ISelegatoin 10, kongresa zveze sindikatov Slovenije Delegatom 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije želimo, da bi bilo njihovo srečanje predvsem delovno v skladu s revolucionarno zgodovinsko vlogo delavskega rasreda. Da bi se bres-komproUiano spopadli s problemi, ki zavirajo ali celo ogrožajo nadaljni rasvoj samoupravnih socialističnih odnosov ne glede na to, ali so ti problemi gospodarske, politične ali ideološke narave. Haj globoko humana in revolucionarna moč TITOVK misli preveva in spremlja vaše delo in naj bo vtkana v saključ-ke, ki jih boste sprejeli in bodo vodilo sa naše nadaljne delo pri graditvi samoupravne socialistične družbe. Družbenopolitične organisacije in samoupravni organi ISKRE ŽELEZNIKI 1 za stopnjo više dvignili vlogo in delovanje samoupravnega socialističnega sistema. Nadalje smo razvijali skupščinski sistem in utrdili delovanje delegatov in delegacij na vseh področjih odločanja! sindikat Je skozi neprestano borbo za popolno uveljavitev delavca dosegel to, da se Je v konkretni praksi začel uresničevati zakon o združenem delu. V zvezi s tem so potekale številne aktivnosti pri nastajanju in sprejemanju mnogih novih samoupravnih aktov. Besno in odločilno smo pristopili k urejanju medsebojnih odnosov v združenem delu in v družbi nasploh. Sprejetih Je bilo vrsta samoupravnih sporazumov s področja ustvarjanja in delitve prihodka, dohodka in sredstev za skupno porabo. Prav tako smo v tem času oblikovali sporazume in pravilnike o delitvi sredstev za OD in skupno porabo.neenotnih in realnih osnovah. Tudi v okviru naše Temeljne organizacije in delovne organiza-cije Je sindikat odigral pomembno vlogo. V spletu vprašanj in problemov vsakdanjega življenja tovarne Je sindikat sodeloval kot progresivna sila združenih delavcev, katerih prevladujoč interes Je v delu, napredku in samoupravljanju. B skupnimi močmi smo zgradili novo tovarno, proizvodnjo pa oprem-ili z vrsto novih tehnološko visoko produktivnih strojev. V pričakovanju kongresa, katerega delegat sem, Je bilo v okviru občine in Gorenjske več razprav in sestankov. Na teh smo analizirali stopnjo razvitosti samoupravnih odnosov, predvsem pa posvetili največ pozornosti razreševanju gospodarske situacije. Med drugim smo obravnavali: - v Gorenjski predilnici tematska razprava na temo! Svobodna menjava dela med TOZD-1 in DS33. - v tekst.tovarni 1BI Kranj, pa Je bila za področje Gorenjske regije, ki jo Je organiziral medobčinski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko, tematska razprava o uspehih in problematiki Gorenjskega združenega V jtrtcaUcvanju kongresa zveze sindikatov Slovenije Postopoma se bliža čas kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Kongres bo v Ljubljani od 11. do 1J. oktobra. Priprave nanj potekajo že dalj časa z namenom, da se čim celoviteje in vsebinsko poglobljeno dokopljemo do prave slike dela v preteklem obdobju in smernic za nadaljnje delo. Zveza sindikatov je v obdobju med kongresoma aktivno delovala skoraj na vseh področjih življenja. Temeljito pa Je posegla v urejanje medsebojnih odnosov in razmerij v združenem delu. Poglavitna aktivnost Je bila usmerjena v krepitev vloge delavca kot subjekta samoupravnega odločanja. V tem času smo še Stefan Nastran, delegat na 10. kongresu Z8S dele ne področju ekonomskih odnosov a tujino ter vlogi sindikate. Pričakujem, da bo kongres Zveze eindlkutov prinesel nove pomembne odločitve za nadaljnji ratvo; neše družbe in odnosov v združenem delu. Kakor Je v preteklosti mora sindikat tudi v prihodnje zavzemati najodgovornejše naloge v samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. Kot osnovna delavska organizacija pa mor« eindikat še nadalje voditi boj za dosego prevladujočega vpliva delavcev, v slehernem procesu odločanje. Štefan Nastran Sindikat v tre-nathajftvd 10, UotKjresom T sačetku oktobra bo potekal v Ljubljani 10. kongre« Zveae sindikatov Slovenije. Priprave nanj potekajo že vse leto. V obravnavah predkongresnih dokumentov Je sodelovala večina članov Z88. Predkongresni dokumenti so obravnavali predvsem delovanje sindikata v obdobju med 9. in 10. kongresom, Statut ter spremembe statuta ZSS in naloge Z8S v boju sa nadaljmi družbenoekonomski rasvej na socialističnih samoupravnih temeljih. V Javnih raspravh teh dekmmemtev se Je iskriatalizira-la marsikatera kritična misel, ki be e evejo vsebino pripomogla k nepolnemu delu 10. kongresa. Tmdl v maši tovarni smo spremljali priprave na kengree. 7 tem sestavke bom skušal razčle-nltl dele našega sindikata in cilje, ki sme si Jih sestavili. *ekateri mislijo, da Je delo sindikata povezano samo s pripravo ozimnice, organisacijo piknika in počitniško dejavnostjo. Sindikat Je najbolj množična organizacija delavskega razreda in kot tak prisoten povsod. V preteklem obdobju sindikat pri svojem delu ni imel bistvenih težav. Njegova dejavnost Je potekala v normalnih okvirih, saj zaostreni pogoji gospodarjenja še niso bili izraženi v takšni meri kot so sedaj. Sedanji družbenoekonomski položaj zahteva smelost, lahko bi temu rekli 2. revolucija. V tem trenutku Je treba končno od besed preiti k dejanjem. Predolgo smo samo ugotavljali, kaj bi morali storiti, ostalo pa Je vedno samo pri besedah. Napak bi bile vso krivdo za težak položaj, v katerem emo ee znašli« svračati na ramena delavcev. Breme napak in neodgovornosti velikokrat nosijo tudi tisti, ki pri tem niso imeli ničesar zraven. Hi moj namen govoriti e teh napakah, ki so bile že storjene, krivci zanje pa nosijo posledice ali pa tudi ne. Skušajmo najprej pogledati razmere pri nas doma, kjer lahko s vsakodnevnim delom in budnostjo premagamo vsakodnevne težave, ki se kopičijo pred nami. V trenutku, ki je pred nami, Je edina prava izvozna u-emeritev. Z vsemi močmi si moramo prizadevati za izvozno naravnanost proizvodnje. Naša tovarna ima na tem področju lepo tradicijo, zato Jo moramo gojiti Se naprej ne samo na kooper racijah, ampak predvsem na čistem izvozu. Ko emo odpirali nov prizidek tovarne, opremljen z modernimi stroji, smo svetu govorili, da bomo e to sodobno o-premo ob istem številu delavcev lahko naredili sa 100 % več v izvoz naravnane proizvodnje. Udarec smo dobili že v Jeseni, ko emo zaradi problemov e kooperacijami morali ustaviti montažo gospodinjskih aparatov. To Je pomenile sa nas izpad dohodka, saj le preko prodaje gospodinjskih aparatov lahko iztržimo denar, vložen v kooperacije. Za tako stanje, ki Je sledilo is vsega tega, gotovo nismo bili krivi, zato na« Je prizadela obtožba, da moramo poravnati presežek OD sa leto 1981, ker nismo ravnali v skladu s dogovorom. V tem primeru lahko operemo sami sebe. He moremo pa biti ravnodušni do našega ravnanja s materialom, stroji, delovnim časom, bolezenskimi izostanki in nadurnim delom. Vse to bi lahko strnili v eno besedo - delovna disciplina. Kaj res ne vidimo, da lahko uspemo le z boljšim delom in odgovornejšim odnosom de materiala, ki Je vsak dan dražji, če tega ne bomo doumeli sedaj, nam grozi neizbežen polom. V tej situaciji se zahteva tudi dosledno izvrševanje nalog, katere ee opravljajo za nas v okviru DO in SOZD. Mi veeene kam odvajamo sredstva in kaj za to dobimo nazaj. V bitki za stabilizacijo Je treba aktivirati samoupravno delavske kontrolo. Toda ne tako, da bodo samoupravno izvoljeni člani le sami iskali probleme v tovarni. Pri njihovem delu Jim moramo vsi pomagati, ker ee drugače problemi težko razrešijo. Ob koncu bi delegatom 10. kongresa Z88 želel uspešno delo na kongresu. Sklepi kongresa pa naj čim preje preidejo v prakso, da me bo ostal hamo kup popisanega papirja. Janez Hostnik,ing. Iskra Železniki v času gospodarske krize in nase naloge O težki gospodarski krisi, ki je sejala cel svet, govorimo še celo lato in kot kaše, as ta krisa samo še zaostruje. Tudi za leto 1985 torej ne kaša niš bolje in bo vse te težave treba pri izdelavi plana za naslednje leto tudi upoštevati. Pogoji gospodarjenja se tako zaostrujejo iz dneva v dan, da bo pre-šivel samo tisti, ki bo te pogoje resno upošteval in se nanje tudi pripravil. Prepričan asm, da tudi v naši tovarni nekateri še niso popolnoma dojeli, da gre za resno krizno obdobje in za reševanje problemov, katerim se tudi mi ne bomo izognili. V tovarni smo še s izdelavo internega sanacijskega načrta predvideli nekatere naloge, ki morajo biti dolgoročne pri odpravljanju posameznih napak, nekatere pa so tudi trenutne, ki pa so bolj posledica neizpolnjevanja delovnih nalog posameznika ali pa služb. 8 sprejetjem tega dokumenta smo sl zadali šele osnovne naloge in cilje, kaj vse bo potrebno storiti, da bomo izboljšali gospodarako stanje tovarne in s tem tudi standard zaposlenih. Od takrat dalje je potekala vrsta sestankov na vseh nivojih in tudi sprejetih je bilo nekaj novih nalog, ki jih morajo določene službe opraviti v kratkem čaau. Vendar moram povedati, da v glavnem gre skoraj povsod za naloge, katere so morale službe in posamezniki že opravljati tudi brez dodatnih ukrepov, ker Je to še zapiaano v delokrogih služb ali posameznikov. Zato bo v prihodnjih meeecih naša pri larna nal ega predvsem v tem, 6i bomo zasledovali in ocenjevali rezultate realizacije zastavljenih ciljev, ki imajo vsi samo željo, kako povečati produktivnost in zmanjšati stroške proizvodnje, oziroma, kako povečati dohodek in e tem akumulacijo tovarne. Zastavili smo si sledeče naloge’ 1. Zmanjšati materialne stroške To je naloga, pri kateri imajo vpliv vsi oddelki, prav gotovo pa se začne še pri razvoju izdelka. Zato bo vsak nov in star Izdelek treba dati pod lupo glede vrednostne analize in stroškovno ovrednotiti še v razvoju. Enako velja za tipi* zacijo in standardizacijo, ki jo mora razvoj upoštevati že pri konstrukciji novega izdelka. Ta del vrednostne analize se mora potem analizirati skozi cel tehnološki proces vse do prodaje. Velikokrat se nek izdelek tudi v proizvodnji proizvaja s prevelikimi stroški, ki ekonomsko ne prenesejo nizke prodajne cene. To mora biti stalna naloga vseh oddelkov, ker moramo upoštevati, da bodo cene materialov samo Se naraščale, posebno tistega, katerega primanjkuje in da cene Izdelkov ne bodo sledile tem podražitvam. 2. Izkoriščanje delovnega časa Boljši izkoristek delovnega časa bomo dosegli s povečanjem norma ur v strukturi razpoložljivega delovnega časa, na račun zmanjšanja deležev zastoja. Zrna* 'Sati bo potrebno bolniške izostanke, sestoje zaradi slabo priprav- ljenih atrojev, orodij, nepravočasne in slabe dokumentacije, pomanjkanja materiala in nepravočasno pripravljenega materiala. Analiza izkoristka delovnega časa za vsak mesec pokaže, da ao tukaj še velike rezerve. Tee te napaka pa potem skrivamo a pihanjem vsa mogoča režija, ki sagotevi delavcu OD, prikriva pa nesposobnost pripravljalnih oddelkov in ljudi, tovarna kot celota pa izgublja število norma ur. 5. Zmanjšati zaloge materiala Trenutne zaloga repromateri-ala so odločno previsoke in Ja sklep, da Jih moramo do konca lata zmanjšati za 30 % ali ma maksimalna dvomesečna zaloge. To je naloga gospodarskega sektorja, ezire-ma nabave, res pa Je, da Je to odvisno tudi že od osnov-nega planiranja proizvodnje. Zato Ja tudi predlog, da za vse tiste, ki imajo kakršen koli vpliv na zaloge, pripravimo pravilnik o stimulaciji OD, ki bo odvisen od zalog in zastojev v proizvodnji. k. Do konca leta bo potrebno zamrzniti kakršno koli povečanje OD in celo analizirati upravičenost povečanja nekaterih posameznih grup v zadnjih mesecih, ki Jih Je sprejel DS na predlog komisije. Sklep D8 Je tudi, da preke-nerne izplačevanje OD v prvem polletju vrnemo do konca leta. Ta naloga že teče in smo prvi dal že vrnili ■ mesecem avgustom. Povedati meram, da smo bili kršitelji tudi v letu 1981, ker pa sme dali opravičilo, zakaj Je de tega prišlo, nam Ja izvršni svat ebčinske skupščine za lanske leto oprostil. Za letošnje leto pa nimamo nobenega tehtnega opravičila, zato ee moramo držati družbenega dogovora, ki nas točne f obdelovalnlol obvezuje, kakšen Je lahko OD, e osiroti na naš dohodek. 5« Kljub večkratni« opozorilo« glede nadur, ae stanje ni doetl isboljšalo. Zato bo potrebno prepovedati vee nadure sa veo rešijo ln bodo dovoljene eaeo še sa produktivne delavce v slučaju, da to sahteva realisaoija doseganja planskih obvesnostl. 6. Za vee vodstvene ln vodilne delavce bo potrebno uvesti ■talno lsobraževanje s name-noe vsbujenja večje delovne savestl ln Motivacije pri opravljanju dnevnih nalog. Treba si bo ponovno sestaviti naše cilje, ki so se-piaani v srednjeročne« planu 1981-85 ln najti rešitve,kako te obvesnostl tudi ispolnltl. Zato Je potrebno vse strokovne službe in nosilce posaeesnlh nalog aktivirati, Jih strokovno usposobiti, da bodo sestavljeni« cilje« tudi kos. Torej cilji so snani ln Jasni, sato Je potrebno ea«o s črtati optimalno rešitev, da te cilje tudi doeešeeo. 7. Hujno Je potrebno odpraviti stalna odstopanja od sprejetih mesečnih planov, kar pov-sroča večje saloge Materiala, neposlovnost pri partnerjih, večje eaterlalne stroške in ne nazadnje hudo kri «ed oddelki v pripravi ln prois-vodnJ1. Druga naloga pri planskih ob-vesnoetlh pa Js tudi ta, da plan, ki Je »esečno postavljen, prolsvodnja tudi doseže. Taak nedoeelen plan l«a teške posledice pri nadalj-ne« plasiranju ls se tako obveznosti easo le večajo. 8. HeJbolJ pa Je potrebno povečati osebno odgovornost vodilnih ln vodstvenih delavcev, ki so dolini skrbeti, da se sprejete naloge tudi kvalitetno ln v roku lspol-njujejo. Pri te« bo prav gotovo treba bolj dosledno uporabljati Pravilnik o vrednotenju delovne učinkovitosti, ki Je za stimulacijo po-saeesnikov tudi namenjen, vendar se v praksi premalo uporablja. Ha koncu naj oeeni« easo le to, da e«o sklepov in dobrih rešitev sprejeli na vseh nivojih selo veliko. Skrajni čas Je v teh teških časih, da Jih tudi realizirano ln tako boeo tudi ispolnili planske in ostale obveznosti. Vsak naj naredi asno tieto, sa kar Je postavljen in kar Je tudi sa* napisal sa svoj delokrog, ko so se postavljale grupe sa posamezna dela in opravila. Marsikdo pa Je na te naloge ls svojega delokroga k«alu posabil, ko Je dobil sa-šeleno grupo. Misli«, da bo nekaj takih delovnih «est treba ponovno preveriti na osnovi res-vlda del in nalog sa posaeesna opravila. Te sklepe in naloge, kot se« Jih nekaj navedel, vse pa so sapisane v interne« sanacijskem načrtu, boeo Mesečno preverjali, po treh mesecih pa bodo samoupravni organi in DFO dobile predlog ukrepov proti kršiteljem teh sklepov, če ne bodo uresničeni tako, kot ««o Jih sestavili.. Anton Bakoveo Vloga družbenopolitičnih organi^ zacy v ^proizvodnih in samoap* ravnih odnosih Proces podrušbljanja »blesti se eeo8e s Številnimi objektivnimi in subjektivnimi preprekami. Edina,alternative samoupravnega socialističnega sistema Je, da imajo eblaet v rekah delavci, da ta ni oatujena in da ne deluje e pozicije si le. Za tak družbeni red se morajo savsemati subjektivne sile organisirane v Zvesi mladine, Zvesi sindikatov, Zveš borcev, Zvesi komunistov in frontno organlsireni vsepovezujoči Socialistični svesi delovnega ljudstva. V bližnji preteklosti smo na tem področju napravili bistven premik. Od ustanovitve prvih delavskih svetov do danes, Je preteklo dobrih 30 let. V tem času se Je samoupravljanje tako močno rasvllo, da si sploh ne znamo več predstavljati odločanja bres besede delavcev. Sleherna organizacija združenega dela, samoupravna organizacija ali skupnost ima izvoljene samoupravne organe in delegacije , preko katerih lahko delavci neposredno uresničujejo in usklajujejo svoje interese. Gonilna sila in mobili-sator aktivnosti pa morajo biti družbenopolitične organizacijo. V proizvodnih in samoupravnih odnosih Je vloga družbenopolitičnih organizacij še kako pomembna. Posebno vlogo ima sindikat kot najmasevnejša delavska organizacija. Le ta mora biti resnično mobilizator družbenopolitične aktivnosti delavstva. Odločilno mera prispevati k utrjevanju vloge delavca v odločanju o slehernih zadevah. Z Zakonom e združenem delu sme dali sindikatu selo visoke mesto v dogovarjanju, odločanju in samoupravnem spo-ra»umevanju. Tako mora sindikat odigrati vlogo delavčevega saščitnika, a tudi pravičnega razsodnika, voditi mora številne aktivnosti v odločanju e ustvarjanju in delitvi prihodka, dohodka in čistega dohodka ter sredstev sa skupno porabo. V sindikatu delavci usklajujejo »voje specifične interese in pripravljajo odločitve za sprejem na delavskem svetu ali drugem nivoju odločanja. V te aktivnost se vključujejo tudi druge družbenopolitične organizacije posebno še Zveza komunistov. Komunisti morajo biti prisotni in aktivni v vseh družbenopolitičnih in samoupravnih sredinah kakor tudi med samimi delavci v proizvodnji. Vse prepogosto opažamo, da se prav komunisti zapirajo vase, v organizacijo ter take splon ne delujejo ali pa le forumsko. To pa ni v redu. Le šiv etik s ljudmi, s delavci v tovarni in v Krajevni skupnosti pomeni pravi pristop k akciji. Ha tak način pridobivamo aktivne soborce in ustvarjamo pravo razpoloženja sa ustvarjalen doprinos vseh občanov in delavcev k razreševanju problemov in zavzemanju odločitev. Komunisti, posebno tisti na najvišjih vodstvenih mastitise vse premalo zavedajo, kako pomembno Je živo delo n delavci. Neposreden dialog največkrat pomeni več kot vsako dolgovezno pisanje, predpisi in sankcije. Seveda pa Je se tako postopanje potrebno imeti počiščeno pred svojim pragom. Temu pa ni vedno tako. čim sa povzpnemo na stopničko više, mislimo, do nam Je marsikaj dovoljeno tor da odgovornost odtehta vse drobne spodrsljaje in kršitve, ki jih pri tem delamo. To močo slabo luč na vse članstvo ZK, ki tako nima prave veljavo v vsakdanjih proizvodnih im medsebojnih odnosih. Poleg tega vso preveč toleriramo neuspehe v poslovnih odločitvah, katerih posledica so slabi dohodkovni resni- Volilni odbor pri dolu tatl. Premalokrat zahtevamo polaganje računov pred delavci, kar vodi v malodušje ln vedno večjo poalovno neodgovernoet. Da ee to dogaja, neeljo moralnopolitično odgovornoat prav dru-šbenopelitične organizacijo pa tudi samoupravni organi. Tako kot rigorozno nastopamo prsti kršenju delovne discipline, bi morali ukrepati tudi proti kršenju poslovne discipline. Ilč kolike poudarjamo s Zakonom e združenem delu okarakterisira-ne družbeno dogovarjanje, pa na tem nismo kdo ve kaj naredili. Se vedno se o dolgoročnih pro-gremih preskrbe dogovarjajo le poslovodni kadri, družbenopolitična baza pa ostaja v senci ter nadeve rešuje šele, ko ee do kraja zaostrijo. Is celotnega spleta aktivnosti in odgovornosti nikakor nista vzeti Zveza socialistične mladine in Zveza borcev. Mladostni elan in izkušnje starejših ee nepogrešljivi elementi vsakega napredka. Skratka, vloga družbenopolitičnih organizacij Je v sedanji gospodarski situaciji velikanska, kajti nanje in posebno na Zvezo komunistov ee sgrlnja tudi vsa odgovornost za nadelJ-ni rasvoj te družbe. Sodelovanje naše tovarne s krajevnimi skupnostmi ter dragimi organizacijami v Selški dolini Uspešnost poslovanja tovarne Je poleg vseh drugih faktorjev odvisna predvsem od enega glavnih sestavin poslovnega procesa, to Je od delavcev tovarne. Tega se v tovarni dobro zavedamo, zato se skuša prisluhniti potrebam KS, is katerih izhajajo delavci ter vsem društvom in ostalim organizacijam, v katere se vključujejo. Prispevki, ki jih tovarna izdvaja v ta namen, se finansirajo iz sklada aktipne porabe, glede na sprejete sporazume, oziroma na podlagi prošenj glede na finančne možnosti. Za ilustracijo podajamo pregled posameznih prispevkov v zadnjih Prisp.Sa šolo Selca 1980 1.516.694 1981 381.635 1982 214.992 KS Železniki 1.282.539 1.566.942 1.207.014 KS Dražgoše 40.000 - - KB Ojstri vrh 50.000 - - KS Bukovica 40.000 - 30.000 KS Davča 100.000 - - KS Martinj vrh 30.000 - - Športno društvo Železniki 300.000 250.000 100.000 Planinsko društvo - - 3.600 Ribniška družina Želez. 30.000 30.000 - Gasilsko društvo Buk. 30.000 - - Gasilsko društvo Rudno Zveza slepih 2.000 500 500 500 Muzejsko društvo želez. 5.000 35.000 - Groh.elik.KoIonija - 15.000 - Plav. karte - bazen 144.000 196.960 50.400 Groharjev spomenik - 250.000 - Društvo Invalidov - 3.000 - Preš.družba - 1.000 - Porazen - 60.000 - Marjan Šmid« Ing. Lojze Megušar, dipl. ing. Obsojamo zločin v Libanonu Vsakdo, ki Im le trohice srca ln sočutje ▼ sebi, Je bil globoke pretresen nad »ločino*, ki Je bil storjen ned nedelž-nl* palestinski* ljudstvo* v sahodne* Bejrutu. Zločinci so na strahoten način pobili nad tisoč palestinskih beguncev, v glavne* lena, otrok in starcev. Bili so neoboroženi in neeočni, kajti njihovi sinovi, bratje, očetje in eoije - palestinski borci, so »orali sapustiti Bejrut, sicer bi ga Israolci do tal porušili ln žrtve bi bile strahotne. Pri te* sločinu niti ni tolike poaeabno, kdo so bili neposredni »orlici, ali so bili falan-gisti ali kakšna druga politična grupacija nesrečnega Libanona, ki Je ponovno na robu državljanske vojne. Poeembne pri te* Je dejstvo, da se Je ta strahoten »ločin »godil pred oč*i israelske eoldateeke, ki je pred te* »asedla ta del ae~ sta ln palestinsko taborišče ter tako »avarovala in ščitila ■orlice, ki so opravljali svoj krvavi posel,ali s njiai aor-da celo neposredne sodelovala. Ta »ločin iaa na vesti israel-ska vlada in njen predsednik Begin, ki Je danes ena najmra-čnejšlh osebnosti v svetu, človek, ki Je v preteklosti kot terorist tudi sa* aoril in Je take »asnaaovan s krvjo. Edo naj *u danes verjaae, da on in njegova vlada niso vpleteni v »ločin, ko so pa edini gospodarji v velike* delu Libanona, slasti v njegove* glavne* aestu. Ta človek Je globoke esraaetil in rasvred-netil Nobelovo nagrado »a »ir, ki Je Je dobil ob poairitvi s B-glptoa. To nagrado bi au »orali odvseti, kajti takšen človek ne ■ere stati v vrsti resničnih borcev sa »ir, ki se nagrado sa- elužili in upravičili. Tudi ZDA so nekrive sa saločin, ker bi le ene lahko preprečile saaovolje Israela. ZDA so v Varnostne* svetu OZD s vete* večkrat preprečile eprejea ukrepov proti agresivni pelitlki Israe-la, ga ščitile, oskrbovale s e-reije* in au e te* dajale potuhe in aoč, da je počenjal kar je hotel. Morda se bo tokrat vest človeštva le prebudila v tolikšni ae-ri, da bodo morilci ustavljeni, če ne že kasnovani. Če se to ne bo »godilo, bo Palestinski narod i»krvavel. Danes on, Jutri nekdo drugi. Nikoli ne boao vedeli, koau bo posvonile in krvava apokalipsa bo Sla čes kontinente. Najbrž ni nikogar aed naai, ki ne bi obsojal podlo pobijanje nedolžnih ljudi. Zato naj bo naša obsodba »ločina resnični odra* prisadatosti in volje, da povsod, kjer le aoreao, israsi-■o svoj gnev ln presir nad sle-činci, ne glede na tOjkaterl i-deologoji, veri ali rasi pripa-dajo. Vladiair Polajnar Skrb za dobro in zdravo j>re~ hrano jc tudi skrb za dobro delo Prehrana Je poje*, ki saJeM vse dejavnike od proisvodnje živil, načina prehranjevanja, prebave in iskoriščanja hranil v erganisau. Zato aorajo naše dnevne obroke sestavljati živila vseh vrst, s katerimi de- bi organise* potrebne hranilne snovi. 6e posebno »oraao skrbeti »a vključevanje tistih živil, »a katere obstoja nevarnost, da bi Jih le redkokdaj opasili v Jedilnikih. To so: aleko, jajce, drobovina, ribe selenJava ln sadje. r »ednjih letih se je število obrokov, ki Jih saužljeao laven doaa tako povečale, da lahko rečeno, da skoraj vsak od nas zaužije vaaj en obrok na dan isven doaa. Dopolnilni obrok, ki se po naše* imenuje aalica, naj bi vseboval od 500 - 800 kalorij. Te Je noraativ, ki odgovarja delokrogu srednje težkih del. ^rene, ki Je dnevno uživaao, sera ustrezati ne saao fiziološki* potreba*, ampak mora biti tudi higiensko neoporečna. Način in tempo sodobnega življenja, ki zahtevata centralizirano proizvodnjo živil in kolektivne prehrano, sta močno povečala tudi riziko zastrupitev z množično proizvedenimi živili, Zato 1e osnovnipogoj pri ravnanja z živili - strog higienski reži*. 0-snovno higiensko načelo Je, da mora osnovni delovni proces potekati od nečistega k čistemu, to Je, da se ne krijejo poti surovih s že gotovimi Jedili. Higienske neoporečna kuhinja še ne zagotavlja higienske neoporečne hrane. Zato mora vsak, ki Je sapeelen v kuhinji, opraviti tečaj higienskega minimuma. Po-leg tega Zakon sahteva obdobne sdravstvene preglede na vsakih Sest mesecev. Baten tega občinska sanitarna inšpekcija vrši občasne kontrole, iaaao pa tudi pogodbo s Zavodom sa zdravstveno varstvo is Kranja, da Je-alje im kontrolira vsorce čistoče in ugotavlja neoporečnost živil (obrokov) ter njihovo kalorično vrednost. Tseskosi ugotavljamo, da so obroki premastni, vendar sadovoljujejo v povprečju kalorične vrednost srednje težkih del (ed 500 - 800 kalorij). Seve- da se v kuhinji zadnje čase srečujejo tudi ■ problemi pomanjkanje eenemih širil: največ meea, drobovine, perutnine, tako, da Je včaeih treba planirani Jedilnik spreminjati na škode raznovrstnosti obrokov in e tem tudi zadovoljstva delavcev. le foverimo o naši kuhinji, odnosne Jedilnici, bi v tem članke o-pezorll le na nekaj elementov, ki Jih opašem pri vsakodnevnem delu ob delitvi ali organisaciji. tuhinjski delavci smo polno zaposleni, saj moramo računati, da Je normativ obrokov na enega zaposlenega od 60 - 70 in s tem e-najst članski kolektiv kuhinje t>ri 840 obrokih presega normativ, lad bi opeseril na san odnos ostalih delavcev, saj Je prav, da vsi skupaj pasimo na čistečo -posebej v Jedilnici. Pred šeste uro zjutraj delimo kavo, čaj in mleko, seveda se v Jedilnici na veliko kadi, to dopuščamo, vendar bi prosil, naj se ogorki ne mečejo po tleh, pač pa v pepelnike , prav tako pred vrati Jedilnice. Tu imame namreč zato postavljen zaboj za odpadke, Maslednja stvar Je sprehajanje delavcev skozi kuhinjo. Tsi sanitarni in higienski predpisi zahtevajo, da se v kuhinji lahko sadriuje samo osebje, ki Je pregledano in ima opravljen tečaj higienskega minimuma. Izvzeti so same eerviee-rjl, ki morajo na licu mesta popraviti etreJ ali kuhinjski element. 8 ten Selim dobronamerne opozoriti delavce, da ne bom dovolil nikakršnih sprehodov, odnosno nobenih pijač in cigaret izven obratovalnega časa kuninje. HaJ samo male osvešlni obratovalni čas kuhinje Je sledeči ed 5.30 de 6 od 9.00 de 10.30 od 13.40 de 14.00 od 17.30 de 18.00 od 18.15 de 18.45 ed 1.00 de 1.30 če se bone vsi skupaj dršali tega urnika, bo dele v kuhin- ji nemoteno in bolje organizirane. Za konec še tale misel: Vloga družbene prehrane ni samo v tem, da vpliva na zdravo prehranjevanje čim širšega kroga ljudi, temveč vpliva pozitivno na p rshramboTie navade ter posredne na zdravje in delovno sposobnost. Hiro Guzelj Kafeo skrbimo za družbeni standard Pojem dručbeni standard zajema širok spekter aktivnosti, ki so si med eeboj povezane. Sem spa-da stanovanjska problematika, socialna problematika, prevozi delevcev na delo, letovanje in podobno. 1. Stanovanjska eroblematlka Med glavne faktorje za zadovoljevanje osnovnih tivljenjekih Vsakoletno srečanje s upokojenci potreb prav gotovo v prvi vrati sodi tudi zadovoljivo rečeno stanovanjsko vprašanje. Vsak človek ima pravico reševati svoj stanovanjski problem, in sicer z ozirom na njegovo zmožnosti in sposobnosti, čeprav v naši dolini prevladuje težnja predvsem po individualni gradnji, pa v zadnjih letih ugotavljamo, da Je precej ljudi reševalo svojo stanovanjsko stisko s nakupom stanovanja. To so bile pretežno mlade družine, kar se Je pokazalo tudi letos v prvi polovici leta, ko sta bili Ha Kresu vseljivi dve osem nadstropni stolpnici, Od naših delavcev se Jih je za nakup stanovanja odločilo 37« Povedati moram, da Je pred vselitvijo prišlo do nekaterih finančnih tašav, ki pa smo jih uspešno rešili e premostitvenim kreditom od Lokainvesta. Poleg tega smo imeli na razplo-lago tudi pet družbenih stanovanj, od teh smo štiri kupili v novozgrajenih stolpnicah. Stanovanja smo razdelili med same mlade družine. Ker je bilo teh stanovanj na razpolago le pet, prosilcev sanj pa preko trideset, smo v naši temeljni organizaciji imenovali posebno ko- Dašnjica misijo sa ogled etanoranJekih raamer prosiloev. Komisija Je imela aelo veliko dela In ga Je, moram redi, tudi dobro ln vest-no opravila. Zadelana Je bila prioritetna llata, na katero ni bilo prltolb. Po predpisanem postopku ao bila atanovanja dodeljena petim družinam. Nekaj naših delavcev, ki ao apadali v kategorijo družin s niškimi osebnimi dohodki, ae Je prijavilo na raspia sa dodelitev družbenega atanovanja pri Samoupravni atanovanjaki akup-noati. Ha koneu naj omenim še nekaj novosti v svesl s novim pravilnikom o urejanju stanovanjskih potreb delavcev v TOZD ISKBA Že-lesniki, ki smo ga meaeca avgusta sprejeli na referendumu. Ho-voat Je predvsem v tem, da moramo lsdelati letni ln srednjeročni plan sa reševanje stanovanjskih potreb naših delavcev, kar do sedaj nismo delali. Planirana sredstva bo potrebno raedelltl tudi po namembnosti teh sredstev. Novost Je tudi v pogojih, ki Jih morajo delavci lspolnitl, da lahko dobijo kredit /predložitev ustrezne dokumentacije! gradbeno dovoljenje, semljllko knjižni Ispieek, predračun vrednosti stanovanjske hiše, potrdilo o kreditni sposobnosti Itd./. T tem pravilniku so naštete tudi osnove ln merila, na podlagi katerih se bo po natečaju Izdelala prioritetna lista prosilcev za dodelitev družbenega stanovanja, os. prioritetna lista prosilcev sa koriščenje posojila sa stanovanjske namene. 2. Socialna BgflŽlBUjLUU Socialna problemetlja Je bolj ali manj povezana a politiko kadrovanja. Čeprav ae včasih tega ne savedamo, pa bi vendarle morali Imeti neki skupni posluh slasti pri saposlo\anju različnih kategorij delavcev. Poudariti hočem predvaem saposlovanje žena, invalidnih oaeb, oseb, motenih v duševnem ln telesnem ras-voju Ipd. Hočem povedati, da Je premalo sodelovanja ln zato včasih brez potrebe pride do konfliktov. čeprav v naši temeljni organlsaoijl nimamo takih mest, rasen v livarni in na avtomatskih stiskalnicah, kjer ne bi mogli sapoellti šene, pa vendar mislim, da bi bilo včasih le potrebno vsaj malo premisliti, kam lahko neko žensko, ki Ima določene ovire, napisane še v samem sdravniškem potrdilu, zaposlimo. Kar se tiče seposlova-nja oseb s motnjami v telesnem in duševnem raavoju imamo pri nas precej posluha. Čeprav včasih pride do nesoglasij, tudi od starejših delavcev, mislim, da so sa le-te v naši TOZD tudi taka delovna mesta, kjer Jih lahko saposllmo. Največ problemov pa nam delajo bolniški etaleži. Zato smo uvedli tudi kontrolo bolnikov. Kdor misli, da Je to delo sabavno, ae selo moti. Nikoli ne vemo, kako nas bodo bolniki, ki Jih pridemo obiskat, sprejeli. Nekateri so prijazni ln uvidevni, saj se zavedajo, da to ne delamo sato, ker nam Je všeč, ampak ker moramo.Naleteli pa smo tudi še na precej nesramne in nerazumeva- joče bolnike. Pri takih sem se velikokrat vprašala, ali Je res socialni delavec tisti, ki mora delati kontrolo in nadsor nad bolniki, ali bi moral biti to kdo drug. Socialni delavec naj bi ljudem pomagal predvsem v re*evanJu njihovih problemov, ne pa da se gre, če lahko tako rečem, nekega vohuna ali pa miličnika, ki bo delavca za vsak prekršek satožil, oz. kasnoval. Prav zaradi tega opažam, da delavci ne hodijo več toliko k nam e prošnjami, da bi Jim kaj pomagali, os. svetovali, kot prej, ko te kontrole še nlao bile tako ostre. Isgublll so zaupanje v nas, eaj ae enostavno bojijo, de ne bodo naleteli na saupenje ln rasumevanje, saj v nas vidijo le neke kontrolorje. Kar se tega tiče, naj povem še to, da ae ne bo nič spremenilo, dokler bo prevladovala taka miselnost, da se le e kontrolo bolnikov lahko snlša stalež. Druge delovne organizacije v Selški dolini ao že prišle do tega spoznanja, da ae staleža ne da zmanjšati samo e kontrolo bolnikov. Za to so potrebni drugi ukrepi, tudi boljši medsebojni odnosi, ki pa Jih s nadzorovanjem bolnikov ne bomo ustvarili. Naj omenim še to, da sam bolnl- iki stalež, bres porodniškega dopusta, ni tako velik, ki bi presegal seje dopustnosti. Ima-mo ga večno okoli 3-4 %• HaJ-večji problem Je porodniški dopust, ki ga prištevamo k ostale' mu stalešu in ga Je tudi okoli 4 %, na katerega pa ne moremo vplivati. Za koneo naj omenim še problem elkoholiima. Čeprav smo v našem glasilu "Elektromotor" o tem še precej pisali, vendar Je ostalo samo napisano, is-vedenega pa Je bilo selo malo. Še vedno se ne maramo seveda— ti, da bi s tem, da bi alkoholike pošiljali na sdravljenje, njim samo pomagali, ne pa škodili. Preveč smo "rasumevajoči in usmiljeni" do njih, pa Jih enostavno ne vidimo. Upam si trditi, da Je v naši temeljni organizaciji še kdo, ki bi bil sdravljenje potreben. Vendar, dokler se v nas samih ne bo porodila saveet, da Jim le s sdravljenjem lahko pomagamo, na tem področju ne bomo veliko naredili. Povedati moram, da tudi alkoholiki dosti doprinesejo k rasti bolniškega etele-ia. Torej, smo sa to, da bolniški staleš smanjšamo, odgovorni vsi. 3. letovanja delavcev. O tem Je bilo preoej napisanega še v prejšnji številki glasila "Elektromotor". Zato morda samo kratek povzetek« če nam bodo finančne možnosti dopuščale, bo potrebno nabaviti če več počitniških kapacitet /še kakšno prikolico os. hišico ipd./, da bomo lahko večim delavcem naenkrat ustregli, Gotovo bo to pripomoglo k boljšim medsebojnim odnosom, kar pa Je tudi eden izmed pogojev sa boljšo produktivnost. 4. Prevos1 delavcev na delo Pomemben del skrbi sa boljši standard delavcev predstavljajo prevesi na delo in s dela. Le—ti so danes organizirani z vseh, tudi najbolj oddaljenih krajev Selške doline. S tem smo bistveno skrajšali čas prihoda na delo in s dela. Hišo pa še tako daleč časi, ko so nekateri morali prihajati na delo peš, e kolesi ali kako drugače, tudi do dve in celo več ur daleč. 3 tem ao bili v povsem neenakopravnem poloiaju e tistimi, ki so stanovali v blišinl tovarne. Z organizacijo prevozov smo tudi v precejšnji meri zaustavili negativni trend isselje-vanja le hribovitih predelov, kar Je drutbenega in obrambnega vidika pomembno dejstvo. Za omenjene prevose namenjamo poleg prispevka, ki ga plačuje posameznik, mesečno preko 60 starih milijonov dinarjev, To niso majhna sredstva, ki Jih Je treba ustvariti s produktivnim delom, ker le s tem ustvarjamo dohodek. Če tega ne bo, Je tudi ta pomembne del standarda v nevarnosti. Marjeta Habjan, ing. Kreditiranje stanovanjske gradnje Ljubljanska banka - Temeljna banka Gorenjske Kranj pri svojem poslovanju e kreditiranjem pomgge deponentom banke ter njihovim delavcem pri reševanju njihovih stanovanjskih vprašanj. Ena od oblik Je kreditiranje stanovanjske gradnje na podlagi vezave sredstev sklada skupne porabe drušbenopravnih oseb. Od 1.1.1962 dalje posluje banka po novem SKLEPU 0 KREDITIRANJU STANOVANJSKE GRADNJE NA PODLAGI VEZAVE DRUŽBENOFRAVNIH OSEB, katerega glavne značilnosti sot 1. KORISTNIK POSOJILA Pripadajoče posojilo lahko koristi drulbenopravna oseba sama ali pa pravico do posojila prenese na svoje delavce. 2. NAMENI POSOJILA Banka daje po tem sklepu posojila za naslednje namene« - pridobitev novih stanovanj in stanovanjskih hiš od pooblaščenih organizacij, - nakup družbenih stanovanj, zgrajenih is sredstev solidarnosti od stanovanjskih skupnosti sa mlade drušine, Spremenjena podoba doline ki v njih stanujejo, - graditev stanovanjskih hiš, - prenovo etarih stanovanj ali stanovanj altih hiš, - plačilo odškodnine ob pridobitvi stavbnega zemljišča sa stanovanjsko gradnjo, - plačilo komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča Investitorjev novih stanovanjskih objektov, - delavcem sa nakup etarih stanovanjskih enot od fizičnih oseb pod pogojem, da prodajalec obvesno porabi kupnino, dobljeno is posojila le sa nakup ali sldavo novih stanovanjskih enot preko banke, - organizacijam za udeležbo drugim organizacijam pri nakupu ali sidavl najemnih stanovanj . 3. TIŠINA POSOJILA Po poteku čakalne dobe, ki Je lahko 10, 18, 24 ali 36 mesecev, sl drulbenopravna oseba ali delavec pridobi pravico do posojila v višini od 140 % do 260 %. Posojilo ae odobrava le sa standardno atanovanjako površino. Moina vsota vseh posojil, ki Jih delavec lahko dobi sa objekt, Je odvisna od namena posojila /nakup etažnega stanovanja, gradnja stanovanjske hiše, prenova itd./. 4. ODPLAČILNA DOBA ZA POSOJILO Od dobe vesave sredstev druibe-nopravne osebe je odvisna odplačilna doba sa posojilo, ki Je praviloma eno leto krajša od dobe vesave sredstev, če po poteku čakalne dobe najame posojilo družbenopravna oseba. Je odplačilna doba lahko od 4 - 9 let, če pa najemajo posojilo delavci, Je od 4 let do 16 let in 9 mesecev. 5. OBRESTNA MERA Tea posojila po navedenem sklepu so po 5 % letni obrestni meri. 6. OBMOČJE KREDITIRANJA Banka daje posojila po navedenem sklepu za vse kraje v SFRJ, kjer ima družbenopravna oseba svoje organisacijske enote in če e tem posojilom rešuje stanovanjsko vprašanje delavcev, zaposlenih v teh enotah. 7. NAMENSKO VARČEVANJE DELAVCEV Če družbenopravna oseba prenese pravico do posojila na svoje delavce ali če sama najame posojilo sa svoje delavce, morajo le ti redno namensko varčevati. Po pravilniku, ki Je veljal do 31.12.1981 Je bil pogoj enoletno redno namensko varčevanje. Z novim Sklepom o kreditiranju stanovanjske gradnje na podlagi vesave sredstev družbeno-pravnih oseb, ki velja od 1.1. 1962 dalje, pa Je ta pogoj še poostren,in sicer mora imeti delavec, na katerega se prenaša pravica do posojila, ob prenosu že realizirano namensko varčevanje sa objekt, ki ga kupuje ali gradi. Da prehod od enoletnega rednega namenskega varčevanja na potešeno vsaj dvoletno redno namensko varčevanje ne bi bil preveč skokovit, Je izvršilni odbor Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske Kranj sprejel sklep, da se do 30.6.1983 sahteva od delavcev, na katere bo prenešena pravica do posojila, le enoletno redno namensko varčevanje, po tem roku pa realizirano dvoletno namensko varčevanje. Ljubljanska banka -Temeljna banka Gorenjake upošteva le namensko varčevanje sklenjeno v katerikoli temeljni banki združeni v Ljubljansko banko. Pozivamo delavce, ki načrtujejo, da bodo reševali svoj stanovanjski problem s posojilom pridobljenim na podlagi vezave sredstev skleda skupne porabe njihove organizacije v Ljubljanski banki - Temeljni banki Gorenjske Kranj in še nimajo sklenjene pogodbe o stanovanjskem varčevanju občana, naj to pogodbo čimprej sklenejo. Delavci dobijo informacije, os. sklenejo pogodbe v Ljubljanski banki - Temeljni banki Gorenjske Kranj - PE za stanovanjsko komunalno gospodarstvo - oddelek stanovanjsko komunalnih naložb vsak dan /rasen sobote/ od 6,30 do 14,00 ure, ob sredah pa od 6,30 do 16,00 ure. LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA BANKA GORENJSKE KRANJ 'Kadrovska Uka i problemi prt zapos\ova~ Vsakodnevno slišimo besedo kadrovska politika pa nam dostikrat ni Jasno, kaj to pravzaprav pomeni. Dr. Stane Možina pravi, da Je kadrovska politika politika oblikovanja in izobraževanja socialistične osebnosti, je politika najboljše zasedbe delovnih mest v družbeni delitvi dela, Je politika najboljše izbire kadrov za ključna mesta v družbi in delovnih skupnostih, najboljša možna zasedba ključnih mest v političnem, kulturnem in gospodarskem življenju in v vseh tistih družbenih dejavnostih in aktivnostih, ki pomenijo razvejano sestavo razvite samoupravne socialistične družbe (PRIH: Kadrovska politika v združenem delu, poglavje razvoj kadrovske politike v naši družbi). Kadrovska politika zajema vse kar je v zvezi s kadri, to J« zaposlovanje, izobraževanje, načrtovanje kadrov, obveščanje že zaposlenih delavcev, varstvo pri delil, socialna varnost, stanovanjska problematika, rekreacija, otroško varstvo, medicina dela, delitev osebnih dohodkov, kadrovska evidenca in informacije, ki so potrebne za kadrovsko, poslovno in samoupravno odločanje. Družba s svojimi resolucijami in družbenimi dogovori stremi po kar se da popolni kadrovski politiki. Oblikovanje kadrovske politike in njene cilje pa mora zajeti temeljna organizacija v svoje samoupravne akte. Toliko o kadrovski politiki. V nadaljevanju se bom dotaknil predvsem zaposlovanja, ki Je tudi del kadrovske politikei V 6R Sloveniji se Je v mesecu juliju povečalo število čakajočih na delo predvsem zaradi priliva novih iskalcev zaposlitve, ki so v letošnjem letu končali šolanje. Zaradi tega Je bilo v mesecu juliju v Sloveniji 1)155 brezposelnih. V 8R Sloveniji je sedaj samo 1,5 % brezposelnih (imamo najnižji odstotek brezposelnih v Evropi, česar pa za celotno Jugoslavijo ne moremo trditi). Predvideno pa Je, da bo leta 1985 v Sloveniji 52000 ljudi brez dela (to se pravi, da ae bo število potrojilo). Zaradi nizke stopnje zaposlovanja se kvalifikacijska struktura zaposlenih izredno počasi izboljšuje. Izredno počasi se uresničuje dogovor iz začetka tega leta, s katerim Je bilo predvideno, da se bo zaposlilo okoli 8000 pripravnikov v petih mesecih tega leta se Jih Je samo 2115. Pravtako se Je zaradi nizke stopnje zaposlovanja zmanjšal dotok delavcev iz drugih republik (v juliju se jih Je zaposlilo samo 657). Kako pa Je v naši občini? Po podatkih strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske Je bilo v občini Škofja Loka povprečno 115 brezposelnih (ali 0,76 36). Porasle so potrebe po delavcih s višjo izobrazbo in zmanjšale so ae potrebe po priučenih delavcih. Značilen je tudi izredno majhen dotok delavcev iz drugih republik. HjjvečJl Je sicer dotok novozaposlenih iz šol, vendar Je v občini še vedno najslabša kvalifikacijska struktura novozaposlenih v regiji. Z letnim gospodarskim načrtom predvidimo potrebno število in izobrazbeni sestav delavcev, pri čemer pa moramo upoštevati tudi: - družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka, - samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Škofja Loka, - in ne nazadnje moramo spoštovati tudi samoupravni sporazum o minimalnih standardih ta življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Čk. Loka. Pri nas smo z letnim gospodarskim načrtom za leto 1982 predvideli potrebno število delavcev in njih izobrazbeni sestav takole: VŠ 22 Viš 24 83 128 KV/VK 219 FV 529 NK 18 Povprečno moramo imeti 925 zaposlenih. V 9 mesecih nas je zapustilo 44 delavcev in delavk, vstopilo pa Jih Je 75. Od teh 75 delavcev Jih Je imelo visoko izobrazbo 7 (ali 9,7 %), višjo izobrazbo 1,58 %, srednjo Izobrazbo 12,5 kvalificiranih Je bilo 26,5 56 in 50 % brez poklica (z dokončano ali nedokončano osemletko). Konec septembra nas je bilo 94) (ali 924 povprečno zaposlenih). Od 75 delavcev, ki so se zaposlili Jih Je bilo )6 takih, ki jim Je to prva zaposlitev. Koliko pa naa Je v sektorjih oz. po oddelkih pa nam pokaže spodnja tabela: Teh.sektor obdelovalnica montaža orodjarna, vzdrl. OTPP, TPP, vodstvo režije! produktivni skupaj 45 51 18 41 197 274 loo 240 505 118 41 razvojni sektor 28 10 58 gospodarski sektor 64 64 sektor za kakovost 25 59 64 fin.-rač.sektor 19 19 splošni sektor 56 56 sektor pos.programov 5 5 vodstvo TOZD, štabne službe 1) 15 SKUPAJ: 525 620 945 Pripravnikov smo letos zaposlili 8. Konec septembra nas Je: Xalcv mvsmeaicmv naloge Ifud -sito obrambe ih civilne zaščite vs 25 Vič 18 83 116 KV/VK 214 PV 554 NK 16 Janez Skok Splošna lj idska obromba, civilna zaščita in narodna zaščita, se v TOZD "laki a" Železniki organizira in izvaja na osnovi Zakona o ljudski obrambi in civilni zaščiti, s katerim pa mora biti vsk-lajen "STATUT" tovarne. Vse ostale podrobnosti s področja SLO delanje potare /vaja/ in družbene samozaščite urejajo: a) Poslovnik odbora oz. Komiteja za SLO b) Pravilnik o izvajanju tajnosti c) Pravilnik o varstvu pred požarom d) Pravilnik o varatvu pri delu e) Pravilnik o gibanju tujcev Naloge is vaega tega izvaja Komite za 810 (presednik Komiteja Je sekretar 00 ZK tovarne), ki Je bil immovan na prvi izredni seji DS, dne 6.5.1982. Kako se naloge izvajajo v mirnodobskem čaeu, ob elementarnih nesrečah in vojnem čaeu, določa poseben načrt, ki se sestoji is: 1. ) Dokumentarnega dela 2. ) Varnostne ocene 5.) Načrta pripravljenosti 4. ) Načrta mobilizacije 5. ) Načrta vojne proizvodnje Poleg tega imamo načrt civilne zaščite, njen načelnik Je tov. Rihtariič Janez, delavec v tehnološkem oddelki:, poveljnik OZ pa tov. tilaznik Pilip, pomočnik vodje proizvodnje. Naloge is načrta Narodne zaščite izvaja njen vodJa,tov. Skok Janez, zaposlen v kadrovskem oddelku,imenovan e sklepom SO oddelka za notranje zadeve Škofja Loka, dne F" 10.12.1960. Vsi ti načrti, ki obstojajo, pa dobijo svojo vrednost šele takrat, ko Jih izvajalci nalog, ki so predvidene v načrtu, poznajo. Zato Je ena glavnih nalog Komiteja, da to realizira. Dejansko bodo težave a časom, ker Je vaak obremenjen z nalogami iz svojega delokroga, vendar Je to ena izmed dolžnosti, ki spada med naloge, ki pa se morajo izvajati. Usposabljanje delavoev na področju SLO in DSZ, določa 256. člen Zakona, ki pravi, da so Organizaoije združenega dela in družbeno politične skupnosti dolžne skrbeti za usposabljanje delavcev na področju splošne ljudske obrambe in DSZ. Člas Teritorialna enota na pohodu 295» določa, da ae s denarno kaznijo od lo.ooo,- do loo.ooo,-din kaznuje DO, TOZD ali druga pravna oseba, če ne organizira narodne zaščite ln Jo ne usposablja, če z načrtom ne določi nalog v riru, ob naravnih in drugih nesrečah, v Izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti ln vojni. Z denarno kaznijo od 2.ooo,- do 2o.ooo,-din se po 296 čl. kaznuje delavec, posameznik, če ne deluje v NZ, ali ne izvaja nalog, ki so predvidene z načrtom. Ob vsem tem pa nastopi vprašanje, kako delavce seznaniti im zainteresirati za to področje. Kadra, ki bi bil sposoben ln voljan z zavestjo o tem poučevati tako, da bi delavci sprejeli, da Je ta obveza enaka obvezi na delovnem mestu, ni lahko dobiti. Ne moremo pa prezreti dejstva, da smo v času stabilizacije, vendar tega ne moremo izločiti; Na kratko n,J omenim če našo dejavnost, 18.6.1982 v vaji CZ s predpostavko "preiz-kušenost OZ ob bombnem napadu". Ob znaku za nevarnost, se Je določeni del delavcev umaknil v zaklonišče. Ob izvedenem zračnem napadu - akciji, so sodelovali poleg naše tovarne šel DO Alples in Niko in Osnovna šola Železniki. To Je bila novost, prenekaterl delavec ni vedel, da imamo laatno zaklonišče (na žalost ni aredatev za njegovo opremljenost) in če me bi bilo smerokazov, verjetno ne bi vedeli, kje Je. Akcija Je po oceni pristojnih opazovalcev uspela, vendar ae ne smemo zadovoljiti, da v prihodnje takih in podobnih vaj ne bi izvajali. Rezka Porenta Moč in lepota ustvarjalnega dela Z delom ei človek uetvarja pogoje za življenje. Brez dela ne biobetojal kot človek, ne bi razvil človeške družbe kot po-eebne kvalitete v naravi. Z delom ai Je človek podrejal naravo in pri tem oblikoval sebe in človeško druibo. Tako Je bilo, tako Je danee im tudi v bodoče me bo drugače. T zgodovinskem razvoju človeške družbe pa delo ni bilo vedno pravilno vrednotene* v sužnje-laetniškl dobi je bilo fizično delo za vladajoči razred sramotno, zato Je bilo namenjeno zgolj brezpravnemu eušnju. Nič boljše se ni godilo tlačanu v fevdalni dobi in proletarcu v kapitalizmu. Zaradi izkoriščevalskega odnosa vladajočega razreda, ki Je posedoval proizvajalna sredstva ln si zato prilaščal rezultate tujega dela. Je delo za delavca (sužnja, tlačana, proletarca) postalo odtujeno, breme, ki ga mora opravljati, da lahko obstaja sam ln družba kot celota. V dolgem ln težkem boju delavskega razreda se Je vse bolj utrjevala zavest, da Je treba dati delu "Čast ln oblast", torej tisto vlogo im pomen, ki ga v resnici ima. Z veliko oktobrsko revolucije. Je delavski razred prvič uveljavil svojo zgodovinsko vlogo, ko Je prevzel oblast in ustvaril prvo delavsko - socialistično državo sovjetsko zvezo, ki Je obstala kljub kontrarevoluciji in poizkusu sdruženlh sil imperializma, da Jo uniči. Z nastankom prve socialistične driave se Je obdobje kapitalizma nagnilo proti zatonu. Začelo Je vstajati novo obdobje v človeški zgodovini, obdobje socializma, to Je oblasti delavskega razreda. Zdaj delavski razred še v mnogih državah sam razpolaga e proizvajalnimi sredstvi in s tem tudi s rezultati svojega dela. Delo tako ni več odtujeno, ni več nujno zlo, temveč izvor vrednosti in položaja človeka v družbi. Danes poizkušamo čim-bolje uresničiti socialistično načelo vrednotenja človeka po delu in rezultatih dela. Delo Je postalo tako osnovna vrednota in izvor bogastva posameznika in družbe kot celote. Morda Je prav, da se ob tem bežnem preletu vloge dela v zgodovinskem razvoju človeka in družbe ozremo v sedanji čas, in v našo konkretno družbeno okolje ter se vprašamo, kako spoštujemo delo ln kakšen je naš odnos do njega. Trdim, da še nismo dodobra dojeli in spoznali prave vrednosti ln moči naše samoupravne socialistične družbene ureditve. V naši zavesti še ni povsem dozorelo osnovno spoznanje, da Je samoupravljanje neodtuljiva pravica, £ tudi dolžnost, kar pomeni, da moramo v pogojih stvarne socialistične demokracije vsako delo in naloge odgovorno opravljati. Premalo se zavedamo, da Je edino vestno in odgovorno delo nas vseh porok za večji dohodek, kar nam daje pravico do boljših osebnih dohodkov. Nekateri pri nas še vedno mislijo, da Je že dovolj, če pridejo v tovarno, pa so si s tem že pridobili pravico do osebnega dohodka, če pri tem kaj delajo, ali nič. V sedanjem trenutku, ko svet pretresa silovita gospodarska kriza, ko se vsled tega in tudi zaradi naših lastnih slabosti tudi mi ubadamo z velikimi problemi in težavami, Je pravilen in ustvarjalen odnos do dela neodložljiva nujnost slehernega izmed nas ne glede na to, kakšno delo opravlja. Razumljivo, da Je odgovornost vodilnih in vodstvenih delavcev pri tem še posebno velika. Ko govorimo o delu in njegovi vlogi v razvoju družbe, ne smemo nikoli pozabiti človeka in na dejstvo, da le človek zavestno dela. Zato moramo vsi storiti vse, da bo človek pri delu zadovoljen, da bo delo opravljal • veselje« In ne e odporom. Prvo sato moramo veliko pozornost posvečati dobri« medsebojni« človečki« odnosom,v procesu proisvodnje ln gojiti ter vs-podbujati vse tiste aktivnosti, ki bogatijo naše življenje, to Je isobraževanje, kulturo, šport in rekreacijo, stanovanjski standard itd. Naša samoupravna socialistična družbe Je na temelju družbene lastnine in samoupravljanja ustvarila pogoje, da ae deloven človek in občan razvije v svobodno ln celovito osebnost. Osnova in pogoj za to Je z velikimi črkami zapisano - USTVARJALK) DELO. Polajnar Vladimir Vloga kulture v razvoju delavske* ga gibanja na Slovenskem Delegati na 10. kongresa slovenskih sindikatov ae bode zbra-li v časa, ko naše notranje in politično in gospodarsko živl-Jenje doživlja vrste pretreeev in motenj. čas, ki ga živimo in v katerega Je kongres postavljen, be zgodovina ocenila kot obdobje gospodarskih kris, povečanje brezposelnosti, padanje družbenega in privatnega standarda. Tudi sate Je primerne, da ae osreae v preteklost, v čase, ko se Je slovenski delavec začel zavedati evejega pomena in krivic, ki ee se «u godile. Pisani viri dokazujejo, da Je že od vsega začetka delavski stan v borbi za svoje pravice doživljal preganjanje in zapostavljanje. Kar nas posebne zanima ln preseneča, pa Je zgodovinske dejstvo, da se delavci od vsega začetka organiziranosti in povezanosti v svoj boj vključevali najrazličnejše oblike kulturnega delovanja in osveščanja. Do ustanovitve jugoslovanske eocialne-denekratske stranke leta 1897 ee Je celotno delavsko gibanje odvijale v delavskih društvih. Prve tovrstne društvo Je bilo ustanovljene leta 1868 v Ljubljani, člani pa so bili tiskarski delavci. Širšega pomena Je bilo dve leti pozneje ustanovljeno "Delavske izobraževalne društvo" prav tako v Ljubljani. Uetanovniki, p-ripadniki različnih poklicev la strok, so v programa zapisalij da be društvo vedno "branile in pospeševalo duševne ln gmotne koristi delavskega etanu". ▼ ta nagon Je društvo tiekelo in predajale knjige, vzpodbujalo petje in prirejale veselice in izlete. Te Je bila tudi edina nežna oblika delovanja, saj takratne oblasti niso dovolile, da bi se društvo tudi politično u-veljavljalo. Celo slovenske društvene ime Slovenska lipa Je bile prepovedane. Podobne delavska društva se pozneje ustanavljeli po veeh delavskih krajih na Slovenskem. 0-blaetem te ni bilo po volji ln se njihovo delovanje ovirale na različno načine. Ponekod, predvsem na Koroškem in Štajerskem, je bil pogovorni jezik nemški, kar pa ni bilo po godu elovene-■klm delavcem. Delavske društva take niso bile le oblika boja za delavske pravice. V njih se Je krepila in razvijala narodna zavest. 10. marca 1905 Je bile v Trotu ustanovljeno društvo za vzgoje ln presvete "Ljudski oder" Štiri leta pozneje, 1909, Je bile v Ljubljani ustanovljene narodne društvo "Vzajemnost", ki Je a svojim delovanjem pokrivale vso tedanje Kranjske. Leta 1912 sta bili ustanovlje- ni "Vzajemnosti" za Primorske in Štajerske. Izvedena štiri društva lahke štejem ket predhodnike široke zasnovanem« društvu "Svoboda", ki Je delovale pe vsej Sloveniji. IJlheve delovanje se Je ra-*TlJal* •• za šaaa Avstrije, nadaljevale v Stari Jugoslaviji 1* Je žive Se danes. Posebne vloge ee te društva odigrala v času stare Jugoslovanske dikta-ture, preganjanja in zatiranja delavekega gibanja. Ko Je meščanska in buržoazna oblast prepovedala delovanje komunistične partije ln Jo potisnila v i-L»gale, se mnogi komunisti svoje dele nadaljevali v društvih Svoboda. S razvijanjem najrazl ičnejših oblik kulturnega ustvarjanja, pevski zbori, gledališča, izleti, telesna kultura •• delovali znotraj delavekega razreda ter ga utrjevali in vzpodbujali v borbi za svoje pravice. Take zastavljenem« delu tudi najbolj krut teror oblasti ni megel de živega. Mi pretirana trditev, da Je bila kulturna dejavnost ene najbolj učinkovitih orožij predvojnih komunistov la dr«*ih naprednih sil v delavskem razredu. Ob preloma eteletja Je Ivan Cankar napisali "Trdna Je meja vera, da napeči zarja tistega dne, ke naša knltmra me be krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega*. S zmage socialistične revelaelje ee bili dani pogoji, da ee pleeteljeve besede uresničijo. Kolike, te pa Je odvisne ed mas samih, kake bomo krizanteme tnali ceniti. Han Jan Peternelj literarno ~ recitatorska skupina Priložnostna skupina. Has, priložnostne. Zberemo se in nastopamo za proslave, praznike, otvoritve ... Tei smo aktivni po drugih KUD-ih in skupinah. Problemi? Seveda so. Kakšna vaja "u šiht" ni stabilisaoijska. Tudi kakšne pikre na ta račun ni prijetno slišati, čeprav Je ree, da Ima vsak, ki drugič stopi na oder, malo debelejšo kožo. če bi se“žrli" smradi vsake zlobne pripombe ne bi obstajali niti en teden. Za pravo delo, pravzaprav nimamo pogojev. Kako se bomo zbrali zvečer iz Lenarta, Škofje Loke, Davče, Sorice ... V našem nazivu piše tudi LITERARNO. Žal to samo piše. Marsikdo od nas je kdaj napisal kako pesem ali črtico. Morda bi pomagalo to, da se pod "stvaritev" ne bi bilo treba podpisati. Ne vem. Morda bi bilo dobro, če bi se dobili enkrat vsi pišoči in drug drugemu kaj prebrali in to pre-debatirali. Postali bi morda bolj samozavestni in v našem tovarniškem glasilu bi bilo več prispevkov. Veliko si tudi obetamo od tega, da bomo postali odprta skupina. Odprta za vse, ki jih,mika nastopiti. Upamo, da nas bo to številčno in tudi KVALITETNO okrepilo. Seveda pa Je še naprej naša osnovna naloga nastopanje za kolektiv. To nam Je ne glede na kako grenko /pa kmalu pozabljeno/ najljubša naloga. No kljub temu smo "skoz dali" program govornih vaj pod vodstvom mentorja tov. Črtaliča is ZKO. Vsekakor bi Jih zdaj Jeseni morali še enkrat, saj je za recitatorja pravilna izgovorjava ena od osnovnih stvari. jNclo foto kluba Pred leti Je 00 ZS ISKRE Železniki predlagala, da bi se v naši tovarni ustanovil foto klub. Ree se je kar na hitro zbralo preko dvajset prijateljev te zvrsti iz naše, pa tudi iz drugih tovarn v Železnikih. Za mentorja Je bil angažiran selo znan in priznan fotografski mojster tov. Viaetja Simončič. Organiziran Je bil krajši tečaj, kjer smo poslušali predavanja od zgodovine fotografije, tehničnih sredstev za fotografiranje, pa do iskanja in izbire motivov ter izdelave fotografij v temnici.Sestajali smo se tudi na foto izletih, ki so bili selo dobro obiskani. Bilo Je kar precej nedeljskih dopoldnevov, ko smo lovili zanimivosti v Železnikih in domala vseh okoliških vaseh. Fotografije Je takrat izdeloval še tov. Tlastja, ker še nismo imeli svojih prostorov in opreme. Tako so sorazmerno hitro /morda še prehitro/ sledili prvi uspehii medalje na razstavah gorenjske fotografi- je. Nekoliko pozneje Je uspelo dobiti prostor v starem NIKU, kjer smo s pomočjo sredstev naše tovarne in s prostovoljnim delom nekaterih članov uredili temnični prostor tako, da sedaj fotografije lahko izdelujemo sami. Dejavnost foto kluba Je v glavnem sodelovanje na vsakoletni razstavi gorenjske fotografije, priprava rasnih razstav fotografij /v tovarni, v muzeju/ in občasno fotografiranje v tovarni /zaslužnih članov kolektiva, novih strojev/. Moramo pa povedati, da Je začetno navdušenje žal precej splahnelo in Je ostalo, vsaj kolikor toliko aktivnih le ie nekaj članov. Zato izkoriščamo to priliko in vabimo vse, ki jim Je fotografiranje pri srcu /vas is tovarne, pa tudi izven nje/ in, ki ate pripravljeni del svojega prostega časa nameniti tudi za to dejavnost, da se nam pridružite. Želimo namreč, da bi se dejavnost kluba na zunaj belJ odražala, kar bi nam mogoče laže uspelo tudi s vašo pomočjo. Jože Tolar, ing. Del fotolaboratorija Foto skupine ISKRA Železniki Boris Okorn Mai^pevskt zbor Tradicijo zborovskega petja je v Selški dolini že zelo stara. Dolgo Je prepeval ▼ Železnikih noški zbor. Pred leti pa Je prenehal delovati - verjetno zaradi premajhnega števila mladih pevcev. V to praznino Je padla pobuda komisije za kulturno dejavnost v naši tovarni. Nastal Je zbor (v začetku majhen), ki Je izpolnil pričakovanja tistih, ki so ga ustanovili. Sestajati smo se pričeli v letu 1978. Vaje imamo navadno enkrat, pred nastopi pa tudi po dvakrat tedensko. Veliko pozornosti polagamo na upevanje in oblikovanje zborovskega zvoka. V programu imamo največ slovenskih ljudskih pesmi v različnih priredbah ter slovenskih umetnih pesmi. Veliko pojemo tudi revolucionarne pesmi, poskusili pa smo tudi črnske duhovne pesmi. V teh treh sezonah delovanja smo bili dovolj pri so trii v našem kulturnem prostoru. Nikoli nam ne zmanjkii nastopov, otvoritev in proslav. Seveda gre to na račun dela. Kontinuirano delo zaradi tega nekoliko trpi. Vendar je sedaj nekoliko lažje, ker sta tufcaj dva zbora, ki si delo (nastope) delita. Ob tolikih nastopih in s eno vajo na teden si zbor tudi ne more privoščiti letnega koncerta vsako leto, na dve leti pa mogoče lahko. Zbor Je tudi notranje organiziran. Vsako leto na "občnem zboru" izberemo predsednika in druge člane odbora. Tukaj se tudi pogovorimo o težavah in napakah. Tudi obljubimo si, da bomo redno prihajali na vaje in da bomo na vajah tudi bolj disciplinirani. In vendar ... Ne morem reči, da vlada med pevci vedno sožitje in dobra volja. Včasih pride do raznoraznih koe-in nasprotij. In vendar smo do sedaj vse te čeri varno prepluli. Dosegli smo nek lep nivo prepevanja. Težko pa bo splavati nad to raven. Vsi se bomo morali zelo potruditi. Vnaprej si želimo, da bi se v naše vrste vključilo predvsem več mladih, ne branimo se tudi že nekoliko manj mladih ljudi, le da imajo veliko dobre volje in veselja do petja ter seveda nekoliko posluha. Tranc Cuf er likov na sk TA ICO rutauH y . COL/ // ELEKTROMOTOR Glasilo izdaja "ISKRA" Široka potrošnja TOZD Tovarna elektro-■otorjev in gospodinjskih aparatov Železniki. Urejal - uredniški odbori odgovorni urednik - Polajnar Vladimir, tehnični urednik - Tarflla Lojse, fotodokumentacija -Pintar Jože, člani - Megušar Lojze, Pertovt Zdravka, Peternelj Marjan in Zgaga Stane, - referent sa isobraievanje in informiranje - Šekli Darinka Lektori Trojar Ladi Naklada: 1100 iivodov Po mnenju sekretariata za informacije SRB šteje "ELEKTROMOTOR" med proizvode, sa katere se ne plačuje prometni davek. Tiska tiskarnai DU Tono Brejo Kranj JUHO 7H£LIS - MARUITA ČEBELI' X mmm *••«•••*e ••«•«••••••••••••• »•••••••••••••••*•••••♦•••*• ••••*••••*• •* ® *••**«■ »«?»* s v «1, ••»»••#•••»« «,»*»»#»• wa??%»*•* ••••»•• • ••• «M »••••••■ «•••••••••••«••••••••••• v • •••••••o g••••••••••••••••»*f• ••••••••*'••••••••••••••••••••••••••••• • •••••••*•••••* *#••• ••••••••• •••••••••••••• * ee6»ee»*®e»«»»»«e»»eee