U D K — UDC 05:624 G RA D BEN I VESTNIK LETNIK 30, ŠT. 12, STR. 261—312 LJUBLJANA, DECEMBER 1981 Program seminarjev v letu 1982 Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije bo v letu 1982 organizirala 9 seminarjev za opravljanje strokovnih izpitov v gradbeništvu, in sicer: 1. seminar od 18.—22. januarja 1982 2. seminar od 22.—26. februarja 1982 3. seminar od 29. marca do 2. aprila 1982 4. seminar od 12.— 16. aprila 1982 5. seminar od 24.—28. maja 1982 6. seminar od 20.—24. septembra 1982 7. seminar od 18.—22. oktobra 1982 8. seminar od 15.—19. novembra 1982 9. seminar od 13.—17. decembra 1982 Roki za posamezne seminarje so usklajeni z izpitnimi roki, ki jih je razpisal izpitni odbor. Prijave sprejema Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15. KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE Izpitni roki za strokovne izpite gradbene stroke za leto 1982 Zap. št. Prijave do Klavzurna naloga Ustni del I-G /82 25. 12. 1981 16. 1. 1982 2 5 . - 2 8 . 1. 1982 ll-G /82 15. 1. 1982 30. 1. 1982 15,— 18. 2. 1982 II l-G /82 12. 2. 1982 27. 2. 1982 15,— 18. 3. 1982 IV-G /82 19. 3. 1982 10. 4. 1982 1 9 .- 2 2 . 4. 1982 V -G /82 16. 4. 1982 8. 5. 1982 17.— 20. 5. 1982 V I-G /82 14. 5. 1982 5. 6. 1982 14.— 17. 6. 1982 VI l-G /82 10. 9. 1982 25. 9. 1982 11,— 14. 10. 1982 VI ll-G /8 2 8. 10. 1982 23. 10. 1982 8,— 11. 11. 1982 IX -G /82 29. 10. 1982 13. 11. 1982 6.— 9. 12. 1982 G R A D B E N I V E S T N I H GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 12 — LETNIK 30 — 1981 YU ISSN 0017-2774 V S E R B Ai A- GO Al T I N T S OCENA GLASILA GRADBENI VESTNIK IN PREDLOG ZA DR­ ŽAVNO P R I Z N A N J E ...........................................................................................267 TRIDESET LET GRADBENEGA V E S T N IK A ..............................................269 POROČILO S SLAVNOSTNE SEJE UREDNIŠKEGA ODBORA GRADBENEGA VESTNIKA OB 30 -L E T N IC I............................................. 273 Članki študije, razprave Mag. Boris M ajaron: A rticles, studies, proceedings IZBOR KONSTRUKCIJSKO TEHNOLOŠKIH SISTEMOV ZA U S­ M ERJENO STANOVANJSKO G R A D N J O .................................................. 275 \ Niko Reya: GRADISOVA BLOKOVNA GRADNJA FLEKSIBILNIH STANO­ VANJ .................................................................. 279 Elza Črepinšek: RAZVOJ FLEKSIBILNE STANOVANJSKE GRADNJE V G IP IN ­ GRAD C E L J E .......................................................................................................... 284 Slavko Š k e ta : TROSLOJNI MONTAŽNI DIMNIK SISTEMA SCHIEDEL . . . . 289 jugoslovanski sejem gradbeništva M aks M egušar: m gradbenega m ateria la POROČILO S POSVETOVANJA O SISTEM IH GRADNJE STANO- V G ornji Radgoni VANJSKIH O B JE K T O V ..................................................................................291 Bogdan M elihar: GRADBENI SEJEM Z MEDNARODNO U D E L E Ž B O ..........................293 Ciril S tanič: PROBLEMI PROMETA IN VZDRŽEVANJA V O Z IŠ Č ..........................295 Iz gradbene zakonodaje V ladim ir Čadež: From building legislation POMEMBNE SPREMEMBE ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV . 297 G la v n i in o d g o v o rn i u r e d n ik : S E R G E J B U B N O V L e k to r : A L E N K A R A IČ T e h n iC n i u r e d n ik : D U Š A N L A JO V IC U r e d n iš k i o d b o r : NEGOVAN B O Ž IC , VLADIM IR C A D E Z , JO ŽE E R Z E N , IV A N J E C E L J , A N D R E J K O M E L , D R. MILOŠ M A R IN Č E K , STA N E P A V L IN , R O M A N S T E P A N Č IČ R e v i jo iz d a ja Z v e z a d ru š te v g r a d b e n ih i n ž e n i r j e v in t e h n ik o v S lo v e n ije , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 221 587. T e k . ra č u n p r i S D K L ju b l ja n a 50101-678-47602. T i s k a t i s k a r n a T o n e T o m šič v L ju b l ja n i . R e v i ja i z h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 180 d in , z a š tu d e n te 90 d in , z a p o d je t j a , z a v o d e in u s ta n o v e 1500 d in . R e v i ja iz h a ja ob f in a n č n i p o d ­ p o r i R a z is k o v a ln e s k u p n o s t i S lo v e n ije . Iz naših kolektivov From our enterprises Iz raziskovalne skupnosti From research community Vesti in informacije News and informations Informacije zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of Institute for material and structures research Ljubljana SGP PRIM ORJE — A jd o v š č in a ................................................................. SGP GORICA — Nova G o r i c a .................................................................. S G P PIONIR — Novo m e s t o ....................................................................... SGP KONSTRUKTOR — M aribor . ................................................... G IP GRADIS — L ju b l j a n a ............................................................................ SGP SLOVENIJA CESTE-TEHNIKA, L ju b l j a n a ................................... Leon Skaberne: IZDELAVA VZORČNEGA PROJEKTA ZA STANOVANJSKI OB­ JEK T .................................................................................................................... P eter F ajfar: ANALIZA OBNAŠANJA ARMIRANOBETONSKIH ZGRADB MED potresom v Crni g o r i ............................................................. Dušan Moškon in Rudolf K ladnik: VKOPANA BIVALNA ARHITEKTURA S SONČNIM OGREVANJEM V KRAJINSKEM P R O S T O R U ...................................................................... T ine K uren t s sodelavci: KOM POZICIJA RIM SKIH A M FITEA TR O V .............................................. Janez Duhovnik s sodelavci: RAČUNALNIŠKO PRO JEK TIRA N JE A R M A T U R E .............................. DOKTORATI, M AGISTERIJI IN DIPLOME DRUGE STOPNJE NA ODDELKU ZA GRADBENIŠTVO VTO GRADBENIŠTVO IN GEO­ DEZIJO FAGG ................................................................................................. RAČUNALNIŠKA OBDELAVA REZULTATOV MERITEV Z ELEK­ TRONSKIMI IN S T R U M E N T I....................................................................... Roko Žarnic 293 299 299 300 301 302 303 303 301 304 305 306 OCENA GLASILA GRADBENI VESTNIK IN PREDLOG ZA DRŽAVNO PRIZNANJE P o d p i s a n i p r e d l a g a m o , d a s e d o d e l i u s t r e z n o d r ž a v n o p r i z n a n j e G r a d b e n e ­ m u v e s t n i k u — g l a s i l u Z v e z e d r u š t e v g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v S l o v e ­ n i j e o b t r i d e s e t l e t n i c i n j e g o v e g a i z h a j a n j a . S v o j p r e d l o g u t e m e l j u j e m o s p o m e m b n o s t j o v l o g e , k i j o j e g l a s i l o d o k a z a l o v t r i d e s e t i h l e t i h s v o j e g a i z h a j a n j a , p o n a s l e d n j i h p o d r o č j i h i n v i d i k i h : G R A D B E N I V E S T N I K I N G R A D B E N I Š T V O G r a d b e n i v e s t n i k p o v e z u j e s t r o k o v n e k a d r e g o s p o d a r s k e p a n o g e , k i j e p o g l a v i t n i s o u s t v a r j a l e c n a š e g a f i z i č n e g a o k o l j a , k i u s t v a r j a o k r o g 11 °!o s l o ­ v e n s k e g a d r u ž b e n e g a p r o i z v o d a , z a p o s l u j e p o s r e d n o i n n e p o s r e d n o c a . 2 0 °U v s e h z a p o s l e n i h i n r e a l i z i r a d o 5 0 ° /o n a š i h i n v e s t i c i j . K o t e n o o d t r e h j u g o ­ s l o v a n s k i h r e p u b l i š k i h g l a s i l i n d r u g o p o š t e v i l n o s t i n a k l a d e ( 3 2 0 0 i z v o d o v v l . 1 9 8 0 ) s e G r a d b e n i v e s t n i k s s v o j i m i č l a n k i v e d n o a k t i v n o v k l j u č u j e v i n t e n ­ z i v i r a n j e r a z v o j a g r a d b e n i š t v a , k i j e v s e l e j i n p o v s o d z a n e s l j i v k a z a l e c s t a n j a v g o s p o d a r s t v u . S t e m v p o l n i m e r i i z p o l n j u j e n a l o g o , k i j o d r u ž b a n a l a g a g l a s i l o m p o d o b n e g a z n a č a j a . G R A D B E N I V E S T N I K K O T V E Z N I Č L E N M E D Z N A N S T V E N O R A Z I S K O V A L N I M D E L O M N A P O D R O Č J U G R A D B E N I Š T V A I N G R A D B I Š Č I K o t t i s k a n i i z r a z s l o v e n s k e s t r o k o v n e m i s l i s k r b i G r a d b e n i v e s t n i k z a p r i m e r n o s e z n a n j a n j e s t r o k o v n j a k o v z d o s e ž k i n a š i h u n i v e r z i t e t n i h d e l a v c e v , n a š i h r a z i s k o v a l n i h u s t a n o v i n l a b o r a t o r i j e v i n z a u v a j a n j e v s e g a n a p r e d n e g a v g r a d b e n i š t v u . G l e d e t e g a s e p o s e b n o o d r a ž a p r e n a š a n j e t e o r e t i č n i h i n e k s p e ­ r i m e n t a l n i h u g o t o v i t e v s p o d r o č j a s e i z m i č n e g a g r a d b e n i š t v a p r i o b n a v l j a n j u p o r u š e n e g a S k o p j a . V i d n i s o p r i t e m n a p o r i z a d v i g p r o d u k t i v n o s t i d e l a , z a u v e d b o s o d o b n e m e h a n i z a c i j e , p r i u v a j a n j u m o n t a ž n e g r a d n j e i n p r i O b r a v ­ n a v a n j u p r e d l o g o v z a n o v e r e š i t v e t a k o p r i p r o j e k t i r a n j u k o t p r i t e h n o l o g i j i g r a d n j e . G r a d b e n i v e s t n i k , k i o b j a v l j a d e l a g r a d b e n i š k i h r a z i s k o v a l n i h u s t a n o v , j e t u d i p r v i s l o v e n s k i s t r o k o v n i č a s o p i s , k i j e p r i č e l i n k i v z d r ž u j e r e d n o s o d e l o v a n j e z R a z i s k o v a l n o s k u p n o s t j o S l o v e n i j e . G R A D B E N I V E S T N I K K O T G L A S N I K N A Š E G R A D B E N O - T E H N I Č N E K U L T U R E N e l e o ž j e s l o v e n s k o , t e m v e č t u d i j u g o s l o v a n s k o i n t u j o s t r o k o v n o j a v ­ n o s t s e z n a n j a G r a d b e n i v e s t n i k z r e a l i z a c i j a m i n a š e g a g r a d b e n i š t v a . V i z v o d i h g l a s i l a s e z r c a l i vsa d i n a m i k a n a š e g a n a p r e d k a : o d p r i č e t k o v n a g r a d b i š č i h L i t o s t r o j a , m i m o t e r m o e l e k t r a r n e Š o š t a n j , T i t o v e g a V e l e n j a , n a š e s t a n o v a n j s k e i z g r a d n j e , o d p r i č e t k o v g r a d n j e n a š i h a v t o c e s t , h i d r o e l e k t r a r n i n l e t a l i š č , p a v s e d o i z g r a d n j e n a š e j e d r s k e e l e k t r a r n e K r š k o . U g o t a v l j a m o , d a v p o v o j n i i z g r a d n j i n i b i l o o b j e k t a , p a t u d i t e o r e t i č n e g a a l i p r a k t i č n e g a p r o b l e m a s p o d r o č j a g r a d b e n i š t v a , k i v g l a s i l u n e b i b i l o b r a v n a v a n . P o g o s t o p o v z e m a i n p r e v a j a k a k o v o s t n e č l a n k e z v e z n o g l a s i l o » N a š e g r a d j e - v i n a r s t v o « , p a t u d i z a m e n j a v a z 2 8 p o m e m b n i m i t u j i m i s t r o k o v n i m i č a s o p i s i i n r e g i s t r a c i j e p r i z n a n i h t u j i h s t r o k o v n i h i n s t i t u c i j a h d o k a z u j e j o c e n o i n u g l e d g l a s i l a . G R A D B E N I V E S T N I K I N S K R B Z A K A K O V O S T E N D V I G S T R O K E I N K A D R O V T E R Z A Č I S T O S T S T R O K O V N E G A I Z R A Ž A N J A S t e m , d a j e v p r i s p e v k i h G r a d b e n e g a v e s t n i k a s t a l n o p r i s o t n a s k r b z a s i s t e m i n r a z v o j šolstva, z a s t a l n o s t i z o b r a ž e v a n j a , z a t e k o č e s e z n a n j a n j e i n u v a j a n j e s o d o b n e t e h n i č n e r e g u l a t i v e , p r i s o t n o o p o z a r j a n j e n a n a p a k e s p r e d ­ l o g i z a n j i h o v o p r e p r e č e v a n j e , j e d o v o l j p o u d a r j e n a t u d i t a p l a t a k t i v n e v l o g e g l a s i l a . G r a d b e n i v e s t n i k j e n p r . o b j a v l j a l p r i s p e v k e o p r e d n a p e t e m b e t o n u š e p r e d n o j e t a p o s t a l v i s o k o š o l s k i u č n i p r e d m e t . P r v i v J u g o s l a v i j i j e p o r o č a l o u p o r a b i r a č u n a l n i k o v p r i o r g a n i z a c i j i p o s l o v a n j a g r a d b e n i h p o d j e t i j . K o t e d i n a t o v r s t n a p u b l i k a c i j a i m a G r a d b e n i v e s t n i k o d g o v o r n o p o s l a n ­ s t v o p r i r a b i i n o b l i k o v a n j u s i c e r p o m a n j k l j i v e g a d o m a č e g a s t r o k o v n e g a i z r a ­ z o s l o v j a . P o d p i s a n i m e n i m o , d a s o n a š t e t i v i d i k i d o v o l j t e h t n i i n d a u p r a v i č u j e j o p r e d l o g z a d o d e l i t e v p r i z n a n j a p o t e m k o j e g l a s i l o v z g l e d n i o b l i k i , k l j u b p o g o s t i m r a z n o v r s t n i m t e ž a v a m , i n p r i m e r n o r e d n o o d r a ž a l o p r o b l e m e , u s p e h e i n r a z v o j n e s m e r n i c e n a š e g a g r a d b e n i š t v a . V L j u b l j a n i , 2 6 . 10 . 1981 (prof. dr. ing. Miloš M arinček) (prof. dr. ing. Janko Bleiweis) (prof. dr. ing. Branko Žnideršič) TRIDESET LET GRADBENEGA VESTNIKA L e t o 1 9 8 1 j e 3 0 . l e t o i z h a j a n j a G r a d b e n e g a v e s t n i k a , g l a s i l a Z v e z e d r u š t e v g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v S l o v e n i j e . O b t e m j u b i l e j u j e p r a v , d a s e o z r e m o n a z a j i n s e s p o m n i m o n a p r e h o j e n o p o t . P r v a š t e v i l k a G r a d b e n e g a v e s t n i k a j e i z š l a l e t a 1 9 5 1 . T a k r a t , 8 . f e b r u a r j a , j e b i l o n a m r e č u s t a n o v ­ l j e n o D r u š t v o g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v L R S i n G r a d b e n i v e s t n i k j e p o s t a l s k u p n o g l a s i l o S v e t a z a g r a d b e n e i n k o m u n a l n e z a d e v e L R S t e r D r u š t v a g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v L R S k o t n a d a l j e v a n j e s t r o k o v n e g a č a s o p i s a N o v a t o r , g l a s i l a S v e t a z a g r a d b e n e i n k o m u n a l n e z a d e v e L R S , k i j e p r e d t e m i z h a j a l ž e 3 l e t a . Z a t o j e b i l a p r v a d v o j n a š t e v i l k a G r a d b e n e g a v e s t n i k a , k i s e j e s p o ­ m i n j a m o p o n a s l o v n i s t r a n i s p r i k a z o m g r a d i t v e s t a v b e p o s i s t e m u v l i v a n j a b e t o n a , o z n a č e n a z l e t ­ n i k o m i z h a j a n j a — I V . U r e d n i š k i o d b o r G r a d b e n e g a v e s t n i k a s i j e v l e t u 1 9 5 1 z a s t a v i l n a l o g o , d a v e n e m l e t u i z i d e 1 0 š t e v i l k ( 5 z v e z k o v ) , k i n a j b i p r e d s t a v l j a l e e n l e t n i k r e v i j e . V e n d a r s o ž e l e t a 1 9 5 2 i z š l e l e 4 š t e v i l k e , p r e o s t a n e k 6 š t e v i l k p a j e i z š e l v l e t u 1 9 5 3 , k i s k u p a j s 4 š t e v i l k a m i i z l e t a 1 9 5 2 t v o r i j o V . l e t n i k r e v i j e . V I . l e t n i k j e i z š e l v l e t i h 1 9 5 3 i n 1 9 5 4 , V I I . l e t n i k v l e t i h 1 9 5 4 —1 9 5 6 , V l i l . l e t n i k v l e t i h 1 9 5 6 d o 1 9 5 7 , I X . l e t n i k v l e t i h 1 9 5 7 — 1 9 5 8 i n X . l e t n i k v l e t i h 1 9 5 8 —1 9 5 9 . D o t u k a j j e e n l e t n i k G r a d b e ­ n e g a v e s t n i k a i m e l 1 0 š t e v i l k . Š t e v i l k e s o s i c e r i z ­ h a j a l e z z n a t n i m i z a k a s n i t v a m i , t a k o d a j e 7 l e t n i ­ k o v i z š l o v d e v e t i h l e t i h , v e n d a r j e b i l o b s e g r e v i j e v s a j f o r m a l n o o h r a n j e n , č e p r a v s o n e k r a j k r a t i z h a ­ j a l e p o 4 š t e v i l k e n a e n k r a t v e n e m z v e z k u . P o t e m č a s u , t o j e v l e t u 1 9 6 0 , j e i z š l o l e 6 š t e v i l k , k i t v o ­ r i j o X I . l e t n i k r e v i j e , v z a č e t k u l e t a 1 9 6 1 p a š e p r i l o ž n o s t n a š t e v i l k a o b M e d n a r o d n e m s e j m u g r a d ­ b e n i š t v a z n o v o n u m e r a c i j o o d 1—4 . T o k a ž e n a p o i z k u s u r e d n i š t v a p r i č e t i z n o v i m t e m p o m i z h a ­ j a n j a v s p r e m e n j e n i h o k o l i š č i n a h . V e n d a r t u d i t a p o s k u s n i u s p e l i n v l e t u 1 9 6 2 n i i z š l a n o b e n a š t e ­ v i l k a v e č . Z a v i r a l n e s i l e , k i s o v t e h l e t i h v p l i v a l e n a i z h a j a n j e G r a d b e n e g a v e s t n i k a , p r e d v s e m t e ­ ž a v e s t i s k a r n o , s f i n a n č n i m i s r e d s t v i i n p o m a n j ­ k a n j e m s t r o k o v n i h p r i s p e v k o v s o p o s t a l e v z a d n j i h l e t i h t a k o h u d e , d a s e j e i z h a j a n j e G r a d b e n e g a v e s t n i h l e t a . 1 9 6 2 p o v s e m u s t a v i l o . D r u g o o b d o b j e i z h a j a n j a G r a d b e n e g a v e s t n i k a s e p r i č n e j a n u a r j a 1 9 6 3 . P o t e m k o j e v p r v i p o l o ­ v i c i l e t a 1 9 6 1 i z š e l l e e n z v e z e k G r a d b e n e g a v e s t n i ­ k a i n v l e t u 1 9 6 2 n i i z š l a n o b e n a š t e v i l k a , j e Z v e z a g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v S l o v e n i j e n a p o ­ b u d o S e k r e t a r i a t a I S z a i n d u s t r i j o i n o b r t k o n e c l e t a 1 9 6 2 s k l i c a l a š i r š i i n i c i a t i v n i o d b o r , k i n a j b i o r g a n i z i r a l p o n o v n o r e d n o i z h a j a n j e e d i n e s l o v e n ­ s k e g r a d b e n o - t e h n i č n e r e v i j e . I n i c i a t i v n i o d b o r , k i j e k a s n e j e p o s t a l n o v i u r e d n i š k i o d b o r , k a t e r e g a s e s t a v s e j e v b i s t v u o h r a n i l v e č l e t , j e p r i p r a v i l p r o g r a m p o t r e b n i h u k r e p o v , s k a t e r i m i b i l a h k o z a g o t o v i l i r e d n o i z h a j a n j e r e v i j e . O s n o v n a n a č e l a t e g a p r o g r a m a , k i s o b i l a n a v e d e n a v u v o d n i k u k p r v i š t e v i l k i G r a d b e n e g a v e s t n i k a l e t a 1 9 6 3 , s o b i l a n a s l e d n j a : G r a d b e n i v e s t n i k b o i m e l š i r š o v s e b i n o , k i b o o b d o b n o z a j e m a l a n a s l e d n j e t e m e : — s t r o k o v n i č l a n k i ( p r i s p e v k i i z t e o r i j e g r a d ­ b e n i š t v a i n p o r o č i l a o n a š i h p o m e m b n e j š i h p r o j e k ­ t i h i n r e a l i z a c i j a h ) ; — g o s p o d a r s k o u p r a v n a v p r a š a n j a ( z a k o n i , o d ­ r e d b e , p r e d p i s i , n a t e č a j i , i n f o r m a c i j e ) ; — n a š e g r a d b e n i š t v o n a z u n a n j i h t r ž i š č i h ; — m e h a n i z a c i j a i n i n d u s t r i a l i z a c i j a g r a d b e ­ n i š t v a ; — s t a n o v a n j s k a i z g r a d n j a ; — i z g r a d n j a k o m u n a l n i h o b j e k t o v ; — p r o b l e m i u r b a n i z m a : ; — s t r o k o v n o š o l s t v o ; — v e s t i i z n a š i h k o l e k t i v o v ( d o s e ž k i , r e a l i z a c i ­ j a , u s p e h i i n n e u s p e h i n a š i h k o l e k t i v o v ) ; — v e s t i i z i n o z e m s t v a ; — t e h n i č n i i n k o m e r c i a l n i p o d a t k i o g r a d b e ­ n i h m a t e r i a l i h i n g r a d b e n i h e l e m e n t i h ; — s t r o k o v n a t e r m i n o l o g i j a ; — m n e n j e i n k r i t i k a ; — v p r a š a n j a i n o d g o v o r i ; — p o d a t k i o d e l u Z G I T i n n j e n i h o r g a n i z a c i j ; — o s e b n e v e s t i . G r a d b e n i v e s t n i k b o i z h a j a l e n k r a t m e s e č n o . D v o j n e š t e v i l k e ( z a d v a m e s e c a s k u p a j ) b o m o i z d a ­ j a l i i z j e m o m a v č a s u l e t n i h p o č i t n i c a l i z a r a d i i z ­ r e d n i h o k o l i š č i n . L e t n i o b s e g G r a d b e n e g a v e s t n i k a n a j b i b i l 2 4 0 s t r a n i , f o r m a t a A 4 . G r a d b e n i v e s t n i k n a j b i b i l t a k o n a m e n j e n n e s a m o i n ž e n i r j e m i n t e h n i k o m , t e m v e č t u d i v s e m d r u g i m d e l o v n i m l j u d e m , k a t e r i h d e l o j e b o d i s i n e p o s r e d n o a l i p o s r e d n o p o v e z a n o z g r a d b e n i š t v o m . I s t o č a s n o j e Z v e z a g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i ­ k o v S l o v e n i j e p o z v a l a v s a g r a d b e n a p o d j e t j a , p r o ­ j e k t a n t s k e o r g a n i z a c i j e , p o d j e t j a i n d u s t r i j e g r a d b e ­ n e g a m a t e r i a l a , z n a n s t v e n e i n i n v e s t i c i j s k e z a v o d e i n v s e g r a d b e n i k e , d a o m o g o č i j o i z h a j a n j e n o v e r e v i j e t a k o f i n a n č n o z n a r o č i l i k a k o r t u d i s s v o j i m i č l a n k i i n p r i s p e v k i . S p r v o š t e v i l k o l e t a 1 9 6 3 s e j e s p r e m e n i l a t u d i z u n a n j a p o d o b a G r a d b e n e g a v e s t n i k a . O p u š č e n e s o b i l e p o l t r d e p l a t n i c e , k i s o b i l e p r e c e j d r a ž j e o d m e h k i h i n t u d i n e r o d n e p r i m a n i p u l a c i j i ; o s v o j e n a j e b i l a e n o t n a g r a f i č n a o b l i k a n a s l o v n e s t r a n i z v e l i k o r e k l a m n o s l i k o v s r e d i n i , k i s e j e m e n j a v a l a o d š t e v i l k e d o š t e v i l k e . P r a v t a k o j e i m e l a v s a k a š t e v i l k a d r u g a č n o b a r v o o v i t k a . O d l e t a 1 9 6 5 d a l j e s o b i l e f i k s i r a n e e n o t n e b a r v e z a v s e š t e v i l k e v l e t u . T a k o j e 1 . j a n u a r j a 1 9 6 3 p r i č e l i z h a j a t i X I I . l e t n i k G r a d b e n e g a v e s t n i k a . O d l e t a 1 9 6 3 d o d a n e s G r a d b e n i v e s t n i k i z h a j a r e d n o . D i n a m i k a i z h a j a n j a G r a d b e n e g a v e s t n i k a v l e ­ t i h o d 1 9 6 3 d o 1 9 8 0 j e b i l a g l e d e š t e v i l a t i s k a n i h s t r a n i n a s l e d n j a : Leto L etn ik Strani 1963 X II 300 1964 X III 242 1965 X IV 236 1966 X V 248 1967 X V I 2 52 1968 X V II 248 1969 X V III 274 1970 X IX 368 1971 X X 314 1972 X X I 284 1973 X X II 352 1974 X X II I 342 1975 X X IV 316 1976 X X V 250 1977 X X V I 308 1978 X X V II 276 1979 X X V III 242 1980 X X IX 272 S ku p a j 5124 5124 strani ali približno 1250 avtorskih pol. Poprečno letno 285 strani. V s a k o l e t o j e i z š l o 1 2 š t e v i l k , o d t e g a n e k a j d v o j n i h , n a j v e č k r a t d v e v p o l e t n i h m e s e c i h . N a j v e č j i d e l v s e b i n e G r a d b e n e g a v e s t n i k a o d u s t a n o v i t v e d o d a n e s s o z a v z e m a l i z n a n s t v e n i i n s t r o k o v n i č l a n k i . S t r u k t u r a t e h č l a n k o v , p o n o m e n ­ k l a t u r i , k i j o u p o r a b l j a m o o d l e t a 1 9 6 4 , j e b i l a o d l e t a 1 9 5 1 d o l e t a 1 9 8 0 n a s l e d n j a : Snov Številočlankov •/» G eom ehanika in fundiran j e 33 4,3 S ta tika konstrukcij 106 13,9 Gradnja v seizm ičnih območjih 36 4,7 Visoke gradnje 90 12,0 H idrogradnje Cestne gradnje, zem eljska dela, 99 13,0 predori 83 11,0 Železnice 28 3,7 M ostovi 37 4,5 K om unalna hidrotehnika 49 6,4 Gradbeni m ateriali 89 11,9 Organizacija gradbenih del 81 10,6 Gradbena m ehanizacija 16 2,1 U rbanizem 12 1,6 Varčevanje z energijo 2 3,0 Skupaj 7 61 100,0 P o p r e č n a d o l ž i n a č l a n k o v j e z n a š a l a o k r o g 1 , 4 a v t o r s k e p o l e . V e č i n a č l a n k o v j e b i l a s p o d r o č j a s t a t i k e k o n s t r u k c i j ( 1 3 , 9 ° /o ) . Č e k t e m u d o d a m o š e v i s o k e g r a d n j e , n a k a t e r e s e n a n a š a n a j v e č č l a n k o v i z s t a t i k e k o n s t r u k c i j , p o t e m v i d i m o , d a s m o v t r i ­ d e s e t i h l e t i h i z h a j a n j a G r a d b e n e g a v e s t n i k a n a j v e č p o z o r n o s t i p o s v e t i l i p r o b l e m o m v i s o k e g r a d n j e ( 2 5 , 9 °!o). T o j e t u d i r a z u m l j i v o , s a j v g r a d b e n i š t v u n a j v e č j i o b s e g g r a d i t v e i n i n v e s t i c i j z a v z e m a p r a v t o p o d r o č j e . V p r v e m d e s e t l e t n e m o b d o b j u i z h a j a ­ n j a G r a d b e n e g a v e s t n i k a j e b i l t a d e l e ž c e l o v e č j i ( 2 9 , 3 ° /o ) . P r o b l e m i p o v o j n e o b n o v e n a p o d r o č j u s t a n o v a n j s k e g r a d n j e , g r a d n j e i n d u s t r i j s k i h o b j e k ­ t o v , g r a d n j e j a v n i h z g r a d b s o z a h t e v a l i n a j v e č s t r o ­ k o v n e o b r a v n a v e , k a r s e j e o d s e v a l o t u d i v s t r u k ­ t u r i č l a n k o v . I z g r a d n j a p r o m e t n i h o b j e k t o v : n i z k a g r a d n j a , c e s t n a g r a d n j a , m o s t o v i , ž e l e z n i c e , p r e d o r i , z e m e l j ­ s k a d e l a z a v z e m a j o d r u g o m e s t o p o š t e v i l u č l a n k o v ( 1 9 , 2 ° /o ) . P o m e m b e n d e l e ž i m a j o t u d i o b j e k t i h i d r o - g r a d n j e ( 1 3 °/o). V e l i k o č l a n k o v j e b i l o n a m e n j e n o k a k o v o s t i g r a d b e n i h m a t e r i a l o v ( 1 1 , 9 °lc) i n o r g a n i z a c i j i g r a d ­ b e n i h d e l ( 1 0 , 6 ° /o ) . Č e p r e g l e d a m o v s e b i n o č l a n k o v v t r i d e s e t i h l e t i h i z h a j a n j a G r a d b e n e g a v e s t n i k a , l a h k o u g o t o ­ v i m o , d a n i b i l o p o m e m b n e j š e g a g r a d b e n e g a o b ­ j e k t a v p o v o j n i i z g r a d n j i , i n t u d i n e t e o r e t i č n e g a a l i p r a k t i č n e g a p r o b l e m a n a p o d r o č j u g r a d b e n i š t v a , k i n e b i b i l p r i k a z a n i n o b r a v n a v a n n a s t r a n e h G r a d b e n e g a v e s t n i k a . P r o b l e m i s t a n o v a n j s k e g r a d i t v e s o b i l i o b r a v ­ n a v a n i v e č k r a t t a k o s s t a l i š č a r a z v o j a i n i z p o p o l ­ n j e v a n j a g r a d b e n e t e h n o l o g i j e v s m e r i i n d u s t r i a l i z a ­ c i j e k a k o r t u d i s k o n k r e t n i m i p r i k a z i s t a n o v a n j s k e g r a d i t v e v p o s a m e z n i h r e g i j a h i n v e č j i h m e s t i h . P o v o j n a i z g r a d n j a v e l i k i h i n d u s t r i j s k i h o b j e k ­ t o v o d L i t o s t r o j a i n t e r m o e l e k t r a r n e Š o š t a n j d o n u k l e a r n e e l e k t r a r n e K r š k o j e b i l a o b r a v n a v a n a s p r i k a z o m k o n s t r u k c i j s k i h r e š i t e v , o r g a n i z a c i j e g r a d b i š č i n d o s e ž n i h r a c i o n a l i z a c i j a h . I z g r a d n j a V e l e n j a , T r g a r e v o l u c i j e v L j u b l j a n i i n d r u g i h j a v n i h z g r a d b v S R S l o v e n i j i j e b i l o n a ­ m e n j e n o t u d i d o v o l j p r o s t o r a . N a p o d r o č j u n i z k i h g r a d e n j z a v z e m a n a j v e č p r o s t o r a n a š a c e s t n o - p r o - m e t n a p r o b l e m a t i k a : i z g r a d n j a a v t o c e s t e L j u b l j a ­ n a —Z a g r e b , s l o v e n s k i c e s t n i k r i ž . i z g r a d n j a a v t o c e s t e V r h n i k a —P o s t o j n a , v z a d n j e m č a s u t u d i p r o ­ j e k t K a r a v a n š k e g a p r e d o r a . T u d i p r o b l e m o m n a š i h ž e l e z n i c j e b i l o v t e m č a s u n a m e n j e n o 2 8 č l a n k o v . P r i k a z a n a j e b i l a g r a d n j a l e t a l i š č v L j u b l j a n i i n v M a r i b o r u i n p o s e b n o h i t r a i n u s p e š n a o b n o v a l e t a ­ l i š k e s t e z e n a B r n i k u . V s i p o m e m b n e j š i m o s t o v i , z g r a j e n i p o v o j n i , s o b i l i o b r a v n a v a n i v G r a d b e n e m v e s t n i k u , z l a s t i n a t e č a j i n i z g r a d n j a p t u j s k e g a m o s t u , m a r i b o r s k i h m o s t o v , m o s t o v n a a v t o c e s t a h L j u b l j a n a — Z a g r e b i n V r h n i k a — P o s t o j n a i n š e š t e v i l n i h d r u g i h o b ­ j e k t o v . N a p o d r o č j u h i d r o g r a d e n j j e b i l a p r i k a z a n a p o v o j n a i z g r a d n j a d r a v s k i h e l e k t r a r n , V u z e n i c e , V u h r e d a , O ž b o l t a i n e l e k t r a r n n a S r e d n j i D r a v i , k a k o r t u d i i z g r a d n j e e l e k t r a r n e M e d v o d e , p r o j e k t a v e č s t o p e n j s k e g a i z k o r i š č a n j a S a v e n a c e l o t n e m t o k u v S R S l o v e n i j i k a k o r t u d i d r u g i h i d r o t e h n i č n i p r o b l e m i , k o t s o s a n a c i j a B l e j s k e g a j e z e r a z n a t e g o , r e g u l a c i j e v o d o t o k o v i n h u d o u r n i k o v t e r e k o l o š k a z a š č i t a n a š i h v o d a . P r e c e j č l a n k o v ( 4 9 ) j e b i l o o b ­ j a v l j e n o s p o d r o č j a k o m u n a l n e h i d r o t e h n i k e , n a ­ m e n j e n i h p r o b l e m o m o s k r b e z v o d o , k a n a l i z a c i j a m , č i š č e n j u o d p a d n i h v o d a i n p o d o b n o . P o k a t a s t r o f a l n e m p o t r e s u v S k o p j u 1 9 6 3 . l e t a j e p o s t a l a a k t u a l n a p r o b l e m a t i k a g r a d n j e v s e i z m i č ­ n i h o b m o č j i h . V o b d o b j u o d 1 9 6 4 . d o 1 9 8 0 . l e t a j e b i l o v G r a d b e n e m v e s t n i k u o b j a v l j e n i h 2 6 č l a n k o v s t e g a p o d r o č j a , m e d k a t e r i m i s o n e k a t e r i p o v s e m i z v i r n o o b r a v n a v a l i t o p r o b l e m a t i k o . Z a t o j e b i l o v e č t e h č l a n k o v p o n a t i s n j e n o v d r u g i h s t r o k o v n i h r e v i j a h g r a d b e n i š t v a v S F R J . E d e n i z m e d t e h č l a n ­ k o v , o b j a v l j e n v G r a d b e n e m v e s t n i k u , j e s t r o k o v n a k o m i s i j a N a š e g a g r a d j e v i n a r s t v a v B e o g r a d u , i z ­ b r a l a z a n a j b o l j š i s t r o k o v n i č l a n e k v l e t u 1 9 8 0 v S F R J . T u d i n a p o d r o č j u g r a d b e n i h m a t e r i a l o v i n o r g a n i z a c i j e g r a d b e n i h d e l s o b i l i v G r a d b e n e m v e s t n i k u o b j a v l j e n i š t e v i l n i i z v i r n i č l a n k i , k i s o b i l i u s m e r j e n i k p o b o l j š a n j u k a k o v o s t i g r a d b e n i h m a t e r i a l o v i n v p e l j a v i n o v e t e h n o l o g i j e g r a d i t v e . V e č t e o r e t i č n i h i n p r a k t i č n i h s t r o k o v n i h č l a n ­ k o v o p r e d n a p e t e m b e t o n u j e b i l o o b j a v l j e n o v G r a d b e n e m v e s t n i k u , š e p r e d e n j e b i l t a p r e d m e t v k l j u č e n v u č n o s n o v n a š i h v i s o k o š o l s k i h u s t a n o v . V G r a d b e n e m v e s t n i k u s o b i l i o b j a v l j e n i p r v i č l a n ­ k i v S F R J o u p o r a b i r a č u n a l n i š t v a z a i z b o l j š a n j e o r g a n i z a c i j e p o s l o v a n j a g r a d b e n i h o r g a n i z a c i j . V e l i k o č l a n k o v j e o b r a v n a v a l o p r o b l e m e i z b o l j ­ š a n j a k a k o v o s t i c e m e n t o v , a g r e g a t o v z a b e t o n , a r ­ m i r a n e g a b e t o n a , ž i c e z a p r e d n a p e n j a n j e i n d r u g i h m a t e r i a l o v . P o s e b n a š t e v i l k a G r a d b e n e g a v e s t n i k a j e b i l a n a m e n j e n a p r o b l e m u r a z i s k o v a n j a v g r a d ­ b e n i š t v u i n k o o r d i n a c i j i r a z i s k o v a n j v p o s a m e z n i h r a z i s k o v a l n i h i n s t i t u c i j a h . O b č a s n o s o b i l a o b r a v ­ n a v a n a v p r a š a n j a g r a d b e n e m e h a n i z a c i j e i n n e k a ­ t e r a p e r e č a v p r a š a n j a u r b a n i z m a . N e n e h n o s p r e m l j a n j e a k t u a l n i h p r o b l e m o v n a ­ š e g a d r u ž b e n o g o s p o d a r s k e g a r a z v o j a s e k a ž e t u d i v d e j s t v u , d a s o b i l i v l e t u 1 9 8 0 o b j a v l j e n i p r v i č l a n k i v z v e z i z v p r a š a n j e m v a r č e v a n j a z e n e r g i j o s p o m o č j o g r a d b e n o - t e h n i č n i h u k r e p o v . O b r a v n a v a t e p r o b l e m a t i k e , k i j e z e l o a k t u a l n a g l e d e n a z a ­ h t e v e g o s p o d a r s k e s t a b i l i z a c i j e , s e n a d a l j u j e . Š t e v i l n e k a k o v o s t n e č l a n k e G r a d b e n e g a v e s t ­ n i k a s o o b j a v i l e t u d i d r u g e s t r o k o v n e r e v i j e s p o d r o č j a g r a d b e n i š t v a , k o t s o D o k u m e n t a c i j a z a g r a d b e n i š t v o i a r h i t e k t u r u v B e o g r a d u , G r a d j e v i - n a r v Z a g r e b u i n p r i z n a n o s t r o k o v n o g l a s i l o g r a d ­ b e n i š t v a v S F R J N a š e g r a d j e v i h a r s t v o v B e o g r a d u . N e k a t e r e š t e v i l k e G r a d b e n e g a v e s t n i k a s o v c e l o t i z a j e m a l e s n o v s t r o k o v n i h p o s v e t o v a n j , k i j i h j e o r g a n i z i r a l a Z v e z a g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h ­ n i k o v S l o v e n i j e o a k t u a l n i h p r o b l e m i h g r a d b e ­ n i š t v a i n n a š e p o v o j n e g r a d i t v e z n a m e n o m , d a b i p r i s p e v a l e k i s k a n j u n a j b o l j u s t r e z n i h r e š i t e v t e h p r o b l e m o v , k a r j e t u d i u v e l j a v l j a l o d r u š t v e n i p o ­ m e n Z v e z e . A v t o r j i č l a n k o v v G r a d b e n e m v e s t n i k u s o b i l i p r e d v s e m u n i v e r z i t e t n i u č i t e l j i i n d r u g i p e d a ­ g o š k i d e l a v c i F a k u l t e t e z a a r h i t e k t u r o , g r a d b e n i š t v o i n g e o d e z i j o v L j u b l j a n i , v i š j e i n v i s o k e t e h n i š k e š o l e v M a r i b o r u , r a z i s k o v a l c i i n s o d e l a v c i Z a v o d a z a r a z i s k a v o m a t e r i a l a i n k o n s t r u k c i j v L j u b l j a n i , v o d i l n i s t r o k o v n i d e l a v c i n a š i h g r a d b e n i h o r g a n i ­ z a c i j , v o d j e g r a d b i š č k a k o r t u d i v o d i l n i u p r a v n i d e l a v c i n a p o d r o č j u g r a d b e n i š t v a v n a š i h u p r a v n i h o r g a n i h . S t r o k o v n i č l a n k i s o b i l i v p o s a m e z n i h š t e v i l ­ k a h G r a d b e n e g a v e s t n i k a z d r u ž e n i b o d i s i n a p r i n ­ c i p u e n o t n o s t i o b r a v n a v e s n o v i ( s t a n o v a n j s k a g r a d ­ n j a , c e s t n a g r a d n j a , h i d r o g r a d n j a ) a l i p a n a r e g i o ­ n a l n i o s n o v i ; s p r i k a z o m c e l o t n e p r o b l e m a t i k e g r a d ­ b e n i š t v a v p o s a m e z n i h r e g i j a h a l i v e č j i h m e s t i h ( M a r i b o r , L j u b l j a n a , g o r e n j s k a , p r i m o r s k a i n d o ­ l e n j s k a r e g i j a ) . P o s a m e z n e š t e v i l k e s o p r i k a z o v a l e g r a d b e n e d o s e ž k e n e k a t e r i h n a š i h g r a d b e n i h o r g a ­ n i z a c i j o b n j i h o v i h j u b i l e j i h . P o l e g z n a n s t v e n i h i n s t r o k o v n i h č l a n k o v s o b i l i o b j a v l j e n i p r i s p e v k i v r a z n i h p o s e b n i h r u b r i ­ k a h . N a j o b š i r n e j š a r e d n a j e r u b r i k a I z n a š i h k o ­ l e k t i v o v , k i p r i k a z u j e d o s e ž k e i n p o s l o v a n j e n a š i h g r a d b e n i h k o l e k t i v o v , p o r o č a o n o v i h z g r a j e n i h o b j e k t i h , m e d s e b o j n i h p o g o d b a h , u s p e h i h n a l i c i t a ­ c i j a h , o n a s t o p i h v i n o z e m s t v u , k a d r o v s k i h p o d a t ­ k i h i n d r u g e m . V i r i i n f o r m a c i j z a t o r u b r i k o s o p r e d v s e m g l a s i l a n a š i h g r a d b e n i h o r g a n i z a c i j . O b č a s n o s o b i l i p o d a n i p r i s p e v k i v r u b r i k a h : i z g r a d b e n e z a k o n o d a j e , v e s t i i z i n o z e m s t v a , v e s t i i z d r u š t e v g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v , o s e b n e p e s t i , r e d k e j e v r u b r i k i m n e n j e i n k r i t i k a , m e d t e m k o n a č r t o v a n a r u b r i k a v p r a š a n j a i n o d g o v o r i š e v e d n o n i z a ž i v e l a . Z a č e n š i s 3 . š t e v i l k o l e t a 1 9 6 4 j e i m e l n e k a j č a s a v G r a d b e n e m v e s t n i k u s v o j o s t a l n o r u b r i k o G r a d b e n i c e n t e r S l o v e n i j e ; v l e t u 1 9 6 5 s e j e z a k r a t e k č a s z e n a k o r u b r i k o v k l j u č i l V o d o g r a d b e n i l a b o r a t o r i j . S š t e v i l k o 4 / 1 9 6 4 j e z a č e l a n a z a d n j i h š t i r i h s t r a n e h G r a d b e n e g a v e s t n i k a i z h a j a t i s t a l n a p r i l o g a I n f o r m a c i j e Z a v o d a z a r a z i s k a v o m a t e r i a l a i n k o n s t r u k c i j v L j u b l j a n i . T e I n f o r m a c i j e i z h a j a j o o d t a k r a t r e d n o d o d a n a š n j i h d n i . V I n f o r m a c i j a h s o p r i k a z a n e š t e v i l n e p o m e m b n e p r e i s k a v e m a t e r i ­ a l o v i n k o n s t r u k c i j , g e o m e h a n s k e i n d r u g e r a z i s k a ­ v e , k i s o s s v o j o k a k o v o s t j o i n a k t u a l n o s t j o b i s t ­ v e n o p r i s p e v a l e k d v i g u s t r o k o v n e r a v n i n a š e r e ­ v i j e / V l e t u 1 9 7 7 j e b i l o v z p o s t a v l j e n o r e d n o s o d e l o ­ v a n j e z R a z i s k o v a l n o s k u p n o s t j o S l o v e n i j e i n o d ­ p r t a n o v a s t a l n a r u b r i k a v G r a d b n e m v e s t n i k u I z R a z i s k o v a l n e s k u p n o s t i S l o v e n i j e . V n j e j s o o b j a v ­ l j e n i i z v l e č k i r a z i s k o v a l n i h š t u d i j s p o d r o č j a g r a d ­ b e n i š t v a , k i j i h f i n a n c i r a a l i s o f i n a n c i r a R S S . G r a d b e n i v e s t n i k j e b i l p r v i s t r o k o v n i č a s o p i s v S R S l o v e n i j i , k i j e t a k š n o s o d e l o v a n j e z R S S v z p o s t a v i l i n g a u s p e š n o v z d r ž u j e . T a k š n o s o d e l o - v a n j e j e z e l o p o m e m b n o z a s t r o k o v n i r a z v o j i n d v i g r a v n i g r a d b e n i š t v a , k e r o m o g o č a v s e m g r a d ­ b e n i k o m t e k o č e i n f o r m a c i j e o c e l o t n e m r a z i s k o ­ v a n j u v g r a d b e n i š t v u v o k v i r u R S S . V z a d n j i h l e t i h j e G r a d b e n i v e s t n i k d e l e ž e n t u d i m e d n a r o d n e g a p r i z n a n j a , s a j s o g a v k l j u č i l e v r e d n e p u b l i k a c i j e U l r i c h o v l e k s i k o n v Z D A , A k a ­ d e m i j a z n a n o s t i S S S R , E v r o p s k i d o k u m e n t a c i j s k i g r a d b e n i c e n t e r v S t r a s s b u r g u , z a l o ž b a F u j i B o o k v T o k y j u i n š e d r u g e s t r o k o v n e i n s t i t u c i j e v i n o ­ z e m s t v u . G r a d b e n i v e s t n i k i z m e n j u j e m o z a 2 8 p o m e m b ­ n i h g r a d b e n i š k i h s t r o k o v n i h č a s o p i s o v v i n o z e m ­ s t v u , k a r o m o g o č a g r a d b e n i k o m p r o s t o u p o r a b o i n o z e m s k e s t r o k o v n e l i t e r a t u r e . N a k l a d a G r a d b e n e g a v e s t n i k a s e j e s t a l n o v e č a l a . O d n a k l a d e o k r o g 1 0 0 0 i z v o d o v v l e t u 1 9 6 4 s e j e n a k l a d a v l e t u 1 9 8 0 p o v z p e l a n a 3 2 0 0 i z v o d o v . T o k a ž e z a n i m a n j e g r a d b e n i k o v z a n a š o s t r o k o v n o g r a d b e n o r e v i j o . S e d a n j a n a k l a d a j e n a j v i š j a n a ­ k l a d a k a k e g a s t r o k o v n e g a č a s o p i s a v S R S l o v e n i j i i n d r u g a p o š t e v i l u n a k l a d e g r a d b e n i h č a s o p i s o v v S F R J . G r a d b e n i v e s t n i k u r e j a u r e d n i š k i o d b o r , k i g a i m e n u j e i z v r š n i o d b o r s k u p š č i n e Z v e z e d r u š t e v g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v S l o v e n i j e . G l a v ­ n e g a i n o d g o v o r n e g a u r e d n i k a , k i j e h k r a t i p r e d - s r e d n i k u r e d n i š k e g a o d b o r a , v o l i s k u p š č i n a Z v e z e . U r e d n i š k i o d b o r , i m e n o v a n l e t a 1 9 6 4 , s e s t a v l j e n i z v i d n i h p r e d s t a v n i k o v F A G , Z R M K , u p r a v n i h o r g a ­ n o v i n g r a d b e n i h o r g a n i z a c i j j e z m a n j š i m i s p r e ­ m e m b a m i v s v o j i s e s t a v i d e l o v a l d o l e t a 1 9 7 9 , k o j e b i l z u v e d b o d e l e g a t s k e g a s i s t e m a s e s t a v l j e n n o v u r e d n i š k i o d b o r n a d e l e g a t s k i o s n o v i i z z a s t o p n i ­ k o v r e g i o n a l n i h d r u š t e v g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v . U r e d n i š k e p o s l e o p r a v l j a t a š e t e h n i č n i u r e d n i k i n l e k t o r , f i n a n č n e i n k o m e r c i a l n e p o s l e , v k l j u č n o s p r i d o b i v a n j e m o g l a s o v , o p r a v l j a j o d e ­ l a v c i a d m i n i s t r a c i j e Z v e z e . U r e d n i š k i o d b o r j e i m e l n a j v e č t e ž a v s p r i d o ­ b i v a n j e m k a k o v o s t n i h s t r o k o v n i h č l a n k o v . N a r e ­ l a t i v n o m a j h n e m j e z i k o v n e m o b m o č j u i n p r i m a j h ­ n e m š t e v i l u g r a d b e n i k o v , k i s o p r i p r a v l j e n i p i s a t i s t r o k o v n e č l a n k e , j e p r i d o b i v a n j e k a k o v o s t n i h s t r o k o v n i h p r i s p e v k o v b i l o i n o s t a j a n a j t e ž j a n a l o ­ g a u r e d n i š k e g a o d b o r a . V e d e t i j e t r e b a , d a i m a t i s k a n a b e s e d a v s v e t u i n p r i n a s p o s e b n o t e ž o v p r i m e r j a v i z d r u g i m i s i s t e m i r a z m n o ž e v a l n e t e h n i k e . V e l i k a n a k l a d a G r a d b e n e g a v e s t n i k a o m o g o č a p o e n i s t r a n i p o s r e ­ d o v a n j e s t r o k o v n i h č l a n k o v v e l i k e m u š t e v i l u g r a d ­ b e n i k o v , p o d r u g i s t r a n i p a j i h i z p o s t a v l j a d o k a j š i r o k i s t r o k o v n i k r i t i k i , k e r z a h t e v a o d a v t o r j e v p o s e b n o p o z o r n o s t i n o d g o v o r n o s t p r i s e s t a v l j a n j u t e h č l a n k o v . U r e d n i š k i o d b o r j e v e č k r a t r a z p r a v l j a l o p r i ­ p o m b a h , k i s o j i h d a j a l i p o s a m e z n i č l a n i Z D G I T S n a v s e b i n o G r a d b e n e g a v e s t n i k a , k i n a j b i b i l a s t r o k o v n o p r e v e č z a h t e v n a , z a n i m i v a l e z a o ž j i k r o g g r a d b e n i k o v . U r e d n i š k i o d b o r j e s o d i l , d a G r a d b e n i v e s t n i k , k o t e d i n a s l o v e n s k a r e v i j a , m o r a b i t i o d s e v s t r o k o v n e r a v n i n a š e g a g r a d b e n i š t v a i n s l o v e n s k e g r a d b e n e m i s l i i n j e z i k a . G r a d b e n i v e s t n i k m o r a i m e t i i n t u d i i m a ' s v o j e m e s t o m e d s t r o k o v n o g r a d b e n o l i t e r a t u r o n e s a m o v S l o v e n i j i , t e m v e č t u d i v S F R J i n v s v e t u . S p l o š n a i n s t r o k o v n a r a v e n G r a d b e n e g a v e s t n i k a n e b i s m e ­ l a b i t i n i ž j a o d r a v n i p o d o b n i h s t r o k o v n i h r e v i j g r a d b e n e s t r o k e i n d r u g i h t e h n i č n i h s t r o k v n a š i i n d r u g i h r e p u b l i k a h v S F R J . T e h n a č e l s e j e u r e d n i š k i o d b o r s k u š a l d r ž a t i v e s č a s i z h a j a n j a G r a d b e n e g a v e s t n i k a . O b s e d a n j e m j u b i l e j u s e m o r a m o s p o m n i t i t i ­ s t i h , k i s o p r i s p e v a l i k t e m u , d a d a n e s l a h k o o b e ­ l e ž u j e m o t r i d e s e t l e t i z h a j a n j a G r a d b e n e g a v e s t ­ n i k a : v s e h a v t o r j e v , k i s o s č l a n k i p r i s p e v a l i k d v i g u s t r o k o v n e r a v n i r e v i j e i n j i h p o i m e n s k o t u k a j n e m o r e m o n a š t e t i ; p r v e g a g l a v n e g a i n o d g o v o r n e g a u r e d n i k a L j u d e v i t a S k a b e r n e t a , k i j e d e l s v o j e g a š i b k e g a z d r a v j a d a l t u d i n a š i r e v i j i ; V l a d i m i r j a Č a d e ž a , k i j e l e t a 1 9 6 2 d a l p o b u d o i n b i s t v e n o p r i s p e v a l k p o n o v n i o ž i v i t v i G r a d b e n e g a v e s t n i k a i n p o t e m t v o r n o s o d e l o v a l k o t č l a n u r e d n i š k e g a o d b o r a , k j e r u s p e š n o d e l u j e t u d i d a n e s ; V i k t o r j a T u r n š k a , d o l g o l e t n e g a č l a n a u r e d n i š k e g a o d b o r a , k i j e v e l i k o k r a t o d l o č i l n o p r i s p e v a l k p r a v i l n i s t r o ­ k o v n i u s m e r i t v i G r a d b e n e g a v e s t n i k a ; B o g d a n a M e l i h a r j a , k i ž e v e č l e t u s p e š n o u r e j a i n v o d i r u b r i k o I z n a š i h k o l e k t i v o v , s k a t e r o o b v e š č a m o g r a d b e n i k e o v s e h p o m e m b n e j š i h d o g o d k i h v n a š i h g r a d b e n i h o r g a n i z a c i j a h ; B o g a F a t u r j a , k i j e v e č l e t o p r a v l j a l d e l o t e h n i č n e g a u r e d n i k a i n l e k t o r j a r e v i j e t e r D u š a n a L a j o v i c a i n A l e n k o R a i č , k i t o d e l o o p r a v l j a t a s e d a j . N a d a l j e g r e p r i z n a n j e v s e m č l a n o m u r e d n i š k e ­ g a o d b o r a , k i s o p o m a g a l i u r e j a t i G r a d b e n i v e s t n i k t e h t r i d e s e t l e t , m e d k a t e r i m i n e k a t e r i h n i v e č m e d n a m i , č l a n o m i z v r š n e g a o d b o r a i n p r e d s e d s t v a Z v e ­ z e d r u š t e v i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v S l o v e n i j e i n č l a ­ n o m k o l e k t i v a a d m i n i s t r a t i v n i h s l u ž b Z v e z e , d e ­ l a v c e m t i s k a r n e T o n e T o m š i č , k i ž e v e č k o t 2 0 l e t k a k o v o s t n o t i s k a G r a d b e n i v e s t n i k , p r e d v s e m p a v s e m o r g a n i z a c i j a m g r a d b e n i š t v a i n v s e m g r a d b e ­ n i k o m i n d r u g i m s o d e l a v c e m , k i s o s s v o j i m i s t r o ­ k o v n i m i i n m a t e r i a l n i m i p r i s p e v k i o m o g o č i l i 3 0 l e t i z h a j a n j a e d i n e s l o v e n s k e s t r o k o v n e g r a d b e n e r e ­ v i j e . Glavni in odgovorni urednik: SERG EJ BUBNOV Inž. Marija Zupančič-Vičar podeljuje državno priznanje glavnemu in odgovornemu uredniku prof. Sergeju Bubnovu Red zaslug za narod s srebrno zvezdo za 30-letnico Gradbenega vestnika; del gostov na slavnostni seji uredniškega odbora Poročilo s slavnostne seje uredniškega odbora Gradbenega vestnika ob 3G-!etnici izhajanja D n e 2 1 . d e c e m b r a 1 9 8 1 j e b i l a v K l u b u d e ­ l e g a t o v s l a v n o s t n a s e j a u r e d n i š k e g a o d b o r a G r a d ­ b e n e g a v e s t n i k a o b 3 0 - l e t n i c i i z h a j a n j a . S e j e s o s e u d e l e ž i l i č l a n i u r e d n i š k e g a o d b o r a , i z v r š n e g a o d b o r a i n p r e d s e d s t v a Z v e z e d r u š t e v g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v S l o v e n i j e t e r p r e d s t a v n i k i S Z D L , S A Z U , Z v e z e i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v S l o v e n i j e , F A G G , Z a v o d a z a r a z i s k a v o m a t e r i a l a , G o s p o d a r s k e z b o r n i c e S l o v e n i j e , R a z i ­ s k o v a l n e s k u p n o s t i S l o v e n i j e i n d r u g i v a b l j e n i g o s t j e . D n e v n i r e d j e b i l n a s l e d n j i : 1 . O t v o r i t e v 2 . P o z d r a v i 3 . P o r o č i l o o 3 0 l e t i h i z h a j a n j a G r a d b e n e g a v e s t n i k a 4 . P e r s p e k t i v e n a d a l j n j e g a i z h a j a n j a G r a d b e ­ n e g a v e s t n i k a 5 . P o d e l i t e v d r ž a v n e g a o d l i k o v a n j a 6 . P o d e l i t e v p r i z n a n j s o d e l a v c e m G r a d b e n e g a v e s t n i k a 7. R a z n o S e j o j e o t v o r i l i n v o d i l p r o f . S e r g e j B u b n o v , d i p l . i n ž . , g l a v n i i n o d g o v o r n i u r e d n i k G r a d b e n e g a v e s t n i k a , k i j e p o z d r a v i l v s e n a v z o č e , p o s e b e j p a š e M a r i j o Z u p a n č i č - V i č a r , d i p l . i n ž . , p r e d s e d n i c o R e p u b l i š k e g a k o m i t e j a z a v a r s t v o o k o l j a i n u r e ­ j a n j e p r o s t o r a , a k a d e m i k a p r o f . d r . L u j a Š u k l j e t a , T o n e t a T r i b u š o n a , p r e d s e d n i k a Z v e z e i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v S l o v e n i j e , p r o f . d r . S r e č k a C e r a r j a , p r e d s t a v n i k a F A G G i n d r . J o ž e t a V i ž i n t i n a , d i p l . i n ž . , g l a v n e g a d i r e k t o r j a Z R M K . U d e l e ž e n c e s e j e s o p o z d r a v i l i M a r i j a Z u p a n č i č - V i č a r v i m e n u I z v r š n e g a s v e t a S k u p š č i n e S R S l o ­ v e n i j e , T o n e T r i b u š o n v i m e n u Z I T S , p r o f . d r . S r e č k o C e r a r v i m e n u F A G G i n d r . J o ž e V i ž i n t i n v i m e n u Z R M K . P o r o č i l o o 3 0 l e t i h i z h a j a n j a G r a d b e n e g a v e s t ­ n i k a j e p o d a l p r o f . S e r g e j B u b n o v , k i j e t u d i p o ­ r o č a l o p e r s p e k t i v a h n a d a l j n j e g a i z h a j a n j a G r a d ­ b e n e g a v e s t n i k a . U g o t o v i l j e , d a j e f i n a n č n o s t a n j e G r a d b e n e g a v e s t n i k a d o k a j t e ž a v n o . V z r o k j e i z ­ r e d n o n a r a š č a n j e s t r o š k o v t i s k a n j a v z a d n j e m l e t u i n v e d n o v e č j e t e ž a v e p r i p r i d o b i v a n j u o g l a s o v i n g o s p o d a r s k i h n a r o č n i k o v z a r a d i p o s l a b š a n j a m a t e ­ r i a l n i h m o ž n o s t i g r a d b e n i h o r g a n i z a c i j . K e r p r e d ­ v i d e v a m o t u d i v n a s l e d n j e m s r e d n j e r o č n e m o b d o b ­ j u p o d o b n o s t a n j e , j e t r e b a f i n a n c i r a n j e G r a d b e n e ­ g a v e s t n i k a p o s t a v i t i n a t r d n e j š o p o d l a g o . V z v e z i s t e m j e b i l p o d a n p r e d l o g , d a Z v e z a d r u š t e v g r a d ­ b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v S l o v e n i j e s k l e n e s a ­ m o u p r a v n i s p o r a z u m z g r a d b e n i m i o r g a n i z a c i j a m i o s o d e l o v a n j u p r i f i n a n c i r a n j u G r a d b e n e g a v e s t n i ­ k a . T a p r e d l o g j e b i l s o g l a s n o s p r e j e t . P r e d s e d s t v o S F R J j e o b 3 0 - l e t n i c i o d l i k o v a l o G r a d b e n i v e s t n i k z r e d o m z a s l u g z a n a r o d s s r e b r ­ n o z v e z d o . T o v i s o k o d r ž a v n o o d l i k o v a n j e j e u r e d ­ n i š k e m u o d b o r u i z r o č i l a M a r i j a Z u p a n č i č - V i č a r , k i j e o b t e j p r i l o ž n o s t i p o v e d a l a n a s l e d n j e : T o v a r i š i c e i n t o v a r i š i , s p o š t o v a n i k o l e g i ! V p o s e b n o č a s t s i š t e j e m , d a l a h k o p r e d s t a v ­ n i k o m g l a s i l a Z v e z e d r u š t e v g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v S l o v e n i j e — ■ G r a d b e n e g a v e s t n i k a o b 3 0 - l e t n i c i n j e g o v e g a i z h a j a n j a i z r o č i m v i s o k o o d - l i k o v a n j e r e d z a s l u g z a n a r o d s s r e b r n o z v e z d o , k i m u g a j e p o d e l i l o p r e d s e d s t v o S F R J . V s e k a k o r s e j e G r a d b e n i v e s t n i k Z v e z e d r u š t e v g r a d b e n i h i n ž n i r j e v i n t e h n i k o v S l o v e n i j e i n v s e h d e l a v c e v g r a d b e n e s t r o k e v S R S l o v e n i j i u v r s t i l m e d t e , k i j i m g r e t a k š n o p r i z n a n j e n e l e z a r a d i z a o k r o ž e n e l e t n i c e s v o j e g a o b s t o j a , a m p a k p r e d ­ v s e m z a r a d i t e g a , k e r j e b i l v s a t a l e t a s t i č i š č e , p o b u d n i k i n u r e s n i č e v a l e c t e ž e n j z a v r e d n o t e n j e i n h i t r e j š e u v a j a n j e d o m a č i h i n t u j i h z n a n j v e n i n a j p l e m e n i t e j š i h s t r o k — g r a d b e n i š t v u i n g r a d i t e l j ­ s t v u . O b e n e m s i j e G r a d b e n i v e s t n i k p r i z a d e v a l z a u v e l j a v l j a n j e n o v i h d e l o v n i h i n m e d s e b o j n i h o d n o s o v n a o b š i r n e m i n z e l o p o m e m b n e m p o d r o č j u m a t e r i a l n e g a n a p r e d k a i n d r u ž b e n e g a ž i v l j e n j a n a s p l o h . P r i t e m n a j o m e n i m , d a n e g r e z a o z k o s t r o ­ k o v n o r e v i j o , a m p a k z a g l a s i l o , k i j e v t r i d e s e t i h l e t i h i z h a j a n j a d a j a l o n a r a z p o l a g o s v o j e s t r a n i s t o t i n a m a v t o r j e v i n k o m e n t a t o r j e v . Z a t o g r e p r i ­ z n a n j e , k i m u j e b i l o d a n o , t u d i v s e m n j e g o v i m s o d e l a v c e m t e r š t e v i l n i m b r a l c e m , k i s o s e i z n j e ­ g a u č i l i . N a u č i l i p a s m o s e i z G r a d b e n e g a v e s t n i k a v e ­ l i k o , s a j j e b i l d o b r o d o š e l v o d n i k , i n f o r m a t o r i n p r i r o č n i s v e t o v a l e c š t e v i l n i m g e n e r a c i j a m g r a d b e ­ n i h s t r o k o v n j a k o v i n o p e r a t i v n i h d e l a v c e v p r i n a s . U r e d n i š k i o d b o r r e v i j e s e n i z a p i r a l s a m o v s t r o g o g r a d b e n o p o d r o č j e . V n j e j s m o z a s l e d i l i t u d i č l a n k e i n p o g l e d e o v a r s t v u o k o l j a t e r z a p i s e s p o d r o č j a a r h i t e k t u r e i n g r a d i t e l j s k e e s t e t i k e . O b ­ r a v n a v a l p a j e t u d i i n d u s t r i j o g r a d b e n e g a m a t e ­ r i a l a , t e m a t i k o v a r s t v a i n o d p r a v l j a n j a p o s l e d i c v z v e z i z n a r a v n i m i n e s r e č a m i t e r d r u g a š t e v i l n a p o d r o č j a , k i s o z g r a d b e n i š t v o m p o v e z a n a . Č e b i s i v z e l i č a s t e r p r e l i s t a l i v s e h t r i d e s e t l e t n i k o v G r a d b e n e g a v e s t n i k a , b i b i l t o z a p o z o r ­ n e g a b r a l c a n e l e p r i k a z r a z v o j a g r a d b e n e t e h n i k e i n t e h n o l o g i j e t e r o r g a n i z a c i j e d e l a o d p o v o j n i h l e t o b n o v e d o l e t i n t e n z i v n e g r a d i t v e , a m p a k o b e n e m t u d i n a z o r e n o d r a z n a š e g a d r u ž b e n e g a r a z v o j a . V s e m n a m j e z n a n o , d a t a r a z v o j n i e n a k o m e ­ r e n . T r e n u t n o p a j e z a n j k a r a k t e r i s t i č n a n e k o l i k o m a n j š a i n u p o č a s n j e n a r a s t . V e n d a r j e t a r a s t d a ­ n e s k v a l i t e t n o p o v s e m n a d r u g i h o s n o v a h v p r i ­ m e r j a v i z o b d o b j i p r e d d e s e t i m i , d v a j s e t i m i a l i c e l o t r i d e s e t i m i l e t i . K o t o o m e n j a m , n i m o j n a ­ m e n , d a b i n a d a n a š n j i s v e č a n o s t i r a z p r a v l j a l a o v s e h n a l o g a h , k i n a m j i h z a s t a v l j a s e d a n j i g o s p o ­ d a r s k i i n d r u ž b e n i t r e n u t e k . Ž e l i m p o u d a r i t i l e t o , d a j e o b d o b j e o b j e k t i v n o p o č a s n e j š e r a s t i , k i j o ž e i m a m o i n j o b o m o v e r j e t n o i m e l i š e l e t o a l i d v e , n u j n o p o t r e b n o i z k o r i s t i t i t u d i z a n a š o b o l j š o o r g a ­ n i z i r a n o s t . P r i t e m p a n a m m o r a b i t i j a s n o , d a n i k a k o r n e s m e m o z a o s t a j a t i v d o s e g a n j u t e r s p o ­ z n a n j u n o v i h t e h n i č n i h , t e h n o l o š k i h , o r g a n i z a c i j ­ s k i h t e r d r u ž b e n i h i n d r u g i h s p o z n a n j , p r i č e m e r n a j g r e z a d o m a č o a l i s m o t r n o u p o r a b l j e n o t u j e z n a n j e . V s e t o v e l j a š e p o s e b e j z a p o d r o č j e g r a d ­ b e n i š t v a . R a c i o n a l n e j š a u p o r a b a e n e r g i j e , v a r s t v o n a ­ r a v e , h u m a n i z a c i j a p r o i z v o d n i h p r o c e s o v t e r n a ­ š e g a b i v a n j a i n o k o l j a , v e č j a u č i n k o v i t o s t i n f u n k ­ c i o n a l n o s t o b j e k t o v i n n a p r a v i n d r u g i v i d i k i , k i d a n d a n e s d o p o l n j u j e j o g r a d b e n e t e h n i č n e r e š i t v e , s o n e d v o m n o p o d r o č j a , k i j i h b o m o m o r a l i v p r i ­ h o d n j e o b r a v n a v a t i š e b o l j n a č r t n o i n m e d s e b o j p o v e z a n o . Š t e v i l n a o d n a v e d e n i h v p r a š a n j j e G r a d b e n i v e s t n i k n a s v o j i h s t r a n e h ž e d o s e d a j u s p e š n o i n s m o t r n o p r i k a z o v a l . V i s o k o o d l i k o v a n j e , k i g a p r e j e m a z a t a s v o j s t r o k o v n i i n d r u ž b e n i v p l i v , p a n a j g a s p o d b u d i k š e s m e l e j š e i n z a p o t r e b e d a ­ n a š n j e g a č a s a t e n k o č u t n e j š e z a s t a v l j e n e m u u r e j a ­ n j u i n o b r a v n a v a n j u z a s t r o k o i n d r u ž b o p e r e č i h v p r a š a n j . O b e n e m n a j b o t o o d l i k o v a n j e s p o d b u d a n j e ­ g o v i m s o d e l a v c e m i n v s e m t i s t i m , k i b i g l e d e n a s v o j e z n a n j e i n s p o s o b n o s t i s t o p i l i v n j i h o v k r o g t e r g a t a k o š e b o l j r a z š i r i l i . V s e m g r a d b i n c e m p a n a j d a n a š n j a s v e č a n o s t p o v e č a r e a l n i o p t i m i z e m , k i g a z a p r e m a g o v a n j e d a n a š n j i h t e ž a v š e k a k o p o t r e b u j e m o . % \ 0 Y |% V . Franc Cerar — Tiskarna Tone Tomšič, je prebral svojo pesnitev ob 30-Ietnici izhajanja Gradbenega vestnika. Inž. Marjan Gaspari, inž. Maks Megušar nagrajenec in inž. Martinec so bili tudi prisotni na seji ÜO. Vse foto: Dušan Lajovic S e e n k r a t o d s r c a č e s t i t a m p r e d s t a v n i k o m G r a d b e n e g a v e s t n i k a , n j e g o v e m u g l a v e m u u r e d ­ n i k u S e r g e j u B u b n o v u , č l a n o m u r e d n i š k e g a o d b o ­ r a t e r v s e m n e k d a n j i m i n s e d a n j i m s o d e l a v c e m o b v i s o k e m o d l i k o v a n j u , k i g a s t e m i z r o č a m . Z a d o l g o l e t n o u s p e š n o s o d e l o v a n j e p r i u r e j a ­ n j u i n i z h a j a n j u G r a d b e n e g a v e s t n i k a j e Z v e z a d r u š t e v g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v S l o v e n i j e p o d e l i l a p r i z n a n j a n e k a t e r i m s o d e l a v c e m G r a d b e ­ n e g a v e s t n i k a . P r i z n a n j a , k i j i h j e i z r o č i l p r e d s e d ­ i izbor konstrukcijsko tehnoloških sistemov UDK 69.02/.07:728.1 V prizadevanjih za stabilizacijo našega gospo­ darstva ima gradbeništvo pomembno vlogo, saj realizira okrog polovico vseh sredstev, vloženih v nove investicije. Potreba po napredku panoge je izražena v sprejetih družbenih aktih. V njih je začrtana smer razvoja gradbeništva z naslednjimi cilji: — povečanje produktivnosti na zaposlenega delavca, — razvijanje in izpopolnjevanje tehnologije gradnje ter proizvodnje materialov in izdelkov, — zmanjševanje porabe energije pri proizvod­ nji in v uporabi objektov, — uvajanje novih, cenejših, boljših in lažjih materialov, — industrializacija delovnih postopkov, pred­ vsem še na področju inštalacijskih in zaključnih del, — skrajševanje dograditvenih rokov, izboljša­ nje kvalitete, humanizacija dela, — prilagajanje mednarodnim standardom. Skladno s temi cilji skušamo racionalizirati tudi gradnjo stanovanj. Pomembnost te naloge naj podkrepi podatek, da vlagamo v SR Sloveniji v gradnjo stanovanj 23,2 % od vseh investicijskih naložb (po podatku SDK avgusta 1981). Temeljni pogoj racionalne gradnje je indu­ strializacija. To pomeni industrijsko proizvodnjo elementov in industrijske metode dela pri gradnji. Problem zahteva kompleksno obravnavo vseh elementov gradnje, ki jih vključujemo v konstruk­ cijsko tehnološki sistem. A vtor: Mag. Boris M ajaron, dipl. gradb. inž., M a­ ribor n i k Z D G I T S S t a n k o T o m i n c , d i p l . i n ž . , s o p r e j e l i : dr. Janko Bleiweis, Sergej Bubnov, Franc Cerar, Vladimir Čadež, Marjan Gaspari, Svetko Lapajne, dr. Miloš Marinček, Bogdan Melihar, Maks Megu­ šar, Saša Škulj, p o s m r t n o j e b i l o p r i z n a n j e d o d e ­ l j e n o Viktorju Turnšku. N a k o n c u s e j e j e F r a n c C e r a r p r e b r a l s v o j o p r i l o ž n o s t n o p e s n i t e v o b t r i d e s e t l e t n i c i G r a d b e n e g a v e s t n i k a : Č l o v e k - g r a d b e n i k . za usmerjeno stanovanjsko gradnjo BORIS MAJARON V Sloveniji uporabljamo za stanovanjsko gradnjo več različnih sistemov. Prevladuje tehno­ logija litih nosilnih zidov in plošč z različnim na­ činom opaževanja, uporablja pa se tudi velikopa- nelni montažni sistem. V zadnjih desetih letih — to je od uvedbe outi- nord opažev — na področju tehnologije grobe gradnje nismo bistveno napredovali. Posamezni iz­ vajalci so sisteme le dopolnjevali in prilagajali svo­ jim potrebam. Tako se danes tehnična izvedba ce­ lo pri podobnih sistemih razlikuje od proizvajalca do proizvajalca. Te razlike onemogočajo uporabo enotne opreme in proizvodnjo serijskih elementov, ki bi jih lahko vgrajevali vsi. Vzrokov za razha­ janje je več. Gradbena proizvodnja je razdroblje­ na, saj ima praktično vsaka občina svojo gradbeno organizacijo. Vsakdo proizvaja vse v zaključenem krogu s svojimi kooperanti. V pogledu poenotenja tehnologije tudi sestavljene gradbene organizacije niso odigrale pričakovane vloge. Ker razen za okna in vrata ni razvite serijske proizvodnje elementov, si vsak proizvajalec išče svoje rešitve, prilagojene lastnim možnostim. Med glavnimi vzroki razhajanja v tehnologiji je še obstoječa tehnična oprema, dobavljena iz najrazličnejših strani. Strokovni kadri posameznih izvajalcev delajo po lastnem znanju in pridoblje­ nih izkušnjah brez tesnejše povezave z raziskoval­ nimi institucijami. Tako imamo praktično toliko tehnologij, koli­ kor je proizvajalcev. Vztrajanje pri obstoječi teh­ nologiji ima svoje vzroke tudi v gotovosti, ki jo zagotavljajo preizkušene rešitve. Uvajanje novitet je pač zahtevno delo, zvezano z rizikom neuspeha. Potrebne so dolgotrajne priprave, kopičijo se stro­ ški, koristni učinki se pokažejo šele po daljšem času. Razdrobljeno in neenotno je tudi projektira­ nje. Prevladujejo še vedno individualni projekti. Večkratna uporaba dobrih projektnih rešitev je prej izjema kot pravilo. Večji proizvajalci so po­ vezani s projektivnimi organizacijami, tako da v tehnološkem smislu lahko vplivajo na projekte. Stanovanjski standardi po občinskih odlokih niso poenoteni. Različnost izvedb dopušča pomanj­ kljiva regulativa ali pa se predpisov enostavno ne upošteva. Na področju standardizacije smo zelo zaostali, kar kažejo raziskave Gradbenega centra Slovenije. Čeprav imamo blizu 500 standardov, jih je več kot 60 °/o starejših od deset let (všteti so tudi standardi drugih panog, ki proizvajajo izdelke za gradbeni­ štvo). Pokritost po področjih je zelo neenakomer­ na. Medtem ko je za stavbno pohištvo kar ena če­ trtina vseh standardov, jih za zaključna dela sko­ raj ni. Predvsem pa manjkajo ali pa so zelo po­ manjkljivi prav osnovni: za modularno koordina­ cijo ter za toplotno in zvočno zaščito. V zadnjem času je dejavnost pri obnovitvi, dopolnjevanju in pripravi novih standardov pojačana in lahko pri­ čakujemo v doglednem času potrebno osnovo za določitev elementov konstrukcijsko tehnološkega sistema. Dosledna modularna koordinacija in stan­ dardizacija elementov je nujno potrebna osnova za tak sistem. Zaradi opisane neurejenosti in slabe organizi­ ranosti celotnega področja popolnejša racionaliza­ cija stanovanjske gradnje seveda ni možna, cene stanovanj pa so višje, kot bi objektivno lahko bile. Stroški gradnje so tako višji, dovršitveni roki pa daljši posebno še v fazi zaključnih del. Drugod v Jugoslaviji so uspeli tehnološke si­ steme gradnje bolj poenotiti, tako da jih uporab­ ljajo različni proizvajalci v različnih krajih širom po državi. Te izkušnje bi kazalo preučiti in povzeti dobre strani, morebitne pomanjkljivosti pa bi sku­ šali odpraviti. Tudi v Sloveniji so že bili poskusi poenotenja stanovanjske gradnje. Pri tem smo iskali neki ide­ alen projekt, ki pa ga žal ni. So le standardne re­ šitve, prilagojene poprečkom. Te pa ne morejo po­ krivati široke palete vseh potreb. Tipizacija pro­ jektov vodi v nezaželeno unifikacijo, ki je v na­ sprotju z vedno bolj izraženo zahtevo po fleksi­ bilnosti zasnov. Zato iščemo odprt konstrukcijsko tehnološki sistem na podlagi komponibilnih elementov, ki bi ob zahtevani velikoserijski industrijski proizvod­ nji omogočal variabilne rešitve. Upoštevati moramo, da je slovenski prostor kljub majhnosti zelo heterogen z različnimi kli­ matskimi in potresnimi območji ter s specifičnimi krajevnimi značilnostmi. Variabilnost tlorisov raziskujejo v zadnjem času naprednejša podjetja s svojimi projektivnimi in razvojnimi enotami. Vzporedno rešujejo tudi tehnologijo gradnje pri večjih razponih, ki so pogoj za variabilnost. Nekaj dosežkov v tej smeri je bilo prikazanih na sejmu gradbeništva in na posvetovanju o si­ stemih gradnje v Gornji Radgoni v septembru 1981. Tu je treba omeniti GIP Gradis in njegov sistem POP (prosto oblikovanje prostora), SGP Go­ rica s sistemom Slog in GIP Ingrad iz Celja, ki na­ domešča vmesne zidove s slopovi. Goriške opekarne so razvile montažni sistem z opečnimi paneli, GP Vegrad iz Titovega Velenja pa uvaja celični sistem DOM 101. Zaradi uvodoma naštetih škodljivih posledic nadaljnja disperzija konstrukcijsko tehnoloških si­ stemov ni zaželena. Težiti bi morali k poenotenju sistemov, kar bi omogočilo izmenjavo projektov, proizvodov in opreme. S tem bi ustvarili pogoje za serijsko industrijsko proizvodnjo elementov ob re­ lativno nižjih stroških. Za objektivno presojo sistemov potrebujemo primerno metodologijo z izdelanimi merili in kri­ teriji. Izbor najprimernejšega konstrukcijsko teh­ nološkega sistema je možen na več načinov. Ena od metod za izbor in osvojitev enotnega sistema bi lahko bila naslednja: 1. In v e n ta r iz a c ija izvedb Najprej je potrebno posneti obstoječe stanje s pregledom literature, zbiranjem prospektov in z anketiranjem proizvajalcev. Za nove sisteme v pri­ pravi ali razvoju je potrebno zbrati dosegljivo do­ kumentacijo. 2. Popis izvedb Registrirane izvedbe konstrukcij, instalacij in zaključnih del bo treba popisati po enotnem mo­ delu. Bistveni podatki bodo prikazani v zbirnih ta­ belah. 3. Preliminarna ocena izvedb Preliminarna ocena bo omogočila prvo selek­ cijo izvedb glede na vpeljanost, preizkušenost in razširjenost uporabe. Ena od metod za tako pre­ sojo je izdelana v raziskovalni nalogi FAGG — RSS (nosilec prof. Edo Rodošek). Na podlagi pri­ m erjalnih tabel bo možno rangirati zbrane izved­ be ter določiti tiste, ki so zanimive za nadaljnje preučevanje. 4. Optimizacija izbranih konstrukcij Konstrukcijsko tehnološke izvedbe so med se­ boj primerljive, le če so same optimizirane. Zato je treba analizirati vse zanimive konstrukcije, iz­ brane po prejšnji točki. Kot model služi študija GIPOSS — RSS: Optimizacija konstrukcij za vi­ soke gradnje. (Glej Gradbeni vestnik, stran 102, letnik 30-1981). Tu so ovrednotene vse možne va­ riante konstrukcij s prečnimi nosilnimi zidovi z razponi 3 do 9 m v intervalu po 0,6 m. Variirane so tudi debeline zidov in plošč ter marke betona. Po­ raba osnovnih materialov je podana v fizikalnih količinah in s specifičnimi stroški — vse preraču­ nano na 1 m2 etažne površine. Ugotovljeni so par­ cialni optimumi za vse sprejemljive parametre in globalni optimum za celoten objekt. Iz študije sle­ di nujnost takih preračunov, saj so med varianta­ mi ugotovljene izredno velike razlike v porabi ma­ terialov (pri armaturi tudi do 2 0 0 % v odvisnosti od izbranih prerezov konstrukcije in marke be­ tona). 5. Analiza in primerjava optimiziranih konstrukcij Analiza bo izvedena po enotnih kriterijih. Re­ alna je le primerjava optimiziranih konstrukcij. Komparacija je možna po metodi ponderiranega ocenjevanja ali po metodi rangiranja. Osnovne skupine kriterijev so: — uporabna vrednost, — materialna bilanca, — stroški. Uporabna vrednost se izraža predvsem s stop­ njo fleksibilnosti. Materialno bilanco predstavljajo normativi porabe materialov in energije. Stroški so edini skupni imenovalec vseh pa­ rametrov in omogočajo neposredno primerjavo Stanovanjski stolpič v S S-6. Foto: D. Lajovic med izvedbami. Zajeti je treba vse bistvene stro­ ške na podlagi natančnih predizmer in ob upošte­ vanju ustreznejše konstrukcije za iskani sistem. Tako izvedena primerjava omogoča izbor naj­ ustreznejše konstrukcije za iskani sistem. 6. Analiza variabilnih elementov Variabilni so deli zgradbe, ki se lahko izve­ dejo v različnih variantah, ne glede na osnovni konstrukcijsko tehnološki sistem. To so strehe, okna in vrata, predelne stene, podi, cevne in elek- troinštalacije, zaključna dela, pogojno tudi fasade. Pogojno variabilni so lahko še drugi elementi, ki niso v celoti vezani na osnovni sistem. Vse možne variante teh elementov naj se sistematično ocenijo po metodi analize vrednosti. Prim erjati je treba uporabno vrednost — kvaliteto elementov s stro­ ški za njihovo realizacijo. Na tej podlagi lahko izberemo najboljšo va­ rianto elementa. Pri sestavljenih elementih pa lah­ ko s pomočjo analize vrednosti po sestavnih delih konstruiramo optimalno rešitev, tako da kombini­ ramo najvdšje ocenjene dele v novo celoto. Tako konstruiramo novo optimalno izvedbo elementa. 7. Vključitev elementov v izbrani sistem Optimalne izvedbe variabilnih elementov iz predhodne točke bodo vključene v izbrani kon­ strukcijski sistem po točki 5. Pri tem je treba raz­ viti tudi prilagojene rešitve za specifične pogoje glede na razna klimatska in potresna območja ter posebne regionalne zahteve. V tej fazi bomo prišli do teoretične rešitve univerzalnega konstrukcijsko tehnološkega siste­ ma, ki bo najbolj ustrezal doseženi stopnji razvi­ tosti in ki bo tudi usklajen z ekonomskimi mož­ nostmi družbenih vlaganj v stanovanjsko gradnjo. Tako dobljeni sistem bo treba nato še praktično preizkusiti. 8. Projektiranje poizkusnega objekta Poleg projektov za pridobitev gradbenega do­ voljenja in vseh projektov za izvedbo prototipne zgradbe bo potrebno izdelati tudi tehnološke pro­ jekte za posamezne vrste in faze del. Sestavni del projektnega elaborata je še izkaz količin in kal­ kulacija stroškov. 9. Gradnja poizkusnega objekta Poizkusni objekt bi se gradil kot prototip na demonstracijskem gradbišču v pogojih, ki bodo čim bližji pogojem pri poznejši serijski gradnji. Rezultate poskusne gradnje mora spremljati vna­ prej pripravljena metodologija, tako da bodo dob­ ljeni vsi za gradnjo pomembni podatki. Z organi­ zacijo demonstracijske gradnje ima Gradbeni cen­ ter Slovenije že določene izkušnje. 10. Preiskave in atestiranje Predvideni materiali in izdelki bodo preiskani pred vgraditvijo in po njej v skladu s predpisi in standardi. Kolikor ni domačih standardov, bodo smiselno uporabljeni tuji. Za preiskave bo treba izdelati potreben program. Na podlagi pozitivnih rezultatov preiskav bo pristojna institucija izdala atest za vsak element in za njihove sklope. Pri­ dobitev atesta je pogoj za vključitev elementa v redno proizvodnjo in za uporabo v usmerjeni sta­ novanjski gradnji. 11. Izdelava dokumentacije Zaključni elaborat bo vseboval rezultate ana­ liz optimizacije konstrukcij in variabilnih elemen­ tov, povzetek odločitev za izbor in vključitev ele­ mentov v sistem, opis projekta in tehnologije za proizvodnjo in graditev ter rezultate demonstracij­ ske gradnje in preiskav z atesti za materiale, ele­ mente in njihove sklope. Izdelani bodo katalogi standardiziranih elementov. Poseben del bo vse­ boval predloge za izdelavo, dopolnitev ali spre­ membo standardov in druge regulative. Končno bodo izdelani konkretni predlogi za uvedbo vse­ stransko preverjenega konstrukcijsko tehnološke­ ga sistema ali sistemov ?a usmerjeno stanovanjsko gradnjo. 12. Organizacija proizvodnje V zadnji fazi priprav na proizvodnjo stano­ vanjskih objektov po sprejetem sistemu bo treba organizirati ustrezne proizvodne kroge, ki jih se­ stavljajo: projektanti — gradbeni izvajalci s ko­ operanti — industrija gradbenih materialov — proizvajalci elementov za vgraditev. Te kroge po­ vezujejo samoupravne stanovanjske skupnosti s strokovnimi institucijami, ki bodo sodelovale pri izvedbi programa. Za vse aktivnosti po točkah 1 do 12 bo potreb­ no pripraviti podroben terminski plan. Opisani postopek za izbor in uvedbo prever­ jenega konstrukcijsko tehnološkega sistema zahte­ va seveda ustrezno organiziranost. To nalogo lah­ ko prevzame kot nosilec in koordinator ena od ob­ stoječih strokovnih institucij — na primer Grad­ beni center Slovenije. Za obdelavo posameznih etap projekta bo treba sestaviti delovne skupine stro­ kovnjakov s sodelovanjem vseh zainteresiranih or­ ganizacij. Izvajalci so lahko: projektivne organi­ zacije, gradbena in instalacijska podjetja, izvajalci zaključnih del, industrija, fakultete, Zavod za raz­ iskavo materiala in druge strokovne institucije; Sodelovale bodo samoupravne stanovanjske skup­ nosti in Gospodarska zbornica s poslovnimi zdru­ ženji. Strokovni predlogi morajo biti izpostavljeni širši družbeni preveritvi, ki bo sprotna oziroma vsaj ob zaključku določenih faz: po prvi selekciji izvedb, po izboru elementov in oblikovanju izbra­ nega sistema, za pregled projektne dokumentacije in za spremljanje demonstracijske gradnje. Tako preverjanje naj opravlja posebna komisija, ki jo sestavljajo delegati interesnih skupnosti in drugih zainteresiranih organizacij. Končno bo treba rešiti še financiranje projek­ ta, kar spričo družbene pomembnosti in pričako­ vanih rezultatov na področju racionalizacije sta­ novanjske gradnje ne bi smel biti nerešljiv pro­ blem. Upravičeno lahko pričakujemo finančno so­ delovanje Zveze stanovanjskih skupnosti in po­ dročnih raziskovalnih skupnosti. Primerna oblika sodelovanja je konzorcij, ki ga sestavljajo vsi za­ interesirani. Za prenos raziskovalnih dosežkov v prakso j g možno dobiti tudi dopolnilna sredstva pri bankah po ugodnih kreditnih pogojih, kot so znižana obrestna mera in daljši odplačilni rok. Osvojitev enotnega konstrukcijsko tehnološke­ ga sistema in njegova vpeljava v usmerjeno sta­ novanjsko gradnjo je pomembna za vse udeležence pri graditvi stanovanj. Industrijska podjetja bodo razvila proizvod­ njo elementov za vgrajevanje v ekonomsko dovolj velikih serijah. Isto velja za proizvodnjo poeno­ tene opreme za gradbene organizacije. Serijska pro­ izvodnja bo omogočala nižjo ceno in zagotovljeno kvaliteto izdelkov. Produkcija bo lahko kontinuir- na in neodvisna od posameznih projektov oziroma naročil. Preizkušena in utečena tehnologija bo te­ melj za višjo produktivnost, manj bo napak in dru­ gih pomanjkljivosti. Izvajalci bodo lahko nabavljali elemente in opremo po katalogu proizvajalcev. Sposobnejša podjetja bodo razvila lastno proizvodnjo določe­ nih elementov, ki jih bodo po načelu specializa­ cije menjavala z drugimi proizvajalci. Tak način dela bo zahteval tesnejše sodelova­ nje med izvajalci. Potrebno bo organizirati siste­ matično razvojno raziskovalno delo. Učinki tega bodo večji, če bodo za ta namen umske in finančne zmogljivosti združene, rezultate pa bi uporabili vsi zainteresirani. Projektanti bodo oblikovali stanovanjske ob­ jekte z uporabo standardiziranih sestavnih ele­ mentov, ki jih bo izdelovala industrija. Projekti­ ranje mora postati skupinsko. V ekipo bo treba vključiti tudi tehnologa, tako da bodo v projektih upoštevani elementi poenotenega konstrukcijsko tehnološkega sistema. Sicer pa bi bilo potrebno tu­ di za projekte predvideti neko obliko vrednotenja in preverjanja ustreznosti s širšega družbenega stališča. Najboljši projekti bi končno lahko postali standardni. K rešitvi obravnavane problematike bo mo­ rala prispevati pomemben delež tudi regulativa, saj so ustrezni predpisi osnova za vsak sistem, nji­ hovo upoštevanje pa prvi pogoj za nemoteno funk­ cioniranje sistema. Če bo v sestavku nakazani program izbora in uvedbe enotnega konstrukcijsko tehnološkega si­ stema sprejet in realiziran, bo to znaten prispevek k boljši in učinkovitejši stanovanjski gradnji. Do- vršitveni roki bodo krajši, cene bi morale biti re­ lativno nižje, kvaliteta stanovanj pa boljša. Ti učinki bodo torej neposredno koristili bo­ UDK 69.02/07:728.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1981 (30) St. 12, str. 275—279 Mag. Boris M ajaron, dipl. gradb. inž. IZBOR KONSTRUKCIJSKO TEHNOLOŠKIH SISTEMOV ZA USMERJENO STANOVANJSKO GRADNJO V Sloveniji uporabljam o pri gradnji s tanovan j­ skih objektov različne konstrukcijsko tehnološke si­ steme, k a r pri m ajhnem obsegu ni racionalno. Zato iščemo enoten sistem na podlagi kom ponibilnih ele­ dočim stanovalcem. Imajo pa seveda širši družbe­ ni pomen glede na racionalnejšo porabo sredstev, namenjenih za gradnjo stanovanj. Pri omenjenih sredstvih pa predstavlja vsak prihranek toliko več zgrajenih stanovanj. Zato upravičeno pričakujemo aktivno in zavzeto sodelovanje vseh, ki lahko k temu prispevajo svoj delež. mentov, ki omogočajo variabilne rešitve. Pot do tak e­ ga sistem a je naslednja: — inventarizacija, popis in ocena znanih izvedb, — optim izacija in analiza izbranih konstrukcij, — analiza in vk ljučitev variab iln ih elementov, — p ro jek tiran je in g radnja poskusnega objekta, — atestiran je in izdelava dokum entacije, — organizacija proizvodnje. Program bi lahko izvedel G radbeni center Slo­ venije s sodelovanjem drugih organizacij ob sprotni družbeni verifikaciji parcialn ih rezultatov. N akazana je možnost financ iran ja pro jek ta te r njegovi učinki za posamezne udeležence v procesu. Širši družbeni in te ­ res je izkazan z racionalizacijo stanovanjske gradnje, ki bi jo dosegli z realizacijo program a. Gradisova blokovna gradnja fleksibilnih stanovanj UDK 69.057.1:624.9:728.1 NIKO REYA 1. Smisel fleksibilnosti Želimo spregovoriti o nekaterih možnostih bolj humanega bivanja v blokovnih stanovanjih, o Gradisovi gradnji fleksibilnih ali prilagodljivih stanovanj. V javnosti je malo predstav o fleksibilnem stanovanju. Pojavljajo se vprašanja o tem, kakšno naj bo fleksibilno stanovanje in komu je prilagod­ ljivost stanovanjskega prostora sploh potrebna. S takim čudenjem se vse prepogosto srečujemo, zato ne bo narobe, če o teh zapoznelih, skoraj zastare­ lih problemih ponovno spregovorimo. Z njimi se je pred desetimi leti ukvarjal Savin Sever (glejte Sintezo 28, 29/73). V tistem času izrazite prevlade tehnologije nad sociologijo je Savin Sever opozo­ ril na neskladje med človeškimi potrebami in vsi­ ljeno konfekcijo blokovnih stanovanj, zlasti na problem socialne diferenciacije, ki postaja opaz­ nejša z naraščanjem individualne gradnje. Njego­ vi smeli predlogi so bili zaradi nedorečenosti v na­ ši stanovanjski kulturi preuranjeni. Mestni človek se v blokovnem stanovanju čuti še naprej utesnjenega, saj nima možnosti, da bi A vtor: Niko Reya, dipl. inž. arh., L jubljana, G IP G radis — TOZD Biro za p ro jek tiran je stanovanje preurejal po svojih hotenjih, da bi ga prilagajal svoji osebnosti. Če hočemo govoriti o humanizaciji stanovanja, potem moramo razumeti, zakaj želijo ljudje obli­ kovati svoj bivalni prostor tako, da bi v njem laže dihali in da bi v njem našli pomiritev, kadar se vračajo domov. Ne želimo se spuščati v polemike o tem, kako je vsak razvoj vezan na razširitev obstoječih pro­ gramov. Nimamo v mislih kakšnih bivalnih teras v stanovanjih niti boljših komunikacijskih pove­ zav v hišah. Zagovarjamo le najosnovnejši pogoj bivanja. Stanovalcu pripada svoboden, nevtralno zasnovan stanovanjski prostor, znotraj katerega si bo po lastnih zamislih in potrebah oblikoval svoj dom. Osebnost in prostor naj bi se spajala v har­ monično celoto. Govorimo torej o tistih zasnovah stanovanjske celice, ki omogočajo identifikacijo človeka — posa­ meznika s prostorom. Želimo zgolj prazen prostor, ki naj bo primeren za lastno planiranje tlorisa, zlasti takrat, ko bo stanovalec že vizualno obvla­ dal pridobljeni prostor. Šele od tod dalje lahko razmišljamo o osta­ lih elementih stanovanja, ki so tudi potrebni za nemoteno bivanje, a jih uvrščamo na višjo kultur­ no in tehnično raven. Povsem upravičeno je govoriti o smislu flek­ sibilnosti, če želimo doseči fizično in funkcionalno izenačitev dobe trajanja stanovanjske hiše. Gene­ racijam stanovalcev naj bo omogočeno prilagajati stanovanja vsakokratnim bivalnim navadam druž­ be, splošnemu življenjskemu standardu kake dobe in njihovim zasebnim potrebam. Stanovanja z adaptibilnimi kvalitetami ne bodo zastarevala. 2. Kriza serijskih racionaliziranih stanovanj Kriza serijskih blokovnih stanovanj je posta­ la v zadnjih letih očitna. Dosegli smo po dolgem razčiščevanju skrajno racionaliziran tloris prevla­ dujočega dvosobnega stanovanja. Iz tega tlorisa so sledile izpeljanke za enosobna in trosobna stano­ vanja. Tloris je nastajal ob vsestranskih pritiskih na znižanje cene stanovanja. (Slika 1) Projektanti so ustregli zahtevam, da mora biti dvosobno stanovanje veliko največ 56 m2, da mo­ ra imeti svetle razpone po 3,60 m in skupni ku- hinjsko-kopalniški instalacijski blok. Pri tako po­ stavljenih pogojih je bil tloris že vnaprej podan, »optimalni« tloris je bil samo eden. Poleg tega so bili balkoni ali lože, če dobesedno razumemo še danes veljavni Odlok iz leta 1973, s svojimi majh­ nimi površinami zgolj formalni in ne bivalni pri­ vesek stanovanju. Iz povedanega je razvidno, da smo dosegli vi­ šek racionalizacije z enotnimi razponi 3,60 m in z združenimi sanitarnimi vozli. Kriza bivanja po teh prizadevanjih ni bila odpravljena. Stanovalci so morali brez pomislekov še naprej kupovati znor- mirana stanovanja. Ni bilo danih nobenih možno­ sti za predelavo. Tokrat se je spet potrdila stara resnica o tem, kako se prvotna živahnost duha sprevrže v usta­ ljene sheme, ko zagospodujejo prepovedi, ki jih poraja daljše racionalizatorsko delo. 3. Iskanje fleksibilnosti Postalo je jasno, da se mora stanovanjski pro­ stor sprostiti. Razmisliti je bilo treba, kakšna bi lahko bila ekstremna prilagodljivost poljubno ve­ likega prostora. Pravimo »poljubno velikega«, ker ne vemo, kdo v naši družbi zbere denar za 50 ali 60 m2 sta­ novanja. Kupna moč se stalno spreminja, zato se ne smemo omejevati na enostransko ponudbo. Ve­ deti pa moramo, ali smo pri določeni velikosti sta­ novanja dosegli zadovoljivo prilagodljivost. Naštejmo pogoje za primerno fleksibilnost sta­ novanja: (Slika 2) A. Najprej je treba iz stanovanja izločiti vse nosilne vmesne stene, da dobimo prazen neoviran prostor. Nosilne naj bodo le obodne stene. Name­ ščanje notranjih pregrad naj bo prepuščeno stano­ valcem. II 360 [1 360 H 360 ll Slika 1. Racionalizirano serijsko dvosobno stanovanje S tanovanje je podrejeno zahtevam tehnologije. Niso predvidene možnosti za p reu re jan je stanovanja. Vhod c e n tr ič n o D o lg i okenski pasovi Kuh. in s td l. b lo k , _J|__________ Čim daljša fasada__________ j|_ Slika 2. Pogoji za primerno fleksibilnost stanovanja B. Nadaljnja sprostitev prostora je dosegljiva z ločitvijo kopalniškega in kuhinjskega instalacij­ skega vozla. Vozli morajo biti nameščeni blizu no­ tranjih vogalov stanovanjske enote. Tako bo naj­ temnejši del stanovanja vedno namenjen za teh­ nične in ne bivalne funkcije stanovanja. Ločeni vozli imajo nekaj odločilnih prednosti. Ker kupujemo pretežno majhna stanovanja, so še kako koristne katerekoli možnosti za smotrno pre­ razporejanje predelnih sten. Lažje je pri ločenih vozlih funkcionalno grupirati dnevne in nočne pro­ store. Ni vselej umestno vztrajati pri skupni insta­ lacijski steni, saj bi z njo razpolovili stanovanjski volumen in tako razvrednotili prednost velikega razpona. (Slika 3) C. Fasade naj bi bile dolge, ker je tako več možnosti za prestavljanje predelnih sten. Žal je ta zahteva v nasprotju z energetskim varčevanjem. Lega oken na fasadi mora ustrezati raznim postavitvam predelnih sten. Ugodne so vogalne stnovanjske enote z okni na dveh fasadah. D. Vhodna stanovanjska vrata naj bodo na­ meščena čimbolj centrično, da ne bo predolgih predsob. Slika 3. Primer nefleksibilne zasnove stanovanjske enote Združene instalacije in več m anjših prostorov 610 Slika 4. Prikaz uporabnosti izbrane globine stanova­ nja (610 cm) E. Glede na možnosti razširjevanja in zože- vanja bivalnih prostorov znotraj stanovanja, mo­ rajo biti tudi radiatorji prilagojeni za medsebojne zamenjave. Primeren je enocevni sistem ogrevanja. 4. Dosežena fleksibilnost Na podlagi ugotovljenih pogojev, ki neposredno vplivajo na fleksibilnost stanovanjskih enot, je bi­ lo treba poiskati še ustrezni projektni modul, ki ima vlogo skupnega imenovalca pri oblikovanju uporabnega blokovnega sistema gradnje. Iskani modul lahko imenujemo stanovanjski modul, saj z njim določamo stanovanjski prostor. Zato mora biti modul tako izbran, da bo doseže­ na smiselna ponudba stanovanjskih enot glede na dodajanje ležišč in glede na veljavne površinske normative. Modul mora biti tudi mnogokratnik splošno priznanega stavbarskega modula M3 = 30 cm (SAR metodologija, JUS standardi). Pomembno je tudi prepričanje, da je enostav­ nost zasnove najbolje izražena na kontinuirni pro­ jektni mreži. Mreža iz enakih modulov v obeh smereh precej olajšuje sestavljanje stanovanjskih enot. Po navedenih principih razvijamo v delovni organizaciji GIP Gradis sistem POP. Kratica po­ meni »prosto oblikovanje prostora«. Sistem POP nima vloge tehnološkega ekspe­ rimenta, v njem se uvajajo predvsem splošna spoznanja o načrtovanju stanovanjskega prostora. Sistem POP nudi precej možnosti za razvoj, zlasti v študiju odprtosti sistema in pri razvijanju teh­ nologije gradnje. Opišimo nekaj značilnosti sistema POP! Izbran je bil modul Mg = 90 cm. Modul Mg smo primerjali z obema sosednjima moduloma M12 in Mg. Modul M12 je bil prevelik in ni bilo možno pripraviti zadovoljive ponudbe različno ve­ likih stanovanjskih enot. Modul Mg je bil premaj­ hen in bi bil za serijsko gradnjo stanovanj upo­ raben šele po daljšem selekcioniranju. Z modulom Mg je bilo doseženih dovolj kompromisov, kljub temu da včasih manjka razpon 3,0 m. Za osnovni prečni razpon smo vzeli 6,30 m, kar je 7 modulov Mg. To je največji, še primeren razpon za izvedbo s polno betonsko ploščo. Svetla globina stanovanja meri 6 ,1 0 m in dovoljuje stan­ dardno razmeščanje opreme pri kombinacijah ku­ hinja — jedilni kot, otroška soba — predsoba in spalnica — kopalnica. (Slika 4) Globoka stanovanja so krajša. Zato so tudi fasade krajše, manjše so toplotne izgube stavbe. Dostopi do takih stanovanj so relativno kratki, s čimer se izboljšuje razmerje med neto stanovanj­ sko in bruto površino stavbe. Svetlobne razmere so zadovoljive, saj je bivalni del stanovanja ure­ jen ponavadi ob oknih vzdolž fasade. V vzdolžni smeri se stanovanjske enote prav tako večajo v modulu Mg. Pri enotni svetli glo­ bini 6 ,1 0 m je vsaka enota večja od predhodne za 5,5 m2. Ce ne upoštevamo lož in predelnih sten, dobimo naslednjih sedem tipiziranih velikosti: 30,5 — 36,0 — 41,5 — 47,0 — 52,5 — 58,0 — 63,5 kvadratnih metrov. To so majhne stanovanjske enote z okni le na eni fasadi. Velike stanovanjske enote pridobijo poleg osnovnega še dodatni razpon in morajo imeti okna na dveh fasadah. (Slika 5) Iz konstrukcijskih razlogov znaša največji vzdolžni razpon 13 X 0,90 = 11,70 m. Svetla mera največjega konstrukcijsko zaključnega prostora je tedaj 11,50 X 6,10 m. Sistem ni vezan le na eno vrsto opaževanja, možne so kombinacije vzdolžnih in prečnih tune­ lov v smiselno zaokroženih delovnih taktih. Mož­ ni so tudi vsi razponi v modulu Mg : 1,8—2,7—3,6 —4,5—5,4 in 6,3 m. Vse odprtine in predelne stene smo želeli si­ stematizirati v modulu M3 = 30 cm po SAR meto­ dologiji. Ugotovili smo, da so stanovanja zelo tesna in če želimo izkoristiti skromne možnosti za preu­ rejanje prostorov, moramo upoštevati le raster 10 cm in ne večjega. Pobliže si oglejmo značilno stanovanjsko eno­ to 67 m2, ki po normativu ustreza dovinpolsobne- mu stanovanju. Enota meri brez lože, vendar z vgrajenimi predelnimi stenami neto 61,64 m2. Ker kupcem ne bo dovoljeno kupovati prazne stanovanjske enote, smo zanje pripravili več zna­ čilnih razporeditev notranjih prostorov. Izbrali bodo lahko med naslednjimi variantami: — Varianta »s«, dvoinpolsobno standardno stanovanje, razporeditev po normativu za tričlan­ sko družino. — Varianta »a«, večje dvosobno stanovanje za dve osebi. — Varianta »b«, mini trisobno stanovanje za štiričlansko družino, dva otroka enega spola. — V arianta »c«, dvosobno z dvema kabineto­ ma, mini ureditev za štiričlansko družino s fantov­ skim in dekliškim kabinetom. (Slika 6 ) Iz teh variant je razvidno, s kakšno skrom­ nostjo si prizadevamo, da bi le nekako rešili pro­ storsko stisko normalno velike družine, kadar ne more zbrati dovolj finančnih sredstev za večje stanovanje. Iz prikazanega lahko zaključimo, da se sta­ novanje s svojo nevtralno zasnovo funkcionalno obogati. Z doseženo fleksibilnostjo je podana solid­ na osnova za individualno oblikovanje danega pro­ stora. Čeprav se bo moral stanovalec ob nakupu stanovanja odločiti za eno od ponujenih variant, mu bo vendarle ostala možnost, da si bo kdaj kasneje stanovanje preuredil, tako kot mu bodo narekovale njegove spreminjajoče se družinske razmere. Pričakujemo da se bo v prihodnosti po­ večala ponudba predelnih sten v paketih. Šele tedaj bo mnogo lažje preoblikovati razpoložljivi prostor ustrezno bivalnim navadam vsakega posa­ meznika. Tako se bodo vedno znova uveljavljale prednosti fleksibilnih stanovanjskih enot, predno­ sti svobodne površine. Opisana fleksibilna ali prilagodljiva stanova- Čista površina brez predelnih sten in brez lož 30,5 36,0 41,5 47,0 52,5 58,0 63,5 69,0 m2 Slika 5. Pregled večanja stanovanjskih enot v mo­ dula M9 = 99 cm V saka enota je večja od predhodne za 5,5 m 2. nja bodo grajena v prihodnjih letih v naselju Fu­ žine v Ljubljani. Tam bo zgrajenih okoli 2700 ta­ kih stanovanj. Stavbe bodo grajene v tehniki litega betona z uporabo vzdolžnih prostorskih in prečnih velikota- blastih opažev. Etažna višina bo enotna — 2,80 m. Ta višina je primerna za stanovanja z velikimi razponi in potrebna za mersko usklajenost prefa- brikatov. UDK 69.057.1:624.9:728.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1981 (30) St. 12, str. 279—283 Niko Reya, dipl. inž. arh. GRADISOVA BLOKOVNA GRADNJA FLEKSIBILNIH STANOVANJ Prikazana je G radisova blokovna g radn ja fleksi­ bilnih stanovanj v sistem u POP. K ratica POP pomeni »prosto oblikovanje prostora«. Sistem sestavljajo splošna spoznanja o po trebah in možnostih načrtova­ n ja odprtega stanovanjskega prostora. S tanovanje določajo obodni nosilni zidovi in sm o­ trn a postavitev kuhin jsk ih te r kopalniških instalacij. Tak konstrukcijsko zaključen, nev tra lno zasnovan prostor je možno s prestav ljiv im i predelnim i stenam i p rilaga ja ti vsakokratn im bivalnim šegam posam ezni­ ka ali družine. Dva p rim era različno velik ih površin — 56 in 67 kvad ra tn ih m etrov p rikazu je ta varian te prilagodlji­ vega ali fleksibilnega u re ja n ja stanovanja glede na velikost družine. Slika 6. Stanovanje velikosti 56 in 67 m2. Bodoči stanovalec se bo ob nakupu stanovanja sam ostojno odločil za eno od prikazanih varian t. Z vzpo- re jan jem obeh stanovanj se p rik a ­ žejo zm ogljivosti ene in druge po­ vršine. Razvoj fleksibilne stanovanjske gradnje v GIP Ingrad Celje UDK 69.057.1:624,9:728.1 U vod Zahteva po fleksibilnosti v stanovanjski grad­ nji je ne le pri nas, temveč povsod po svetu narav­ na posledica, ki temelji na izkušnjah pri gradnji stanovanj po minimalnih površinskih normativih. Prav zato se ta dva pojma izključujeta. Prvi pogoj za fleksibilnost so večje bivalne površine. Vsak stanovalec mora imeti najmanj 20 — 25 m2, po predlogu nekaterih evropskih držav pa naj bi se ta površina povečala na 27 m2. Da so večje površine osnova za fleksibilnost, dokazujejo tudi stara stanovanja, ki so kljub spre­ menjenim zahtevam bivanja, še vedno uporabna in prilagodljiva. Na splošno naj bi veljalo načelo, da se eksi­ stenčni minimum ne bi reševal s stanovanji mini­ malnih površin, ker je taka gradnja dražja. Pocenitve naj bi se iskale v obdelavah in opre­ mi, ki se lahko tudi kasneje dopolni glede na fi­ nančne zmogljivosti stanovalcev. V prvi fazi usmerjene stanovanjske gradnje se je na hitro razmahnila tehnologija litega beto­ na, ki omogoča sorazmerno hitro racionalno grad­ njo. Z minimalnimi površinskimi normativi pa smo »zabetonirali« tudi možnosti prilagajanja stano­ vanj spremljajočim potrebam. Zdaj smo prešli v drugo fazo — v iskanje dol­ goročnejših rešitev z bolj odprtimi sistemi. Ker pa so bila v uvedbo novih tehnologij vložena ve­ lika sredstva za nabavo opreme in preobrazbo ce­ lotnega proizvodnega postopka, smo nadaljni raz­ voj zasnovali na teh temeljih. Menimo, da bomo na ta način — to je s čim manjšimi dodatnimi vlaganji in čim manjšimi posegi v vsakdanjo prak­ so — najhitreje prišli do prvih konkretnih rešitev. Zato smo za fleksibilno stanovanjsko gradnjo pri­ lagodili sistem litega betona s tunelskimi opaži ter montažno gradnjo. Oba sistema sta že več let preizkušena v naši vsakdanji praksi. Poleg konstrukcijskih sistemov smo v novo usmeritev stanovanjske gradnje vključili tudi vse vzporedne prefabrikate, kot so fasadni elementi, stopnišča, dvigalni jaški, sanitarne enote . . . ipd. P o p o l n o m a n o v j e t o r e j l e p r i s t o p k z a s n o v a - n j u s t a n o v a n j s k e g r a d n j e . Zasnova: Fleksibilnost in variabilnost smo skušali vk j li­ čiti v vse možne nivoje do take stopnje, kot bi bila izvedljiva v danih pogojih. A vtorica: Elza Črepinšek, dipl. inž. arh., Razvoj­ na služba G IP Ingrad Celje, Lava. ELZA ČREPINŠEK Naš predlog zajema: a) variabilnost stanovanjskih gabaritov b) variabilnost etažnih zasnov c) variabilnost stanovanjskih tlorisov d) fleksibilnost posameznih stanovanj e) rast in združevanje stanovanjskih enot ad a) Stanovanjski gabariti se lahko sestavljajo v več različnih kombinacijah iz tipiziranih lamel. Lamele so konstrukcijske enote s površino mak­ simalne velikosti stanovanja (okrog 100 m2). Vez­ ni členi med lamelami so komunikacijske vertika­ le, ki so po svoji vsebini prilagojene višini objekta in prav tako tipizirane. Na eno stopnišče se navezujejo največ do 4 sta­ novanja v etaži, kar je odvisno od strukture sta­ novanj. Izločitev komunikacijskih vertikal iz stano­ vanjskega območja ima predvsem prednost glede zvočne izolacije in požarne varnosti stanovalcev. Lamele se lahko povezujejo v »točkovne« ali »verižne« tlorisne zasnove. Nizanje lamel 1. ST O LP IČ I 2. 3 LOK 3. V R ST N E N ISE n - + 4- + + + + L , _ r _ ---- ,__ I . O D P R T I KARE V 2APRT1 KARE o p o m b a ; KOMUNIKACIJA so iz k lju č e n e iz lam ele so samostojna e n o t a - v e z n i č le n , k i se PRILAGAJA ZASNOVI INETAŽNOSTI OBJEKTA Prikaz fle ks ib ilnos ti nosiln ih sistemov ). ZASNOVA LAMELE srednja lamela srednja lamela krujna lamela liti'beton mont. gradnja lil i beton krajna lamela mont. gradnja odprta površina 28 M brutto površina netto površina cca. tomunikucijska površina mm 1 nosilni razpon ima površino gursoniere. £ nosilni razponi tvorijo iumelo ali max. ’ stanovanjsko površino za 7-8 ležišč 2. POVRŠINSKA DELITEV L/ MELE GARSONIERA ■ 7 -8 LEZISC Slika 1. Primeri povezovanja lamel Slika 2. Primer različne kombinacije stanovanj ad b) Etažne zasnove se lahko spreminjajo po etažah v istem objektu, ker so lamele zasnovane tako, da potekajo instalacijske vertikale v jedru lamele. Če namesto masivnih sanitarnih blokov preide­ mo na lahka instalacijska vezja in lahke montažne sanitarne enote, je taka fleksibilnost možna. V sa­ mem jedru lamele je tudi uporabnost prostorov zaradi inštalacijskih vodov najmanj okrnjena. Hkrati pa je zkoriščena globina objekta za po­ možne prostore, kar je pogoj za racionalnost tlo­ risa. Možnost spreminjanja strukture stanovanj po etažah ima naslednje prednosti: — omogoča prilagajanje dejanskim potrebam, zlasti še, če gre za znane kupce stanovanj, — omogoča identifikacijo stanovalcev z odse­ vom notranje vsebine objekta navzven in hkrati razbija monotonijo vertikalne členitve fasade. ad c) Pri zasnovah stanovanjskih tlorisov smo upo­ števali najnovejše izsledke s področja psiholoških analiz osnovnih potreb in želja ljudi glede na bi­ valno okolje. V razvitem svetu je namreč prav v zadnjem času dan velik poudarek psihološkim analizam na tem področju zaradi hitrega naraščanja nevroz, za kar se iščejo vzroki tudi v bivalnem okolju. Iz teh ugotovitev bi navedli le glavne: Osnovne težnje človeka so usmerjene v zado­ voljevanje primarnih potreb, kot so: — zaščita in varnost, — identifikacija, — separacija in komuniciranje, — potrebe družinskega ciklusa. Sekundarne potrebe so pogojene s stopnjo so­ cialnega in kulturnega razvoja, materialnimi zmog­ ljivostmi in vsemi spremljajočimi dejavniki, ki se jim želimo prilagoditi, kot so: kulturno in prosvet­ no udejstvovanje, prezentacija v javnosti, status v družbi. Pri naših zasnovah smo v prvi vrsti težili k oblikovanju fizioloških tlorisnih zasnov, ki so os­ nova za duševno uravnovešenost. Vsakemu stanovalcu mora biti dana možnost oscilacije med socialnostjo in individualnostjo že v najožjem bivalnem okolju. Možnost izolacije po­ sameznika je neobhodna potreba človeka za spro­ stitev in stik s samim seboj, prav tako pa potre­ buje tudi občutek bližine soljudi, da se ne čuti osamljenega. V našem predlogu nove usmeritve stanovanj­ ske gradnje smo skušali vsaj delno popraviti tudi pomanjkljivost v družbeni stanovanjski gradnji —• to je brezosebnost. Človek mora čutiti v svojem bivalnem okolju pripadnost in samoupodobitev. Ta težnja se čuti zlasti v individualni gradnji, medtem ko jo je v kolektivno gradnjo teže vključiti. Delno smo jo skušali zadovoljiti s širšo ponudbo tloris­ nih rešitev za enake stanovanjske površine, ki upo­ števajo različne življenjske navade in različne po­ trebe glede na strukturo in dejavnost družinskih članov. ad d) Glede na to, da je v vsakem stanovanju mož­ no fiksirati le instalacijske vertikale, ostala deli­ tev prostora pa je izvedljiva po želji stanovalca s predelnimi stenami ali le s pohištvom, je fleksi­ bilnost zagotovljena v znatno večji meri kot doslej. ad e) Rast stanovanjskih enot je laže izvedljiva v usmerjeni individualni gradnji kot v blokovni gradnji. Vendar bi z ustrezno regulativo take mož­ nosti obstajale tudi tu. Možnosti so naslednje: — nakup rezervne površine, ki se dodela kas­ neje, — združevanje manjših stanovanjskih enot v večje, — izgradnja podstrešij (vertikalna rast stano­ vanja). K onstrukcijske zasnove: Kot je omenjeno v uvodu, smo novo usmeri- ter v stanovanjski gradnji zasnovali na tehnolo­ gijah, ki jih že uporabljamo v vsakdanji praksi. To sta tehnologija litega betona s tunelskimi opaži in montažne konstrukcije z našim odprtim montaž­ nim sistemom. a) K onstrukcijske zasnove z litega betona Da bi dosegli določeno stopnjo fleksibilnosti, smo nosilni sistem celic spremenili v prostorsko Primeri variantnih tlorisnih rešitev na isti Rc,st stanovanjske enote pri usmerjeni stanovanjski površini individualni gradnji HORIZONTALNA RAST ZDRUŽEVANJE MANJŠIH SIAM ENOT A « B = C V E R T IK A L N A RAST IZGRADNJA PODSTREŠJA A I Al j Al j A -» A T Slika 3. Prikaz primerov variantnih tlorisnih rešitev Slika 4. Primer rasti stanovanjskih enot pri usmerjeni individualni gradnji Slika 5. Aksonometrični prikaz konstrukcijske zasnove lam ele iz litega betona mrežo »pasovnih nosilcev«, ki omogočajo povezo­ vanje celic in prelivanje prostora v širini 4,20 m brez vidnih nosilcev pod stropom. Za nosilni raz­ pon smo v prvi fazi izbrali 4,80 m, globina celic pa je 6 oziroma 7,20 m. Ta razpon dopušča izvedbo z obstoječo opremo, saj so stene enake debeline 15 centimetrov, stropovi pa so zaradi skritih nosilcev ojačeni od 15 do 20 cm. Konstrukcija lamele je zasnovana tako, da je v sredini nosilni križ s kraki 60 oziroma 120, od­ visno od višine in vezave lamel ter slopi 120 ozi­ roma 240 cm ob obodu lamel. S tako konstrukcij­ sko zasnovo je možna gradnja objektov tudi do P + 10 (po aproksimativni statični presoji). Pri izboru nosilnega sistema smo težili za tem, da ohranimo fasadni pas nenosilen, ker je to prvi pogoj za notranjo fleksibilnost prostora in svobod­ no razmeščanje odprtin. Pritličje naj ima zaradi potresno ugodnejše zasnove polne nosilne stene brez večjih proboj ev in naj tvori togo prostorsko podnožje objekta. Zaradi te »zaprtosti« pritličja je to namenjeno zgolj pomožnim prostorom. Kolikor so v pritličju potrebni lokali, se lahko izvedejo kot aneksi ob objektu s samostojno mon­ tažno konstrukcijo. b) M o n tažn i s is tem nudi naj višjo stopnjo flek­ sibilnosti, vendar dopušča etažnost le do P + 3. Osnovni elementi konstrukcije so: — stebri, — nosilci, — Pi plošče. Pri pritličnih objektih so možni s temi ele­ menti razponi 12 X 12 m (usmerjena individualna Slika 6. Aksonometrični prikaz konstrukcijske zasnove v montažni izvedbi gradnja), pri večetažnih pa dajemo prednost raz­ ponom 7,20 X 7,20 m. Tako se dosežejo velike proste površine, ki se lahko poljubno členijo. Tudi tu velja načelo, da so inštalacijske vertikale nameščene v srednjem območju objekta, neposredno ob komunikacijah, da ostanejo površine ob fasadah proste. Prednosti montažnega sistema so: — večja fleksibilnost, — hitra montaža, — serijska proizvodnja elementov in neodvis­ nost od vremenskih vplivov. Pomanjkljivosti so: 1. večja etažna višina, 2. omejitev etažnosti na P + 3, 3. dražja izvedba. Montažne konstrukcije pa so se izkazale kot ekonomične pri organizirani individualni zazidavi vrstnih in atrijskih hiš, ker omogočajo tudi faz- nost izgradnje. Oba konstrukcijska sistema dopolnjujejo pre- fabrikati, ki so tudi že uvedeni v vsakdanjo prak­ so v naši stanovanjski gradnji. To so: — montažni fasadni elementi, — cvetlična korita in balkonske ograje, — montažne stopnice in dvigalni jaški, — sanitarne enote, — razni pregradni elementi ipd. Kot je že omenjeno, je fasada nenosilna z na­ menom, da se omogoči svobodno zapiranje prosto­ rov. Za zapiranje fasad je možno uporabiti poljub­ ne izvedbe prefabriciranih elementov, ki pa naj Možnosti delitve fasadnih površin j bodo pritrjeni tako, da so zveze ločljive (npr. vi­ jačenje). V našem predlogu smo se glede na boljše gradbeno fizikalne lastnosti opredelili za masivno izvedbo. Ti elementi imajo ustrezne akumulacijske in tudi zvočno izolacijske lastnosti. Hkrati izpol­ njujejo tudi zahteve po trajnosti fasadnih površin. Izdelani so iz kvalitetnih betonov minimalne marke MB 400. Površinska obdelava je lahko iz fasadne klinker obloge, silikonske fasadne barve, pranega kulirja ali vidnega betona različnih struk­ tur. Izolacijo tvori vložek stiropora, kaširan z alu- folijo. P ri debelini stiropora 5 cm dosežejo elemen­ ti izlacijsko vrednost K = 0,75 W/m2 K < K dop. III. klimatsko cono, pri debelini 8 cm pa 0,45 W/m2 K (optimalna izolacija). Sistem horizontalnih vertikalnih in obložnih fasadnih elemntov za bočne fasade omogoča izo­ lacijo celotnega objekta brez toplotnih mostov in s poljubnim razmeščanjem odprtin. Obdelave Da se omogoči izraba fleksibilnosti, ki jo nudi konstrukcijska zasnova, morajo biti tudi obdelave temu prilagojene. — Talne obloge naj bi bile v vseh prostorih razen v sanitarijah enotne, da se omogoči poljubno razmeščanje pregradnih elementov. — Stene: Tudi za fiksne stene velja enako kot za talne obloge. Obdelave morajo biti enotne in nevtralne. — Stropovi morajo biti enakomerno obarva­ ni pred montažo pregradnih elementov. Inštalacije Enako kot za obdelave velja tudi za inštalaci­ je. Tudi te se morajo izvesti tako, da čim manj ovirajo svobodno delitev prostora. Pri odpadnih vodah se mora upoštevati, da radij priključkov na vertikalo ne sme biti večji od 5 m, za fekalije pa ne večji od 3 m. Sanitarne prostore smo zato kon­ centrirali ob jedru z glavnimi vertikalnimi vodi. Sanitarne celice naj bi bile v lahki montažni izvedbi, da se lahko pri predelavah stanovanj pre­ stavijo ali odstranijo. Pri centralnem ogrevanju naj bi se prešlo na enocevni sistem, ker omogoča prefabrikacijo ele­ mentov in kontrolo porabe energije. Za polno izrabo fleksibilnosti bi bilo najbolj primerno talno ogrevanje. Elektroinštalacije naj bodo skrite v konstruk­ ciji, vsi priključki pa bi morali biti razmeščeni po obodu objekta. Razvodi za posamezne prostore naj bi se izvedli v inštalacijskih letvah ob stenah. Zaključek Le s takim celovitim pristopom k fleksibilnim zasnovam —: od primarnih prek sekundarnih in terciarnih sistemov gradnje, se lahko vgrajena fleksibilnost izkoristi v polni meri. Sicer bodo ostali vsi večji stroški, ki se vložijo za to novo kvaliteto bivanja, neizkoriščeni. Pa tudi sicer osta­ ne še vedno odprto vprašanje, kako to »vgrajeno« fleksibilnost v praksi izkoristiti. Obstajajo namreč še številne ovire, ki jih bo treba prebroditi, kot so: regulativa, finančne zmogljivosti stanovalcev, od­ nosi lastništva in najemništva ipd . . . Dokazano je, da so za vgraditev fleksibilnosti v stanovanjske objekte potrebni dodatni stroški, ki odstopajo od klasičnih zasnov tudi za 20—30 %>. Z a t o je r a c i o n a l n o » v g r a d i t i « f l e k s i b i l n o s t l e d o t a ­ k e m e r e , d o k a t e r e o b s t a j a j o r e a l n e m o ž n o s t i z a n j e n o u p o r a b o . Pred uvedbo tovrstne gradnje bi bile potrebne detajlne analize z upoštevanjem danih pogojev in jasno bi morale biti postavljene zahteve glede bo­ doče usmeritve stanovanjske gradnje nasploh. Opisani sistem fleksibilne gradnje, ki smo ga razvili v naši razvojni službi, doslej še ni bil reali­ ziran. Je v fazi idejnih zasnov in aproksimativnih statičnih presoj. Ker pa imamo opremo in prefabrikate za opi­ sane sisteme že v redni proizvodnji, realizacija teh predlogov ne bi zahtevala večjih posegov v vsak­ danjo prakso. Troslojni montažni dimnik sistema Schiedel UDK 697.8 SLAVKO ŠKETA Problematiko na področju dimnikov lahko de­ limo v naslednji dve skupini: 1. Področje predpisov in standardizacije, kjer lahko ugotovimo porazno stanje, saj je v veljavi samo standard za protipožarno zaščito in 2. Problematiko izbire ustreznih materialov in konstrukcije dimnika ter njegovo dimenzionira­ nje, kar bomo v nadaljevanju podrobneje analizi­ rali. Problem odvoda dima se je pojavil z gradnjo večetažnih objektov. Prvotna odprtina v strehi je sedaj odprtina v stropu in strehi in ti odprtini je bilo potrebno povezati, ograditi, da se dim ni širil po zgornjem nadstropju. Tako so nastali prvi dim­ niki, ki so bili običajno leseni in kasneje prema­ zani z glino. Imeli so velik presek, da jih je bilo mogoče po potrebi znotraj popravljati. Zaradi ve­ likega preseka in majhne višine so imeli slab vzgon, prav tako pa so se tudi večkrat vneli in po­ vzročili požar. Ti požari so prav gotovo eden iz­ med vzrokov, da so snovatelji predpisov za dim­ nike posvetiti protipožarni zaščiti največjo pozor­ nost. Žal so ti predpisi tudi edini na področju dim­ nikov, čeprav je področje kurilne tehnike in grad­ nje ustreznih dimnikov relativno dokaj zahtevno področje. V gradbeništvu se je tehnološki razvoj dokaj hitro razvijal. Z gotovostjo lahko ugotovimo, da razvoj dimnika ni sledil temu razvoju, celo izgub­ ljal je pomen, ki ga je nekoč imel, tj. osrednje me­ sto v družinski hiši in izredno lepo oblikovano zu­ nanjost na delu strehe. V modernem projektiranju pogosto za dim­ nik ni prostora. Nekoč so imeli dimniki stene, de­ bele minimalno 25 cm, danes ga nekateri žele vključiti v stene debeline 20 cm. Prav gotovo se nam ni treba vračati nazaj, vendar ne smemo po­ zabiti, da brez dobrega dimnika še tako izpopol­ njeno kurišče ne more dobro funkcionirati. Pri projektiranju in graditvi stanovanjskih objektov moramo povsod vključiti tudi dimnik, ker ga bo­ mo gotovo potrebovali, tudi če ga trenutno ne. Kljub določenim zastojem pa lahko danes ugo­ tovimo, da je tudi pri razvoju dimnika v pretek­ lem desetletju napravljen velik napredek. Sodo­ ben dimnik je sestavljen iz več vrst materiala (od­ visno od zahtevane funkcije), ki je sestavljen v večslojni konstrukciji. Sodoben dimnik bi moral zadovoljiti naslednjim zahtevam: 1. Temperaturni odpornosti ki je sposobnost materiala, da brez poškodb zdrži visoke temeperature dimnih plinov. A vtor: Slavko Šketa, dipl. inž., Žalec, A škerčeva 4, In d u strija gradbenega m ateria la G radnja. Temperaturno odporni materiali so šamot in specialne pločevine, medtem ko so nekateri, ki se tudi uporabljajo za te namene (npr. opeka, beton, salonit), neodporni za večje temperaturne spre­ membe. V dimniku so relativno velike temperaturne oscilacije. Dimnik mora biti statično stabilen, mo­ ra imeti posebne kvalitete kot samostojen objekt in kot objekt v objektu. Da to dosežemo, moramo omogočiti dimniku neovirano delovanje, kar pa je možno samo z večslojno konstrukcijo dimnika, kjer ima notranja obloga dimnika možnost neovi­ ranega delovanja. 2. Ustrezni toplotni zaščiti, ki je pomembna zaradi zaščite nosilnih konstruk­ tivnih elementov dimnika in okoliških elementov pred temperaturno napetostjo. Prav tako pa je po­ membna tudi zaradi povečanega vzgona. Pri ne­ ustrezno izoliranih dimnikih lahko pride do raz­ pok zaradi termičnih obremenitev, ki povzročijo, da dimnik ni več neprepusten za plin in stabilen, poleg tega pa kvarijo estetski videz objekta. 3. Ustrezni toplotni kapaciteti, to je lastnosti dimnika, da v določeni meri aku­ mulira temperaturo dimnih plinov. Pri kotlih manjše moči s prirodnim vlekom se priporoča upo­ raba dimnika majhne toplotne kapacitete, ker se v tem primeru potrebni vzgon ustvari takoj po vžigu. V dimniku z veliko akumulacijsko sposob­ nostjo se dimni plini ohlajajo v hladnem dimniku, kar otežava vžig. 4. Odpornosti proti kislini, ker pri izgorevanju goriva med drugim prihaja do oksidacije žvepla, ki je prisotno v gorivu, v žvep­ lov dioksid in trioksid, ki se spajata z vodno paro v agresivne kisline, ki lahko uničijo material dim­ nika. Ta pojav je prisoten posebno v primeru, ko imamo nizke temperature dimnih plinov, tj. pod temperaturo rosišča. To se dogaja pri: — normalnem delovanju kotlov, ki imajo iz­ redno visok izkoristek, — delovanju kotla z zmanjšano kapaciteto, — premalo izoliranem dimniku zaradi ohlaje­ vanja, — zaradi povišanja temperature rosišča pri delovanju kotla z viškom dodatnega zraka. Praktično se vsem tem verjetnostim ne more­ mo izogniti, zato mora biti material dimnika od­ poren proti kislini, da zagotovimo njegovo trajnost. 5. Nepropustnost za plin, to je zahtevi, da dimnik ne prepušča dimnih pli­ nov navzven niti ne vsesava okoliškega zraka v no­ tranjost. Če dimnik ni neprepusten za plin, pri­ haja do: — kondenzacije vodne pare in tvorbe kislin zaradi viška zraka, — pojava neugodnih vonjev in — zastrupitve s strupenimi komponentami dimnih plinov, zato je tudi neprepustnost za plin vgrajenih dimnikov izredno pomembna. Navedenim zahtevam je mogoče zadovoljiti samo s sistemom večslojnega dimnika, ki ga se­ stavljajo ustrezni materiali glede na posamezno funkcijo. Le večslojna konstrukcija omogoča upo­ rabo več vrst materiala in daje možnost neovira­ nega dilatiranja, kar je bistvenega pomena za tra j­ nost dimnika. Konstrukcijo dimnika, ki v največji meri za­ dovoljuje navedenim zahtevam, sestavljajo: — notranja samotna cev, ki je odporna proti kislini in obstojna v ognju; gladke stene in okrogli presek cevi omogočajo najugodnejši pretok dimnih plinov, minimalne upore in najmanjšo dimenzijo. — zunanji plašč oziroma nosilni element dim­ nika iz lahkega betona, v katerega se vstavi s a ­ m o t n a cev. Zaradi uporabe lahkega betona in iz­ vedbe z zračnimi odprtinami deluje tudi kot izo­ lator. Izdeluje se kot enojni ali dvojni in v kom­ binaciji z ventilacijskimi odprtinami; — izolacijski sloj, ki je zredno pomemben v konstrukciji dimnika. Omogoča neovirano dilati- ranje šamotne cevi, istočasno pa omogoča izvedbo optimalne izolacije. V normalnih pogojih služi kot izolator zračni prostor, ki ga deli v zaprte komo­ re vrvica tervola, ki se vstavi na stikih plašča. Funkcija tervolne vrvice je tudi, da šamotno cev elastično vpenja v plašč dimnika. Vsi našteti elementi, vključno tudi priključ­ ni komadi, so industrijsko izdelani. S tem je mož­ nost nekvalitetne izvedbe dimnika minimalna. Na vsakem gradbšču lahko s temi elementi izdelamo kvaliteten dimnik, seveda ob pravilni montaži. V novejšem času se pri gradnji stanovanj vgra­ jujejo dimniki etažne višine. Vgrajujejo se kot zbirni dimniki, ki so pogosto tudi rezervni. Kon­ strukcija etažnega dimnika (element etažne višine) je tudi troslojna. Namesto šamotne cevi je tu vgra­ jena cev iz specialne pločevine in polna izolacija iz tervol volne. Uporaba pločevine omogoča zmanj­ šanje dimenzij dimnika in teže, kar vpliva na laž­ jo manipulacijo pri transportu in montaži. Manjše dimenzije pa racionalno povečujejo uporabno po­ vršino stanovanja. Navedene troslojne dimnike proizvaja IGM GRADNJA Žalec, ki je specializirano podjetje za proizvodnjo in montažo dimnikov. Proizvodni pro­ gram zajema dimnike od profila 13,5 do 100 cm, oziroma za moči kotlov od 5 do 10 tisoč KW. Ti dimniki se lahko vgrajujejo praktično povsod, kjer so prisotne peči in kotli — v novih ali sta­ rih individualnih hišah, stanovanjskih in družbe­ nih objektih ter v industriji. Funkcija dimnika termoenergetskega postro­ jenja je, da — odvede dimne pline v atmosfero, — omogoča optimalne pogoje izgorevanja v kurišču in — omogoča takšno difuzijo v atmosferi, da ne prihaja do prekomernega onesnaževanja. Da bi to dosegli, moramo obravnavati kotel, dimno vodni kanal in dimnik kot funkcionalno ce­ loto. Vsak od teh sestavnih elementov ima svoj namen oz. nalogo in se mora prilagoditi določenim prirodnim zakonom. Le enotno in usklajeno delo­ vanje vseh sestavnih elementov postrojenja nudi želeni, tehnično optimalni učinek pri največji mo­ goči ekonomičnosti. Vsako enostransko forsiranje posameznega sestavnega elementa negativno vpli­ va na pravilno in ekonomsko delovanje termoener­ getskega postrojenja. Glede na število priključenih peči lahko dim­ nike delimo na zbirne in lastne, ki pa so lahko vgrajeni v objekt (tako imenovani hišni) ali kot prosto stoječi. Število priključkov, ki se lahko priključi na eno vertikalo, se določi glede na moč peči, njihove skupne moči in predvidene vrste goriva. Za kotle večjih moči, kotle na plin z umetnim vlekom pa do kotlov centralne kurjave se pripo­ roča priključiti vsak kotel na svoj dimnik. Le na ta način lahko funkcionalno in ekonomsko optima- liziramo dimnik oziroma celotno postrojenje. Višina dimnika se preračunava, ker je od nje odvisen potrebni vzgon za normalno delovanje ku­ rišča, vezan na izračun premera dimnika in zaradi zahtevane difuzije dimnih plinov, ki preprečuje onesnaževanje. Najmanjša višina dimnika, vgraje­ nega v objekt, je določena že z višino objekta ozi­ roma s standardi in priporočili ob upoštevanju po­ ložaja objekta, okoliškega reliefa in atmosferskih razmer. Za kotle večjih moči je določevanje višine dimnika bolj zahtevno. P ri izračunu je potrebno upoštevati tudi parametre mejnih vrednosti ones­ naženosti atmosfere. Ti kriteriji žal niso enotni in enako ostri za vsa področja v Jugoslaviji. Način določevanja preseka dimnika je odvisen od vrste kotla, ki je lahko s prirodnim ali umet­ nim vlekom. Za določevanje preseka dimnika se običajno uporabljajo norme DIN 4705. Za industrijsko proizvedene montažne dimni­ ke, katerih karakteristike so vnaprej poznane, se lahko premer dimnika določi iz znanih diagramov. Vendar pa je potrebno prim erjati dejanske podat­ ke in pogoje s tistimi, ki so bili upoštevani pri do­ ločevanju diagramov, ker so v praksi pogosto dru­ gačni. To je pogost pojav, posebno pri kotlih več­ jih moči. Jugoslovanski sejem gradbeništva in gradbenega materiala v Gornji Radgoni od 28. 9 . - 4 . 1 0 . 1981 POROČILO S POSVETOVANJA O SISTEMIH GRADNJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV V GORNJI RADGONI Posvetovanje je v okviru jugoslovanskega sej­ ma gradbeništva in industrije gradbenega materia­ la organizirala ZDGITS (Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije) s sodelovanjem Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slove­ nije pri Gospodarski zbornici Slovenije in z Go­ spodarskim razstaviščem v Ljubljani oziroma Po­ murskim sejmom v Gornji Radgoni. Za posvetovanje je bilo prijavljenih 26 refera­ tov na razpisano temo, udeležilo pa se ga je 140 gradbenih strokovnjakov, poleg Slovenije (90) še 50' iz republik Hrvatske, BiH, Srbije, Makedonije lin SAP Vojvodine. Referati posvetovanja so bili deljeni na tri de­ le »A«, »B« in »C«, četrti del pa je bil namenjen zaključni razpravi ob »okrogli mizi«. Posvetovanje je prvi dan, 29. septembra ob 10. ur odprl tovariš Andrej Miklavčič, dipl. inž., na­ mestnik predsednika Republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo Slovenije kot zastopnik službeno zadržanega predsednika to­ variša Marka Vraničarja, dipl. inž. Navzoč je bil tudi pomočnik Vlado Ovčar, dipl inž. Pred začetkom posveta je udeležence — kot domačin — pozdravil še tov. Ivan Kovač, direktor sejma v Gornji Radgoni. Celotno posvetovanje je bilo oba dneva v ki­ nodvorani v Gornji Radgoni in je potekalo po vna­ prej predvidenem programu, praktično brez zasto­ jev in ob velikem zanimanju udeležencev. I. del »A« — torek, 29. novembra 1981 (od 10. ure do 13.15) je obsegal 8 referatov, ki so bili or­ ganizatorju še pravočasno dostavljeni, da jih je bi­ lo možno tik pred posvetovanjem (zahvaljujoč pri­ zadevnosti Partizanske knjige v Ljubljani) pove­ zati v enotno brošuro, ki je bila na voljo vsem pri­ javljenim udeležencem na samem posvetovanju. Referati dela »A« so bili naslednji: Mr. Boris Majaron, dipl inž., Maribor: Izbor konstrukcijsko-tehnoloških sistemov v stanovanj­ ski graditvi Dr. Mirko Pšunder, dipl. inž., Maribor: Eko­ nomičnost načrtovanja stanovanjske graditve Radovan Šunjka, ing., dipl. ek., Interservis, Novi Sad: Tla, stena, strop — končna dela v luči stabilizacijskih teženj (v srbohrvaščini) Janez Brezovec, ing. dipl. ek., GC Ljubljana, Spremljanje produktivnosti v stanovanjski gradnji — na objektu Mirko Ramšak, dipl. inž., ZRMK Ljubljana: Toplotna zaščita stavb Savo Volovšek, dipl. inž., ZRMK Ljubljana: Zvočna zaščita stavb Dr. Peter Fajfar, FAGG Ljubljana: Potresna varnost stavb Referat Zidane zgradbe v seizmičnih področ­ jih mag. Mihe Tomaževiča, ZRMK Ljubljana je zaradi zadržanosti avtorja izostal (je pa vnesen v skupno brošuro). V času od 13.15 do 16. ure odmor (kosilo, ogled sejma). II. del »B« — torek 29. septembra 1981 (od 16. ure do 19.15) Predvideni uvodni referat akademika prof. Branka Žežlja, Beograd: Smernice daljneg razvoja industrijalizacije stanbene izgradnje u Jugoslaviji je prebral prof. Sergej Bubnov, ker je bil avtor službeno zadržan. Referat je bil izjemno vključen k referatom pod »A« v že omenjeno brošuro (t. i. »belo knjigo«). Referate, ki so sledili, je organizator posveta (ZDGITS) prejel le v izvirnikih in jih ni bilo mo­ goče pred posvetovanjem združiti v celoto, ker so prihajali z znatnimi zamudami, do zadnjih dni pred posvetovanjem. V delu »B« je bilo tako pre­ črtanih (po avtorjih) skupno enajst prispevkov. Niko Reya, dipl. inž., GRADIS Ljubljana: Gradisova gradnja fleksibilnih stanovanj — sistem POP — prosto oblikovanje prostora Elza Črepinšek, dipl. inž., INGRAD Celje: Raz­ voj fleksibilne stanovanjske gradnje v GIP IN­ GRAD Celje Radovan Dimitrijevič, dipl. inž., Inštitut za ispitivanje m aterijala Srbije, Beograd: IMS si­ stem — skeletna konstrukcija od prednapregnu- tog betona (v srbohrvatskem jeziku) Boško Petrovič, dipl. inž., Inštitut za ispiti­ vanje materijala SR Srbije, Beograd; Ispitivanje seizmičke stabilnosti sistema IMS (zaradi zadrža­ nosti je prečital referat R. Dimitrijevič v srbo­ hrvatskem jeziku) Mirko Radulovič, dipl. inž., NEIMAR Novi Sad: Izkustva RO NEIMAR — o primjeni sistema IMS u stanbenoj izgradnji (v srbohrvatskem je­ ziku) Danilo Magajne, dipl. inž., Goriške opekarne: PMS — prostostoječi montažni sistem Vladimir Savov, dipl. inž., in Dušan Lazare­ vič, dipl. inž., RAD Beograd: Prikaz krupnopa- nelnog sistema RAD-BALENCY (referiral V. Sa­ vov v srbohrvaščini) Dr. Miodrag Veljkov, dipl. inž., in dr. inž., Predrag Gavrilovič, Inštitut za inž. seizmologijo Skopje: Eksperimentalne in analitične preiskave seizmične stabilnosti velikopanelnog sistema (refe- rira l P. Gavrilovič, v srbohrvaščini) M uharem Bolič, dipl. inž. arh., VEGRAD Vele­ nje: Pregled razvitih tehnologij sistemov Tonica Rijavec-Piščanec, dipl. inž., SGP Gorica Nova Gorica: Stanovati boljše — reševanje fleksi­ bilnosti in variabilnosti stanovanj v sistemu litega betona I I I . d e l »C« — sreda, 30. septem bra 1981 (od 8.30 do 10.30) Ob 8.30 do 9. ure barvni zvočni film beo­ grajskega podjetja RAD (vezan na referat dan poprej): O realizaciji objektov po sistemu RAD- BALENCY, je prikazal tovarno vseh elementov za gradnjo, vključno z veliko separacijo ob bregu Save in samo gradnjo številnih stanovanjskih blo­ kov v Beogradu z veliko zmogljivostjo produkcije stanovanj na leto. Od 9. ure dalje, nadaljevanje posvetovanja s še 5 referati (od 7 prijavljenih): M artin Goršek, dipl. inž., SIGMA Žalec: Upo­ raba inštalacijskih sanitarnih sten v različnih gradbenih sistemih Dušan Bajc, dipl. inž., SALONIT Anhovo: Termoizolacijske plošče sistema Salonit-Anhovo Jane Janc, dipl. inž. in Stanislav Polanič, PO­ MURJE M urska Sobota: Murpen — toplotno in zvočno izolacijski m aterial Slavko Šketa, inž., IGM Gradnja Žalec: Tro- slojni m ontažni dimnik sistema Schiedel Janko Kač, dipl. ek., ITEO pri Gospodarski zbornici L jubljana: O inform, sistemu o predvi­ deni g radnji objektov za potrebe izvajalcev grad­ benih del in IGM ter ostale proizvajalce vezane na gradnjo objektov Izostala sta prijavljena referata: Janez Brezovec, ing. dipl. ek., GC Ljubljana: M inimalni k rite riji za ocenjevanje investicijskih naložb v gradbeništvu in V ladim ir Frolov, dipl. inž., Staninvest L jub­ ljana: Obrazložitev k predlogu smernic za projek­ tiran je in gradnjo stanovanjskih objektov S tem je bil program samega posvetovanja izčrpan. I V . d e l — Z a k l j u č n a d i s k u s i j a (okrogla miza) sreda, 30. septem bra 1981 (od 11. ure do 12.30) Zaradi sorazmerno velikega števila (26) refe­ ratov in večinske želje referentov, da bi nastopili že prvi dan posvetovanja (dejansko skupaj 19 referatov), ni bilo možno najti časa za razpravo prej kot šele po končanem posvetovanju. Ta raz­ prava je zaradi znižane udeležbe referentov uspela le delno, čeprav je celotno posvetovanje dobro uspelo. K ljub naravnanosti na razpravo o re fera­ tih posvetovanja sta se v začetku diskusije nena­ povedano prijavila še 2 dodatna prispevka, ki sta se premalo konkretno vključevala v izhodiščno tematiko posvetovanja: Mag. Lojze Capuder, GIPOSS, Ljubljana je govoril o temi: Usklajeno dolgoročno planiranje, pogoji za racionalizacijo stanovanjske graditve in afirm acija tehnoloških sistemov Vesna Kegl-Šalehar, dipl. ek., ITEO pri Gospo­ darski zbornici L jubljana pa O vplivu urejanja družbenoekonomskih odnosov na racionalizacijo stanovanjske graditve Šele za tem je sledila krajša razprava, kjer so sodelovali: Milenko Dimitrijevič, dipl. inž., KOZARA B anja Luka: O konkretnih izkušnjah uporablje­ nega sistema IMS v Banja Luki po dveh potresih na tem področju Radovan Dimitrijevič, dipl. inž., Inštitut za ispitivanje m aterijala S rbije Beograd: O vplivih korozije na stike pri konstrukcijah po IMS sistemu M uharem Bolič, dipl. inž. arh., VEGRAD Ve­ lenje: O smotrnejši izrabi toplotne in druge ener­ gije (s kalorim etri) v stanovanjski zgradnji M irko Ramšak, dipl. inž., ZRMK Ljubljana: N ekatera dodatna pojasnila k temi lastnega refe­ ra ta o toplotni zaščiti stavb K er ni bilo drugih diskutantov, je predsedu­ joči prof. Sergej Bubnov podal globalno oceno prikazanih referatov, vključno z ugotovitvami po­ sebne recenzijske komisije organizatorja (ZDGITS: prof. Bubnov, inž. B urnik in inž. Megušar), ki je pred posvetovanjem pregledala in strokovno oce­ nila predvsem prispevke za »B« in »C« del posve­ tovanja. — Posvetovanje je možno realno oceniti za zelo uspelo, vendar ne zadošča, če bi se zadovo­ ljili le s tem, kar je bilo prikazanega; — zmotno bi bilo, če bi prevladal vtis, da vse rešu je ta le dva sistema graditve (IMS in RAD- BALENCY), ki sta bila na posvetovanju prikazana precej obširno (tudi s filmom); — posvetovanje bi p rav veliko pridobilo, če bi se na predhodna vabila in neposredne pozive p rijav ili vsaj še nekateri od drugih v Jugoslaviji poznanih sistemov stanovanjske graditve, kot npr.: iz Slovenije — tunelska, panelna in celična grad­ nja; iz SFRJ pa (če naštejemo samo najbolj znane) npr. Trudbenik in Kongrap iz Beograda, Jugomont iz Zagreba, Vranica iz Sarajeva, Karpoš iz Skopja, H idrogradnja iz Čačka in še nekateri; — premalo je bilo tud i povedanega o p ri­ dobivanju naravnih gradbenih m aterialov (virih, metodah, izkušnjah); — vsekakor pa je bilo zelo koristno, da so se gradbeniki (z m ajhnim i izjemami) iz vseh repub­ lik in pokrajin SFRJ sestali in po daljšem več­ letnem presledku izm enjali izkušnje, kar naj bi bilo koristno vnaprej bolj sistematično nadalje­ vati in dopolnjevati. Posvetovanje je zaključil v imenu prireditelja ZDGITS organizacijski vodja posvetovanja Maks Megušar, dipl. inž. (kot predsednik komisije za pripravo posvetovanja). Poleg zahvale vsem ude­ ležencem — tako referentom kot poslušalcem — se je še posebej zahvalil sodelujočim iz ostalih republik, posebno podjetju RAD iz Beograda za odličen strokovno inform ativen film. Posvetovanje je bilo zaključeno ob 12.30 uri, 30. septem bra 1981. P. s. Za sestavni del tega poročila naj se š te je ’ še navedba potrebnih organizacijsko tehničnih po­ datkov o poteku posvetovanja. Organizator ZDGITS je v program u izvedbe predvidel, da bi se za vsak del posvetovanja lo­ čeno volilo delovno predsedstvo, ki naj bi ga na­ čelno sestavljali po en predstavnik prireditelja, tj. ZDGITS, en predstavnik gradbeništva Slovenije in predstavnik iz drugih republik. To je bilo dosled­ no izvršeno, zato so v teh delovnih skupinah so­ delovali: od organizatorja: — Janez Kokol, dipl. inž., predsednik I. O. ZDGITS — prof. Sergej Bubnov, glavni urdnik G rad­ benega vestnika JUGOSLOVANSKI SEJEM GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MATERIALOV Z MEDNARODNO UDELEŽBO V GORNJI RADGONI Letošnji sejem gradbeništva in gradbenih m a­ terialov je potrdil, da obstaja potreba in so dani pogoji za njegovo organiziranje ter izvedbo. Na sejm u naj bi bili prikazani najnovejši dosežki na področju graditve investicijskih objektov v vseh fazah, to je od priprave investicijsko-tehnične do­ kum entacije, prek gradnje po sodobnih tehnologi­ jah sodelujočih izvajalcev (gradbenih, montažno- inštalacijskih, zaključnih in drugih del) ob uporabi najprim ernejših kakovostnih materialov, pa vse do predaje investitorjem v racionalno obratovanje. Prednost specializiranih sejmov v prim erjavi s splošnimi sejmi je prav v tem, da na enem samem prostoru tako gradbeniki kakor tisti, k i njihove storitve potrebujejo, dobijo h iter in sorazmerno tem eljit pregled nad vsemi panogami te r dejav­ nostmi, torej tudi nad tistim , kar jih trenutno n a j­ bolj zanima. Če sejem sprem ljajo še posebne stro­ kovne razstave, predavanja, informacije in posve­ tovanja, je seveda njegova uspešnost toliko večja. R a z s t a v n i d e l s e j m a Sejmišče v Gornji Radgoni obsega 50.000 m 2 urejen ih in komunalno opremljenih razstavnih po­ vršin, od katerih jih je 9000 m2 v pokritih in za­ p rtih prostorih. Na letošnjem sejmu gradeništva in gradbenih m aterialov je bilo vključenih 325 jugoslovanskih ter 50 tu jih razstavljalcev iz 8 — France Martinec, dipl. inž., podpredsednik predsedstva ZDGITS kot predstavnik gradbeništva Slovenije: — Ivan Jecelj, dipl. inž., VTŠ M aribor — mag. Boris Majaron, M aribor — Vida Jug, inž. gr., podpredsednik ZDGITS iz Murske Sobote iz drugih republik pa: — Bogdan Koprivica, dipl. inž., Institu t za ispitivanje m aterijala, Beograd — Ismet Badič, dipl. inž., Kozara Banja Luka — Jožo Juroš, dipl. inž., Tempo Zagreb P ri »okrogli mizi« pa so bili poleg naštetih še: — Niko Burnik, dipl. inž., GRADIS Ljubljana — dr. Mirko Pšunder, M aribor — M uharm Bolič, dipl. inž., VEGRAD Velenje Oba dneva posvetovanja je solidno in priza­ devno sodeloval pri predvajanju številnih diapo­ zitivov in filma operater tov. Maks Irgolič iz Gor­ nje Radgone. Maks Megušar, d i p l . inž. držav. Zavzeli so skupaj 30.000 m 2, pri čemer je ostal nezaseden le del razstavišča na prostem. Kot je že iz preglednega sejemskega poslovne­ ga kataloga razvidno, so predstavile na sejmu n ji­ hovo proizvodnjo in drugo dejavnost vse pomemb­ ne delovne organizacije gradbeništva v širšem smislu v Sloveniji. Poudarek je bil dan najnovej­ šim dosežkom v ekonomičnosti gradnje in novim tehnologijam tud i za najzahtevnejše konstrukcije. Zadovoljivo so bili prikazani gradbeni stroji. Dob­ ro so bili zastopani m ontažerji in inštalaterji, med tem ko je bilo nekaj vrzeli v prikazu zaključnih (obrtniških) del. Opekarji so učinkovito razstavili kompletni program proizvodnje, kar velja tudi za izdelovalce izdelkov iz naravnega in umetnega kamna. Zelo bogat izbor so prikazali proizvajalci izolacijskih m aterialov, kar je bilo skupaj z do­ sežki na področju ogrevanja (uporaba sončne ener­ gije, toplotnih črpalk itd.) predm et posebne pozor­ nosti obiskovalcev. Nazorno so bili podani prefab- ricirani betonski izdelki in konstrukcije, pa ob­ delava lesa te r kovin, stavbno pohištvo, uporaba plastičnih in sintetičnih mas v gradbeništvu in še m arsikaj, saj vsega ni mogoče naštevati. Žal pa letošnji sejem še ni nudil enako celovitega pre­ gleda gradbeništva v širšem jugoslovanskem pro­ storu. Razloge za to je iskati tudi v vsesplošni psihozi ob naglem omejevanju gradenj, varčeva­ nju na vseh področjih (vključno udeležbo na pre­ številnih splošnih sejmih), v sorazm erni oddalje­ nosti, še nedoseženem zaupanju do lokacije itd. Nedvomno pa se bo jugoslovanska udeležba v p ri­ hodnje naglo povečevala, saj so jo mnogi napo­ vedali že ob tem sejmu. Udeležba tu jih razstav- Ijalcev pa bo seveda odvisna od možnosti prodaje eksponatov. Sejem gradbeništva in gradbenih materialov je obiskalo ca. 25.000 ljudi. Prikazane so bile mno­ ge novosti, plod neutrudnega dela naših strokov­ njakov, k ar bo pospešilo nadaljn ji razvoj gradbe­ ništva in vplivalo na večjo ekonomičnost v investi­ cijski graditvi. Močno je bila poudarjena tudi po­ slovna stran sejma, o čemer pričajo opravljeni številni poslovni dogovori o sodelovanju kakor tu ­ di sklenjene pogodbe o prodaji eksponatov in red­ ne proizvodnje. S t r o k o v n e p r i r e d i t v e , k i s o s p r e m l j a l e s e j e m 1. P o s v e t o v a n j e o s i s t e m i h g r a d n j e s t a n o v a n j ­ s k i h o b j e k t o v Posvetovanje je organizirala Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije ob so­ delovanju in sofinanciranju Splošnega združenja gradbeništva in IGM pri Gospodarski zbornici Slo­ venije in GR L jubljana oz. Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, Gradbenega centra Slovenije iri ZRMK. Posvetovanje je bilo 29. in 30. septembra. V povzetkih je bilo podanih 24 referatov na temo pod gornjim naslovom, med njimi: Pod do izbora konstrukcijsko-tehnoloških sistemov, Racionaliza­ cija stanovanjske graditve v fazi priprave doku­ mentacije, Tla-stene-strop, Sprem ljanje produk­ tivnosti n a objektu, Toplotna zaščita, Zvočna za­ ščita, Potresna varnost stavb in refera t akademika B ranka Žežlja Smernice nadaljnjega razvoja in industrializacije stanovanjske graditve v Jugosla­ viji. Vsi našteti in referat Zidane zgradbe v sei­ zmičnih področjih so objavljeni v posebni brošuri. V ostalih re fera tih pa so bili predstavljeni sistemi graditve stanovanj, izdelki nekaterih proizvajal­ cev itd. Posvetovanja, ki je bilo v kino dvorani v Gornji Radgoni, se je udeležilo 140 gradbenih stro­ kovnjakov, od tega 50 iz krajev zunaj Slovenije. Oceniti ga je mogoče kot zelo uspelo, bi pa veliko pridobilo, če bi bilo obogateno še z nekaterim i dru­ gimi v Jugoslaviji priznanim i sistemi gradnje sta­ novanj. Vsekakor pa je bila že ta jugoslovanska izmenjava izkušenj po večletnem presledku zelo koristna in bi jo morali nadaljevati ter dopolnje­ vati bolj sistematično. 2 . P o s v e t o v a n j e o c e s t n i g r a d n j i Republiška skupnost za ceste L jubljana je 1. oktobra 1981 v dvorani delavske univerze v Gor­ nji Radgoni organizirala posvetovanje na temo: Aktualnosti v cestni gradnji. O bravnavana so bila predvsem vprašanja: — vpliv vozišč na varnost vožnje, — vpliv soli na ceste, cestne objekte in okolje, — nekateri aktualni postopki izvedbe. Vsi našteti problemi so prisotni že od zasnove cest in je razumljivo veliko zanimanje za to posve­ tovanje v strokovnih krogih. Udeležilo se ga je 50 gradbenih in strojnih inženirjev te r tehnikov iz v rst projektantov, operative, investitorjev, ZRMK in drugih. Udeleženci so menili, da je bilo posvetovanje zelo koristno in uspešno, navzlic ne­ katerim tehničnim pomanjkljivostim (nezadostna zalfemnitev, prem ajhna dvorana ipd.). 3. P o s v e t o v a n j e o U p o r a b i s o d o b n i h t e h n o l o ­ g i j v g o v e d o r e j i i n r a c i o n a l n a g r a d n j a h l e v o v z a g o v e j o ž i v i n o . I z k u š n j e v S l o v e n i j i Organizator je bila Zadružna zveza Slovenije, pokrovitelj pa Zadružna zveza Jugoslavije. Na po­ svetovanju, ki je bilo od 30. 9. do 2. 10. v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih, so bila med drugim obdelana naslednja področja: — Načela in izkušnje p ri gradnji objektov za proizvodnjo m leka in mesa, — G radnja objektov z uvajanjem sodobne teh­ nologije govedoreje, — Betonske konstrukcije in montažni elemen­ ti v gradnji hlevov, — Kovinske konstrukcije hlevov, — Lesene konstrukcije in betonski montažni elem enti v gradnji hlevov, — Oprema in kovinski montažni elementi za hleve. Posvetovanje je bilo združeno tudi s strokov­ nim i ogledi vzorčnih objektov in tržno usm erjenih km etijskih gospodarstev. Na posvetovanju je bilo 110 udeležencev, od tega 50 iz Slovenije. Tako v organizacijskem kot v strokovem pogledu je posvetovanje izredno us­ pelo. V Radinu so dani res odlični pogoji, vključno za tehnično stran izvedbe. Zaključki posvetovanja so zanimivi tudi za širši krog gradbenikov. 4 . P o s v e t o v a n j e o m e t o d i o b l i k o v a n j a s t a n a ­ r i n i n t o č k o v a n j a s t a n o v a n j Posvetovanje je organizirala Zveza stanovanj­ skih skupnosti Slovenije na podlagi študije z ena­ kim naslovom, ki je rezu ltat dela Gradbenega centra Slovenije. Zanim anje je bilo izredno, saj je prišlo več kot 200 udeležencev. V času sejma je bila tam tudi seja izvršilnega odbora Zveze, nam e­ njena zlasti vprašanjem graditve stanovanj in oblikovanju cen. Posvetovanje je povsem uspelo, čeprav so se tudi tu pokazale nekatere že prej omenjene pom anjkljivosti tehnične narave. 5 . K i n o s e j e m Treba je omeniti še okrog 15 strokovnih fil­ mov, katere so redno ali občasno prikazovali pred­ stavniki nekaterih delovnih organizacij. Zaradi aktualnosti in zanimivosti so pritegnili številne obiskovalce sejma. Sklepne misli o letošnjem sejmu in nadaljn ja us­ m eritev Iz vsega navedenega kakor tudi iz pismenih odgovorov anketiranih razstavlj alcev te r iz razgo­ vora z njim i izhaja, da je letošnji sejem gradbe­ ništva in gradbenih m aterialov z mednarodno udeležbo v celoti uspel. To še zlasti, če upoštevamo sedanje, za gradbeništvo izredno neugodno stanje na tržišču investicij in da je bil organiziran prvič po 20-letnem premoru. S tem pa je potrjena p ra ­ vilnost usm eritve organizatorja, da se takšne sej­ m e p rire ja tudi v prihodnje. Taka je bila tudi so­ glasna ugotovitev prireditvenega odbora, ko je na seji 16. 11. 1981 obravnaval zaključno poročilo o sejmu. Istočasno je bilo predlagano oz. dogo-* vor j eno: — Poročilo se sprejm e kot dobra osnova za nadaljn je delo. — Prihodnji sejem gradbeništva in gradbenih m aterialov bo v letu 1983. Datum bo predložil or­ ganizator po predhodni uskladitvi z drugim i sejmi. — Dosedanji prireditveni odbor in delovna skupina ostaneta, s tem da se še dopolnita z neka­ terim i predstavniki iz širšega jugoslovanskega prostora. — GR L jubljana in njegova enota v Gornji Radgoni naj prihodnji sejem organizirata skupaj s Splošnim združenjem gradbeništva in IGM Slo­ venije te r Jugoslavije ob najtesnejšem sodelova­ n ju z vsemi republiškim i in zveznimi gradbenim i društvi te r inštitucijam i. Zlasti pa bo treba zagoto­ viti sejemsko udeležbo večine združenega dela gradbeništva in IGM iz vse Jugoslavije. PROBLEMI PROMETA IN VZDRŽEVANJA VOZIŠČ V času sejma je bilo več tehničnih prikazov, prireditev in posvetovanj, kakor sledi: Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije: Posvetovanje: Določanje stanarin in strokovne osnove gospodarjenja s stanovanjskim i hišam i v družbeni lastnini. Splošno združenje Slovenije in industrije gradbenega m ateriala: P lenum slovenskih opekarn. Zveza društev gradbenih inženirjev in teh­ nikov Slovenije: Posvetovanje: O sistemih gradnje stanovanj­ skih objektov. Seja IO Zveze stanovanjskih skupnosti. Zadružna zveza Slovenije in Živinorejski ve­ terinarsk i zavod za Pom urje M. Sobota: Posvetovanje: Sodobne tehnologije v govedo­ re ji in racionalna gradnja hlevov — izkušnje v Sloveniji. — Delovna skupina naj takoj pripravi pro­ gramsko zasnovo naslednjega sejma. Upošteva naj dragocene letošnje izkušnje, m nenja in predloge. Sejem naj še bolj popolno prikaže vse novosti in racionalizacije. V strokovnem delu je treba dati težišče najbolj aktualnim vprašanjem tehnologij v gradbeništvu ob zelo solidni p ripravi in z upo­ števanjem določene specializacije že v izboru tem ter eksponatov. — Datum sejm a je treba določiti takoj in ga sporočiti vsem zainteresiranim, da ga bodo upošte­ vali v njihovih delovnih program ih za leto 1983. V času sejma je treba tam organizirati še druge strokovne prireditve, simpozije, ekskurzije itd. Kot zaključek tega sestavka je prim erno po­ noviti željo predsednika prireditvenega odbora, dipl. inž. Saša Škulja, zapisano v uvodniku letoš­ njega sejemskega kataloga: »Velik in lepo urejen sejemski prostor v Gor­ nji Radgoni te r izkušenost in prizadevnost domačih organizatorjev in ostalih sodelujočih naj bi ob vse večji udeležbi tako razstavlj alcev kot obisko­ valcev prispeval k vse večji afirm iranosti sejma, tako da bo postal tradicionalna prireditev in prikaz dosežkov jugoslovanskega gradbeništva, industrije gradbenih m aterialov te r proizvajalcev opreme za gradbeništvo, obenem pa srečanje gradbenikov vse Jugoslavije.« *V ir: Zaključno poročilo o sejm u in zapis seje p rireditvenega odbora 16. 11. 1981 B o g d a n M e l i h a r Republiška skupnost za ceste: Posvetovanje: Aktualnosti v cestni gradnji, vpliv vozišč na varnost vožnje, vpliv soli na cesto in okolje, dem onstracija novega stro ja za vgra­ jevanje asfalta (finišerja). Sejem je vodil prireditveni odbor s posebno delovno skupino v okviru že vpeljane podrobne organizacije Pom urskega sejma. Na površini 50.000 m2 urejenih razstavnih in komunalno oprem ljenih odprtih površin te r 9000 m2 pokritih površin je 300 razstavlj alcev iz cele Ju ­ goslavije te r 40 iz inozemstva razstavilo najno­ vejšo gradbeno opremo in gradbene stroje te r vrsto novih gradbenih materialov. Sejem je popestrila tudi stalna razstava sodobnih hlevov za vse vrste domačih živali z vso najsodobnejšo opremo. Sam sejem je potekal v glavnem pod zelo zaželenim in že večkrat poudarjenim geslom »Kako graditi ceneje«. Zveza društev inženirjev in tehnikov Slove­ nije je za posvetovanje in razpravo o sistemih gradnje stanovanjskih objektov izdala posebno brošuro z desetimi referati, ki so obravnavali tehnologijo gradnje, ekonomičnost objekta, konč­ na obrtniška in instalacijska dela, produktivnost gradnje, toplotno, zvočno in potresno zaščito ob­ jek ta in najnovejše smernice za nadaljn ji razvoj industrializacije stanovanjske gradnje v Jugosla­ viji. Nakazana je bila želja, da bi b il sejem v bo­ doče vsako leto in da bi vse jugoslovasko gradbe­ ništvo vsako leto na naj višji strokovni ravni ob­ ravnavalo vse tekoče probleme gradbeništva. Za nas cestarje je bilo posebno pomembno posvetovanje o cestni gradnji s posebnim poudar­ kom na vzdrževanju cest in mostov, ki so ga vodili predstavniki Republiške skupnosti za ceste. Na vzočih je bilo prek 100 strokovnjakov za ceste. Obravnavali so tri zelo pomembne teme: 1. vpliv vozišč na varnost vožnje, 2. vpliv soli na cesto, objekte in okolico in 3. nekatere postopke gradnje cest. V okviru posvetovanja, prikaza slik in gra­ fikonov znanstveno raziskovalnega dela te r razgo­ vora na dokaj visoki ravni smo zaznali naslednje bistvene ugotovitve: Če pri zaključnih asfaltnih slojih ne uporab­ ljamo prim esi vulkanskega izvora, se nam ta mi­ nim alni tren u tn i prihranek maščuje s prekom er­ nimi vzdrževalnim i stroški in znatno slabšimi po­ goji vožnje. Ker smo v L jubljani na novih vpadnicah upo­ rabljali za zaključne sloje v prvi vrsti apnenčeve kamenine, smo ugotovili, da znaša p ri hitrosti 60 km na uro zavorna razdalja 57 m. Ta ugoto­ vitev je za mestno področje, k jer nam lahko pešec povsod prečka vozišče, katastrofalna, in se mora maščevati na vrsti prometnih nesreč. Šele p ri hitrostih pod 60 km se na podobno zgrajenih voziščih zavorna razdalja bistveno zmanjša. Vsi pa vemo, da m ajhne hitrosti niso gospodarne, zato je pravilno, da upoštevamo ugo­ tovitve in uporabljam o v zaključnih slojih vozišč »asfaltni beton«, v prvi vrsti kam enine vulkan­ skega izvora. Ob posvetovanju in razpravi so sodelovali tudi predstavniki Zavoda za raziskavo m ateriala in konstrukcij, Inštitu ta za ceste in raznih cestnih podjetij. V glavnem so vsi soglašali z osnovno ugotovitvijo, da posvečamo vse premalo pozornosti zaključnim asfaltnim slojem in da imamo v Slo­ veniji na vsakem vozišču lahko lastno recepturo mešanic kam enin in bitumena. Vse to pa se nam nato m aščuje pri obrabi, p ri gnetenju, pokanju in celo p ri popolnem razpadu asfaltnih površin. N adaljnja velika pom anjkljivost na vseh vo­ ziščih so neravnine na prostem vozišču, k jer se nam obtežba vozila na prometno površino takoj poveča za trik ra t, v slabših razm erah celo do deset­ krat. Kako je takšno vozišče in vsa podlaga v tre ­ nutku katastrofalno prizadeta, si lahko le pred­ stavljamo. Zato je naša ponovna in ponovna dolž­ nost, da zgradimo zaključno površino z vso no­ silno podlago tako, da ne bo možen vertikalni prem ik vozišča. Tako ne bo nenadnega valovanja tovornjakov in avtobusov na odprtem vozišču, k jer so velike hitrosti, kar še bolj vpliva na po­ sedanje vozišča. Vsako najm anjšo neravnino na naših asfalt­ nih in gramoznih voziščih moramo takoj poravnati, sicer samo pospešujemo razpad površine oziroma nastanek asfaltnega ali gramoznega valovitega pe- rivnika. Vsi moramo vse resneje dojeti, da je pospešeni nenadni (trenutni) vertikalni pad in sledeči udar težkega vozila zelo velika škoda za vozišče, za vozila in zelo slabo vpliva na tovor, predvsem pa na uporabnika človeka, ki je v še tako dobrem vozilu nenadoma izpostavljen trenut­ nem u vertikalnem u sunku. Znanstveniki so nam dokazali, da je zlizana asfaltna površina po celotni dolžini takšnega vo­ zišča črna točka, ki pri velikih hitrostih prek 50 km /h povzroča same nesreče, poškodbe in smrti. Ugotovljeno je, da že 3,500.000 vozil v nekaj letih zliže in spolira asfaltni beton in da je treba takšno površino takoj sanirati. Vse premalo se poslužujemo ponovne uporabe u trjen ih asfaltnih slojev, boljših nosilnih podlag iz cementnih stabilizacij (100 kg cementa na m3 zme­ si) in vse premalo smo zavzeti za lastno prizvodnjo kam enin vulkanskega izvora, ki jo imamo v Roga­ ški Slatini, Kokri in Podnartu, pa tudi v Staho­ vici v Kamniški Bistrici. Ne moremo in ne smemo biti še nadalje odvisni od kvalitetne kamenine iz Lepoglave na Hrvaškem, da, celo iz uvoza iz Avstrije. Znanstveniki so ponovno dokumentarno doka­ zali, da so naši JUS standardi za asfaltne, pred­ vsem pa za zaključne obrabne sloje slabi in da jih je treba nujno po izkustvih na terenu dopolniti in prilagoditi našim vremenskim in prometno var­ nostnim razmeram. Zadnjih 10 let upada pri nas vgrajevanje kvalitetnih zmesi asfaltov tako, da je vedno več sredstev za obnovo in vzdrževanje starih asfaltnih vozišč in vedno manj za nove asfaltne površine. N adaljnji zelo hud uničevalec naših cest, vo­ zišč, mostov in n jih arm ature, vseh obcestnih be­ tonskih objektov in opreme te r celo obojestran­ skih cestnih zelenic je sol, ki jo prekomerno troši­ mo v zimskem času z željo, da bi za vsako ceno obdržali kopno in suho voziščno površino brez snega in ledenih plohov. Ne glede na to, da porabimo za zimsko vzdrže­ vanje cest v Sloveniji že prek 40—50 °/o vseh sredstev, ki jih letno zberemo za redno vzdrževa­ nje cest in mostov, in da smo porabili lansko leto 22.000 ton uvožene soli, pa le moramo preudariti, ali je bila takšna poraba dragocene soli resnično potrebna. Ali le nismo vse preveč soli porabili v prvi vrsti pred obrambo, ko smo se tudi zaradi udobja le preveč bali snega in ledenih ploh. Tu moramo resnično sprem eniti odnos. Verjetno bomo morali posamezno vozišče črtati iz rednega solje­ nja. Vsi se bomo morali bolj prilagoditi razmeram, pa čeravno bodo stali avtomobili nekaj časa v garažah. Poleg velikega stroška za soljenje deluje sol uničevalno tako na asfaltna kakor na betonska vozišča. Sol povzroča na vseh soljenih površinah podhladitev neposrednih slojev asfaltov in betona. Vse to pa deluje na vozišče razkrojevalno, saj lušči posamezna zrna kamenine in povzroča razpad posameznega zrna. Neprestano vdira v mikro m ajhne razpoke na površinah vozišč, v katerih kristalizira solna voda, in toliko bolj pospešuje razpad voziščne asfaltne ali betonske površine vozišč in vseh obcestnih objektov. K er je krčenje bitum na 20 k ra t večje kakor kamenine, nam pri vsakem soljenju, ko nastopi h itra tem peraturna razlika, toliko bolj izpadajo zrna asfaltnega betona. Enako se obnašajo tudi zrna pri vseh betonskih voziščih in objektih, ker ima cementna malta, ki veže kamenine, drugačen raztezni koeficient. To povzroča razpad betonov. Zato bomo morali posvetiti znatno več pozornosti uporabi soli, in sicer zaradi velikega stroška, po­ sebno pa še zaradi uničevanja že tako slabo izvr­ šenih asfaltnih in betonskih površin naših vozišč. Vsi uporabniki soli se bodo m orali podrediti in prilagoditi novim znanstvenim ugotovitvam. Spoznali smo, da se vse premalo poslužujemo starejših načinov gradnje in obnove vozišč s po­ vršinskim brizganjem vozišč v enem ali več slojih. Zaradi zaščite narave ob naših cestah moramo poleg varovanja zelenic skrbeti, da ne pride so­ ljena voda v naše podtalnice pitne vode. Tu bomo morali še m arsikaj utrditi, da ne bomo še mi ce­ starji poslabšali že tako slabo stanje naših voda. Grobemu obrisu posvetovanja naj sledijo ukre­ pi in nadaljnje ugotovitve naših strokovnjakov. C i r i l S t a n i č IZ GRADBENE ZAKONODAJE Pomembne spremembe zakona o graditvi objektov Po hitrem postopku je Skupščina SR Slove­ nije dne 25. decembra 1981 sprejela zakon o spre­ membah in dopolnitvah zakona o graditvi objek­ tov, ki je začel veljati 1. januarja 1982 in ki je bil objavljen v Uradnem listu SR Slovenije, št. 39/81. Spremembe se nanašajo na poglavje, ki obrav­ nava zagotavljanje sredstev za financiranje inve­ sticijskih objektov, torej na poglavje, ki u reja občutljiva in zelo pomembna vprašanja investi­ cijske graditve. Iz obrazložitve zakona sledi, da je bil glede na izjemne razmere na področju investicij v letu 1981 sprejet z veljavnostjo od 1. 8. 1981 do 31. 12. 1981 zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnjo in nakup določenih objektov in opreme v letu 1981. Zakon je pripomogel k usklajevanju obsega investicij z realnim i možnostmi, spodbudil razvoj priorite t­ nih investicij in zavrl neprednostne. Medtem je bil uveljavljen dogovor o družbeni in strokovni aktivnosti na področju investicij in o ustanovitvi komisije za oceno investicij v SR Slo­ veniji, ki je bil objavljen v Uradnem listu SR Slo­ venije, št. 24/81. P ri nas že deluje republiška ko­ m isija za oceno investicij in več regionalnih ko­ misij. Podlaga za delo komisij in za nosilce investi­ cijskega odločanja so republiški planski akti, zla­ sti pa resolucije o politiki izvajanja družbenega plana Slovenije. Določbe o družbenoekonomskem in strokovnem ocenjevanju upravičenosti investicij pa so takšne vrste, da zahtevajo trajnejšo uzakonitev. Zato so se po sklepu izvršnega sveta SR Slovenije te do­ ločbe vključile v ta zakon. Ostala določila v zvezi z načinom in postopki dela komisij za ocenjevanje investicij v SR Slo­ veniji pa so določeni z dogovori. Zakon ima dve poglavji, in to: V ila Družbenoekonomsko in strokovno oce­ njevanje upravičenosti investicij in V llb Zagotavljanje sredstev za financiranje investicijskih objektov. Istočasno zakon razveljavlja tre tji odstavek 86. člena zakona o graditvi objektov (UL SRS, št. 42/73 in 8/75), kar pomeni, da ne veljajo več do­ ločbe tem eljnega zakona o graditvi objektov, ki so se nanašale na sredstva za graditev investicijskih objektov. Novost v prvem poglavju (Vila) je v tem, da se z namenom zagotoviti čimbolj smotrno in učin­ kovito izvajanje investicijske politike v skladu s planskim i akti določa ocenjevanje družbenoeko- nomske upravičenosti investicijskih vlaganj. Mne­ nje in oceno investicij dajejo kom isije za oceno investicij, k i jih z dogovorom ustanove izvršni sveti skupščin družbenopolitičnih skupnosti, go­ spodarske zbornice, tem eljne banke in SDK. Pristojni organ uprav ljan ja nosilca investicije je dolžan obravnavati m nenje komisije za oceno investicij. V drugem poglavju (Vllb) ni v prim erjavi z doslej veljavnim i določili bistvenih sprememb. Sprememba je v tem, da je investitor dolžan, da najm anj dvakrat v letu (prej najm anj enkrat) ugo­ tavlja vrednost prekoračenj. Poseben poudarek je dan investitorju usm er­ jene stanovanjske gradnje. Ta mora k zahtevi za pridobitev gradbenega dovoljenja predložiti po­ trdilo stanovanjske skupnosti, da so s sam ouprav­ nim sporazumom o tem eljih plana stanovanjske skupnosti zagotovljena sredstva v obsegu in dina­ miki, ki omogoča izgradnjo investicijskega ob­ jek ta po predloženi tehnični dokumentaciji. Sprememba glede na doslej veljavni zakon je tudi v tem, da se za investitorja družbeno us­ merjene stanovanjske gradnje (prej gradnje za trg), ki gradi stanovanja, stanovanjske hiše in pripadajoče komunalne in druge objekte in na­ prave, ki so potrebne za uporabo stanovanj in stanovanjskih hiš, ne uporabljajo določbe 69 c do 69 č tega zakona, ki govori o zagotavljanju sred­ stev za f-inaciranje investicijskih objektov. Sprejet je bil tudi amandman, ki določa v 69 i členu, da se za investitorja stanovanj in stanovanj­ skih hiš ne uporabljajo določbe, ki veljajo za družbenoekonomsko in strokovno ocenjevanje upravičenosti investicij. Novi zakon tudi ne sprem inja doslej veljav­ nega določila, po katerem je organ tehnične in­ špekcije dolžan na zahtevo SDK ustaviti nadalj­ njo gradnjo objekta, če investitor nim a zanjo zago­ tovljenih finančnih sredstev. D enarne kazni za gospodarske prestopke in p re­ krške so povišane, k ar je razvidno iz 72 a in 72 b člena. Ta zakon je zelo pomemben za vse naše grad­ bene organizacije, ki nosijo veliko težo stabiliza­ cije. V l a d i m i r Č a d e ž , d i p l . i n ž . IZ NAŠIH KOLEKTIVOV SGP PRIMORJE, AJDOVŠČINA K a f i l e r i j a v S e s v e t s k e m K r a l j e v c u Ivestito r P IK Slijem e iz Zagreba n am erava zgra­ diti tovarno m esne moke v Sesvetskem K raljevcu na (podlagi p red e lav e klavnih odpadkov te r poginulih živali. To bo p rv i ob jek t take v rste p ri nas z m oder­ nim tehnološkam procesom in z m aksim alnim i izko­ ristk i. Investito r se je odločil za tehnologijo švicarske firm e M eyer iz Solothuma. Tehnološki del p ro jek ta izdelujejo v Švici, gradbeni del p ro jek ta p a v p ro ­ jek tivnem se k to rju SGP P rim orje za vodenje v tehno­ loškem sm islu je odgovorna veterinarska faku lte ta iz Zagreba, za koordinacijo izvajalcev p a invsstitor. Iz­ vajalci oprem e so : firm a Meyer, STT Trbovlje, J e ­ dinstvo Zagreb, TPK Zagreb, g radbenih del pa In te r­ public Zagreb te r SGP P rim orje Ajdovščina. O bjekt sestav lja ta dve la d ji razpetine po 20 m, dva aneksa in silos. Skupna površina je ca . 3000 m 2. K onstrukcijsko bosta za je ta oba sistem a, monolitni in skeletni te r obe v rsti gradnje , klasična in m ontažna. Zaradi razgibanega gabarita objekta-, ki ga zahteva tehnologija, različnih sistem ov in v rs t g radn je te r za­ radi otežkočene koordinacije m ed sodelujočimi pod­ je tji, p redstav lja izdelava tega p ro jek ta izredno za­ htevno nalogo. N o v a c e s t a s k o z i I s t r o Na cesti T unel Učka — Lupoglav je SGP P r i ­ m orje gradilo traso v dolžini 6100 m z vsem i objekti. Na glavni tra s i je podvoz D olenja vas, nadvoz L u­ poglav in m ost Molji. Vseh dovoznih cest je 5000 m, zgrajen je b il še nadvoz Prašiči. Z delom so pričeli 27. 3. 1979. K ar km alu, sredi leta, so se že pojavile nepredvidene težave. Zaradi vkopov in zasekov je prišlo do plazenja terena. P re ­ m ikale so se ogrom ne zem eljske mase. Tako je bilo po trebno n a p rim er usek, k je r je bilo izkopanih 1500 m 3 ponovno zasuti, saj je p laz ogrožal -cesto za Reko i nbližnjo Dolenjo vas. Geologi in geom eha­ n ik i so sondirali ves te ren od Učke do Lupoglava. N ato so b ile izdelane p ro jek tne rešitve sanacij plazov. V poteku te rase je bilo veliko sprem em b. Le za dva k ilom etra so ostali načrti nesprem enjeni. Skupno je drselo okoli 110.000 m 3 m ateria la . N ajvečji p laz je zaje l 40.000 m 3 m ateriala. R ešitev sta našla dva n ji­ hova strokovnjaka iz oddelka za p rip ravo dela, ki sta izdala načrt za 250 m dolg podporni zid v Do­ len ji vasi. Cas g radn je je b il bistveno k ra jš i kot p ri klasičnem načinu (za prib ližno 40°/o m anj delovnih ur). Tudi delovni oder in opaž n is ta potrebna, delo pa je bolj varno. V išina podpornega zida s tem elji v red je 12 m. Š irina tem eljev dosega ponekod celo 8 m etrov. Samo v zid je bilo vg rajen ih 9.000 m 3 b e­ tona. Teren je drsel šel v času gradnje, da jim je j a ­ m o zasipavalo in so m orali zato še bolj h iteti. V endar je zunanji videz zidu p r i g rad n ji po novem sistem u veliko lepši. Na vsej trasi je bilo 250.000 m 3 izkopa, vgradili so 24.800 m 3 tam pona in položili 6300 m 3 asfalta. De­ lavci SG P P rim orje so oprav ili velikansko delo, ki omogoča h itre jši razvoj za k ra je ob trasi. D e l a v B i t o l i S prevzem om del v B itoli je SGP P rim orje za­ poslilo p roste stro jne in prevozne zm ogljivosti za 5 mesecev. Investito r j-e R udarsko energetski kom binat iz Bitole, ki jo sestav ljajo 4 te rm oelek trarne skup­ no močjo 1000 MW in so še v gradnji. P ripada pa m u veliko nahajališče lignita, neposredno ob elek trarnah . P last prem oga cenijo na debelino 15 m, a je p rek rita z 20-40gm slojne zemlje. P rim orje je prevzelo dva izkopa ca. 1,000.000 m 3 raščenega m ateriala. P rv i izkop je v globini od 0 do 25 m, drugi pa se iprične v globini 10 m. Ta drugi izkop je nekoliko zahtevnejši, k e r je na p lato izkopa pozneje predvidena m ontaža velikega portalnega bagra. C R A C 2 0 0 , n o v i h i d r a v l i č n i v o d n i t o p Znana švedska firm a ATLASCOPCO je razvila nov način razb ijan ja nadm ern ih zrn-skal, ki so vedno problem v kam nolomih. Delovni potek je naslednji: — N apravo postavim o na skalo in hidravlični sve­ der izv rta lukn jo prem era 34 mm do globine 0,8 m. Izvrstno se p rep iha in očisti, sveder pa se v rne v svoj p rvo tn i položaj na zadnjem k ra ju lafete. — Istočasno, ko se sveder odmika, postavim o vodni top natanko na! center izvrtine. — S pritiskom na gum b za sprožitev se top polni z vodo (8 sekund). Vodni curek se avtom atsko izstreli, ko je tqp napolnjen. —• Skala se razbije, top in v rta ln i sveder se v r ­ neta v začetni položaj za naslednje razbijanje. Ves proces tra ja približno eno minuto. T aka iz­ vedba CRAC 200 doseže dva do tr ik ra t večjo p ro ­ duktivnost na izmeno in tud i stroški vzdrževanja so m inm alni. Poleg tega u p rav lja delavec celoten proces sedeč v udobni kabini, m ožnosti poškodb je m i­ nim alna, ni detonacij niti tre s lja jev kot p r i m in iran ju , ropot je zelo m ajhen, u p rav ljan je pa je enostavno in varno. Viir: glasilo PRIM ORJE, št. 2/81 ' --- :• ' .. ■ " ■ . ..... ........ : " SGP GORICA. NOVA GORICA K je in ka j gradijo? V Novi Gorici: kare VI, Osnovna šola Jug, Cen­ tra ln a lekarna V M irnu: SO-14 stanovanjski bloki, hala Ciciban V Šem petru: Podm ark III-kom unalije , hladilnica KK Vipava, dvigalni stolp pri s ta ri bolnišnici. V Podbrdu: P rediln ica Bača — stanovanjski blok V V rtojbi: špedicijski ob jek ti B (5, F1 in E l) V Anhovem : prizidek železniške postaje V A leksandrovcu: osnovna šola V Bovcu: K aninska vas I. in II. faza, K u ltu rn i dom, R estavracija Letni v r t V K obaridu: Hotel Zvezda, adaptacija m lekarne P lan ika V P odijubinu: RTP objek t V I ta liji-v Trbižu: stanovanjsk i objekt V Dolenji Trebuši: večnam enski objekt V T rzinu: kom unalne naprave V K ozar j ah: vrtec V D am berju: a trijska hiša V K opru: adaptacija m uzejske stavbe, sodišče. S tanovanjski bloki v Semedeli V Luciji: stanovanjski stolpiči, m arina V B uzetu: kovačnica Roč V D ekanih: Lam a Dekani V Somboru: P rehram beni kom binat, Remont. V Id riji: Proizvodni prostori Kolektor, M ercator. V O sijeku: Livnica. S tandard Na Reki: B rodom aterial V S arajevu: proizvodni prostori Visoko V Indžiji: h a la za tunelsko peč V M alencih: hlevski objekt V Pitom ači: proizvodni p rostori Borik Na U gljanu: Brodogradilište V Bački P alanki: proizvodni p rostori D orada P M S — H i t r a m o n t a ž a v e č n a d s t r o p n i h h i š G oriške opekarne. P ro jek t Nova Gorica, SGP K raški zidar in SGP Prim orje so kot izvajalci in finanserji raziskovalne naloge v Bukovici v enem dnevu zm ontirali prototipni objekt, prostostoječega m ontažnega sistem a PMS, in to dve nadstrop ji te r večji del strehe objesta dolžine 30 in širine 11 m etrov. M ontaža 1. in 2. nadstrop ja je bila izredno hitra, po 50 do 100 m 2 objekta vsako uro. P a vendar še niso zadovoljni. Tudi plošča bo m orala drugič s po­ pustitvijo avtodvigala sam a zdrkniti v prav i položaj in p ri tem avtom atično med seboj povezati zidne ele­ mente. Podporna konstrukcija p ritlič ja je bila delno m ontažna, delno izdelana na k ra ju samem. Po te- m ejiti analizi m ontaže pritlič ja so skrbno p reštud i- dali potek nadaljne montaže, na ogled ka tere so po­ vabili številne gradbenike in opekarje z zagotovilom, da bo v enem dnevu končana. M ontaža je stekla, vendar ni šlo vsef gladko. V organizaciji je še m arsi­ kaj m anjkalo, niso bili še ;p rav u igran i in že na p r ­ vem objektu so hoteli pokazati vse: različne razpone, zam ike zidov, različno polaganje elektro inštalacij v zidove, opečno in dem it fasado, opečno oblogo zidov v prostoru, kom binacije odprtin na fasadi, izvedbo balkonov, strehe v različn ih v išinah itd. O bjekt je h itro raste l pred očmi strokovnjakov iz razn ih k ra ­ jev Jugoslavije. Končno so m orali zaradi tem e ob 20. u ri p renehati po 14 u rah napornega dela. Ostalo jim je le še 12 plošč, katere so nam esto na streho razložili na tla. O bjekt pa je k ljub tem u sta l v vsej veličini ikot trd en dokaz velikega uspeha snovalcev in izvajalcev novega m ontažnega sistema. P repričan i so, da bo m ontaža naslednjih objektov po nadaljn i izboljšavi potekala še h itre je in bo po tem sistem u prav i užitek m ontira ti tudi nebotičnike. Var: VESTNIK SGP Gorica, št. 4/81 < S G P P IO N IR . N O V O M E S T O 3 5 l e t P i o n i r j a (povzeto iz uvodnika glavnega d irek to rja v ju b i­ lejn i ševilki glasila.) Iz skrom nih začetkov v le tu 1964, ko j a le nekaj sto delavcev s k ram pi in lopatam i organizirano p r i­ čelo Z obnovo Dolenjske, se je v 35 le tih kalila naša delovna organizacija v sodobno ojpremljeno gradbeno podjetje , ki je sposobno prevzeti najzah tevnejše gradnje n a dom ačem in tu jem tržišču. V le tu 1956, ko se je število zaposlenih zm anjšalo za več kot polovico, smo spoznali, da zap iran je v občinske okvire ne daje dobre perspek tive večjem u gradbenem u podjetju . Po tem le tu p rv ič zasledimo P ionirja v L jub ljan i, po desetih le tih pa smo uvideli, da je tud i slovensko Tržišče postalo prem ajhno. Raz­ širili smo ga na Hrvaško, v Bosno in zlasti izgradnjo hotelov n a obm orskih gradbiščih. Na bilo več ovir za prevzem del na katerem koli področju Jugoslavije. Le tako so bile naše zm ogljivosti vedno polnql zaposlene. Da bi bil naš razvoj še h itrejši, smo b ili p rv i pobudni­ ki za ustanovitev poslovne skupnosti GIPOSS v L jub ­ ljan i in m ed prv im i 4 DO, ki so ustanovile SOZD A driagradnje na Reki. Veliko bolj kot prehojena pot n as zanim a naša prihodnost. P rep ičan i smo, da bomo kos tud i seda­ n jim in ju tr išn jim težavam . Še bolje se bom o organi­ zirali in izkoristili vse n o tran je rezerve, predvsem pa bo lje delali. N aša usm eritev je v še več ji razširitv i tržišča po Jugoslaviji, zlasti ipa v inozem stvu. Ze sedaj delam o v Libiji, Vzhodni N em čiji in Sovjetski zvezi, vendar so to le začetki našega p rodora na tuje. Hoteli na Poljskem , ki smo jih z Im osom v kom ­ pletnem inženiringu »projektirali in zgradili v izred­ no zadovoljstvo investito rja , p r i tem p a dosegli dobre poslovne rezultate, so prelom nica za naše g ledanje na inozemsko tržišče. Tudi izkušnje, p ridob ljene na zah­ tevnih delih v L ibiji, nam bodo ko ristile opri prido­ bivanju novih del v neuvrščen ih državah. Delo v inozem stvu m ora b iti v prihodnosti naša osnovna usm eritev . Zavedam o se, da z dviganjem, cen ni več mogoče izboljševati poslovnih rezultatov, tem ­ več predvsem z dobro organizacijo dela te r p rip rav lje ­ nostjo ljudi, da se z dejan ji lotijo u resnič itve nalog. Ze začetek delitve dela, industria lizacija proizvodnje, predvsem prehod k m ontažni gradnji, je smer, s k a­ te ro smo lahko konkurenčni na svetovnih tržiščih. To p a zah teva od nas večja v laganja v obrate in v strokovni kader, ki m ora b iti nosilec takšne usm e­ ritve. D e l a v s e k t o r j u R e k a Pionirjevi delavci so prišli na R eko p red osmimi leti z dvem a brigadam a in m ehanizacijo, polni delov­ ne vnem e in volje. Pozneje jih je b ilo več, do š tiri­ sto, danes jih je le stodvainsedem deset. t Zgradili so tovarno m ontažnih elem entov za A dria- m ont v Š ku rin jsk i dragi, sosesko R ujav ica s 500 stanovanji, v D renovu 260 stanovanj, v Zam etu 102, v Srdočih I 300 in Srdočih II jih g rad ijo 220. Z gra­ dili so tudi z a je tja B akar, Viškova in Š kurin je. Z n ji­ hovo pom očjo so posamezna naselja dobila plin in te ­ lefon. V sekakor so dosegli lepe uspehe. Vir: glasilo PIONIR, št. 10 in št. 11/81 N o v a t o v a r n a k e r a m i č n i h i z d e l k o v v D o l g i v a s i V Lendavi so se sestali p redstavnik i 'keram ične industrije Liboje, M ercatorjeve TOZD S teklo iz L jub­ ljane, K onstruk to rja , In štitu ta za organizacijo, ekono­ m iko in tržn e raziskave p ri GZS, skupščine občine Lendava, z m adžarske stran i pa p redstavn ik i znane tovarne porcelana iz H erenda in FIM iz Budim pešte. Skupaj so preg ledali študijo o izvedljivosti p ro jek ta izgradnje tovarne keram ičn ih izdelkov v Dolgi rasi. Zmogljivost o b ra ta bi v tre h letih po zagonu do­ segla 1.000 ton keram ičnih izdelkov, od tega bi 40°/o izvozili. V novi tovarn i bodo izdelovali floristično, dekorativno, lončarsko, svetlobno in speciano keram i­ ko. Torej ne gre za izdelke, k i jih že im ata v seda­ n jem proizvodnem program u tovarna v L ibojah in Herendu. S lovenski p a rtn e rji bodo sodelovali v skupni investiciji s 73,5 °/o, madžasiki p a s 26,5 % . V H erendu zagotavljajo tud i trim esečno izučevanje 10 delavcev, za eno leto pa še posebnega svetovalca za u vajan je proizvodnje. V novem obratu bo mogoče zaposliti 180 delavcev, zgradili pa naj bi ga na zem ljišču K on­ struk to rjeve TOZD O pekarna Dolga vas, k je r je najm anj za 150 le t kakovostne surovine, možnost upo­ rabe neka te rih obstoječih opekarn išk ih objektov in bogata p rekm urska lončarska trad ic ija . K onstruk to r je kandidat za izgradnjo nove tovarne po lastnem si­ stem u m ontažne gradnje. Če bo še letos 'podpisana pogodba, bi prihodnjo pom lad že začeli graditi to skupno slovensko-m adžarsko tovarno. P o k l i c n a t r a d i c i j a i n e n a k o p r a v n o s t V SGP K onstruk tor m ed številnim i drugim i de­ lavkam i zaposluje 12 gradbenih tehnic 2 inženirki gradbeništva. Razen dveh delajo vse v neposredni proizvodnji v glavnem kot vodje gradbišč. V razgo­ voru so jih vprašali, zakaj so se odločile za težak gradbenški poklic, kako so b ile sprejete, kako se počutijo in uveljav ljajo na delovnem m estu v iz ra ­ zito m oškem okolju in kako usk la ju je jo svoje delovne dolžnosti z družinskim i obveznostmi. Iz n jihovih odgovorov je mogoče dokaj zanesljivo povzeti, da je na poklicno odločitev v večini p rim e­ rov odločujoče vp lival gradbeniški poklic očeta, torej nekakšna družinska poklicna trad icija . Dalje, da se lepo število gradbenic vzpenja vedno višje po lestvici družbene uveljavitve. Očitno je tudi, da ženske v la ­ gajo več časa dn naporov v u stv a ritev ozračja m edse­ bojne pomoči, podpore in razum evan ja v delovnem ko­ lektivu. Značilna je n jihova večja navezanost na ko lek­ tiv, sa j so v K onstruk to rju našle p rvo zaposlitev in so tam še danes, k a r je z a to delovno odganizacijo posebno priznanje. P ri K onstruk to rju se zaradi tega, k e r so ženske, nikoli dn v n ičem er niso čutile zapostavljene ali om ejene. Za u v eljav ljan je v gradbenštvu ne po- ali om ejene. Za u v eljav ljan je v Gradbeništvu ne po­ treb u je n iti več fizičnega napora n iti več zn an ja ’ kot moški, pač p a veliko več odločnosti kot v drugih poklicih. K er so zaposlene in v delu sam ostojne, s širšim obzorjem uspešneje nastopajo p red možmi in otroki in bolj racionalno zipolnjučejoi tudi družinske obveznosti. V ideti je, da so v K onstruk to rju p ri enakoprav­ nem; družbenoekonom skem ob ravnavan ju žensk očitno u b ra li p ravo pot, k a tero kaže n adaljevati tud i v p r i­ hodnje in sproti odprav ljati m oreb itne pom anjkljivosti. G r a d n j a o b j e k t o v z a p o t r e b e i n d u s t r i j e i n k m e ­ t i j s t v a Industrializacijo g radn je objek tov za potrebe in ­ du strije so pri K onstruk to rju začeli u v a ja ti le ta 1973. Danes na industrijsk i način pro izvajajo in m ontira­ jo dvorane nasledn jih program ov: — P rogram R. To so dvorane z ravno streho; nak lon 5 stopinj. Polnostenski arm iranobetonski no­ silci R1 srednjega razpona do 18.00 m etrov. R2 so polnostenski arm iranobetonski nosilci srednjega raz­ pona do 25,00 metrov. — P rogram L so dvorane z ločno streho. Ločni arm iranobetonski nosilci s red n jih in velik ih razponov. — Program D so dvorane s strešnim naklonom od 8 — 12 stopinj. D l paličn i arm iranobetonski nosilci razponov 10,00 do 20,00 m etrov. — P rogram F so dvorane s strešnim naklonom 12 stopinj te r arm iranobetonsko konstrukcijo , pose­ bej p rire jeno za po trebe km etijstva. F1 arm iranobe­ tonski nosilci m alih prerezov razpona 12,35 do 18,35 m etra. F2 arm iranobetonski nosilci m alih prerezov razpona 8,00 do 22,00 m etrov. — P rogram MEO So sprem ljajoči objekti indu ­ s trije v m ontažni izvedbi, lahko večetažni, razpona do 10,001 m etrov in ra s tra od 4,00 do 6,00 m. — P rogram MBF so m ontažne arm iranobetonske fasade, ki se lahko uporab ijo v kom binaciji z vsakim program om . Z izgradnjo novih obratov za proizvodnjo beton­ ske prefabrikac ije v Hočah in Lipovcih se K onstru­ k to rju odpirajo nove možnosti za razširitev in poso­ dobitev proizvodnje že osvojenih program ov in za u vajan je novih tehnologij izdelave te r m ontaže a r ­ m iranobetonskih elem entov za industrijske objekte. Z g r a d b i š č a p o d F e k e r s k o g o r c o D ela za nov radiotelevizijski dom v M ariboru, ki bo v e lja l nekaj nad 40 m ilijonov dinarjev , iso za­ čeli ju n ija letos, končali pa naj bi jih konec m arca 1982. G re za prvo fazo, to je za izgradnjo energetskega ob­ jek ta . G radbišče se n ah a ja na območju M aribor-jug, ob bodočem podaljšku Ulice p ro le tersk ih brigad. P ri g radbenih delih doslej ni bilo posebnih težav. P ro jek t je izdal B iro za investicije RTV L jubljana. V ir: GLASILO KONSTRUKTORJA, št. 7-8/81 I N O V IC E V O D A R JE V D e l o p r i T r e h r i b n i k i h k o n č a n o ? Dela p r i T reh ribn ik ih so se pričela v feb ru arju lani. P rvo tna investicija je predvidevala približno pol sta re m ilijarde, obsega pa u trd itev brežin te r napravo p re livn ih objektov. Ta dela so delavci VGP Maribor! končali v polovičnem roku in so nato p rešla v finalizacijo. Izm enjalo se je pet nadzornih organov, večkrat je prišlo do dvojnih de l in popravkov, ker oblika ni ustrezala okolju. N ajveč težav sio im eli z dodatno naročenim i deli, k i jih jel bilo iz tedna v te ­ den več. Poseben problem je b il izkop kanalizacije, dolge 400 m v trdem laporju , ki ga pa nadzorni o r­ gan ni pustil m in ira ti tem več so ga m orali izkopati ročno s kom presorjem . Potem je bilo treb a položiti še vodovod, elektriko, signalni kabel, robnike in k a - n ale te te r asfa ltirati cesto. K ljub nemogočim pogojem in rokom so cesto p rip rav ili do asfa ltiran ja p red 29. novem brom 1980, ko jo je ta k ra t zagodel sneg, tako da so se dela nadaljevala šele letos. t Letošnji začetek je b il obetavnejši in jav n a ob­ čila niso ob jav lja la več sam o kritik , am pak vedno več pohval. S tro ji in delavci so za letos končali delo, ven ­ d a r r ibn ik i še vedno niso končani. D ograjevali j ih bodo iz le ta v leto, tako da bo to eden naj lepših p a r ­ kov p r i nas. U rejali bodo tud i obronke P iram ide in K alvarije. V ir : NOVICE VODARJEV, št. 4/81 t ozd g i p m p j ä ä mm m K a j č a k a g r a d b e n i š t v o v l e t u 1 9 8 2 ? V začetku oktobra že poznamo glavne značilnosti zvezne in slovenske resolucije o po litik i u resn iče­ v an ja srednjeročnega družbenega načrta Jugoslavije oz. S lovenije v le tu 1982. Iz delovnega osnutka zvezne resolucije zvemo, d a naj bi realno porasel družbeni proizvodov za okoli 4 %>. Proizvodnja v gradbeništvu p a naj bi se zm anjšala v Jugoslaviji za 35°/o, v S loveniji p a za 0,5 %>. V Sloveniji se predvideva, d a b i investi­ cije v gospodarstvu celo porasle za 2,5 °/o, stanovan j­ ska g radn ja naj bi ostala na letošnji ravni, negospo­ d arska naložba p a naj b i se še močno skrčile. Za g rad ite lje stanovanj p rinaša resolucija dve zelo pom em bni določili: — Z aradi bolj učinkovitega izkoriščanja razpoložljivih sredstev za financiran je stanovanjske izgradnje bodo republike, avtonom ne pokrajine in občine omogočile delovnim organizaci­ jam , da neposredno organizirajo izgradnjo stanovanj za svoje delavce. Spodbujala se bo izgradnja stano­ vanj za tržišče in angažiranje osebnih sredstev za fi­ n anciran je stanovanjske izgradnje, bankam p a se bo omogočilo kupovati stanovanja za svoje varčevalce. Po tem besedilu naj bi bila spet dovoljena grad­ n ja stanovanj za trg (kar novi zakon o stanovanjski izgradnji v Soveniji ne omogoča) in b an k a naj bi se v im enu varčevalcev, tj. bodočih kupcev pojavila na tržišču brez posredovalcev (kot j ih p redvideva novi slovenski zakon). K a j p a G r a d i s ? Gradis po sedanjih predv idevan jih v le tu 1982 ne bo bistveno zm anjšal a li povečal obsega d e l v do­ movini, k je r bi im eli nekaj čez 7000 delavcev. V tujin i, k je r im ajo trenu tno okoli 700 delavcev, bi n jih število naraslo na 1000 poleg tega pa b i an g a­ žirali še večje število delavcev iz drug ih dežel v raz­ voju. P ri 20-odstotnem porastu cen bi v domovini u stvarili do 10,5 m ilija rd celotnega prihodka in okoli 3,1 m ilijarde dohodka. Tako bi realn i osebni dohodki ne padli in bi ostalo nekaj tud i za naložbe. V tujini predvidevajo večji izvoz izdelkov, povečanje investi­ cijsk ih del p a skoraj za polovico, to rej na vrednost realizacije okoli 53 m ilijonov do larjev te r vrednost čistega p riliva blizu 3 m ilijone dolarjev. Seveda so to le še p lanske prognoze, ki jim do uresn ič itve še m an jka celota n jihovih naporov. S e j e m s k i u t r i p Proizvodnji p rogram Gradisa, k i je b il prikazan na letošnjem m ednarodnem jesenskem velesejm u v Zagrebu in p rvem sejm u gradbeništva in gradbenih m ateria lov v G ornji Radgoni, je b il občudovanja vreden. P redstav ljen ni b il samo fin išer K6 in beto­ n a rn a SB 1000, tem več tud i ostali stroji, kot so: stroj za brušen je stropov, ročični sk reper RS-6, -posoda za transport betona s stransk im izpustom , polžasti dehi- d ra to r za 20 m 3 itd. K ar tesno je bilo na skrom nem prostoru v skrajnem kotu zagrebškega veleseim a. Mnogo bolj pa so ti izdelki prišli do veljave na sejm u v G ornji Radgoni, čeprav je bil poslovni uspeh m anjši. Zato p a je b il radgonski sejem bolj zanim iv zaradi osta lih p rired itev . V sakodnevni strokovni po­ sveti in sem inarji, k je r se je srečalo več ko t tisoč strokovnjakov, bodo p rav gotovo prispevali h konč­ nem u uspehu sejma, saj bodo slovenski in jugoslo­ vanski gradbinci le tako kos nalogam v zaostrenih pogojih gospodarjenja. Seveda pa je b ila vseskozi p riso tn a tudi m isel organizatorjev sejm a, naj ta< čim ­ bolj poveže vse dejavnike, ki sodelujejo p r i izgradnji investicijskih objektov te r s tem prim ore k cenejši, sm otrnejši in h itre jš i gradnji. D i s k e t a — n o v o s t v G r a d i s u Poenostavljeno bi rekli, d a je d isketa nap rava za prenos podatkov n a daljavo. G radis im a svoj računal­ nik, toda ta je v L jub ljan i. Zato je treb a t ja po n a j­ k ra jš i po ti poslati podatke in jih obdelane v rn iti n a ­ zaj. S pomočjo d iskete je npr. b ilanca (periodični ali zaključni račun) obdelana in v rn jen a v enem sam em dnevu gradbeni enoti v M ariboru. D isketa sestoji iz pisalnika, ek rana , diska, mode­ m a in m orda še kaj. Bistvo je disk, n a k a terega se m agnetno zapisujejo podatki. Ce bi j ih p isali na p a ­ pir, b i ga bilo k a r za je ten kup. Tudi časovno se n e da p rim erja ti, zlasti ne m orebitno poznejše iskan je po­ datkov. Iz diska jih lahko izberem o v nekaj sekundah. N aprava je uvožena iz Japonske. Vsi podatk i se po ­ šiljajo v cen ter AOP v L jub ljan i po telefonski liniji. Skoraj vse strokovne službe že upo rab lja jo te nap ra­ ve. Vir: GRADISOV VESTNIK, št. 282 SGP SLOVENUACESTE — TEHNIKA, LJUBLJANA P o v e z o v a n j e S C T v š i r š e a s o c i a c i j e z a u s p e š e n n a s t o p v t u j i n i V 11. štev ilk i G las kolektiva, glasila delavcev SGP Slovenija ceste-Tehnika, je glavni d irek to r Ivan Zidar, dipl. inž., zelo tem eljito in jasno razgrn il načrt nadaljn jega razvoja SCT, zlasti v pogledu o rganizira­ nosti in in teg racijsk ih procesov v gradbeništvu. Čla­ nek podrobneje obravnava osnovne cilje o rganizira­ nosti gradbeništva v sedanjih stab ilizacijsk ih napo­ rih in nu jn i p reusm eritv i na večji nastop v tujini. N ato navaja nekatere k rite rije in pogoje, k i so se izob­ likovali v delovni organizaciji glede nada ljn jega po ­ vezovanja in p redstav lja jo osnovo bodoče aktivnosti. Posebej pa je obdelano poglavje s podnaslovom : Po­ vezovanje SCT v širše asociacije za uspešen nastop v tu jin i; GV ga posreduje zarad i ak tualnosti in inform i­ ranosti: »Poleg sm ernic, kiot so zgoraj podane, pa nas konkretne naloge silijo v širše povezovanje na pod­ ročju gradbeništva! v republiki te r v SFRJ, hk ra ti pa se nam je tu d i /pokazala nu jnost m edpanožnega pove­ zovanja za nas tope v tujini. Na osnovi možnosti, ki jo nudi zakon o združe­ nem delu, sm o že vzpostavili skupnost združenega dela za m edsebojno poslovno sodelovanje, s sklenje­ nim i sam oupravnim i sporazum i na osnovi izhodišč 395. člena ZZD z delovnimi organizacijam i IM P L jub­ ljana, G IP G radis L jubljana, SGP P rim o rje iz A jdov­ ščine in K onstruk to r iz M aribora. Povezava predstav lja m edsebojno odvisnost ter skupno m otivacijo za uspeh vseh povezanih sub jek­ tov, h k ra ti p a je izpostavljen reprodukcijsk i sistem, k je r so vsi izvaja lc i proizvodno, poslovno in predvsem dohodkovno soodvisni. Sam oupravni akti, s katerim i smo ob delu vzpo­ stavili navedeno skupnost, nam pokažejo, da tak a povezava pom eni racionalizacijo poslovanja, zlasti na vseh sek torjih , k je r je s poenotenjem možno do­ seči ob zm anjšan ih stroških boljše rezu ltate . Tako je .poenoteno v okviru konkretnega nastopa v tu jin i poslovanje skupn ih služb, v okviru možnosti, ki jih zakon nudi pa smo izpostavili enioten sistem p lan iran ja del, operativne izvedbe del, pogojev dela, nastanitve, zdravstvenega varstva , m eril za nagra jevan je delav­ cev, disciplinske odgovornosti itd. Izrecna prednost te povezave p a je v enotni k o ­ ordinaciji del, ki poteka p rek skupnih organov, ki im ajo h k ra ti skupno predlagalno funkcijo za vse sa­ m oupravne organe v povezanih delovnih organizaci­ jah , p ri čem er je tud i na področju poslovnega odlo­ čan ja p r i konkretnem poslu izpostav ljena enotnost. Izrecna p rednost te povezave pa je v enotni koor­ d inaciji del, ki po teka prek skupnih organov, ki im a­ jo h k ra ti skupno predlagalno funkcijo za vse sam ou­ p rav n e organe v povezanih delovnih organizacijah, p r i čemer je tud i na področju poslovnega odločanja p ri konkretnem poslu izpostavljena enotnost. P o trd itev pravilnosti tak ih povezav in organizi­ ranosti je tud i priznanje, ki smo ga bili deležni od SDPR, k i je hk ra ti poudarila, da bo prav ta oblika služila kot model gradbeni operativ i Jugoslavije p ri povezovanju za nastopanje v tu jin i. Z lasti je poudar­ jeno, da tak način nudi m ožnost vzpostaviti dohod­ kovne odnose tako, da je podrobno opredeljena m ed­ sebojna odgovornost, soodvisnost, skupni interes te r način določanja partic ipacije p ri skupno ustvarjenem prihodku te r h k ra ti solidarizacija rizika, ki je p ri ta ­ k ih nastopih objektivno podan. Poudarim o lahko, da je p ra v na področju odgo­ vornosti v teh povezavah p re k norm iran ja v sam ou­ p ravn ih ak tih nare jen korak napre j od zgolj pavšal­ nega n av a jan ja odgovornosti. V teh ak tih smo nam reč p recizira li tudi osebno odgovornost z natančno oz­ načbo posam eznih delavcev; te r področij, za katera ta odgovornost velja. H kra ti je enak sistem odgovornosti vzpostavljen tud i v poenotenih ustreznih poslovnikih te r d rug ih splošnih ak tih , ki v e lja jo za vse delovne or­ ganizacije, vključene v tej skupnosti. K ot izhodišče za naprej bomo to skupnost še okrepili s širšim vključevanjem te r povezovanjem sposobnih te r za in teresiran ih delovnih organizacij, p ri čem er bomo poskušali glede na potrebe dela z vk ljučevanjem tud i delovnih organizacij s področja drugih panog, ki so poslovno povezane p r i izvajan ju del V tu jin i, s čim er bomo dosegli n jihov širši interes za uspešno poslovanje te r optim alno izvedbo 'prevze­ tih del. Sistem odgovornosti p a bo h k ra ti selektivni fak tor, k i naj elim inira tis te delovne organizacije, ki take odgovornosti ne m orejo prevzeti te r niso sposob­ ne izvršiti prevzetih nalog, v skladu s pogodbenimi dokum enti v zahtevanih rokih in kvaliteti. N a koncu je treba poudariti, da bomo V perspek­ tivi širše povezanosti še napre j sodelovali z drugim i asociacijam i te r bomo upoštevali področja, ki jih P o­ slovna skupnost Rudis uspešno obvladuje, zlasti m ar­ keting in Consulting, podpirali n jen nada ljn ji razvoj te r se Vključevali v vse oblike nastopa v okviru te poslovne skupnosti tako, da ne bomo posebej razv i­ ja li tis tih področij, ki jih je P S Rudis že dioslej u s­ pešno obvladala. Po načelu specializacije bomio pri n a ­ stopih v tu jin i uporabili potencial R udisa na opisanih področjih, s čim er bomo dosegli, da se oba koncepta ne bosta pokrivala, pač pa uspešno dopolnjevala.« V zaključku naj navedem , da SO' zgornja izvajanja h k ra ti povzetek izvedene razp rave p rek sam oupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij in konkre­ tizacija dela program a, ki sem ga predložil ob p rev­ zemu dolžnosti, zato menim, da bodo trd n a Opora n a ­ d a ljn ji akciji. R o m u n s k a d e l e g a c i j a n a o b i s k u v S C T R om unska delegacija n a ravn i popredsednika zveznega sekre taria ta za p rom et je obiskala delovno organizacijo SCT. P red tem so si gostje ogledali m o­ dern iz irane objekte na letališču Surčin v Beogradu, DO P lanum iz Beograda te r Kosovoprojekt. K er SCT, TOZD P ro jek t s svojim i p ro jek tan ti lahko ponudi p ro jek tan tske sto ritve tu d i za letališča, so potekali razgovori v tej smeri. D elegacija si je ogledala film o rekonstrukciji letališča B rn ik in barvne posnetke zgrajen ih objektov z vseh področij dejavnosti. Nasled­ n ji dan so si gosti ogledali ljub ljansko zahodno ob­ voznico, avtocesto L jub ljana P osto jna te r ob jek ta na Prim orskem . V ir: GLAS KOLEKTIVA, št. 11/81 B o g d a n M e l i h a r IZ RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE UDK 69.721.011.2:69.022 K-240/3081-80 I Z D E L A V A V Z O R Č N E G A P R O J E K T A ( E T A L O N S K I P R O J E K T ) Z A S T A N O V A N J S K I O B J E K T , K I U P O Š T E V A U K R E P E R A C I O N A L I Z A C I J E , I . d e l G radbeni center Slovenije, L ju b ljan a (1980) L e o n S k a b e r n e R aziskava se deli v dve fazi zaradi obširnosti n a ­ loge. I. FAZA obdeluje metodo, raziskave ob upošte­ van ju izkušnje iz sedanje iprakse p ri g radnji stano ­ van jsk ih objektov. II. FAZA p a naj oddeluje k o n ­ k retno za dva objekta P + 4 in P + 8 vse podrob­ nosti, upoštevajoč ukrepe radionalizacije skupaj z ekonomično uporabo zgradbe, to je z upoštevanjem čim racionalnejšega uporab ljan ja sredstev eksp loata­ cije (investicijskega vzdrževanja, m ala poprav ila u p rav ljan ja ipd.). Cilj raziskave je torej proučiti idealni stanovanjski p ro jek t za sestavo bazne (etalonske) cene, s katero bi zasledovali indekse cen za stanovanjsko graditev. Tak p ro jek t naj bi spodbudil investitorje , pro jek tan te , proizvajalce in izvajalce Ikakor tud i uporabnike k boljši organiziranosti p r i g rad itv i stanovanj. P ri se ­ stavi idealnega p ro jek ta (etalona) bodo upoštevani tu ­ di p redpisi io varčevanju z energijo, čuvanju človeko­ vega okolja in psiholoških vplivov človeka na ugod­ no počutje v zdravih stanovanjih . Na podlagi etalona in indeksa cen bo možno zasledovati tudi p roduk tiv ­ nost operative p r i graditv i stanovanj. V raziskavi je opazen tud i način raziskave, Upoštevajoč izhodišča, družbene dogovore in družbene p lane za naslednje obdobje (1981—85). Iz najnovejših projektov, ki so realiziran i v zadnjih le tih v SR Sloveniji, bo treba analiz irati izbrane dobre p ro jek te, popraviti in do­ polniti v zvezi z om enjenim i izhodišči posebno v zve­ zi s P riročnikom racionalizacije p ri g raditv i stanovanj in sm ernicam i za pro jek tiran je . V elaboratu so kritično obdelani tehnološki siste­ mi gradnje, dosedanja in p redvidena udeležba posa­ m eznih tehnoloških sistem ov gradnje upoštevajoč oprem ljenost naše operative in trend razvoja tehno­ logije. K er je trenutno uporab ljen največ v Sloveniji liti beton v prostorskih (tunelskih) opažih, bomo v e r­ je tn o priporočali e t a l o n , ki bo uporabil tehnološki sistem litega betona s prostorskim i opaži. V elaboratu je p rikazan k ra tek oris, zakaj je s e ­ daj stanovanjska g radn ja p r i nas tako draga. N adalje je v elaboratu dan točen opis gradbene bazne (etalonske) cene stanovanjskega ob jek ta po M e­ todologiji za ugotav ljan je in oblikovanje cen v s ta ­ novanjsk i g raditv i (ZSSS 1979). P ri predlogu izbora etalonskega pro jek ta so podani k rite riji za ta k izbor, razpoložljivi p ro jek ti v Okviru študijske skupine GCS, ki so že analizirani in predlogi za nada ljn je delo v II. FAZI izdelave elaborata. Priložene so tudi skice analiz iran ih projektov. V poglav ju analize vzdrževanja stroškov so p ra tako podani rezu ltati 8 objektov s priloženim i skicam i, iz k a te rih je razvidno, da je od p ro jek tan ta in njegove izbire zaključnih in instalacijsk ih del zelo odvisno, kakšni bodo stroški eksploatacije. P rikazan je tud i način m atem atičnega določevanja vzdrževalnih stroš­ kov za ekonom sko dobo tra ja n ja ob jek ta 10d let. P r i­ kazan je račun, kako vodim o najracionalnejše elem ent ali m a teria l glede na ekonom ično uporabo, da b i bili strošk i eksploatacije čim nižji odnosno racionalni. N a koncu elaborata je p rikazan opis neka te rih predlogov racionalizacije glede na sm ernice vredno­ ten ja in p riročnika racionalizacije. R ezultati raziskave niso prikazani, k er bo šele d ruga faza v popolnosti dala vzorčni p ro jek t za obe zgradbi P + 4 in P + 8, toda rezu lta ti iz tega elabo­ ra ta so uporabni za program erje in p ro jek tan te , ker so v elaboratu p rikazane analize in m etode, kako eli­ m iniram o eventualne napake. lE laborat daje torej možnost tako jšn je uporabe metode, kako p r iti do vzorčnega projekta. UDK 624.04 + 624.13.33 K-783/0916-80 A N A L I Z A O B N A Š A N J A ' Š T I R I H A R M I R A N O B E T O N S K I H Z G R A D B M E D P O T R E S I V C R N I G O R I F aku lte ta za arh itek turo , gradbeništvo in geodezijo, L jub ljana (1980) P e t e r F a j f a r Po katastrofalnem potresu v črnogorskem prim or­ ju 15. aprila 1979 smo se sodelavci IK P IR FAGG tr ik ra t m udili n a področju, ki ga je prizadel potres. V času p rvega obiska konec aprila in začetka m aja 1979 smo kot člani strokovne kom isije za oceno škode im eli priložnost spoznati posledice po tresa n a celotnem prizadetem področju. Posledice so b ile ' n a različnih objeiktih zelo različne, saj je bilo mogoče npr. zasle­ diti v neposredni bližini porušenih objektov popolnoma nepoškodovane objekte. Vzroike za ta k a dejstva je včasih mogoče ugotoviti že na p rv i pogled, včasih pa šele s pomočjo zelo natančne analize. N a vsak način predstav lja jo opazovanje posledic po tresa na objektih in analiza obnašan ja objektov m ed potresi neprecenlji­ vi v ir inform acij za boljše razum evanje obnašan ja konstrukcij in za izpopolnjevanje računskih modelov, s katerim i m oram o zajeti vse bistvene karak teristike dejanskega obnašanja, oboje pa v končni fazi vodi do p ro jek tiran ja bolj v arn ih konstrukcij. Iz tega vzro­ ka smo se predstavn ik i jugoslovanskih inštitucij, ki se bavim o s problem i potresnega inženirstva, odločili, da v okviru jugoslovanskega m akropro jek ta n a tan ­ čneje analiziram o pom em bnejše objekte na prizadetem področju. IK P IR FAGG je prevzel analizo š tirih a r ­ m iranobetonskih objektov, in sicer Z dravstvenega do­ ma, Zgradbe občinske skupščine in Poslovno-stano- vanjskega ob jek ta v U lcinju te r Hotelov K orali v Sutomoru. Ob našem drugerri obisku v Crni gori ju n ija 1979 smo iskali dokum entacijo o navedenih ob jek tih in si natančno ogledali te r posneli poškodbe. S ledil je k r i­ tični p regled sta tičn ih računov, izvršili p a smo tudi natančnejše analize, da bi ugotovili vzroke poškodb na objektih. N aše tre t je potovanje v črnogorsko p r i­ m orje je bilo novem bra 1980, ko smo poskušali na obravnavanih ob jek tih p reveriti n ek a te re podrobnosti, k i so bistvenega pom ena za analizo obnašanja, ven­ d ar smo jih p r i snem anju poškodb spregledali ali prem alo dokum entirali. Obenem smo ugotavljali, kaj se je zgodilo z obravnavanim i objekti v obdobju obno­ ve črnogorskega p rim orja. V raziskovalni nalogi so na k ra tk o podani rezul­ ta ti celotnega dela. Čeprav se osrednji del naloge n a­ naša na štiri objekte, smo ta del dopolnili še s splošnim i podtatk i o potresu in o n jegovih socialno­ ekonom skih v id ik ih te r s podatk i o značilnostih gi­ b an ja tal. V ključili smo tud i obširno poglavje o obnašanju gradbenih objektov n a splošno, k je r so p rikazane najbolj tip ičn poškodbe s kom entarji. R a­ ziskava obnašan ja š tirih zradb je privfedla do za­ ključkov, za k a te re z veliko gotovostjo trdim o, da jih lahlko posplošimo na večino arm iranobetonskih ob­ jektov. Ti zaključki so: 1. Zgradbe s stenasto nosilno konstrukcijo so po potresu neprim erno m anj poškodovane ko t zgradbe z okvirno nosilno konstrukcijo. P ri s ledn jih je zaradi velike podajnosti običajno un ičen v e lik del nekon­ struk tivn ih elementov. 2. V sta tičn ih računih se večkrat po jav ijo hude napake. K ljub tem u so v obravnavan ih prim erih zgradbe preživele potrese b rez porušitve, saj so vse im ele dokaj solidno arh itek tonsko zasnovo in in p re ­ hud ih napak p ri izvajanju . Tudi p ri m očnih potresih lahko ru šen ja pričakujem o šele p ri kom binaciji neu­ strezne zasnove in neustreznega računa ali izvedbe. 3. Vpliv tak o im enovanih »nekonstrukcijskih elementov«, predvsem predelnih sten, ki smo ga pri analizi konstrukcij doslej zanem arjali, je lahlko! izred­ no pom em ben. Razviti bo treba m etode za upošteva­ n je teh vplivov. Upamo, da predstavlja celotna naloga dokaj po­ poln prikaz vpliva črnogorskih potresov na gradbene objekte in da je tako zanim iva za širšo strokovno javnost doma in v tu jin i, zato bomo nlogo izdali v slovenščini in angleščini kot pub likaciji IK P IR FAGG. UDK 728.3:697:711.3 K-783/3096-80 V K O P A N A B I V A L N A A R H I T E K T U R A S S O N Č N I M O G R E V A N J E M V K R A J I N S K E M P R O S T O R U FAGG-VTO A rh itek tu ra , L jubljana, (1980) D u š a n M o š k o n i n R u d o l f K l a d n i k Naloga p re v e r ja alternativne m ožnosti bivalne a r ­ h itek tu re z ekološkega vidika. M edtem ko so se stare civilizacije in še po lpre­ tek la doba zna le p rilagaja ti danim okolnostim topo­ grafije, podnebja, orientacije in term ičn im lastnostim zemlje, skuša n aša tehnična civilizacija prem ostiti vse pom anjk ljivosti z intenzivnejšim ogrevanjem , s k li­ m atizacijo in s slabo akum ulativnim i izolacijskim i m ateriali, ne d a b i se bolje prilagodila navedenim n a­ ravn im zakonitostim . Ekološka po lucija je v vedno večjem razm ahu, k a r se kaže tud i v nepreverjen i ekspanziji pozidave našega p rosto ra n a račun plodnih površiin in ku ltu rn e krajine. Ce hočemo v naši republiki doseči glede na dolgoročni p rog ram razvoja 85 % sam opreskrbe s hrano, bi m orali zadržati vsaj sedanji fond najboljše obdelovalne zem lje v ravninskem svetu. S lovenija je topografsko zelo razg ibana dežela z m nogim i pobočji, k je r ni moč kvalite tno gojiti posam eznih poljščin; na tako ugotovitev se navezuje zam isel o zazidavi ob­ robnih območij s predlogom delno vkopane a rh ite k tu ­ re v pobočja z nakloni od 6 do 24», p ri čem er je optim alni naklon — glede n a izvršeno raziskavo — 12 do 18». T aka vkopana g radn ja seveda ne bi sm ela k v an ­ tita tivno p re ras ti tipologije naše a rh itek tu rn e dedi­ ščine in n jen ih izpeljank v ru ra lnem prostoru, zato bi m orali vse potencialne lokacije sk rbno izbirati. Možnosti tak e grad itve nudi tud i p renekate ri p r i­ m estni prostor, k je r b i vkopano arh itek tu ro vk ljuče­ vali v zazidalni kompleks, kot tipološki p rim er g ra ­ d itve na poševnem zemljišču. G raadnj a na področjih im a tu d i svoje k lim atske prednosti: ko se v zimski polovici le ta napolnijo doline zaradi toplotne inverzije s hladnim i zračnim i gm ota­ mi, osta ja jo p riso jna pobočja večji del le ta osončena. Novi v id ik i bivalne a rh itek tu re so v sočni hiši, k i k rije svoje energetske po trebe s pomočjo gradbeno arh itek tu rn ih ukrepov, ki omogočajo pasivno izko­ riščan je sončne energ ije in obenem zagotavljajo to ­ plo tn i stik z zemljino, ka te re le tne variacije tem pe­ ra tu re so m inim alne. C elotna h iša postane sončni zbi­ ralec toplote, ki se p rila g a ja ko t živi organizem dnevnim in letnim sprem em bam v tem peraturi. P ro­ račun toplotnih izgub in sončnega energetskega p ris ­ pevka skozi stekleno južno steno hiše kaže, d a lahko ob izboljšani toplotni izolaciji vkopane hiše s pasiv ­ nim izkoriščanjem sončne energ ije krijem o v kuriln i sezoni čez 80 °/o ogrevalnih to ipo tn ih zahtev, Za preo­ stalih 20%> je potrebno dopolnilno gretje. Težnja pri načrtovanju tak e »geosolam e arh itek tu ­ re« (GSA)! je v tem, da dosežemo zaradi gradbeno-fi- zikaln ih vidikov najm an jšo fasadno lupino p r i smo­ trn i ko ristn i površini, k a r je izvedljivo z delno vko­ pano tlo risno zasnovo. F asada (edina) je konveksno oblikovana, tako da sprejem a sončne žarke od ju ­ govzhoda do jugozahoda. V le tnem polle tju je fasada zasenčena z ozelenjenim la tn ikom ali podobnim. Tloris ponu ja nove b ivalne možnosti. Razdeljen je v tr i vzporedne pasove, od k a terih je p rv i zimski v r t kot zbiralec toplote, oz. solarni tam pon, drugi je osnovna bivalna površina z m ožnostjo fleksibilne delitve prostorov, m edtem ko\ je tre tji, najm anjši pas v globini hiše, nam enjen sprem ljajočim sekundarnim prostorom . Zasnova daje m ožnost linearne rasti in je v nalogi p redstav ljena s 3 variantam i. Geosolar- na a rh itek tu ra naj bi združevala težnjo po skladnosti m ed gradbeno-arh itek turn im i, sodobno-tehničnim i in ekološko-kulturnim i zahtevam i. P rednosti take gradnje: — izkoristek m anj k v a lite tn ih pobočij za pozidavo in s tem zaščita kvalite tnejših ravninskeh ta l za obdelavne površine, — naravno okolje oh ran jam o in se odraža v zaste- k leni fasad i; k e r ni 5. fasade, se — z v rh a pogledano — n ad a lju je p reko vkopane arh itek tu re , ne da bi jo pri tem zaznali, — izraba term ičn ih lastnosti zem lje in s tem zm anjšan je stroškov toplotne izolacije, — stroški fasad so zreduciran i na eno samo, zato je vzdrževanje te fasade in s trehe m inim alno, — enakovredna sončna o rien tac ija za vse stanoval­ ce z enakovrednim i vedutam i, — podaljšek b ivaln ih površin v »zimski vrt«, z vsem i biološkim i im psihološkim i prednostm i, — zaradi vzdolžne nosilne konstrukcije po širini bivalne površine je dana m ožnost a lternativne tlorisne opredelitve po želji uporabnika, — vkopana g radn ja omogoča prednosti s seizmo­ loškega vidika te r z v id ika SLO, —i iz socialnega v id ika vodi geosolarna a rh ite k tu ­ ra k izravnavi p restižn ih am bicij uporabnikov. Pom anjkljivosti ta k e gradn je : — vkopana arh itek tu ra je zav iraln i m om ent v p s i­ hološkem smislu, — pom anjkanje in fra s tru k tu re na doslej g radbe­ no zapostavljenih pobočjih, — zahteva po brezh ibn i izvedbi hidroizolacije, — enostranska osvetlitev. Teoretične izsledke raziskovalne naloge Vkopana bivalna a rh itek tu ra s sončnim ogrevanjem v k ra jin ­ skem prostoru naj bi čim prej p reverili z realizacijo p rim era ta k e gradnje, ko bi našli odgovor tud i na so- ciopsiholloške dejavnike, ki o sta ja jo v te j fazi še nepotrjeni. UDK 624.012.45 : 681.3.06 K-783/3104-80 RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE ARMATURE F ak u lte ta za arh itek turo , gradbeništvo in geodezijo, Lj. (1980) Janez Duhovnik, s sodelavci N aloga je detli raziskovalnega p ro jek ta P ro je k tiran ­ je in izdelava arm ature, ki ga sestav lja ta dve skup i­ ni raziskovalnih nalog. Ena skupina obravnava pod­ ročje p ro jek tiran ja , druga pa področje izdelave a r ­ m ature. V te j nalogi so najprej obdelane ugotovitve, p o v ­ zete po tu ji lite ra tu ri. T em eljna ugotovitev je, da r a ­ čunalniško konstru iran je ni mogoče brez in te rak tiv ­ nega dela. Zato je tem u treb a prilagoditi (opremo, sprem eniti pa je treba tud i pristop in vm esne laze pri delu z računalnikom . Le tako lahko izkoristim o vse prednosti in terak tivnega dela. Program e je treb a povezati m ed seboj tako, da tvo rijo program ski sis­ tem, ki črpa vse podatke iz n a poseben način organi­ zirane baze podatkov. P rv i pogoj za ekonom ičnost izdelave program ov za računaln iško p ro jek tiran je arm atu re so standard i za oblikovanje in risanje. T i so obdelani v posebni nalogi, ki so jo izdelali p ri G IP G radis. K er so raz is­ kave n a obeh nalogah tek le vzporedno, sm o p r i iz­ delavi konkretn ih program ov v naši nalogi upoštevali ustrezne nem ške predpise. Delo je zastavljeno tako, da bo m ožen enostaven prehod n a jugoslovanske p redp i­ se, ko bodo ti sprejeti. Za elemente, ki se večkrat ponavljajo , je koristno izdelati standardne tipe a r ­ m a tu rn ih načrtov, ki jih p r i konkretn ih p rim erih sa­ mo prilagodim o' 'dejansk i geom etriji elem enta. Za,- uporabo n a računaln iku je treb a take načrte v celoti param etriz irati. P r i in te rak tivnem delu se uporab ljajo različne tehnike. V nalogi so obdelane ed it m enu tehnika, m e­ nu tehn ika, d ig italna tab la in n itn i križ. P reden smo se lotili sestav ljan ja program ov, smo v nalogi obdelali osnovne faze p ro jek tiran ja kon ­ strukcije. P ri tem smo predvsem ugotavljali m ožnosti avtom atizacije posam eznih faz. Na m estih, k je r bi bik» program iran je dela nesm otrno, smo predvideli in ­ te rak tivno delo. Proučili smo tudi, kakšne podatke m ora vsebovati baza, če želim o iz n je črpati to, k a r določa obliko elem entov in arm atu rn ih palic. Da smo preverili veljavnost doslej ugotovljenega, smo izdelali p rogram za r isan je arm atu rn ih načtov za neprek in jene nosilce pravokotnega in T prereza. Ob tem smo ugotavljali tud i ustreznost n a Fagg nam e­ ščene računaln iške opreme. Ugotovili smo, da oprem a ustreza nam enu, za katerega je b ila nabavljena. V nalogi so lis te vseh izdelanih program ov. V posebnem poglavju so osnovna navodila za uporabo grafične opreme, k i naj bi uporabnikom om o­ gočala razum evanje delovanja in enostavnejši p r i­ stop od tistega, ;ki je mogoč z uporabo s tandardn ih priročnikov. V zvezi z nalogo smo za dvoje zborovanja p r ip ra ­ vili t r i prispevke, ki smo jih v celoti vk ljučili v po­ ročilo. V sklepu smo pred lagali nadaljevan je raziskav na enostavnih elem entih m ontažnih konstrukcij, p r i čem er bi ko t podlago uporab ili enega izmed že iz ­ delanih program ov za račun ta k ih konstrukcij. Ob tem bi še naprej proučevali tud i m etode za o rg an i­ zacijo in obravnavanje baze podatkov in p r i tem skušali izdelati ali pa pridobiti ustrezno p rog ram ­ sko opremo. UDK 721.031,711.4.013 K-783/3097-80 KOMPOZICIJA RIMSKIH AMFITEATROV, FAGG —< VTO A rh itek tu ra , L jub ljana (1980) Tine Kurent in sodelavca: Lojze Muhič in Marjeta Marinko Veronski am fitea ter je, tako ko t am fitea ter v P u ­ li, iz I. sto letja naše dobe. Za nas je zanim iv tud i za­ to, ker je zg rajen po istem m atem atičnem modelu kot puljski. Po velikosti je v Ita liji tre tji, talkoj za Kolosejem v R im u in za Cam panskim am fiteatrom . Velika in m ala os njegove arene m erita 250 in 150 rim skih čevljev, ozirom a 50 in 30 passus. P ri m o­ dulu, dolgem 10 passus, sta osi v razm erju 5 :3. Tudi arena pu ljskega am fitea tra je v istem razm erju , toda n jen m odul je m an jši; m eri le 9 passus. V rvice za konstru iran je am fiteatrove elipse določa triko tn ik 9 :40 :41, takoi ko t v P ulju . Toda m odu vrvice v Ve­ roni je dolg 1 passus, v P u lju pa 9 semes. Velika in m ala os samega am fiteatra, m erjena z no tran je stran i ovojnega plašča, sta dolgi 100 in 80 passus. N jun m odul ali skupni im enovalec m eri torej 20 passus. Tudi arena pu ljskega am fitea tra je v raz ­ m erju 5 :4 , toda n jen m odul m eri le 18 passus. Dol­ žina vrvice, s k a te ro je načrtan elip tični obod am fite ­ a tra v Veroni, je določena s p itagorejskim trik o tn i­ kom 8 :15 :7, p rav tako kot p r i pu ljskem am fiteatru . Toda m odul vrvice za veronski am fitea ter m eri 4 passus, za p u ljsk i pa le 18 čevljev. V puljskem am fitea tru so tud i vm esne koncen­ trične elipse določene s p itagorejskim i triko tn ik i, (ka­ te rih m oduli so izrazij ivi z eno od enot standardnega rim skega m erskega sistem a. V veronskem am fitea tra pa sta določljivi s pitagorejsko vrvico le najm an jša in na j večja elipsa, to je a ren a in sam am fiteater, vm es­ ne koncentrične elipse pa ne. Razlog za to je. različ­ ni ikomponibilnosti p ro jek tnega m odula 9 in m odula 10 passus. Dodati m oram , da ita lijansk i raziskovalci veron­ skega am fitea tra m enijo da je n ač rtan kot kompo­ zicija ipsevdo-elips, sestav ljen ih iz lokov s štirim i raz­ ličnim i središči. Nekaj podobnega sklepa tu d i Dyggve za am fitea ter v Solinu. Menim, d a je ita lijan sk e r a ­ ziskovalce, k i niso v ideli p itagorejsk ih triko tn ikov v vrvicah elips, napelja lo na ta k sklep dejstvo, da se obod arene na nek a te rih m estih »lomi« in d a n e steče gladko po elipsi. N a teh lom ljenih m estih naj bi se stikali loki psevdio-elipse. Toda tak i lomi k rivu lje lahko nastanejo že p ri izvedbi kam noseških detajlov za obodno konstrukcijo . Ce p a bi ita lijan sk i razisko­ valci bo lje poznali povezavo m ed p itagorejsk im i t r i ­ ko tn ik i in elipsam i te r bo lje razum eli kom ponibilnost rim ske antropom etrike, bi lahko lome n a obodu a re ­ ne p rip isa li izvedbenim tolerancam . Doktorati, magisteriji in diplome druge stopnje na oddelku za gradbeništvo VTO gradbeništvo in geodezijo FAGG* V šolskem le tu 1979/80, to je od 1. 9. 1979 do 31. 8. 1980 so na oddelku za gradbeništvo ozirom a na FAGG dosegli Zap. p r jjm ek in ime R ojstni D atum Naslov doktorske, m agistrske, diplom ske naloge A. A kadem sko stopnjo dok to rja tehn ičn ih znanosti 32 ŽMAVEC Janez 7. 5. 1932 23. 11. 1979 K riterij za kvantita tivno vrednoten je karak terističnih lastnosti sodobnih vozišč 35 IGNJATIĆ Dušan 24. 2. 1936 14. 3. 1980 Zavisnost pom eranja od tem peratu re kod koloseka sa dugačkim trakovim a šina kao osnova za odredjivanje graničnih stan ja B. Akadem sko stopnjo m agistra tehničnih znanosti 20 VOGRINČIČ Geza 21. 7. 1942 25. 12. 1979 Triosni preizkusi zem ljinskih vzorcev, obrem enjenih s ponavljano obtežbo. 21 FISCHINGER M atej 13. 7. 1954 23. 12. 1980 Račun neelastičnega odziva konstrukcij. C. Diplomo II. stopnje (dipl. inž.) 1720 NOVAK Jožef 10. 4. 1953 14. 9. 1979 Idejna rešitev kanalizacije okoliških naselij M urske Sobote, s priključkom na rtovi severni zbiralni kanal. 1721 DOPLIHAR M ajda 17. 9. 1955 3. 10. 1979 A naliza n o tran jih sil in sanacija cestnega m ostu Crna. 1722 KRAMBERGER M agdelena 9. 11. 1954 3. 10. 1979 Plastično področje pod enakom erno razporejeno tra k a ­ sto obtežbo. 1723 MARKOVIČ Brigita 20. 9. 1954 3. 10. 1979 P rim erjav a eksperim entaln ih in računskih vrednosti pom ikov in no tran jih sil m ontažnega m ostnega polja. 1724 SOBOČAN Boris 9. 3. 1956 3. 10. 1979 S tatična obdelava ob jek ta CTK — določanje statičnih in po tresn ih količin za glavno konstrukcijo. 1725 SUMIC Vidosava 29. 6. 1955 3. 10. 1979 Sovprežna m ostna konstrukcija. 1726 A JD IČ M laden 16. 2. 1956 18. 10. 1979 Podzem ni akum ulaciji k raške L jubljanice in Unice. 1727 FIRM V eronika 29. 3. 1950 26. 10. 1979 Hidrološke osnove povodja Idrijce. 1728 DUGANDŽIJA M ilan 17. 10. 1954 11. 1. 1980 P rim erjav a m ed prednapeto m ontažno in arm iranb b e­ tonsko m ontažno konstrukcijo dvoranske zgradbe. 1729 SKOK F ranc 25. 4. 1956 11. 1. 1980 Izolacija stavb pred potresi. 1730 MASlC M irjam 9. 4. 1954 14. 1. 1980 M odelne preiskave za arm irano zemljino. 1731 LJU BIC V ladislav 28. 8. 1956 20. 2. 1980 R isanje arm atu rn ih načrtov z računalniki. 1732 ŠTIHERL Dušan 19. 9. 1956 20. 2. 1980 Začetna analiza obnašanja dveh arm irano betonskih zgradb m ed potresi v C rni gori. 1733 ŽIGANTE Rajko 19. 8. 1956 20. 2. 1980 Začetna analiza obnašanja dveh arm irano betonskih zgradb m ed potresi v C rni gori. 1734 CRNIC Jože 30. 9. 1954 21. 2. 1980 K om unalna u red itev ko t sestavni del urbanističnega načrta (prim. KS Bukovica p ri Novi Gorici). 1735 BASA Igor 28. 2. 1957 27. 2. 1980 P rogram izboljšav varnosti n a peščevih površinah. 1736 SAJOVIC Jan 23. 3. 1955 27. 2. 1980 U poraba elektronskih računaln ikov p ri vrednoten ju prom etnega hrupa. 1737 PANGERŠIČ M itja 3. 10. 1956 5. 3. 1980 R ačunalniško risan je arm atu rn eg a načrta prostoleže- čega nosilca. P re jšn ji seznam glej GV 1980, št. 4, str. 81—86. Zap. št. P riim ek in ime Rojstni datum Datum zagovora 1738 ROVAN Alojz 1. 6. 1956 5. 3. 1980 1739 STRNIŠA Gorazd 6. 6. 1955 5. 3. 1980 1740 COTAR Drago 7. 4. 1956 18. 3. 1980 1741 GOMBOC Jože 8. 9. 1956 18. 3. 1980 1742 HODNIK Aleš 1. 9. 1953 18. 3. 1980 1743 IVANJKO M arjan 15. 3. 1955 18. 3. 1980 1744 HUMAR Staško 7. 3. 1955 21. 3. 1980 1745 KOMPARE Boris 17. 6. 1956 4. 4. 1980 1746 KVATERNIK K rešim ir 11. 3. 1957 4. 4. 1980 1747 M OClLNIKAR K arel 20. 2. 1957 4. 4. 1980 1748 ZRIMC Boris 23. 7. 1954 4. 4. 1980 1749 ŽUGIC Igor 26. 8. 1956 4. 4. 1980 1750 BAUS Izidor 8. 11. 1955 16. 4. 1980 1751 BOŽIC Franc 15. 5. 1954 16. 4. 1980 1752 K A JD IŽ Živko 20. 12. 1954 16. 4. 1980 1753 KOS Jože 10. 10. 1955 16. 4. 1980 1754 SMERKOL M arko 8. 12. 1954 16. 4. 1980 1755 ZAJC Dušan 23. 10. 1954 16. 4. 1980 1756 DROBEŽ Igor 6. 10. 1956 17. 4. 1980 1757 MAKAROVIČ Dejan 3. 7. 1955 17. 4. 1980 1958 MÜHLBAUER Jeren a 7. 4. 1956 17. 4. 1980 1759 SLABE Peter 19. 6. 1955 17. 4. 1980 1766 ZAVEC Lidija 18. 5. 1955 17. 4. 1980 1761 DJOKIC Desimir 26. 1. 1954 18. 4. 1980 1762 SKUŠEK P eter 16. 3. 1956 18. 4. 1980 1763 BEVC Alojzij 9. 10. 1956 24. 4. 1980 1764 FERLINC Anton 14. 3. 1956 24. 4. 1980 1765 MELE Janko 3. 10. 1956 24. 4. 1980 Naslov doktorske, m agistrske, diplom ske naloge Zem eljski pritisk i in stabilnostna analiza pobočij po num erični analizi. P rim erjava računsko in eksperim entalno določenih dinam ičnih karak teristik dveh večetažnih zgradb. Teoretična in p rak tična analiza poliedričnih lupin: — teoretične osnove in praktična uporaba. R ačunalniški program za statično analizo b ranastih konstrukcij iz tankostenskih profilov. D im enzioniranje arm iranobetanskega prereza na upo­ gib, z upoštevanjem dejanskega prožnostnega m odula in vplivov tečenja. Bočni nasipi ljub ljanske južne obvoznice. Idejno je rekonstru ira ti tirne naprave na postaji B re­ zovica pod določenimi posebnimi pogoji. P rim erjava dveh m etod za račun visokovodnih valov v rek i s poplavnim i področji. Opis in p rim erjava m etod za računan je h itrosti in do­ sega snežnih plazov. S tudija izvennivojskega prik ljučka sedanje m agistralne ceste L jub ljana—M aribor na avtocesto L jub ljana—M a­ ribor. Vpliv oblike zrn m ineralnega agregata in votlin v asfaltn ih zmeseh n a deform acijo zgrajenih plasti. Voderilje kolizij skih diagramov. V arilne deform acije varjen ih polnostenskih nosilcev. O jačevanje jeklene konzole za žerjavno progo TE UGLJEVIK in problem atika računalniškega p ro jek ti­ ranja. D im enzioniranje Z lege. Določitev fak torjev upogibne in osne duktilnosti za sovprežni presek. Račun uklona triko tnega okvirja in paličnega nosilca. Račun vijačenih prik ljučkov s čelnim i ploščami. D inam ična analiza večnadstropnega stanovanjsko — poslovnega objekta v Domžalah. Vpliv horizontalnih prem ikov ta l na tem eljno kon­ strukcijo. Nosilnost nekoheren tn ih ta l p ri trak asti zvezni obtežbi. Zboljšanje nosilnosti ta l z gruščnatim i piloti. N um erični račun h idravličnih potencialnih polj. Ugotovitev pogostosti vrednosti koeficientov drsnega tren ja na om režju cest v SR Sloveniji. Račun m inim alnega števila nepotrebnosti na sem afori­ ziranih križiščih MDB in A škerčeva—Gorupova. A nalitično reševanje kontinu irn ih pravokotnih plošč s Fourierovo analizo te r izdelavo računalniškega p ro­ gram a. Vpliv polnilnih zidov na obnašanje arm iranobetonskih okvirjev. Teoretična in p rak tična analiza cilindričnih rezervoar­ jev z linearno sprem injajočo se debelino stene. ^ P' P riim ek in im e datum* zagovora Naslov doktorske, m agistrske, diplomske naloge 1766 TROBEC Boris 12. 1. 1957 28. 4. 1980 P rip rav a in postavitev m odela za računanje elem entov sem aforizacije za sam ostojno križišče. 1767 LANG Venčeslav 15. 6. 1956 15. 5. 1980 M etodologija raziskave vp liva gradbeno-tehničnih ele­ m entov ceste n a prom etne nezgode. 1768 R O JIN A Darko 14. 10. 1953 15. 5. 1980 Izdelati je idejno študijo ceste Zasavske obvoznice na visokovodnem nasipu Save v obm očju m esta Krško. 1769 ŽONTAR V anja 28. 1. 1955 15. 5. 1980 P reg led in predlogi za analizo in izboljšanje onesna­ ževanja ozračja zaradi izpušnih plinov m otornih vozil. 1770 Če h o v i n Igor 24. 5. 1956 30. 5. 1980 Vpliv vertikalnega zam ika in števila nateg na regu la­ cijsko sposobnost sistema. 1771 GRŽINIČ Lido 16. 12. 1956 30. 5. 1980 P regrada P injevec — v arian te izgradnje in ekonom ska prim erjava. 1772 LESKOVAR Iztok 27. 10. 1956 24. 6. 1980 M odel H E C 1 in njegova aplikacija na zliv Zgornje Ščavnice. 1773 PEJANOVIC D jordje 16. 2. 1953 24. 6. 1980 V arian te izkoriščanja podtalnice spodnje Savinjske do­ line. 1774 PLANINŠEK M arko 4. 10. 1956 24. 6. 1980 V arian te izkoriščanja podtaln ice L jubljanskega polja. 1775 ROVŠNIK Ana 21. 1. 1954 24. 6. 1980 U poraba m odela HEC 4 za rekonstrukcijo m esečnih pretokov na posam eznih h id rom etrijsk ih profilih. 1776 ARKO D ušan 23. 6. 1954 25. 6. 1980 Zasnova, sta tičn i račun in dim enzioniranje jeklene strešne konstrukcije nad objektom A KSC Bugojno. 1777 COLIC Duško 12. 8. 1932 25. 6. 1980 Idejna štud ija rekonstrukcije regionalne ceste C -ll-314 Bača—Podbrdo—Podrošt. 1778 KAVČIČ D avorin 24. 3. 1957 25. 6. 1980 D elni statični račun scenografije RT Zagreb. 1779 M UGERLI Evgen 26. 6. 1957 25. 6. 1980 D elni statični račun scenografije RT Zagreb. 1780 PAV LIN Em ilijan 2. 5. 1956 25. 6. 1980 Plošče z votlinam i. 1781 ROŽEN M arjan 18. 8. 1955 25. 6. 1980 P rogram za račun uklona stebrov s sprem enljivim i p re­ rezi. INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XXII - 12 DECEMBER 1981 Računalniška obdelava rezultatov meritev z elektronskimi instrumenti 1.0 Uvod Analiza obnašanja konstrukcij pri obremenil­ nih preiskavah tem elji na analizi rezultatov me­ ritev deformacij in obremenitev preiskovane kon­ strukcije. Na izbiro metode m eritev in uporabo vrste m erskih instrum entov odločilno vpliva za­ htevana stopnja natančnosti in zanesljivosti me­ ritev, p ri obsežnejših preiskavah pa tudi način zajem anja in obdelave podatkov. Klasične metode m eritev temeljijo na uporabi m ehanskih in geodetskih instrum entov z vizualnim odčitavanjem vrednosti. Te metode so natančne in zanesljive, vendar so dolgotrajne p ri velikem številu m erskih mest in obtežnih slučajev. T rajanje odčitavanja m erjenih vrednosti lahko pri dolo­ čenih preiskavah negativno vpliva na vrednosti rezultatov. Sodobnejše metode tem eljijo na upo­ rab i elektronskih m erilnih instrumentov. Instru ­ m enti sestojijo iz čutil (slika 1), m erilnih ojačeval­ nikov in naprav za registracijo izm erjenih vredno­ sti (slika 2). Prednost sodobnih metod pred klasičnimi je v večji natančnosti meritev, hitrosti zajem anja podatkov in obdelave rezultatov m eritev z uporabo računalnikov. Elektronski instrum enti omogočajo m eritev odziva konstrukcij, izpostavljenih dina­ mični obremenitvi, kar ni možno z uporabo me­ hanskih instrumentov. Z uporabo magnetofonov, ki delujejo na principu frekvenčne modulacije, se lahko posnamejo nihanja v frekvenčnem razponu od 0 do 5 kHz Priprava m eritev z elektronskimi instrum enti je zahtevna zaradi potrebne natanč­ nosti priprave m erskih mest in s tem povezane velike porabe časa. Za kvaliteto m eritev je bistve­ na hitrost zajem anja podatkov, zato je boljše posvetiti več časa pripravam , ki omogočajo h itre m eritve, in ravno to je ena od lastnosti m eritev z elektronskim i instrum enti. V sedanji raziskovalni praksi se uporabljata obe vrsti m erilnih instrumentov, odvisno od za­ snove in zahtev posamezne preiskave. Ročna obdelava rezultatov m eritev zahteva enostavne računske operacije z veliko natančnostjo in zanesljivostjo, kar terja veliko zamudo časa pri velikem številu registriranih rezultatov. Avtomat­ ska obdelava podatkov z uporabo računalnikov je veliko bolj prim erna, saj nudi večjo natančnost, zanesljivost, hitrost, možnost statistične presoje zanesljivosti m eritev in izpis rezultatov v želeni obliki. Na Zavodu za raziskavo m ateriala in kon­ strukcij v TOZD Inštitu t za konstrukcije L jubljana se uporablja elektronska naprava znamke Hottin- ger-Baldwin-Messtechnick (HBM) tip UPH 300, ki omogoča izvedbo istočasnih m eritev na 200 m er­ skih mestih. Velika kapaciteta merskega instru­ m enta je ustvarila pogoje za uvedbo računalniške obdelave rezultatov meritev, ki se izvajajo v Ra­ čunskem centru ZRMK — GZL — ZAVAR. Slika 1. Elektronska čutila: induktivni merilnik pri­ tiska (a), uporovni merilni listič — »strain gauge« (b), induktivni merilnik pospeška (c), termoelement (d), induktivni merilnik pomika (e), induktivni deformeter (£) in uporovni merilni listič posebne izvedbe za vgrUdnjo v beton (g) Slika 2. Naprava znamke Hottinger-Baldvvin-Mess- technick tip UPH 300 za izvedbo meritev na 200 merskih mestih 2.0 Zajem anje in obdelava podatkov Program vsake preiskave, ki določa način preiskave in metodo meritev, vsebuje tudi na­ tančen opis m erskih mest in zaporedja posamez­ nih delov preiskave. Merska mesta, obtežni slu­ čaji, faze obtežbe in njeni položaji se imenujejo s prim ernim i nazivi, ki se uporabljajo v končnem prikazu rezultatov meritev. Med izvedbo preiskave posamezni navedeni param etri dobijo lahko d ru­ gačne nazive glede na zahteve terenskega dela. Za iste param etre lahko nastopijo dvojni nazivi, ki so pri obdelavi rezultatov označeni kot logični (končni) in fizični (začasni) naslovi. V zapisniku m eritev so podani podatki o značilnostih meritev, pregledna tabela nazivov posameznih param etrov m eritve in registrirani podatki meritev. Naprava HBM posreduje rezultate m eritev v obliki tipka­ nega traku, luknjanega traku , z direktnim preno­ som na ustrezno enoto računalnika in z analognim signalom posameznega m erskega m esta kot odziv konstrukcije na dinamično obtežbo. D irekten pre­ nos podatkov na računalnik je možen le pri iz­ vedbi preiskav v laboratoriju ZRMK. Prenos po­ datkov na računalnik, dobljenih p ri terenskih me­ ritvah, je mogoč z uporabo luknjanega traku. Izpis podakov na tipkani trak omogoča takojšen pregled registriranih podatkov, dodajanje opomb k posa­ meznim podatkom in predstavlja osnovo za poznej­ še preverjanje zapisa na luknjanem traku. Izpisi na trakovih vsebujejo označbo m erskega kanala, fizični naslov merskega m esta in vrednost me­ ritve, na tipkanem traku pa je označen tudi čas meritve. Posamezne skupine podatkov ločijo dogovor­ jene šifre, ki označujejo dele preiskave. Obdelava podatkov m eritev poteka avtomatič­ no s pomočjo program ov MER 200, ki so bili na­ rejeni v okviru razvojne naloge na ZRMK. Skupaj z registriranim i podatki je potrebno podati para­ m etre m eritve, ki določajo obliko lin naslove izpi­ sov rezultatov meritev. To so ukazi o dimenzijah izpisa, fazah in položajih obtežbe, opisu merskih mest in kriteriju za izločitev nezanesljivih rezul­ tatov. Avtomatična obdelava podatkov poteka v več etapah. Po vsaki je dostopen izpis delno obde­ lanih podatkov, ki služi za sprem ljanje poteka obdelave in daje možnost dodatnega posega v ob­ delavo. Na ta način se lahko izločajo neustrezni podatki v skladu z zapiski o preiskavi in prever­ jajo podane oblike izpisov rezultatov. Med obde­ lavo se podatki m eritev oštevilčijo, identificirajo in sortirajo v skladu s podanimi param etri m eri­ tev te r pripravijo za izpis. Tabelarični izpis je prim eren za podajanje rezultatov m eritev pomikov in specifičnih deformacij, numerično — semigra- fični izpis za podajanje časovno izpremenljivih količin (pr. časovno izprem injanje tem perature na Slika 3. Shematični prikaz poteka meritev z elek­ tronskimi inštrumenti in obdelave podatkov: (a) zaje­ manje podatkov na preizkušancu, (b) merilna napra­ va HBM, (c) kontrola zajetih podatkov in podajanje parumetrov meritev, (d) zapis odziva enega merskega mesta pri dinamični obtežbi, (e) računalnik, (f) izpis rezultatov — terminal, ploter, printer površini preizkušanca), grafično podajanje rezulta­ tov s pomočjo ploter j a pa je prim erno za vse vrste meritev. P ri posameznih preiskavah je možno ponav­ ljati m eritve pri enakih obtežnih razmerah, kar omogoča statistično oceno zanesljivosti rezultatov meritev. V takih prim erih tabeli rezultatov sledi izpis podatkov o številu obdelanih, napačno regi­ striranih, izločenih in zanesljivih podatkov in o poprečnem raztrosu vrednosti zanesljivih podat­ kov. Slika 4. Grafični prikaz poteka obdelave s pomočjo programov MER 200. n i= l 1 n — 2 x pi3 (2) n i= i Posamezni rezultati m eritev se testirajo po kriteriju prim erjave hi kvadratov. Za posamezni odčitek p ri kaki ponovitvi se določi pripadajoči hi kvadrat: X2 = x02 + xp® (3) 3.0 Ocena zanesljivosti rezultatov m eritev x 02 = (Soa/o2) v n — 1 ; Xp2 = (Sp2/o2) V m — 1 (4) Osnovni kriterij za oceno zanesljivosti rezul­ tatov večkrat ponovljenih m eritev je podan s p a ­ ram etri m eritve kot apriorni nivo m eritev in pred­ stavlja razmejitveno vrednost natančnosti m eri­ tev. Množica odčitkov (x ^ ) pri neobrem enjeni konstrukciji in (xp^) pri obremenjeni konstrukciji se registrira na vsakem m erskem m estu (i) p ri vsaki ponovitvi obtežbe. Indeks i je števec pono­ vitev, j pa števec merskih mest. Analiza rezulta­ tov izhaja iz predpostavke porazdelitve vredno­ sti po Gaussu in enakosti disperzije (o) na vseh m erskih mestih. M atematično upanje (a) slučajne sprem enljivke (rezultata meritve) je predpostav­ ljeno kot razlika poprečnih vrednosti odčitkov na posameznih m erskih mestih a 1 ap a0 x p̂ xp* (1) So2 = — — 2 1 (x oi — Xo)2 ; n - 1 i=i S p2 = — — z (x pi ~ x p)2 (5) m — 1i=i V (izrazih (4) in (5) je n število odčitkov na neobteženi, m pa število odčitkov na obteženi kon­ strukciji pri obravnavanem merskem mestu. P ri določitvi o je upoštevan izraz za maksimal­ ni standardni odklon: dmax = o = AN 1 / — ^ —- (6) \ x kr2 (n,a) AN je podani apriorni nivo, ki je pri m erit­ vah posameznih količin povezan z enoto merjene količine. Tako na primer, pri m eritvah specifičnih deformacijah, nivo An = 10 ustreza vrednost spe­ cifične deformacije 10 . 10- ®. Vrednost kritičnega hi kvadrata Xkr2 (n,a) je določena glede na število odčitkov p ri ponovitvah (n) in izbrano stopnjo značilnosti za možnost izlo­ čitve pravilnega odčitka m eritve (a). Izračunani hi kvadrat vsake posamezne izm er­ jene vrednosti se prim erja s kritičnim hi kvadra­ tom. Na merskem mestu, na katerem se izkaže, da je pripadajoči hi kvadrat večji od kritičnega, se m eritev proglasi za nenatančno. Nenatančne m eritve so izločene iz končnega izpisa. Vrednosti, ki so prikazane v tabeli rezultatov, so poprečne izmerjene vrednosti za m erska mesta z dokazano predpisano homogenostjo rezultatov po hi kva­ dra t testu. Posteriorni nivo m eritev (PN), ki pred­ stavlja točkovno oceno za disperzijo m eritev na vseh m erskih mestih preizkušane konstrukcije, se izračuna na osnovi neizločenih rezultatov: (PN)2 = S2 = o2 = - 1 I (Sok2 + Spk2) (7) 2 N k=1 N je celotno število neizločenih rezultatov meritev. Zanesljivost m eritev na posameznem merskem mestu je odvisna od števila ponovitev meritev, ocena disperzije izm erjenih vrednosti na celotni konstrukciji pa od števila m erskih mest. 4.0 Zaključek Uvajanje avtomatske obdelave rezultatov me­ ritev nudi večje možnosti uporabe rezultatov m e­ ritev na hitrejši in bolj racionalen način. Nadalj­ nji razvoj obdelave podatkov bo usmerjen k upe- Ijavi grafičnega prikaza rezultatov meritev, kar bo omogočilo hitrejšo analizo obnašanja preisko­ vane konstrukcije. Odpirajo se možnosti boljšega sprem ljanja obnašanja konstrukcije med preiska­ vo v laboratoriju ZRMK, ki je povezan z raču­ nalnikom, in s tem vodenja preiskave z možnimi tekočimi izpolnitvami program a preiskave. Roko Žarnic, dipl. inž. knjigo- lisk offseini tisk rototisk knjigo­ veznica tiskarna tone tomšič ljubljana gregorčičeva 25a telefoni: naročila (TC) 219219 direktor 218755 tehnični vodja 218685 računovodstvo 218442 blagajna - saldakonti 226122 poštni predal 352/VII tekoči račun pri SDK ljubljana 50101-601-15736 Delovna organizacija S I G M A Ž A L E C N. SOL. 0 SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA Pečnikova 1, telefoni: 710 745 710 936 Proizvodni program TEMELJNA ORGANIZACIJA SANITARNIH BLOKOV IN MONTAŽA; DE Proizvodnja sanitarnih blokov Zabukovica — betonska galanterija — sanitarne stene DE VRBJE — VRBJE — prsne kabine DE MONTAŽA — Zabukovica — montiranje ogrevalnih naprav — montiranje ventilacijskih in klimatskih naprav vodovoda in sanitarij — ter razne energetske objekte TEMELJNA ORGANIZACIJA KOVINSKE PREDELAVE VRANSKO — trovlečni specialni kotli serije »S« — trajno žarne peči »TŽ« — kovinska oprema za: — separacije — lesne tovarne — cisterne — konstrukcije — ključavničarski in kleparski izdelki