Stev. 211. y \ r • V Trsta, v nedeljo 1. avgusta 1915. Letnik XI. I« laja vsak član t K "I /r/ an, tudi ob nedelja^-p ob 5 zjutraj. ' \ Sv Frančiška AsiSkcga št. I ti praznikih, L'lica Sv Frančiška Asibkcga 5t. 20. I. Tiadstr. — Vs! r~j se p -iljnjo uredništvu lista. Nefraukimija pisma se »-{rejerr.ajo in rokopisi se ne vračajo. ~ UCz aitli in ccfccvtrni tiednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij hi . T ciiitsti*. -- T*k tvarne .FdinosU', vpisane zadruge z tt tjciaa t ereitvem v Tk.ui, ulica Sv. Frančiška Asiskega št. 20. Te t.fon uredništva in uprave štev 11-57. N t i c i n i r» s znaša: Za celo leto........K /a ftl leta................. sa Iti mesece. ..........• •».., i 2 nedeljsko izdajo za celo leto . . ...... za f o i leU............ • • . . . 24 — 12.— 6 — 5.20 2.60 Posamezne številke .Edinosti" sc predajajo po 6 \in.vjev. zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Srokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm jv> !0 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih z.i- .....i/i.t po 20 vin. .......K 20.- i_ vodov Oglasi v tekstu lista do pet vrst vsaka nadaljna vrsta . . . , Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pi 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratn« oddelek .Edinosti'. Naročnini in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega šL 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652. Napadi Lahov na Goriškem prenehali. - Hanjfi Doji na KnrošRsm m streljanje artiljerije na raznih točkah. - naprezanje Nemcev vzhodno Rožniki. Boji na črti LlnseKopf-BnrrenKapf ustavljeni. - Ofenzivni nemiki napodi pri Vpernu. - ObolestransK! letalsKl napodi. Z nsnsfrnflMi milita. DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se objavlja: 30. julija 1915, ob 8 zvečer. Naša konjenica je danes Kir.alu po poldnevu zasedla Lublin. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. DUNAJ, 31. (Kor.) Uradno se objavlja: 31. iulija 1915, opoldne. Armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda je zasedla včeraj Lublin. Njeno levo krilo je prekoračilo na zasledovanju Bystro. Nemške čete so prodirale ob Wieprzu navzdo! in se bližajo z jugozapada mestu Chobnu. Nasprotnik se je poskušal na raznih točkah postaviti v bran v pripravljenih postojankah. Bil je povsod napaden. Severozapadno I van gor oda so na vzhodni breg Visle dospele nemške čete odbile srdite ruske napade. Rusi so doživeli velike izgube. V vzhodni Galiciji je položaj neizpre-menjen. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Izoliranje loansoroda in položaj na PoljsKsm. Pod avstrijskim višjim poveljstvom se nahajajoče armade generalov Woyrscha in Mackensena imajo zaznamovati zopet močen napredek. Zlasti prehod Woyr-scheve armade čez Vislo je uvod k operacijam, ki bodo dale bojem med reko Narevv in I.ubUnom čisto novo obiležie. Zveza Varšave z Ivangorodom je neposredno na obeh straneh Visle pretrgana, izoliranje trdnjave lvangorod dovršeno. Le vzamemo utrjeno linijo Visle od Varšave do Ivangoroda kot središče ruske fronte, ki sega od Lomže do Sokala ob Bugu, potem je razvidno, da je bilo to središče prebito po zveznih četah. Prebitje je l ile izvršeno na obeh straneh Ra-domke, rečice, ki se izliva južno Pilice \ Vislo. Iz širine prebitega mesta: izliv Filice-Kozienice, je mogoče sklepati, da so prispele že znatne zvezne sile, na vzhodni breg Visle. Tamkaj je pričakovati seda; večjih bojev. Obkoljenje severovzhodne fronte Ivangoroda, je sedaj samo vprašanje par dni. Če se \Voyrschovim četam posreči, pridobiti še dalje na prostoru, potem bi prišlo rusko armadno vodstvo v zelo resne zadrege. Pred vsem bo predor vplival tudi na položaj pri Varšavi in pri Lublinu. Rusi so se jugovzhodno Lublina začeli umikati deloma čez železnico Lublin--Cholrn. Med Kaziemerzom ob Visli in Lublinom se morda postavijo zopet v bran in tudi južno Hrubešova še drže svoje postojanke. Boji med Sokalom in Hrubešoviin zavzemajo, kakor se zdi. vedno večje dimenzije. Rusi nameravajo z napadi na to fronto, izvrševati pritisk na Mackensovo armado. Ob Narewu dozdevno ničesar novega; na vsak način se vrše tam srditi boji. Na vsak način se bo moralo kmalu pokazati, ali se nameravajo Rusi v sedanjem operacijskem ozemlju spustiti v odločilno bitko, ali pa morda odredi generalissimus splošno umikanje. Položaj je vsekakor zrel za take temeljne sklepe. (Tagespost). PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavi«r d« Montepia — Hektor vas je vprašal, kaki vzroki so vendar mogli dati povod vašim častitim staršem, da so vas poslali v Pariz. Odgovoril ste inu, da tvore ti vzroki cel ljubavni roman, ki ga nam poveste kedaj pozneje. — Da. to je res, — je pritrdil Hektor, -- spominjam se sedaj. Kalipso ima popolnoma prav. — Primerni čas za pripovedovanje te izvesti je prišel sedaj, — je dostavila Kalipso. Hektor se je namrdnil. — Stvar ne bo ravno bogve kako zanimiva, — je pripomnil. — Oho! — src vzkliknili obe dekleti obenem, — ali je mogoče, da bi ljubavna pripovest ne bila zanimiva? — No, naj bo, naj jo pa pove, — je odgovoril Hektor, — toda jaz tačas nekoliko zaspim. * KRAKOV, 31. (Cenz.) »"Nowa Reforma« piše, da ie treba nekoliko krotiti vročo kri, ker se šele sedaj prične prava borba za posest Poljske. Položaj Rusov še ni tako obupen, kakor domneva javno mnenje. Ko je bila odbita njihova ofenziva, so prešli Rusi v dolgo pripravljanein o-brambnem ozemlju v defenzivo. Prejšnja ofenziva Rusov ie imela samo namen, u-staviti prodiranje centralnhi vlasti. Po na-ziranju vojaških pisateljev je Varšava sploh največja in najmočnejša trdnjava v Evropi, ki prevzame lahko več armad, ki zamorejo potem na raznih krajih poskušati z ofenzivnimi napadi. Taka kolosalna trdnjava je ves trdnjavski četvero-kot, ki je oskrbljen z vsem potrebnim vojnim materijalom. S stališča ruske armade tvori ta središčna postojanka dobro polje za prehod v ofenzivne akcije, ki pa so se seveda dosedaj vse ponesrečile; s stališča napadajočih centralnih držav je ta središčna postojanka faktično koncentrična obkoljevalna akcija, ki ima namen, odrezati ruske armade na Poljskem od vsakih zvez. Zavezniki skušajo z juga doseči Iublinsko, s severa pa petrograjsko progo, da ovirajo potem lahko gibalno svobodo Rusov. Z obkoljenjem Ostrolen-ke, do katerega najbrže tudi pride, bi bile obvladane vse tri h glavni progi (Varšava—Vilna—Petrograd) vodeče železniške linije in bi bila počasi ogrožena tudi glavna proga.____ l avrtnisko-Ualijaasfeega Ha. DUNAJ, 31. (Kor.) Uradno se objavlja: 31. julija 1915, opoldne. Italijanski infanteiijski napadi na Goriškem so včeraj popolnoma prenehali. Proti našim postojankam na robu planote izstreljuje sovražna artiljerija prej-koslej velike municijske množine. Na koroškem mejnem ozemlju je prišlo do več bojev. Trije italijanski bataljoni so napadli oo močni artiljerijski predpripravi posto?i»nke na Malem Palu. Sovražniku se ie posrečilo zasesti enega sprednjin jarkov, a je bil po hudem boju ob zelo težkih izgubah zopet popolnoma odbit. Istotako je bil napad italijanskih čet pri prelazu Lodinutu (severno Paulara) iz najbliži razdalje odbit po ognju in ročnih granatah. Na mejnem grebenu Naborjeta Je izpraznil eden naših sprednjih oddelkov neko opazovalno mesto in to vsled sovražne premoči. Na Tirolskem je italijanska artiljerija brezuspešno obstreljevala planoto Folga-ria-Lavarone. Napad slabih sovražnih sil v ozemlju Monte Cristalla Je bil krvavo odbit. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Armadno In brodovno povelja We$ove$o Veličanstva. DUNAJ, 31. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je poslalo sledeče Najvišje lastnoročno pismo poveljniku jugozapadne fronte, nadvojvodi Evgenu, z naročilom, da se izda istočasno z arma-dnim in brodovnim poveljem: Ljubi gospod stričnik. nadvojvoda Ev-gen! Izročam Vam z današnjim dnem Moje armadno in brodovno povelje in pode- — Grdoba! — se je jezila Kalipso. Potem pa je rekla Karlu: — Torej, ljubi moj Karelček, ali se vam je vrnil spomin? — Da, vsaj vem, kaj mislite, — je odgovoril Karel; — stvar pa je tako brezpomembna, da sem jo pozabil popolnoma. — Čeprav, toda Ie pripovedujte! Ali je stvar pomembna ali brezpomebna, preso-dive midve pozneje. — Torej dobro, naj bo. moje dame. toda le samo, da ustreženi vama____ — Jako ljubezniv ste! — Povedati vama moram, da setn bil zaljubljen____ — V koga? — V M ign on no. — Kdo je bila ta Mignonne? — Kmetska deklica. — Prava kmetska deklica? — Tako pristna, kakor le more biti katera. — Pasla je torej gosi? — Ne ravno gosi. pač pa koze. — To je že vseeno. — Kakor je. — Kolikor je bila stara? — Šestnajst let. liujem Vam kot priznanemu voditelju proti Italiji bojujočih se junakov, vojaški zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo. Kakor ste zaupanje, s katerim sem Vam izročil poveljstvo nad vsemi hrabrimi bojevniki, popolnoma upravičili, tako se Vam je tudi posrečilo, pridobiti si brezpogojno udanost podložnikov. Tako sigurno vodstvo v zvezi z odličnimi četami, garantirata z božjo pomočjo za končno zmago. Dunaj, 29. julija 1915. Franc Jožef, m. p. Armadno io brodovno povelje. Mojim proti Italiji bojujočim se silam! 2e več tednov se nahajate, junaki moji iz vseh delov monarhije, v težkem boju proti številno močnejšemu sovražniku. Voditelji in možje vseh stopinj, stari moški in mladi bojevniki, tekmujejo v junaški hrabrosti. Na gorskih višinah, v težavnem kraškem ozemlju in na morju izvršujete dejanja, vredna Vaših prednikov, ki so se bojevali proti istemu sovražniku in ga tudi premagali. Njegovo domišljijo, da bo s svojimi masami lahko udri v našo ljubljeno domovino, ste uničili. Čakajo Vas še težave! Če pa tako izvrstne in odlične vodene čete, prežete po pravem navdušenju, zastavijo vse svoje sile, bodo premagane tudi najtežje naloge, na čast Vam in na korist domovini. S hvaležnim srcem se spominjam Vaših sijajnih dejanj, z občudovanjem gleda domovina na svoje junake na kopnem in na morju, s popolnim zaupanjem gleda vse na Vas, zvesto otraZo jugozapadu. Dunaj, 29. julija 1915. Franc Jožef m. p. SdlikovGiUiL DUNAJ, 31. (Kor.) (Wiener Zeitung.) Cesar je najmilostljivejše blagovolil podeliti red železne krone I. razreda z vojno dekoracijo, brez takse, v priznanje odličnega delovanja na organizatoričnem in fortifikatoričnem polju admiralu Evgenu vitezu Chmelarzu, pristaniškemu admiralu in trdnjavskemu poveljniku v Puli, za-ukazati, da se sporoči Najvišje pohvalno priznanje za hrabro zadržanje pred sovražnikom poročniku linijske ladje, Henriku Pfeifferju; nadalje podeliti častniški križec Franc - Jožefovega reda s trakom vojaškega zaslužnega križca v priznanje odličnega službovanja v vojni navtičnemu nad inšpektorju pomorske oblasti v Trstu, fregatnemu kapitanu v rezervi, Hermanu Marchettiju; imenovati za profesorja mornariške akademije VIII. Činovnega razreda suplenta Gustava Kassmanna. Njegovo Veličanstvo je najmilostljivejše blagovolilo podeliti sledečim dovoljenje, da sprejmejo in nosijo od Njega Veličanstva, nemškega cesarja podeljeni jirn železni križec drugega razreda: admiralu Antonu Hau&u. podadmiralu v rez., Juriju vitezu Kirchmayru, kontreadmiralu Josipu Rodlerju, kapitanu linijske ladje, Nikolaju Horthyju pl. Nagybanya, fregatnemu kapitanu Josip Dedellichu, korvetnema kapitanu Alojzu Ulbiaeu in poročniku linijske ladje, Egonu Lerchu. Obmejni boji na Tirolskem. DUNAJ, 28. julija. Iz vojnoporoče-valskega stana se poroča o obmejnih bo- — Stavim, da je bila debela, rdečegla-va. tako velikih nog. da bi mogla spati stoje, in takih rok kakor lopate. — Nasprotno, bila je ljubka, než»a, majhna rjavka, s čisto majhnimi nožicami in presrčkanimi rokami. — Glej, glej, kako se ljubeznivi gospod vnema ob slikanju dražesti svoje nekdanje ljubimke! — je vzkliknila Krinolina; — najbrž je še vedno zaljubljen v malo kozio pastirico! Ob teh besedah je vščipnila svojega ljubimca tako močno v roko, da je glasno zakričal. — To ga vendar boli. Krinolina! — ie rekla Kalipso. — Nič ne škoduje, saj je vzrok edino Ie ljubezen! — je odgovorila Krinolina; — zakaj pa mi vzbuja ljubosumnost? — Pripovedujte dalje, Karel, — je rekla Kalipso; — kaj Ste pa počel z Mignon-no? — Nič, — je odgovoril Karel. — Kaj? Nič?.... — Čisto nič. — Torej niste----? — Ne. — Ali je to res?. jih na Tirolskem: sredi julija je bilo treba pregnati iz zadnjih bojev v dolini Trave-nanzes ostala italijanska poveljstva; mali oddelki so jih napadli 17. julija in sovražnika pregnali iz doline. V dneh od 20. do 22. julija je divjal boj v gorenjem delu Monte Piano. Italijani so napadli naše po stojank® na Monte Piano. Trije bataljoni infanterije in alpinov so poskušali trikrat naše branitelje pokončati; sredina napadalcev se je sicer priplazila do žičnih ovir ali so jih posekale naše strojne puške. Ko je ostalo sovražnika komaj tretjina, se je umaknil. Dva oficirja in 30 mož smo vjeli, 150 mrličev pokopali. Napad se ie izvršil vnovič v noči na 22. Ali branitelji so čuli in tudi ta napad je bil krvavo odbit. Odslej je mir na teh višinah. Ljuti boji med ledeniki. BEROLIN, 28. (Kor.) »Lokalanzeisrer« poroča iz Inomosta o bojih v gorovju Ada-mello, kjer se stikata meji Italije in Tirolske v visokih ledenikih. Tam je prišlo do hudih bojev med tirolskimi obmejnimi četami in alpini, boji so se ponavljali, ali vselej s porazom Italijanov. Ti boji so se vršili v višini 3220 m. - Komunikeji Ccdorne. DUNAJ, 30. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Poročila sovražnih generalnih štabov: 11 a 1 i j a, 28. julija. Na Koroškem je pod-vzel nasprotnik pod zaščito megle akcijo proti naši postojanki na sedlu Cacciatore med Monte Ciadenis in Monte Avanza, pa je bi! takoj zavrnjen. Nasproti temu so napadli naši alpinski oddelki nekatere sovražne strelske jarke nasproti našim postojankam na Malem Paln ter so jih ve-čjidel osvojili. Na kraški planoti se je izkoristil včerajšnji dan za izgradbo važnih, prejšnji dan zavzetih postojank. V središču smo zopet znatno napredovali, osvojivši nekaj, od sovražnika močno zasedenih strelskih jarkov. Naša fronta se je s tem bolj izenačila. Po poznejših podatkih je naraslo število 26. julija ujetih sovražnih častnikov na 102. Na ostali fronti je ostal položaj skoraj neizpremenjen. * * s Glede omenjene akcije med Monte Ciadenis in Monte Avanza in na Malem Palu je popraviti sledeče: V noči od 26. do 27. julija ob 3. uri zjutraj smo s pomočjo naših topov proti sedlu med Monte Ciadenis in Monte Avanza, zasedenem po sovražniku, izvršili napad. Po končanem artiljerijskem obstreljevanju, so šle naše patrulje naprej, da bi konstatirale učinek. Pri tem je neka patrulja opazila, da je bilo odnešenih približno štirideset mrtvih in težko ranjenih Italijanov. Ko so bile nato patrulje močno obstreljevane, so se zopet umaknile, ne da bi bile izgubile le enega moža. O kakem infanterijskem napadu ne more biti govora, ker so bile slabe patrulje prodirale samo v poizvedovalne svrhe. Osvojitev avstro-ogrskih postojank na Malem Palu po alpincih je naravnost iz trte izvita. Bojevalo se je v tem prostoru samo v noči od 25. do 26. julija, ko je bilo neko naprej pomaknjeno italijansko o-porišče po avstro - ogrskih patruljah, ki so se bile splazile naprej, obstreljevano ————————————MS^^I od treh strani. Italijani so pritegnili potem rezerve, ki so potem nad tri ure streljale v smeri namišljenih napadalcev. Med tem pa so se naše patrulje brez \sj-ke izgube zopet umaknile. — Na mojo čast! — Neverjetno! — Pa je tako! — Igral ste torej platonskega oboževalca? — Da, in tisti dan, ali pravzaprav tisti večer, ki naj bi mi bil prinesel pozitivnej-ši uspeh..... Karel je omolknil. — No? — je vprašala Kalipso. — Tisti dan sem bil skoraj umorjen. — Umorjen? — so vzklikali vsi trije poslušalci. — A kdo vas je hotel umoriti? — Ne vem. Zelo pa sumim Mignoninne-ga bratranca, ki bi bil rad dekleta imel za ljubico. — Ta lopov vas je torej sunil z bodalom? — Ne, ustreliti me je hotel. Zadel me je tudi v resnici v prsi in nekaj ur pozneje so me brez zavesti in napol mrtvega našli v gozdu. — Glejte, dragi moji, — je dejal Hektor obema dekletoma, — ko bi si domislili vsi nekdanji vajini ljubimci, da bi hoteli umoriti vajina sedanja, bi to pač ne bila šala. S soške fronte. Neresnična italijanska poročila. Vojni dopisnik stochkolmskega »Afton-bladeta«, Nils Lago Lennquist, ki so se mu zdela poročila laškega generalnega štaba vendar nekoliko preneverjetna, se je hotel prepričati sam, koliko resnice je v njih, in piše sedaj svojemu listu: »Časopisje je splošno priobčilo vest, da je artiljerijski ogenj popolnoma razdejal devinski grad. 21. junija sem si ogledal grad princa Thurna-Taxisa v Devinu. — Najti pa sem mogel edino le majhen sled granate v nastrešnem zidcu, ki je nastal, ko je prišla italijanska torpedovka v ses-Ijansko pristanišče in izstrelila eno granato. V »Matinu« se je poročalo, da so v Tržiču izpremenili vse plinarne v izdelo-valnice krogelj z omamljajočimi plini. Trditi morem, da Avstrijci nikdar ne uporabljajo bomb s plini ali smrdljivih granat. Se bolj čudno je Cadornovo zmagovito poročilo o uspešnem obstreljevanju Divače, znamenitega železniškega križišča med Ljubljano in Trstom. V prvem ofici-jelnem sporočilu ie bila Divača obstreljevana in težko prizadeta. Kmalu nato sem si ogledal Divačo in nisem mogel najti nikakršnih sledov uspešnega obstreljevanja. Kmalu nato je bilo čitati v nekem drugem komunikeju, da je bila po novem letalskem bombardiranju popolnoma razdejana ta važna točka. Zagotavljam na svojo častno besedo, da tekom svojega . ponovnega poseta Divače po tem letalskem bombardiranju nisem mogel najti nikakršnega sledu o zagotavlja-nern razdejanju. Enako je tudi z italijansko lažnivo trditvijo o osvojitvi nezavzetne gorske u-trdbe K o b a I i š č a (po vseh poročilih straši za ta 812 m visoki, nad Kožbano ležeči vrh italijansko ime »Corada«; — prip. ured.), ki je bila z naskokom vzeta po »neprimerni hrabrosti Italijanov« in zasedena. Po »Matinu« je bilo baje zavzetje KobaJišča eden najsijajnejših dogodkov svetovne vojne. Jaz pa zagotavljam, da Koballšča v vsej njegovi neutrjeni goloti ni branil niti eden avstro-ogr-ski vojak, temveč je bilo nezasedeno že od začetka vojne«. Druga velika bitka ob Soči. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Ko je bila odbita prva laška ofenziva, -so mislili Italijani, da bi s še energičnejšimi in večjimi masami izvršenim udarcem vendarle omajali našo fronto in jo končno predrli. Da bi si zagotovili uspeh, so Italijani tokrat napad veliko bolj koncentrirali kot pa prvikrat. Prvikrat se je raztezala ofenziva pravzaprav preko vse soške fronte, sedaj so pa strnili čete na razmeroma zelo majhnem odseku fronte. Napad je bil osredotočen na doberdobsko planoto in goriško predmostje. V premoru med obema bitkama so Lahi spravili na ta del fronte še nove mase artiljerije in 17 divizij, torej okrog 200.000 mož, o-gromno število za tako ozek del fronte, in to večinoma sveže, popolnoma spočite, brezhibne čete. — Ko so me moji častiti starši dali o-zdraviti, — je nadaljeval Karel, — so se bali, da bi me kdo hotel še enkrat in tedaj v resnici umoriti, in zato so sklenili, ko okrevam popolnoma po moji rani in ljubezni, da me pošljejo v Pariz. — Ali je pa tudi res, da si popolnoma o-zdravel po svoji kmetski ljubezni? — je vprašala Krinolina. — Mislim, draga moja, — je odvrnil Karel, — da sem ti to dokazal že dovolj jasno ____ — Res je, — je rekla Krinolina in se vsedla na krilo svojemu ljubimcu ter ga začela poljubovati. Tedaj pa so se precej hitro in hrupno odprla vrata in mlada deklica se je pojavila na pragu. Z enim samim pogledom je pregledala vso sliko, ki se je kazala njenim očem. Videla je Karla in Krinolino v najožjem objemu. Prestrašeno je skočila nazaj ter položila roko na srce, kakor bi čutila v njem silno bolečino. Krik se jej je izvi! z ustnic in zgrudila se je na tla. Ta mlada deklica je bila Mignonne. (.Dalje). ran tt. „utirtVuST" štev. 211 ISaša fronta, proti kateri so bili naperjeni udarci druge posoške bitke, se razteza od treh oporišč goriškega predmostja, za katera se više ljuti boji, Podgore, Pev-jne in Oslavja, pieko Standreža proii Ru-biji do roba doberdobske planote- Pred Rubijanii prehaja fronta čez Vipavo in gre potem po strmem pobočju planote, ki pri Zagraju odstopa txi Soče in se razteza ob prekopu do morja. Fronta se dotika krajev Polazzo, Redipuglia, Vermeljan in Selce. za katerih posest so se vršili glavni boji v bitki. Zelo hudi napadi so bili naperjeni zlasti proti Polazzu in Redipugli, Vtr sega višinski greben tu daleč v ravnin o. da se četam omogočuje bivanje v takem vzduhu. Učinek v Italiji. Kakor poročajo iz I.ugana, je italijanski vrhovni poveljnik, general Cadorna, upokojil tri italijanske zborne poveljnike, med njimi tudi bivšega kraljevega krilnega pobočnika, generala Brusattija. Pušice iz italijanskih zrakoplovov. Vojni poročevalec Neue Freie Presse< poroča med drugim: Italijanski letalci, ki se prikažejo po 4 do 5 skupaj, mečejo vse-pofno železnih "pušic na zemijo. Učinkovale bi strahovito, ako bi zadele živ cilj, kajti vržene so iz višine 2000 ni. V Nabre- Dardanelska fronta: V noci od 27. na 28. Julija je napadla ena z našega desnega krila odposlana poizvedovalna kolona en sovražni strelski jarek in je u-plenila množino pušk in ženijskega materijala. Z nemšKo-msKesi? bojifčc, stan, l.S. se je pričela bitka. Ko se je zdanilo, zini so vrgli letalci 20 bomb, drugi dan 8. te ie pričela laška artiljerija pripravljati, i Več bomb je bilo vrženih na državno že-Bila je strahovito močna. Lahi so ure in lezniško progo brez posebne škode, ure z vedno rastočo besnostjo obsipali naše na goli kraški planoti vkopane čete s ( poljskimi topovi, lahkimi in 14.9 centime-• irskimi havbicami ter težkimi kalibri po| BERLIN, 31. (Kor.) Veliki glavni 21 in 28 centimetrov. Bila je peklenska 1ju|jja 1915. kanonada, v kateri so se porabile ogrom-| Vzhodno boii^če nc množine municije. j Severozapadno Lomže in ob železnici Ko je mislil sovražnik, da so nase po- severno Goworowa (vzhodno Rožana) stojanke omajane, 1 e začela naskakovati - d napreduje. Včeraj je bilo uje-peh« ta. , globokih zastopih so napadale (ih ,S9() RuSOV in upjeniene tri strojne kolone. In res so prish nekateri oddelki j pu§|je v najspredneiša kritia. kjer je prišlo kma- 1 lu do div jega boja moža proti možu. Od ločevalo je bodalo in kopito ter ročne granate v boju po jarkih. Delovali so metalci min. Zastonj so poizkušali Lahi dosezati uspehe s svojimi razstreljevalnimi Jugovzhodno bojišče. Ćete generala Woyrscha, ki so prodrle na desni breg Visle, prodirajo med trdovratnimi boji dalje proti vzhodu. Vsi protinapad: v naglici privedenih ruskih ojačenj cevmi, morali so se umekniti. .Naši ino- i so se popolnoma izjalovili. Število ujetui- žnarji so slovesno dokončali delo tega kov je narastlo na 7 oficirjev (med njimi dneva. Njihov sijajni, dobro umerjeni o-j en polkovni poveljnik) in 1.600 mož. geni je razbil pet sovražnih baterij. Na zasledovanju se nahajajočim arma- 19. se je bitka vnela iznova, tokrat pa z dam generalteidmaršala Mackensena se vso silo tudi oh goriškem predmostiu. *E- hoće nasprotnik v približni liniji Nowo A- najsta laška pehotna divizija je po ponovnem hudem ognju skozi vinograde prodrla proti Podgori. Mrtveci so se kopičili. leksandriia ob Visli in na višinah severrto Lublina (ki je bil zaseden včeraj popoldne), do južno Cholma vnovič postaviti v toda Italijani niso popustili. Tudi tu so bili bran. Sovražnik ie bil povsod napaden. šele v boju moža proti možu prisiljeni, da so se umekniii. Toda tako izlahka se niso dali odgnati. Začela je zopet streljati artiljerija, še ljuteje kot pa zjutraj, in zopet so nato naskočile redke rojile vrste. Štiri ure je trajal boj, potem pa se ie moral sovražnik umekniti v drugo. Srdito je hrumela bitka ta dan 11a do-berdobski planoti. Štirikrat so napadalne kolone pri Zdravščini naskočile ogrske domobrance. Vržene nazaj, so se trdovratno zagrizle vsakikrat ob robu planote. Tekom bojev nemških čet pri Biskupi cah - Piaski d:ie 30. julija je bilo ujetih 4930 mož in uplenjeni 4 topovi in 8 strojnih pušk. Vrhovno armadno vodstvo. Z zgpafesii Mi. NemSKl službeni Jezik na državnih železnicah. C. kr. železniško ministrstvo je izdalo odlok (št. 21.013/6b), ki določa med drugim: 1. Vsi prosilci za kako uradniško, pod-uradniško ali za mesto uslužbenca morajo še prej, ko so sprejeti, nadalje vsi tisti delavci, ki pridejo v poštev za svoječasno stalno nameščenje, kolikor je to le mogoče, vsekakor pa pred imenovanjem za poduradnika ali uslužbenca dokazati znanje nemškega jezika kot službenega jezika v besedi in pisavi v toliko, da odgovarja popolnoma službenim zahtevam. 2. Delavcem, ki obvladujejo nemščino, naj se daje splošno pri sprejemu prednost pred takimi, ki tega znanja ne morejo dokazati. 3. Vse službene izkušnje brez vsake izjeme, kakor tudi predpisni pouk od časa do časa in izkušnje od časa do časa vseh uslužbencev se morajo izvesti le v službenem jeziku. 4. Vsi razglasi, odredbe, napovedi, obvestila, odloki itd,, ki so določena le osob-ju, se smejo izpolniti le v službenem jeziku. ► 5. Vsi vodilni činitelji ravnateljstev naj z vso strogostjo pazijo na to, da se izvede službeno občevanje med predstojniki in podrejenci kakor tudi med uslužbenci le v službenem jeziku. Kdor bi drugače postopal, naj se najstrožje kaznuje. Eei^t mil BERLIN, 31. (Kor.) Veliki glavni stan, 31. julija 1915: Zapadno bojišče. ^ Včeraj zjutraj smo zavzeli z naskokom .. še one hiše, ki so na zapadnem rc.bi? Hoo- Tudi pri Polazzu. Redipugli, \ ermeha- ! g2 pc našeni napadu dne 3. julija ostale še nu in na Kosiču se ie vršil naskok za na-1 v aiig(eikih rokah in vrh tega še eno o-skokom, toda dasiravno so Lahi pošiljali porišče ]užn() ce5{ef k5 vodi v Ypern. Po-v ospredje vedno novo moštvo, so vendar p0,dne in pcnoči ^ biH protinana€!i so-\ zdržali nasi vrli branilci. In tako je slo; vr2Žnika 0{ihlt-u Osvojili smo štiri strojne danzadnem. puške in pet metsJcev min in ujeli nekaj 20. zvečer so izvršili Lahi z ogromnim Angležev. V jarkih sovražnika najdeno naporom sil napad na Vrh sv. Mihela. ki | število mrtvih dokazuje niegove velike se vzhodno od Zdravščine dviguje nad i krvave Izgube. planoto. Njihov artiljerijski ogenj, ki je u-j Francozi so pri Souchezu vnovič brez vajaJ naskok, je bil nepopisno ydit. Urili uspešno napadli z ročnimi granatami, je bil dobesedno zavit v plamen in obla- Srdk| boji za |inijo Lingekopf - Barren- ke ter prsten dež. Hrabri branilci, na katere je padala toča krogelj brez konca in kraja, so se končno umekniii. Italijanska pehota je prišla na vrh, toda že prihodnje opoldne so jo pomet Je s hriba rezerve pod vodstvom generalnega majorja Booga. — Ravno tako se je dogodilo sovražnim oddelkom, ki so se ugnezdili pri Zagraju in jih je energičen bočni napad pognal v beg. Toda še vedno se ni ustaviia ofenziva. Cadorna je zastavil nove divizije. Italijanska artiljerija je pritiskala še srditeje, cel > morje ognjenih žrel je bliuvalo proti planoti in prcdmostju. Bitka je trajala dan in noč. Sovražnik se je prikopava! proti rašim postojankam in je neprestano naskakoval iz svojih kritij. Nočni napadi pri Sclcah i;i Vermeljanu so se izjalovili, iti ravno tako tudi naskoki pri Polazzu. Pri Zdravščini, kjer so se bile nekoliko umekniie nase čete, je spretno vojen in navdušeno izveden protinaskok razmetal prodrle Lahe in jih pognal v njihove stare postojanke. Pri Podgori in Pevmi je bil sovražnik tudi krvavo odbit. V enem samem dnevu je naskakovafo Pod goro deset polkov drug za drugim. Vedno se je pa pekazovala ista slika: kjer se je posrečilo sovražnim močem prodreti v naispre-dnejše okope, so bile zopet pregnane v boju moža proti možu. ^ Vse postojanke so ostale v posesti bra-niteljev. Toda prihodnji dan so se iznova pričeli naskoki na vsej fronti. ^ele proti koncu tedna je sovražnik začel nekoliko popuščati, toda le zato, da je potem še enkrat zbral vse moči in zopet naskočil 11a vsej črti. Toda tudi ponovni,. .. ... , i.aoadi pri Podgori. Polazzu, Vermelja-j10 bi se jih zamoglo uporabljati za lov na nu in Sel cah so razpadli popolnoma. Po j hoče imeti zadnjih obupnih nočnih napadih, ki so stali sovražnika tisoče človeških žrtev, je bila izčrpana njegova napadalna sila. Velikanski boj, ki ga je pričelo daleč nad četrt milijona bojevnika proti manjšini, je bil odločen v dobro braniteljem, in to vkljub tenu. da je zlasti svet ob goriškem predmostiu s svojimi vinogradi, nizkim, zara- kopf v Vogezih so prenehali. Francozi i-majo del naših postojank na Lingekopfu še v posesti. Schratzmaennle in Barren-kopf se nahajata po začarni izgubi zopet v naših rokah. V povratilo za večkratno metaii':? bomb od strani Francozov na Lhauny, Terrnier in druge kraje za našo fronto ob AiSHi, je bil obstreljevan kolodvor v Compiegnu. Na napade francoskega letalskega brodo-vja, ki je metalo včeraj na Pfalzburg, Za-bern, severno Ha^enau in na Freiburg bombe, je odgovorilo popoldne naše bro-dovje z metanjem bomb na letalsko pristanišče in tovarne v Lunevillu, na kolodvorske naprave v St. Die in na letalsko pristanišče pri Nancy. Po sovražnih letalcih povzročena škoda ]e nebistvena. Pri Freiburgu je bilo eno francosko letalo po obrambnih topovih sestre!jes?o. Vrhovno armadno vodstvo. Lev na be[f»t»«ke vojaške obvezance. PARIZ. 30. (Kor.) »Temps« poroča: Belgijska in francoska vlada ste sklenili dogovor, glasom katerega je treba poiskati vse Belgijce do 36. leta, ki niso zadostili vojaški dolžnosti in jih je treba izročiti belgijskim vojaškim oblastim. Te" določbe so bile veljavne dosedaj le za Belgijce, stare do 25 let. Motorni čolni proti nemškim pod vodni kom. NE\VYORK, 31. (Kor.) Tvrdka Smith Boa tli and Engins Company je dobila od vlad zaveznikov naročilo, da predloži predloge za močne in hitre motorne čolne, ki bi zainogti nositi 2 ali več lahkih topov 100, Rusi 30—40 takih čolnov. Čolni bodo morali voziti po 50 milj na uro. S turških bojišč CARIGRAD, 29. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaska fronta: Naše čete za- stili. gozdovjem in kamenitimi ograjami j sledujejo energične ostanke na višinah pri nudil sovražniku drbra kritja, in dasirav- I Grcbodu premaganega sovražnika in so no nam je na kraških tleli zgradba pri-1 "plenile znatno množino orožja in živi! in mernih kritij za obrambo, posebno proti' gotovo število Rusov._ artiljerijskemu ogniu, delala izredno veli-j ke težave. Po drugi posoški bitki. Kohiis^he Zeitung poroča iz c. in kr.; vojnega tiskovnega stana: Kupi mrtve-! cev, ki se nahajajo pred postojankami | avstiijskih čet. ne rastejo samo od dne do dre, temveč je mrtvaški smrad ob vsej fronii na bojišču postal že tako neznosen, da privažajo iz Gorice in drugih krajev iz vseh lekaren in drogenj najraz-novrstr cj5c dišave v velikih množinah, Kaj pripovedujejo italijanski ujetniki! Vojnemu poročevalcu lista »Pesti Naplo« je bila prilika, da je govoril z italijanskimi ujetniki. Na dvorišču neke trdnjave so bili zbrani ujetniki, ki so pripadali devetero različnim polkom. So bolj zgovorni nego pa Rusi. Neki mlad desetnik imenom Arcani, ki je absolviral konservatorij v Koloniji, je bil ujet pri nekem naskoku na goriško predmestje. Pripovedoval je, da so Italii^ni mislili, da so strelski jarki raz-strelieni in da se je sovražnik umaknil. Ko pa so se približali na dvajset korakov, so sovražne strojne puške pokosile njegovo stotnijo. Neki drugi ujetnik se je udeležil vojne v Tripclisu. Izjavil je, da italijanski vojaki niso vedeli za take boje na bližine, pri katerih se prebada, davi in pretepa s kopiti pušk. Častniki in ljudski govorniki da so govorili vojakom, da bo vojna trajala Ie tako dolgo, dokler ne postane iz luninega rogljiča — žemlja. Ujeti italijanski sanitetni vojaki so večinoma menihi — večina njih so dominikanci — ki so se iz lastne volje prijavili za vojno službo. Vedrost italijanskih vojnih u-jetnikov traja le po dnevu, po noči pa se jih polašča domotožje. Ranjenci jočejo, kriče in molijo. O poročilih Cadorne daja švedski novinar Lousonist'v listu »Sydovenska Dag-blad Sniillposten« tole veselo karakteristiko: »Tako mnogih veselih vojnih pri-povesti, kolikor jih vsebujejo poročila italijanskega generalnega Štaba, ne more gotovo jx>kazati nobena druga vojujoča država.« Lougonist je s prvega namero-val pobijati največje laži v teh poročilih, ali materijal mu je tako narastel, da se je moral zadovoljiti s tem, da je odbral le nekoliko malih in veselih dokazov za svojo trditev. Potem naglaša Lougonist kot dejstvo, da tako temeljitega fiaska kakor ga je pretrpela italijanska invazijska vojska, ni še doživela nobena druga vojska. Begunci z italijanske meje. »Odbor za pomoč beguncem« na Dunaju pod predsedstvom mons. Faiduttija in pokroviteljstvom nadvojvodinie Marije Josipine javlja sledeče razmeščenje beguncev z italijanskega bojišča: Na Moravskem: 8627 Slovencev, 26.919 Italijanov; na Češkem: 11.405 Italijanov; v Nižji Avstriji: 1060 Slovencev in 13.555 Italijanov: v Gornji Avstriji 12.317 Italijanov; na O-grskein: Tolna 8000 Slovencev, Fejer 3000 Slovencev, dočim je 21.800 Italijanov razmeščenih j?o raznih krajih. O ti lumpac — tiskarski škrat! Nakuhal je že marsikatero grdo! Noben list ni varen pred njegovo porednostjo! Ali ta, ki jo je nakuhal pariškemu »Joumalu«, je pa že nesramno zlobna. Journal« jo popravlja tako-le: »V zadnjem članku z italijanskega bojišča se je vtihotapila neljuba tiskovna pogreška. Rečeno je namreč: »Na svojem potu ob fronti je mogel Salandra J iz kraljevega voja videti v borbi obstre-ijene pešče, ki so na ovratniku nosili be-lo-rdeče, belo-zelene in modro-črne zna-j ke brigantov iz Neapolja, Palerma, Saler-ina in Apulije____« Razume se, da bi moralo stati brigad in ne brigantov. Na Dunaju ni več koruzne moke! Dunajski župan je podal na neki konferenci sporočilo, ki je je prebivalstvo sprejelo s posebnim zadovoljstvom. Od 31. m. m. dalje ni več koruzne moke na Dunaju, j Mestni urad za aprovizacijo z moko bo preskrbljal pekom odslej po eno vrečo rzene in ječmenove moke in po dve vreči pšenične. Pozneje, ko pridejo zaloge nove moke, izgine tudi ječmenova in se bo rabila samo ržena in pšenična moka. Strogo porabljanje koruzne moke je trajalo na Dunaju štiri mesece. — Tudi mi Tržačani bi radi videli nekoliko bele moke po — primernih cenah. Nova vrsta cigaret. 1. avgusta 1915 I. se prično prodajati tako v tobačnih trafikah, kakor tudi v prodajalnah tobačnih specijali tet cigarete nove vrste, označene „Divia". Cena teh cigaret s pozlačenim kartonskim ustnikom, ki se bodo prodajale v zavitkih po 100 in 10 komadov, znaša 5 vinarjev za komad, 50 vinarjev za 10 in 5 kron za 100 komadov. Na prošnjo staršev sta sklenila odbora podružnice CMD pri Sv. Jakobu in pri Sv. Mar. Madg., da se oba vrtca odpreta tudi v počitnicah in sicer v dobi od 1. do 31. avgusta. Starše dotičnih otrok opozarjamo, da naj pripeljejo svoje otroke v ponedeljek, 2. avgusta cb 9. v vrter Srčne pozdrave Trstu ter vsem prijateljem in znancem m svojim družinam pošiljajo: Kobec Ivan, Sancin Josip, Pelan Ivan, Franca Josip, Kocjančič Josip, Kocjančič Ivan, Lavrenčič Andrej, Kocjančič Josip, Godina Jurij, Prašel Ivan in Fahor Ivan, vsi črnovoiniki Pogreša se Ivan Mancandel, topničar mu-nicijske kolone . . vojna pošta 32, od katerega že od 7. oktobra ni nobenega glasu. Bojeval se je v Przemyslu. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči njegovi soprogi Mariji Markandel, Štramar štev. 602, pošta Žavlje pri Trstu. Kdo k&jf Prosijo s« podatki o naslednjih oso« bah: Josip Pahor, Volčjadraga, opekarna vprašuje Rudolf Cosmini, Trst, ul. Al. Volta 4.) Cene raznih živil o Trstu. (Dne 30. julija 1915.) Moka (pšenična, mešana z rženo) Moka (za knhinjsko rabo) . . . . Sladkor Meso (goveje) spi#lnji deli • • ... m zadnji „ K . Meso telečje Moso koštrunovo . • • . . K Slanina fsoljena) ... K 2 - kg . . K —96 kg ..KI— kg . K 3 68, 4 08 kg . . 4 32, 4 72 kg . . K 8 - kg 2 40 do 2 60 kg . 4.40 do 5.40 kg Gnjat, kuhana............K 12 — Maslo sirovo Kokoši ... . . . . Piščanci ...... Polenovka stiha . . . * namočena Fižol . ....... Bob ......... Ječmen....... Fižol (stročji) vinarjev Grah Kromp'r „ Paradižniki , Radi S Salata Česen „ Čebula „ Jajca Buče Pesa Malancane „ Kumare , Koleraba „ Mleko Olje (najceneje) • • • • • • K 6-— kg K 7 — do 8-50 ena K 3 — do 4 — eden ... K 2-20, 2 40 kg ..... 1-28 kg K 1'44 1-50, 100 kg .....K 1.80 kg .......K 2 b 0 .... 40, 4S k£ ...... 56 kg .....2", 40 kg .... 36 40 44 kg . . 4 do 6 merica .... 10 glava . . . . 6, 12 glava . K —-2 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškim! IZBORNI OKUS. spričevali. IZBORNI OKUS. Lekarna Sernroalio - Trst km posojilnica in hranilnica rcgUlrovaM zadruga * omojanlm por**tvom TUST - Piava della Caserma St v. 2, i, nad( , TnsT= (v lastni palafl) vhod po glavnih s»opnj»r«h POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 na menice po 6 '/«> na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru HRANILNE VLOGE TMkan, če tudi ai nd in jih obrestuje po 4 'j«°|* Večje stalo* vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. R*tal M ešetigejefed aam. - VUg» se labka »o eno krono. • ODDAJA UOtfAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PU&iCE». Poštno-hranUniftui fačun 16.004. TKOBfnjf gro Ima varnostno celico (saJe deposite) za nih 1'stin, doknmenfcor m raznih dragih rrednot, Dj^mm ter jo oddaj* strankra v najem po najnttlffc *®nirt» STANJE VLOO NAD tO KKliOnOVK&on m: od 9 -12 i^fA. ■ h 3 tt s p**Hftttjrrrna ttttraui mi* *iv bi asriMTiiT~irFmSas^