Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 127Predstavitve in informacije Predstavitev knjige O krajini, ustvarjalno varstvo sveta Naslov: O krajini, ustvarjalno varstvo sveta Avtor: Janez Marušič Recenzentki: Mojca Golobič in Petra Vertelj Nared Založba: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2020 Število strani: 175 in priloga Evropska konvencija o krajini Slikovno gradivo: 108 slik ISBN: 978-961-6833-15-8 Na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Lju- bljani so leta  2020 izdali knjigo dr. Janeza Marušiča, zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani in dolgoletnega učitelja, mentorja in raziskovalca na Oddelku za krajinsko arhitekturo, enega od utemeljiteljev krajinskega planiranja v mednarodnem okolju in vodilnega pri uveljavitvi krajinskega pristopa v sloven- skem prostorskem načrtovanju. Sloven- ska strokovna in splošna javnost je tako dobila temeljno delo o krajini. Iz recenzije prof. dr. Mojce Golobič Krajina je veliko več kot svet okrog nas v svoji zični pojavnosti. Že v tem po- menu besede je krajina obsežen preplet na številne načine med seboj povezanih sestavin, od preprostih do zapletenih, od naravnih pojavov do artefaktov človeko- vega ustvarjalnega genija in uničevalne moči. Krajina je tudi človekov pogled na ta svet, in sicer tako intimen pogled posameznika, ki v krajino projicira svoje strahove in želje, preteklost in prihodnost, kakor tudi pogled družbe, ki v krajini išče vire za svoj razvoj, si- dra svojo identiteto in utemeljuje svojo ideologijo. Krajina je torej tudi zelo pri- kladna metafora, njeno razumevanje pa pogojujeta ustroj družbe in naravnanost posameznika. Pogled na krajino, ki ga v knjigi razode- va avtor Janez Marušič, zaslužni profe- sor Univerze v Ljubljani, je po eni strani renesančen v celovitosti in vključevanju duhovne razsežnosti, po drugi strani pa razsvetljenski v svoji sistematičnosti, analitičnosti in doslednem empiričnem dokazovanju trditev s slikovnim gradi- vom in številnimi navedki iz literarnih in materialnih virov. Vendar ta obširni in temeljiti pogled na krajino skozi zgo- dovino ni namenjen samo (nujnemu in nadvse poučnemu) seznanjanju s tem, kakšen pomen je krajina že od nekdaj imela za človekov zični in duhovni obstoj ter kako je v pragmatične in ideološke namene prišlo do njene insti- tucionalizacije in instrumentalizacije. Je nujen uvod v aktualen razmislek o tem, da je resnica (o krajini) nedoumlji- va kot celota in enkrat za vselej. Knjiga od bralca zahteva dalj časa trajajočo in večkratno pozornost, primerjavo in re- eksijo z drugim besedili in znanjem. Zato tudi ni učbenik za pripravo na iz- pit, temveč je bolj namenjena pripravi na razmišljujoče in etično odgovorno strokovno življenje študentov in stro- Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 128 Predstavitve in informacije kovnjakov. Je referenčno delo za vse, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora. Je temelj za presečna področja mišljenja, ki omogočajo konstruktivno reeksijo in večdisciplinarno mišljenje o zični in duhovni krajini. Knjiga tako ustvarja miselno področje za globlji premik, ki je v perspektivi sploh edini mogoč izhod iz stiske, v katero smo prišli z odvisno- stjo človekovega razvoja od rabe virov in ustvarjanja odpadkov. Iz recenzije dr. Petre Vertelj Nared Obsežna knjiga je sestavljena iz več poglavij in poudarkov, toda iz vsebine je kljub vsemu mogoče razbrati njeno tridelno zgradbo. Avtor najprej razloži njeno besedno označitev, nato se posveti pomenom krajine, nazadnje pa se osre- dinja na krajino v okviru krajinskega planiranja. Z razmišljanjem »o kraji- ni« prof. dr. Janez Marušič odgovarja na temeljno vprašanje, kaj je krajina. Najprej razmeji pojem »krajína« od drugih podobnih, na primer »krájina« ali »pokrajina«, in je jasen pri ločeva- nju, kot sam pravi »dveh za prostorsko načrtovanje pomembnih stvarnih zna- čilnosti prostora: zgradbe prostora in prostorskega območja«. V osrednjem delu besedila ga zanimajo pomeni kra- jine. Sprašuje se: »Kaj je krajina, ki naj bi jo z načrti urejali?« Odgovore najprej išče v opredelitvah pojma, kot ga razumejo različne stroke (krajin- ska arhitektura, arheologija, krajinska ekologija, geograja, antropologija in druge), nato pa razišče odnos oziroma doživljanje krajine s pomočjo pogleda v različna kulturna in zgodovinska okolja. Zadnji del besedila sklene s pogledom na krajinsko planiranje, »pri katerem krajina postane območje interesov in del načrtovalnega procesa«. Poudarja nujnost usklajevanja interesov za rabo prostora, ko pravi, da je »krajina svet, znotraj katerega krajinski planer prepo- znava različna interesna okolja«. Iz tega izpelje denicijo krajine, kar je tudi bi- stveno sporočilo knjige, njena rdeča nit oziroma Marušičeva teza, okoli katere prepleta in sklene besedilo: »Sama od sebe se nam vsiljuje predstava ali razlaga, da je krajina v resnici proces, zaporedje oziroma mreža interakcij človeka z nje- govo neposredno, bližnjo in tudi bolj oddaljeno okolico, pravzaprav sistem interakcij s svetom, pri čemer je krajina hkrati spodbujevalka in okvir teh inte- rakcij ter hkrati razlaga in načrt.« Razmišljanja in pisanja »o krajini« se Marušič loti z raziskovalno natančno- stjo, bogatim izrazoslovjem in ustvar- jalnim prepletanjem obširnega števila virov. Gre za besedilo, ki ga je treba večkrat vzeti v roke, saj se ob vsakem branju odkrivajo nove plasti, ki nam jih sporoča avtor. Prof. dr. Mojca Golobič, univ. dipl. inž. kraj. arh. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana E-pošta: mojca.golobič@bf.uni-lj.si Dr. Petra Vertelj Nared, univ. dipl. inž. kraj. arh. Ljubljanski urbanistični zavod d. d., Ljubljana E-pošta: petra.vertelj-nared@luz.si