Leto VII Celje, dne 17. aprila 1936 Štev. 8 Poštnina plačana v gotovini. Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za inozemstvo Din 50'—; posamezna številka Din 2'— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 176 Novo sredstvo proti peronospori. Peronospora se je v hmeljarstvu tako razširila, da je poleg ostalih poslov v hmeljišču neobhodno potrebno tudi škropljenje proti peronospori, če hočemo pridelati zeleno blago, ki se dandanes zahteva. Proti peronospori se je uporabljala doslej skoro izključno le bakreno-apnena brozga, in to s prav dobrim uspehom, če je bila pravilno pripravljena in če je bilo škropljeno pravočasno ter pravilno. Toda pripraviti pravilno bakreno-apneno brozgo nikakor ni tako enostavno. Saj sta tu potrebna najmanj dva čebra, galico in apno je treba točno odtehtati in galico pravočasno poprej raztopiti; poleg tega pa še tako natančno pripravljena bakreno-apnena brozga obdrži svojo učinkovitost le štiri in dvajset ur in če jo v tem času ne porabiš, jo lahko vržeš proč, ker starejša ne učinkuje več. Vprav radi tako zamotane priprave brozge pa se cesto pripeti, da hmeljar zamudi pravi čas škropljenja, da škropi z nepravilno pripravljeno ali pa že prestaro brozgo in posledica je, da pridela potem lisasto blago ter se jezi, češ, škropil sem, pa vendar ni nič pomagalo. Peronospora se namreč ne da zdraviti, temveč le preprečiti oziroma zaustaviti, da se ne širi dalje. Škropljenje z nepravilno pripravljeno bakreno-apneno brozgo pa more celo več škodovati kakor pa koristiti. Ponovno se je že skušalo najti nadomestek za bakreno-apneno brozgo, preparat, ki bi bil bolj enostaven v uporabi in bi se za pripravljanje škropiva ne potrebovalo toliko časa. Nekaj takih preparatov že imamo, ki se sicer tudi dobro obnesejo, le da so predragi in se zato hmeljarji kakor vino- gradniki še vedno morajo zatekati k bakreno-apneni brozgi. Z letošnjim letom pa pride tudi pri nas v promet nov tak preparat, to je ZORKA-BAKRENO-APNO, ki se prav dobro obnese v boju proti peronospori in tudi ni predrago. 2e lani so vršili nekateri naši hmeljarji poskuse s tem preparatom in dosegli najboljše uspehe; kobule so namreč vkljub temu, da se jih je pustilo popolnoma dozoreti, ostale brezhibno gladko zelene. Posebna prednost tega preparata je tudi v tem, da ne pusti po škropljenju nobenega madeža na kobulah. Cesto je namreč nujno potrebno škropiti hmelj po cvetenju še v kobule. No, in če porabimo v ta namen bakreno-apneno brozgo, ostanejo na kobulah močno vidni madeži od apna, ki ostanejo tudi še po sušenju ter več ali manj odbijajo kupca. Z ZORKA-BAKRENIM-APNOM pa lahko škropimo ponovno tudi v kobule, pa se ne bo prav nič poznalo, da je hmelj škropljen in mu noben kupec ne bo radi tega prigovarjal. Škropljenje s tem novim, pri nas in v inozemstvu že ponovno preizkušenim preparatom tudi ne pride skoro nič dražje kakor z bakreno-apneno brozgo. Ako škropimo štirikrat, prvič, ko je hmelj 1 m visok, drugič, ko je visok 3 m, tretjič tik pred cvetom in četrtič po cvetenju v kobule, rabimo na tisoč rastlin za prvo škropljenje 100 litrov brozge, za drugo 250 litrov, za tretje 300 litrov in za četrto 350 litrov, skupno torej 1000 litrov brozge. Stroški za galico in apno znašajo za prvo škropljenje Bakreno apno proti peronospori se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, ŽALEC Polybari! proti rdečemu pajku se dobi prt tvrdki IVAN VIRANT, ŽALEC .1 {:i/4 %) 4,80 Din, za drugo il%) 15,75 Din, za tretje (r/2%1 27,90 Din in za četrto (1%) 22,50 Din, skupno torej 70,95 ali okroglo 71 Din; povprečno stane torej 100 litrov brozge dobrih 7 Din. ZORKA-BAKRENO-APNO pa stane kilogram 8,50 Din. Škropimo vedno z 1 % raztopino tako, da nas pri štirikratnem škropljenju stane škropivo 85 Din, torej le za 15 Din več kakor pri bakreno-apneni brozgi. Ako upoštevamo pri tem še, da je priprava škropiva prav enostavna — saj pred uporabo v čeber s 100 litrov vode enostavno vsujemo 1 kg tega preparata, dobro premešamo in škropivo je gotovo — in da si zato prihranimo mnogo truda in časa, potem smelo lahko trdimo, da pride škropljenje z ZORKA-BAKRENIM-APNOM celo znatno ceneje kakor z bakreno-apneno brozgo. Ker pri škropljenju s tem preparatom tudi ne ostanejo nobeni madeži na kobulah, je to sredstvo vprav za škropljenje hmelja prav posebno primerno. ZORKA-BAKRENO-APNO tudi glede učinkovitosti ne zaostaja za še tako natančno pripravljeno svežo bakreno-apneno brozgo in bo zato v vsakem oziru poenostavilo, olajšalo in pocenilo hmeljarjem boj zoper tako nevarno peronosporo. V Nemčiji hmeljarji že nekaj let škropijo pretežno z bakrenim apnom in jim zato tudi peronospora ne povzroča več take škode. Z. uvedbo tega učinkovitega in- cenenega sredstva pri nas bo vsekakor tudi našim hmeljarjem omogočeno, da si brez večjega truda in stroškov zajamčijo brezhibno gladko zeleno blago, ki bo šlo lahko v denar in doseglo tudi boljšo ceno. Razno Pivovarska industrija v Franciji peša. Produkcija piva je v letu 1934 nazadovala proti letu 1933 za 16%, število pivovaren, ki je znašalo v letu 1931 še 1378, pa je padlo v letu 1932 na 1301, v letu 1933 na 1269, v letu 1934 na 1222 in v letu 1935 na 1056. Več hmelja — nižja cena. Glasom statistike mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu je znašala lani površina hmeljskih nasadov v Štirih največjih državah na svetu (USA, Nemčija, ČSR in Anglija) skupno 45.000 ha, to ¡e za 2300 ha več kakor v letu 1934. Skupni pridelek na tej površini je znašal 496.000 stotov, torej več kakor povprečni pridelek petletja 1926/30. Najbolj je razširila nasade Amerika, ki je sama pridelala 213.000 stotov ter imela tako največji pridelek v teku zadnjih 20 let. Anglija je pridelala lani nekaj manj kakor predlani, vendar več kakor povprečno zadnja tri leta. ČSR je pridelala lani nekako toliko hmelja kakor predlani, dočim Nemčija znatno več kakor v letih 1930,3-4. V ostalih državah se ceni površina nasadov na 10.000 ha in pridelek na 45.000 stotov. Svetovni pridelek je znašal torej lani na 55.000 ha skupno 586.000 stotov, to je precej več kakor povprečno zadnjih pet let in približno toliko kakor povprečno zadnjih pet let pred nastopom hmeljske krize. Tako povečanje pridelka je seveda povzročilo tudi nižje cene. Uvoz piva na Kitajsko stalno nazaduje. Tako je znašal v letu 1932 še 84.481 hi, v letu 1933 le še 38.134 hi, predlani 26.180 hi in lani komaj še 24.319 hi. Tako ¡e uvoz piva na Kitajsko od leta 1932 do 1935 padel za 71%. Največ piva uvaža na Kitajsko Japonska. škropilnice za hmelj dobe zadružniki najceneje pri Hmeljarski zadrugi. Ogledajo si jih lahko vsak dan v zadružnem lokalu v stari pivovarni v Žalcu, kjer dobe tudi vsa podrobna pojasnila. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Obrezovanje hmelja je v glavnem končano ni tudi hmeljevke so večinoma že postavljene. Vlage ima rastlina dovolj in ji je za nadaljnji razvoj potrebno predvsem toplo vreme. — V kupčiji je še vedno nekaj zanimanja in povpraševanja, vendar z ozirom na splošni položaj na svetovnih tržiščih v prvi vrsti le za cenejše blago. Sicer pa so še neprodane zaloge lanskega pridelka že prav pičle. Vojvodina: Obrezovanje hmelja je v polnem teku. Rastlina je razmeroma dobro prezimila ter ni trpela škode. — V kupčiji je položaj nespremenjeno miren in je nekaj zanimanja le za cenejše blago. Češkoslovaška: V hmeljski kupčiji je položaj v glavnem nespremenjen in je stalno razmeroma še precej prometa, v glavnem za izvoz, nekaj pa tudi za domače pivovarne. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in so se zopet učvrstile. Tako notira pri čvrsti zaključni tendenci lanski žateški pridelek 36—37 Din, Uštecki in Roudnicki 25—31 Din ter Dubski 11 — 18 Din za kg. Znamkovanih je doslej v Žatcu 46.000 stotov lanskega pridelka. — Spomladanska dela v hmeljskih nasadih so v polnem teku in gre obrezovanje gladko od rok. Vreme je še precej ugodno, le noči so še vedno zelo hladne. N e m č i j a : Na tržišču je bila v začetku preteklega tedna kupčija precej živahna, ker so domače pivovarne posegle v kupčijo, da še pravočasno izpopolnijo svoje zaloge in izkoristijo znižane cene (gl. čl. v z. št. 1.). V nekaj dneh pa se je kupčija zopet umirila, ker za izvoz ni bilo dosti povpraševanja. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se pri mirni tendenci plačuje lanski pridelek za domačo porabo Hallertau 71—81 Din, Hersbruck, Rheinpfalz in Württemberg 63—71 Din, Galica proti peronosporl se dobi prt tvrdki IVAN VIRANT, ŽALEC baden 71—78 Din in Teitnang 81—88 Din, za izvoz pa Hallertau 35—44 Din, Aischgrund, Rheinpfalz in baden pa 33—35 Din za kg. Francija: Kupčija je nadalje mirna in pride le semtertje do kakega zaključka. Cene so v glavnem nespremenjene. Poljska: Pri nominalno nespremenjenih cenah ni povpraševanja in tudi zanimanja le malo. Glasom uradne statistike je znašal lanski pridelek 16.900 stotov, dočim predlanski 14.400 in v letu 1933 le 11.500 stotov. b e 1 g i j a : Na tržišču je tendenca nespremenjeno mirna in prav tako so nominalno ostale nespremenjene tudi cene. Anglija: V kupčiji je razpoloženje prav mirno in pride le semtertje do kakega zaključka za lanski pridelek ali tudi za starejše letnike, vendar le za cenejše blago. H koncu marca je bilo izplačanih hmeljarjem 99% izkupička, ki jim pripada iz kvote A. Amerika: Na tržišču je tendenca zopet nekoliko bolj čvrsta. Cene so ostale sicer v glavnem nespremenjene, vendar so se učvrstile, zlasti za boljše blago, ki je že zelo redko. Prometa je zopet nekaj več in so hmeljarji zopet bolj rezerviranj. Najvišje cene, dejansko plačane zadnji čas za 1 kg hmelja raznih provenienc, so bile naslednje: Nemčija (Hallertau) ...............................80 Din Češkoslovaška (Zateč) .............................45 Din Anglija (Golding) .................................39 Din Francija (alzaški).................................26 Din Jugoslavija (savinjski) ...........................18 Din Amerika (Oregon)...................................16 Din belgija (Alost) ...................................15 Din Poljska (wolinjski)........................... . 14 Din Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani sprejema vse vrste zavarovanj proti požaru : poslop j a, vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom. jamstvo, avto-kasko, življenjska zavaiovanja v vseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaki župniji. Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2. V nevarnosti je tvoj denar doma pred ognjem in tatovi! Nalagaj denar v domače hranilnice! Zaupaj svoj denar HRANILNICI DRAVSKE BANOVINE (prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA) V CELJU, nasproti pošte. Za hranilnico jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo. Nove vloge so takoj izplačljive. -III '1I I 'l i li ll 11 i l lili TTTTTTTTTT 111 mn 1111111111 n iti 111 1 ITT (ÜTn'i lili 1 !l: 1111 i 11 i 11 lili 1 1:1 1 1 ijl:lll|l!ll.l 1 lili lillillllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllš 10 % apnena sečnina 40% sečnina b oziroma pomešana s pepelom, je najboljše dušičnato gnojilo za hmelj sploh in posebno še za hmelj, ki slabo napreduje. Sečnina prisili hineljsko rastlino, da bujno cvete, kobule postanejo lepe, živozeleno-zlate barve z mnogo lupulina in prijetno ter izredno žlahtno aromo. HMELJARJI! Kakovostni hmelj se bo lahko prodal, zato skrbite, da ga z napačnim gnojenjem ne pokvarite. UPORABLJAJTE IZMED DUŠIČNATIH GNOJIL sedaj za spomladansko gnojenje SAMO SEČNINO! Opozarjamo vse kmetovalce v Savinjski dolini, zlasti pa hmeljarje, da proizvajamo razna umetna gnojila preizkušene kakovosti, in sicer: kostni superfosfat KMF18/19 % rudn. superfosfat 16 % in 18 % fosfatno žlindro FŽ 6/10/18% nadalje imamo stalno na zalogi tudi. čilski soliter in kalijevo sol ki jih dobavljamo po najugodnejših dnevnih cenah. Vsa navedena gnojila se dobivajo v vagonih pri naši tvornici, v nadrobni prodaji pa pri vseh kmetijskih zadrugah in večjih trgovcih. Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. PODRUŽNICA CELJE. Nitrofoskal-I se je pokazal kot najboljše gnojilo za hmeljnike Hmeljarji, ne pozabile tekom letošnje pomladi gnojiti s tem izvrstnim gnojilom svoj hmeljt Gnojilo lahko naročile pri Tvornici za dušik d. d. Ruše, ozir, pri Skladišču Kmetijske družbe v Celju, pri g. Zanierju v Št. Petru in Št. Pavlu, pri g. Krašovicu in g. Vizovišeku v Žalcu Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem Ljudska posojilnica v Celju v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice