GLASILO PRIJATELJEV SVETE GORE LETNIK H ŠTEVILKA 4 DECEMBER 1996 SMktì (D3i«mB SPOROČILO SVETOGORSKE KRALJICE Kadar potrebujemo dobrino od dobrega Boga, se zatečemo k Materi njegovega Sina. Skoraj vedno se nam zazdi, da nas bo poslušala, pa tudi, da nam bo izpolnila našo prošnjo. Naše srce je polno hvaležnosti, ki je izražena v molitvi "Zdrava Marija". Marijini otroci radi molimo to molitev. Vsakokrat, kadar jo molimo, pobite naše misli na začetek zgodovine našega odrešenja. Marija je sama doma. Ob delu, ki ga je opravljala, se njene misli dotikajo Boga. V taki zbranosti jo preseneti nadangel Gabrijel. Pokliče jo po imenu: "Zdrava Marija". Postane vznemirjena, prestrašena, pa ne za dolgo. Angelov odgovor ji je podaril veliko veselje v srce. Da je prav ona deležna sreče, da postane mati težko pričakovanega Odrešenika, si pač ni mislila: "Zgodi se mi po tvoji besedi". In od tega trenutka ni več sama-, Jezus živi pod njenim srcem! To skrivnost doživiš ob pogledu na okno, obrnjeno proti severu v baziliki na Sveti Gori. Zdrava Marija je za očenašem naj lepša molitev. To je najgloblji poklon Mariji! Sam Bog po svojem poslancu tako pozdravlja presveto Devico. Zdrava Marija je pesem nove zaveze, je nebeška rosa. Ona je odlično sredstvo, da premagamo skušnjave. Veliko ljudi se priporoča Mariji. To je tudi vzrok, zakaj je toliko cerkva in kapelic posvečenih Jezusovi Materi. Tudi na Marijini Gori se iz dneva v dan razlega po baziliki Zdrava Marija! Tisoči jo pozdravljajo: Zdrava Marija, milosti I/ VSEBINE: SPOROČILO SVETOGORSKE KRALJICE 2 SVETA NOČ 4 BOŽIČNO VOŠČILO 6 280-LETNICA KRONANJA SVETOGORSKE KRALJICE 7 ŽIVI GRGAR 9 BLAŽEV SVETI VEČER 11 DVA KONGRESA 0 MARIJINI SLAVI NA POLJSKEM 12 ZAHVALE SVETOGORSKI KRALJICI 14 PROŠNJE SVETOGORSKI KRALJICI 16 KAJ BO NA SVETI GORI OB 280 LETNICI KRONANJA? 18 polna, Gospod je s teboj! Od vsega začetka si Ti Njegova! Ti si tudi edina obvarovana izvirnega greha. To brezmadežnost doživiš v njenem svetišču na Sveti Gori, če se ozreš proti pevskemu koru in tam zagledaš barvno okno Brezmadežne. Ob večeru, ko gre sonce k počitku, zažari okno v vsej lepoti, tako da občudo- valcu Marijine slave pričara košček nebes. ... in naj me milosti prosijo! Vsi, ki prihajajo na Sveto Goro Te prosijo milosti; eni za dušo, drugi za telo, zavedajoč se, da je vse, kar smo in kar imamo milost - dar! p. Pashal Gorjup SVETA NOC "Ko je bilo namreč vse zavito v molčečo tišino in je noč prišla na pol svoje poti, je tvoja vsemogočna beseda poletela z nebes, s kraljevskega prestola..." (Mdr 18, 14 - 15). Noč. Kako polna pomena je ta tako kratka beseda. Človek jo doživlja kot nekaj grozljivega, strašnega, grozečega, podobnega smrti. Za tistega, ki jo spozna in vztraja v upanju, pa je noč čas ustvarjalnega molka, iz katerega vstane nov in svetel dan. Dvojnost noči in čas njenega trajanja sta ji v Svetem pismu dala povsem človeški smisel znamenja odrešenja. V njej govori Gospod in v njej se odloča o odrešenju. V sveti noči je noč dobila pomen od rešen jskosti božjega delovanja. V Jezusovem rojstvu se je noč pomaknila in dan se je približal (Rim 13, 11). V sredino noči, v kateri je po padcu v izvirni greh živelo človeštvo, je stopil Bog. S tem rojstvom je bila uresničena pradavna napoved, da bo zarod žene strl kačjo glavo, čeprav bo pri tem ranjen na peti ( 1 Mz 3, 15). Noč brezizhodnosti, ki je težila človeštvo, se je spremenila v svitanje odrešenjskega jutra. Obenem pa je ta prelomna noč pomenila tudi noč odločitve. Od Odre-šenikovega rojstva naprej nihče več ni mogel ostati neopredeljen. Ob njem so se morali odločiti. Eni so se odločali zanj, drugi so se odločali proti njemu. Prvi so se delali, kot da se ni zgodilo nič posebnega in so naprej ostajali v svojem slepem, nerodovitnem pričakovanju, drugi so v tem dogodku prepoznali nov čas in sprejeli novo pot, ki jim jo je odprl Bog s tem, da je postal človek, eden izmed nas. Edino merilo pri odločanju je bila odprtost za nepredvidljivost božjega delovanja. Zanj so se odločili modri, ki so zvedavo zrli v nebo, zanj so se odločili pastirji, ki so sprejeli sporočilo angelov, zanj sta se odločila Jožef in Nikodem, ki nista bila ujeta v zaprto shemo judovske miselnosti, sprejela ga je Magdalena, ki jo je težil njen greh, zanj se je odločil Savel, ki ga je pred Damaskom spoznal v cestnem prahu,... Odločanje zanj še ni končano. V spisek tistih, ki so zaznamovani z njegovim prihodom, smo bili z našim krstom zapisani tudi mi. Življenje, ki dobiva svoj konkretni izraz v mišljenju, odločanju in delovanju, pa bo doka- zalo, ali je bila naša odločitev zanj spane oči ne morejo ali, kar je še huje, iskrena in dosledna, ali pa še naprej nočejo spregledati in sprejeti, ostajamo v mraku, v katerega prodira sij odrešenjske luči, pa je naše za- p. Stane Zore ©i» Božično voščilo "Mir in vse dobro!", je klical sv. Frančišek, ko je vstopal v hiše in se srečeval z ljudmi. "Mir in vse dobro!" želi Svetogorska Kraljica tudi tebi, sestra in brat, ko vstopa v sobico tvojega srca, kjer naj bi ti pomagala zanetiti prijeten ogenj ljubezni božjega Deteta! Se tole: Pri ognjišču svojega srca ne pozabi pripraviti prostora za brate in sestre, ki jih srečuješ! Le tako boš resnično doživel Božič! 280-LETNICA KRONANJA SVETOGORSKE KRALJICE Leta 1997 po Kristusu bomo praznovali 280 letnico kronanja Svetogorske Matere božje. Ta Marijina podoba je bila kronana 6. junija 1717. To je bil dogodek svetovnega pomena, saj je bilo to drugo kronanje kake podobe Matere božje izven Italije. Prva je bila kronana Trsatska Mati božja leta 1715, nekaj mesecev za Svetogorske pa še Mati božja v Czestochowi. Kronanje Marijine podobe na Sveti Gori je sovpadalo s viharjem svetovnih dogodkov, ki je v tistih časih premetaval božje ljudstvo. Nekaj let prej, to je 1713 se je vzdignilo kmečko prebivalstvo na Tolminskem in zahtevalo staro pravdo. Upor je bil v levi zadušen naslednjega leta v Gorici s kruto sodbo: voditelji upora se kaznujejo z obglavljenjem in razčetverjenjem. Sodba je bila izvršena na Travniku v Gorici. Ljudje so bili razočarani in prestrašeni. Na eni strani so jih težile dajatve, ki so postajale vecftio bolj nerazsodne, po drugi strani pa so jim v očeh in dušah obležala razčetverjena telesa žrtev iz Gorice. Istega leta je bila v Londonu ustanovljena tudi prva prostozidarska loža. Framasoni, kakor prostozidarje tudi imenujemo, so med drugim odkrito nasprotovali Cerkvi. Posebno vlogo so odigrali med krvavo francosko revolucijo, v kateri so podirali in onečaščali božje hrame, oskrunjali Najsvetejši zakrament in pobili na tisoče duhovnikov, redovnikov in redovnic. V moro časa je kot tolažilo iz nebes prišlo dovoljenje vatikanskega kano-niškega kapitlja, da se Marijina podoba na Sveti Gori sme kronati z dvema zlatima kronama. Kapitelj je takšno dovoljenje podeljeval samo tistim Marijinim božjepotnim podobam, ki so bile že dolgo časa češčene in so slovele po čudežih. Kronanje Svetogorske Kraljice je ljudem, ki so prebivali v senci njenega svetišča, prineslo novega upanja. Spet so imeli prihodnost, ki jim jo je odpirala Mati, ki še nikoli ni nikogar zapustila, ki je pod njeno varstvo pribežal, njene pomoči prosil in se njeni priprošnji priporočal. 280 letnica tega dogodka pada v čas, ko se svet, kakor se zdi, dviguje iz petdesetletnega mrka svobode in spoštovanja človeka. Hkrati pa začenjamo čas neposrednih priprav na prihod tretjega tisočletja, ki ga moramo kristjani pričakati s poglobljeno vero, okrepljenim zaupanjem in s poživljeno ljubeznijo, saj bo to tisočletje po papeževih besedah tisočletje duha, ali pa ga ne bo. Zato hočemo Svetogorsko Kraljico ob njenem jubileju prositi, naj varuje in usmerja prizadevanja naše priprave na ta dogodek. p. Stane Zore 8 SVCTOCCCSIČi I I. tl IH t ŽIVI GRGAR Svetogorska listina, označena s številko 23, govori o Grgarju pred štiristoštirimi leti. Kakor da bi kdo s Svete Gore gledal, kako kipi življenje spodaj v zaselkih po hišah in po ravnini, na obdelanih njivah, zelenih travnikih in cvetočih bregovih, tako nam ta starodavna listina oživlja davne gospodarje z njihovimi polji, ko našteva njihova imena, vsa današnjim enaka. Ti ljudje zaživijo iz zapisanih besed o prodajanju in kupovanju. Zlatniki se pri tem odštevajo in odhajajo služit novemu lastniku. Spoznavamo, kako mora vsak paziti, da bi bil pravičen v namenih, besedah in delih. Kaj vse se mora hudega primeriti, če se ne bi ravnali po resnici! Listino sta mi pomagala razbrati dr. Božo Otorepec iz Zgodovinskega instituta ZRC SAZU v Ljubljani in dr. Bruno Korošak s Kostanjevice v Novi Gorici. Obema se iz srca zahvaljujem za pomoč. Naj nam torej listina odkrije živi Grgar, kipeče življenje v njem. Pripoveduje nam takole: "V Kristusovem imenu. Amen. Od njegovega rojstva tisoč petsto dvaindevetdesetega leta, v peti indikciji, četrtega dne lune meseca maja. Pisano v Gorici v pisarni v navzočnosti spodaj podpisanih prič. Tukaj je Gregor Prevovšek iz Grgarja sam in po svoji osebni pravici za vedno oddal, prodal, izročil svoj travnik Andreju Brezingarju iz Solkana, tudi tukaj navzočemu, ki se je dogovoril, kupil in sprejel ta travnik z običajno obveznostjo izplačati delež prečastitemu gospodu solkanskemu župniku. Ta travnik meri približno šest johov in leži na področju Grgarja v kraju, ki se imenuje V borštu (Uborsto), zraven travnika, ki je v lasti glavarske blagajne, in dozdaj je bil njegov lastnik sam prodajalec Prevovšek. Zraven je travnik Jurija Goloba iz Solkana, travnik Mel-hiorja Budina iz Grgarja, travnik Nikolaja Lavrenčiča in travnik dedičev pokojnega Petra Lebana z nazivom Žbona iz Grgarja. Kupec travnik plača in sprejme v popolno last, da more z njim razpolagati za vedno, kakor mu bo po volji in sicer v vsem, kar je na travniku in kar mu pritiče, in to za ceno enaintrideset zlatnikov sedanje veljave, kot sta med seboj s prodajalcem sklenila in se pogodila. Ta denar je prodajalec že dobil in dejansko prejel od kupca pred današnjim dnem, kot je sam od sebe in rade volje povedal in zatrdil. Odpoveduje se kakršnemukoli pridržku in se odloča ravnati po veljavnih zakonih. Obljublja zase, da bo to prodajo z vsemi in posameznimi določbami sklenjene pogodbe vedno imel za trdno, sprejeto in pravilno. Nikoli ji ne bo nasprotoval z besedo ali ravnanjem iz kakršnegakoli razloga ali vzroka, po pravu ali z nasilnim dejanjem. Tudi pred sodiščem in povsod jo bo v skladu z zakoni priznaval, branil in jo popolnoma varoval z jamstvom vsega svojega imetja, premičnega in obstojnega, sedanjega in prihodnjega. Prodajalec in kupec sta se dogovorila, da moreta odstopiti od dogovorjene cene v teku enega leta, šteto od današnjega dne naprej. Več kot eno leto pa to ne velja. Navzoči so Luka Klopetič, Nikolaj Piri-ono in Matej Seberljak iz Solkana kot poklicane in naprošene priče. To tukaj spisano prodajno pogodbo sem jaz Valentin Venerius, cesarski javni notar, naprošen zapisal, objavil, prepisal in overil s svojim podpisom in lastnoročno dostavljenim znamenjem.” Kako je potem Andrej kupljeni travnik obdeloval? Koliko si je pomagal z njim? Kaj je Gregor za dobljene zlatnike kupil? So mu kaj izboljšali življenje? Kakor tiste tri žive priče, navzoče pri sestavljanju notarske pogodbe, so bili vsi vaščani v Grgarju in Solkanu življenjsko povezani s tema možema iz opisanega dogodka. Življenje hiti, a nič se ne zgubi, vse je shranjeno, tudi kar je preteklo, in se vedno more pokazati, kot da je zdaj navzoče. Notarska pogodba je samo prerez življenja ob prenosu lastninskih pravic z ene osebe na drugo. Prikaže pa poleg prodajalca in kupca še njune povezave v družbi: sosede, priče, župnika, notarja. Pa tudi celotno življenje sež neprestano odslikava v knjigo življenja, to je v večen spomin vsega dogajanja. Svete Gore ta posnetek nekdanjega življenja v Grgarju ne omenja, pa je vendar povezana z njim, saj je bila pogodba spravljena na Sveti Gori in se je tako ohranila. Nesti uradno listino na Sveto Goro in jo tam spraviti je znamenje zaupanja. Kakor otroci spravijo svoja spričevala in spominske fotografije pri svoji materi, tako je pogodbenik svojo zapisano pravico spravil v Marijini hiši na Sveti Gori. Usoda listin je, da imajo svoja pota. Tudi današnji Grgarci so tako blizu svoji nebeški Materi, da se do njene hiše sliši njihovo glasno govorjenje, še bolj pa vpitje in jok. Še bolj od blizu pa Marija v Bogu spoznava vse njihovo življenje in z njimi prosi milosti za blagor in srečo. p. Pavel Krajnik BLAŽEV SVETI VEČER Ko se je zmračilo in ko je oče prišel iz službe, smo skupaj povečerjali, potem pa smo odšli delat jaslice. Najprej smo na majhno mizico postavili veliko kvadratno desko. Potem je oče odšel iskat mah. Z mahom smo vse prekrili, ter oblikovali hribčke, potke, ... Nato smo postavili še brinje. Naslednje opravilo je bila okrasitev brinja in postavitev figuric. Ko smo jaslice dokončali, je mami začela peči makovo potico. Po končanem delu smo se pre-o-blekli in se odpravili k otroški polnočnici, kjer je bil moj bratec Jezu-šček, mami je bila Marija, oči pa Jožef. Mami in oči sta tudi pela, brat Luka in jaz pa sva, ministrirala. Po končani maši smo odšli domov, kjer smo ob molitvi in petju pokadili stanovanje. Ob slovesni večerji, ki je bila zatem, smo jedli in pili, po večerji pa smo prebrali nekaj misli. Malo pred polnočjo smo se brat Luka, oči in jaz odpravili k polnočnici. Maša je bila zelo slovesna, midva z bratom pa sva tudi pri tej ministrirala. Domov smo odšli po koncu maše. Na poti domov je zelo padal sneg. Bilo je čudovito. Za konec večera smo ob jaslicah še nekaj zapeli in zmolili, potem smo se odpravili spat. Tako je izgledal naš Sveti večer. Blaž I I Al IM A M DVA KONGRESA O MARIJINI SLAVI NA POLJSKEM Mariološki kongres Kmalu po prazniku Marijinega vnebovzetja je bil na Poljskem 12. Mednarodni mariološki kongres. Začel se je 18. in je trajal do 24. avgusta 1996. Organizator marioloških kongresov je Papeška mednarodna marijanska akademija (PAMI), katere ustanovitelji so Frančiškovi manjši bratje. Ustanovljena je bila leta 1946 in ima ves čas svojega obstoja dve nalogi. Prva je znanstveno usmerjana v raziskovanje o češčenju božje Matere, druga pa širjenje češčenja med ljudi. Kongres v Czestochowi se je začel z molitvijo pred oltarjem Črne Gospe v poljskem narodnem svetišču, ki jo je vodil tamkajšnji nadškof Stanislav Now-ak. Na odprtju kongresa z naslovom Marija, Gospodova mati v skrivnosti odrešenja kakor ga dandanes v Svetem Duhu obhajajo Vzhodne in Zahodne Cerkve, se je zbralo mnogo kardinalov, nadškofov, škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter mnogo vernikov iz mnogih evropskih dežel. Udeleženci so bili iz Poljske, Italije, Fran- cije, Španije in sosednje Hrvaške. Kongres se je vsak dan začel z latinskim somaševanjem. V dopoldanskih urah so sledila predavanja o češčenju Marije v bogoslužju sirske, egiptovsko koptske Cerkve, v etiopskem in armenskem bogoslužju, liturgičnih tekstih anglikanskih skupnosti in reformiranih Cerkva ter v bogoslužju rimskega, bizantinskega, mozarapskega in ambrozijskega obreda. Popoldnevi pa so bili zapolnjeni z delom po jezikovnih skupinah, kjer so bile teme: Sred-nica vseh milosti, Marijina pobožnost v moških in ženskih redovnih ustanovah, Marijin odnos do Svete Trojice s posebnim ozirom na Svetega Duha... V okviru kongresa se niso odvijala samo našteta predavanja, ampak so domačini privabljali tudi z drugimi kulturnimi prireditvami. Odprti sta bili razstavi: Mati božja na vzhodu in zahodu ter Evropske Gospe - Evropska Marijina svetišča. Czestochowska filharmonija pa je priredila prikaz poljskih narodnih običajev in narodnih noš. Ob polstoletni obletnici obstoja akademije, ki so jo do zdaj vodili hrvaški frančiškani - prvi je bil p. dr. Karlo Balie - je sedaj predsedniško mesto prevzel španski frančiškan p. Stefano Cecchin. Na akademiji sta sodelovala tudi slovenska frančiškana: p. dr. Hugo Bren in p. dr. Bruno Korošak. Akademiji zaželimo, da jo bo pri njenem nadaljnem delu spremljala Marijina priprošnja pri Bogu in Njegov blagoslov. Marijanski kongres Po koncu mariološkega kongresa se je na istem kraju začel 24. avgusta še Mednarodni marijanski kongres, ki je trajal tri dni. Naslov sestanka je bil Marija in evharistija. Ta shod je imel večjo slovesnostno veljavo. Pri somaševanju je ravno tako sodelovalo veliko kardinalov, nadškofov, ško- fov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter veliko število romarjev z vsega sveta. V nedeljo, 25. avgusta, je bila še zelo velika slovesnost v Mrzyglodu, kjer je kardinal A. Maida kronal podobo Marije z Jezusom v naročju. Na tej slovesnosti je bila vsa velika množica ubrana kot ena družina v pobožnosti, zbranosti in skupnem petju. Naslednji dan pa se je 19. Mednarodni marijanski kongres končal s slovesnim somaševanjem, ki ga je vodil kardinal Maida. Oba kongresa bosta vernikom, ki so se ju udeležili, ostala nepozabna. Naslednji tako velik kongres bo leta 2000 v večnem mestu - Rimu. Ta veliki dogodek na Poljskem naj nam bo spodbuda za zahvaljevanje in priprošnjo, da bomo znali z Marijo reči: "Gospod, zgodi se tvoja volja!" Zahvale Svetogorski Kraljici Draga Mati Božja, zahvaljujem se Ti za vse. Hvala Ti Marija tisočkrat za pomoč pri mojih otrokih in v šoli. Še enkrat se ti zahvalim za zdravje v naši družini. N.N. Marija, Mati Božja, zahvaljujem se Ti, da sem uspešno opravila šolo in da bom tudi drugo leto tako opravila. N.N. Draga Mati Nebeška, hvala Ti za vse. Prosim Te oprosti mi za vse, kar sem Tebi in vsem slabega storil. Prosim Te, pomagaj vsem, ki so Tvoje pomoči potrebni in si jo želijo. Pomagaj mojim staršem, očetu, mami, sestri, noni in vsem, ki me imajo radi. Vem da sem si zapravil ljubezen, ki si mi jo dala. Prosim Te, ne pozabi me Mati. Ne prosim za denar, slavo in bogastvo ampak si želim samo ljubezen, eno dekle, ki me bo imelo rado in kateri bom vračal ljubezen. Pomagaj vsem nesrečnim po vsem svetu. Hvala Ti Mati za vse. Tvoj M. Draga Mati! Zahvaljujem se Ti za vso pomoč, ki mi jo tako radodarno nudiš. Izročam se Ti v Tvoje varstvo in Ti poleg sebe izročam še Tamaro in mojo drago babico. Hvala! Prosim Te za pomoč pri nadaljnjih izpitih. Hvala Marija! N. Marija! Hvala za vse prošnje, ki si mi jih milostno izpolnila. Prosim Te, da nama z Nives pomagaš, da se bolj zbližava in hvaliva Tvoje dobrotno usmiljenje. Prosim Te za moč, da bom pošteno opravljal svoje delo. Milostno podeli vsem domačim veliko zdravja. Prosim Te tudi, da bom uspešno dokončal šolanje. Tvoj Robert O Marija, Božja in naša Mati, zahvaljujem se Ti za srečno vrnitev domov svojih otrok in njihovih prijateljev. Hvaležna mati Mati Božja, hvala Ti za vse, kar si mi dala, lepo Te prosim za zdravje mojih in za mir v hiši in med nami. D. Da bi potekale moje poti po zastavljenih ciljih, ter da bi bilo življenje polno veselja, radosti, razumevanja hvala Tina Hvala Ti za dar vere, za mojo družino, za zdravje! Majda Draga Mati Božja! Zahvaljujeva se Ti za zdravje in zadovoljstvo v najini družini V. in K. Hvala Ti za zdravje! Marija, hvala Ti za vse dobro in slabo. Prosim Te za starše, za Marka in brata. Pomagaj, da me starši od Marka sprejmejo v svoj objem. Daj, da bo najina zveza trdna in trajna. hvala Maja Danke! Du schenkst mir so vie! Gutes und Schònes. Ich weiB nicht womit ich dies verdient habe, aber ich danke Dir daffur. Bewahre uns Gesundheit und lei te uns welter auf dem Weg, auf dem wir sind. N.N. svi mriMi n \i m v 15 Prošnje Svetogorski Kraljici Marija! Lepo Te prosim za mojo družinico, še posebno za našo drago hčerkico An-nie, ki ni prav na pravi poti. Tisočkrat Ti hvala za Tvoje varstvo. Tvoja častilka Cvetka Draga Marija! Prosim te, da se bom lepo učil v šoli. Da bom spoštoval starše in ubogal tovarišico v šoli. Vodi me, da se mi kaj ne zgodi in da bom v življenju srečen. Usliši me! Mate) Draga sveta Marija, prosim te, da mi ob težkih trenutkih stojiš ob strani, mi daš moči in upanja, da bom uspel uresničiti svoje cilje. Peter Usliši naše misli, prošnje in želje. Posebno za Mitja, Grega in jaka. N. in K. Draga Devica Marija, prosim usliši moje prošnje. Prosim te predvsem za zdravje vseh, ki jih poznam. Prosim te tudi, da bi se v naši družini dobro razumeli. Prosim te tudi za vse kar imam v mislih, pa nisem zapisala. Maja Marija, prosim te daj meni in moji družini veliko zdravja. Veliko zdravja daj tudi moji babici in dedku. Draga Marija! Prosim te, pomagaj mi pri sedanjih težkih odločitvah, posebno v ljubezni. Vem, da velikokrat delam napake, a jih kasneje tudi skušam popraviti. Vem tudi, da veliko ljudi cesto ranim s svojimi dejanji. Žal mi je zaradi tega. Pomagaj mi, da se poboljšam. Septembra moli zame, ko bom v bolnišnici - vem, da ne bo boljše, a imam vedno skrito še kakšno upanje v sebi. Petra Marija, prosim te za zdravje in srečo cele družine. Posebno pa hčerki Mojci na novi življenjski poti, v zakonu, daj vse kar si želi. C. Moja Devica Marija! Varuj me na vsakem koraku, ki ga naredim...da bi srečno končala šolo, da bi bila zdrava, da bi ustvarila družino v kateri bi vladala tvoja ljubezen in mir! HVALA Tl! V tvoje varstvo priporočam tudi vse domače, še posebno pa mojega fanta, da bi za vedno ostala skupaj. Martina Draga Mati božja Prosim te za zdravje nas vseh, za uspeh in srečo, podari nam moč, da bomo prenašali težave s starima staršema. Vedno se vračamo k tebi. Usliši me! Hvala! D. Vergine Madre di Dio, proteggi tutta la mia famiglia e tutti miei cari e miei veri amici. Allontana da tutti noi le malattie e pericoli e pure attacchi del demonio che sono attacata tutti giorni per via che distribuisco le preghiere e cose sacre e il Vangelo. Prega per me. Grazie Jesu e Maria. Severina KAJ BO NA SVETI GORI OB 280 LETNICI KRONANJA J Januar--------------------------------------------------------- 4. ob 16. uri sv. maša - adoracija 6. ob 16. uri sv. maša - adoracija; dan Svetogorske Kraljice 19. ob 15. uri molitev za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda Februar--------------------------------------------------------- 4. ob 16. uri sv. maša - adoracija 6. ob 16. uri sv. maša - adoracija; dan Svetogorske Kraljice 16. ob 14.30 križev pot s Prevala na Sveto Goro. To molitev bomo darovali za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda. Marec--------------------------------------------------------- 4. ob 16. uri sv. maša - adoracija 6. ob 16. uri sv. maša - adoracija; dan Svetogorske Kraljice Vse nedelje v postu bomo molili sveti križev pot s Prevala na Sveto Goro. Pričetek vedno ob 14.30. Služba božja na Sveti Gori je vse nedelje in praznike: ob 8.00 - 10.00 - 11.30 - 16.00 Dragi prijatelji Svetogorske Kraljice! Živite v prijetni zavesti, da vas in vaše želje vsak dan polagamo pred njen prestol. Uro pred mašo, med mašo in po njej je prilika za sveto spoved. Tudi ob delavnikih v zimskem času lahko opravite sveto spoved, oddate dar za sv. mašo ali si ogledate Marijanski muzej. Če ni nikogar v cerkvi, pozvonite pri vhodu v samostan. Lahko se najavite po tel. 065 22 074. SVETOGORSKA KRALJICA Glasilo prijateljev Svete Gore pri Gorici Revija izhaja štirikrat letno Izdajatelj: Frančiškanski samostan Sveta Gora pri Gorici, Skalniška 17, 5250 Solkan Ureja: uredniški odbor Odgovorni urednik: Fr. Pashal Gorjup Oprema: Pavle Medvešček Računalniški prelom: GRAFY s.p., Piova Gorica, Cankarjeva 13 Tisk: Studio GRAPH, Mova Gorica, Industrijska 5 [Naslov uredništva: 5250 Solkan, Skalniška 17, telefon: 065/22-074 Rokopisov in slik ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-174/95 šteje Svetogorska kraljica med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. SVETOGORSKA KRAUICA se tiska na reciklirnem papirju.