Let© V., šfev. 134. V Celju, sobota due 24. novembra 1923« Poftoina plačana v ßofosinl. ^fifl^^^H ^^^P^^^^^^^^^^^^H f^^^^^t^^^^^^^^^r ^^E^S^^^HnHM^r ^^HB^^HM|B0^^n|mjuBBun . flU^^Hu^^^^^^^S^^B^ft Si-... -.10 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi za.mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din. Posameasna Stevilka stane 1 Din. Izliaja vsaft xoreK, četrloR in soboio. UrednlStvo: Strossmayerjeva ul. §t. 1,1. pritličje. Teles. 65. UpravniStvo: Strossmayerjeva u.št. I, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega Čekovnega urada št. 10.666. JBS. ObČni zbor krajevne organizacije jugoslovanske demokratske stranke za Celje in okolico se vrši noco; v petek 23. t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvo~ rani Narodnega doma. Ker so na dnev- nem rodu važna poročila o strankini organizaciji in delu v občin^kem svetu celjskem ter volitve novega predsedstva kakor tudi volitve delegatov iz Celja .za strankini oblastni zbor v nedeljo 25. t. m, v Mariboru, se poziva vse člane, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Za občinska kluba JDS mesta in okolice kakcr za vse organizirane člane udeležba dolžnost. Nemškutarstvo v Savinjski dolini. Že dalje časa zasledujemo intimne poslovne odnošaje rned znano celjsko tvröko M. Oswatitsch in državnim pre- mogovnikcm v Velenju. Pred preobra- tom je bil veienjski premogovnik kot k. k. avstrijsko podjetje v državni re- žiji torišče savinjskih nernškutarjev in privandranih Nemcev in steber znane- mu ponemčevaniu v Savinjski dolini. Še sedaj se lahko opaža v Velenju. da ona od predvojne velenjske uprave pre- bivalcem vcepljena mentaiiteta še ved- 'io deluje, po kateri se je svojčas z nemäko govorico dokumentirala pri- padnost k »lierrenvolku«. Kakor nam znano. je stala tvrdka M. Oswatitsch ie pred in med vojno skozi ca 12 let v poslovni zve/.i in je uživala pri te- danjem avstrijskem državnem premo- govniku prednost kot »pristnc« nem- ška tvidka, kar znači že njeno ime samo. Bivša avstrijska upr^va. se je pač zavedala pravilnosti izreka, da je poturica strašnejša od turčina m ie tedaj rada podpirala razne take »— ti- tsche«. Mislirno, da se ne motimo, ako sklepamo iz trdovratnost:, s katero vzdržuje g. Oswatitsch nemško tran- skripcijo svojega irnena, na njegovo nacijonaino zagrizenost, od katere so odnehale že skoraj vse mariborske tvrdke, ki so popreje delale sramoto slovenskemu značaju našega Maribora, dočim se tvrdka Oswatitsch menda 3e vedno smatra stebrom nemStva v Ce- lju. Cela »nacijonalizacija« tvrdke Os- watitsch obstoia v tem, da je pobrala pred prilično enim mescem nekega g. Dejaka, brata g. bbrtnega nadzornika inž. Dejaka in se imenuje sedaj »Os- watitsch & Dejak«. Po preobratu se je bivža državna vlada za Sloveniio po vsej pravici po- stavila na staliSče, cta je trebn nemska podjetja nacijonalizirati in pri vsth pri- vatnih podjetjih vplivati nw upravo v tem pravcu, da nastavijo sarno doma- čine. To je zahtevala dosledno in to je tudi provodla kot samoobsebi umev- no v svojih državnih obratih. Pred kratkim je äla po Časopisju vest, da je isto stališče zavzela državna uprava v Beogradu, ki zahteva prijavo vseh tujeroticev v jugoslov&nskih podiecjih in hoče uplivaii na to, da se čimnreje nadomsstijo z dornačimi. Mi se vese- lirno te provedbe načela: »Svoji k svoiirr.« in zeümo sarno. da ga bo dc- Žavna uprava dosledno proved!;«. Pri tern položaiu nam je popcinoma ne- i".::ljivo, kako more velenjska uprava vzdrževati intimne poslovne zveze s tvrdko Oswatitsch in to c N O V A D O B A Stev. 134. Stresemann poda sstavko. Danes predloži socijalno demokratska frakcija v nemškem državnem zboru vladi ne- zaupnico vsled Cesar Stresemann de- misijonira in mu bo sledil nemško- nacijonalni kabinet. Državni kancelar je imel 22. tm. v Reichstagu govor, v katerem je naglašal. da je notranji položaj Nemčije obupen. Celiske novice, ProraČunska seja celjskega ob- činskega odbora se je vršila 21. tm. Obširno poročilo prinesemo prihodnjič. Franc ask! krožek v CeS.ju priredi prihodnjo nedeljo (25. nov.) ob 4. uri popoldne v sejni dvorani mestne hra- nilnice celjske (Krekov trg št. 6, pri- tličje levo) predavanje v irancoskem jeziku. Predaval bo lektor na ljubiian- ski univerzi Francoz gosp. Lucien Tes- niere, kot delegat francoskega inštituta v Ljubljani. Predmet predavanja: »Le disciple« od Bourget-a. Predavanje, ki je brezplačno, bo trajalo približno eno uro. Udeležba za člane in članice ob- vezna, gostje dobrodošli. — Odbor. Načelstvo Gremija trgovcev v Celju nam naznanja, da ostanejo na državni praznik 1. decembra trgovine eel dan zaprte. Plesnl tečaj trgovsklh in bančnih nastavljencev. Dne 27. XI. prične ob 10. uri v mali dvorani hotela »Uniona« prvi plesni večer, tečaja trgovskih in bančnih nastavljencev. Pozivljamo vse uradnike in uradnice trgovske in ban- čne stroke kakor prodajalce in proda- jalke, da se tega tečaja v Čim večji meri poslužujejo. Predvajal bo znani plesni učitelj g. prof. Stanko Zorko, vse najmodernejše plese. Vstop je sa- mo trgovskim in bančnim nastavljen- cem dovoljen. Na mesto venca na krsto ge. Marije Kukovčeve je daroval g. Ivan Rebek, industrijalec v Celju, Din 100 v sklad za obrtno-trgovski dom v Celju, zakar mu bodi izrečena prisrčna za- hvala. Darovala je mesto venca pokojni gej. Mariji Kukovec za mestne reveže ga. Marija Karlovšek, trgovka na Lavi 100 Din. Snežni metež. Mislili smo, da bo prvi sneg kmalu skopnel in da dobi- mo še Jepo vreme, toda varali smo se. Predvčerajšnim je začelo snežiti, da je padlo snega za pol metra. Ker je pa- del težek južni sneg, so veliko trpela drevesa in v mestu telefonske žice. Ceste in pota v okolici so naravnost obupna, najboljši čevlji ne držijo nič. Olajšave glede ukinitveživinsklh !n prašičjlh sejmov v mestu Celju. V smislu odloka pokrajinske uprave oddelka za kmetijsitvo z dne 30. X. 1923, št. 3432, Ur. list St. 101, s katerim se celo obmotje celjskega okrajnega gla- varstva proglaSa za okuženo, se do- datno k tukajšnji odredbi z dne 27. X- tl., št. 3822/23 gjede ukinitve ži- vinskih in prašičjih sejmov v mestu Celje in prepovedi izdavanja živinskih potnih listov odredi sledeče: 1. Izda- vanje živinskih poinih listov za par- kljato živino se do preklica ukine. 2. Osebam, označenim s § 15 z. z dne 6. VIII. 1909 d. z. št. 177, ki prihajajo po svojem opravilu v dotiko s tujo živino, z živalsko mrhovino ali z žival- skimi odpadki in produkti, kakor n. pr. živinski trgovci, mesarji, konjači, je prepovedano stopiti v dvorce, kjer se nahaja parkijata živina. Da se ob teh omejitvah prometa s parkljato živino omogoči preskrbovanje potrebne klavne živine za aprovizacijske namene. do- voljuje mestni magistrat na podlagi tozacievnega pooblästila ookrajinske uprave siedeče olajšave: 1. Uvoz klavne živine v mesto Celje ,po železnici je dovoljen, istotako mesa po cesti, v ko- likor se sme to goditi po predpisih polit. oblasti kraja, iz katerega se ži- vina pripelje. 2. lzvoz klavne živine je dovoljen le po železnici in sicer le v Ljubljano in Maribor. Promet s par- kljato živino za daljno držanje (rejo) je povsem ustavljen in je izdavanje živinskih potnih listov za isto prepo- vedano. Kino Gaberje. Sobota 24., nedelja 25. in pondeljek 26. nov. »Zakon Pre- rije«. l. epohs. Tečaj za strojno-umetno vezenje, maženje perila, nogavic itd., ?e vrši 10 dni, od 1. decembra 1923. Pripo- ročam tudi ziva'ne stroje od 10.000 K naprej. Pojasnila daje Justina Pavšer, strokovna učiteljica, Gosposka ul. 25, Celje. »V Beitince«, ki ga je priobčil ondotni domačin Julij Konrler. Zanimivo nam opiše pot iz Dol. Lendave v Beltince; vmes pa je vtkanih tudi par nežriih in mičnih tamošnjih pravljic in pripovedk. Nato sledi dnižbin Vestnik o XXXIV. redni veliki. skupščini družbf* v Ptuju (8. kim. 1923) in o družbirii bilanci za 1. 1922. .;¦;,,:'¦¦ .¦•.,.;. « .' -;:-M .J¦..-.,. Tretji del obsega nebroj inseratov domačih tvrdk. Tudi slike opisanih mož in žena prinaša koledar; le žal, da ie slika pok. notarja Toma Šorlija tako po- kvarjena . . . Dmžba zasleduje neovirano svoj stari narodnostni program, ki je zdru- žen z ogromnimi stroški, katerih iz- rednih dohodkov gotovo sarna kriti ne more. Zato bodi vsakega zavednega Slovenca sveta dolžnost, da ji priskoči na pomoč. Lepa prilika se nudi baš zdaj za to: sezite po torn lepem kole- darju, ki stane le 12 Din, ter priložite k nabavni ceni še kak znesek za dru- žbo! Ne zabite njenega klica: Mal položi dar domu na oltar! A. P. B. »Jadranka« št. 11 je izšla in pri- naša sledečo vsebino: Minuivost, Fran Žgur. Rimske katakombe, Gracijanova. Ob luninem sviiu . . ., Šodijeva. Neod- resenemu domu! lvka Vasiijeva^Celje. Nova zadruga, M. Stepunčičeva. Ženska in zakonik. Signorina Gioventu. idila. Grinte. Drobtine. List se naroča pri gdč. Luci Peitotovi, Razlagova ulica Stev. 7. Stojanovič Aleksander, Kuma- novska bitka. 1924. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s postnino Din 31"—. Za naročnike s poštnino vred Din 26"—. Bivši načelnik štaba dravske divizijske oblasti podpolkovnik Aleks. Stojanovič objavlja svoje zani- mivo predavanje o predzgodovini, po- teku in pomenu Kumanovske bitke, s katero je bila 1. 1912 turška moč na baikanskem polotoku zlomljena, kr- ščanskim državam zagotovljena zmaga v balkanski vojni, ter položen temelj naši jugoslovanski državi. BroSuri, ki je pisana strokovnjaško, sta pridejana dva zemljevida. Tiskovna zadruga jo je izdala v prav lični opremi. proč žnjo! Ni vredno in ne bi bilo častno, mazati list s takim blatom in smešnim prerekanjem, ki razk'riva vso zlobo in vso žalostno smešnbst ljudi;, ki iim Vojnik Se ni dovolj smešen. Ugotovimo samo, da je bilo v 1. raz- red meščanske 5ole vpisanih 21 učen- cev, danes obisküje I. razrted 19 učen- cev. Tam na onern mestu m v onih prostorih, kjer je bila v časih našega suženjstva ekspozitura Schulvereina, Südmarke in Volksrata, ki so skozi desetletja zastrupljaü naš živelj, tam nam je dala Jogoslavija meščansko šolo, da se z njeno pomočjo in delom izbrišejo grehi preteklosti in znamenja sužnosti. Odkoder je nekdaj prihajala smrt slovenskemu jeziku in slbvenski domači misli, tam se danes šlri na- rodna vzgoja in izobrazba za življenje. Narod zna to ceniti, on hoče me^čansko solo, ker ve, da je mladini treba vedno veL pravega pouka, ako naj uspeva v težkem življenju. Oni pa, ki šolo ubijajo, nadaljujejo delo tistih avstrijskih rabljev med nami, ki so padli s pokojno Av- strijo vred v dneh prevrata. To naj zna naša javnost in to naj upoštevajo oblasti, ki morajo temu rovarenju in beganju naroda napraviti že enkrat konec. Dobrna. Kmetijski pouk dne 20. novembra 1923. PreteČeno nedeljo je bilo na naši šoli predavanje o sadjar- stvu, katerega so se udeležili odrasli v častnem Stevilu. V debato, ki se je po predavanju visüa |e posegel prav sükovito gosp. kap'.an Hrastelj in pri- merjal umno sadjerejo stroju, ki izde- luie lepe novee v današnjih dragih ča- sih. Dobrnčani žeiimo, da se za nas tako važna vprašania rešujejo večkrat v naši šoli. Naj bo sola tudi za nas odrastie — šola, kakor je bila, že pre- tečeno leto, ko smo se shajali vsako nedeljo k kmetijskemu predavanju v šoli. Govnilsko. Umrl je tu v 66. letu svoje dobe g. Mariin OroŽim, gerent okrajnega zastopa in ud okrainega Sol- skega sveta na Vranskem. Županoval je tekom svetovne vojne tukajšnji ob- čini ter tedaj bridko občutil vse težave stovenske^a župana. Bil je sedaj tudi skrbsin načelnik krajno«a 5olskej>;a sveta in ogleda gomilske sole. Zaradi njego- vega miroljubnega značsja, posebno pa še zaradi njegove nesebičnosti in po- žrtovalnosti v občekoristnih zadevah so ga vsi čislali in spoStovali. Pokojnik je bil sicer pristaš nasprotne stranke, vendar od vseh spoStovan. N. v m. p.! Velenje. Jamomerec in zunanji prometni upravitelj Rudarske uprave v Velenju g. Franjo Jereb je dne 20. t. m. umrl v ldriji. Pokojni je bil ve- sten uradnik, dober tovariS in zaveden narodnjak iz danes zasedenega ozemlja, kamor se je vrnil, žal — ne k zbolj- äanju narušenega zdravja — temveč k zadnjemu počitku v rodn: zemlji. Pokojniku bodi blag spornin, njemu veljaj zadnji rudarski pozdrav: »Na srečo!« Letošnje mokro poletje jim je zelo ko- ristilo; za slučaj večje suše pa se je zabil v zemljo vodnjak, ki ga zalaga talna voda. V posebnem sodu, stoječem v bliŽini gredic, se voda pred uporabo zadostno segreje. Pouku služijo napisne tablice, pri- trjene pri posameznih rastlinah. Spo- četka. so bile lesene, letos pa so se nadomestile s cinkovimi, ki jih je pri- spevala tukajšnja cinkarna, za kar bodi ravnateljstvu izrečena iskrena zahvala. Črke so utisnjene v pločevino, so dobro vidne in se ni treba bati, da bi se iz- brisale. V sploSnem so se gredice dobro zarastle; od bodočega negovanja je zavisen nadaljni uspeh. Zgradbo alpineta so omogočili blagorodni podporniki Solske mladine, predvsem celjski denarni zavodi, indu- strijei, trgovci, odveiniki in drugi pri- vatniki. Bodi jim tern potom v imenu učftče se mladine izrečena najiskrenejSa javna zahvala! Nabiralna pola prof. dr. Rožmana izkazuje 3050 dinarjev prostovoljnih prispevkov. Od teh se je za sarn do- voz materijala (apnenec, pesek, prst, kompost) porabilo 1212/50 Din; na- prava tople grede (okvirji, steklo, lonci, mizarsko delo) je stala536Din; ostalo odpade na zidarsko in vrtnarsko delo, nabavo orodja, dvokolnice, zalivalke in drugih manjših potrebščin. Fond je do- cela, izčrpari, podrobni računi so na upogled pri ravnateljstvu zavoda. Tako je torej alpinska greda iz- ročena svojemu namenu/ Umevno je, da se bo šievilo rastlinskih vrst v bo doče skuSalo pomnožiti, za kar bo treba mnogo individuelnega opazovanja in praktičnega izkustva. Stokovno vodstvo alpineta je poverjeno g. prof. Brodarjn, ki je vsikdar — zlasti v poletnem času — rade volje pripravljen dati pojasnila vsakomur, ki se za alpinsko floro za- nima. Sokolstvo. Sestanek zastopnikov slovenskih sokolskih žup v Ljubljani. Starešin- JSS je povabilo zastopnike slovenskih sokolskih 2up nu sestanek, ki je imel namen razjasniti nekatera sokolska vpraSanja, tičoča se v prvi vrsti slo- venskih razmer. Sestanek se je vršil izven organizačnih predpisov ter zaradi tega niso bill" storjeni nobeni obvezni skiepi, paČ pa so zastopniki podaii mnenja svojih društev. Debate so se vršile jako stvarno in so v resnici rsz- bistrile marsikaiera vprašanja, o katerih je bilo članstvo napačno poučeno. Ve- čina zastopnikov je izjavila mnenje, da je za napredek soicolstva ugodneje, ako ne stoji na Čelu Saveza vodilni politik, ker se s tern vzdrži sokolska organizitcija nad političnimi strankami. Ker, kakor rečeno, sestanek ni bil upravičen storiti formelnega sklepa, je s6kolska župa Kranj rnnenje večine priglasila kot predlog >:a sokolski sabor. Debata o tehničnem delu je pokazala vzroke, zakaj se niso vršili doslej pred- njaški tečaji. Prosvetnemu delu naj se posveča več pozornosti. Podrobno sö je razpravljalo o finančnem položaju Saveza in o stanju zletne likvidacije. Na razgovoru je bil tudi sokolski tisk in sokolsko manjšinsko delo. Sestanek je bil prav koristen, ker so se pri stvarni in mirni debati razmotrivale sokolske razmere, ki so v mnogih krajih povzročale nesporazumljenja in napačno pojmovanje raznih nazorov. Dopisi Vojnik. Z ozirom na notico iz Vojnika v »Jutru« glede tamoSnje meščanske sole se nam poroča üd kompet^ntne strani sledeče : Vojnik je že deij fasa torišče Ijutih osebnih bojev, pod karerimi lipi vsako družabno in kulturno življenje. Osebnim ambicijam gotovih krogov naj se umakne vse, kar jim ne diši in kar ne gre v njihov osebni račun. To velja predvsem o duševnih voditeljih radikaliie Nr, II. v Vojniku, katerim je očividno uredniStvo »Jutra« nasedlo. Ker ?:otovi gospodi nekaj na meščanski šoli ni všeč, zato Dnema kronika. Anton Brczovnik na svoji zadnjl poti. Pogreb pokojnega Antona Brezovnika, ki se je izvrSi! v četrtek 22. tm. ob pol štirih popoldne iz hiše žaiosti na vojniško pokopališče je po- kazal, kako priljubljtn je bil pokojni med narodom, kojemu je posvečal to- liko let svojega plodonosnega življenja. Na njegovi /:adnji poti ga je polnošte- vilno spremljala šolska mladina meš- čanske in osnovne šole z učiteljskim zborom, da izkaže čast spominu moža, ki je nekdaj v težjih časih sejal seme narodne prosvete in nas učil Ijubiti slovenski materni jezik in slovensko zemljo. Pokojnik pa ie bil zares učitelj naroda in prijatelj naroda v Soli in izven Sole v življenju, bil je narodu dober in spoStovan sveto'väiec, to je pokazal narod z veličastno udeležbo. Vojniško gasihio druStv.o mu je dalo častno spremstvo, domači pevski zbor mu je zapel žalostinke v slovu. Od vseh sosednjih krajev so prihiteli nje- govi stanovski tovarISi iz Novecerkve, Šmartna, Frankolovega, Dobrne, Lju- bečne, Petrovč, .Žalca in\ Gotovij. Iz Celja so bili odposlanci raznih narod- nih in gospodarskih korporacij : Celj- ska posojilnica, Zvezna tiskarna, Gre- mij trgovcev, okr. SoK nadzornik in mnogo njegovih prijateljev in častilcev. ji Lepa in častna je bila udelcžba du- j hovSčine iz Vojnika in iz sosednjih župnij. Imenom odbora Vojniške po- Prosvcta. Koledar družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za prestopno leto 1924 je pravkar izSel. Razdeljen je v tri dele : navadna koledarska vsebina odstavki posvečeni narodnemu delu in inseratni del. O prvem delu bi bilo pripomniti le to, da naj bi se opustila vsa pristojbinska določik;, dokler ni upanja na niinovo stalnost, ker pov- zročajo sicer Ie neljub« sitnostt in zmote. Lepi in poučljivi so sestavki, ki nam poročajo o narodnem delu. Znani literarni historik, prof. dr. Grafen- auer, je posvetil životopis prof. Josipa Lendovšeka spominu prvega svojega učitelja sloven.?čine, V njem nam na kratko oriše tedanje šolske razmere do slovenščine na koroških šoiah in strogo nepolitično, z domovinsko lju- beznijo prežeto delovanje pok. Len- dovšeka na šolskem in znanstvenem poliu, pa tudi v prid »šolske družbe sv. Cirila in Metoda«. Notar A. liudo- vernik nam podaja nekrolog dr. Ivana Tavčarja; N. N. onega ge. Erne dr. Gorišekove; Marica Bartolova, Ivana Mankoča ; dr. Ivo Šorli notarja Toma Šorlija in E. Z. nekrolog Ivana Per- dana. Za temi osmrtnicami sledi po- ročilo društvene blagajničarke gdč. Tilke Leckerjeve na Grobelnem v Družbi sv. Cirila in Metoda. Isto je kratko in jedernato, zares vzorec, kako naj bi se o gotovih prilikah priprostemu Ijud- stvu pojasnjeva! veliki pomen in namen Ciril in Metodove družbe. V nadaljnem se spominja Marica Bar- tolova sedemdesetletne&a jubileja vrle, požrtvovalne in neumorne društvene delavke Ljudmile Roblekove. Velepo- memben in važen je Brezobzirnovičev spis: »Zmaji brez zob«. Opisuje ;narn- vse uprav satansko razdiralno delo nemških naskokovainih društev : Schul- vereina, Südmarke in Alpenvereina na naših slovenskih tleh. Z dokazi ute- meljuje upravičen razpust istih in za- plembo njih premoženja ter pozivlje merodajne člniteije v očigled raznim mahinaeijam teh biväih društev, naj pazijo, »da nemškim zmajem ne zra- stejo novi zobje.« Lepo se čita spis: Stev. T31. »NOVA D O B A « Strati 3. 3tWjg$$am~ iarnice i% vlecene ike. $le%drobljwe! sojiinice, koje uslanoviielj in precised- j nik je bil pokojni Anton Brezovnik, ., mu je govoril ob grobu domači g. \ župnik Toman, ki je v vzneSenih in j iskrenih besedah slavil pokojnikovo delo in neomajanost značaja. imenom učireljstva se je poslovil od umrlega g. nadučitelj Jankovič. Vojnik je izgu- bil rnoža, za kojega nirna nadomestila. Večen in časten mu spomin, počivaj mirno v zemlji slovenski, ki si jo tako i čisto in nesebično liubil ! lz seje vlSjega Solskega sveta. Na seji višjega Solskega sveta 22. tm. so se stavila na predlog ravnatelja Gnusa učiteijska imenovanja z dnev- nega reda. Šolski nadzornik za srednje Sole Wester ie podal poročilo o stanju srednjih šoi za tekoče in za leto 1923/24. Vsega skupaj ie 12 gimnazij in 2 re- alki. Na gimnaziji je 3351 dečknv in 850 deklic, na realkah 1040 dečkov in 53 deklic. Na 100 dečkov pride na gimnazijah 25 deklic, na realkah 5. Učiteljišč je 7, katere obiskuje 281 moških in 548 ženskih. Pcnovno se razpiSe osem učiteljskih mest na biv* šem Štajer.skem. Studenice, Št. Pavel pri Preboldu, Sv. Jakob v Slov. gori- cah, Zg- Sv., Kunigot3, ŠoStanj, Bras- lovče, St. Juri j ob Taboru. Dovoli se sistemiziranje treh učnih mest na po- možni soli v Mariboru. Pripravljalni razred se odobri. O raznth disciplinar- nih zadeyah je poročal okr. glavar dr. Karlin.'Po poročilu vlad. tajnika dr. Majcena se dovoli razširitev deške osnovne sole Celje in okolica v se- demrazrednico, evang. csnovne sole v Mali Poljani y štirirazrednico, osnovne sole v Vitanju v štirirazrednico ter otvoritev r. kr. dvorazredne osnovne Sole v Mali Poljani. Nova železničarska službena pra- gmatika izide prihodnji teden v pri- ročni knjižici pri Tiskövni zadrugi v Ljubljana. Odllkovanje. G. nadučitelj Petri- ček iz Žalca je odlikovan z redom sv. Save za zasluge na prosvetnem in gospodarskcm polju. Petriček je zlasti znan z ozirom na zasluge, ki jih ima za Hmeljarsko društvo za Slovenijo. Čestitamo ! Zborovanje industrijcev v Marl- boru. V sredo so: j« vršilo zborovanje industrijcev v Mariboru pod predsed- stvom dr. R. Pipu*a. Razpravljalo se je o vseh aktualnih vpraiSanjih. VSorn. Na Vrhniki je bi!o vfomlie- no v glavno trafiko Konrada Šimnica. Svoj plen je zavil ropar v flanelasto srajco. Škoda znaša 5.000 Din. Naši pari a men tare! so se vrnili iz Poljske 21. tm. Vtis parlamentarcev je zelo povoljen, dasi sprejem ni bil tako svečan, kakor v Pragi. Railvo Vrečer: XV. Komenda—Schönegg. V konečno spopolnitev zgodovin- skih črtic savinjskih gradov 5e doda- nes nastopno glede polzelskih gradov Komende in Schonegg-a. Kakor skoraj vsi, tudi zadnji nima slovenskega ime- na, ker so bill od nekdaj skoraj vsi savinjski gradovi v nemskih rokah. Slavni zgodovinar Orožen, ki je bil v letih 1842.—1844. v Ž-.lcu ka- plan, ni;- ne omeni oKomendi in Schö- neggu. Pač pa sem našel krat'.:o zgo- dovino obeh gradov v Janischevem leksikonu, v kojega mi je dovolil vpo- ?;led postrežljivi gosp. Celj»n, ki se mu na tern mestu lepo zahvaljujem. Komenda je bila nekdaj grajščtna na Polzeli v Sav. dolini. Na malern griču sredi vasi stoji precej reprezen- tativno veliko poslopje, dasi ne vyebuje danes nič prometnega. Le v glavnem stopnišču se nahaja kamenit lev izklesan v antični obliki. V začetku 17. stoletja je bila Ko- menda last Maltežkih vitezov. S 1. sep- tembrom 1779. je prevzel Komendo neki Raimund Novak, s 1. septembrom 1797. pa Johan Nepomuk Kircher ; 26. avgusta 1819. kupi grajščino Jozefa Persche. Leta 1850. pa je bil lastnik Komende Leonhard Gechter. Ker je R. Novak tudi že bil la- stnik Schönegga, je verjetno, da sta Ko- menda in Schönegg od tiste dobe skupna lastnina enega posestnika. Na pobočju sosednega frrička tik Polzele leži idilično grajščina Schönegg, ki je imel pred 30. leti okoli 157 ora- lov zernlje. Grajščina stem imenom je 2e obstojala leta 1288. lastnina Žov- neških gospodov. Ta grad pa je naj- brž stal na griču sedanje podružnice sv. Nikolaja. Današnji gs2d leži pa nižje, od koder imamo krasen razgled preko vse Snvinjske doline. lz gradu vidimo gradove Mirodol (Ruhetal), Žovnek, Štraussenegp;. Prebold in 35 cerkva, kakor tudi mnogo vasi, po dolini raz- kropljenih. V gradu je mala kapela, posvečena sv. Florijanu. Nad cerkveni- mi vrati čitamo hronogram: Sub pro- tectione Floriani Patroni Domus Ve~ strae securae erunt. (Pod zaščito sv. Florijana, patrona, bodo vaše hiše var- ne). Kapelo je sezidal 1.1779. Rajmund Novak, ki je po nakupu grajščine Ko- mende, tamošnjo grajsko kapelico sv. Ulrika podr! in iz tega materijala po- stavil grajsko kapplo v Schöneggu. Kapela ima tudi sv Florijanu posvečen oltar. Kapela je imela poprtj tudi dva stara zvonova, najbrž nccnešena od kapelice sv. Ulrika. ki so jih pa prelili v novejšem času. Če ni bilo protekcije sta med svetovno vojno gotovo izgi- nila iz zvonika. Kot grajski duhovnik je v Schö- neggu bival Anton ZabukoSek 1783, 1794 ter tmirl 22. decembra 1815. v Celju, v svojem rojstnem kraju. Ka- plan je bil »Ekskarthäuser« tojebivSi menih razpuščenega kartuzii ani--.kega Žičkega samostana. Gospodje Žovneaki poznejši celiski grofje so bili tudi prvi posestniki Schönegga. Ko izumrjejo celjski grofje prehaja grad v last avstrijskegq (nemškega) ce=;arja Fride- rika IV., ki pa je dal dne 19. junija 1458. grad in urbar v oskrbo na 5 let Ivanu Presinger-ju. 2. junija 1479. oskrbuje graiščino »Lepogled« Jakob Schratt. Če je bila na dunajskem dvoru občujoča Katarina Schratt potomka Jakoba Schratta mi seveda ni znano. Naslednji oskrbnik grada je bil Cosmos pl- Graben. Dne 19. marca 1529. prehaja oskrbnina grada v roke Krištofa Raumbschisl-a. ki je posedal tudi grad Ojstrco pri Št. Jurju ob Ta- boru in mitnico na Vranskem. Leta 1665. je bil posestnik gradu pl. Gablkhoven, leta 1696. Rudolf grof Schratter.bach, leta 1730. Ernest Kösch- ner pl. Ehrenberg. S 14. mnjem 1746. pride grad v posest Johana Antona Curti Franzini, leta 1770. pa prevzame grad Rajmund Novak, posestnik Komede. S 30. sep- tembrom 1774. ga kupi Filip pl. Cara- stella, s 6. aprilom 1775. leta zopet Rajmund Novak. 1. septembra 1797. kupi Lepo- gled Johan Nepomulc Kircher, 20. pro- sinca 1807. leta Anton Gurnik, 3. aprila 1813. leta je zopet Joh. Nep. Kirchsr posestnik Leporileda, ki prehaja z dne 26. avgustom 1819.vlast Jozefe Persche. vdove po Jakobu Persche, ki je umrl 10. junija 1817. leta kotnajemnik graj- Sčine Novo Celje in dal za graiščino 77.000 gl. Leta 1850. je kupil grajščino Le- onhard Gechter, ki je prodal Lepogled N. M. Normiggini-iu. Grad prehaja nato v posest Franca Maurer-ja, za njim pa ga dobi njegov zet Oskar Pongratz. Njegova hčerka gospa Fani pl Pon- gratz je še danes posestnica prekrasno ležečega Schönegga-Lepoglcda. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šimnic. Izdaja in tiska: Zveziia tiskarna v Celju. Odlikovani brivec in lasnicar Koštomaj, se priporoča. Dijak se 8pskei«vi'3 na hrano in stanovanje. Strogo nadzorstvo. Naslov v upravi. 1 iepih, ne košakov, več 100 kg, fižola več 100 kg (takozv. Wachtel) in nekaj belegakupi: ,Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, Stolna ulica št. 5. Priporoča se brivnica Mafija Bukovčan, Celje — Kralja Petra cesta 27. V zalogi ima britve. komad od 20 di- narjev naprej, škarje, stroje za stri- ženje las, prvovrstno milo za britje, različne vode proti izpadanju las itd. Sprejema tudi britve v brusenje. 1 1 Vhotelu, Union' rooderai plesni uečeri Začetek v soboto 1. decembra ob 20. uri. Vstopnina Din 12*50'— za osebo. Garde dame vstopnine proste. Piti se ne sili nikogar. 3—1 Lepa vila v Celju, s takojšnjim stanovanjem, a»s po ceni ppoda. Poizve se pri Breschka, Trubarjeva] ulica 5tev. 3. ~ '* "** «\ 18-18 Zahvala. Za mogobrojno izkazano sočutje ob priliki bridke izgube naše dobre soproge in marnice, gospe se zahvaljujemo tem potom vsem prijateljem, častiti duhovščini, ,Ceij- skemu pevskemu društvu, našim delavcem za udeležbo z lepim vencem na čelu, vsem ostalim darovalcem vencev in evetja, šolskim sestram in šolski mladini njihovega zavoda. Posebej se še zahvalju- jemo g. prim. Steinfelserju in drugim za tolažbo in pomoč v težkih urah trpljenja ter vsem mnogobrojnim udeležencem, ki so spremili našo" pokojno na zadnji poti. Žalujoči ostali. Slrsrt 4. NOVA DOBA« Stev. 134. ilarodni dom (na oglu u prifličju) Ceas K 70,000.000*- Statnje far&nilniii vlogr čez K 70,000.000-- Sprejema tirauiflne vlogre no lirannuiiiiie knjižice in telkoei račun ter jilt obrestuje ort l.avg.tl naprej po 6%brez odpovedi, 6V2% do 8% z odpo- vedjo, večje staliw naLloaäbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru. Ol>aivlfa v«e denarne, kredltne in posopSne transalccije r&aJRuiE&rairieje- Indusk ^jsfco privredna za- drug» a« ffS. Zaječar, sprejme za svojo malo strugarno enega m oj stra (vesiaškega mojstra). NatančnejSe po- datke dobe prosilci pri naslovniku. 3-1 Sprejmeta se dva dobra pomocnika-loncaria hrana in stanovanje v Jiiši. Zg'asiti se je pri Anton KOVAČIČ, tovarna peči, Vič štev. 14 pri Ljubljani. 1 Na debelo ! Na drobno ! Manufakturno in modno blago po najnižjih cenah pri tvrdki prejj „Johasrn Sttallner" Glavni trg štev. 17. Telefon 91. VAV Telefon 91- Vse potrebščine za kroiače in Si- vüje, kakor tudi po^teljno perje . in pun, žimo ter morsko travo. , Kovaški ucenec iz dobre hiSe, s potrebno ljudsko Šolsko izobrazbo, se sprejme v pouk. Več se izve pri L. Šander-ju, Viš- njavas 30. 1 Päfucne toolezni. Zdravnik za pljučne bolezni Dr.Pcč- nik ordinira vsaki petek v Celju. Vprašati je v lekarni Marija Pomagaj. Cltafle njegove s knjlge o Jetlkt. Prevzamem takoj gostilno v najem (tudi na deželi). Ponudbe na uprp.vo Nove Dobe po »11.375«. 5-2 trni ppsmog, rujQui premog. buhoua drca Ha dpobno in üebelo Franho na dots- Maks Plauc Qaberje Knjigovodkinja za popoldanske ure se išče. Ponudbe na poštni predal 3, Celje. 3—3 Praktikantinja ali praktikant za pisarniška dela, se sprejme s plačo 500 Din mes. Pcnudbe pod »Veletrgovina« na upravo. 3—3 Ivan Mastnah CeSje Kr-aJja Pet^a ccsfa 85 24-13 piiporoča cenjenim odjemalcem svojo ^x'iko zalogo čeiSkega jn ang-leš- kega blaga. Debelo sukno za površnik- - ;;akovrstnega sukna za možke in ženske obleke, barhand, cefir, balo ; r..