XI. letnik.
V	Gorici, dno 10. fel>mvni;jn |H0!i.
8 številka.
Izhaja vsaki čctite ob 11 uri dopoldni' Rokopisi sc ne vr;i-,'njo. Nefrankovnna pisma sl* ne sprejemajo.
Cena listu znaS;i za celo leto ‘1 krom, za pol leta 2 kroni 7.a m a n j premožni za celo leto 3 krom za pol leta K l'5G Za Nemčijo je cena listu 5 K, za drugi dežele izven Avstriji fi K.
Rokopise sprejem. uredmStvo v Gorici ilvmSiV sv lllarij »lev 7
M
i
Naročnino in naznanila s p r e j e m a upravnišlvo v Gorici, Semeniška ulica 5. 10 Posamezne številke se prodajajo v loba-karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na lo-sip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat H vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan It a 11 v Gorici.
Tiska ..Narodna liskama11 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
-i • 11111111111 IIIMM-
M
-i 111111 miiiiiiiiir
-
I S
-111 M 11II ■ 111  ................
IIIIII Hill lltlllll Ulil Ulil IIIII lili III lllllll 11111111111111111111111111111III
1111II11111111111111111111111111111111111111II1111111II1111111111111111II1111111
M
1111111111111111111111111111111111111111 u 11111111111111111111111111111111111111
111111111111111111111111111111111111111111111111111« i 111111111111111111111111111
SLAVA LEONI
1878 — 20. februvarij — 1903
T
i
XIII.!
ne 20 februvarja preteče 25 let, odkar naš slavno vladujoči papež Leon XIII. krmari čolnič sv. cerkve. W	Kakor	družini sije zorno veselje	z lic, ko zdrav
in čil	goduje hišni oče, veselijo	se tudi narodi
katoliške cerkve, katere vez sv. vere veže v jedno družino, te dni, ko obhaja petindvajsetletnico vladanja njihov oče, vrhovni poglavar, vidni namestnik Jezusa Kristusa, papež Leon XIII.
Leta in	leta, v sedanjih za cerkev	katoliško tako
burnih časih, obračajo se katoliški nt odi udanostno in zaupljivo v Rim, na plemenitega starčka, ki v svoji očetovski ljubezni oklepa vse narode. Kako navdušeno, kako slovesno je katoliški svet obhajal petdesetletnico inašništva in 16 let pozneje zlati škofovski jubilej papeža Leona XIII In kolikor bolj je Vsemogočni podaljšal leta njegovega življenja, toliko bolj je rastla ljubezen vernikov, je rastlo spoštovanje drugovernikov do njega. In danes stoji sv. Oče Leon XIII. pred nami ne samo kot jeden največjih papežev, kateremu se poklanja ne le ves krščanski svet, marveč tudi drugoverni vladarji in poglavarji, ne, 2. marca stopi po starosti na 3. vrsto vseh papežev (le Agatho f 681, in Gregor IX. sta bila starejša).
Kot verno udani sinovi sv. cerkve tudi katoliški Slovenci veselo obhajamo srebrni jubilej vladarstva poglavarja katoliške cerkve ter se mu javno klanjamo.
Klanjamo se mu kot vidnemu namestniku Jezusa Kristusa, skali, na katero je Gospod postavil svojo cerkev. Bili so žalostni časi, ko je Leon XIII. zasedel prestol sv. Petra. Povsodi v Rimu in drugod, so sovražniki križa Kristusovega visoko dvigali prapor upora proti nevesti Kristusovi, sveti katoliški cerkvi. Petrova skala je bila od vseh strani zvezana, sovražniki cerkve so bili povsod na delu. Preširno veselje je zavladalo med sovražniki sv. cerkve, ko so zvedeli, da jq za papeža izvoljen slabotni in bolehni 68-letni starček Joaliim Pecci. Za dve leti bode katoliška cerkev zopet brez poglavarja, lako so preširno in samozavestno pisali. In glejte! 20. februvarja poteče 25 let, kar slabotni starček nosi težko bfitaro na svojih ramah. Dobro se je vojskoval, boril kakor lev junaško in pogumno. Sovražniki sv. cerkve so uvideli, da je pred njimi nova, nepremakljiva skala. Ves svet gleda danes nanj z občudovanjem in spoštovanjem. Katoličani pa vernega srca spoznavamo vsemogočnost božjo, ki vodi cerkev in je telesno slabotnega starčka ravno v teh tako hudih časih ohranila duševno svežega in mladeniško čilega na krmilu sv. cerkve.
Klanjamo se mu kot veja mogočnega slovanskega debla. Papežu Leonu XIII. so posebno pri srcu slovanski rodovi. Leta 1880 je izdal prelepo okrožnico, v kateri navdušeno proslavlja velike zasluge svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta iz Soluna prinesla Slovanom pravo vero ter v domačem jeziku učila rojake veličastnih resnic Božjih, In ko so leta 1881 Slovani romali v Rim zahvalit se za krasno okrožnico, dal je sv. Oče v spomin tega potovanja v cerkvi sv. Klementa, v kateri počivajo sveti ostanki sv, Cirila, postaviti na svoje stroške oltar na čast sv. Cirilu. Neprestano prizadevanje Leona XIII. je, da bi se razkolni Slovani zopet zjedinili s katoliško cerkvijo. V svojem ogovoru slovanskih romarjev 1. 1881 je rekel: „Po božjem sklepu se kaže, da je slovanski rod prihranjen za posebne namene". Naš slovenski narod je opetovano blagoslovil, z veseljem sprejemal poročila o krasnem verskem napredku med nami, in nam dal v osebi našega pokojnega knezo-nadškofa dr. Jakoba Missia prvega slovenskega kardinala. Vzroka dovolj, da tudi kot Slovenci in Slovani ljubimo Leona XIII.
Klanjamo se kot narod trpinov-delavcev velikemu socijalnemu papežu. Socijalno vprašanje je ravno ob nastopu sedanjega papeža začelo razburjati svet. In tu je posegel vmes Leon XIII. in je v treh okrožnicah pojasnil katoliško stališče o socijalnem vprašanju. Te okrožnice so mu pridobile ime ..delavski papež" in po pravici, ker te okrožnice ostanejo znameniti mejniki v zgodovini novodobnega soci-jalnega gibanja, Njegovi reki, polni navdušenja: ,.Pojte iz zakristije", »Pojte med ljudstvo", ..Treba je naglih in uspešnih sredstev", ..Postavite krščanska ljudska društva proti socijalistiškim", „od vas je odvisno, je li bode demokracija krščanska ali socijalistiška", te besede so vžigale vse dobro misleče katoličane na delo. In ako je dandanes socijalno delovanje med nami Slovenci tako probujeno, ako se dandanes toliko deluje in stori za blagor in prospeh delavskih stanov, zasluga je sedanjega vrhovnega poglavarja katoliške cerkve Leona XIII., čuvaj resnice. Duh in ideje Leona XIII. vzbudile so tudi v nas Slovencih novo dobo socijalnega delovanja. Klanjamo se Leonu XIII. tudi kut ..delavskemu papežu".
Sedanji papež je bil rojen 2. marca 1810 v Karpinetu kot najmlajši sin grofa Dominika Pecci. Pri krstu so mu dali ime Joahim Vincencij Pavel. L. 1818 poslali so ga
lllllll 111111111111r
E 'J111 M 11111111 H III111II1111111111111111111111II11 lllllll 11II1111111II11II111II11II111111 III11.1111111111111111111111111111111111111111IIII111 1111111111II111111111111II111111111111111111111
-MIIIIlllllll II IMILi		
		z
i		T?
z		
-lllllll 1111111111		lir
iU
M IIII111111111 m 111 i lil I nn IM U4 111111111 IM ii m i i ii i i i i uh i i i i i t i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i k i i i i i i i ii i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i ii i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i ii i i i i i i i i i i i i
✓ SL
•J 111111II11II1-111 i 11 L.
n 111111 iiimiiinii*
siariši s starejšim bratom Jožefom v mesto Viterbo k očetom jezuitom, ki so ondi imeli šolo in odgojevališče. I.. 1824 prišla sta v Rim v rimski kolegij, kjer sta nadaljevala učenje. Ko je Joachiin dokončal modro:!ovje, poprijel seje I. 1830 bogoslovnih naukov ter že 1. 1832 postal doktor bogoslovja. Ker se je hotel posvetiti papeževi državni službi, vstopil je v akademijo, v kateri so se pripravljali gojenci plemenitega rodu za državne službe v papeževi državi. Tu je proučeval meščanskega in državno pravo s tolikim vspehom, da je tudi v tem dosegel doktorat. Kolikor bolj se je bližal čas, da stopi pred altar Gospodov, toliko bolj je molil mladenič in posebno častil Amater Božjo. Zadnji dan leta 1837 je prejel Joahim Pecci zakrament mašni-škega posvečenja in drugi dan je daroval prvo sv. daritev.
Že I. 1838. imenoval ga je papež Gregor XII., poznajoč njegovo spretnost in bistri razum za deželnega predsednika v Beneveiitu. L. 1841 pa je prišel kot namestnik v Perugijo. S svojim razumnim in odločnim postopanjem je v obeh pokrajinah kmalu naredil občni red in mir. Dobro poldrugo leto je ostal v Pe-rugiji, in že ga je papež Gregor XVI. izvoiil za b voj e ga poslanca na dvoru belgijskega kralja ter ob enem za naslovnega nadškofa. Dne 27. jauuvarija 1843 je bil v škofa posvečen. Pecci je bil prav na svojem mestu radi svojih nenavadnih zmožuostij iu svoje učenosti; dobro je skrbel za koristi sv. cerkve, pa si je tudi pridobil spoštovanje in ljubezen vseh prebivalcev, zlasti še kralja. Toda že 1. 1846. imenoval je papež Pij IX. Joachima Pecci-a za nadškofa v Perugiji. Veliko, neizmerno veliko je storil škof Pecci v dvaintridesetih letih svojega škofovanja v Perugiji. Vso škofijo je prerodil k novemu cerkvenemu življenju.
Papež Pij IX. je cenil zasluge Pec-cijeve ter ga 1. 1853 imenoval za kardinala in 1. 1877 za „kamornika rimske c-.-rkve\ kar je za papeževo najimenitnejša služba v katoliški cerkvi.
Dne 7. februvarija 1878. leta je Bog poklical k sebi sv. Očeta Pija IX, ki je 32 let vladal sv. katoliško cerkev. Hudi časi so bili tedaj, in vse je v skrbeh povpraševalo, kdo bo novi papež? V tako nevarni dobi Bog ni dolgo pustil svoje cerkve brez vidnega namestnika, in že 20, februvarija so izvolili kardinali novega papeža. Eden izmed njih je naznanil to rimski množici, ki je bila zbrana pred Vatikanom, z besedami: »Naznanjam vam veliko veselje; papeža imamo — prevzvišenega gospoda Joahima Peccija, ki so si prideli ime Leon XIII.
Kakor blisk se je razširila vesela novica po vsem katoliškem svetu. Z upanjem so gledali v svojega novega vladarja. In upanje jih ni varalo. „Luč z neb a“ je pred več stoletji škof Malahija v preroškem dulni imenoval naslednika Piji IX. In če pogledamo petindvajsetletno delovanje svetega Očeta Leona XIII. moramo reči, da je Leon XIII nam z neba poslana luč; luč, ki razvetij uje temo nevede in nevere, luč, ki blagodejno ogreva vsa pobožna katoliška srca, luč, ki razliva blagodarne svoje žarke po vsem katoliškem svetu.
Iz dna srca torej ob petindvajsetletnici njegovega papežtva kličemo vsi:
Za Te živeli, za Te molili
Bodemo, bodemo vsi,
Tebe naš Oče, Tebe naš Leon,
Bog naj še dolgo živil
imunimi um im m iimitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii m
Nemiri v Makedonji.
Turške grozovitosti nad kristjani. Med kristijani v Makedoniji že dolgo vre radi grozovitosti Tarkov. Moritev, pobijanje, ropanje, onečeščevanje krščanskih dev in žen, oskrunjevanje mrtvecev je na dnevnem redu. Vstaši se vedno bolj množe tor se zbirajo na raznih krajiL. Vsaki dan pride do spopada med vstaši in turškimi vojaki. Arnavti so v Novem Pazarjn na srbskem pokopališča izkopali truplo Borislava Pavloviča in ga razsekali na drobne kosce. V občini Tik-veš pri Solunu so Turki poklali 30 kristjanov. Albanci so v gozdu napadli Srbe s KureliSta, in 16 ranili. Albanci so oropali celo Dorbogomilo. Turški vojaki so oplenili srbsko cerkev v Novem varošu. Senico to oropali. Kristjanom istikajo oči,
režejo nosove in ušesa, mučijo jih na najgrozovitejše načine.
Kaj hode V Države zahtevajo od sultana, da napravi red in mir, da uvede določene preosnove v .Makedoniji. Vsaki premembi pa se vslavljitjo Arnuvli, katerih se turška vlada boji. Turčija sama mesto napraviti red začela se je oboroževati. Dan za dnem kliče vojaštvo pod orožje, sedaj ima že v Makedoniji in ob bolgarski meji nad 240.000 vojakov zbranih Noč in dan se kuje orožje, v inozemljii so naročili veliko število pušk.
Kaj pa druge države? Vse države, ki so interesirane na Balkanu, se pripravljajo. V Avstriji je vse pripravljeno za mobilizacijo. Vojaštvo se po noči zn poskušnjo kliče pod orožje. Kezervni častniki so dobili nalog, da naj bodo pripravljeni. V Ljubljani so dobili kovači vprašanje, koliko konj bi zamogli podkovati v najkrajšem času. Tudi cenilci konj so že določeni. — Naša mornarica je do cela pripravljena. In kakor pišejo listi, odpluje, ako ne prenehajo nemiri, prod
S	lun. —
Rusija se tudi pripravlja. Vso kup-čijske ladije v Črnem morju morajo bili na razpolago za prevažanje vojaštva. Tudi Bolgarija in Srbija se oborožujeti.
Kakor vidimo v Makedoniji vre in vre in danes ni več dvoma, da spomladi tudi zHvre.
Politični pregled.
Državni zbor. — Konverzijska predloga. Ker so Čehi opustili obstrukcijo proti predlogi glede konvertiranja 42% državne rente, je bilo v torek prvo branje te predloge ter se je ista odstopila proračunskemu odseku. Dotična vladna predloga pa nikakor ne določa meje, do katero sme finančna uprava znižali državne obresti. Večina govornikov je po-vdarjala, da vlada sedanjo obrestno mero od 4-2°/o nikakor ne bi smela znižati po 4" ker bi drugače preveč oškodila mesta, občine, cerkve in druge razne moralne zastope. ki imajo po večini njih imetja naložena v državnih obligacijah.
V	četrtkovi seji se jo na predlog Kathreina nujno razpravljalo o konverzij-skem zakonu in zakonugledtS meničnih protestov. Oba zakona sta bila vsprejeta v vseh treh branjih. Konverzija se zvrši na 4%, torej obresti znižajo za 02 odstotka.
Novo vojno predlogo jo vojni odsek poslanske zbornice vspreiel z 18 proti 14 glasovi. Za predlogo so glasovali zastopniki ustavovernega veleposestva, nemški liberalci in nacijonalci, konservativni veleposestniki, Poljaki, jeden nemški konservativec in jeden član moravskega centra. Proti so glasovali: krščanski socijalisti, Čehi, Vsenemci, jeden nemški konservativec, Jugoslovani in jeden socijalist. Korajžni in srditi opo-zicijonalci Italijani so jo hrabro poruli'i, in jih bilo pri seji.
Novi poslovnik za zbornico. Odsek za preosnovo poslovnika je imel sejo. Sklenili so izvolili podoodsek Iti članov, kateri naj sostavi določbe, ki bodo 1. zagotovile parlamentarno nravnost in red, 2. predsedniku dajale več oblaBti in 3. varovale parlamentarno prostost, omejevale razne zlorabe, pa vendar dopuščale temeljite razprave. Novi pododaek se je prepričal, da je še preokoren. Zato so izvolili nov pododsek 6 članov. Tako smo tedaj gotovi, da stvar zaspi do prihodnje obstrukcije.
KatoliSki učitelji pri Kttrberju in Martin. — D^putacija katoliškega učiteljskega društva za Avstrijo je bila v petek pri min. predsedniku in naučnem ministru. Vložili in priporočili so prošnjo za zboljšanje gmotnih razmer. Pri lej priliki jo izjavil naučni minister, da v nastopu katoliškega učiteljstva ni opaziti onega nemirnega duha, ki se žal opaža na drugi strani.
Dopisi.
I% Crnid. — Zadnjo nedeljo predaval je tukaj gosp. potovalni učitelj A. Štrekelj iz Gorice o živinoreji ter o ustanovitvi mlekarske zadruge, ki se namerava tukaj ustanoviti. Predavanje, katerega se je udeležilo obilo tukajšnih kmetovalcev, je bilo jako podučljivo in temeljito. Bazlagal je g. predavatelj, kako se mora ravnati z govejo živino, kakšni naj bodo hlevi, kako je ravnati z mlekom, priporočal zlasti pred vsem snažnost pri živini, ter opozoril na napake in nemarnosti, ki se v tem oziru marsikje naha-vajo. Nazadnje je priporočil ustanovite
mlekarske zadruge v Črničah, ter nasvetoval, naj bi zadruga vozila ml ‘ko v Gorico, kjer bi ga lahko mnogo dražio odda;ala. Posamezni kmetovalci toga ne zmorejo, ker je mesto malo predaleč, z združenimi močmi pa se to lahko stori. Hvala lepa g. predavatelju za trud in podučno predavanje!
Po predavanju oglasilo je okoli 2b posestnikov svoj pristop k mlekarski zadrugi, ki so si zbrali takoj pripravljavni odbor, ki naj stori nadaljne korake. Mi bi k osnovanju to prekoristne zadrugo nasvetovali Občinarjem pred vsem složno delovanje brez ozira na kako stranko, ker le potem bo stvar dobro uspevala. Če bi pa hotel kdo pri tem imeti kake posebne strankarske namene, kar se je žal pri volitvi pripravljavnega odbora opazilo, ko se je mej drugimi volilo, oziroma narekovalo, v odbor dva najhnjša liberalna agitatorja iz Malovš in Gojač, ki imata pri ljudstvu prav malo zaupanja, ne bo gotovo to v korist zadrugi. Pomislijo naj naši kmetovalci, da je „na-predna1' stranka nasprotnica takih zadrug, kar je pokazal njen vodja dr. Tuma sam, ko jo v deželnem zboru v zvezi z Italijani glasoval proti podpori mlekarju Bovško mlekarske zadruge. Upajmo torej, da se pri prvem občnem zboru popravi, kar se je v nedelio zagrešilo.
Št. Viška goril, 13. febr. 15)03. —
V	11. št. letošnjo „Soče“ se je neki dopisnik, o katerem dvomim, da bi bil st* Št. Viško gorske planote, kaj ljubeznjivo spomnil moje osebice. Javno ga zato 7a-hvaljujem, in sicer iz sledečih razlogov:
1. Naslavlja me z: „gospod nunc“.
2. Pribil me je klerikalcem — „na čelo'1.
3 Pripisuje mi neko „misijo“, katero sem „prav pridno ubra l“.
4. Ima me za muzikaličnega, ker pravi, da mi „bode gotovo še dalje po ušesih zvenel o“.
6	Trdi, dn sem ljudstvo na Giri v treh mesecih tako „z a p e I j n 1J, da mu kar diktiram „o b č. m o ž e".
6. Vrhu vsega tega pa še priznava, da mi še več — časti — „š i k a 1 o“.
Omamljen od toliko „v i r h a“, napijem sam sebi in zakličem : „Ž i v e 1 gorski „n u n c1' klerikalcem „na čelu“, „priden m i s i j o n a r“, — muzik, ki mu po ušesih zveni,
—	„o b č i n s k i d i k t a t o r-*, — kateremu pa še več „šik a’1.
Kovačič Ivan, župnik.
Slap ob Idrijci. — ..Društvo treznosti11 uspeva pri nas izvrstno, če tudi je še le v povojih. Število udov se množi, kakor gobe po dežju, odkar smo dobili dovoljenje, da smemo udje nositi društvene znake, namreč — rudeče nosove. Na pepelnično sredo t. I. točno ob 8. zjutraj bo slovesno blagoslavljanje društvene zastave, ki jo iz težke kinežke svilo in je okrašena sč sliko — impozantnega mačka. —
S Št. Viškogorske planote. —
(Travestija po ,,Cokliu št. 11. t. I.) Odkar se vrše obč. volitve, še ni bilo tako burnih, kakor letos. Liberalci, njim na čelu seveda veleučeni analfabet g. Vogrič, kateri je že veliko mesecev in let tukaj in pozna ob času volitev vse bajte celega kraja, so bili napeli vse svoje moči, da bi si pridobili zmago nad klerikalci in ohranili na županskem stolcu nekega „s ve tov n o-p r o s 1 u I o g a“ evangelista, ki ima v tej široki „s t r a h o v i t e“ zmožnosti in še preveč energije, ter ga ljudstvo na Gori, kolikor ga je „t u m a s t eg a“, v zvezde kuje. Kakor povsodi, tako so i tukaj liberalci volilce farbali z »vsemogočim iu(!) lažmi in obrekovanjem klerikalcev. Strašili so jih z novimi orgijami, z novimi zvonovi, z novimi klopmi in z lesenim tlakom v cerkvi, z robotami pri zidanju nove sodnije v Cerknem in z lanenim semenom, katero razpečava tukajšnje liberalno „Bralno društvo1* mej ljudi v podobi „svinjskih jezikov11. — Slo jim je i tukaj samo za — „b I a g o r k o m u n a“. — Da se niso strašili i drugih nepostavnih sredstev, podkupovanja itd., je več kot gotovo, saj se ne samo sliši, ampak tudi vidi pri več naših hišah pobite šipe in s kamenjem obdelane hrbte in glave naših volilcev. Žugali so s poboji in nožičkami ter zapeljane in z žganjem omamljene mladeniče gonili v temno noč agitirat za — petega evangelista.
Ze odkar je naprednjakom izpod-let<Ma zrnata ob priliki dež. zborskih volitev, so se pripravljali vedno očitno na občinske volitve. Letošnja razJelitev
občinskih pašnikov je bila dosedanjemu županu le sredstvo, ki bi mu imelo ohraniti prijetni županski stolček. Zadnje tri tedne pred volitvami so jo naprednjaki dan za dnevom mahali od kraja do kraja ter silili volilce na volišče za njih tu mas to stvar. Zadnji teden pa niso imeli ljudje niti po noči miru pred lemi nadležnimi sovami. (Naprednjaki trde, da letajo po noči tudi ,.kavke11.)
Vendar bi se bilo dne 21. pr. m. pri volitvi v IU. razredu sijajno pokazalo, da imajo klerikalci na Gori v lem razredu ravno toliko ali pa še več moči kot liberalci, ako nam ne bi bila v zadnji noči s „Primorccmu in „šnopsom-‘ zastrupljena napredna druhal toliko volilcev pobrala in zakrivila, da se nam je drugega dne čez polovica volilcev odtegnila volitvi. Tu so številke: v predvečer imeli smo
110 volilcev gotovih, drugi dan nas je pa šlo na volišče 87! — Od teh, kakor pravi „Goklau, jih je pa volilo samo 4 2. iz tega je razvidno, da ni treba, da bi se nam ludi v tretjem razredu hlače tresle. Liberalci so po tej posilni zmagi z
111 razredu upali na zmago še v drugih dveh razredih in udarili so jo na volilce
II.	in I razreda. Samo po enega volilca l razreda šla je karavana naprednih Beduinov, sestoječa iz enega konja iu osmih mož. A ta volilec ni hotel več priti „petemu evangelistu11 brk vihat, ampak je ostal doma na peči. Zmagali so res liberalci tudi v 1 razredu, toda le z enim postavnim glasom. — Ra-čunimo! Vseh volilcev v I. razredu je 41. Od teh jih ni volilo pet, in sicer: tukajšnji g. učitelj, ker je bil vsled glavar-stvenega odloka izčrtan iz imenika; in še štirje drugi možje. S pooblastilom Neže Feltrin volil je povsem nepostavno Peter Bremec iz Zakraja. Tega glasu ne štejemo. Tako odpade šest glasov, ostane jih še 3 5. Od teh smo jih imeli mi 17, kar priznava tudi „Cokla“, naprednjakom jih pa ostane še 1 8. Tako je tudi komisija označila izid volitve; če je pa dan potem drugače ukrenila, bo to že zapečatilo c. k. namestništvo v Trstu.
Ta odločilna bitka je bila 22. jan. popoldne. Na obeh straneh se jo gibalo pravi „Cokla“, ker če ne bi se bilo gibalo, ne bi se bilo moglo priti nikamor, posebno pa ne z Vojskega na Goro. Prišli so na volišče kar trijo ,.nunciJ, katerih pa ni bilo nič lepo videti; zato jih pa ni hotel „velezeleni“ stric Dolef s6 Slapu fotografirali skupno z napredno „t e 1 e-genco“. Kar je pa liberalcem najbolj pri srcu, je to, da so se morali tudi ti trije ,.nunci“ gibati, ako so hoteli priti na volišče; drugače bi bil namreč eden ostal v Trebuši, drugi v Šebreljah, tretji pa v župnišču na Gori.
Sedaj pa vdari „Coklaw na posebno visoko struno. Čujte: „0b dveh popoldne je zadonel klic pričetka(!) in ob štirih popoldne se je bitka končala s porazom klerikalcev. Rezultat: naprednih glasov 20, klerikalnih 17 (reci: laž, ki klati zvezde). Ko so klerikalci videli, da se je komisija z odobrenjem pooblastila Neže Feltrin regimentno blamirala, „odkuriliu so jo nekateri I a h-k i h nog in veselih obrazov, ker jim ni bilo treba čakati zaključka volitve. Brez skrbi so lahko poslali takoj v „Primorski Liat“ vest, da so zmagali naprednjaki v 1 razredu l enim samim borim glasom več'ne.--------
Klerikalci so vložili vtok proti volitvam, ker ne morejo dopustiti, da bi v 20. stoletju taki komisarji s poštenimi volilci norce brili. — Capilo, paron Mičel! — L;beralci so šteli Št. Viško goro za svojo trdnjavo, a varajo se korenito. Liberalno kljuse žo kašlja tudi na Gori, para ima naduho; nič ne pomagajo ne načela, ne stvar. — Vedno mtnj bo tukaj onih, katerih vera ima le dva člena: 1. Velik je Kramarjev Drejc. 2. In kor-poral Matevž je njegov prorok.
Mi smo naprednjaki Hujši, kot Kozaki,
Lezemo kot raki
V	dobrem le nazaj.
Iz Šcbrelj. — Dne 2. februarja 1903 imela je naša posojilnica svoj redni občni zbor, na katerem je bil predložen račun za leto 1902. Iz računa in poročila spoznali smo, da goriška „Soča“ ni in ne postane ke pravi prerok, ker nam je po zadnjem računu za I. 1901 prerokovala, da je neizogiben krah radi zaostalih obresti. Zdaj pa smo se prepričali, da so te obresti večinoma vse potirjane, le malenkostna svota je še zaostalih.
Posojilnica je imela v letu 1902 okoli 126 tisoč prometa in nekaj čez
700 li dobičku. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Josip llscin predsednik, Janez Vojska, J ožel' Vojsk i nadzornika. V načelstvo: Janez Rjavec načelnik, Anton Rejec tajnik, Mihaeli K rabelj. Jožel' Pogon, Matevž Lapanja, odborniki. Priporočamo novemu odboru n;i| krepko deluje v blagor in prospeh prepotrebnega zavoda.
Čla n.
Iz Branice, dne 12. febr. 1903. \lzv. dop.j — (Odgovor na nesramen napad v (» št. „Priinorca“ z d n e 6. t. m.) — Ker me je podpisanega opozorilo te dni ,.Obrambno društvo" v Ljubljani na napad brezobzirnega ..liberalnega" lističa ..Primorca’1, v dopisu pod Zasavjem: „lz Branice, na Svečnico 1903", ne morem si kaj, da bi tej nbčeznani lažitorbi tudi v Vnšem resnico-in pravicoljubnem listu ne odgovoril. — Ne bom pa zavračal znane „pogrete ribte“, katera je bila že svoječasno tudi v .,Gorici" temeljilo ovrženu z sijajno zanpnico od 57 glasov proti 3 in z javnim zadoščenjem pred cerkvijo. Dotični dopisnik — s svojimi le 2—3 „liberal-nitni" pristaši1' naj pa pometa rajše pred svojo hišo in v svoji hiši, kjer ne manjka smeti ne gnoja, o katerem pa nočem tu razpravljati. Kakor je resnica, da se za-moro iz istega voska n«redili lep angelj ali grd hudič, v katere bitja ..liberalci" kot prostomišljaki v svoj kvar ne verujejo, taka je tudi s papirjem, da se da nanj napisali knkoršne koli laži in obrekovu-nja*). Eno takšnih grdih očitnih laži je sprejel isti ..Primorec11 od znanega dopisnika iz Branico, ki diši dvakrat po smoli, in „kdor pa za smolo prime, se osmoli ', pravi pregovor. Največa in vpričo vse te občine očitna Ihž je nesramno brezobrazno očitanje, da som „djal se v lenobo", popustivši že 3 mesece šolski pouk, in ne radi bolezni. Liberalci pa so podobni v tem ,,lažibožcem" ali malikom, „ki imnjo oči pa ne vidijo in ušesa pa ne slišijo!" Znanega dopisnika pa gotovo ni moglo biti v tukajšnji cerkvi 27. nedeljo po binkoštih (23. nov. 1. I.) ko sem med razlaganjem krščanskega nauka moral se umakniti v žagrad, kjer sem padel v omedlevico, da sta me morala nesli dva moža v župnišče, kamor je vrelo verno ljudstvo iz cerkve, misleč, da me je zadela kap, ter je v strahu pričakovalo izid omedlevice. D">bre pol ure**) visel sem podpisani med življenjem in smrtjo; dušila me je sapa ter trpel sem hude muke, katerih bi no privoščil niti najbolj zagrizenemu „liberalcu“ in tudi ne istemu dopisniku „Primorca", kije menda v istih dneh se vrnil iz svojega pohajkovanja — ali dela ne vem — kakor sem slišal praviti. Ljudstvo je deloma stalo okoli župnišča in v župnišču in okoli podpisanega nezavestnega; mnogi so se solzili gledajoč moje hude muke, ko some položili na posteljo. V tem mojem kritičnem položaju je hilel naš dobri krajni šolski predsednik g. Al. Sorta na svojem biciklu v 2 uri oddaljeno Vipavo po okrožnega zdravnika, spretnega gosp. dr. P. Lučiča, Hrvata Dubrovničana, ki je pa mogel dospeti semkaj še le z mrakom istega dne. Preiskavši me natanjko, konštatoval jo težko sapo vsled srčno hibe ter mi predpisal zdravila v polaj-šanje bolečin. Tedaj mi je prepovedal tudi šolski pouk in pridiganje v, cerkvi. Vkljub tej prepovedi pa sem hotel in sem še 2 dni šolo držal; ker sem pu videl, da ne gre in da mi je huje, sem moral opustiti šolo.
Kazumnim pa naj tudi poleg tega 5e to na uho povem, da ravno radi svojo že dalj časa trajajoče bolehnosti v prsih, sem se bil že z začetkom šolskega leta 1902—03 ustmeno in pismeno pri c. kr. okr. šolskem svetu v Sežani odpovedal šoli. Vsled tega me je pa isti naprosil z dne 30. avg. 1902 štev. 1805 o. š. sv., dobesedno tako-le : „Da je c. kr. okr. šol. svet v seji 27. avgusta t. I. z obžalovanjem vzel na znanje mojo bolehnost itd. ter sklenil z ozirom na pomanjkanje učiteljstva, da naprosi preč. g. kurata, da bi nadalje podučeval vsaj 2 uri na dan predmete ljudske šole proti letni re-muneraciji 300 K (preje 600 oziroma 600 K za 4 ure na dan) itd. Na to sem c. kr. okr. šol. svet v Sežani obvestil, da sprejmem pogojno dokler bom mogel poučevati, kar je isti z dne 5. sept.
I.	I. štev. 1881 o. š. sv. vzel na znanje.
*) Kako in kaj naj pridigajt-m, o tem naj „liberalci" le molčijo, ker so očitni sovražniki resnice, ki jih b6de v oči; saj Se najpotrebnejših resnic ne vedo ali ne verujejo! Pis.
**) Po minuli pol uri sem še le prišel k sebi ; močili so me s kisom in vodo. Na to se je ljudstvo veselo in potolaženo razilo na dom.
Brž pa, ko sem moral opustili prostovoljno sprejeti naprošeni pouk v šoli, sem to takoj 4. dec. I. I. št. 56, javil isti šolski oblasli, ki je z dnem 9. dec 1902 odposlala — pod štev. 2500 o. š. sv. —, knr nuj navedeni zopet dobesedno: „Po-ročilo od 4. sept. t. I. 55, glede bolezni tamošnjega kurata č. g. M. V. in pomožnega uč:Mju, jemljem obžalovaje na znanje in oproščam gospoda od pouka za časanjegove bolezni"*) itd. Preds. Hebek, I. r. — Dalje me je prišel obiskat v bolezni sem c. kr. okr. šol. nadzornik g. M. Kanto dno 13 dec. I I. ter mi je izrazil svoje sočutje radi mojo rosne bolezni in ob enem mi je sporočil tudi sožalje okr. glavarja in predsednika c. kr. okr. šolskega sveta blag. g Ant. Rebeka, katerima bodi za to njih sočutje tu zahvala izrečena.
Raz«odnim iz resnicoljubnim domoljubom in cenjenim čitateljem „Gorice“ pa naj h koncu še to pr pomnim, da tudi ne glede na svojo bolehavost bi bil vreden in potreben počitka, ker pastirujem zvesto po svojih močeh že 38 leto ter poučujem v šoli 18 leto, ter sem že v 63. letu svoje dobe, med lem ko je večina mojih sošolcev, zlasti v svetnih stanovih, umrla, ostali pa žive v zasluženem pokoju, ter vstrajam vkljub svoji boleha-vosli in nevolji ..liberalcev*, ki ljubijo temo in laž, na svojem mesiti, lz tega se vsakdo vnovič prepriča o debeli pi-meti „liberalcev“ — nazadnjakov I
M. Vales, kurat-učitelj.
*) Vkljub moje bolezni pa ni res, da j« bil opuščen šolski pouk 8 mesece, ampak le dva meseca V sr torej sama laž in grdo žaljivo obrekovanje. K sreči pa, da ..liberalnemu" dopisniku in „Primorcu" nihče ne veruje! Pis.
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Zopel se približuje čas, ko treba odposlali nabiralne pole za družbo sv. Mohorja družbenemu odboru v Celovec! Iskreno zato vabimo cenjene svoje rojake, drage Slovence in Slovenke, širom naše slovensko domovine, a tudi vse one, ki prebivajo in si iščejo kruha izven domačih mej, da se zopet vpišejo v našo družbo!
Vsak Slovenec, vsaka Slovenka štej si v sveto versko kakor n&rodno dolžnost, biti ud tej naši družbi, ki v lepi vzajemnosti zbira pod praporom sv. Mohorja in Fortunata v«e sloje in stanove našega'niioda, ki po svojih knjigah skrbi za vsestranski duševni napredek slovenskega n&roda, kateremu podaja obilo zdravega pouka in kratkočasnega razvedrila.
Deluj torej vsakdo na to. da pristopi Mohorjevi družbi. Častite poverjenike iskreno prosimo, da zopet prevzamejo mnogokje sicer težavni, a povsod hvaležni posel nabiranja družbenih udov. A tudi vsak ud si štej v dolžnost delati za vsestranski napredek naše družbe in ji pridobili čim največ novih članovi Z združenimi močmi delajmo na to, da bo družba napredovala in procvitala i v bodoče, da bode po njej romalo tudi letošnjo jesen čim največ lepih knjig v vse kraje, koder bivajo Slovenci.
Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do d n 6 6. marca. Mnogo truda, sitnostij in nepotrebnih troškov povzročajo nam listi, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udninel
Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za upravne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati.
Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo drnžbo bodi: „Ne nazaj in navzdol, marveč vselej najprej in navzgor!"
Novice.
Petindvajsetletnico vladanja Leona XIII. obhajali bodemo v naši ško-tiji slovesno prvo postno nedeljo (1. marca) in sicer v tem redu:
1. Dne 28. februvarja zvečer se po vseh cerkvah z daljšim slovesnim zvo-nenjem naznani začetek slovesnosti.
2. 1. marca bode po vseh cerkvah slovesna sv. maša s primernim govorom. Po sv. maši zahvaljna pesem pred izpostavljenim Najsvetejšira.
3. Priporoča naj se vernikom Petrov novčič.
t Nadvojvodinja Kli/.abcta. - V soboto /.jutraj ie umrla na Dunaju v starosti 72 let nadvojvodinja Elizabeta, mati španjsko kraljico Marije Crisline.
Tria&ki škol' Napi se je mudil 16 t. m v tukajšnjemccntralnemsemenišču ter prisustvoval izpitom svojih bogoslovcev.
Namestnik prof (loess se je mudil v petek v Furlaniji in se je z odposlanci ministerstva notranjih zadev udeležd obhoda rek Sočo in Tera.
Umrl je v Celovcu montanistični nadzornik Anion T s c h e b u 1 v 64. letu svoje dobe. Tschebul je svoječasno delal načrte za goriški vodovod.
Včeraj zjutraj pa je umrl č. o. Mav-ricij Kukovič v kapucinskem samostanu v Gorici. N v m. p.!
Umrl je v Sežani v četrtek konzi-slorijalni svetnik in vpokojeni c. k. ka-pelan preč. g. Edvard Legat. Pogreb so je vršil včeraj.
Umrl je 16 t. m. v Gorici gosp. dr. Martin Keršovani v 60 letu svoje dobe. Pokojnik je bil znan kot dober zdravnik. Bil je več let primarij v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov. N. p. v m. I
Premeščenje. — Pod predstojnik tukajšnje bolnišnice usmiljenih bratov g. H o r a k je premeščen v Tešin.
/a slovensko sirotišče v (iorlcl.
— Za „katoliško društvo detoljubov" oziroma za slovensko sirotišče so darovali: P. n. J. Kosec, žup. I K 20 v., Ana Keber 5 K, M. M. 1 K, Anton Jug, vikar, 2 K
Za „AlojzijevlSče“ je prejela naša uprava 20 K od g. S. P. v Breginju.
Učiteljstvo iu mi. — Odbor učiteljskega društva za goriški okraj objavil je v zadnji „Soči" odgovor na članke v našem listu Njega odgovor nas prav nič ne plaši. Vprašamo samo, zakaj se ge. odborniki niso podpisali, da bodimo vsaj vedeli, ali so res vsi odborniki podpisali, ali je samo znani gospod sklainfal odgovor in ga pod firmo odbora objavil v „Sočiu. Sicer pa bodemo še pisali, in bode slavni odbor učiteljskega društva imel še priliko objavljali svoje izjave, ako mu bode ljubo, Zahvalijo pa naj so gospodje dr. Tumi, ki jih je v d ni. zboru ponovno proglašal za poklicane voditelje naroda, pa jih sedaj že pošdja v socijalislični tabor Gospoda vso vaše izjave nas ne oplašijo!
Sklep prvega Šolskega poluletja.
— 14 t. m. so končale tukajšnje srednje šole ter c. kr. vadnica svoje prvo šolsko polnletjo. Vsp-hi kolikor na gimnaziji toliko ludi na realki so baje jako slabi. Ne rečemo, da ne bi bila na teh slabih vspehih kriva deloma tudi malomarnost učeče se mladine, ali glavno krivdo na teh slabih vspehih ima, in tega ne more nikdo tajiti, nemška komanda, katero mora prenašati avtohtonno slovansko in italijansko prebivalstvo Primorja. Skrajni čas bi bil, da se otresemi te nesrečne, neopravičene in nikjer utemeljene nemške komande in zalo bi morali z vso odločnostjo skrbeti zastopniki slovanskega in italijanskega prebivalstva v Primorju.
Sestanek slovenskega krščanskega časnikarstva bo dne 16. in 17. marca v Ljubljani. Namen mu bo, praktično izvesti resolucije, ki so bile sklenjene gledč časnikarstva na II. slovenskem katoliškem shodu in na shodu slovenskih nepolitičnih društev. Posamezna uredništva dobe za svoje dopisnike vstopnice. Oni, ki se torej žele udeležiti tega važnega shoda, naj naznanijo svojo udeležbo ali uredništvu „Slovencau ali pa našemu uredništvu. S shodom bo združen tudi podučen kurz. Predlogi in želje o organizaciji slovenskega krščanskega časopisja naj se pošiljajo uredništvu „Slovanca" do dne 6. marca t. 1.
Novi vodujak. — Mestna uprava je sklenila, da se napravi vodnjak na cesti proti pokopališču.
Ogeqj. — V torek ob 11'/a zvečer jo g. Andrej Martinuzzi, stanujoč v ulici Mattioli štev. 16. prebernil petrolejko. Vnele so se tapete in ogenj se je razširil po pohištvu. Na pomoč prihiteli sosedje so ogenj udušili. Škode je okoli 600 K.
Dve posodi za mleko ukradel je nekdo t vozička Katarini Vižintin z Rupe. Izvršil je to ob belem dnevu na javni ulici.
Samomor vojaka. — 11. t. m po-poludne se je ustrelil v vojašnici na Travniku desetnik France Skober.
Potres. — 16. t. m. ob 9. uri zvečer se je čutil močan potres s podzemljskim bučanjem od severo-zahoda proti jugovzhodu.
Na zidarski šoli v Renčali je na mesto pok. g. Antoni Bajca imenovan
definitivnim vodi'eljem g. l<u Juli Vižintin, in drugim učiteljem g. Urh Pavlic i
Porotne obravnave. — V četrlek jo sedel pred porotniki Jožef Baiz iz Komansa, obtožen nenravnih dejanj. Obsojen je bil na 8 mesecev trde ječe s postom vsaki dan.
V petek je im»la biti pravda treh Ajellcev proti Jož. Pontonu radi žalitve potom tiska. Stranke so se poravnale.
Nogo je zdrobilo A. Komavliju težko železo, ko je delal na mostu pri Barki.
Dražba del /.a braniško cesto.
—	Dne 21. t. m. so oddajo na javni dražbi, ki se bo vniU pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu ostala dela za braniško cesto. Vsa ta dela so proračunjena na 16203.04 K. Dela se oddajo v treh oddelkih. Dotični načrti in pogji se nahajajo pri stavbinskem oddelku tukajšnjega glavarstva Pismene zapečatene ponudbe, podijo se lahko do 12. ure opoludne istega dne, ko se vrši dražba.
Nesreča. — V Rihembergu pred krčmo pri „Bregarju" se je pripetila velika nesreča. Trinastletnega dečka Antona Vidmarja je udaril konj s kopitom v trebuh tako nesrečno, da je drugi dan umrl. Zdravnik je v mrtvašnici otroka raztelesil in našel, da mu je konjsko kopito dve črevesi pretrgalo.
Napredno" sadjarsko iu vinarsko društvo v Hihembergu je imelo dne 15. t. m. občni zbor. Dosedanji predsednik g. Ivan Colja je odstopil. Nado-mestoval ga bode začasno podpredsednik Alojzij Kodrič. G. Colji se gotovo dozdeva, da bode društvo tudi brez njega napredovalo, ker so v odboru zastopani sami ..naprednjaki". Na zboru sta govorila g. Maks Ličen in g. Anton Možina. Poslednji je povdarjal, da si mora društvo, ako hoče uspevati, pridobiti kot ude osebe, ki imajo v občini kaj ugleda in vpliva. Prišlo ni do nobenega sklepa. Vpisal se ni vnovič nihče. Ko so ljudje odhajali od občnega zbora, so govorili: „Kmalu bo zaspala ta napredna politika!"
Mi bi želeli, naj bi se odstranile iz odbora osebe, ki vganjajo pri tem gospodarskem društvu „politiko" in naj bi vstopili ugledni, pridni in razumni kmetovalci.
Iz Povirja nam poročajo, da so volitve starešinstva v tretjem in drugem razredu prav dobro izpadle V prvem razredu pa so si magnati dovolili svoj špas ter volili take, ki zato pač niso sposobni. Tako se bogatini norčujejo iz revežev.
Marljna družba v Kamnjah priredi v nedeljo 22. t. m. popoludne ob 3'/a v Šolski dvorani slavnost v spomin 26 letnega vladanja sv. Očeta Leona XIII. s petjem in igro „Sv. Neža".
Vabilo k veselici, katero priredi »Narodna čitalnica" v Cerknem dne 22. februarja 1903, v prostorih g. And. Kobal-*. Vapored: 1. M. Farkaš: „Serenada", izvaja tamburaški zbor. 2. J. Laharnar: „Kadar zora se čez gDre....“ mešan zbor.
3.	J. Strauss: „Spomladno cvetje", tamburaški zbor. 4. Zamejski: „Slovanski dan“, deklamacija 6. F. S. Vilhar: „Bojna pjesma", možki zbor. 6. Farkaš: „Za god“, tamburaški zbor. 7. H. Ssttner: „Detetu“, mešan zbor. 8. G. Bevk: „Humoristični potpouri", tamburaški zbor. 9. „Bucek v strahu1', burka v enem dejanju. Spisal Rado Murnik. Osebe: Tone Buček, meščan in hišni posestnik. Gospa Buca, njegova žena. Marinšek, uradnik. Pinčič, pisatelj. Baraba (postopač). Kraj: Ljubljana. — Čas: sedajnost. 10. Tombola.
11.	Prosta zabava. Pri prosti zabavi igra tamburaški zbor. Začetek ob 7. uri zv. Vstopnina za nende 40 vin., udje prosti.
K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor
V	llruševici na Krasu je dne 12. t. m. umrla gluhonema ženska, stara 83 let. Pastila je gluhonemo sestro, staro 97 let, koje dnevi pa se tudi bližajo koncu. Obe sta živeli v silni revščini.
Namesto v Ameriko v smrt. —
V	neki jami blizu Bazovice so našli mrtvo truplo Mrtvec je bil 60-letni Ivan Kovač. Dne 24. avgusta min. leta se je bil oddaljil od doma in dejal, da gre v Ameriko.
Za kratok čas.
Splačal jih je. - (Resnična dogodba.) Neki kosmati barantavec z bodečim blagom je s pomočjo svojega „naprednega štaba"
srebrar, A
v Gorici, ulica Moreli 12, ^
priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in M orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam b tem, da daje tudi na obroke. M Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi, iffj
Tovarniška zaloga usnja, tvornica nadplaiov, izde-iovalnica jermenov, bičev itd. Glavna zaloga leščila v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Kup 'je surove kože po dnevnih cenah v velikih in majhnih množinah.
Lekarna
Pravi? in (‘dine žel kapljice
a mamko sv. Antona Pado-vanskoga.
§ Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva,—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan
... ,	,	,	P«	jedno	žličico
(\ arntvi»»a znamka) p0pij(i _ okrefid
Selodec, siori'. da agine v kratkem <rasn omotica in Si-volna Id n ost (mrtvost). T<‘ kapljice I ii '1 i «lore. da človek raje jd.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo so v vseli glavnih lekarnah na svetu. Zn nnročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
CK1STOPOLKTTI
v Gorici.	^
dajal ljudem „>aljive priimke", /.aljeni, kojemu so dali priimek, moral je navadno plačati za 4 litre kuhanega vina za ..krst". Tak „krst“ so večkrat izvršili, in cela družba jo dobro pila na rai/uii prizadetega.
Nekega dne so \z *li na piko sivi-msega starčku, pobožnega moža. Zato so ga „krsti!i-‘ za vikarja. Ves potrt sc je iiboiji starček udal njihovej zahtevi in plačal 4 litre kuhanega vina. Prosil jih je samo dovo'jenja, da sme kot „vikar‘ spolnjevati dolžnosti svojega stanu. Med bučnim smehom so mn tudi dovolili. Prebrisani starček pa jih je nai’il. Vzel je iz žepa svoj molek ter glasno začel moliti sv. rožni venec ter molil in molil, dokler ni zmolil vse tri dele sv. rožnega venca. In vsi so morali moliti za n;im, oči pa ho jim vhajale na kadeče se kuhano vino, še le po preteku ceie ure bili so rešeni t"r si mogli „piko-* odmoliti. Ta jih je pač splačal, da bodo prmnili. kedaj so se iz krsta norčevali.
Tržne cene.
Za 100 kg.
Kava: Santos. . .	K 190 — do 200 —	
„ Sandomingo	„ 240- „	260 —
„ Java ....	240 - „	260 —
,, Portorico . .	„ 260 - „	280 —
„ C.eylon . . .	,, 320 - „	360-
Slakdor		.. 88- „	89 —
Špeh		„ 160'- „	180-
Petrolij v sodu . .	» 32'- „	33-
„ „ zaboju .	„ 10 50 „	11-
Maslo surovo . . .	.. 170- „	190
„ kuhano . .	„ 200 - „	220 —
Otrobi debele . .	„ 10 40 „	12 —
,. drobne . .	>i 10-40 „	11 —
Turšiča stara . . .	„ 16-40' „	17--
„ nova . . .	» 15 ji	1660
Oves		.. 15- „	18 —
Moka ogerska:		
št. 0 K 26- - št. 1 K 26 80 št. 2 K 20 20		
- 3 „ 25 80, „ 4	25.—, „ 5 „	2 P—
št. 6 K	22-.	
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, rtu lične moke iz Majdičevcga mlina v Kranju, nadalje ima tu Ji raznovrstne pijače na primer: francoski Cognae, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v i Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trpin er v Scmcmftki ulici h. št v. 1.
Iv l»i«t n i hiši.)
Viktor To floti
v (Jorici, vin Tonlro Al. 20
(na stari pošli)
velika zaloga
oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Jedilno . . kr. 40 „ boljše „ 44 dalmatinsko „ 48 istrijansko . „ 66
Corfu ... kr. 56
Bari .................60
Lucca................7()
Nizza • . .	„	80
Priporoča se preč. duhovščini za rtaročbo olja za mkv. svetilke.
pod navadno ceno
razprodaja
radi poznega zimskega časa
J. Zornik
Gorica, Gosposka ulica 7,
vse zimsko blago, kakor n. pr. krasne volnene šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, blu-se, volno, kožuhovino, zimske čevlje itd. — Nikdo naj ne ca/nudi te lepe prilike sa ceni naktip!
nton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovnllšue »Iru burskega in drobnega blaga ter tkanin, preje in niti j.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine
za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obl ala za se letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in deteljo.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Št. 388 Op.
Podpisani krojaški mojster
naznanjam slav. občinstvu, da sem odprl novo delavnico v lastni hiši na Kolehah št. 205 / i Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, tkanine in izgotovljenih srajc.
A. Mavrič, krojač.
0 ^ Krojalka mojstra
Čufer & Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za moike po meri, bodisi fme ali pa priproste.
Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila.
PETER COTIČ
čevljarski mojster
| v uorici, Gosposka ulica št. 14. priporoča svojo delavnico.
Nova delavnica
cerkvenih posod O O O O O O in orodja.
Gorioa, magistratna ulica St. 8.
Podpisani vsoja si naznaniti preč. iluhovSčini, da je odprl novo delavnico cerkvenih posod ler se priporoča za na-ročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah.
Ker Se i,ima ilustrovanili cenikov, pošlje po želji preč. duhovičim obrise raz- i ; nih posod in orodja.
Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje.
Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene.
Udani	| ,
Franc Leban,	jj
srebrar.
jfcnton jpon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrslnih klobukov in loči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Komu v (»urici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898 In v Gorici na razstavi I. 1900 8 zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najlinejega, za nove maše in godove, '-olače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil IV. čet rti e ta t.. J. mesecev
oktobra, novembra in decembra 1901
začne v ponedeljek 9. marci 1903. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
0(1 ravnateljstva zastavljalnice
iu ž njo združene hranilnice.
V Gorici, 7. februvarja 1903
Odlikovana delavnica!
ANT. KRUSIČ,
krojaški mojster v vrtni ulici 26.
Priporoča se sl občinstvu v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — ima bogato zalogo blaga vsako vrste in za vsaki slan, ter opozarja na ravno došlo sveže pomladansko blago, lastni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene prav solidne!
*****
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
(v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in i. deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lueca, St. Angelo, Korfili istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po 7« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zvoplonke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrsto.
Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po fi Kg. na vse kraje.
*****
velike zaloge ogerske moke
A. Casagrande v Ajdovščini.
i>t. 0	1	2	3	4	 5_	6	nn	RA	l/rf
K 14- 1320 13'- 1210 1240 Ul 1T30 £a uu “o'
Ustanovljena leta 1800.	Jj#"	Telefon štev. 02.
I. DRUFO VKA - GORICA
Glavna zaloga In pisarna v Gosposki ulici 3; podružn.: Gorica Rastel 3.,Sežana, Krmln.