organov, občinske uprave in krajevnih odborov, o predlogih in sprejetih odločitvah občinskih organov, o delovanju političnih strank, o delovanju društev, klubov in drugih organizacij s sedežem v občini Kidričevo, informacije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, orise srečanj z zanimivimi ljudmi, občani Občine Kidričevo, o okroglih mizah, konferencah, o prometu in prometni varnosti, pisma bralcev, odzivi, reklame in propagandna sporočila. Glasilo je brezplačno in dostavljeno v vsako gospodinjstvo v Občini Kidričevo. Uredništvo si pridružuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Naslovnica: Sanja Cesar in njena kobila Dubka sta vabili na predstavo Pika nogavička v Cirkovcah. Foto: Rado Škrjanec Intervju: Drago Klein 5 Glasbenik od mladosti Grb občine Kidričevo je na 7. občinskem prazniku v Pleterjah prejel dirigent tamburaškega orkestra Cirkovce Drago Klein. Takoj na začetku intervjuja je poudaril, da je to nagrada vsem sedanjim in predhodnim članom od leta 1975, nastanka tamburaškega orkestra v Cirkovcah. Kdo je nagrajenec? Živi v novem naselju Njiverce. Od osmega leta starosti se posveča glasbi. Najprej je začel z igranjem kitare. Kot amater je igral v različnih ptujskih narod-no-zabavnih ansamblih. Od 18. leta starosti pa poučuje igranje tamburice v različnih orkestrih. Mnogi ga poznamo kot prijaznega trgovca v bivši trgovini Tehnika v Ptuju. Kaj bi nekomu, ki o glasbi ne ve nič, razložili, kaj so tamburice? Tamburice so stare nad 500 let in prihajajo iz Perzije. V 14. in 15. stoletju so te instrumente Turki prinesli na Balkan v Bosno in pozneje so se širile v Slavonijo in na Apeninski polotok. V Sloveniji se omenja tamburica v 19. stoletju in v začetku 20. stoletja in sojo v Beli krajni prevzeli za ljudsko glasbilo. Poznamo več vrst tamburic. Med najmanjše prištevamo bisernico, ki je najbolj zveneča. Prva tamburica velikosti manjše kitare v orkestru se imenuje brač. Čelovič je glasbilo velikosti kitare. Tamburica bugarija je velikosti kitare in nudi orkestru ritmiko in harmoničnost. Berda je velikosti kontrabasa. V čem je glasba s tamburicami drugačna od Avsenika in Slaka? Tamburaški orkester lahko igra vse vrste glasbe od polke, valčka, šansona, klasike in podobno. Skladbe igrane s tamburicami imajo drugačen akustični zven, kolje to primer pri igranju s harmoniko, trobento, saksafonom, kitaro, klarinetom in ... Kdo so tamburaši iz Cirkovc? Od samega začetka najinega intervjuja je nagrajenec opozarjal, da napišem več o tamburaškem orkestru Cirkovc in njegovih članih. Brez njihove volje, truda, odrekanja in pridnega učenja ne bi bilo občinske nagrade. Veseli ga, da je tamburaše občinska oblast opazila in nagradila. Obe- nem pa se zahvaljuje županu in vsem svetnikom za pomoč, ki jo dobiva orkester od občine. Orkester ne ostaja samo pri tamburaški glasbi, ampak se širi in razvija naprej. Tako imajo v orkestru danes kitare, tolkala, pihala in trobila. Igrajo lahko skladbe od Jožeta Privška, Glenn Millerja, James Lasta, Maxa Gregerja in mnogih drugih znanih skladateljev. Cirkovški tamburaški orkester lahko prištevamo med ambasadorje občine Kidričevo. Gostovali so že v mnogih krajih bivše Jugoslavije in mnogih evropskih državah. Ali je z glasbo življenje lepše? Glasba te lahko razvedri, umiri in sprosti. Tamburaši Cirkovc, igrajte še mnoga leta. Kaj lahko rečemo o nagrajencu? Foto: BT Človek, ki je bil zaposlen v trgovini, skrbel za družino, našel čas za igranje ter učenje na različnih glasbilih in to znanje prenašal na mlajše rodove, ni malenkost. Drago Klein, vaša skromnost je odveč, priznanje je prišlo v prave roke in pravo sredino. Viktor Cafuta v wi M t>*. Iv < \4 & — Sedanji in bodoči sodelavci! V izogib nesporazumom in tehničnim zapletom objavljamo navodilo za oddajanje materiala, ki ga želite objaviti v občinskem glasilu Ravno polje. - vaše pisne prispevke pošiljajte v Wordovem dokumentu - fotografij ne dodajajte v dokument, ampak jih priložite in pošljite kot samostojno datoteko (jpg,..), - na koncu teksta v dokumentu pripišite želeni komentar pod objavljeno fotografijo in avtorja fotografije - naša elektronska pošta je tetickovic@emai.si - vse dodatne informacije na GSM 041 788 340 Prosimo vas, da upoštevate dana navodila, prispevke pa pošljete v roku, ki ga določimo na sestanku uredniškega odbora. Odgovorna urednica Brigita Tetičkovič 13. FAŠENK V CIRKOVCAH Prvo mesto Naši mali kliniki Letos je odbor za družbene dejavnosti občine Kidričevo v sodelovanju s Prosvetnim društvom Cirkovce organiziral že 13. fašenk v Cirkovcah. »Atomik harmonik« iz Pleterij so navduševali. Foto: BT Povorka je potekala 8. februarja iz Kidričevega skozi vasi Nji vere e, Apače do Lovrenca, kjer je bila kratka predstavitev nastopajočih skupin, nato je nadaljevala svojo pot proti Cirkovcam. Tudi tukaj so se pustne skupine predstavile, povorka pa seje zaključila s kronanjem carja, kije letos postal poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Branko Marinič. Kurenti pred novim športnim objektom v Lovrencu. Foto: BT Tudi članica »Romske skupnosti Ptujska Gora« je pozdravila vse prisotne. Foto: BT Nastopajoče skupine na 13. fašenku v Cirkovcah so bile: Naša mala klinika - skupina iz Lovrenca in Župečje vasi, Romska skupina Ptujska Gora, Geometri - “Kulturno društvo Urška, Prepolje”, Hudički - OŠ Kidričevo, Kuhinja za brezdomce - skupina iz Starešine, Atomik harmonik - skupina iz Pleterij, Cigani iz Apač - skupina iz Apač, Klošarska godba - Pepi Krulet, PD Cirkovce, Apaški šlosarji - skupina iz Apač. Prvo mesto je pripadlo skupini Naša mala klinika, na drugem mestu so bili Romska skupina Ptujska Gora in na tretjem Geometri. Brigita Tetičkovič Zahvala Organizacijski odbor prosvetnega društva Cirkovce se za izvedbo 13. cirkovškega fašenka zahvaljuje vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k izvedbi prireditve. Posebej se zahvaljujemo donatorjem, ki so nam pomagali v finančni ali materialni obliki to so: Občina Kidričevo, Vegrad, d. d., Restavracija Gastro, Skok Marjan, s. p., Hlevska oprema Kancler sistem, d. o. o., Medol, d. o. o., Podjetje za trgovino, gostinstvo in storitve. Čevljarstvo, rokavičarstvo in zaščita, Dolenc Janez, s. p., Gostilna Kureš, Matjaž Kureš, s. p., Bar 03, Slavica Radolič, s. p., Vzreja kokoši in proizvodnja jajc, Lamberger Jožica, s. p., Mizarstvo, Vuk Anton, s. p.. Kamnoseštvo Žunko, Žunko Zoran, s. p., Bar Remy, Furman d Damijan, s. p., Son poslovne storitve in trgovina, Gaj št Svetlana, s. p., Vogrinec investicije in nepremičnine Iztok Vogrinec, s. p., Ford Hvalec trgovina servis, Hvalec Franc, s. p., Fideršek Stanislav, s. p., “beton”. Mizarstvo, Andrej Karneža, s. p., Avtoservis in vulkanizer-stvo, Kmičar Rozalija, s. p., Avtoprevozništvo, Srečko Frangež, s. p., Servis kmetijske mehanizacije in vulkanizacije, Koren Drago, s. p., Elektro Slovenija, d. o. o., Elektroprenos Maribor, Gradbeništvo Karel Jazbec, s. p., Slikopleskarstvo, Škrinjar Miran, s. p., Monterstvo, Sagadin Anton, s. p., Avtoličarstvo, Žitnik Mihael, s. p., Plastika, Medved Maks, s. p., Kri & za živinozdravniška ambulanta, d. o. o., Žagarstvo, Cesar Zvonko, s. p., Prevozi z avtobusom, Peršuh Anton, s. p., Turistična kmetija Likavec, Vargas-al, d. o. o., Galvanizacija, Fric Ivanka, s. p., Merot trgovsko, storitveno in proizvodno podjetje, d. o. o., Loče pri Poljčanah, Kmetijstvo Polanec, d .o. o., Ekart de-sign, d. o. o., Okrepčevalnica pri cerkvi, Drago Lorber, s. p., Studio k & j Karmen Modec, s. p., Trgovina na drobno Market Gaj, Jaušovec Jelka, s. p., Batis plus, d. o. o., Reklamni atelje Babšek, Poslovni center urih, d. o. o., Predelava mesa - izdelovanje mesnih izdelkov, Lah Aleš, s. p. Andrej Karneža, Predsednik organizacijskega odbora Politične stranke 7 SDS KIDRIČEVO Z NOVIM VODSTVOM V petek, 11. februarja, je v domu upokojencev v Lovrencu na Dravskem polju potekala redna volilna konferenca Slovenske Demokratske stranke, občinskega odbora Kidričevo. Ob številčnem članstvu stranke sta se konference udeležila tudi poslanec Državnega zbora republike Slovenije g. Branko Marinič in predsednik občinskega odbora SDS Majšperk g. Vekoslav Širec. Po pozdravnih govorih in predstavitvi poročil za preteklo obdobje so se začele volitve novega vodstva stranke. Za predsednika je bil izvoljen Bogdan Škafar, za podpredsednika Milan Fideršek in Marjan Petek, za tajnika Andrej Karneža, za člane pa Zvonimir Holc, Robert Pleteršek, Stanko Meglič, Štefan Jeza, Andrej Ko-pušar, Janez Zafošnik, Anton Leskovar, Miroslav Dobič, Stanko Fideršek, Franc Frangež, Stanko Krničar in Zdravko Vindiž. Kot predsednik podmladka ima svoje mesto v izvršilnem odboru tudi Matjaž Kopušar. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Stanko Pernat, Drago Koren in Anton Panikvar. Po volitvah je novi predsednik g. Bogdan Škafar predstavil program dela za novo mandatno obdobje. Kot glavni cilj je izpostavil resno in odgovorno delo v lokalni skupnosti, predvsem tvorno sodelovanje z občinsko upravo in občinskimi svetniki, ključni dogodek v tem mandatu pa bodo v prvi vrsti lokalne volitve 2006, kjer si bomo prizadevali procentu-alno ponoviti uspeh z državnozborskih volitev 2004. Po uradnem delu konference je sledila večerja in pester družabni večer. Andrej Karneža SLS. Slovenska ljudska stranka Skrb za razvoj občine V SLS je stalno prisotna skrb za razvoj občine. Zavedamo se, da brez enakomernega razvoja na vseh področjih in območjih občine ta ne bo kos vsem novim izzivom in pričakovanjem občanov. Zato si prizadevamo, da ima občina še posebej dobre odnose z gospodarskimi subjekti, ki so generator njenega razvoja. Naš odnos do reševanja problemov je pozitiven, ker želimo napredek, in to na vseh področjih. Naša občina ima vse možnosti, da postane ob upoštevanju vseh parametrov kakovosti okolja in življenja v njem ena najrazvitejših občin v državi. Ima enkratno geografsko lego za razvoj gospodarstva in kmetijstva ter močan gospodarski in človeški potencial. Vsega tega se v SLS še posebej zavedamo. Želimo, da bi se tega zavedali vsi, ki so v občini odgovorni za razvoj, in da bi v bodoče več energije usmerjali v to smer kot pa za včasih neplodno razčiščevanje obrobnih in navideznih problemov. Ob bližajočem se prazniku želimo vsem vesele in blagoslovljene velikonočne praznike, obenem pa iskrene čestitke vsem materam ob materinskem dnevu! OO SLS Kidričevo Predsednik: Srečko Frangež LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Bliža se čas streznitve S kadrovsko in organizacijsko prenovo seje situacija v LDS stabilizirala, odpravljeni so sistemski problemi, kar je stranko notranje konsolidiralo. Izboljšalo seje sodelovanje na relaciji lokalni odbori - centrala, v času po volitvah je predsednik Rop samo ptujsko področje obiskal že dvakrat. V ustanavljanju so pokrajinski odbori stranke, dogovorili pa smo se že za naslednjo koordinacijo lokalnih odborov, kjer bomo obdelali načrte in predstavili smernice dela za bližajoče se lokalne volitve. LDS se bo tako v novi vlogi lahko veliko več ukvarjala sama s sabo in z izpolnjevanjem pozitivnih programskih opredelitev, česar pa ne morem trditi za Janševo vlado. Za njo bo nastopil čas streznitve, ko bodo ljudje sprevideli, da nima konkretnega programa, prioritet in ciljev ter da kopica obljub, ki so bile dane v času predvolilne kampanje, ne bo uresničenih. Bojim pa se, da bo prišel čas streznitve tudi za vse nas, državljanke in državljane Slovenije, ko bomo uvideli, da se z mešanjem politike v vse pore našega življenja utira pot k vzpostavljanju policijske države, v kateri bodo politiki odločali o ravnanju policije, davčnih organov, carine, inšpekcij in vseh nadzornih institucij. Anton Habjanič ml., sekretar OO LDS Kidričevo Kidričevo Občinski odbor Zeleni Kidričevo Zeleni Kidričevega smo zaskrbljeni zaradi povečevanja obremenjevanja in zmanjševanja kakovosti našega okolja. Tudi v našem okolju postaja vedno večji problem predvsem kakovost vode in zraka, ki izhaja iz intenzivne kmetijske dejavnosti, neodgovornega odlaganja odpadkov v okolje ter razvoja industrijske dejavnosti in neupoštevanja okoljskih standardov in zahtev po zmanjševanju emisij. Temeljni cilji Zelenih Kidričevega so v letu 2005 ohranjanje in varovanje narave ter predlaganje ustreznih ekoloških rešitev na načelih trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj tvorijo trije stebri, iz katerih temelji naša prihodnost. Ti stebri so ekonomski, socialni in okoljski. Prizadevamo si za takšen razvoj okoljske politike, ki bo vodila k boljši kakovosti življenja naših ljudi. Na žalost pri svojih prizadevanjih vse prevečkrat naletimo na težave in nerazumevanje pri odgovornih in povzročiteljih okoljskih problemov. Za Zelene Kidričevo Slavko Feguš Poslanski kotiček PO ŠTIRIH MESECIH DELA V DRŽAVNEM ZBORU RS Ratificirana Pogodba o Ustavi za Evropo Spoštovane občanke in občani! Državnozborske volitve 3. oktobra 2004 so za Slovensko demokratsko stranko pomenile absolutno zmago. 22. oktobra 2004 so bili potrjeni mandati poslank in poslancev DZ-RS, 3. decembra 2004 pa je prisegla nova vlada RS pod vodstvom Janeza Janše. Formirana so bila matična delovna telesa DZ. Svoje članstvo opravljam v odboru za promet, odboru za kulturo, šolstvo in šport, odboru za lokalno samoupravo in regionalizem ter ustavni komisiji. Preko matičnih delovnih teles bom lahko zastopal interese, ki so še kako pomembni za okolje in prostor, kateremu pripadam. V lokalnem pomenu tako zastopam občino Majšperk, Kidričevo, Žetale, Podlehnik, Videm, KS Cirkulane v občini Gorišnica in občino Zavrč. V širšem pomenu pa delujem kot poslanec širšega območja Ptuja, saj sta gospod Luci in gospod Pu-kšič prevzela pomembne naloge v kabinetu predsednika vlade. Tako se redno seznanjam s projektih, kijih financira država, tudi preko kolegija županov širšega ptujskega območja. Na rednem zasedanju Državnega zbora, ki seje začelo 24. januarja 2005, so bile sprejete spremembe in dopolnitve Pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in spremembe in dopolnitve Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Spremembe bodo omogočile pravičnejšo razdelitev in smotrnejšo porabo sredstev, namenjenih invalidskim in humanitarnim organizacijam. Na isti seji smo obravnavali tudi zakon o romski skupnosti, ki ga je vložila poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke. Predlog zakona ni bil sprejet, ker vlada že pripravlja zakon, ki bo omenjeno področje celostno uredil. Vsebina mojega nastopa na plenarnem zasedanju je temeljila prav na slednjem. Bolj pomembna je bila izredna seja Državnega Zbora Republike Slovenije, na kateri smo ratificirali Pogodbo o Ustavi za Evropo. Pogodba naj bi začela veljati 1. novembra 2006, ko naj bi bile deponirane vse listine o ratifikaciji. Slovenija je s svojim dejanjem med prvimi tremi državami EU, kije ratificirala Pogodbo o Ustavi za Evropo. S tem je ponovno potrdila referendumsko odločitev Slovenk in Slovencev, da postanemo člani Evropske unije. V nadaljevanju bodo potekala srečanja in okrogle mize, na katerih bodo državljankam in državljanom predstavljeni zaključki, obveznosti in pravice, ki jih pogodba prinaša. Čisto zares pa bo EU prihajala v naše domove postopoma, ko bomo prevzeli evro, zagotovili schengensko mejo ipd., kar pa bo končno tudi bolj zanimivo in resnično kot preko 4000 strani dolga listina, kije še najbolj razumljiva pravnim strokovnjakom. Navedel sem le nekaj poudarkov iz dosedanjega dela v DZ-RS. Pripravljam se že na marčevsko sejo DZ-RS, ki se bo predvidoma začela v ponedeljek,, 21. marca 2005, ob 14. uri. Moje aktivno delo pa ni vezano le na delo v DZ-RS. Aktivno zasledujem tudi dogajanje na projektih naših občin, ki so vezani na državna sredstva. Tu si želim predvsem aktivnejšega sodelovanja z občinami, kijih zastopam. Želim si, da bi nekatere občine pokazale večji interes, da bi me seznanile z nekaterimi pomembnimi nalogami, ki bi jih kot poslanec skupaj z njimi lahko uspešneje reševal. Upam, da bo to naše sodelovanje v prihodnje bolj tesno, racionalno, predvsem pa v korist naših občanov. V želji, da se približam občankam in občanom, vas obveščam, da od 14. februarja 2005 delujem v poslanski pisarni Državnega zbora RS. Na sedežu Mestne občine Ptuj: - vsak delovni ponedeljek od 8. do 10. ure, poslanec DZ-RS Branko Marinič (E-mail: branko.marinic@dz- rs.si), - vsak prvi delovni petek v mesecu od 8. do 10. ure, državni sekretar Miroslav Luci, dr. med. (E-mail: miroslav.luci@dz-rs.si). Za dodatne informacije povezane z delom poslanske pisarne lahko občani pokličejo na Mestno občino Ptuj na telefonsko številko 02 748 29 16. Na sedežu občine Videm: - vsak delovni ponedeljek od 11. do 14. ure, poslanec DZ-RS Branko Marinič. Za dodatne informacije pokličite na Občino Videm na telefonsko številko 02 761 94 00. Po predhodnem dogovoru pa tudi na sedežu občine Kidričevo. Želim si dobrega in koristnega sodelovanja, saj bom le tako upravičil zaupanje, ki ste mi ga dali. Že v prihodnji izdaji vaših lokalnih novice se vam ponovno oglasim. Branko Marinič RDM KIDRIČEVO Novi mandat - novo vodstvo V petek, 11.2.2005, je v Lovrencu na Dravskem polju potekala volilna konferenca občinskega odbora Slovenske demokratske mladine Kidričevo. Udeležili so se je člani SDM Kidričevo ter gostje: Alenka Jeraj, predsednica SDM Slovenije in poslanka v državnem zboru, Bogdan Škafar, novi predsednik SDS Kidričevo, ter Anton Leskovar, član IO SDS Kidričevo. šar iz Apač. Vodstvo mu je predal Andrej Karneža, kije vseskozi od ustanovitve utrjeval dobre smernice za delo naprej. Matjaž Kopušar pravi, da se bo trudil, da bi se aktivno članstvo stranke še povečalo ter da bi ob ustaljenih projektih, kot je organizacija tabora dr. Jožeta Pučnika na Farovcu, izvedli še čim več drugih projektov na občinski in državni ravni. Zavzema se tudi za čim tesnejše sodelovanje z SDS Kidričevo. V nedeljo, 20. 2. 2005, je potekala L seja SDM Kidričevo, kjer si je novo vodstvo začrtalo cilje in poti delovanja v letu 2005. 26. in 27. februarja je potekala šola smučanja na Golteh, ki so se je udeležili ter si popestrili hladne zimske dni. Za vnaprej načrtujejo obisk Bruslja in spoznavanje institucij EU, sodelovali bodo pri projektu ob dnevu državnosti, se udeležili 16. obletnice SDM ter prisostvovali sejam IO SDM-a Slovenije. Na občinski ravni pa bodo organizirali že omenjeni tabor na Farovcu, v mesecu oktobru pa še kostanjev piknik v Pongr-cah. Program delaje obširen in ga bodo tekom leta še dopolnjevali. Vsi mladi, ki ste zainteresirani za sodelovanje ali pa le za zabavo, vljudno vabljeni! Vlasta Vantur (Od leve) Andrej Karneža, bivši predsenik, Alenka Jeraj, poslanka v DZ RS in novi predsednik Matjaž Kopušar. Foto: AL Po uvodnem pozdravu predsednika SDM Kidričevo Andreja Karneža se je volilo novo vodstvo. Predsednik je postal Matjaž Kopu- KRAJEVNI ODBOR NJIVERCE Stališče krajevnega odbora Njiverce do trase avtocestnega odseka Fram (Slivnica)-Ptuj (Draženci) Predvidena avtocesta A4 Fram-Hajdina-Gruškovje (hrvaška meja) predstavlja skupaj s krakom avtoceste A1 Šentilj-Maribor-Fram t. i. Pyhrnsko avtocesto, ki povezuje srednjo Evropo preko Slovenije s Hrvaško. Z izgradnjo avtocestnega odseka Fram-Ptuj se bo tako del severovzhodne Slovenije povezal na avtocestno omrežje, z izgradnjo avtocestnega odseka Ptuj-Gruškovje in glavne ceste Hajdina-Ptuj-Ormož pa tudi del Prlekije in Haloz, in preko njih s sosednjo Hrvaško. Po primerjalni študiji variant poteka avtoceste na odseku Fram (Slivnica)-Ptuj (Draženci) je bilo ugotovljeno, da sta najustreznejši varianti Slivnica, v delu od vozlišča z avtocestnim odsekom Slivnica-Pesnica do Prepolj a, in Hajdina 2, v delu od Prepolj a do Dražen-cev. Ti varianti je decembra 2003 potrdila tudi Vlada RS, s čimer je del trase avtoceste dokončno padel na področje občine Kidričevo, in sicer na ozemlje Kungote pri Ptuju in Nji vere, kar pa je tudi glavni razlog mojega tokratnega pisanja. Ne vem, koliko ste seznanjeni s traso predvidenega avtocestnega odseka Fram-Ptuj, saj tudi sam nisem bil obveščen s strani Občine, da bo v času od 29. 11. do 28. 12. 2004 v prostorih Občine Kidričevo potekala javna razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta (DLN) za avtocesto na odseku Fram-Ptuj. Sklep o javni razgrnitvi predloga DLN je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani ministrstva za okolje, prostor in energijo ter na krajevno običajen način v časopisu Večer, Štajerski tednik in na oglasnih deskah prizadetih občin (Hoče-Slivnica, Rače-Fram, Starše, Hajdina, Kidričevo, Videm in Ptuj). Skratka, dovolj virov informacij, da bi se vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki med javno razgrnitvijo in obravnavo z razgrnjenim predlogom DLN lahko seznanili ter na njega podali pripombe in predloge. Razen krajanov Kungote, ki so za spremljanje dogajanja okrog izbire poteka avtoceste imenovali tudi odbor ljudske iniciative, in nekaterih izjem, pripomb in predlogov ni podal nihče. Ne glede na dejstvo, da trasa predvidenega avtocestnega odseka poteka po dobršnem delu naše občine in da bo eden od priključkov na avtocesto prav pri Njivercah, kot da se to nas ne tiče. Vse skupaj v stilu - se bodo že zmenili, samo da ni na moji zemlji, kar je še eden pokazateljev našega privatizma in izogibanja lokalni odgovornosti. Pa čeprav bomo posledice čutili vsi, saj je pri pregledu prečnega profila poteka avtoceste videti, da je potek večine avtoceste v nasipu in ne, kot je bilo do sedaj javno predstavljano, da bo avtocesta vkopana v teren 2-3 m. Kar pomeni, da nam bodo pri nadvozih pogled kazili tudi do deset metrov visoki objekti, da pa o hrupu in onesnaženju sploh ne govorim. Predvidena cestninska postaja v Prepoljah bo s svojo postavitvijo na pol poti med Hajdino in Slivnico še vnaprej zadržala večino prometa na starih cestah. Tako se upravičeno postavlja tudi vprašanje poteka trase. Kdo se bo iz Ptuja zapeljal na avtocesto (bodisi na razcepu Draženci, bodisi na priključku Hajdina), se peljal do razcepa Slivnica in vmes plačal še cestnino, zaposlen pa je v Mariboru (na Studencih, Melju, centru ...)? S takšno postavitvijo cestninske postaje se bo kvečjemu povečal promet med priključkoma Prepolje in Marjeta po lokalnih cestah. Zaradi navedenih razlogov krajevni odbor Njiverce podpira izraženo voljo prebivalcev, ki živimo ob trasi avtoceste, in zavzema stališče, da se avtocesta, kot je bilo prvotno predvideno, v večini vkoplje v teren in daje potrebno cestninsko postajo postaviti na začetek avtoceste v Dra-žencih. Obenem pa apelira na občinski svet občine Kidričevo, da zaščiti interese lokalne skupnosti in ne pristane na odločitve načrtovalcev avtoceste, ki niso v skladu z izraženo voljo občank in občanov. Anton Habjanič ml., predsednik KO Njiverce KRAJEVNI ODBOR JABLANE Obnova kapelice v Sp. Jablanah nujna Krajevni odbor Jablane je na nedavnem sestanku analiziral delo v preteklih letih. Kljub aktivnostim v preteklosti smo soglašali, da je odvajanje voda še vedno pereč problem v naši skupnosti. Voda, kije posledica padavin, namreč še vedno iz ceste odteka na zasebna dvorišča. O problemu je bila seznanjena občina, ki nas je po daljših pogovorih obvestila, da morajo biti odtočne vode urejene tako, da sosed ne škoduje sosedu. Naj omenim, da smo v dogovoru z občino in z veliko pomočjo GD Jablane uspeli asfaltirati cesto in večnamensko igrišče za gasilskim domom Jablane. Na žalost smo se pri projektu sprli zavoljo finančnih dolgov. Kljub pozivom občina ni reagirala, krajani pa se sprašujemo, ali naj spet uvedemo samoprispevek, da stvar uredimo, saj nikomur nočemo ostati nič dolžni. Kar se tiče občinskega programa za leto 2005, pa naj povem, da smo krajani razočarani, tudi zavoljo tega, ker nismo bili povabljeni k sooblikovanju predloga proračuna. Tako lahko župana in Komisijo za občinsko premoženje pozovemo, da si ogledajo kapelico v Sp. Ja- blanah, ki leži ob cesti Šikole - Cirkovce. Velika škoda bi bila, da ta sakralni in kulturni spomenik, tako žalostno propada. Nekaj upanja nam vliva dejstvo, da so kapelice na relaciji Kidričevo - Cirkovce lepo obnovljene in urejene. Čakamo, da bo kdo od občinskih svetnikov zapeljal tudi v našo vas in opazil to anomalijo. Za Krajevni odbor Jablane, Milan Unuk Kapelica je resnično v zelo slabem stanju VARSTVO OKOLJA Zakaj Količina odpadkov se z razvojem in spreminjanjem v vedno bolj potrošniško družbo v Sloveniji količinsko strahotno povečuje. To povečevanje, ki ima vzrok v spreminjanju načina življenja, v globalizaciji in embalaži za enkratno uporabo, terja tudi učinkovite načine ravnanja z odpadki. Slovenci letno povprečno pridelamo 300 kg odpadkov na prebivalca. Res pa je tudi, da vsa gospodinjstva v državi še niso vključena v organiziran odvoz. Klasični načini odlaganja na deponije so vedno bolj vprašljivi, zato se marsikje vračajo k zastarelemu načinu, to je sežiganju. Tudi pri nas neučinkovitost ravnanja z odpadki sili odgovorne k sežiganju kot najbolj enostavnemu načinu rešitve problema, in to na dolgi rok. Toda ali je sežiganje odpadkov res najboljša in najbolj sprejemljiva metoda? Pri opredeljevanju odpadkov tudi ne moremo več pristati na dejstvo, da ločimo nenevarne (inertne) in nevarne komunalne odpadke. Kdo nam zagotavlja, da na »uradnih« odlagališčih nenevarnih odpadkov v občini Kidričevo ni, tudi zelo nevarnih odpadkov, saj imajo zelo različno sestavo, prav tako pa jih nihče ne kontrolira. Vrste odpadkov poznamo kar dobro in se tudi zavedamo posledic z nepravilnim ravnanjem, kljub temu pa je naše ravnanje še vedno v nasprotju s predpisi in tudi z našo vestjo. Vseeno bi naštel nekaj vrst odpadkov: komunalni odpadki (gradbeni odpadki, kosovni odpadki, gospodinjski odpadki, industrijski odpadki, odpadki od čiščenja odpadnih voda ...), odpadki iz kmetijstva, blato čistilnih naprav, odpadna olja, odpadna embalaža, odpadki energetike in rudarstva, odpadne gume, zdravstveni odpadki, baterije in akumulatorji, klavnični odpadki, izrabljena motorna vozila, odpadna elektronska in električna oprema, azbest, PCT, PCB ... Pomislimo, kako in kje nekatere od teh za sežigalnico v Kidričevem? odpadkov odlagamo v občini Kidričevo. Kako se znebiti ogromnih količin odpadkov, pa seveda pomeni odpadke na najbolj enostaven način skriti, uničiti ali kako drugače odstraniti. Eden od načinov je sežiganje. Sežiganje odpadkov je v svetu sicer ustaljena praksa, predvsem v razvitih državah. Pri nas pa se pri prepričevanju javnosti o nujnosti gradnje sežigalnic sklicujemo predvsem na izkušnje iz tujine, čeprav nam pri tem zamolčijo dejansko podobo. Tista druga podoba pa je tudi takšna (upam, dajo bo kdo negiral in dokazal, daje pri nas drugače in daje edina alternativa izgradnja sežigalnic). Sežigalnica odpadkov je namenjena uničenju oz. sežigu nevarnih in nenevarnih komunalnih in drugih odpadkov. Za termično obdelavo se uporablja več načinov in različnih tehnologij, od sežiga na premični rešetki (Kidričevo !?), sežig v rotirajoči peči, v fluidni plasti ali način modularnega sistema sežiga. Sežigalnica predstavlja sistem celote objektov in naprav od sežiga, oskrbe, logistike, nadzora itd. Zmogljivost sežigalnice se izraža kot količina odpadkov sežganih v eni uri. Zakonske uredbe o dovoljenih emisija pa točno določajo temperaturo sežiga, čas sežiga in količine kisika pri sežiganju. Pri termični obdelavi odpadkov se pridobiva energija za pridobivanje električne energije ali za ogrevanje. Ta energija pa velja za osovraženo. V čem je pomanjkljivost in problem sežigalnic? Dokazano škodijo zdravju, onesnažujejo okolje, pogosto prekoračijo dovoljene emisije, proizvajajo strupen pepel, spuščajo škodljive emisije v ozračje, porabljajo surovine in energijo, spodkopavajo prizadevanja za zmanjšanje količin odpadkov in njihovo racionalizacijo, občinam, kjer stojijo, prinašajo finančne stroške, preprečujejo lokalni napredek, finančne težave pa največkrat naložijo prebivalcem in davkoplačevalcem. Z delovanjem sežigalnic se pojavlja vrsta problemov, predvsem negativnih vplivov na ljudi in okolje. Sem sodijo emisije v ozračje, pepel (v občini Kidričevo bi na haldo letno odložili cca. 90.000 ton pepela), žlindra in ostali ostanki po izgorevanju. Sodobne sežigalnice ne morejo omogočati učinkovitega nadzora nad emisijami zaradi spremenljivosti emisij znotraj mejnih vrednosti, emisij ni možno natančno nadzorovati, ter zaradi spremenljivosti nivojev emisij za vse nevarne snovi v naše okolje. Prebivalci ob sežigalnicah so izpostavljeni onesnaženemu zraku ter uživanju hrane, ki je pridelana v okolici sežigalnice. Študije o vplivih na prebivalstvo so v svetu pokazale, da se škodljivost na ljudi z oddaljenostjo manjša. Večina raziskav o vplivih na prebivalce je bila narejena na pojavnost raka in težav na dihalih. Dokazana je bila mnogo večja stopnja obolevnosti za različnimi vrstami raka in bivanjem v bližini teh objektov. Okolje sežigalnice ogrožajo in onesnažujejo s plini, letečim in talnim pepelom, filtrno pogačo in odpadno vodo. Veliko pa je tudi »pobeglih« emisij. Dravsko polje je s svojim reliefom, hidrografskimi razmerami, vegetacijo, smerjo in močjo vetrov ter z vremenskimi razmerami idealno za onesnaževanje in obremenjevanje. Dokazano je, da so tla v bližini sežigalnic močneje onesnažena kot drugod, največ je dioksinov in težkih kovin. V skupino dioksinov spada več kot 200 spojin in predstavljajo najbolj nevarno in najbolj pogosto omenjeno snov pri sežiganju. Človeško telo ga največ absorbira s hrano, posebno z mesom in mlekom. Kaj to pomeni za kmetijske pridelke, živali in ljudi, ni potrebno komentirati. Emisije nevarnih snovi so še najbolj raziskane. V sežigalnicah jih nastaja nekaj sto, največkrat so merjene emisije v ozračje, manj pa emisije trdnih in tekočih ostankov po sežigu. Seveda pa ne smemo zanemariti živega srebra, letečega pepela in klinkerja. Leteči pepel predstavlja manjši delež in je zelo strupen, klinker kot neposredni ostanek po sežigu pa predstavlja 90 % vsega pepela. Ta vsebuje visoke koncentracije težkih kovin. Poudarjanje in dokazovanje, da sežigalnice zmanjšujejo proizvodnjo C02, je zmotno in nič ne pripomore k manjšemu vplivu na nastanek tople grede. Prav tako je dokazanih kar nekaj zmotnih trditev o objektih za termično obdelavo odpadkov (sežigalnicah). Sežig ni neškodljiv način odstranjevanja odpadkov, s sežigom ne zmanjšujemo volumna in količine odpadkov, sežigalnice ne zmanjšujejo potrebe po drugačnih načinih odlaganja odpadkov, s sežiganjem naj bi recikliranje postalo nepotrebno in s sežiganjem lahko pridobimo več energije kot z recikliranjem. Odpadki so pač odličen posel. Kljub slabim izkušnjam po svetu pa slovenski strokovnjaki za odpadke vidijo v gradnji sežigalnic del trajnostnega ravnanja z odpadki. Vlada v Sloveniji (gradnja sežigalnic je postal državni projekt) načrtuje gradnjo dveh ali treh sežigalnic. Sežigalnica z zmogljivostjo 280 tisoč ton odpadkov naj bi stala v ekološko obremenjenem in prizadetem Kidričevem. Nacionalni program varstva okolja predvideva delež sežganih odpadkov s sedanjih nič na 50 %, recikliranje in ostalih sprejemljivih načinov pa samo za 10 %. Kljub nasprotovanju javnosti pa ni čutiti znakov, da oblast razmišlja v drugi smeri reševanja problematike odpadkov, predvsem pa ne v smeri izboljšanja kvalitete življenja ljudi in kvalitete življenjskega prostora. Sicer pa malega človeka nihče nič ne vpraša, saj je tako ali tako nepomemben. Slavko Feguš Odbori ODBOR ZA VARSTVO OKOLJA IN POŽARNO VARNOST Poročilo o delu odbora za varstvo okolja in požarno varnost v letu 2004 ter program dela za leto 2005 Odbor za varstvo okolja in požarno varnost je v letu 2004 deloval v sestavi: Slavko Feguš - predsednik, ter člani Marija Škafar, Mihael Žitnik, Boštjan Milošič, Stanko Fideršek. Pripravo materialov in zapisnike za delo odbora je vestno pripravljala in vodila Zdenka Frank, na sejah odbora pa je bil stalno prisoten tudi Igor Premužič. Pri delu pa so občasno sodelovali tudi drugi delavci občinske uprave, župan ter zunanji vabljeni sodelavci. Odbor se je sestal na petih rednih sejah, kjer je spremljal naloge določene v programu dela in reševal sprotne probleme s področja varstva okolja in požarne varnosti. Večji poudarek dela je bil na področju varstva okolja, na področju požarne varnosti je odbor nekoliko manj aktiven zaradi omejenih pristojnosti odbora ter dobrega sodelovanja z Gasilsko zvezo. Sicer pa sta dva člana odbora iz vrst gasilcev. V letu 2004 je odbor v programu del namenil sredstva za nasled- nje aktivnosti: 1. Sanacija divjih odlagališč: strojni odriv navoženega materiala v gramoznice Lovrenc, ob Talumovi ograji, Strnišče - pod pepeliščem, ograjena jama ob G2 in jama ob železnici v k. o. Sp. Jablane ter gramoznica v Sta-rošincah; Področje reševanja problemov divjih odlagališč je eden najbolj perečih problemov v občini, ki zahteva tudi največ stroškov. V tem segmentu varstva okolja so naši občani padli na izpitu odnosa do okolja. 2. Druge aktivnosti in opravljena dela: navoz zemeljskega materiala, pridobljenega ob gradnji obvoznice Pragersko in razplani-ranje ter dokončna in delna ureditev gramoznic; Skupaj je bilo navoženih približno 25.000 do 30.000 m3 zemeljskega materiala. Izgradnja ekoloških otokov (postavljeni so bili trije ekološki otoki, in sicer v Kidričevem, Dragonji vasi in Cirkovcah. V Pleterjah se še ni uspelo dogovoriti za lokacijo), akcija očistimo občino, ki se je izvedla v mesecu aprilu, v kateri so sodelovali občani, društva in osnovni šoli, izdaja zloženke na temo ravnanja z odpadki, odvoz kosovnih odpadkov s kontejnerjem iz naselja Kidričevo ter deponiranje na deponiji komunalnih odpadkov v Pragerskem, aktivnosti za izgradnjo zbirnega centra - reciklažno dvorišče. Program dela in aktivnosti za leto 2005 je odbor sprejel na seji, dne 2. 12. 2004. Odbor bo v okviru planiranih finančnih sredstev poskušal izvesti naslednje aktivnosti: izgradnja zbirnega centra - reciklažno dvorišče; dve akciji odvoza kosovnih odpadkov; nadaljevanje sanacij divjih odlagališč; akcija očistimo občino; izgradnja štirih ekoloških otokov (Cirkovce, Zg. Jablane, Lovrenc, Pleterje); izdaja zloženke na temo okoljske problematike; ograditev saniranega divjega odlagališča v Stražgonjci; sodelovanje pri problematiki varstva voda; sodelovanje s šolami, vrtcem, lovskimi društvi, sodelovanje ob aktivno- stih v mesecu požarne varnosti, postavitev opozorilnih tabel na divjih odlagališčih, spremljanje projektov na področju občine, ki lahko negativno vplivajo na okolje ter ukrepanje. Odbor se je v tem letu veliko ukvarjal tudi s problemom odlaganja blata iz Centralne čistilne naprave na področju naše občine, to je na prostoru halde. Od Ministrstva za okolje je odbor zahteval seznam zavezancev, ki morajo izvajati obratovalne monitorin-ge in trajne meritve o vplivih na okolje pri svoji dejavnosti. Po zakonu o varstvu okolja morajo zavezanci posredovati občini oz. javnosti lokalne skupnosti rezultate meritev. Seznama od ministrstva še nismo prejeli. Prav tako je bila na dnevnem redu večkrat tematika nameravane izgradnje sežigalnice v našem okolju. O nekaterih konkretnih aktivnostih odbora pa več v naslednjih številkah. Predsednik odbora za varstvo okolja in požarno varnost Slavko Feguš OKOI .IE IN PROSTOR Globalne podnebne spremembe Spreminjanje podnebja Foto: Feguš Človek s svojo dejavnostjo vedno bolj pospešuje in s tem povzroča podnebne spremembe. Predvsem uporaba fosilnih goriv, industrijski procesi ter nekateri naravni pojavi povzročajo globalne podnebne spremembe. Resnost položaja sili vodstva držav po svetu, da posvetijo nevarnosti vso pozornost ter da iščejo rešitve, ki bodo obvezujoče. Globalna temperatura je v 20. stoletju narasla za približno 0,6 stopinje Celzija. Po podatkih merjenj meteorologov je prejšnje stoletje najtoplejše v zadnjih stoletjih, obdobje devetdesetih let prejšnjega stoletja pa eno najbolj toplih. Segrevanja zemeljskega ozračja v zadnjih desetletjih ne moremo razlagati samo z naravnimi pojavi, so namreč v tesni povezavi z dejavnostjo človeka, podnebje se namreč spreminja zaradi emisij toplogrednih plinov. Glavni povzročitelji pojava tople grede so C02, dušikovi oksi- di, metan ter halokarbonati, kot je npr. freon. Predvsem narašča količina ogljikovega dioksida, katerega glavni vir je izgorevanje fosilnih goriv. V 21. stoletju bo človek še naprej vztrajno spreminjal zemeljsko podnebje in ozračje. V tem stoletju naj bi povprečna temperatura narasla od 1,5 pa vse do 5,8 stopinj. Tako bi morali že v tem trenutku drastično zmanjšati emisije toplogrednih plinov in ogljikovega dioksida, da bi se šele v bližnji prihodnosti začeli kazati pozitivni učinki ukrepov. Zvišanje temperatur se bo najbolj odražalo na severni poluti, kar se bo kazalo v višji gladini morja, večjem s številu neviht in neurij ‘/*p OKOLJE IN PROSTOR in orkanskih vetrov. Posledično pa to vodi v poplave, zemeljske plazove in druge naravne katastrofe. Sicer pa smo že danes priča vedo večjemu številu omenjenih pojavov. Omeniti je potrebno vedno manj ledenih površin na področju Arktike, v Alpah pa lahko opazujemo, kako nam pred očmi izginjajo ledeniki. Neukrepanje in zmanjševanje vplivov na podnebje pomeni posledično tudi dvig morske gladine. Nič kaj prijeten scenarij. Narobe je razmišljanje, da se nam to že ne bo in se nam ne more dogajati, globalnost podnebnih in vremenskih pojavov ne pozna meja. Posledice za okolje in ekonomijo Pričakovane spremembe imajo lahko uničujoče posledice za nekatere dele našega okolja oz. narave. Potrebno je omeniti koralne grebene v tropskih morjih, gozdne površine, širjenje puščav ... Na stari celini grozi izumrtje večjemu številu živali, že omenjenih ledenikov v Alpah pa bi izginilo več kot 50 %. Posledice so negativne tudi v slabših pridelkih tropskih in subtropskih predelov ter predelov v zmerno toplem pasu, pomeni več poplav, drugje pomanjkanje vode ter porast bolezni, kot so malarija in kolera. Prilagajanje na prihajajoče spremembe je odvisno od finančnih, tehničnih in človeških virov neke države. Zaradi sprememb bodo prizadete najrevnejše drž- ave, ki bodo zato ob globalnih podnebnih in naravnih spremembah najbolj prepuščene same sebi. Velike migracijske premike beguncev bodo bogate države težko obvladale, še več bo pomanjkanja, maščevanja, terorizma in sovraštva. Najbrž bo na svetu malo regij, kjer bo več pozitivnih učinkov, vendar samo v primeru počasnih in ne prehitrih sprememb. Slavko Feguš DRUŠTVO UPOKOJENCEV LOVRENC Praznični december v DU Lovrenc V društvu upokojencev Lovrenc smo v decembru minulega leta praznovali skupaj s krajani starimi nad 70 let. Občina Kidričevo je namenila sredstva za pogostitev starejših krajanov iz vasi Župečja vas, Pleterje, Lovrenc in Apače. Organizacijo srečanja so zaupali Društvu upokojencev Lovrenc, ki je srečanje tudi pripravilo v svojih prostorih. Zbralo seje 105 krajanov, ki sta jih prijazno nagovorila župan Holc in predsednik DU Lovrenc Krajnc. Srečanje so popestrili Fantje treh vasi s skrbno izbranimi in lepo zapetimi pesmimi, ki so nam segle do srca. Ob bogato obloženi mizi z jedačo in dobro vinsko kapljico smo kramljali in se spominjali lepih dogodkov. Razšli smo se v poznih večernih urah. V prazničnem decembru je upravni odbor DU Lovrenc obiskal in obdaril tudi svoje starejše člane - starejše od 80 let. Skromna darila smo izročili 27 bolnim, 54 starejšim od 80 let ter trem posebnim jubilantkam - gospem: Hildi Brunčič iz Kidričevega, Ceciliji Horvat in Mariji Horvat iz Lovrenca, ki so s šopkom cvetja in darilcem sprejele najlepše želje v imenu DU Lovrenc. Tajništvo DU Anton Planinšek Pogostitve se je udeležilo 105 krajanov starih nad 70 let DRUŠTVO UPOKOJENCEV LOVRENC Visoki jubilej gospe Fride Bogme 90 let Fride Bogme Luč sveta je gospa Frida Bogme zagledala pred 90 leti v Skednju pri Trstu. Večji del življenja je preživela v Lovrencu na Dr. polju, kjer si je ustvarila družino. Ni ji bilo vedno postlano z rožicami. Že zgodaj je okusila vse tegobe in grenkobe težko prisluženega vsakodnevnega kruha, da ga je bilo dovolj za štiri otroke - za sina in tri hčere, ki jih je rodila. Bila je izučena šivilja, vendar je morala poprijeti tudi za kmečka dela na bližnjih kmetijah, daje bilo dovolj sredstev za preživetje in šolanje otrok. Jesen življenja preživlja gospa Frida v Domu upokojencev v Ptuju. 30. januarja je praznovala 90. rojstni dan v krogu svojih najdražjih - 4 otrok, 7 vnukov in 3 pravnukov. Pravnuk Jaka je prababici voščil z melodijo, ki jo je izvabil iz svoje kitare. Štiri mlade pevke skupine Zarja, iz KUD Lovrenc, pod mentorstvom gospe Hedvike Pulko, so ji zapele stare narodne pesmi, ki jih je slavljenka tudi sama rada prepevala v mladosti. Gospa Frida je že dolga leta članica DU Lovrenc, zato smo se praznovanju pridružili tudi predstavniki društva. S skromnim darilom, šopkom cvetja in z iskrenimi lepimi željami, smo obogatili že tako dobro razpoloženje naše jubilantke. Anton Planinšek 4 RAVNO POLJE | URADNE OBJAVE OBČINA KIDRIČEVO marec 2005 1. RAZPIS o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Kidričevo v letu 2005 2. RAZPIS za podelitev občinskih priznanj 3. OBVESTILO glede priprave novih prostorskih aktov 4. RAZPIS za sofinanciranje letovanja otrok socialno šibkih družin iz občine Kidričevo 5. JAVNI NATEČAJ Za izbiro najboljših turističnih spominkov občine Kidričevo Občina Kidričevo Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo tel: 02 799 06 10, fax: 02 799 06 19 e-pošta: obcina@kidricevo.si 1. Na podlagi 1 1. člena Pravnika o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v Občini Kidričevo ter o podeljevanju nagrad za inovacije (Uradni list RS, št. 57/03 in 17/04) objavljam RAZPIS O dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Kidričevo v letu 2005 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa so nepovratno sredstva za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Kidričevo za leto 2005, v višini 5.550.000,00 SIT, za te namene: 1 .sofinanciranje stroškov odpiranja novih delovnih mest za nedoločen čas 1.050.000,00 SIT 2.nastop podjetnikov na sejmih in razstavah 500.000,00 SIT 3.naložbe v podjetništvo in obrt 4.000.000,00 SIT II. UPRAVIČENCI Upravičenci do sredstev so: - vse gospodarske družbe, ustanovljene v skladu z Zakonom gospodarskih družbah (ZGD), ki izpolnjujejo naslednje pogoje za majhna in srednja velika podjetja. Majhno podjetje: - ima manj kot 50 zaposlenih in - ima letni promet, ki je manjši od 7 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 5 mio EUR, - je neodvisno podjetje. Srednje veliko podjetje: - ima manj kot 250 zaposlenih in - ima letni promet, ki je manjši od 40 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 27 mio EUR, - je neodvisno podjetje. Neodvisno podjetje je gospodarska družba, v kateri posamezna gospodarska družba ali povezana družba, ki ne ustreza pogojem za majhna in srednje velika podjetja, razpolaga z lastniškimi deleži ali glasovalnimi pravicami, manjšimi od 25 %. Meja se lahko prekorači, če je podjetje v lasti delniških družb ali institucionalnih investitorjev in pri tem ne izvaja aktivne lastniške politike. Pri podjetnikih posameznikih se vsi pogoji, ki se nanašajo na gospodarske družbe oz. podjetja, smiselno upoštevajo, razen če je zanj določena drugačna ureditev. Navedene gospodarske družbe imajo sedež dejavnosti na območju občine Kidričevo. Gospodarske družbe, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alineje tega člena in imajo sedež dejavnosti izven območja občine Kidričevo ter imajo poslovno enoto na območju občine Kidričevo, v kateri zaposlujejo najmanj 1/2 oseb iz območja občine Kidričevo (stalno prebivališče), in sicer za nedoločen čas. Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju občine Kidričevo. Do finančnih intervencij niso upravičene gospodarske družbe v težavah. Upravičenci lahko pridobijo sredstva le pod pogojem, da podajo izjavo o kunulaciji pomoči, da za posamezen namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov oziroma koliko sredstev so iz teh virov za določen namen že prejeli. III. UKREPI 1. Sofinanciranje stroškov odpiranja novih delovnih mest za nedoločen čas Pogoj za pridobitev sredstev: - originalno potrdilo zavoda za zaposlovanje, da je bila oseba brezposelna (navedeno tudi obdobje statusa brezposelnosti), - kopijo M-2 obrazca ZZZS, iz katere je razvidna prijava za nedoločen čas, - v primeru samozaposlitve mora oseba priložiti potrdilo o vpisu v register samostojnih podjetnikov oz. vpis v sodni register, če je oseba zaposlena v gospodarski družbi. Višina sofinanciranja: 1.1. Zaposlitev brezposelne osebe za nedoločen čas: - oseba mora biti registrirana na Zavodu za zaposlovanje na Ptuju najmanj 3 mesece pred to zaposlitvijo, - oseba mora biti zaposlena v podjetju oz. pri samostojnem podjetniku, ki je prejelo subvencijo, najmanj 2 leti po prejetju subvencije, - oseba mora imeti stalno prebivališče v občini Kidričevo, - subvencija znaša največ 150.000,00 SIT na novo zaposleno osebo. 1.2. Samozaposlitev osebe: - oseba lahko zaprosi za subvencijo šele 3 mesece po registraciji svoje dejavnosti (vpis v register podjetnikov ali v sodni register gospodarskih družb), - oseba mora biti registrirana najmanj 2 leti, - oseba mora imeti stalno prebivališče v občini Kidričevo, - subvencija znaša največ 300.000,00 SIT na osebo. 2. Nastop podjetnikov na sejmih in razstavah Pogoj za pridobitev sredstev: - malo podjetje ali samostojni podjetnik se je vključil/-o v sejemsko prireditev ali razstavo v Sloveniji ali tujini. Sofinancira se le prva udeležba na določenem sejmu ali razstavi. Prosilec odda vlogo na podlagi javnega razpisa v razpisnem roku s priložitvijo ustrezne dokumentacije (računi in dokazi-ia o plačanih računih). Višina sofinanciranja: - do 50 % upravičenih stroškov. Upravičeni stroški: - najetje sejemskega ali razstavnega prostora (najem prostora, priključkov, vitrin, obvezni vpis v katalog). 3. Naložbe v podjetništvo in obrt Pogoj za pridobitev sredstev: - upravičenci (mala podjetja ali samostojni podjetniki posamezniki) oddajo vloge na podlagi javnega razpisa v razpisnem roku s priloženo dokumentacijo (računi oz. predračuni, dokazila o plačanih računih oz. predračunih, kupoprodajna pogodba, dokazilo o plačanih davkih in prispevkih DURS, BON-2 (mala podjetja), ustrezna dovoljenja (gradbena, uporabna ipd.) oz. lokacijska informacija, - nova oprema (le stalna sredstva, ne drobni inventar), katerih posamezna nabavna vrednost presega 200.000,00 SIT, - sofinancirani prostor ali zemljišče se ne sme prodati ali odtujiti najmanj 5 let po pridobitvi subvencije, - subvencije se ne dodeljujejo za nakup telefonov, pohištva, osebnih in kombiniranih vozil, faksov, kopirnih strojev, računski strojev, - subvencije se ne dodeljujejo podjetnikom, ki delujejo na področju: jeklarstva, premogovništva, ladjedelništva, transporta, kmetijstva in ribištva, - ni nujno, da investicije odpirajo nova delovna mesta, - investicija se mora ohraniti na območju občine vsaj 5 let po zaključku investicije in prejemnik pomoči mora prispevati najmanj 25 % vrednosti investicije iz lastnih sredstev, ki ne smejo vsebovati pomoči. Višina sofinanciranja, upravičeni stroški in dodatni pogoji: 3.1. Izdelava poslovnega načrta in poslovnih strategij podjetja (opravljena storitev zunanjih izvajalcev iz Republike Slovenije): - za poslovno enoto, ki ima sedež na območju občine Kidričevo: subvencija znaša do 50 % stroškov izdelave poslovnega načrta ali poslovne strategije, za isti namen - za poslovne enote, s sedežem izven območja občine Kidričevo, poslovni načrt oz. poslovna strategija pa zajema tudi enoto na območju občine Kidričevo: subvencija znaša do 25 % stroškov izdelave poslovnega načrta za isti namen. 3.2. Nakup nematerialnih pravic (licence, patenti, know-how, nepatentirano tehnično znanje): - za poslovno enoto, ki ima sedež na območju občine Kidričevo: subvencija znaša do 15 % stroškov nakupa nematerialnih pravic, - za poslovne enote, s sedežem izven območja občine Kidričevo, potrdila pa se nanašajo tudi na enoto na območju občine Kidričevo: subvencija znaša do 7 % stroškov. 3.3. Nakup opredmetenih osnovnih sredstev, katerih posamezna nabavna vrednost presega 200.000,00 SIT - subvencija znaša do 15 % upravičenih stroškov, vendar največ 1 mio SIT na posamezno osnovno sredstvo. Dovoljena osnovna sredstva: - nova računalniška strojna oprema, - nova programska oprema - ne upoštevajo se programi za igralne avtomate, - novi stroji in naprave za proizvodno ali storitveno dejavnost: gradbeni stroji, dvigala, pralni stroji za čistilnice , šivalni stroji, posebne žage, tiskarski stroji, sušilniki ipd. 3.4. Nakup ali gradnja poslovnega prostora ali objekta ali razširitev obstoječih poslovnih prostorov (lastni ali najem), - nakup, gradnja ali razširitev prostora za potrebe poslovne dejavnosti (razširitev ali uvajanje novih programov), - poslovni prostor se lahko nahaja le na območju občine Kidričevo, - upravičenec mora imeti poslovni prostor, za katerega je uveljavljal subvencijo, najmanj 5 let po prejemu subvencije (ne sme ga prodati oz. odtujiti), - poslovni prostori se morajo pričeti uporabljati za namene, ki so bili prijavljeni v vlogi, najkasneje v roku 1 leta po pridobitvi subvencije, - subvencija znaša do 15 % upravičenih stroškov oz. največ 500.000,00 SIT na upravičenca letno. 3.5. Nakup zemljišča za poslovne namene: - nakup zemljišča za gradnjo novega objekta - potrebe poslovne dejavnosti (razširitev ali uvajanje novih programov), - zemljišče se lahko nahaja le na območju občine Kidričevo, - upravičenec mora imeti poslovni prostor ali zemljišče, za katero je uveljavljal subvencijo, najmanj 5 let po prejemu subvencije (ne sme ga prodati oz. odtujiti), - subvencija znaša do 15 % upravičenih stroškov oz. največ 500.000,00 SIT na upravičenca letno. IV. ROK ZA ODDAJO VLOG IN OBRAVNAVA VLOG - rok za oddajo vlog je do porabe sredstev za posamezne namene, vendar najpozneje do 20. 1 1.2005. Vloge se oddajo na obrazcih, ki jih prosilci dobijo na Občini Kidričevo pri gospe Zdenki Frank; - prosilci lahko oddajo vloge osebno na občinski upravi občine Kidričevo ali jih pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom »razpis-gospodarstvo, ne odpiraj«; - odbor za gospodarstvo bo pravočasno oddane vloge obravnaval do 31. maja 2005, do 30. septembra 2005 in do 25. novembra 2005, razen subvencije »Nastop podjetnikov na sejmih in razstavah«. Te vloge bo obravnaval do 25. novembra 2005. Odbor pripravi predlog za razdelitev sredstev, ki ga potrdi župan občine Kidričevo. V. NADZOR NAD NAMENSKO PORABO SREDSTEV Namensko porabo sredstev sproti spremlja in preverja Odbor za gospodarstvo občine Kidričevo ali od njega pooblaščena druga institucija ter člani občinske uprave občine Kidričevo, ki so pristojni za proračun in finance, ki enkrat letno poročajo občinskemu svetu. Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencem do dneva vračila sredstev. Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je za katerikoli namen pridobitve intervencijskih sredstev navajal neresnične podatke na zahtevkih, izgubi vso pravico do interventnih sredstev za tekoče leto z obveznim vračilom že prejetih interventnih sredstev za tekoče leto. Pogoji, ki niso navedeni v razpisu, se izvajajo v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Kidričevo ter o podeljevanju nagrad za inovacije. Dodatne informacije v zvezi s tem razpisom dobijo prosilci na Občini Kidričevo pri gospe Zdenki Frank. Zvonimir Holc, župan občine Kidričevo 2. Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 49/00), Komisija za priznanja in odlikovanja objavlja RAZPIS za podelitev občinskih priznanj Plaketa Občine Kidričevo 7. Plaketa Občine Kidričevo se podeli posameznikom, delovnim skupinam, družbam, zavodom, organom, organizacijam, društvom in drugim pravnim osebam za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja. 2. Komisija za priznanja in odlikovanja razpisuje največ 3 (tri) plakete. predlagani delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, društvu ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev plakete. 4. Pobude za podelitev plakete Občine Kidričevo lahko dajo posamezniki, družbe, zavodi, organizacije, organi, društva in druge pravne osebe. Pobuda mora biti pisna ter argumentirana in obrazložena. Pobudnik ne more predlagati samega sebe. Listina častni občan 5. Listina častni občan se podeli občanom občine Kidričevo in drugim državljanom Republike Slovenije, kakor tudi državljanom tujih držav, ki so z izjemnim delovanjem in stvaritvami na področju gospodarstva, znanosti in umetnosti, športa, kulture in humanitarnih ter drugih dejavnosti prispevali ter zagotovili trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine. 6. Komisija za priznanja in odlikovanja razpisuje največ 1 (eno) listino častni občan. 7. Predlog za listino častni občan mora vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, društvu ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev listine. 8. Pobude za podelitev listine častni občan lahko dajo posamezniki, družbe, zavodi, organizacije, organi, društva in druge pravne osebe. Pobuda mora biti pisna ter argumentirana in obrazložena. Pobudnik ne more predlagati samega sebe. 9. Predlog za podelitev plakete in listine častni občan Občine Kidričevo je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja, na naslov Občina Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom »ne odpiraj - pobuda na razpis za podelitev plakete občine Kidričevo«, do 15. 4. 2005 Babšek Anton, I. r. Predsednik komisije za priznanja in odlikovanja 3. OBVESTILO glede priprave novih prostorskih aktov 3 Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, Predlog za priznanje mora vsebovati oseb- št' \\0/s02' 8/03 " P°Pravek- 58/03 ne podatke kandidata oziroma podatke o " ZZK^ zahteva PnPravo novlh Prostor- OBČINA KIDRIČEVO skih aktov. Zato Občina Kidričevo pristopa k pripravi strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine. Skladno z določili 67. člena Zakona o urejanju prostora lahko vsakdo da pobudo za pripravo strategije prostorskega razvoja občine oziroma prostorskega reda občine. Pobude morajo biti obrazložene in dokumentirane. Obrazci za podajo pobud so na voljo v sprejemni pisarni občinske uprave. Vabimo vas, da si v času do 15. aprila 2005 na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 38 (2. nadstropje) ali v prostorih Občine Kidričevo ogledate veljavne prostorske akte in podate pobude za pripravo strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine. Ogledi so možni v času uradnih ur, to je v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, v sredo pa še od 14. do 16. ure. Številka: 003-03-40/04 Datum: 3. 3. 2005 Zvonimir Holc, župan občine Kidričevo 4. Na podlagi 4. člena Pravilnika o sofinanciranju letovanja otrok iz Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 44/04) objavljamo RAZPIS za sofinanciranje letovanja otrok socialno šibkih družin iz občine Kidričevo Na razpisu lahko sodelujejo starši predšolskih in osnovno šolskih otrok, ki imajo stalno prebivališče v občini Kidričevo in katerih otroci letujejo na morju v »koloniji«, katerih organizator je uspel na razpisu Zavoda za zdravstveno zavarovanje. K pisni vlogi za letovanje otrok je potrebno priložiti: - potrdilo o skupnem gospodinjstvu, - potrdilo o zaposlitvi v preteklem letu, - kopijo odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto ali potrjeno vlogo o napovedi za odmero dohodnine za preteklo leto, - vsi, ki opravljajo samostojno dejavnost (s. p.), priložijo še odločbo oz. napoved za odmero davka iz dejavnosti za preteklo leto, - v primeru, da starši v preteklem letu niso bili zaposleni ali niso bili zaposleni celo leto, potrdilo o bruto plači v zadnjih treh mesecih, - brezposelne osebe priložijo potrdilo Urada za delo, - starši, ki so prejemniki denarne pomoči pri Centru za socialno delo, Odločbo o prejemu denarne pomoči. V primeru večjega števila prijav, kot je na razpolago finančnih sredstev, imajo prednost pri sofinanciranju starši otrok, ki jim v preteklem letu sofinanciranje ni bilo odobreno. V primeru, da teh otrok ni, imajo prednost starši, ki so uvrščeni v nižji razred. Vloge z vsemi prilogami je potrebno poslati na Občino Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, do 20. maja 2005. Vloge, ki bodo prispele po tem datumu, bodo obravnavane le v primeru, da bodo na razpolago še sredstva. Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na Občini Kidričevo pri gospe Zdenki Frank. Odobrena sredstva bodo nakazana organizatorju letovanja. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali in bodo s sklepom zavržene. Občina Kidričevo 5. JAVNI NATEČAJ Za izbiro najboljših turističnih spominkov občine Kidričevo Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, je v občinskem glasilu Ravno polje, ki je izšlo 22. 12. 2004, objavila javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov v občini Kidričevo v letu 2005. Spominke za natečaj bomo sprejemali v prostorih Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, in sicer do 15. 04. 2005. Zupan občine Kidričevo Zvonimir Holc Društva Katoliško kulturno društvo »Zvezdni dol« Kidričevo se predstavlja Po dolgem tehtanju in razmišljanju, kako bi v Kidričevem poživili in razgibali kulturno Življenje, smo se odločili, da ustanovimo društvo, ki bo zajemalo nekako vsa področja našega življenja. Pobudo za ustanovitev društva je prvi izrazil msgr. mag. Anton Pačnik, naš farni župnik, ki je pri ustanovitvi društva tudi vsestransko pomagal. Pripravili smo poslovnik za delovanje društva. Naziv društva se glasi katoliško kulturno društvo »Zvezdni dol«, Kidričevo. Pod tem imenom je bilo društvo tudi uradno registrirano. Po zakonih smo odprli transakcijski račun, registrirali poslovnik in žig društva. KKD Zvezdni dol ni župnijska ali cerkvena ustanova, ampak društvo, ki želi delati za kulturo in najtesneje sodelovati z župnijo. Dne 25. januarja 2004 je bil sklican ustanovitveni občni zbor društva. Prostor v župnijski kapeli je bil polno zaseden, kar dokazuje zainteresiranost. Število članov društva narašča, včlanijo pa se lahko vsi, tudi tisti, ki živijo izven župnije Kidričevo. Na ustanovitvenem občnem zboru je bil izvoljen sedemčlanski upravni odbor, ki mu predseduje g. Jože Soršak. Izvoljen je bil tudi tričlanski nadzorni odbor, ki koordinira delo z raznimi skupinami. Za posamezne dejavnosti po skupinah smo določili vodje. Tako je bil sprejet program dela za leto 2004: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, praznovanje materinskega dne, organiziranje župnijskega dne, planinski pohodi, taborjenja otrok in mladine ter letovanje otrok in mladine na morju, predavanja raznih strokovnjakov s področja vzgoje, izobraževanja, zdravstva in podobno, druženje z ogledom Slovenske kulturne dediščine obiskanega področja, likovne razstave, dramske predstave, razstave ročnih del, izdelava adventnih venčkov, presmecev in podobno, orga- nizacija gospodarskega krožka Drobtinica in izvedba kulinarične razstave ter pogostitve ob prazniku; kot so Župnijski dan, farno žegnanje; farno žegnanje ob prazniku sv. Družine, gostovanje posameznih sekcij pri nas ali kje drugje, organizacija miklavževanja, etnografski krožek; oživljanje narodopisne dediščine, kot so: tepeškanje, tr-jančenje in drugo, ureditev knjižnice in oživitev bralne značke, mladinski novinarski krožek, mladinski krožek za spoznavanje naravnih in kulturnih lepot in znamenitosti, zdrav duh v zdravem življenju - spoznavanje človeških vrednot. Celotni program so vsi z veseljem potrdili in obljubili sodelovanje in angažiranje - KKD Zvezdni dol je torej zaživelo. Želja vseh članov društva je, da se nam pridruži čim več ljudi. Dogovorili smo se, da bomo za lažji začetek delovanja podprli društvo z letno članarino 1.000 SIT za odrasle, za mladino pa je bila članarina simbolična 500 SIT. Da bo ta »čudež«, ki se je zgodil pri nas, res pozitivno zaživel, prosimo in vabimo k razmišljanju, predvsem pa sodelovanju. Lepo 2004 je za nami in KKD Zvezdni dol je v tem obdobju izpolnilo vse zastavljene načrte. Začeli smo s proslavo Slovenskega kulturnega dne. Skupaj smo zapeli slovensko himno, nato pa je sledil program s petjem, recitiranjem lepih Prešernovih verzov, igranjem na flavto in harmoniko. Čudovit zaključek proslave nam je pričaral organist s ponarodelo Prešernovo pesmijo. Ves program je povezovala Gabrijela Milošič. Naslednja prireditev je bila ob praznovanju materinskega dne, kjer so mamice in babice razveselili otroci od najmanjših do največjih s pesmimi in recitacijami. Zelo smo bili veseli nastopa otroki iz vrtca Kidričevo. Sledile so priprave na veliko noč, ki so trajale ves teden. Združili smo prijetno s koristnim in začeli s presmeci. Naredili smo jih kar nekaj in vsak gaje lahko za simbolično ceno dobil. Gospodinjski krožek je pripravil zastavo velikonočnih jedi, dramski krožek pa je pripravil igrico »Žegenj v Sterntalu«, ki so jo izvedli dvakrat, in sicer dopoldan in popoldan pred blagoslovom velikonočnih jedi. Igrica je v celoti uspela, saj smo dobili tudi »žegenj« od »zgoraj« (dež). Vsi smo bili mnenja, da so bili velikonočni prazniki lepši, bolj doživeti za nas in za celo župnijo. Lepo druženje smo pripravili tudi na župnijskem dvorišču, vendar nam je tudi tokrat zagodel dež in tako smo morali program izvesti v cerkvi. Na prireditvi ni manjkalo lepega petja, igranja in recitiranja. Izvedli smo tudi dve krajši igrici, in sicer »Najšibkejši župljan« in »Pri zobozdravniku«. Ko je bilo programa konec, je posijalo sonce in tako smo se preselili a dvorišče, kjer smo vse nastopajoče in obiskovalce tudi pogostili. Seveda pa smo na župnijski dan predstavili delo naših mladih in razdelili priznanja najpri-zadevnejšim (bralna značka, ministranti, za reden obisk verouka in nedeljskih maš, bralcem beril pri nedeljski maši itd.). Daje bil dan lepši in prijetnejši, smo poskrbeli s srečelovom in razstavo cvetja. Tudi poletje ni potekalo v lenarjenju. Za to je poskrbel naš župnik, kije za mlade pripravil razna letovanja in izlete: Uršlja gora, Peca, Triglav, letovanje ob Dravinji in na morju, izlet na Brinjevo goro in Terme Zreče ter izlet na Donačko goro. KKD Zvezdni dol je organiziralo tudi romanje v Mariazell ter po Kozjanskem. Po kratkem zatišju pa so se že pričele priprave na mi-klavževanje. Na povabilo KKD je Miklavž obiskal vse otroke od 6 do 12 let. Seveda nismo mogli odpovedati gostoljubja parkljem, vendar je bilo njihovo gibanje »omejeno«. Čas nas je neprenehoma preganjal in že smo morali začeti pripravljati adventne venčke. Izdelali smo jih kar sami - ob prijetnem večernem druženju. Vsak venček je bil nekaj posebnega - unikat; v vsakem je bilo vpleteno veliko upanja, želja in veselja. Seveda bi morali omeniti še dva vrhunska božična koncerta. Gostili smo mladinski pevski zbor Škofijske gimnazije Maribor in Tamburaški orkester iz Cirkovc. Žal pa tukaj ne moremo omenjati vseh imen nastopajočih, sodelujočih in vseh, ki so dejavnosti in programe pripravljali in izvajali, kakor tudi ne tistih, ki so nam pri tem kakorkoli pomagali (finančno, materialno in moralno). Vsem skupaj prav lepa hvala za leto 2004. Tudi v letu 2005 smo si že zastavili cilje, ki jih želimo izvesti vsaj tako ali pa še bolje kot v preteklem letu. Z delom smo seveda že pričeli ob slovenskem kulturnem prazniku s proslavo. Pripravljamo se na materinski dan, ki bo v soboto, 19. 3., ob 17. uri, potekajo pa tudi že aktivnosti za velikonočne praznike. Vse krajane Kidričevega kakor tudi druge vabimo, da se naših prireditev in razstav v velikem številu udeležijo, saj nam boste s tem dokazali, da tudi vam kultura v Kidričevem nekaj pomeni, istočasno pa nam boste z udeležbo dajali moč in veselje za nadaljnje delo. KKD Zvezdni dol, Kidričevo 14 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LOVRENC Društva / gasilstvo 119. Občni zbor PDG Lovrenc Kot ponavadi so se tudi letos v februarju, točneje osemnajstega, sestali člani in članice PGD Lovrenc na Dr. polju in gostje iz prijateljskih društev. Pozdravni nagovor je imel Anton Leskovar, ki že nekaj let kot predsednik uspešno vodi to društvo. V nadaljevanju smo videli nekaj kulturnega programa, ki so ga pripravili otroci iz OŠ Lovrenc, ljudski pevci in članici domačega društva, ki sta s posrečenim skečem nasmejali vse prisotne. S poročilom je uradni del pričel predsednik, ki je povedal, da so tudi prejšnje leto aktivno delali in delovali v društvu in lokalni skupnosti, kjer so bili prisotni pri vsakem večjem dogodku od postavljanja mlaja v maju do Lovrenčeve nedelje v juliju in dneva od- prtih vrat v oktobru. Izreden pomen dobiva tekmovanje gasilskih veteranov - Memorial Franca Dolenca starejšega, ki ga prirejajo v avgustu in se ga vsako leto udeleži več ekip. Seveda ne gre pozabiti tudi tradicionalnega curkometa, ki vsako leto privabi več ekip in tudi gledalcev. Poveljnik Branko Ivančič je v svojem poročilu predstavil operativno delo v društvu, ki se je letos na srečo omejilo predvsem na preventivo, izobraževanje in tekmovanja. V začetku leta so organizirali izobraževanje za nižje gasilske častnike, na tekmovanju Gasilske zveze Kidričevo pa so dosegli odlične rezultate - L mesto, veterani in mladinci, 2. mesto, pionirke, mladinke, in članice ter 3. Tudi letos so na občnem zboru podelili priznanja prizadevnim in aktivnim članom in članicam. Foto: BT Karel Pavlič že nekaj let budno bdi nad financami društva. mesto člani. V jesenskem času so skrbeli za izobraževanje, ki so ga izvajali tudi na Igu, pregledali hidrantno omrežje in izvajali še mnogo manjših operativnih nalog. Ob tem je poveljnik pri koncu svojega poročila poudaril, daje kar nekaj članov, ki so člani na papirju in bi bilo zaželeno, da pridejo kaj v društvo in na vaje. Načrti za prihodnje leto so usmerjeni predvsem v pripravo častitljivega jubileja društva - 120-letnice, organiziranju srečanja članic podravske regije ter nabavi podvozja za novo gasilsko vozilo. Brigita Tetičkovič ČLANICE GASII SKF ZVEZE KIDRIČEVO Strokovna ekskurzija v Maribor Foto: AL V soboto, 5. marca, so se članice gasilske zveze Kidričevo udeležile strokovne ekskurzije. Tako kot vsako leto je tudi letos komisija za delo s članicami GZ Kidričevo organizirala strokovno usposabljanje, ki je potekalo v Mariboru. Ogledale so si Javni zavod za zaščito in reševanje Maribor, kjer so imele možnosti videti tehniko avtomobilov in prostore, v katerih Zavod deluje, ter se seznanile z njihovim delom. Sledil je ogled Pokrajinskega muzeja Rotovž, v katerem je potekala razstava o zgodovini Maribora ter film o bojih za severno mejo. Srečanje so zaključile s kosilom in veselim druženjem. V okviru izobraževanja članic GZ Kidričevo pa poteka tudi tečaj prve pomoči pod vodstvom Pavle Veler. Prvi del v PGD Cirkovce se je že zaključil, drugi del pa poteka v PGD Lovrenc. Brigita Tetičkovič Društva / Vzgoja in izobraževanje RDEČI KRIŽ CIRKOVCE Zlata zapestnica Francu Trčku Od 1.1.2003 do 31.12.2004 je bilo na področju Krajevne organizacije Rdečega križa Cirkovce izvedenih 7 akcij, na katerih je bilo opravljeno 400 odvzemov.Aktivnih je 150 krvodajalcev, od tega 14 žensk. Na posamezno akcijo pride tudi do šestdeset krvodajalcev.V zadnjih dveh letih smo pridobili 21 novih članov. Čeravno so krvodajalci zaposleni na različnih področjih, si radi vzamejo čas, da s svojo predragoceno tekočino rešujejo življenja. Veliko nam pomenijo ti požrtvovalni ljudje, skušamo jim nuditi prijetno vzdušje med nami in jim povedati, da cenimo njihovo dejanje. Po vsaki akciji organiziramo zakusko, novi krvodajalec dobi buteljko, krvodajalka pa lončnico. Na skupščini podelimo zlate obeske tistim, ki dosežejo 50 odvzemov krvi. Tisti, ki pa da 100 krat kri, pa dobi zlato zapestnico, takoj po akciji pa mu pripravimo skromno svečanost. Na letošnji skupščini smo podelili takšno zapestnico Francu Trčku za 105 odvzemov. Naš rekorder pa je Oskar Šturm z 122 krat darovano krvjo. Ponosni smo na: Martin Golenko, ki je daroval 90 krat kri, Jože Frangež je daroval 81 krat kri, Alojz Mlaker je daroval 80 kat kri, Iskrena hvala, vsem daro- Foto: Š. Trčko valcem in vljudno vablje- Plakete,priznanja in značke pa smo podelili še ena-inšestdesetim krvodajalcem, ki so darovali od 5 do 49 krat kri. V naši organizaciji se počutijo krvodajalci dobro,to nam dokazujejo tudi člani, ki se nam pridružujejo iz bližnjih vasi in celo iz Maribora in Ptuja. Franc Petek je daroval 81 krat kri, Štefan Potočnik je daroval 81 krat kri, Stanko Zajčje daroval 72 krat kri, Vinko Gorjup je daroval 70 krat kri, Peter Petek je daroval 70 krat kri, Zvonko Cesarje daroval 60 krat kri, Branko Ferlež je daroval 65 krat kri, Franc Jurgec je daroval 60 krat kri, Franc Medved je daroval 60 krat kri, Danilo Beranič je daroval 53 krat kri, Janez Bombekje daroval 51 krat kri, Anton Frangež je aroval 50 krat kri, Marjan Hergan je daroval 51 krat kri, Stanko Lah je daroval 55 krat kri, Milan Munda je daroval 55 krat kri, Jure Novak je daroval 51 krat kri in Franc Paj je daroval 53 kri. ni vsi zdravi ljudje nad 18 let v naše vrste. Dovolite mi, da se v tej številki Ravno polje, iskreno opravičim donatorju v akciji Drobtinica AVTOSERVIS Pongrce - Stanku in Rozaliji Krničar, ker sem jih pri zahvali nehote izpustila. Predsednik komisije za krvodajalstvo: Martin Golenko Predsednik KO RKS:Pavla VELER VRTFC KIDRIČEVO Nov vrtec kdaj in kje? Vrtec Kidričevo je že 40 let stara montažna gradnja, ki že dolgo več ne ustreza standardom in normativom. Igralnice so male, temne, uporabno dovoljenje za kuhinjo nam podaljšujejo vsako leto. Vedno več imamo težav z vzdrževanjem zgradbe. Zraven tega pa imamo premalo prostora, da bi lahko zadovoljili potrebam po vzgoji in varstvu pri nas. Trenutno imamo v vrtcu Kidričevo osem oddelkov, 4 jaslične in 4 vrteške oddelke, v katerih je 145 otrok. Kljub temu imamo maksimalno zasedene oddelke, 14 in 24 otrok, čeprav so novi normativi nižji 12 in 22 otrok. Nove normative smo imeli s strani ob čine že potrjene, vendar smo morali pred začetkom šolskega leta sprejeti še dva otroka na vsak oddelek, da ni preveč otrok ostalo zunaj. Težava je tudi v tem, ker je veliko povpraševanje za jasli med letom, mi tako rekoč ne moremo sprejeti niti enega otroka, če se kakšen ne izpiše, ker je s 1. septembrom vse zasedeno. Veliko je tudi povpraševanje po izmenskem vrtcu, vendar ga zaradi prostorske stiske ne moremo imeti. V našem vrtcu so tudi otroci iz drugih občin in njihovi starši delajo v Talumu, Boxmar-ku in v neposredni bližini Kidričevega. Kidričevo bo postalo v prihodnosti mesto, saj smo že v integralnem razvoju leta 2000 opredelili razvoj naselja Kidričevega v mesto, zato menimo, da bo otrok dovolj tudi za večji vrtec, kot ga imamo sedaj. V širši javnosti v Sloveniji se ogromno govori o prenizki nataliteti - premalo rojstev - in upamo, da se bo položaj družin izboljšal in da bo tudi število rojstev naraslo. Zavedati se moramo, da gradimo za daljše obdobje - 50 do 100 let - in misliti na to, da bomo otrokom lahko nudili najboljše, kar je možno in zadovoljili vsem potrebam po vzgoji in varstvu v Kidričevem in širši okolici. Zaradi tega nas je občina Kidričevo leta 1999 prijavila na razpis Ministrstva za šolstvo, znanost in šport za novogradnjo in bili smo uvrščeni zelo visoko, na 23. mesto. Ministrstvo za šolstvo znanost in šport pri novogradnjah sofinancira 50 % investicije po predpisih in standardih. Graditi naj bi začeli konec leta 2002, nato se je prestavilo na 2003, na 2004 in se ta začetek gradnje zmeraj odmika predvsem zaradi izgradnje in obnove osnovne šole v Kidričevem in Cirkovcah. Izdelali so se lepi načrti za dvanajst oddelkov in v avgustu 2004 smo tudi pridobili gradbeno dovoljenje za nov vrtec, ki naj bi stal zraven že obstoječega vrtca. Ta lokacija, kjer imamo sedaj vrtec, je idealna za razvoj in bivanje predšolskih otrok, glede njihovih potreb, značilnosti razvoja in počutja. Smo tako rekoč v parku, kije tudi imenovan Park mladosti in ta prostor omogoča optimalne možnosti za bivanje in vsestranski razvoj predšolskega otroka. Tukaj imajo otroci svoj mir, saj mnogi potrebujejo tudi počitek in se počutijo predvsem varno. Nov vrtec je načrtovan z dvanajstimi oddelki, zato da bi lahko omogočili še izmenski vrtec. V septembru 2004 smo se z ob čino dogovorili, da bi vrtec gradili etapno, najprej deset oddelkov, nato pa še dva, in to predvsem zaradi lažjega financiranja s strani občine in da se izbere cenejši material za fasado in bi se s tem lahko kar nekaj privarčevalo. Tako smo se že veselili, da bomo začeli zidati nov vrtec. Iz medijev smo v začetku leta 2005 izvedeli, da naj bi se lokacija vrtca spre- menila in bi se gradil kot prizidek k osnovni šoli Kidričevo s skupno kuhinjo, ker šolska trenutno ne obratuje - vozijo hrano iz Cirkovc. Kuhinjo nujno potrebujejo. Gospod župan občine Kidričevo je na moje vprašanje, kako je s tem, pojasnil, da res razmišljajo o tem z vidika, da bi lahko investicijo pocenili, vendar bodo vsekakor proučili, če je za predšolske otroke takšna umestitev dobra. Upam, da bo tako, kajti naj mlajši se ne morejo postaviti zase, ker so še premajhni in so odvisni od nas, zato moramo mi poskrbeti zanje in jim omogočiti najboljše, saj imajo do tega pravico. Povedala sem mu tudi. da za otroke od enajstih mesecev do štirinajst let in pol umestitev v skupen prostor, ločen samo z žičnato ograjo, ni priporočljiva, kajti to sta dve različni generaciji s svojo posebno specifiko razvoja, potrebami in ritmom življenja. Tu so vendar dojenčki, ki rabijo počitek in hkrati svoj mir, ki pa ga bo na skupnem prostoru težko zagotoviti. Specifičnost vrtca bi bilo potrebno upoštevati pri novogradnjah sploh večjih vrtcev. V preteklosti so to dobro upoštevali in gradili vrtce na samostojnih lokacijah. Glede primernosti lokacije sem se kot ravnateljica na strokovne institucije obrnila za mnenje, kaj je za predšolske otroke primernejše. Strokovne institucije: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Skupnost vrtec Slovenije, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor, in pedagoški svetovalni delavci so mnenja, da je za otroke predšolskega obdobja vsekakor primernejša samostojna lokacija vrtca, ki naj bi spodbudno in umirjeno delovala na otroke, že zaradi različnih potreb in faz v razvoju teh otrok, posebnega ritma življenja v tem obdobju - popoldanski počitek predvsem pri dojenčkih. Pomemben je tudi občutek varnosti, ki naj bi jo otrok občutil in s strani strokovnih delavcev vrtca možnost zagotovitev popolne varnosti našim otrokom. Delavci vrtca in starši smo prav tako mnenja, daje primernejše in bolj spodbudno okolje na tem mestu, kjer že imamo vrtec in upamo, da bo lokalna skupnost prisluhnila potrebam in željam predšolskih otrok in se pravilno odločila. Ravnateljica Neža Šešo VRTEC V KIDRIČEVFM VRTEC NA ZIMOVANJU Otroci iz vrtca Kidričevo in OE Cirkovce so, kot že več let zaporedoma, bili v času od 21. do 25. februarja 2005 na zimo vanju na Kopah. Zimovanja se je udeležilo 29 otrok, zanje pa je skrbelo 5 vzgojiteljic (Jerica Perkovič, Monika Šešo, Ivanka Kovačič, Mari- ca Hrovat in Stanka Novak). Da bi gospa ravnateljica Neža Šešo spoznala utrip našega življenja, nas je letos za nekaj dni obiskala in nas tudi posnela. Kako smo preživeli zimovanje, pa na malo drugačen način - v verzih: Ker snega v dolini dolgo ni bilo, smo menili, da na Pohorju zagotovo bo. S starši smo se vse zmenili, spakirali, se poslovili in z avtobusom na Kope krenili. Kope so res velik hrib, s samimi smrekami pokrit in med njimi Grmovškov dom kot »hiša iz pravljice« skrit. Lepo smo se po sobah nastanili in se takoj na sneg zapodili, se smučati učili, tudi na sanke, lopate in igre na snegu nismo pozabili. Kondicije smo veliko dobili, zato smo z baterijami na nočni pohod krenili in v temi gozdnemu škratu sledili. Doživljaj nam bo dolgo v spominu ostal, saj se nihče od nas ni bal, zato pa nam je dobri škrat darila dal. Obiskala sta nas tudi gospoda dva. Policist nam je razložil, kako je treba na smučišču ravnati, gozdar pa, kako pohorsko naravo spoštovati. Na zimovanju smo se res lepo imeli, se igrali, risali, poslušali pravljice, peli in v disku veselo se vrteli. Vse dneve smo se veselili, si medalje in priznanja prislužili, zraven pa se še našo »Zimsko himno« naučili. Pet dni je hitro minilo in kar vsak dan je snežilo. Z bogatimi izkušnjami v mislih in srcih smo se v dolino vrnili in se k staršem privili. Vzgojiteljica: Stanka Novak Vzgoja in izobraževanje / Kultura 17 SPIS Razmišljanje Od starih staršev večkrat slišim besede: “Ah, kako je vam mladim lepo. Ničesar vam ni potrebno početi. Ko smo bili mi mladi, smo morali vsak dan delati, pomagati, ničesar nismo smeli reči proti starejšim, vi pa tako jezikate! Le kam gre svet! Ja, mladost je norost!” Vse lepo in prav, si mislim. To drži. Nekateri premalo pomagamo doma. Nekateri so do starejših res bolj neprijazni. Toda če vprašate mene, starejši, ki pravijo tako, nas ne poznajo dobro. Takrat, ko so bili še oni mladi, je bilo res drugače; ni bilo toliko drog kot danes, pa toliko alkohola in cigaret. Nekateri mladostniki se s tem srečajo prej, če so doma v mestu. Veliko jih poskusi alkohol ali cigarete zaradi pritiska družbe, ker nočejo izpasti reve. In ko se to zgodi, se mnogi ne morejo več rešiti iz teh pasti. Prav je, da mediji opozarjajo na te nevarnosti. Morda celo nekoliko premalo. Mladostniki bi se morali bolj zavedati, v kaj se spuščajo. Sama o tem veliko razmišljam. Sprašujem se, kaj naj storim, če se znajdem v takšni ali drugačni situaciji. In kako me bodo drugi sprejeli? Velikokrat preberem v časopisu, kako je ta ali oni mladoletnik končal zaradi drog ali alkohola. Sprašujem se, koliko jih bo še umrlo tako kot oni, preden bodo drugi spoznali, da jim to samo škodi. Bom med njimi morda tudi jaz? Teh skrbi se otresem in si pač rečem, da v tako družbo ne bom zahajala. Prav je, da nas na to opozarjajo tudi starši. Vendar bi nas morali opozarjati na pasti življenja in nas ne samo strašiti. Vedeti bi morali, da se bo njihov otrok v življenju zagotovo znašel pred težko situacijo. Za starejše ne vem, kako je bilo pri njih z ljubeznijo. Praviloma se o tem ne govori. Toda mislim, da se današnji mladostniki srečajo z ljubeznijo v zgodnejših letih, kot so se včasih. O tem morda mediji OBČINA KIDRIČEVO celo premalo poročajo, čeprav sem pa našla že veliko knjig, ki dajejo neke informacije, kaj storiti, ko te zapusti »ljubezen«, kaj storiti, če ti je nekdo všeč, kaj storiti, ko so pred nami prvi spolni odnosi ... Zame so te informacije veliko presplošne. Da, ljubezen, to je res lepa stvar, kar ve vsak. Mislim, daje ljubezen tudi velika odgovornost. Vsak mora razmišljati tudi o prihodnosti v ljubezni, o posledicah, recimo kakšna neljuba zanositev. Tudi o tem bi morali večkrat pisati. Ko smo že pri prihodnosti, je velika odgovornost za mlade izobraževanje. Sama sem v osmem, zadnjem razredu. Že od prvega razreda poslušam v šoli in doma, kako je izobrazba pomembna, da se moramo veliko učiti, da dosežemo želeni poklic. Ne vem za sošolce, toda tega govoričenja imam že polna ušesa. Vem, da nam želijo odrasli pomagati in prav je tako. Tega sem se tudi jaz držala in se od četrtega razreda dalje učila, kolikor se mi je zdelo potrebno. Seveda sem se ubadala s tem, kaj bom po poklicu. Starši so mi govorili, da imam o tem še čas razmišljati. Tako sem bila od šestega razreda dalje prepričana, da se bom vpisala v ptujsko gimnazijo. Sedaj, ko sem pa v osmem razredu, vse več premišljujem, če delam prav. Kaj če mi bo potem žal? Če to ni zame? Celo šolsko leto že tehtam vse možnosti. Včasih pomislim na druge, odrasle. Na tiste, ki niso zadovoljni s svojim poklicem. Marsikdo obžaluje. Ob tem meje zelo strah. Toda odločila sem se, da se bom vseeno vpisala v gimnazijo, ki sem jo imela že tako dolgo v mislih. Po eni strani je res bolje, da to veš nekaj let naprej. Toda kam se bom vpisala po končani gimnaziji, nimam pojma! Pa me že čaka nova naloga. Vendar verjamem, daje vsak človek sposoben opravljati več del, kjer bi uspel. Upam, da bom našla tisto, kjer bom uspešna. Eva Koren 8. c OŠ Cirkovce Obisk ministra za šolstvo in šport Dne, 7. marca 2005 so minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, državna sekretarka dr. Magdalena Šverc s sodelavci obiskali Občino Kidričevo. S predstavniki občine so se pogovarjali o investicijah na področju šolstva in predšolske vzgoje ter o možnih rešitvah načina in višine financiranja s strani države. Predstavljeni so jim bili projekti, kijih želi speljati občina v naslednjih letih. Minister sije skupaj s so- delavci ogledal tudi Osnovno šolo Borisa Kidriča v Kidričevem, kjer mu je ravnatelj šole Brane Tonejc razkazal prostore šole in probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Zupan občine Kidričevo Zvonimir Holc VEČER S PISATELJEM TONETOM PARTLJIČEM Zavijmo resnice v prijetne šale li dan kulture, 3. 12. 2004, povabljeni v našo majhno, a skrbno vzdrževano knjižnico na druženje s pisateljem Tonetom Partljičem. Humorist, pisec komedij in dram nam je predstavil odlomke svojih del. Sočustvovali smo z njegovo »Miciko« v zgodbi »Takega otrokeca pa bi tudi jaz imela«, o pripovedi o svoji profesorici slovenščine in se smejali dogodivščinam, ki jih opisuje večinoma iz svojega življenja. Gospod Partljič je pisatelj, ki se pri-Partljič med pripovedovanjem v naši knjižnici. bliža bralcu tako živo, da se v njego- Foto. S. Kerbler vjjj delih nekako prepoznaš tudi sam Vsako leto nas prijetno preseneti DPD Svo- ali pa imaš občutek, da njegove juna boda iz Kidričevega. Lani smo bili na ta vese- ke srečuješ vsak dan. Tako so ti domači, kot da živijo s teboj. Ura in pol druženja, zavijanja resnic v prijetne šale, kot je poimenovala večer predsednica, je prehitro minila. Tako kot Partljiču, je tudi meni žal, da se tega malo bolj ne držimo. Pisatelju želim še veliko uspešnega ustvarjanja. Lepo bi bilo, če bi se čez nekaj let spet srečali in potrdili njegovo geslo: »Kdor ne bere slovenskih knjig, mi ne zamerite, zame ni Slovenec.« Jaz pa upam, da bodo take večere, pravim jim »za dušo«, še naprej prirejali. Najlepša hvala vsem. ki se trudijo, da nam je lepo. Tina Emeršič ŠPORTNO DRUŠTVO VODNI ŠKRAT Aerobika - prijetno in koristno V nekaj vrsticah naj napišem nekaj malega o nas. Lani poleti smo ustanovili športno društvo Vodni škrat. Člani društva Poslanstvo društva je, da znanja in izkušnje, ki smo sijih nabrali v prejšnjih letih, čim bolj in na preprost način razširimo med Foto: ZP ljudi in s tem izboljšamo kakovost življenja. Delovali bomo na področju rekreacije in zdravega načina življenja. V prihodnosti bomo organizirali različne oblike druženja, na katerih bomo delovali po načelu PRIJETNO S KORISTNIM. O vseh aktivnostih društva vas bomo obveščali na naši domači spletni strani www.vodni-skrat.com in pa na ravni lokalnih medijev. Seveda smo tudi odprti za različne nove predloge in pa za nove člane, ki jih zanima delo v društvu. Zaenkrat smo pripravili rekreacijo v obliki aerobike v Domu krajanov v Kungoti, ki poteka vsak petek ob 18. uri. Vsi zainteresirani še vedno vabljeni in se še nam lahko pridružite! Vadba poteka pod vodstvom priznanega in dolgoletnega inštruktorja aerobike iz Centra aerobike na Ptuju Andreja Cafuta! Za vse informacije in predloge pa nas obiščite na spletni strani, nam pišite oziroma nas pokličite! Pozdravljeni v imenu ŠD Vodni škrat! Zvonko Peršuh, predsednik Športno društvo Vodni škrat Kungota 142 2325 Kidričevo Tel. 041/327 207 www.vodni-skrat.com vodni. skrat@emai l.si ŠPORTNO DRUŠTVO NIKA Tečaj latinsko-ameriških plesov ŠD Nika se ukvarja z organiza- vadnici v Lovrencu na Dr. polju. cijo in izvedbo tečajev smučanja za otroke, sodelovanjem v poletnih in zimskih šolah v naravi, poučevanjem plavanja, organizacijo turnega smučanja, sodelovanjem v vlogah sodnikov alpskega smučanja - svetovni pokal Zlata lisica, mladinsko svetovno prvenstvo in mnoge druge tekme. Letos društvo organizira tečaj latinsko-ameriških plesov (salsa, ča ča ča, blus, bačata itd.) v telo- Vodi plesna učiteljica Anett Vilhar iz Maribora. Za vse željne plesa dobra informacija, kmalu bo organiziran še en latinskoameriški tečaj plesa. Pohvalimo pa se lahko še z uspešno izpeljanim tečajem plavanja za odrasle! Vse informacije na gsm: 041/983-897. Predsednik: Boštjan Zupanič Smučarski tečaj ŠD Nika Foto BZ Košarka v Cirkovcah Tiskarna Ekart Design ŠD Cirkovce - KK Pivovarna Laško Veterani 69 : 78 3. tradicionalna tekma ob dnevu samostojnosti med TISKARNO EKART DESIGN ŠD CIRKOVCE in PIVOVARNO LAŠKO VETERANI, ki je potekala v športni dvorani Cirkovce, v četrtek, 30. 12. 2004 je minila v izredno športnem vzdušju in z nekaj atraktivnimi potezami, ki so včasih že spominjale na NBA, kakor tudi predstavitvijo igralcev in met na koš obiskovalcev za 3 točke. Tekmo je spremljalo okrog 100 ljudi, ki so bili nad predstavitvijo obeh ekip navdušeni. Tiskarna Ekart Design ŠD Cirkovce. Foto: Arhiv društva V prvi četrtini so si gostje priigrali nekoliko večjo prednost in četrtino zaključili z rezultatom 13 : 20. Po grožnji trenerja, da po tekmi ne bo pijače, so domačini strnili svoje vrste in gostujoči koš napolnili, kot da Miklavž šele pride. Tekma seje ob polčasu končala z rezultatom 35 : 37 v prid »pivskih veteranov«. Med polčasom je potekalo tekmovanje v metanju trojk. Zmagal je Matjaž Frangež iz ekipe Tiskarna Ekart Design ŠD Cirkovce s 6 od skupno 9 zadetih trojk. V tretji četrtini seje ponovil scenarij prve četrtine in gostje so znova ušli na 8 točk razlike. Po tretji četrtini so igralci raz- Ekipa Jado čevlji ŠD Cirkovce delili žoge med občinstvo, ki je sodelovalo v metanju trojk za mamljive nagrade. Zadnjo četrtino so domačini pričeli bolje in se gostom približali, vendar jih je v končnici tekme izdala »kratka klop«. Omeniti velja še najboljše strelce pri obeh ekipah. Pri domačinih je bil z 28 točkami najboljši Uroš Goričan, pri gostih pa s 24 točkami Tone Blagotinšek. Na končuje sledila zahvala sponzorjem, ki so omogočili tekmo: Tiskarna Ekart Design - Roman Ekart, Avtoprevozništvo Srečko Frangež, s. p., Frizerski salon Karmen in Jura, Gostilna Kurež Šikole, Avtoservis Krni čar Stanko, s. p., Bar Neža Jablane. S tem pa še tekme zdaleč ni bilo konec, saj so peto četrtino dobili domačini v gostilni Kurež in šesto v Baru Neža. Naj tukaj omenimo še, da je simpatična ekipa KK Pivovarne Laško Veterani 15. 1. 2005 odpotovala na Svetovno prvenstvo košarkarskih veteranov nad 35 let, ki seje odigralo na Novi Ze- landiji! »Fantje« so osvojili odlično drugo mesto. Več na spletni strani: http://www.sportnodrustvocir-kovce.si/Basket/Tekma200412-30.htm Trener Vlado Brglez NOGOMETAŠI ŠD CIRKOVCF Nastop ekipe Jado Čevlji izjemen Naša ekipa je odlično nastopala v Zimski ligi Medobčinske nogometne zveze Ptuj, ki je bila' zastopana s praktično vsemi najboljšimi igralci nogometa v regiji Spodnje Podravje (Štajerska liga). Zimska liga traja med premorom v ligaških tekmovanjih velikega nogometa in je orga- Polfinale: Tekma za 3. mesto: nizirana izjemno profesionalno pod okriljem regionalne nogometne zveze praktično vsak vikend v zimskem času. Novo leto so naši fantje pričakali kot vodilna ekipa v skupini B in se nato uvrstili v končnico lige, v katero sta se uvrstili dve naj- Jado čevlji ŠD Cirkovce - Poetovio Vitomarci Pomaranča bar 2-4 Rožice - Avtoelektrika Bračič 3-0 Jado čevlji ŠD Cirkovce - Avtoelektrika Bračič 10-2 Finale: Poetovio Vitomarci Pomaranča bar - Rožice 3-0 boljši ekipi iz dveh ligaških skupin, kjer se igra po sistemu vsak z vsakim. Najboljše ekipe si ne morejo privoščiti spodrsljaja, saj to lahko pomeni slovo od končnice.Dan odločitve je tako bil v nedeljo, 30. 1. 2005, v Športni dvorani Srednješolskega centra Ptuj. V razburljivi končnici je naša ekipa Jado Čevlji ŠD Cirkovce v polfinalni tekmi z ekipo Poetovio, ki je verjetno bila finale pred finalom, po številnih neizkoriščenih priložnostih izgubila z 2:4, nato pa suvereno premagala ekipo Avtoelektrika Bračič z 10:2 v tekmi za tretje mesto. Tukaj še rezultati: Ponovno izjemen uspeh naše ekipe, ki ji iskreno čestitamo. Lahko smo veseli, da igramo v Cirkovcah najboljši dvoranski nogomet v občini Kidričevo. Zahvale: Najprej seje treba zahvaliti vodstvu in članom ekipe: neutrudnemu Francu Novaku in Samu Gajserju za komercialne in strokovne napore. Člani ekipe so bili: Igor Perkovič, Dejan Žolek, Leon Hrovat, Silvo Plošnik, Daniel Voglar, Aljaž Medved, Jura Novak, Matjaž Frangež, Boštjan Frangež, Luka Pekez in Samo Gajser. Glavni sponzorje bil Janez Do- lenc ml. - JADO ČEVLJI Čevljarstvo Dolenc, s. p., kije glavni sponzor vsega nogometnega dogajanja v okviru ŠD CIRKOVCE in brez katerega ne bi bilo toliko športnih uspehov in tudi družabnega dogajanja. Zahvala tudi vsem navijačem, ki ste se nam pridružili ta dan in na vseh ostalih tekmah. Več slik si lahko ogledate na spletni strani http://www.SportnoDrustvo- Cirkovce.si/Nogomet/Zimska- LigaMNZPtuj05.htm Mirko Draškovič ODBOR ZA VARSTVO OKOLJA IN POŽARNO VARNOST »DIVJA ODLAGALIŠČA V NAŠI OBČINI JE ZIMA SKRILA, A POMLAD SPET ODKRILA.« Spoštovani občani! Ali mora biti naše okolje res tako? Zanimivosti ODBOR ZA VARSTVO OKOLJA IN POŽARNO VARNOST OBČINA KIDRIČEVO Odbor za varstvo okolja in požarno varnost Odbor za varstvo okolja in požarno varnost obvešča vse občane, da bo občinska akcija čiščenja okolja v soboto, 9. aprila 2005. V primeru slabega vremena se akcija izvede naslednjo soboto. Predsednik odbora za varstvo okolja in požarno varnost Slavko Feguš Zanimivosti 22 NOVI PEČAT ZA ZGODOVINO ŠIKOL. OBČINE KIDRIČEVO IN DRAVSKEGA POLJA Šikole na razglednici Misel in želja, da ustvarim razglednico, je stara več let. Takrat so to bile lahko samo sanje, saj nisem imel možnosti tega projekta izpeljati. Takrat še namreč naša delavnica ni bila tako razvita, nisem imel tiskarskih strojev in tudi zadovoljivega gradiva ni bilo. Nekje pred letom dni, nekega nedeljskega večera, sem po računalniku listal fotografije in kar naenkrat se mi je utrnila ideja, daje pravi trenutek, da bi za svojo rodno vas naredil razglednico. Ta isti trenutek sem poklical prijatelja Robija Horvata v Celje, ki se s fotografijo ukvarja že kar nekaj časa in ga vprašal, kaj meni o tem projektu. Robi je do pred dvema letoma živel v Zg. Jablanah in je bil navdušen nad idejo, zato sva se kar hitro v nekaj dneh videla in skupaj pogledala fotogradivo. Od takrat dalje sva intenzivno delala na iskanju časovno pravih in zanimivih trenutkov za izdelavo čim boljših fotografij. Bogdan Babšek (levo) In Robi Horvat. Po skupnem izboru med ogromno fotografijami so se začele priprave na samo tehnično izvedbo razglednice, torej grafična podoba, tisk, dodelava ... Podobo razglednice sem hotel narediti drugačno od drugih, zato je nastala razglednica iz dveh delov, torej prepogljiva oz. drugi del, na katerem je opis in zgodovina kraja ter zemljevid, se odtrga in ostane samo razglednica za pošiljanje. Vas leži na nadmorski višini 234 m, je gosto naseljena in šteje približno 320 prebivalcev, od katerih se jih 40 % ukvarja s kmetijstvom, ostali pa večinoma službujejo v Mariboru. Kraj zavzema s kmetijskimi površinami približno 573 ha. Skozi naselje Šikole tečeta dva potoka Prednica in Reka. Ljudje nas poznajo po štorkljah. Imamo tudi zelo bogato zgodovino. Na obrobju vasi je ohranjeno “slopno znamenje” iz 16. stoletja ali “križ pri veliki cesti”. Znamenje ima elemente poznogotskega sloga. Velika cesta, kakor je bila imenovana v časih rimskega imperija, je _______ vodila čez vas (smer: Celeia (Celje)-Poetovio (Ptuj)). Šiko- le so se v teh časih imenovale Schikola. Zanimivo je, da je bila v tedanjih časih tukaj cestna postaja imenovana “Pul- tovia” (prevedeno: “pred Ptujem”). Na tej zadnji postaji pred Ptujem so se ustavljali popotniki, ki so se lahko okrepčali, napojili konje in tudi prespali. Zavedajoča se, daje to na nek način zgodovinski trenutek za Šikole in za vse odprte ljudi, ki smo rojeni v teh majhnih podeželskih vasicah, sva si zadala cilj, da ne razdelimo razglednice samo po poštah, trgovinah, gostilnah itd. Cilj nam je bil narediti razstavo fotografij z naslovom Šikole v sliki, na kateri bova dostojno predstavila in razdelila (brezplačno) razglednice med obiskovalce in šele nato po zgoraj omenjenih lokacijah. Določila sva datume za odprtje razstave fotografij, od OŠ Cirkovce sva si izposodila panoje za fotografije, od PGD Šikole in SK Dravsko polje uredila izposojo dvorane itd. Nekaj seje razposlalo vabil, letaki so se razdelili po Šikolah, plakatirali smo po nekaj sosednjih vaseh, obveščalo seje preko Radia Ptuj in kabelske televizije Cirkovce, za kaj več se pa nam ni finančno izšlo. Kompletno finančno pokritost izdaje razglednice sva zagotovila Reklamni atelje Babšek in Gostilna Kureš. Pri razstavi fotografij, katerih avtorja sva midva z Robijem, so nama pomagali: Tina Baštevc, Nina Babšek, Anemari Vičar, Foto Tabor ... Tako je v Šikolah, 25. junija 2004, prvič v zgodovini nastala samostojna razglednica Šikol. V teh treh dneh razstave od 25. do 27. junija smo razdelili približno 1000 razglednic, ki so šle po besedah obiskovalcev skoraj po celem svetu (Švedska, Nemčija, Kanada, ZDA, Avstralija ...) V knjigo gostov pa seje vpisalo 189 obiskovalcev, ki so vsi napisali pozitivno kritiko z želijo, da projekt ni bil prvi in zadnji. Medijsko pozornost so nam s člankom namenili Štajerski tednik in Večer ter KTV Cirkovce s posnetkom 20-minutne reportaže. Večina obiskovalcev pa je mislila, da je ta razstava glede na datum v sklopu občinskih prireditev, ampak žal občina ni hotela sodelovat pri tem projektu. Vsem obiskovalcem lepa hvala za obisk, če pa kdo želi razglednice, imamo jih v tiskarni v Šikolah, saj smo naredili ponatis. Bogdan Babšek Ekologija KLUB LJUBITELJEV KLASIČNIH IN ŠPORTNIH VOZIL KIDRIČEVO S polno paro v leto 2005 Veseli smo, da se lahko ponovno oglasimo v glasilu Ravno polje. Klub ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo je z novim letom že aktivno začel s pripravami na 5. skupščino Kluba, ki bo 4. 3. 2005. Za ljubitelje oldtimerjev v zimskem času ni bilo počitka (razen za njihove jeklene konjičke). Člani kluba smo se čez zimo udeležili izobraževanj tehničnih komisarjev in športnih funkcionarjev v Ljubljani na sedežu Zveze SVS, katere član je Klub. Nekateri člani Kluba pa bodo letos poskusili osvojiti naslov državnega prvaka Zveze SVS. Zveza SVS namreč vsako leto organizira državno prvenstvo, kjer se tekmuje na 8 dirkah v Sloveniji v točnostih vožnja, hitrostnih dirkah ... Prvenstva se bomo udeležili z zelo atraktivnimi vozili. Prvi med njimi bo Harley Davidson iz leta 1927 s prostornino 1200 cm3. Motorje last ustanovnega člana Kluba, zaupan pa bo predsedniku Kluba, da bo skušal z njim osvojiti lovoriko državnega prvaka v kategoriji predvojnih vozil. Drug motor pa bo NSU 175 iz leta 1960, ki se bo boril med mlajšimi soudeleženci. Na prvenstvo se bomo odpravili tudi z avtomobilom, in sicer z mercedesom 170 S iz leta 1950. Letošnje leto bo za nas dokaj pestro, saj nas čaka kar nekaj pomembnih prireditev. Pričeli bomo 19. marca 2005, ko si bomo ogledali old-timerski sejem v Miinchnu. Sledilo bo klubsko srečanje 8. 5. 2005, kjer bomo iz zimskih spancev prebudili naše jeklene konjičke. Tako kot vsako leto doslej bomo tudi letos organizirali Mednarodno srečanje starodobnih vozil, ki bo potekalo 26. 6. 2005 v času občinskega praznika občine Kidričevo. V jeseni bomo organizirali Mednarodno razstavo starodobnih vozil na Hajdini, ob otvoritvi poslovno-stano-vanjskega objekta, kamor nas je povabil hajdinski župan. V Klubu razmišljamo tudi o ustanovitvi sekcije starodobnih traktorjev, saj imamo v Klubu že obnovljen traktor stayer, ki nam je v ponos in vzpodbudo drugim, ki razmišljajo o obnovitvi le-teh, saj živimo v zelo kmetijskem delu Slovenije. Čaka nas naporno in delavno leto, seveda pa boste kaj novega o nas zvedeli ponovno v novi številki glasila Ravno Polje, do takrat pa prejmite lep oldtimerski pozdrav! Stanko Kores ml., tajnik kluba 13. Fašenk v Cirkovcah 35 RRUNO Polde 2005 352(497.4 Kidričevo) 6001111,1 COBISS 0