bHx, . wp^ _ .iioraniAiia ixm l/iiiieti ' j A m mm mm j/m _ <■■ Jll V ■ ■ 1 h M Ah m ll I -I I ^^^K ■ ^ft H IB ■ H H H " flH H Uevelanaskf Amerika NEODVISEN UST ZA SIX)V^^^HLAVCE V AMERIKI. ,_ i iTiJipiriiir i i Ti< " ~ A Issaedllwee tweawe*. , OMkMO^m^SZ tiinii SociotiM NO. 75. . CLEVELAND, OHIO. FRIDA^^^MBth, 1918. LETO XI. — VOL. XL Parada lojalnosti na dan 4. julija. Mestne vojne oblasti uljudno pozivajo vsa slovenska društva in posameznike, da se vsi udeležijo parade lojalnosti. Mestni vojni urad, oddelek za amerikanizacijo pozivlje tem potom vsa slovenska dru-^va v -Clevelandu -brez izjeme, da so gotovo navzoča pri ogromni paradi lojalnosti, ki se vrši dne 4. julija popoldne. -Pozivljejo se vsi Slovenci, Vsa društva brez izjeme, v u-nifotmi ali ne, da se gotovo pridružijo parodi. Tozadevni razglas se glasi: , Dne 4. julija se vrši v Cie-velandu "Parada Lojalnosti", in k tej paradi se poživljajo vse ameriške in druge organizacije v mestu ter se narodnosti, ki hočejo ta dan A-meriki izraziti svojo lojalnost stem, da korakajo,pod ame-riSko zastavo. Glavni prizor parade bo kakih 1200 "mož in okoli 600 žensk, ki so tekom zadnjih 12 mesecev postali ameriški državljani. Vsak izmed teh je dobil osebno pismo iz sodnije, da se udeleži. Ti se zbirajo na Euclid ave., in 40. cesta Aa vrtu privatne hiše točno ob 1:30 popoldne. Zvezni sodnik Westenhaver in vsi drugi sodniki v mestu bodejo vodili ta oddelek parade. Drugi znameniti oddelek bo oddelek delavcev, ki pohaja v večerne šole, da se uči angleški jezik. Mnogo izmed njih se jih bo vozilo na okrašenih* avtomobilih, ki bodejo prestavljali ugodnosti ki jih ima človek z znanjem angleščine. — Mestna vojna komisija se je izjavila: Ta dan mora biti največji dan, kar jih je Cleveland videl in mi pričakujemo, da se od*o-. vejo vse narodnosti brez izjeme in se udeležijo te prve lojalne parade, da se dokaže Clevelandu, da so vse narodnosti patrijotične. Kapitan Shuppe, vrhovni maršal parade, pričakuje; da se odzove najmanj 40.000 oseb. Oni, ki bi radi imeli nadaflna pojasnila, naj se obrnejo na M. A. Vinson, 322 Hickox Rldg. Telefon je Central 3672 ali pa Mainv 1. Vse podrobnosti se naznanijo pozneje. Udeležniki parade se zbirajo ob .cestah, ki mejijo ob Euclid ave. med 22. in 40. cesto, Slovenska društva in Slovenci, ki spadate k njim, vsi brez izjeme k paradi ta dan. Padi kratkega časa se ni moglo bolje organizirati, toda .glavna stvar je, da ste navzoči in tako pokažete, da ste "z Ameriko in hočete njej zvesti ostati. Pazilo se bo, koliko sfe ene ali druge narodnosti udeleži. Pazimo vsi skupaj, da bodejo Slovenci častno zastopani. — V četrtek se je vršilo v 'Washingtonu dviganje številk za one, ki so registrirali pred kratkim in ki so izpolnili 21. leto. V 7. distriktu, kamor spada 10; varda v Clevelandu, so bile potegnjene Številke sleHeČih Slovencev: Dom. Lavrič, Chas. Lukek, J. Kopec, Val. Mrvar, Frank Peček, Aug. Brentar, Aug. Mikolič, Mike {Cnezevich, Fr. Boc, A. Oblak, Peter Vido-vič, John Požega, Mih. Bod-nar, Mat. Kajfež, Jos. Sken-der, Mart. Zagorc, Jos. Var-ga, Anton Pavlin, Fr. Nor V 16. mstriktu,kjei- spada 23 varda so bile potegnjene Številke sledečih: John Novak, Louis 2ele, Albert Mari-nič, John Bokač, Frank Ka-stner, John Bradač, Jos. Ko-drič, Jos. Prišel, John Ver-ček, Anto n Masera, Frank Prosek, Frartk. Lavrich, Pet. Bukovnik, Jos. Skul, Mat. ..... * i-L • ' Kolar, John Mauser, Josip Vavpič, Frank Janchar, John Gerbic, L. Potočnik, Jos. Novak, John Pižem, Louis M bodejo morali registrirati vsi, ki so stari od 20 do 40 let, razven onih Id so že prej registrirali če bo treba, pokličejo Z jed. države deset milijonov mož pod orožje. Narodna »slava v Washingtonu. Važfaiobjava udeležnikom __ . __ proslavo dneva SKvisnosti v WashinetonuMlaznania vsem druStvom.Wjpfrboraci-jam in zasebniraHhlti nameravajo prit* jMmhing-ton, da je bilo na^Hpitral-nega odbora za pfjBwvd skle- 1. Da se prič$Kfft>slava ob 5. uri popoldflHp^razvitju JugoslovanskdBjiive, ki se bo vršilo ob 4:3Hpopoldne. Jugoslovanom Mpjjfejeno prf proslavi megHia tako-zvanem 'Agricii§Bi||J Grounds/ pred palačoMTicultu-ral ' departmenti®(prostor med 14. 12. in flHN|*bts): Na tem prostoru®*Svečanost od 5. do ter ji morejo prpostvovati vsi Jugoslovan v so- kolskih krojih, n|B>dnih nošah ali pa v civilnij oblekah. 2. Ob 8. uri zvjjjig prič-ne pomikati velijBhi fgo- i dovinski sprevod iflhnoctii- 1 cy Triumphant" na Kapitol, kjer se bo svečaMiljzaklju-čila z veliko apotHp zmage Pravice in Demo||wijef nad surovo silo. Ker j jHi$revod "Pageant44, v kateftn se bodo prikazovali ndpB samo v svojih zgodovinsjJBl nošah, NE MORE SE UjBLEžlTi SPREVODA ZVnK ftl-HčE V CIVLNI|PB|EKI. Ta sklep je bil nadH« za vse* narode in naif^^Hur se mora brezpogojffiHHM vatu^Zato se^^zap^HH čim več pride v narodnSi in| sokolskih nošah. Oni, ki tega nikakor ne morejo storiti, bodo sodelovali pri proslavi popoldne, ko se razvije jugoslovanska zastava, dočim pri sprevodu ne morejo sodelovati, temveč »jim bodo odre* jena mesta, s katerih morejo sprevpdrjpazovati. v 3. Ponovno se opozarjajo vsi oni, ki žele, da se jim pripravijo stanovanja v hotelih, da to takoj brzojavno sporo-če Jugoslovanski Pisarni, in da natančno navedejo dan in čas svojega prihoda, Ko bodo rabili stanovanje. Naknadno se javlja nasproti vsem prejšnjim naznanilom vsem društvom, korpo-racijam in posameznikom, da se po prihodu v Washington prijavijo v VIRGINIA HOTEL, 13. Street and New York Avenue, kjer se bo nahajal glavni stan Jugoslovanskega Pododbora in kjer bodo udeleženci dobivali vse na-daljne informacije. Ker so prostori Jiigosl<£ vanske Pisarne premali, se tam ne bo vršilo, nikakega sprejemanja, temveč se imajo Vsi prijaviti na zgorajšnjo a-dreso v Virginia Hotelu. Društva in korporacije se poleg tega prosijo, da takoj naznanijo brzojavno dan in uro svojega prihoda v Washington, da se jih more pričakati na kolodvoru. Jugo- Nemci pripravljeni za novo ofenzivo. Ljnije v Rusiji umirajo od lakote. <«8K' TMBwi i »■ 1 Nemčija priznava, da ne f more zmagati y tej vojni. u " ;," '•'("'' .... / New York, 27. junija. Allan L. Benson, soci-jalistični kandidat za predsednika pri zadnjih volitvah, je odstopil od socijalistične stranke. Predno je odstopil, se je Benson izjavil, da soci-jal&tično stranko danes vodijo "tujci, prišli iz Evrope, ki niso Ameri-kanci, ki ne poznajo a-merikanizma, ki so a-narhističnih idej." Današnji socijalistični voditelji v Ameriki, das|-ravno niso za Nemce, pa kljub temu ne poznajo Amerike, ker niso državljani jn ne morejo razumeti boja, ki g? vodi i-dealna Amerika, ftocija-list Benson nima ničesar več opraviti s socialistično stranko. i i n ,—mmt^m i , Nemška vlada je priznala, da Hindenburg ne more dobiti zmage -za centralne zaveznike. Tako se je izjavil nemški zunanji minister von Kuehlman. To je najbolj značilna izjava nemške vlade odkar traja vojrta.*Von Kuehlman je naravnosti povedal, da Nemčija ne more dobiti zmage na bojišču,'ampak mir bo prišeHe potom pogajanj. Nemško ljudstvo je bilo prepričano, da bo klanje Nemcev na zapadni fronti prineslo zmago. In sddaj, ko je Kuehlman priznatyda se mir ne more dobiti na ta način, mora to silovito upljivati na Nemce. Hindenburg, ta nemški bog, ki je bil v največjem spoštovanju prT Nemcih, je zgubil ves ura. Od Hin- denburga je nemški narod pričakoval zmage, sedaj pa izjavlja nemški zunanji minister, da Hindenburg ne more zmagati. Kako bridko razočaranje* Nadalje je von. Kuehlman indirektno se izjavil, da je ameriška armada neposredno kriva, da Nemci ne morejo zmagati. Besede von Kuehlmana se glase: "Zmaga je težavna radi številnih nasprotnikov,posebno onih, ki prihajajo preko morja". Von Kuehlman ni imel namena odkrito priznati, da je Nemčija ruinirala samo sebe s tem, ker je Ameriko izzvala v vojno, toda na vsak način je prisiljen povedati Nemcem, da se nahaja Nemčija v skrajno težavnem položaju. Naj naredi Hindenburg kar hoče, von Kuehlman je uradni zastopnik Nemčije, jn on se je izjavil, da Nemčija ne more več voditi ofenzive. Edini namen nemške vlade za bodočnost je, rešiti kar se da. Nemčija je že podpisala svojo smrtno obsodbo. Wilson je Nemčiji spisal -to oBsodbo. Nemčija jo je nerada, toda primorana podpisa- > " -o- # — Zakrinkan 'možje prišel v četrtek zvečer v gostilno John Blocka, 1311 E. 49-th St. v sredi slovenske naselbine. Navzoče gfoste je u-strahoval z revolverjem potem pa prisilil gostilničarja, da mu je izročil $350, nakar je pobegnil. Baš ko se je nahajal me"d vratmi, je gostilničar dvakrat ustrelil za njim, ne da bi ga zadel. Pariz, 27. junija. Franco- i ski zrakoplovci so opazili, da : se Nemci pripravljajo-na ve- i liko ofenzivo. Vsa pota, ki vodijo na fronto, so popravljena in nepregledna vrsta ' avtomobilov z municijo in rezervami se vsiplje v prve strelne jarke. Objednem so Nemci začeli bombardirati angleško fronto od morja do Amiensa, kjer se začne francoska fronta. Nemški vojni ujetniki, pripovedujejo, da namerava riemški generalni štab veliko ofenzivo avgusta i meseca, ko bo Pariz vzet in in mir sklenjen.. Ljudje umirajo od lakote. | London, 27. junija. Kruha in krompirji je zmanjkalo v tem mestu. Kruh se dobi le vsake tri dneve za skrajno visoke cene in z veliko težavo. Komisarijat naznanja, da se bo kruh delil le dvakrat na teden, krompir pa je po-popolnoma zmanjkal. Ljudje so tako lačrii, da padajo po cestah na tla. Položaj v Avstriji. Pariz, 27. junija. Nad celo Avstrijo bo proglašeno ob' sedno stanje radi skrajno žalostnega jn nevarnega položaja. Boji na fronti so prenehali, vršijo se le medsebojne I praske zadnjih straž. Italija ne pričakuje, da bi Avstrijci ponovno napadli. Položaj na Balkanu. London, 27. junija. Dogodki zadnjih tednov kaže-jq, da se zavezniki priprav- sjcem bojiščir. Od novembra meseca leta 1016, ko so Srbi osvojili mesto Monastir (Bi-tolj) pa do danes ni bilo nobenih večjih bojev na Balkanu. Toda zadnja poročila naznanjajo, da so Francozi začeli pripravljati ogromno število topov na Balkanu ob reki Vardar in pri jezeru Doi ran ob grško-srbski meji. Clemenceau hvali Ameriko. " Pariz, 27. junija. Francoski ministerski predsednik Clemenceau je danes osebno častital ameriški armadi, ki je porazila Nemce v Belleau gozdu. Prišel je naravnost iz Pariza na ameriško fronto, da osebno častita ameriškim vojakom. Kerenski ima upanje. London, 27. junija. Aleksander Kerenski, ki je dospel v to mesto, se je danes izjavil, da ne bo dolgo trajalo, ko se bo Rusija zopet nahajala v vrstah zaveznikov, ko bo pregnana sedanja ruska vlada in bodejo Nemci ponovno se morali boriti na vzhodni fronti. Edino boljševiki zadržujejo Ruse, da ne gredo na fronto, ker je sedaj jasno, da so boljševiki v službi nemškega kajzerja. Kerenski se poganja, da bi zavezniki u-stanovili armado v Rusiji, in milijon Rusov je pripravljenih iti pod orožje ter se boriti proti Neihcem. .' Bulgari so za Nemce. Pariz 27) junija. Nova bolgarska vlada z ministrom Malinov na čelu, se je izjavila, da bo bulgarski narod tu-v di v naprej krepko držal z Nemci. Matinov je poslal sledečo brzojavko avstrijskemu ministru za zunanje zadeve: Vlada, kateri načeljujem sedaj jaz, se bo ve^no in točno držala Nemcev in Avstrije, kajti to je najboljša pot, da se koristi bulgarskemu narodu. Kupujte W. S. S. Nemška armada je v Ameriki. .. * * .........- Z ameriško armado na fronti, 27. junija. Amerikan-ci so sinoči ujeli 265 nemških vojakov pri naskoku na Belleau gozd. Eden izmed u-jetiji nemških častnikov je povedal Amerikancem, da so pravili nemški generali, da se je izkrcala nemška armada v Ameriki, da je zasedla r^jew York in da korakajo Nemci proti Ptviladelphiji. Nadalje se je nemškim vojakom na fronti povedalo, da so nemški submarini potopili tekom enega tedna 50 ameriških ladij. Neki ujeti nemški čast- nik je bil silno predrzen ko so ga ujeli. Izjavil se je, "da bodejo Nemci že pokazali A-merikancem kaj znajo in da bodejo uničili cele divizije, in to tako lahko kakor kom-papije " Navadni nemški uje ti vojaki pa so bili veseli, da so ujeti od Amerikancev. Čudili so se ameriškim vojakom ker so tako mladi, pa se borijo kot vragi. Neki nemški častnik je dejal: "Vojne bo kmalu konec, kajti preveč Amerikancev prihaja v Evro- _ _ u po. ČASTNO PRIZNANJE CEHOV SLOVENCEM. J Predsednik Slovenske Narodne Zveze je dobil od Češke Narodne Zveze pismo sledeče vsebine: Mi jako visoko cenimo vašo udeležbo pri paradi, v nedeljo, 16. junija, v počast prof. T. t*. Masary-ka, in mi vam ponovno zago-ta vi jamo, da je vaš cilj naš cilj in da smo mi pripravljeni boriti se ne samo za našo Svobodo, ampak tudi za vašo svobodo kakor tudi za vse vaše narodne ideje, o katerih upamo, da se izpolnejo v polnem obsegu potem, ko bo naš skupni sovražnik premagan. Z najbolj prisrčnim pozdravom smo': Češka Narodna Zveza, K. Bernreiter, predsednik. Mi ponižno prosimo, da naši nasprotniki i to "lai" primerno obdelajo in ustror jijo.s Drugi teden pa prinesemo še nekaj, kar bo marsikomu sapo zaprlo. Ruski ex-car Nikolaj je Id ustreljen. London, 27. junija. Iz najbolj zanesljivih virov se poroča, da'je bil bivši ruski car Nikolaj od boljševikov ustreljen. Ruskega qarja so boljševiki postavili pred sod-nijo in v par urah je bil spoznan krivim, nakar so ga takoj ustrelili. Ja novica je se-./4 " vi ^ r i VVi daj poluradno potrjena in je skoro resnična. * ' '*-- + - - > ; JLj zbornica mesta Pariza je se- J daj sklenila, da se^spremeni gj venue Wilson, v počast a|m| 'P, šlsa dJMfeANDSKA AMERIKA • u n I hummi wr mmn nr nrnrr NAROČNIN Ai JI* AmtriKo - Qlnfd. po poMf+.OO /a EA)r»po - , f^jOO 1 To^ammxr^a ilrditka - 3c lH |fe ^ly n^J pfMlflJa M "ChnlMM* AMffti" « y «U»ar. CLAIR At^R N 0UTVKI.AKO. OHIO TEUtMlyH« cut. num:rroM 1M 9 EDWARD. KAUSH. Publisher LOUIS J. PIRC. EdUor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25:000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only "'............:. 'llUii.i.1,,. ,, .....'■ i..——-J-—■' . . »» IM» ...i ■ i i i i i .TV „ ;..r . ,t . • Entered as second class matter January 5th J909, at th* post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879 • "" No. 75. Friday, June 28. '18. _ ^ —- Slovenska Narodna Zveza in ameriška javnost Če hočemo biti upoštevani odv Amerikancev in dobit od tega velikega naroda moralno pomoč v naši borbi za svt bodo, je nujno potrebno, da naši govorniki večkrat nasto pijo v ameriški javnosti, pred ameriškim občinstvom. Nepoznanega človeka in nepoznane ideje nikjer ne odobrava io, in naj je stvar še tako dobra, ako ni javnost o njej po učena, je zaman ves trud. Slovenska Narodna Zveza je imela svojega organiza torja v osebi R. A. Trošta, ki se je pravkar vrnil lz potovan ja po zapadnih državah. Njegova naloga kot organizatorja Slovenske Narodne Zveze hi bila samo ustanavljati po družnice Slovenske Narodne Zveze, ampak zasejati naše , ideje tudi v širšo ameriško javnost, da dobimo tedaj, ka-t dar pride čas, da se te ideje uresničijo, podporo od otoih, k | bodejo imeli pri mirovni konferenci največji upljiv, t. j. oc ameriškega naroda in ameriške vlade. Za jugoslovansko svobodo in zjedinjenje imamo mi Jugoslovani v Ameriki precej neumornih in zmožnih delavcev. Dr, Hinkovič, dr. Vošnjak, dr. Leontič, dr. Maru-Šič in drugi hodijo od mesta do mesta ter govore amerišk publiki. Kot je razvideti iz ameriškega časopisja, Ameri-kanci uvidevajo potrebo našega gibanja ter so pripravljeni storiti vse, da nam pomagajo do narodne svobode. Nas Slovence je najbolj- predstavil ameriški javnosti poleg dr. Vošnjaka naš neumorni, idealni in neustrašeni organizator Mr. Rudolf A. Trošt, ki je na izvanredni seji izvrševalnega odbora Slovenske Narodne Zveze preteklo siedo podal svoje poročilo, iz katerega posnemamo najbolj važna mesta, da vidijo rojaki, kako se dela za narod in kako silno upoštevana je Slovenska Narodna Zveza in njene Ideje. Prve dneve maja meseca je organizator Trošt dospel V Colorado, in sicer v Pueblo, kjer je velika in zavedna slovenska naselbina. Pridobil si je takoj srca vseh Slovencev in že par dni po prihodu tja je imel ogromno zborovanje s popolnim uspehom. Navzoči rojaki so nabrali $22p za Slovensko fNar°dno Zvezo in vplačali še posebej $150.0C Članarine. G. Trošt je bil predstavljen mestnim in državnim oblastem, Ifutere je takoj pridobil na svojo stran, da so ga najbolj odlični krogi vabili v svojo sredo. Mestne šolske oblasti so mu odprle vse višje šole. Predaval je o Slovencih, o slovenski narodni borbi za osvobojenje izpod avstrijskega tiranstva, povdarjal skupnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Skoro v vsaki šoli Pueble je govoril nad eno uro in mladina ga le poslušala ves čas z največjim zanimanjem. Ameriška mladina, poleg tega pa učitelji in učiteljice so se zavzeli za našo stvar. Trošt je imel več predavanj tudi v najbolj odličnih ameriških krogih, in vsakdo, Slovenec ali Amerikanee ga je poznal v Puebli tekom dveh tednov, da ga je vse pozdravljalo, kadarkoli se je pokazal na cesti. A-mcriško časopisje brez izjeme je posvečalo cele lcolone belila na najbolj prominentnem mestu p naši zadevi in dosedanjih uspehih. Vsepovsod so povdarjali ameriški uredniki, da je delovanje Slovehske Narodne Zveze popolnoma v soglasju ? arr.srikanizmom, in več časopisov kot "Pueblo Chieftai/' in drugi So javno pisali, da v Coloradi še ni bilo tako odhCnega govornika kot je Rud. A. Trošt. To priznanje ne gre samo Troštu, ampak celemu slovenskemu narodu ter je v ogromno zadoščenje vsem članom Slovenske Narodne j?veze. Kmalu potem je dobil Trošt povabilo od predsednika prve coloradške univerze v Boulden, da predava na univerzi zbranim dijakom in profesorjem. Trošt je povabilo sprejel in v poldrugo uro trajajočem govoru je natančno orisal zgodovino našega naroda, stoletna trpljenja in suženjstvo ter naše današnje prizadevanje, da se s pomočjo Amerike osvobodimo. Na univerzi so bili pri Troštovem govoru navzoči vodilni krogi države Colorado kot državni avditor, državni direktor amerikanizacije Mr. SteVens, zvezini pravnik, škof metodistpvske cerkvene občine za Colorado, Rt. Rev. McConnell ter mnogo drugih. Ko je Trošt korffcal, je na splošno željo vseh moral govoriti še tol ure, nakar so sledila številna vprašanja o Jugoslovanih. Ne samo časopisi Pueble, ampak vseh bližnjih mest so se na široko pečali več dnij zaporedoma s tem govorom. Jugoslovanska stvar si je dobila spoštovanje in naklonjenost povsod. Takoj drugi dan se je pripeljal iz Denverja, glavnega mesta Colorade, v Pueblo, Mr. Stevens, državni direktor amerikanizacije in je pozval Trošta, naj gre nemudoma v Denver, kjer ga želi vfdeti governer Hon., Gunter. V rezidenci governerja je Mr. Trošt pojasnjeval prvemu uradniku države naš položaj. Opisal mu je delovanje avstrijskih agentov, delovanje narodnih zdražbarjev ter posledice takega delovanja, ki so: slackerji, zaničevanje Amerike, medsebojni prepiri in moralna propalost. Ko je Trošt govoril eno uro, mu je governer dejal: "Please, Mr. Trošt, proceed!" — "Prosim, g. Trošt, nadaljujte!" Govoril je potem še eno uro, nakar je governer dejal: "Mr. Trošt, 1 command you to appear to them. Man, came from heaven to us!" — "Mr. Trošt, jaz vam zapovedujem, da pridete jutri pred državni koncil narodne obrambe in tam razložite svoje ideje. Zdi se mi, da ste prišli k nam iz. nebes" I ' Governer je, dal nemudoma sklicati načelnike vseh u-radov države v državni kapitol za drugi dan, kjer se je v slavnostni dvorani ob pol desetih vršilo zborovanje, katerega glavni govornik je bil — organizator Slovenske Narodne Zveze, Mr. RA Trošt, ki je govoril prvim glavam države o — 4pnrikanizactjt! Uspeh je tolikšen, da je Mr. Stevens, načelnik amerikanizacije na nasvet goxernerja ponudil Mr. Tnritu urad držav. organizatorja amerika- — V Dravljah na Kranjskem je umrl Ivan Babnik, trgovec. — V Ljubljani v Trnovem je umrla ga. Ivana Škof, posestni kova soproga, v starosti 75 let. — V Tržiču je padel v vodo štiri letni sin delavca Franca Kralja. Kljub takojšnji pomoči je hilo dete izvlečeno iz vode mrtvo. — Na Viču pri Ljubljani je umrla 28 letna begunka iz Gorice, ga. Jožefa Simčič, rojena Gabrovec iz Števerjana v Brdih na Primorskem. — Josipu Stopničarju v Pečicah naKranjskem je pogorela hiša z vso opravo. — Hrvatski mornarji v Poli so zbrali nad 50.000 kron, da se odpre v Pulju hrvatska srednja šola. Z nepopisnim navdušenjem so zbirali ilaši mornarji, mnogi so dali nad 100 kron, vse, kar je imel. Nemci v Pulju imajo dvoje nemških srednjih šol! — V Puščavi nad Mariborom je umrl gosp. Janez Kar-ničnik, župan na Činžatu. Bil je vzoren Slovenec. — Padel je na italijanski fronti Karel Kovačič iz Komna na Primorskem, hišna št. 41. Njegov brat, podpolkovnik Miroslav Kovačič, se nahaja v ujetništvu v Italiji, kot srbski ujetnik. — V Metliki na Kranjskem je umrl Fran Golob, posestnik, krojaški mojster in ka-pelnik mestne godbe, star 7»l let. — Po jugoslovanskih zemljah kupujejo razni agenti de-setkronske zlatnike po 32 do 34 kron v papirju, a dvajset-: kronske po65 kron v-papirju. Zlatnike ti agenti potem prodajajo zlatarjem in zobo-tehnikom z znatnim dobičkom. — V Trbovlju je umrl Anton Počivavšek, posestnik1. — V Nabrežino pri Trstu je pred kratkim prišel tovorni vlak, a v nekaterih vagonih se je nahajalo nekaj živeža. Nekaj madžarskih 'vojakov, ki so se tam nahajali, so začeli odpirati vagone ter jemati ven živež., Prišliso žandarmi, toda na poziv niso hoteli prenehati z ropanjem Jtiveža. (Glad je glad). Žandarji so začeli streljati na Madžare in so jih nekaj ubili druge pa teško ranili. Toda tudi mad-„ žarski vojaki so začeli streljati s puškami ter tudi ubili nekaj žandarjev ter jih nekaj ranili. Vojaki so se umaknili šele tedaj, ko so bili zandarji ojačeni. — V Idriji je umrl Julij Pe-činar. j-.. - — Slovenski uspeh. Pozna- l|stu je umrl posest- - — -^TlKl* ■ Iz stare domovine. nizacije s sijajnimi dohodki. Mr. (I^Hje uljudno odklonil, kajti čutil je v sebi dolžnost nadflHi organiziranj* Slovenske Narodne Zveze. , 'l Trošt je govoril še v DonvelHLeadville, Trinio naš Trošt poklican iz fronte, da v Ameriki vodi tozadevne korake med Slovenci. Slovenska Narodna Zveza zgubi v Troštu začasno lajboljšega organizatorja, ki si ga je mogla dobiti. Ni po-rebno dosti hvale, kajti dela njegova sama govorijo jav-losti. In uspeh, ki je naravnost ogromin, postane še večji cakor hitro se uredi zadeva edinosti slovenskega naroda / Ameriki, ko se odstrani plevel, ki danes napolnjuje na--odno njivo, ko se onemogoči za vselej one predikante, ki ;epijo danes narod na dve. stranki ter tako po svojih najboljših močeh skrbijo, da razcepljen liarod ne pride do ivobode. Tudi tozadevno so storjeni prvi koraki. Ameriška javnost je naša najboljša podpora. Trošt ni pridobil samo slovenskega naroda kjerkoli se je pojavil, impak pridobil je tue bore za svobodno bodočnost, to je med Slovenci v Ame-iki prva zasluga narodnega organizatorja Mr. R. A. Trošta. Dejstva so tu, katerih se ne more utajiti. Edina uteha ^ri odhodu g. Trošta na fronto za nas je, da njegovo delo ii bilo zaman, da so njegove ideje dobile globoke koreni-le med narodom, in srečna nada, da se skoro zopet vidimo ' še boljših razmerah. Narod ti izreka priznanje, Rude i rošt, in to ti naj bo največje zadoščenje in Bodrilo pri /seh tvojih bodočih delih. ___ £ i —koruzne ttorže meljejo glasom neke vesti vsak dan v nekem paromlinu v Mariboru na Štajerskem. Tako moko menda mešajo z ostalo koruzno moko. — Miha Koren, 74 let star, je na Vršniku t blizu St. Jur-ja na štajerskem sežigal suho dračje ter po nesreči padel v ogenj, kjer je zgorel. — Josip Plfevnik, četovod-ja, doma iz 6uč pri Celju na Štajerskem se je v samomoril nem namenu smrtno nevarno ranil v Ljubljani. — V goriški okolici na Primorskem je ostalo toliko municije razsute, da se vsak čas dogajajo nesreče, od ročnih ali večjih granat. Na pritožbe prebivalstva so jih začeli odstranjevati,- a neka premodra glava se je zmislila da jih shranjuje, mesto od-stranja. Zakoplje jih v jamo , ter postavi vrh kupa križ, I misleč da ljudje ne bodejo < razdirali grobov padlih juna- | kov. Da s tem nesreče niso c izključene, se razume samo | po sebi, ker križa bo enkart c zmanjkalo, plug orača bo za- | del v granate ali pa s kakim < drugim' orodjem in nesreča | bo gotova. — V Krškem je umrla ga. I Marija Vodopivec, soproga j uglednega,in rodoljubnega I Franca Vodopivca. —r V Lju- j bljani je preminula ga. Ma- I rija Pečnik. —Ulrih Pavlica j iz Rihenberga na Goriškem J je umrl v Ljubljani. — V j Ljubljani je umrl tudi nadir- | čitelj Ivan Hrasti — Josip i Froehlich, kaplan v pokoju, ■ je umrl na Šmarni gori na c Hranjskem: V Slovenski j Bistrici je umrla ga. Terezi- -ja Bajec, gostilničarka in po- ( sestnica. —- V ruskem ujet- < ništvu je umrl Matija Čufar, ^ doma iz Trebnjega. — V < Studenem pri Postojni je u- < mrla ga. Marija Carli, mati < učiteljice, ge. Marije Dolgan. < — V Ajdovščini je umrl Fr. < Rebek, posestnik, trgovec in } bivši župan Ajdovščine. Nje- < gova sestra Marija Rupnik je ^ umrla tudi pred kratkim v 5 Ljubljani. = ■ O- ...I Zanimivo pismo. V časopisu "The Plain Dealer" je priobčeno zanimivo pismo bivšega socija-lista H. H. Margum, ki se glasi dobesedno sledeče: "Uredništvo "The Plain Dealer". Cenjeni. Pravkar sem prišel v mesto in sem bral vaše poročilo kaj je govoril Debs. Jaz sem bil tekom zadnjih deset let član socijalistične stranke.' Ekonomični program te stranke je močno upljival na moj razum, ker je bil pravičen. Plemenite ideje socijalizma za zboljšanje človeštva % in za/bratstvo med narodi, vse to se mi je zdelo vredno, da odobri vsak mož. Jaz sem bil delegat socija-istične konvencije v St. Louisu, toda mi niso dovoli-i vstopa. Ko se je vrnil moj namestnik iz konvencije in. mi je povedal kaj je sklenila večina, se je izjavil, da če bo večina socijalistov potom splošnega glasovanja odobrila izjavo večine, tedaj odstopi in ne bo nikdar več član socijalistične stranke. Lokalna organizacija naše stfanke v Memphisu se je razdvojila radi sklepa St, ^ous-Ške konvencije, In gotovo je, da se je razdvojila še marsikatera druga lokalna organizacija. Kdorkoli je v Ameriki socijalist, in je tukaj rojen, kakor sem jaz, ne more nikdar odobravati nastopa nemške socijalistične stranke, ne more odobravati sklepov večine St. Lou-is-ške konvencije. Ko je splošno glasovanje med šocijalisti v Ameriki dokazalo, da se večina s t tin j a t' platformo, sprejeto v St« 1 Louisu, tedaj sem se pošlo-1 | ■ ^ BL Pravkar smo dobili IN IMAMO SEDAJ NA RAZPOLAGO V TRGOVINI m :-: krasne nove vzorce P — i., i 1.1. M.., ■ i ,..... .t, —. HL (Patterns) za lepe deške, dekličje in ženske obleke. Polna zaloga vseh ženskih in moških potrebščin. ANTON ANŽLOVAR, | 6202 ST. CLAIR AVE. rT\ AMBULANCA. | Im^j Za Yftaki slučaj nesreče aH bolezni. Se potrebujete I "X, ambnlanco ali bolaiiki to«, pokličite katerikoli I telefon r»ak čaa, po noči ali po dnem. Mi vedno I PDINrrrnil čujemo in 0df0Tar}am0 telefon, ker sroai ▼ hiSi I nUMXlUn obenem Ako Tam operator reče, dasfneofla- I 1 OOI »imo, ne vzemite, zahtevajte super tiso rja, in do- I 1 JO 1 bite odffOTor od naa takoj. Bd IneUe ^ ^ I F. WACHCIC, slovenski trgovec 3 ► ---• _z 4 [ ¥ ColliBWooda, 0. 746 L 152nd St., zraven banke | \ * Wj^gF* Dobili smo nove svilnate najfinejše bluze i y in kakortudi volnena in svilnata krila, jih < > lahko kupiie po najnižjih cenah. ' * J T T T I * 111riTTTTTTTTTTtTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTi E 7A nakup pohištva, preprog, peci : E ^ za plin in premog skupaj, lede- : E nice ali Ice Boxes in vso domačo : E pohištveno opravo, se kupi za E GOTOV DENAR ali pa : NA IZPLAČILA : E ' ---1—--- I : pri znani tvrdki M H The Star Furniture Co. : 5824 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio j i ' , » .i Zakaj ne uložite denar y zemljišče. \ LAHKA ODPLAČILA. j # 1 * Priporočam Slovencem, da kupujete sedaj zemljišče, v okraju kije prijeten, dovolj svežega j zraka, ki obeta večje veljavo vsak dan; Loti se ! prodajajo od $175,00 naprej na obroke. Vodo- I vod napeljan, tlak in cesta. Nove tovarne v j tem okraju vedno naraičajo. Naprodaj imam tudi hiie v tem okraju. Ogla- | site se za pojasnila takoj, ne odlašajte. Louis Recher, < R. F. D. No. I. EUCLID, OHIO T«l. Wood 721 R KUPITE SEDAJ ELEKTRIČNI PIHALNIK Prva letsnska vročina je že tu, in kmalu začne ' z vso silo pritiskati. Ali bodete pripravljeno "njoatenr, da imate doma električni pihal-nik? Zaloga električnih pihalnikov letos je o-mejena. Ce čakate dokler pritisne vročina, bo-dete čakali dneve, predno ga morete dobiti. Kupite pihalnik gedij. da Tan hladi pri-pekajolo vročino p iletja. THE ILLUMINATING COMPANY ILLUMINATING BLDG. PUBLIC SQUARE jN&diiij^visjkJ^ {i drofi utraal« ■ ■ ■■ yi\ od krajevne organizacije. Povedal sem, da je njihov nastop veleizdajalski, da noben lojalen Amerlkanec ne more biti socijalist. Pozval sem vse rojake ameriSke so-cijaliste, da z menoj vred iz» stopijo iz stranke. In s ponosom naznanjam, da je večina njih imela dovolj spoštovanja do samih sebe, da se je odpovedala stranki. Nobena politična stranka ni imela toliko prilik^ za napredek, kot socijalistična stranka, ko je Amerika napovedala sveto vojno Ntm-čiji. .Vsepovsod, v Franciji, Angliji in Ameriki so se začele splnovati doktrine pravega socijalizma: koncentracija, združenje, skupno delovanje na ogromrti narodni podlagi. Toda namesto, da bi se socijalisti pridružili temu gibanju kot možje, kot patrijotje in ljubitelji človeštva, kar so socijalisti trdili, da so, in da bi vse to izkoristili v lastno-korist in v korist skupnega Človeštva, pa je organizacija padla do najbolj podle nižine in slabosti. Vodstvo socijalistične stranke je dopustilo, da je postala stranka igrača nemških intrig in orodje za nemško propagando. V govoru Mr. Debsa sem lital, da ima Debs prijazne besede za boljševike, ustva-ritelje "prve in največje svetovne demokracije". In zakaj? Zato, ker so ti junaški boljševiki zapustili vrste zaveznikov in sklenili najbolj sramotno, najbolj zaničevano mirovno pogodbo, kolikor jih beremo v zgodovini. Pustili so krvavečo Ar-fnenijo v krempljih silovitih Turkov, trpečo Rumunijo so prodali Nemcem, in pustili so zaveznike, da izkrva-vijo, predno pride Amerika na pomoč in se postavi v vrste borilcev za svetovno svobodo in vsega onega, o Čemur boljševiki trdijo, da se borijo —-demokracija, svoboda, neodvisnost in bratstvo. In sedaj, koNemci masak-rirajo te "heroične" izdajalci človeštva, predlaga Mr. Debs, da se dobi v Ameriki armada en milijon socijali-stov in se pošljejo boljševi-kom v pomoč. Mr. Debs pra* vi, da se zavezniki in Nemci borijo vsi za eno in isto star — za rop. Če je temu tako, zakaj pa predlaga Mr. Debs, da bi poslali socijaliste 10. 000 milj daleč, da se bore proti Nemcem? Zakaj jih ne bi . obdržali tukaj doma, da se borijo proti "izkoriščevalcem"? Zakaj bi si nako-pavali toliko stroškov na glavo, Če se Amerika bori za isto kot za Nemčijo? Zakaj se ta posel ne opravi doma? y V Ameriki ne bo nikdar prišlo do punta kot v Rusiji. Amerikanci niso taki ljudje. Oni imajo pogum, imajo • pamet i nrazum, oni so pa-trijitični, in boljševiki v svoji ignoranci in čudovitem fanatizmu so si nakopali pomilovanje vseh ljudstev sveta,> in menda danes Sami priznajo, ^aj se pravi imeti mir z Nemci. Poz6r, moji nekdanji so-drugi, pozor I Trideset let socijalistične propagande je povzročilo, da zaničujete demokratično vlado, da napadate demokratične ustanove, in sedaj, ko se vrši borba, da jih ohranimo, fih skušate uničiti ali vsaj nagajati delu za osvobojenje človeštva. Če Amerika propade, tedaj propadejo tudi vse sanje socialistov za zboljšanje človeškega / življenja. Na svetu ni prostora za vaše i-deje, kakor ni prostora za pruske junkerje. H. RMargum. Cilj Jugoslovanskega gibanja. Na velikem manifestacij-akem^zborovanju v' Ljublja- lan med drugim tudi sledeče: "Nasprotniki, naše velike ideje bodoče Jugoslavije so v velikih skrbeh. Lahko jirfi pa rečemo, da so njih skrbi prezgodnje in nepotrebne. U-bijajo si glaves tem, kdo bo gospodar v naši državi in tudi kakšni bodp naši ministri ter že predlagajo kandidate. Oni vprašujejo, kateri naših treh narodov bo imel prednost, kako se bodejo sporazumeli katoliški in pravoslavni državljani Jugoslavije in ali bo ta država v stajiu in pripravljena izpolniti vse e-konomske pogoje neodvisne države. Oni bi ničesar bolj ne želeli, kakor da bi Jugoslavija sploh ne prišla nikdar v življenje. Mi, častiti rojaki, žene in možje, nimamo take bojazni, ker vemo, da potrebujejo velike ideje časa, da se izvedejo. .. Naša misel ni sedaj, kako organizirati Jugoslavijo, temveč, kako najhitreje doseči tako državo. To je zgodovinski trenutek. Vsled tega mora imeti vsakdo neprestano pred očmi' svojo veliko odgovornost napram narodu. Posebno mi Slovenci moramo biti pazljivi v teh velikih trenutkih, da ostanemo v soglasju in e-nodušni, kajti sedaj je čas, ko se odločuje, ali bo jugoslovanski narod živel ali ne!" Tako je govoril predsednik Slovenske Kmetske Stranke, slično tudi dr. Albert Kramer, glavni urednik "Slovenskega Naroda", v imenu narodno napredne stranke, medtem ko se je zastopnik in vodja socijalnih demokratov | Anton Kristan Izjavil: "Prosil sem za par besedi z namenom, da izjavim, da je jugoslovanska socijalno demokratska stranka že pred leti sprejela zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov kot del svojega programa, radi česar se tudi imenuje jugoslovanska stranka. Jugoslovanski proletarijat bo vedno na strani onih, ki se bore za demokratično in napredno Jugoslavijo. " Tako torej govori zastopnik socialistov v stari domo-vjni, dočim zastopniki iste stranke v Ameriki med nami Slovenci skušajo razdeliti narod in s tem nehote in in direktno pomagajo avstrijski mačehi, ki je vselej skrbela za to, da je narod razcepljen na več strank, da ga laglje vlada. Na takem stališču stojijo voditelji slovenskega "naroda v starem kraju in viharno oodbravanje ter navdušeni vzkliki,s katerimi so bili govorniki ponovno prekinjeni, dokazujejo, da stoji ves narod za njimi. Vse stranke in vsi ljudski sloji se strinjajo v tem, da je sedanja naša borba boj za življenje in, smrt, ki zahteva vseh narodnih sil. Ali tudi Slovenci v Ameriki se moramo zavedati svoje velike odgovornosti, katero imamo napram svojemu narodu. Tudi mi morarSo napeti vse naše sile, da se naš narod osvobodi Avstrije in zedini v samostojni narodni | državi. To mora biti cilj vse I naše sedanje borbe, to, samo to nam je za sedaj najbolj potrebno, ker je življenske-ga pomena za nas. Dovolj se nas je zasmehovalo, ko smo povdarjali, da so vsi načrti glede bodoče u-reditve naše jugoslovanske države prezgodnji, ker bo narod sam o tem odločeval in ker nam je pred vsem treba doseči svobodo in zedinjenje. Besede prelata Andreja Kalana potrjujejo to naše na-ziranje. "Naša misellni s"edaj kako organizirati to Jugoslavijo, temveč kako najhitreje doseči tako državo." Dvomi in upanja, katera izražajo nasprotniki jugo-slovanskega gibanja in katera navaja prelat Kalan, se navajajo pogostokrat tudi med ameriškimi Slovenci. A- onih, Icl izražajo tudi v Ameriki take pomisleke in zahtevajo garancije ževnapjrej? Oni, ki žele svobodo in zedinjenje svojemu narodu, bodo, tudi podpirali to borbo naroda, prepustili bodo pa njemu, da sam odločuje o bodo-čj ureditvi svoje države. o ■ Pokret Rusov v Ameriki. M|ed Rusi v Ameriki se je pričelo precej živahno gibanje, katereiga nahien je osvoboditi Rusijo nemške supremaci-je in strahovlade, a na drugi strani osvoboditi Rusijo silovite tiranije, katero izvršujejo boljševiki natd priprostim narodom. Sreidtatva, katerih so Re lotili ameriški Rusi v dosego svojega namena so: Oborožena borba ruskih prostovoljcev Severov želodčni grencec vam bo pomagal Imenitno. Kmalu le boste ipočutill boljšega, zaprtje (bo zginilo, zaaohUl boste prebavite^, ln ves prebavljalnl organ bo dobil novih ino6L Posebno Je priporočljivo za stare, onemogli ljudi in bolnike kot milo sredstvo proti zaprtju. Tudi zdravi ljudje naj bi vzeli nekaj od tega zdravila. Pov lije se pred jedjo. Naprodaj v lekarnah. Cena 75c ln fl \ Društvo Ribnica št. 12 SDZ. vabi na ta izlet vsa / bratska nam društva, f kakor tudi cenjeno občinstvo. ? Zabava na farmah bo vseskozi zanimiva, vršile se bo-] p do razne dirke, za dekleta bodo dirke z jajci, za debele ženske bo posebna dirka, za moške dirka na treh qogah. Za vse te dirke so namenjena krasna darila. Za lačne želodce bo obilo pečene jagnjetine in več dru-zega. Tudi za žejna grla bo obilno preskrbljeno. Prvi tovorni avtomobil odide ob 11. uri popoldne in dva ob 12:30 popoldne. Avtomobili bodejo čakali na St. Clair Ave. in 62. cesti, med Schwalbovim in Modicevim saloonom. - Kdor se pa pelje s karo naj vzame rudečo karo, ki vozi po Euclid a ve. z napisom Gates Mill do stop 12 kjer naj izstopi. Tam bo čakal vsako karo posebni avtomobil, ki vas bo peljal na določeni prostor* Za obilno udeležbo se priporoča i VABILO NA IZLET > ' ' \ KI GA PRIREDI ; DRUŠTVO RIBNICA, I ŠTEV. 12 S. D. Z! | na LOVRENC PETKOVŠKOVE FARME Delajte več, hranite več! i 1 Hraniti je samo dal da nainje dolžnosti.. Delati ve« in hranili j« polni duh čas«, ko pomoni mkt unč« molke moči ln vili prihranjen dolar velik ko* rak napram imagi pravice nad krivico. * , Hraniti in hrsniU je vaia ! dolino«! v teh mrik. Naših 16 pokruinic vam da> jo največjo udobnost, varnost in t o 11) c • Gbe Cleveland Cruet Company ! • 't.. i ' . ■ * ' i Premoženje nad, toda Rtisija. tc misije ne more prosta vsakega tujega upjjiva, drugače' vršiti kot svobodna, posebno pa nemškega izkoriščanja. Radi tega pa spremljamo pokret Ruisov v Ameriki z največjo simpatijo in radostjo in pričakujemo njegovega na dalj nega razvoja. Naprodaj sta dva para mladih konj, z vso opravo vrelci1. Odda se tudi stalno delo za oba para. Zanesljivemu človdku se proda tudi na male obroke. Izvrstna prilika za Slovenca.- Vprašajte pri M. Jalovec, ion Ei 64th" St Tel. Princ.2723. W. X65. Ali že veste, da dobite v mojih prostorih votlino 'točno postrežbo ? oglasite se po težkem dtelu na kozarec hladilne ipiijače. Dobra in točna postrežba vsem de--lavcem. Se »priporočam v obilen obisk. France Hočevar, 964 Addison Rd. (77). POSEBNO NAZNANILO! Dr. Wolfe, TtliU ^p«*Mlrt» j« W>«U»1 ▼ Olerralaadu vm villkt ■troj« M zdravljenje ljudi. Tu i>o' n*dalJeTal Pravljenje na m&n kot m *Ar+ rl m Wtoifcah Evrope. Ne raAuna nič za pretofcavo, pretakava i X kar Id Je zastonj vsakemu bolniku, če ee zdravi pri nJem. NIČ ne dene, tooUfeo čam •e to zdravite, pridite da vidite kaj ta Ipetijaliat >WU> naredi »a Ta* nered v lelodou, ka J * I I Tu Je prilika, da t.r? Nered v J.tr.h, i ^^ Revmatizem? Glavo- ■ (pp^fi'jmfet^gm ' ^ vag preiiče z X bol, zaprtje, nečlato IR / ■ IT I »arkl. Nikdar prej kri? 8laboat, nervoz- J Vjj^zi M | I nieU imeli take pri- noat, bruh, kaielj, [1! ['Vil i I ,lk* V .4. .< « » » . v \ ill I w preiskati takoj, slaba pljuča 7 Prlva- JJ fjl 1 Ne odlaiajte, ker je tne bolezni? i. t.d. n*v*r"°' $1000.00 X ŽARKI SE RABIJO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE 1 ČE STE BOLNI Pridite takoj in ta SpeclJaUet vas iK?polnoma preiftče, potem zvesto, če morete oadravetl, ker uspeh je odvisen od preiskave. Njegovi krasni stroji is vseh delov sveta mu pomagajo, da ima najbolj!! idravnl&ld urad v mestu. Ko so druge metode sdravljenja zgubile moč, dobite tukaj uspeli. Urez vpražaoja, kakioo bolezen Imate, če zdravnik vidi, da ae da ozdraveti, bodite prepričani, da kmalu ozdravite, in nijkomur nI treba zapraviU denarja, ne da bi dobil uspeh. Pridite, in pogovorite se privatno z zdravnikom. 2047 E. 9th St. DOCTOR WOLFE Med Euclid 4. nadst ipMijaikt, Cleveland, o. in Prospect Urkdaa arm S. i jutra j d« 8. n. Ob n«d«IJ«h od 10 de 1. DR. L. E., SIEGELSTE1N, I Bell Pkeae Cer. Pboa« Mahi 130« Cantral 2481 R | KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI | URADNE' U R EI Od S. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. »večer. Ob nedeljah od 10 do 12 30S Permanent Bid«. 746 Euclid Avo. near Eait 9th St. - ■ ------------------- — POZOR! — Kupite staro-krajska zdravila. Nova iznajdba za one, • ki trpijo na revmatizitiu, obistih ali želodcu ali so nervozni. Pišite nain ali se oglasite na: Bache - Mttcbel Drug Co. 2281 E. 14th ST. Mi imamo posebna zdravila za oslabele osebe I Profesor MaMf|)| ▼ Cievelandu. V tej centralni Evropi prevladuje Nemčija in njena vazalka Avstro-Ogrska. Te r dve državi ne obstojite na istem principu kot na pr. I-talija, Francija ali Amerika, namreč na principu narodnosti. V Nemčiji kakor v Avstriji je vse polno narodov, ki nimajo nobene pravice pri vladi, ampak nemški narod vodi vse državne posle. V Avstriji prebiva sedemnajst različnih narodov, ki so razven Nemcev vsi popolnoma brezpravni. Novo načelo pa, ki danes prevladuje na svetu je, da države ne smejo obstati kot take, namreč nekake politične skupi- 1 ne, ampak države morajo bi-ti narodne, t. j. vsak narod i-ma pravico, da ustanovi svojo lastno državo in se ravna po postavah, ki takemu naro? du najbolj prijajo, in katere narod sam odobri . Eden ali 1 drugi bi rekel, da je šovinizem potegati se za svojo narodnost, toda, prijatelji moji, potegati se za svobodo naro- < da ni šovinizem, ampak največje humanitarno delo, katerega moremo opravljati. Za tako humanitarnost je nastopil predsednik Wilson, za tako humanitarnost je šla A-merika 3000 milj daleč v vojno. Princip narodnosti je danes največji princip, in niti ruska revolucija socialističnih revolucijonarjev ni mogla obdržati originalne Rusije, konglomerat narodov, v tni skupini, ampak so Finci zahtevali svoje, Ukrajinci svoje in drugi svoje. Razredna borba delavcev se vselej umakne narodnostni borbi. Narod, Je prva in poglavitna sila, potem pa pride vse drugo. "Prijatelji, ameriška ustava, katero najbolj spoštujem, pravi, da so vsi možje' ustvarjeni enako: That aH men are created equal! In kadar vemo, da je to resnica, tedaj tudi vemo, da je vsak narod u-stvarjen enako, kajti narod ni druzega kot skupina mož, ki govore en jezik, injajo ene tradicije in ene običaje. Kar se tiče enakosti mož, se tiče enakosti narodov.»Noben narod se ne more povzdigovati nad druzega, vsi imajo enake pravice do svobode. "Pa pravijo Nemci, da tako majhen narod kot je češki ne more eksistirati. Povem vam, prijatelji, da je češki narod prej eksistiral kot nemški in je imel izvrstno urejeno državo. Češka je bila prej kot Avstrija, in Čehi niso bili poznani kot napadalci drugih narodov in motilci splošnega miru kot so Nemci, ampak poznani so bili kot uzor-ni gospodarji domačega ognjišča, ljubitelji umetnosti in razširjevalci kulture, če je češki narod obstajal samostojen pred stoletji, ko človešt* vo ni imelo modernih pripomočkov za zboljšanje razmer kako lahko bi ta narod shajal danes, kakor hitro dobi svobodo J "In zopet pravijo Nemci, da Češka nima nobenih dohodov k morju, torej nima nobene prihodnjosti in je najboljše, Če ostane pod Avstrijo. Toda, prijatelji, ali i-ma Švrca kake dohode k morju ? Pa vendar je švicarska industrija razvita po celem svetu, spoštovana je ta država radi kulturnega in gospodarskega napredka pov sod. In še več. V Švici stanujejo trije narodi, enako svobodni, v najlepšem sporazumu. To prihaja odtod, ker jim ustava garantira svobodo. Kako ne bi mogel torej Češki narod, katerega je gotovo dvakrat toliko kot Švicarjev, obstojafi, če premislimo, da so češke dežele bogate na vseh naravnih bogastvih, in če pomislimo, da so sami Nemci priznali, da jih " Čehi v gospodarskem oziru nadkriljujejo. In če pomislijo konečno, da je bila celo jpvsarijska vladna Statistika ■■■■■ ■ ' 1 111 Avstriji, tedaj vemo dovolj. Kdorkoli se ustavlja svobodi Čehov, ima imperialistične namene in bi ostal rad še nadalje tiran malih narodov. In vse te točke, ki sem jih omenil, veljajo v enŽki meri za Jugoslovane. "Mene je Avstrija obsodila na smrt, toda jaz ne priznam te ohsodbe, ker ne priznam avstrijske vlade. Avstrija ni imela pravice mene obsoditi, kajti zavedam se, da sem vršil vse dolžnosti napram narodu, če jih pa nisem vršil napram Avstriji, je pa Avstrija kriva sama, ker je i ona odrekala meni pravico do življenja. Narod je primo-ran poslušati vlado le tedaj, če je vlada postavljena od ljudske volje, nikdar pa, kadar skuša vlada vladati proti ljudski volji.... Priprosto se je smejal profesor Masaryk, ko je spregovoril te besede. Najbrž je mislil 0 usodi Avstrije, kateri bije zadnja ura pri zatiranju narodov. Videl je narod pred seboj, mislil je na pravico tega naroda in mislil je na pravice avstrijskih cesarjev od "milosti božje,'\nljubek nasmeh mu je zaigral'itw ostarelih licih. "Amerika je šla v vojno iz čiste ljubezni do človeštva, brez vsakih sebičnih namenov. Šla je v vojno, da se bori za pravice malih narodov. Vsi narodi, ki bivajo v Ameriki, posebno pa Čeho-Slova-ki in Jugoslovani, morajo biti hvaležni Ameriki, kajti ta I duh Amerike jp slovanski duh. Nas ni potreba ame*ri-kanizirati. Mi sm rednoati ca ledioah. ali ▼ mehurju ta tii tahteva pri tam takojina { 1 pozornosti in dobrega zdravila, i > V veeh takih »lučajih vam toplo ' JZif"12 n | Cevera's > U Kidney and Llrer Riailj i > i l^B 11 , (Severovo Zdravilo za oblati In , , Jetra);'Rabita to zdravilo pri po- > gotten) in bolestnem spulčanju I I > voda in pri otrocih, Id močijo po . , noči poeteljo. To zdravilo pomaga 1 tudi pri zlatenici ali če imata I 1 i zoprn želodec. To zdravilo od- , , pravUa otekline dolenjih delov ' života. Cena 70o in fl.aa. i i N« prodaj v veeh lekarnah, j > Dr. J. V. ŽUPNIK, v SLOVENSKI 1; ZOBOZDRAVNIK,' , 11111 i> < > 6127 St. Clair Ave. Knauaovo poslopje nad Grdi-^ , VOvo trgovino. < | * 1 Najboljše zobozdrav- ! niško delo po nit-I » kih cenah. Urada« n#ec »d 8:30 sjutraj de i ( MO zvečer. 1 NAZNANILO. ✓ Sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo tuž-no vest iz , stare domovine o izgubi naše ljubljene, nepozabne matere Jedert Lah, roj. Smolej. Poročilo, ki smo je dobili, se glasi: Umrla je v Šmarni pod Ljubljano dobro poznana in velespoštovana Jedert Lah, mati dr. Ivana Laha, ki ; leži v bolnišnici Kraljevi Vinohrady, Praga, kjer se zdravi za rano-.dob-ljeno na bojišču. Priporočamo svojo mater v blag spomin. • Josipina Jereb, 1287 E. 55-th St. Cleveland, O. Louis I*h, .1416 Wads-worth ave. Waukegan, III. Mihael J. Lah, 918 Alham-bra Rd. Cleveland, O. Prisrčno Zahvalo izrekamo g. Ivan Možini, ki#nam je to tužno vest ^sporočil potom Slovenske Narodne Zveze/ §fj$r * #»''■' 1 1 > Veliki loti. Prodajajo se veliki loti na lahka odplačila po nizkih cenah. Absolutno varno in gotovo narastej.0 v ceni. The St. Clair ave. Subdivision of The McNutt — McCall Co. St. Clair avfe., med Bliss in Babbitt Rd. To je zemljišče, ki se najhitreje prodaja v CleTvelandu danes. Loti so 50x150 od $550 do $620. Z vsemi modernimi napravami, voda, kanal, tlaki, drevesa, elektrika. Mnogo lotov z lepimi gozdnatimi drevesi. Me pozabite te prilike, denar je popolnoma virno naložen v zemljišču ta gotovo naraste v ceni. Kupite zemljo v Cievelandu, kij je najbolši prostor na svitu. Vzemite St. Clair ave.,liro na E. 162nd St. in se pe||ite naravnost do . eThe McNutt — Me Call Hakip. Central 1580 W." i brtflik se ulj-udlno priporočam v popravo avtomobilskih streh (top), kakor tudi v iaidielovan-1 je ncwih. Garantirano delo in rtizke cene. Izdelujem in po-1 pravdam tu/di vse druge stvari, kar se tiče uisnjtnih izdelkov. Se priporočam v obilen obisk i Frank Pire, 59" Sf Clair ave. (78) Pojpr! Kupujem in prodajam vsakovrstne harmonike. Učim tudi igranje na harmonike. Josip Riuss, 1177 E. 60th St. Cleveland, O. ^__(81) PAZITE kje kupujete vaso narejeno o-pravo. Blago ^tipdjeno pri meni je vedno najboljše, svež«, ttpečno in poceni. - Ben o B. Leustiig,v6424 St. Gair ave. (x39) Kje je Franc Sterle, p. d. Volek, iz Podložja. Nahaja se nekje v Cievelandu. Za niegov naslov bi rad zvedel njegov . prijatelj 'John Debevc, Cheat Bridge, Box 3, W. Va. (75) ,— - - Delo dobijo. možje na prostem. Dobra plača. Vprašajte takoj pri Cohn and Sons Co. 16700 St Clair ave. Collinwood. __ (85). VOUNENE ALI SVILENE kikJje' vsakovrstnega kroja in iz najboljšega blaga, fino izdelane, 'vise številke, dobite pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair arve. vedno ceneje kot drugje.___ (X39) POROČNE fine svilene obleke^ vence, tančice in vs«e dlrugo dtobite pri meni vedno po nižji ceni kot drugje. Bieno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. « (*39) Išče se bartender, ki'je nad vojaško starostjo. Dobro delo in plača. Oglasite se na 16324 St. Clair ave. Collinwood. (76). Delo dobi 14 letno dekle ali priletna ženska, da bi varovala triletnega otroka. Po-zvedite na 875 Rudyard Rd. (75). Išče se Slovenka, ki bi* 0-pravljala Jiišna dela za stalno službo ali pa po nekaj ur na dan pri Slovencih. Vprašajte pri Beno B. Leustig, 6420 St. Clair ave. (75). ZAPRTJE. Zaprtje je vzrok mnagiih bo-leznij. Odstranite ta »vzrok naij.prvo s tem, fclla vzamete Se-verove jetrne krogljice, predno greste k počitku. Vzemite eno, dve aii tri, in uspeh bo koristen za vas. Regulirajo delovanje odvajalnih organov vtrogltivost, 'bruhanje,, glaJvo-bol, slabo prebavo in jetrne ne-,prilike. Posodica s S^verovimi jetrnimi kroglicami veljja 25c po vseh lekarnah. W. F. Severa Co. Cedar Rapkls, la. Pozor /Slovenci f 'Sipfoidaj podpisani se pripono^ čam ISloviencem za svojo kro^ jašfko obrrt. Izdelujem ycako-vrstne moške oblpke in suknje po meri, garantiranto da pristo-ji. Cene zmerne, blago vedno najbolje. iMnogdleHna skušnja v krojaški obrti vjun garantira za riajiboljše delo. v ANTON BRAiNISEL, 8001 St. Clair ave. Tel. Princeton 1865 R. Rosedale 2885 J. (Fri.155) Soba se odda v najem za 2 fanta. Vprašajte na 1378 E. 47th St. >•■ . (77) Soba se odda v najem za 2 fanta, brez hrane. Vprašajte na 5403 Spencer ave. (77). - - ~ — Odda se čedna soba za enega fanta^Vprašajte na 1176 E. 61 st St. vrata št. 6, spodaj. _(77). Dobro ohranjene Lubaso- ve karn^mike, tri vrstne, se Sl^St Clair^aveU*S Jim L 17 W V»*«l "'»■ ' f' Beno^B. Leiitig, 6424 Št Clair ave._(X39) POSEBNO NAZNANILO od špecijalista možem in ženam, Jki so bolni na kaki kronični (bolezni. ^ Jaž\ sem zdravnik 32 let, in moje skušnje so me privedle do zdravljenja vsaike znane kronične 'boleznd, brez vprašanja koliko časa ste bili ibollni in kdo vas je zdravil Mnogo žensk je IbolnihNker se zanemarjajo in ne vedo svojega pravega položaja in ne vedo (kaj je narobe. Ne odlašajte Idtokler se vam ne more iveč pomagati. Vsa >zdravila in najibdlj moderne električne naprave imam za vašo.ipomoč v, svojem uradu, kjer se pogovorimo v vašem (jeziku, torej ni treba pripekati tolmačev s seJ>oj Ce se vas ne more ozdraviti, vam takoj povem. Preiskava s X žaiioi, kadar je ipotrebno. Uraidlne ure: od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nede^ah od 9 do 12 ure. Dr. Cowdrick 2209 Ontario St. en blok od marketa. Fropt soba se odda v najem za dva fanta. Morata biti čednega značaja. Vprašajte na 857 Rudyard Rd. Collinwood. (75). Išče se Slovenka za hišna dela. Plača dobra. Vprašajte na 6218 St. Clair ave. (76) ■ 1 ■ ■ ...... 1 Naznanilo. Sledeča posestva imamo naprodaj: Eno posestvo na vogalu, za več trgovin. Posestvo za dve trgovini. Hiša s 7 sobami, hiša s 12 sobami, hiša s 7 sobami in kopališče, hiša z 8 sobami ,kopališče in garaža, hiša 9 sob, kopališče in garaža, 2 hiši z 8 sobami, kopališče, ena hiša z 10 sobami in kopališče, ena hiša 4 sobe, kopališče in približno en aker sveta zraven na Bulevardu. Vsa zgorej navedena posestva so v dobrem redu in zelo poceni ter se lahko kupijo na lahka odpUčila. Torej do v vašo lastno korist, če se oglasite pri nas predtio kupite drugje. Ipiamo tudi zelo veliko lotov v raznih krajih po zelo-nizki ceni. St. Clair Realty Co. 6313 St. Clair ave. * , (72) Naprodaj je moderna hiša, 7 sob, s kopališčem, na Medina ave, blizu 79. ceste, furnace za premog ali plin. Samo $1200 takoj, cena $3700. Hiša za 2 družini, $7000, jako poceni. Blizu Superior ave. in 79. ceste, 5 sob zgoraj in zdolaj, fina podstreha, trd les, elektrika, plinova o: prema, furnace, dvojni porč, garaža in vse cementirano. Vprašajte pri A. Schwimer and Son, 933 E. 79th St. Rosedale 146. (74) . i 1 » JHI MJW r National Drug Store 1 Slovenska lekarna. Vogal St. Pair arve. in 61. cesta. S poseibno skrbnostjo izdelujemo zdravniške (predpise. ; V zalogi imamo vse, ikar je tfoba v najboljši lekarni. Previdne gospodinje PMKXPELLER j® v i^iuEiiiiicimiiiu, za dve družini cena samo 2500 dolarjev. Velik barn, 9 sob, zgradba za kokoši, plot. $500 takoj, drugo po $15 na mesec. Vprašajte na 18606 Neff Rd. (75). VABILO za pristop k društvu "Cleveland", St. 23 Zapadne Sldvan-sJce Zveze. Dtuštvo je na re