Slo\enska tisko\na agencija: Pregled dogajanj prejšnjega tedna stran 2 3. razstava drobnega gospodarstva Ruj '91 stran 6 LETO XLIV, ŠT. 39 Ptuj, 3. Oktobra 1991 CENA 22 DINARJEV UVODNIK- Obubožani čas Ohiihožcini čas!'.' Ne samo revščina, ki vedno glasneje tr- ka na naša vrata, in se zili že nerazumno, da še ni prišlo do večjih soeialnih nemirov. Tudi naši niedsehojni odnosi posta- jajo napeti do tiste skrajnosti, ki ni več vredna človeku po- dobnega življenja. In tudi v teh časih namenja- mo prvi teden v oktobru po vsem svetu otroku. In kaj mu ponujamo? Vse spoštovanje do tistih, ki v tem čudnem vmesnem času, ki za mnoge postaja vedno bolj brezizho- den, pripravljajo sejme, okro- gle mize, zabavne prireditve in kdo bi še vedel kaj vse. To- da kaj otrokom \ resnici po- nujamo? Spolitizirano druž- bo, nezadoNoljne starše, ki je zdaj eden na čakanju na de- lo, jutri že drugi \ dolgi vrsti brezposelnih, učitelje, vzgoji- telje, zdravnike, medicinske sestre s sramotno nizkimi osebnimi dohodki, televizij- ske dnevnike in časopisna poročila o \sesplošni neli- kvidnosti, da o dogajanjih \ sosednji Hr\aški sploh ne go- vorimo. Na pragu 21. stoletja smo jim vzeli otroštvo, vero v člo- veka in njegov razum. Saj nc. da bi jih želeli vzgajati \ in- kubatorju lažnega miru, brez- mejne ljubezni med ljudmi, vsesplošni poštenosti, ne- kontliktni družbi. Ne . . . Pa vendar imajo pravico \ ci- vilizaciji, ki prisega na demo- kracijo, pravni red, stroko\ ne odločitve in razvoj do brezskrbnega otroštva, če /c ne \ materialni blaginji, pa \saj \ miru in sproščenem vzdušju. Otroška neposrednost in odkritost sta nam lahko mar- sikdaj v poduk in velja jim prisluhniti in ju udejaniti. za- kaj svet odraslih ni vedno in povsod svet, \ katerem si želi- jo živeti otroci. Žal. Če jim že zapuščamo zasvinjano oko- lje, naj bodo zunaj tega vsaj medčloveški odnosi . . . Nataša Vodušek Slovenci končno poravnali svoj dolg do Slomška »z današnjim spominskim dejanjem popra>ljata Mariuor in Slovenija še eno zgodovinsko krivico. Štirje so mejniki, ki v naši zavesti zamenjujejo slovenski svet — ob Gorici Trst in s Celovcem Maribor. Slednji je edini, ki je še ostal na tleh slovenske dr/ave, kot obrambni okop skozi stoletja ogrožene severne slovenske meje. Dva velika Slovenca sta nesporni simbol te meje in zaslužna, bolj kot kdo drugi, za' slovenski Maribor. To sta vojak in pesnik general Maister in Anton Martin Slomšek, osrednja osebnost kulturne in duhovne obrambe slovenstva na teh tleh. Z današnjim od- kritjem spomenika je dolgo terjani dolg pri/nanju njegove- ga dela in vloge končno poravnan,« je poudarek slavnostne- ga govornika, predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana ob nedeljskem odkritju spomenika temu ve- likemu in zaslužnemu Slovencu. Svečanosti je prisostvovala večlisočglava množica, spomenik lavantinskemu škofu An- tonu Martinu Slomšku pa je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. V ida Topolovec Foto: M. Ozmec Uspela tretja razstava Ptujska Obrtna zbornica je v nedeljo uspešno končala prazni- čni program priredite\, s katerim je širši javnosti predstavila dvaj- setletno delo. Najpomembnejši dogodek je bila tretja razstava drobnega gospodarstva, na kate- ri se je predstavilo okrog 100 obrtnikov in podjetnikov. Ogle- dalo si jo je nekaj tist)č obisko- valcev. Obrtna zbornica Slovenije je z zlato plaketo nagradila doseda- nje delo ptujske obrtne organiza- cije, zlato plaketo je prejel še Mirko Bi/jak. pripela pa si jo je tudi Obrtna zadruga Panorama Ptuj. ki bo svoj d\ajseti rojstni dan praznovala prihodnje leto. Srebrno plaketo je prejel Stane Kosi. pri/nanje za inovacijske ii**<^p*<. Ivan (iomilšek. prizna- /^iKi Af'^^) pa Vlado Korošec in ^ane/ Rfasr. (Več na str. 6.) 'V Ptujskim obrtnikom in podjetnikom sla ob ra/slavi in jubileju čestitala tudi dr. Ludvik Toplak in \iktor Bre- ISkt ..^ , . (Posnelek: OM) SLOVENSKA ARHIVSKA VINA IN VINSKI VITEZI Konzulat v minoritskem samostanu 25. septembra se je z odločbo Sekretariata za kmetijstvo občine Ptuj uradno pričela trgatev. Za začetek trgatev ranih sort in ti- stih, ki zaradi poletne tcjpe in obilnih padavin gnijejo. Letos bo vino bolj kislo in letine ne bomo zapisali med boljše. To spoznanje ni motilo dveh slovesnosti, ki sta se v četrtek in petek zgodili v ptujskem minorit- skem samostanu. Prvi dan je za- sebna založba Stigma predstavila svojo knjigo Slo\enska arhivska vina. Gre za projekt, ki v najbolj- ši luči predstavlja doslej skrite zaklade Slovenije na vinskem Del ceremoniala v refektoriju minoritskega samostana Ptuj. področju. Knjiga bo predstavila Slo\enijo kot vinsko deželo tudi svetu, saj bo poleg izdaje v slo- venskem izšla še v nemškem, an- gleškem in italijanskem jeziku. V poveza\i z javno predstavit- \ijo slovenskega vinskega boga- st\a so v petek \ refektoriju je- dilnici) minoritskega samostana gradiščansko-panonski vinski vi- tezi ustanovili svoj konzulat za Slovenijo. To je posebno prizna- nje Sloveniji, njenemu vinu in vinski kulturi. Posebna čast je pripadla tudiPtoju, saj so se za sedež konzulata potegovala tudi druga slovenska mesta, ki pa se ne morejo pohvaliti s tako boga- to kletarsko zgodovino. Red vinskih vitezov ima svoj sedež v gradiščanskem mestu že- lezno (Hisenstadt), gre pa za ne- politično, nestrankarsko in ne- pridobitno organizacijo, ki goji ob vinu radosti življenja in miru. V minoritskem samostanu, ki ima največ zaslug za 750-letno vinarsko tradicijo v Ptuju, je bila ob ustanovitvi konzulata poseb- na slovesnost (intronizacija) v skladu s strogimi pravili viteške- ga reda. To pa je bilo zgolj zad- nje dejanje v dolgoletnem sode- lovanju in avstrijskega vinarstva. Kot najbolj zaslužen za to sode- lovanje je postal Fedor Pirkma- jer (poslovna skupnost za vino- gradništvo in vinarstvo Sloveni- je) prvi prokonzul za Slovenijo, družbo na tem mestu pa mu dela profesor dr. Jože Colnarič. Sicer so na slovesnosti sprejeli v vite- ški red šest posameznikov. Med njimi je direktor ptujskega Vi- narstva Jani Gonc prevzel funk- cijo konzularnega zakladnika, konzularni vikar pa je postal pa- ter Mirko Pihler. Kot je zapisano v pravilih, mo- ra vsak viteški zapriseženec v svojem zasebnem in poslovnem življenju širiti vinsko kulturo, posredoNati znanstvena spozna- nja o vinu, mu izboljševati kako- vost. Zavzemati se mora za resni-* co, plemenito duhovnost ter res- nično prijateljstvo. JB TEŽAVE LENARŠKEGA CENTROVODA Kaj bodo storili upniki? Lenarško podjetje Centnnod inin od lanskega poletja, z nekaj manjšimi presledki, blokiran žiro račun, kdor po/na zgodovino tega le- narškega podjetja, bi lahko » njegovem razvoju prepoznal vso tragiko možnosti podjetja, ki zraste na neraz\item območju in na osnovi nepo- \ratnih sredstev ali kredito\ za skladnješi regionalni razvoj, kot so ta sredstta ičasih imeno\ali. (iradili so proiz\odne prostore ter upravno sta\bo (zelo razkošno!) dobesedno na up — za njih .so porabili denar, ki naj bi ga dobili iz sredstet za nerazvite. V zadnjih štirih letih so zgradi- li poslovne in proizvodne prosto- re. Zanje so dobili kredite, ki naj bi jih odplačali s sredstvi za ne- razvite. Ker pa teh sredstev zara- di spremenjene zakonodaje le kakšne garancije so imeli? ni- so dobili, jih sedaj dušijo obresti. Največji upnik Stanovanjsko- komunalna banka iz Ljubljane - je zato v sredini septembra le- narškemu izvršnemu svetu pred- lagala, da bi (entrovod moral \ stečaj. Toda ali je stečaj edina re- šitev ? Kaj pravi prvi človek ( entrovoda? Janez lerk meni. da bi C entro- vod, če ne bi imel blokiranega ži- ro računa, dobro delal, lahko bi kljub razmeram še kar dobro uveljavil svoj proizvodni pro- gram in tudi dela za 200 zaposle- nih ne bi manjkalo. Ker pa jih bremeni 110 milijonov izgub za- radi obresti za kredite i/ prejš- njih let, ne morejo normalno opravljati poslov, ki so jih že sklenili. Pripoveduje celo o mož- nosti, da bi največji upniki svoje terjatve do Centrovoda prenesli kot soustanoviteljske deleže v 10 novih podjetij, ko so jih v Cen- trovodu hoteli ustanoviti že v za- četku letošnjega leta. Toda za- pletlo se je, ker podjetij vse do- slej še niso uspeli registrirati. Direktor C entrovoda je še ved- no optimist in napoveduje, da bi lahko podjetje, če bi preoblikov- naje v 10 novih podjetij uspelo, zadržalo vse perspektivne pro- grame in tudi delo za vseh 200 zaposlenih. O tem je poskušal na zboru delavcev v ponedeljek pre- pričati tudi svoje sodelavce in kaže, da so ti njegove argumente sprejeli. V ponedeljek nam je di- rektor tudi zatrdil, da bodo do konca tedna vedeli, ali upniki, kljub slabemu ugledu Centrovo- da, še pristajajo na oblikovanje novih podjetij, v katerih bi bili lastniki polovice premoženja. Kaj menijo delavci? Nlinuli teden je večina zapo- slenih (.loma čakala na delo. Ti- sti, s katerimi sem se pogovarja- la, pa so menili, da je v Gentro- vodu še vedno dovolj proizvod- nih programov, ki bi jih lahko uspešno uveljavili tudi na tujem trgu. Najbolj jih moti, da vse do začetka tega tedna še niso dobili druge polovice osebnega dohod- ka za julij in celotnega za avgust. To naj bi bil tudi najmočnejši vzrok za nezadovoljstvo. Vendar delavci pravijo, da niso namera- vali stavkati in da so želeli le po- govor o razmerah, v kakršnih je podjetje. Ta teden jih dela pribli- žno polovica, drugi pa so na ča- kanju. d. I. 2 - DOMA IN PO SVETU 3. oktober 1991 - TEIMMIK V TOVARNI VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK PLAČE Z ZAMUDO Nezadovoljni delavci prekinili delo že minuli četrtel; in potem tudi v petek so de- lavci Tovarne volnenih i/delkov Majšperk prekini- li delo. Nezadovoljni, ker še niso dobili plač za av- gust (te so v petek dobili), ker še vedno niso dobili regresa za dopust, ki so ga bili prisiljeni že izkori- stiti, ker je po njihovem mnenju direktor samo- voljno oddal v najem kinodvorano. Na zboru v pe- tek zjutraj so zasta\ili direktt)rju tudi vprašanje, zakaj se ne izplačuje norma, ki jo delavci doseže- jo, saj je ta višja, kot je potem i/plačana. Ogorčeni so bili tudi zaradi sestavka, objavljenega v našem časopisu, ki da ne govori o resničnih razmerah v tej tovarni. Tovarni zdaj, kot kaže, res grozi najhujše, saj je tuji partner odpovedal sodelovanje, ker mu pač razmere pri nas niso porok, da bi lahko tvegal so- delovanje. Tako je odpadel posel s Kanado, na že- lezniški postaji v Vinkovcih pa že \eč kot štirinajst dni čaka malon — surovina, potrebna za njihovo proizvodnjo. Član stavkovnega odbora Boris Mihelač je pre- kinitev dela takole pojasnil: »Dela\ci so nezado- voljni zaradi neizplače\anja osebnih dohodkov po kolektivni pogodbi do 18. v mesecu, zaradi zniža- nja izplačila po kolektivni pogodbi do 40 odsto- tkov, kar po kolektivni pogodbi ni mogoče ta govori le o 20-odstotnem znižanju, pa tudi zaradi tega. ker še vedno niso dobili regresa. Mislim, da bo vodstvo podjetja moralo prisluhniti zahtevam delavcev. Razburilo jih je tudi mnenje direktorja v članku vašega časopisa, da podjetje dobro stoji, vendar delavci tega ne vidijo. Vidijo le čakanje na delo. Tako je stanje v podjetju zaskrbljujoče. Sin- dikat je o poslovni politiki vodstva podjetja zelo malo seznanjen. Vodstvo namreč zagovarja, da bo poslovno politiko predsta\ilo na dcla\skem svetu, delavski s\et pa se v našem podjetju v zadnjem ča- su ne sestaja pogosto in sindikat obravnavajo kot neki stranski laktor. Ne želijo direktno kontaktira- ti s sindikatom, ampak vse odgovore želijo najprej predstaviti delavskemu svetu, kasneje pa so, ko jih mi prisilimo, pripravljeni v takšne pogovore z de- lavci, kot je ta danes. Doslej vsi pogovori z delavci niso bili najbolj uspešni. Delavce najbolj razburi to, da niso sproti obveščeni o problematiki podje- tja. Mislim, da če bi bili pravočasno informirani, do takšnih prekinitev dela ne bi prišlo.« V petek ob desetih so se delavci razšli in preki- nili štrajk s sklepom, da bodo izgubljene ure na- doknadili, upajoč, da bo \odst\o podjetja ugodilo njihovim zahtevam po izplačilu regresa, po spošto- vanju kolektivne pogodbe in odgo\orilo na vrsto vprašanj, ki zadevajo odločitve vodstva o poslova- nju podjetja. NaV Delavska univerza — trije javni zavodi \ sredini sedemdesetih let so \ Slo\eniji pred t sem > manjših obči- nah k dela\skim iiniter/am priključili >se, kar je sodilo /ra\en in kar ne. knjižnicam, ra/nim drugim kulturnim ustamnam, kinod*oranani in lokalnim radijskim postajam se je tu in tam priključil tudi kakšen bile, ki je popravljal finančno povprečje. Da \se le ne ^re skupaj, seje kmalu poka/alo. Ka/lične dejavnosti in ra/ličiie interese je bilo te/ko usklaje- vati, še posebej takrat, ko se je tu in tam /manjšala dejavnost in s tem dotok denarja. ORMOŽ Podobno je bilo tudi v Ormo- žu, ko je takratna občinska in po- litična oblast priključila k delav- ski univerzi najprej knjižnico in nato še lokalno radijsko postajo. Vse tri dejavnosti so imele težave ter se skoznje bolj ali manj uspe- šno prebijale vse do sedaj. Po- manjkanje finančnih sredstev, ki je pestilo predvsem lokalno ra- dijsko postajo in nerazumevanje tedanjih oblasti za edino občin- sko javno glasilo ter prostori in seveda tudi kadri so bila pogosta vprašanja. Od letošnjega aprila ormoška delavska univerza nima direktorja, na radijski postaji, ki še vedno deluje bolj na ljubitelj- ski osnovi, pa nobenega redno zaposlenega človeka. Vsemu te- mu so sklenili pri ormoškemu iz- vršnemu svetu narediti konec, svoje pa je pripomogla tudi nova zakonodaja. Članom izvršnega sveta so dali v razpravo tri osnutke odlokov o ustanovitvi treh javnih zavodov: za knjižnično deja\nost, izobra- ževanje in radijsko postajo. Knjižnica, ki bi dobila nove prostore v ormoškem gradu (iz njega so se izselili občinski upra- vni organi) in s tem vsaj po pro- storski plati tudi priznano mati- čnost, bi ob svoji osnovni dejav- nosti postala organizatorica kul- ture v širšem smislu. Izobraževanje bo v prihodnje potekalo pod imenom Ljudska univerza Ormož. Po ponovnem zagonu, pri tem naj bi jim poma- gal tudi izvršni svet, se bo mora- lo podrediti tržnim razmeram v občini. Njegova dejavnost je še vedno dokaj široko zasnovana. Kaj bo z bodočim javnim ra- dijskim zavodom, je ponovno vprašanje zase. Ormoški izvršni svet meni, da ta edini medij ob- veščanja v ormoški občini nujno potrebujejo, zanimanje za pro- gram obstaja, ob tem pa bi moral obstajati tudi finančni interes. Enega delavca, po vsej verjetno- sti novinarja, ki bi bil edini pro- fesionalni delavec radia, naj bi plačevali iz občinskega proraču- na. V okviru tega zavoda bi upra- vljali tudi kabelski televizijski si- stem, ki se poraja v Ormožu. Vse to bi bilo v redu, če bodo kader in finančna sredstva, kajti po- trebno bo urediti prostor, pa tudi tehnika je vse prej kot moderna. Urediti bo potrebno tudi slišnost in še kaj, kar ni zapisano o os- nutku odloka. Poraja pa se boja- zen, da bi postal občinski medij občinsko »trobilo«. Zanimanje za ormoško radijsko postajo je tudi zunaj občine. Vida Topolovec Razdeljena sredstva za odpravo škode ORMOŽ Republiška solidarnostna sredstva, 30 mili- jonov dinarjev, o katerih je bil govor ob obi- sku podpredsednika slovenske vlade dr. Lea Šešerka v Ormožu, so končno prispela. O teh in še o petih milijonih dinarjev intervencij- skih sredstev, ki jih je ormoškemu kmetijstvu namenilo slovensko ministrstvo za kmetij- stvo, ter o njihovi globalni razdelitvi je bil go- vor na seji ormoškega izvršnega sveta minuli petek. V sodelovanju z občinskimi komisijami za ocenjevanje škode in svetom za kmetijstvo so člani izvršnega sveta sprejeli sklep, da se za sanacijo škode na področju kmetijstva name- ni 50 odstotkov vseh omenjenih sredstev, za odpravo škode na stanovanjskih in gospodar- skih poslopjih 25, javnih zgradbah 5,3 in na komunalni infrastrukturi, predvsem po lokal- nih in krajevnih cestah še preostalih 19,7 od- stotkov sredstev. Pri sredstvih, nemanjenih za odpravo ško- de v kmetijstvu, so dali prednost zagotavlja- nju krme, ker bi sicer lahko prišlo do zmanj- šanja staleža živine na območjih, ki jih je za- jelo neurje. Za posevke koruze in buč, pri ka- terih je bil po oceni komisij izpad pridelka med 40 in 49 odstotki, prejmejo lastniki 10 odstotkov ocenjene škode, 14 odstotkov sred- stev prejmejo vsi, ki so jim komisije ocenile škodo med 50 in 59 odstotki, 18 odstotkov vsi z ocenjeno škodo med 60 in 59 odstotki ter 22 odstotkov tisti, ki jim je toča oklestila nad 70 in več odstotkov pridelka. Komisije za ocenitev škode in spet za kme- tijstvo so izvršnemu svetu predlagali, da bi vinogradnikom, ki jim je toča unmičila 40 odstotkov letine, namenili 10 odstotkov od ocenjene škode, sadjarjem za uničene inten- zivne nasade sadovnjakov pa 7,5 odstotkov. Člani izvršnega sveta so menili, da ni vseeno, ali toča oklesti njivo koruze ali trajni nasad, kjer se škoda pozna tudi prihodnja leta, zato so sprejeli sklep, da prejmejo 10 odstotkov od ocenjene škode tudi tisti intenzivni nasadi sadovnjakov in vinogradov, ki jim je toča po oceni komisij oklestila 30 odstotkov pridelka. Predsednik ormoškega izvršnega sveta Vili Trofenik je med drugim povedal, da je bilo o delu komisij, ki so hodile po terenu, poveda- nih veliko kritik, vendar so bile neupraviče- ne, ker so v njih delali usposobljeni ljudje. Najbolj glasni so bili v Ivanjkovcih, saj so poslali na izvršni svet kar 30 prit(5žb. Po po- novnem preverjanju so ugotovili, da je bila kritika upravičena samo v enem primeru, si- cer pa gre. vse tako kaže, tudi tokrat za znano slovensko lastnost: nevoščljivost. Vida Topolovec VVASHINCTON Konec mi nulega tedna je predsednik ZDA George Bush napovedal, da bo- do ZDA odstranile vse taktično orožje v l.vropi in Aziji in konča- le 24-urno bojno pripravljenost bombnikov, oboroženih z jedr- skim orožjem, ki vse do leta 1957 nenehno krožijo v zraku in so pripravljeni na morebitni jedrski napad Sovjetske zveze. Američa- ni pričakujejo intenzivno zmanj- šanje vojaške prisotnosti v Aziji in Evropi tudi od SZ. Predlog ZDA so že podprle evropske čla- nice pakta Nato. • • • ROMUNIJA Minuli teden so svet obkrožili posnetki prote- sta romunskih rudarjev, ki so se sprevrgli v prave ulične spopade. Medtem je odstopil romunski premier Petre Roman in sedaj ima vladajoča stranka Fronta narodne rešitve — velike težave, kako sestaviti novo vlado. Pred- sednik države Ion lliescu je v pe- tek rudarjem obljubil, da jih bo obiskal v premogovnikih v dolini reke Jiu. • • • IRAK — Pred tedni je iz ame- riškega obrambnega ministrstva prišla vest, da naj bi iraški pred- sednik Husein od Rdečega križa in generalne skupščine OZN zahteval preiskavo dejanj ZDA med vojno. Trdi namreč, da naj bi ameriška vojska zakopala žive iraške vojake. Hkrati je od OZN zahteval tudi odpravo gospodar- ske blokade Iraka, ki mu je var- nostni svet odobril le prodajo nafte za 1,6 milijona dolarjev za humanitarne potrebe. • • • PARIZ Kakih 150 tisoč francoskih kmetov je v nedeljo dobesedno preplavilo pariške ulice. Protestirali so proti kmetij- ski politiki francoske vlade, predvsem pa proti ukrepom, ki zajemajo vključevanje francoske- \ ga podeželja v združeno Evropo, i Kmetje predstavljajo v francoski ; družbi res le 9 odstotkov, vendar \ je njihov o delo pomembno za j obstoj in razvoj podeželskih po- krajin, ki jih v Franciji ni malo. Demonstrantom sta se pridružila tudi voditelja umirjene desnice Giscard dT:staing in Jacques Chirac. SOVJETSKA ZVEZA - Mi hail Gorbačov znova poskuša urediti skupne temelje razpada- joče SZ. Oblikoval je devetčlan- ski predsedniški posvetovalni or- gan, v katerem je zbrana elita ra- dikalnih reformatorjev. Sestavili naj bi sporazume o gospodar- skem, političnem in obrambnem sodelovanju suverenih sovjetskih republik. Posebej izrazito podpi- rajo CJorbačova v Armeniji, s či- mer se je tehtnica politične pod- pore Jelcinu ali Gorbačovu urav- novesila. • • • ALŽIRIJA V tamkajšnjem glavnem mestu so se minule dni sestajali člani palestinskega par- lamenta in sprejeli politično de- klaracijo o mirovni konferenci o Bližnjem vzhodu. Za palestinske- ga predsednika so izvolili Jaserja Arafata. izvolili pa so tudi 18-članski izvršni komite. V de- klaracijo so zapisali, da pozdra- vljajo ameriško in sovjetsko po- budo za sklic mirovne konferen- ce o Bližnjem vzhodu. Američani so sklepe F*alestin- ske organizacije sprejeli zelo za- dovoljni. Napovedali so, da bo kmalu napočil trenutek, ko bodo sprte strani sedle skupaj. • • • INDIJA - PAKISTAN Ti dve državi imata večne težave za- radi spopadov na meji. Po dolgo- trajnih poskusih sta te dni le podpisali poseben sporazum. V njem sta določili črto dejanskega nadzora, s katero sta razdelili Kašmir na indijski in pakistanski del. Sporazum določa tudi. kako pogosto se morajo vojaške obla- sti posvetovati o reševanju ob- mejnih problemov. pripravila: d. 1. Pregled pomembnejših dogajanj PRIBLIŽUJE SE KONEC MORATORIJA 74 odstotkov vprašanih v anketi agencije Stik meni. da mora Slovenija po izteku moratorija, v okviru katere- ga je morala za tri mesece zamrzniti osamosvojitvene po- stopke, dosledno in do konca izpeljati svojo osamosvoji- tev. Vendar pa slovenska javnost, ki se s tem vprašanjem v zadnjih dneh vse bolj intenzivno ukvarja, osamosvoji- tev vidi predvsem na gospodarskem področju, saj naj bi bil prioritetni cilj po 7, oktobru predvsem gospodarska preusmeritev v Evropo, na drugem mestu po pomembno- sti pa naj bi bilo monetarno področje. Prav v zvezi s tem je podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk minuli petek napovedal, da bo imela Slovenija že oktobra svoj lasten denar, ki se bo v prehod- nem obdobju, do uvedbe pravega novega slovenskega de- narja, imenoval slovenski dinijr. Zaenkrat še ni znano, kakšno bo razmerje z jugoslovanskim dinarjem in drugi- mi valutami, čeprav je pričakovati, da bo relativno podce- njen, kar bi seveda spodbujalo izvoz. O osamosvajanju je slovenskim direktorjem članom društva Manager - minuli četrtek govoril tudi predsed- nik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in pri tem dejal, da bo Slovenija prisiljena dokončno potegniti poteze, ki jih je začela 25. junija. Vendar pa samo prizna- nje, kot je dejal Kučan, nič ne koristi, če se na vseh po- dročjih ne organiziramo sami in se tako legitimiramo kot evropska država. Ob tem je Milan Kučan še dejal, da pri- čakujemo pritisk dvanajsterice, da bi našo odločitev še odložili, kar pa za Slovenijo tudi zaradi ekonomskih ra- zlogov ni sprejemljivo. Na drugačne razmere po izteku moratorija pa se Slo- venija pripravlja tudi na drugih področjih. Tako naj bi po besedah republiškega tržnega ministra Maksa Bastla po 7. oktobru na slovenskih mejah z drugimi državami, tudi s Hrvaško, začel veljati celovit, torej tudi carinski nadzor pretoka blaga in ljudi. Zaenkrat pa niso predvidene cari- ne za blago domače izdelave in za tisto blago, ki je izdela- no na drugih območjih nekdanje Jugoslavije. Prav razme- re po 7. oktobru pa so bile tudi tema sestanka slovenske in hrvaške vlade minulo soboto. PRIZNANJE SLOVENIJE Ob notranjih pripravah na nadaljevanje procesa osa- mosvajanja Slovenije je pomembno tudi njeno medna- rodno priznanje. ( eprav se zanj zaenkrat ni odločila še nobena od tistih držav, ki pomembneje vplivajo na med- narodno politiko, pa je priznanje slovenske suverenosti in neodvisnosti s strani Estonije minuli teden vsekakor spodbudno. Estonija je poleg Litve in Latvije tako že tre- tja mednarodno priznana država in članica Organizacije združenih narodov, ki je priznala Slovenijo. Za mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške seje minuli teden zavzel tudi Svet Evrope na jesenskem zase- danju v Strasborrgu, premiki pa se kažejo tudi v stališčih posameznih evropskih držav. Tako je na primer italijan- ski premier Andreotti ocenil, da ovire v priznanju Slove- nije in Hrvaške niso več političnega, torej načelnega zna- čaja, temveč, kot je bilo razbrati iz njegovega nastopa \ italijanskem parlamentu, bolj pragmatične narave. Tudi ^vica je načeloma pripravljena priznati samo- stojnost Slovenije, vendar kot je dejal švicarski podpred- sednik Rene Felber v pogovoru s predsednikom sloven- ske vlade Lojzetom Peterletom v Bernu. le v okviru širše diplomatske akcije v Evropi. Podobno stališče so izrazili tudi predstavniki Mad- žarske in Avstrija med obiskom predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in zunanjega ministra dr. Dimi- trija Rupla v Budimpešti in na Dunaju. Sloveniji pa gre v prid tudi stališče, ki ga je izrekel ameriški veleposlanik VVarren Zimmermann^ia sestanku ameriško-jugoslovanskega sveta v Nevv Vorku. saj je me- nil, da bi morala biti .lugoslavija ohlapna konfederacija petih republik s popolno avtonomijo Albancev na Koso- vu in Srbov na Hrvaškem, vendar brez Slovenije. Seveda pa bo mednarodno priznanje Slovenije v marsičem odvisno od rezultatov prizadevanja mednarod- ne skupnosti, ki je z resolucijo varnostnega sveta Organi- zacije združenih narodov dokončno internacionalizirala jugoslovanski problem. Žal pa otipljivih rezultatov, tudi glede končanja vojaških spopadov na Hrvaškem, še ni. Minuli teden pa seje nadaljevala tudi mirovna kon- ferenca v Haagu, kjer so ustanovili tri komisije, v katerih se bo nadaljevalo delo pri posameznih spornih vpraša- njih. Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je nav- zoče obvestil o odločenosti Slovenije, da bo po 7. oktobru nadaljevala proces osamosvajanja, na kar ni bilo uradnih reakcij, čeprav je slišati, da si nekatere republike prizade- vajo za podaljšanje moratorija. PREMIKI V NOTRANJEPOLITIČNI PODOBI SLOVENIJE Minuli teden sta se združili dve zunajparlamentarni opozicijski stranki, ki sta socialdemokratsko usmerjeni. Nova socialdemokracija. ki jo po izstopu iz Stranke de- mokratične prenove ustanovil Milan Balažic, in Socialde- mokratska unija, v kateri je glavna osebnost dr. Rastko Močnik, sta poslej združeni v Socialdemokratski uniji Slovenije, ki si bo prizadevala za mešano gospodarsko strukturo z usklajenim delovanjem javnega sektorja, za- družništva in zasebne konkurence, nasprotovala pa bo državnemu tutorstvu in uvajanju zgodnjekapitalistične ureditve v Slovenijo. Nova stranka računa, da bo imela podporo v delavskih slojih in levo usmerjenih razumni- ških krogih. Večja sprememba pa se obeta tudi Slovenski demo- kratični zvezi, ki je sicer številčno manjša, a zelo vplivna Demosova stranka, saj so kar štirje njeni člani na čelu ključnih ministrskih resorjev. Kot so predlagali na svetu stranke, naj bi se na kongresu, ki bo oktobra, preimeno- vala v Narodno demokratsko stranko, dosedanji predsed- nik dr. Dimitrij Rupel pa bo po vsej verjetnosti moral vodstvo prepustiti bodisi predstavniku desne struje. ki je v stranki očitno dokončno prevladala, dr. Rajku Pirnatu ali Janezu Janši, kar bi pomenilo nekoliko bolj kompro- misno rešitev. Vsekakor so dogajanja v Slovenski demo- kratični zvezi pomembna za usodo cele vladajoče koalici- je Demos, predvsem za liberalnejše struje in posamezni- ke, ki jim premočan zasuk v desno ni po godu. Omenjene spremembe torej utegnejo sprožiti tudi razčiščevanja v nekaterih drugih strankah, mogoče pa je pričakovati tudi nove povezave ali celo nastanek nove stranke sredinsko ali sredinsko-leve usmeritve, o kateri se med političnimi analitiki šušlja že nekaj časa. Minuli teden so delo nadaljevali posamezni zbori slovenske skupščine. Najtršega oreha, zakona o lastnin- skem preoblikovanju podjetij, se še niso lotili, čeprav je posebna nadstrankarska delovna skupina pripravila kom- promisne rešitve za posamezna najbolj sporna vprašanja. Obravnavali pa so nekatere druge zakone prav tako iz sklopa lastninske zakonodaje. Družbenopolitični zbor je sprejel zakon o zadrugah, ki med drugim določa, da 40 od- stotkov delnic živ ilskopredelovalne industrije prevzamejo kmetje, dan pred tem pa je sprejel tudi nov stanovanjski zakon. Tako se v bistv u še pred sprejetjem osrednjega za- kona o lastninjenju podjetij, ta bo na dnevnem redu skupščine v prihodnjih dneh. s pt^.sameznimi zakoni z drugih področij počasi oblikuje podoba drugačnih last- ninskih odnosov v Sloveniji. Seveda pa je poglavitno vprašanje, ali bodo pomenili tudi dejansko spodbudo za gospodarski in družbeni razvoj ali pa gre le za prerazdeli- tev družbenega bogastva in moči. kar vladi očitajo tudi ugledni družboslovni znanstveniki, kot na primer dr. Veljko Rus. Slovenska skupščina pa se je minuli teden ukvarjala tudi z aktualno gospodarsko problematiko. Delegati so poslušali poročilo podpredsednika vlade dr. Andreja Oc- virka o aktivnosti vlade in problemih s katerimi se sreču- je, s čimer pa je izzval predvsem očitke o preveliki pasiv- nosti. Na gospodarsko področje pa sodi še nekaj zanimivih dogodkov minulega tedna. Avstrijska in slovenska vlada sta podpisali protokol o energetskem sodelovanju, ki je vreden skoraj milijardo nemških mark. gre pa predvsem za gradnjo in izkoriščanje 6 elektrarn ob spodnjem toku reke Save. To je prvi takšen konkreten dogovor o gospo- darskem sodelovanju med Avstrijo in Slovenijo po osa- mosvojitvi Slovenije, seveda pa se v njegovem ozadju skriva tudi problem jedrske elektrarne v Krškem. Morda bo 21. oktobra Elan. v svetu ena najbolj zna- nih slovenskih firm. le dobil novega lastnika. Upniški od- bor se je namreč odločil, da bi tedaj tretja javna dražba. Doslej je 5 firm dalo uradne ponudbe, med njimi tudi dve tuji firmi, vendar analitiki ugotav Ijajo. da imajo real- ne možnosti predvsem upniki Ellana, združeni v firmi Ko- mel. VOJNE NA HRVAŠKEM ŠE NI KONEC v začetku minulega tedna sta hrvaški predsednik dr. Eranjo Tudman in zvezni sekretar za ljudsko obrambo general armade Veljko Kadijevič vsak svojim enotam ukazala ustavitev ognja. Čeprav so se spopadi v prvih dneh po doseženem sporazumu še nadaljevali, so se zače- la posamezna hrvaška bojišča umirjati, vendar pa orožje na Hrvaškem ni popolnoma utihnilo niti za nekaj ur. Po- nekod pa so se spopadi razvneli z vso silovitostjo, na pri- mer v Pakracu pa tudi v bližini Vinkovcev in ponekod v Dalmaciji, kar seveda onemogoča realen pregled nad vo- jaškimi pa tudi političnimi razmc.imi na Hrvaškem. Po ukazu o prekinitvi ognja so se v sredo v Mostarju v Bosni in Hercegovini sestali srbski predsednik Slobo- dan Miloševič, hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman in zvezni sekretar za ljudsko obrambo general Veljko Kadi- jevič in se dogovorili o nujnosti zaustavitve vojaških spo- padov in o političnem reševanju krize. Kljub temu pa je težko verjeti, da bi bil ta sestanek, za razliko od prejšnjih, brez fige v žepu. V Bosni in Hercegovini se predvsem bo- jijo, da gre za kupčijo na njihi)v račun, kar le še stopnjuje napetost, ki jo je povzročil prihod več tisoč črnogorskih rezervistov na ozemlje Bosne in Hercegovine. Zaradi nenehnega vojaškega divjanja se je v minu- lem tednu še povečalo število beguncev v Sloveniji in do- seglo številko 10.000. Vojna na Hrvaškem ter odnos Slo- venije do nje in njenih posledic pa je bila tudi tema sreča- nja hrvaških in slovenskih pisateljev v Ljubljani, na kate- rem naj bi šlo tudi za to. kot je dejal Rudi Šeligo, da bi stopili iz letargične obnemelosti. TEDNIK - ^- oMober 1991 POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3 ZANIMIVOSTI OSIJEK - Prebivalci Slavo- nije ne morejo več gledati pro- grama hrvaške televizije. Letala JA so namreč bombardirala od- dajnik Kapovac na planini Pa- puk. Sedaj lahko spremljajo sa- mo beograjski televizijski pro- gram, vendar pa so nad njegovo kvaliteto in resničnostjo poroča- nja razočarani. ZAGREB — Po uradnih po- datkih statistične službe Republi- ke Hrvšake je bilo od 25. septem- bra letos na Hrvaškem poškodo- vanih ali porušenih 160 kultur- nih spomenikov, muzejev, galerij in zbirk. Največ jih je bilo po- škodovanih v Osijeku, Vukovar- ju, Vinkovcih, Varaždinu, Šibeni- ku, Gospiču, Petrinji, Otočcu, Stari Gradiški, Pakracu, Karlov- cu in Slavonskem Brodu. Med porušenimi spomeniki jih je 28 svetovnega slovesa. TRST Pred okenci Tržaške kreditne banke je vedno več upravičencev italijanskih pokoj- nin iz Slovenije in Hrvšake. Ban- ke v Sloveniji in Hrvšaki, s kate- rimi je TKB podpisala konvenci- jo o izplačilu italijanskih pokoj- nin, namreč od februarja letos le-te izplačujejo v dinarski proti- vrednosti in ne v devizah, s čimer pa se upravičenci ne strinjajo in zato prihajajo po svojo pokojni- no v Trst. LONDON - Britanski pisa- telj Salman Rushdie, avtor zna- nega romana »Satanski stihi«, je prek britanskega lista Guardian obvestil javnost, da je končal nov roman, za katerega je dejal, da je »knjiga o vsem.« Pred krat- kim je Rushdie dobil nagrado za otroško knjigo«, Harun in morje zgodb«. LOS ANGELES Plesne če vije znanega igralca in pe\ca Sammva Davisa jr. so pred dnevi v Los Angelesu prodali za 11.000 dolarjev. Na dražbi je bilo še 500 predmetov, ki so bili njegova last. Prodajali so jih za 439.000 dolarjev. Na dražbi je sodelova- lo približno 2.000 ljudi. Navadna črno-bela fotografija Marilyn Monroe je bila prodana za več kot 6.500 dolarjev. PEKING Skupščina kitaj- ske province Hainan je s poseb- nim zakonom razglasila obdobje od 20. do 26. marca za teden lju- bezni do ptic. V zadnjih 20 letih je namreč iz te province izginilo več sto ptičjih vrst. ZAGREB ~- Pred kratkim je začela delovati prva hrvaška voj- na radijska postaja. Stacionirana je na prvih borbenih linijah na območju zahodne Posavine in Banije, program, ki ga oddaja 24 ur dnevno, pa je namenjen hrva- škim obrambnim silam. Poleg glasbe, vesti in informacij so na programu tudi gostovanja popu- larnih glasbenikov, športnikov, znanstvenikov, intelektualcev in politikov. Vojni radio je izposta- va zagrebškega Radia 101, finan- čno pomoč in drugo podporo pa mu daje Večernji list. BRČKO - Ulični preproda- jalci deviz so se z občinsko skup- ščino dogovorili, da bodo legali- zirali svoj posel. Za »davek na samostojno dejavnost« bodo \ občinsko blagajno mesečno pla- čevali po 1500 din. Razmišljajo pa tudi o ustanovitvi združenja in o najemu prostorov za svojo dejavnost. BANJA LUKA - Vodstvo podjetja »Univerzal« se je odlo- čilo, da bo odpustilo vse tiste de- lavce, ki se niso odzvali pozivu na mobilizacijo. To odločitev utemeljujejo z dejstvom, da je izogibanje vojaški obveznosti kaznivo dejanje in pomeni, po veljavnih aktih tega podjetja, hujšo kršitev delovnih obvezno- sti. MOSKVA - Iz muzeja Lrmi- taž v Leningradu so pred dnevi ukradli kipec grškega boga Dio- niza, ki izvira iz tretjega stoletja. Vrednost kipca je ocenjena na 200.000 ameriških dolarjev. Vi- sok je 22 centimetrov, predsta- vlja pa izredno zgodovinsko in umetniško delo, sporoča ruska ti- skovna agencija RIA. Politična odločitev o šolskih okoliših ORMOŽ Na ponedeljkovi skupščinski seji v Ormožu so se poslanci s sedmimi glasovi proti odločili, da učenci osnovne šole Kog obi- skujejo pouk od petega razreda dalje na osnovni šoli Miklavž pri Ormožu in ne v Središču ob Dra- vi. S tem je sklenjena razprava o organizaciji osnovnošolske vzgo- je in izobraževanja v občini Or- mož in tudi polemike, ki so bile še posebej vroče v letošnjem po- letju, ko so starši in krajani Koga očitali središki šoli med drugim nestrokovnost, to pa je povzroči- lo šoli škodo. Predsednik ormo- škega izvršnega sveta Vili Trofe- nik je že pred razpravo poslance opozoril da če bodo glasovali ta- ko, kot so, bo to izrazito politi- čna odločitev. Po strokovni in tudi ekonom- ski plati bi seveda bilo bolje, če bi učence s Koga po končanem četrtem razredu prešolali v Sre- dišče ob Dravi, ker bi potem bili v Središču na višji stopnji dve paralelki, tako pa bo samo ena ali občasno po dve. Nastali bodo kadrovski problemi, saj v enopa- ralelnem sistemu ne bo imel no- ben učitelj polne zaposlitve. Poslanski klub Demosa pa je potem, ko je dobil odgovor, da je potrebno rešiti statusne proble- me šol do konca tega leta, umak- nil svoj amandma, da bi dokon- čno odločitev o šolskih okoliših osnovnih šol Miklavž in Središče sprejeli po enem letu. ko bi bili znani ekonomski in drugi učinki. Prav tako ni bil sprejet amand- ma glede poimenovanja osnov- nih šol Ivanjkovci in Miklavž, saj se delavci Osnovne šole Mi- klavž pri Ormožu ne strinjajo s formulacijo novega imena »Os- novna šola Ivanjkovci r Mi- klavž pri Ormožu«, češ da je šola pri Miklavžu pričela delo že 1721. leta in je bila s sklepom ob- činskega ljudskega odbora 3. septembra 1957 pri Miklavžu ustanovljena popolna osemletka, enota Ivanjkovci pa je trenutno samo še šestrazrednica in bo po- polna osemletka šele čez dve leti. Kolektiv osnovne šole Miklavž, to so podkrepili tudi s svojimi podpisi, meni, da naj bi bilo no- vo ime zavoda »Osnovna šola Miklavž pri Ormožu Ivanj- kovci«, če pa se skupščina z ute- meljitvami ne bo strinjala, pa naj bi se enota obravnavala ločeno, z dvema imenoma »Osnovna šola Miklavž pri Ormožu in Osnovna šola Ivanjkovci«. Poslanci so za združbo obeh osnovnih šol spre- jeli ime, kot je bilo zapisano pr- votno, to je »Osnovna šola Ivanj- kovci — Miklavž pri Ormožu«. Vida Topolovec Drugi natečaj za sredstva razvojnega sklada Ptujska občina je med slovenskimi namenila največ denarja — 16 milijonov dinarjev — za razvojni sklad, četudi ji je republika skopo odmerila znesek občinske blagajne. \' primerjavi s povprečjem javne porabe na prebivalca Slovenije znaša ptujska le 79 odstotkov. Odziv na prvi natečaj ptujske- ga občinskega razvojnega sklada je bil nad pričakovanji. Vlog za nepovratna sredstva je bilo 17 v investicijski vrednosti 28,9 mili- jona dinarjev, s področja proiz- vodne in storitvene obrti, trgovi- ne, gostinstva in turiž43ia 26 pro- jektov v investicijski vrednosti nekaj nad 200 milijonov, 38 pro- silcev s področja kmetijstva pa je predložilo investicijske projekte v skupni vrednosti 35 milijonov dinarjev. Po prvem natečaju je bilo za vse projekte na voljo osem milijonov dinarjev. Da bi pri dodeljevanju kredi- tov izločili subjektivni dejavnik, je občinska vlada podpisala po- godbo s Kreditno banko Mari- bor — Poslovno enoto Ptuj, ki je za vsak projekt izdelala oceno ekonomske upravičenosti projek- ta in o tem izdala svoje mnenje. Pri dodeljevanju sredstev razvoj- nega sklada so dosledno upošte- vali vse pogoje iz natečaja. Vloga je morala biti vložena v roku, in- vesticijski programi pa so morali biti izdelani po metodologiji Lju- bljanske banke za manjše projek- te. Projekti, ki so dobili poziti- vno oceno in so imeli potrebne dokumente, so lahko konkurirali za sredstva razvojnega sklada. Po prvem natečaju je bilo iz- branih 20 projektov s področja kmetijstva in 9 projektov s pod- ročja obrti in podjetništva. Bran- ko Brumen. predsednik občinske vlade, je bil po prvi delitvi kredi- tov tarča številnih napadov. Od- govoril je, da so delali skladno s pogoji natečaja in nič drugače. Pomembno je, da uresničevanje teh projektov prinaša 40 novih delovnih mest. Prepričan je, da se bodo rezultati pokazali kmalu in da so bile odločitve pravjlne. 19. septembra je ptujski izvršni svet objavil drugi natečaj za raz- vojni dinar v višini osem milijo- nov dinarjev. Razvojna sredstva bodo dodeljena kot kredit z va- lutno klavzulo po do 6-odstotni obrestni meri. Prednost pri dode- litvi bodo imeli projekti, ki zago- tavljajo spremembo gospodarske strukture občine Ptuj. povečanje zaposlovanja in samozaposlova- nje, ohranjajo poseljenost kraji- ne, energetsko varčnost, obliko- vanje in utrjevanje identitete ob- čine Ptuj in udeležbo tujih ali domačih sovlagateljev. Vloge s potrebno dokumentacijo morajo prosilci vložiti v roku 25 dni od dneva objave natečaja. Izvršni svet bo prosilce o dodelitvi sred- stev obvestil v 20 dneh po pote- ku roka za predložitev vlog. Ne- popolnih vlog ne bodo obravna- vali. Drugega natečaja se lahko udeležijo tudi vsi,.ki pri prvem niso uspeli. Nekateri so namreč predložili investicijske progra- me, ki niso bili izdelani po meto- dologiji Ljubljanske banke za manjše projekte. Zahtevki s pod- ročja kmetijstva morajo biti izde- lani po metodologiji Republiške- ga ministrstva za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano ter potrjeni s strani območnega kmetijskega svetovalca. Pri vlogah za nepo- vratna sredstva morajo biti doda- ne listine, iz katerih je razvidno, da gre za projekte, ki pomenijo oblikovanje in utrjevanje identi- tete občine Ptuj. Rok za oddajo vlog po dru- gem natečaju za sredstva občin- skega razvojnega sklada poteče 14. oktobra. MG Ko je sosed sosedu grobar! Ne. saj ne more biti res, da se lahko človek spremeni v zver, da lahko nekdo dvigne puško tudi na otroka, da lahko mori in poži- ga! Ne, saj ne more biti res, da go- rijo vasi in mesta, da je zemljo zajel pekel, v katerem nič ni več sveto, celo človeško življenje ne. Kako zbežati iz tega pekla in kam? Ne da se razumeti občutkov matere, ki beži z otrokom pod pazduho, da bi ohranila življenje vsaj njemu. Zase ji ni mar. Ona je preživela obdobje lepih in pri- jaznih sanj. Ona je preživela čas, ko je žrtvovala del sebe, da je so- ustvarjala moč, ki jo bo branila, če bi jo kdo ogrožal. Zdaj pa so se v te sanje vrnili prav ti, ki jim je zaupala, in prav ti so njej in njenemu otroku vzeli lepe sanje. Zakaj? Zdaj scin tu In lepa ini jc med vami. Vse imam. kar potrebujem, tega človek nikoli ne more porabi- li, toda moje misli in moje sree sta v mojem rodnem kraju, ki ječi pod grozotami, za katere sem verjela, da jih je zgodovina že zavrgla. Za- kaj in čemu'.' Solza za solzo so ji polzele po licu kot jesensko listje, ki se odtr- ga od veje in pade na tla, kjer iz- gine v pozabo. Kdo ve. koliko solza je že preteklo po licih moje prijateljice, ki ji ne vem niti ime- na. Vem le lo, da je iz okolice Belega Manastirja, in njene solze ne bodo kot listje šle v pozabo, ker preveč skelijo. Te solze so bile le ene izmed mnogih, ki sem jih doživljal na sobotnem srečanju z begunci v Narodnem domu. ki ga je sklical občinski RK. To so bile solze, ki so skelele tudi mene. Mene zara- di moje nemoči, ker sem lahko le nemi opazovalec izginjanja vseh vrednot človeka. Pa vendar: prav to srečanje je bila iskrica. Iskrica upanja, da v nekaterih srcih še ostaja človečnost. Vse to, kar se dogaja vam in okrog nas. pa odpira večno vpra- šanje: ZAKA.!.' Zakaj, človek, počneš vse to. saj si vendar človek. MAKS M K NO NI V ROKAH TERITORIALNE OBRAMBE Skladišča v Kidričevem... Po več preložitvah so pred- stavni-ki jugoslovanske armade prejšnji četrtek, 26. septembra, končno predali skladišča v goz- du pri Kidričevem pripadnikom Teritorialne obrambe Slovenije. Predstavnik vojaških oblasti podpolkovnik Stanimir Tasevski je po opravljeni predaji povedal: »V kompleksu pri Kidričevem imamo tri večja skladišča, od ka- Takojšnje sanacije je potrebno priročno skladišče sredstev za dekonta- minacijo, ki je v deskani lopi, železni sodi s tuluolom pa so pričeli že razpadati in puščati. « (Poto: M. Ozmec) terih je eno last teritorialne obrambe, dve pa sta last armade. Poleg tega so tukaj še vojaška bencinska črpalka ter stražarnica kot bivalni prostor in še manjše priročno skladišče s sredstvi za dekontaminacijo. S predstavniki TO smo se do- govorili, da bomo skladišče za- pustili, ko bo prišla straža terito- rialcev, kajti objekt je vredno ču- vati. Moram povedati, da je bilo skladišče TO predano zapečate- no in da je v njem vse nedotak- njeno . . .« Pomočnik načelnika pokrajin- skega štaba TO v Ptuju major Mirko Novak je bil s postopkom prevzema zadovoljen. Dejal je: »Moram reči, da so vsi danes prevzeti objekti v zelo dobrem stanju. Pri -firevzemu nismo opa- zili nobenih vidnih poškodb s strani pripadnikov jugoslovan- ske armade. Veseli smo pred- vsem, da je ostal naš objekt s skladiščem našega orožja za ob- čine Ormož, Lenart in Ptuj cel, oziroma nedotaknjen. Ugotovili smo, da je vso orožje in oprema ostala takšna, kakršno smo zapu- stili maja lani. Tudi sama preda- ja je potekala izredno korektno, podobno kot predaja vseh dose- danjih petih objektov jugoslo- vanske armade na našem obmo- čju.« ... In osrednja ptujska vojašnica Po nekajkratnih napovedih so predstavniki jugoslovanske ar- made v ponedeljek, 30. septem- bra, predali slovenski teritorialni Ob predaji zadnjega vojaškega objekta v ptujski občini. Foto: M. Ozmec obrambi še zadnjega od sedmih vojaških objektov na območju ptujske občine. Nekaj pred pet- najsto uro so zapustili osrednjo ptujsko vojašnico Dušana Kve- dra, objekte pa so zapečatili. Na predaji zadnjega vojaškega objekta je bil tudi načelnik od- delka za obrambo občine Ptuj Janez Mere. Povedal je, da so s samim postopkom predaje vseh sedmih objektov razmeroma za- dovoljni, saj nikjer niso opazili namernega uničevanja objektov ali inventarja. -OM Ne zgubljati časa z obrobnimi vprašanji \.se moči v občini in » držati Sloteniji moramo usmeriti » to, da bo- mo dosegli korenit gospodarski preobrat. Podatki o gibanju gospodar- stva opozarjajo, da dr*imo t popoln gospodarski zlom, zato se je nujno treba opredeliti za tak gospodarski program, ki bo pokazal stvarno pot iz gospodarske krize Republike Slotenije . . . I o je glavno sporočilo de- lovne seje občinskega \odst\a Stranke demokratične prenote Ptuj, ki je Ml. septembra skupaj s poslanci obra\na\alo gradijo za sejo občinske skupščine in o drugih žgočih problemih, ki so pred slovensko držato. Pri tem mora SDP dajati pobude in podpirati tiste programe, ki kažejo stvarne možnosti izhoda iz krize. F.den takih je Bajtov gospodarski pro- gram. V razpravi o teh vprašanjih je bilo povedanih precej kritičnih misli, da se v republiki nismo sposobni opredeliti za nek pro- gram in zediniti za pot izhoda iz krize. Zato se pač raje ukvarjamo z drobnarijami, zgubljamo čas in energijo za manj pomembne stvari. Tudi v občini nismo nič boljši. Namesto da bi konkretno reševali probleme posameznih vej gospodarstva, šolstva, zdrav- stva, kulture in drugih dejavno- sti, se ukvarjamo s šolskimi oko- liši, preimenovanjem šol. trgov in ulic. Take in podobne zadeve lahko rešujemo vzporedno, lah- ko pa tudi brez večje škode poča- kajo, na tisoče delavcev, ki živijo na robu preživetja in jih vsc več ostaja povrh še brez dela, pa ne more čakati. Jesti je treba vsak dan. Doginorili smo se tudi o delu stranke v občini v jesenskih me- secih. Skupaj s centralo SDP Slovenije in v sodelovanju z ne- katerimi drugimi strankami bodo v Ptuju org.ini/irali javne razpra- ve in okrogle mize o ekologiji, o regionalnem razvoju Slovenije, o osnutku zakona o manj razvitih območjih in o vpr.išanjih izhoda i/ gospod.uske krize. Del razpr.ive so namenili tudi l.isimiiski z.ikonodaji in v celoti podj-irli st.ilišče SDP o tem. Ta si.ilišča bomo objavili priht)d- NOVOSTI V NAŠI PONUDBI Krediti za odkup družbenih stanovanj V LB-Kreditni banki Maribor, d. d., Posiovni enoti Ptuj nudi- mo svojim varčevalcem kredite za odkup družbenih stanovanj na osnovi stanovanjskega zakona, in sicer: • kredite na osnovi varčevanja Z rednim mesečnim vplačevanjem pologov, ki jih boste zviševali glede na porast maloprodajnih cen, si boste pridobili kredit v viši- ni 220% od privarčevanih sredstev skupaj z obrestmi Pologe vam obrestujemo po obrestni meri, ki velja za depozite nad 3 me- sece. Najkrajša doba varčevanja je 12 mesecev, rok vračila kredi ta je do 15 let. • kredite na osnovi deponirane devizne vloge Če deponirate devizno vlogo, si lahko pridobite kredit v višini 50 % od dinarske protivrednosti stanja na deponirani devizni vlogi |do tečaju Ljubljanske borze Rok vračila kredita je do 10 let Pri teh kreditih banka ne bo ugotavljala kreditne sposobnosti kredi- tojemalca. • kredite za zaključitev finančne konstrukcije Če vam privarčevana sredstva skupaj s krediti ne bodo zadoščala za plačilo celotne kupnine, lahko dobite v bainki še dodatni kredit do 15 % od pogodbene vrednosti. Rok vračila kredita je do 3 let. Kredite bo banka mesečno revalorizirala Obresti so določene s sklepom o obrestnih merah m se obračunavajo na konformni na čin Podrobnejše informacije dobite v KBM PE Ptuj. Oddelku za stanovanjsko in komunalno kreditiranje, Miklošičeva ul 5/1 (tel 772-631) 4 - OD TU IN TAM 3. oktober 1991 - TEDNIK Sladkorni bolniki za svoje pravice v ptujski in ormoški občini je že okrog štiri tisoč sladkornih bol- nikov. Gre v glavnem /a starejše občane, ki imajo poleg bolezenskih tudi velike socialne težave. Socialno ogroženih je že blizu 80 odsto- tkov članov. Nova zdravstvena zakonodaja, sprejeli jo bodo oktobra, bo njihov položaj še poilabšala. Izgubili naj bi dosedanje pravice, to pa ni skladno s sprejeto mednarodno pogodbo o zdravstvenem var- stvu sladkornih bolnikov. Slovenski diabetiki zahtevajo takšno zdrav- stveno varstvo, ki ne bo prizadeva njihovega zdravstvenega stanja in tudi ne bo odvisna od debeline denarnice. Ptujski sladkorni bolniki so 16. septembra na seji, na kateri je sodelovala tudi občinska mini- strica za zdravstvo in socialno varstvo Silva Cerček, predlagali dopol- nitev 22. člena zakona o zdravstvenem varstvu v tem smislu, da naj bi bili v obvezno zavarovanje vključeni tudi diabetiki. Slovenski diabetiki so sestavili tudi predlog za popolno oprosti- tev ali delno znižanje prometnega davka na živila in pijače, ki jih uži- vajo sladkorni bolniki. Dieta je osnova za zdravljenje sladkorne bole- zni. Prehrana za te bolnike je po uradnih podatkih za okrog 40 odsto- tkov dražja od druge. Zaradi socialne ogroženosti si večina diabeti- kov ne more kupiti živil, ki so sestavni del diete in nujno potrebne za zdravljenje bolezni. Samo zdravila pri zdravljenju sladkorne bolezni niso dovolj. MG V času od 9. februarja 1991 do 1. avgusta 1991 so prispevali denarna sredstva za izgradnjo ginekološko-porodnega oddelka in opremo naslednji posamezniki in delovne organizacije: 1. Darin HasI, Gregorčičeva 54, Maribor - name- sto cvetja na grob pokojne Zore Suhadolnik 1.000,00 2. Feri Fočič. Pot na Hraše 25, Ljubljana pri- spevek za izgradnjo bolnice 1.000,00 3. Jurij Barič, Poljska cesta 10, Ptuj za izgrad- njo bolnišnice 500.00 4. Galeb-Labin za izgradnjo bolnišnice 1.000,00 5. Ljudmila Vederhjak, Jenkova 71. Maribor - za izgradnjo bolnišnice 1.000,00 6. Draško Šuman, »Polona« Banja Luka — za iz- gradnjo bolnišnice 1.000,00 7. Dinos Ljubljana PFl Ptuj - za izgradnjo bol- nišnice 330,00 8. Marija Toplak, Svržnjakova ul. 15, Ptuj - za iz- gradnjo bolnišnice . 200.00 9. RKS OBČINSK.A ORGANIZAC IJA RK PTUJ namesto venca na grob Rozalije Naral 5.000.00 10. Adventistična radodarnost Ptuj — dobrodelni koncert — prostovoljni prispevek za opremo porodnišnice 6.385.00 11. Družina Janžekovič- Kekec. Kraigherjeva 18. Ptuj — za izgradnjo in opremo porodnišnice 1.000,00 12. Alenka Kolarič. Cankarjeva. Ptuj za izgrad- njo porodnišnice 2.000.00 13. Prosvetno društvo »Ruda Sever« Gorišnica na- mesto venca na grob umrlega Staneta Staniča 1.000.00 14. Ida Šrot. Ljubljana. Dravska 2 — namesto cve- tja na grob Staneta Staniča — 3.100.00 delavci radia Slovenija 15. Stanko in Manica Terbuc — za izgradnjo bol- nišnice namesto cvetja na grob Stanka Staniča 500,00 16. Ljubo Brodnjak, Gorišnica 248 - za izgradnjo porodnišnice namesto cvetja za Staneta Staniča 500,00 17. Dušanka Brodnjak, Gorišnica 24/a - namesto cvetja za Staneta Staniča -- Mojčini prijatelji 1.000.00 18. BEOBANKA, DD, BEOGRAD ukinitev dev. hran. knj. 613-32-023-864-1 v din. protivr.s pripadajočimi obrestmi po sod. sklepu na ime Štefanije Čobelj 25.822,70 19. dr. Aljoša Planinšek - Milanovi sošolci za iz- gradnjo bolnišnice namesto cvetja na grob ge. Ane Trop 1.000,00 20. Galeb —Labin Danica Dobaj, Slivnica 1.000,00 21. Astel, DOO. Varaždin ' 1.000,00 22. IKI. DOOO. Rogaška 1.296.00 Delavci Splošne bolnišnice Ptuj se najtopleje zahvaljujemo z^omenjene prispevke. Tudi v bodoče bomo hvaležni za vašo pomoč, saj se zavedamo, da postaja s tem ptujsko zdravstvo bogatejše in kvali- tetnejše tako po opremi kot po storitvah. Hvala! V. d. direktorja Splošne bolnišnice Ptuj „ ............,._________jili.toi?e Arkp V Ptuju ustanovili sekcijo turističnih vodnikov 26. septembra je bil » l'tuju ustumnni /bor sekcije vodnikov pri Društvu turističnih vodnikov Slovenije. Pove/ulo se je nekaj nad deset ptujskih vodnikov, /a predsednika so i/volili Srečka l.ovrenčiča, koordi- natorja vodniške službe v Pokrajinskem niu/eju v Ptuju. Janez Kesnik, predsednik Dru- štva turističnih vodnikov Slove- nije, je ob tej priložnosti pove- dal: »Veseli smo. da se ustana- vljajo sekcije po pokrajinah, re- gijah in mestih. F^tujska je že tre- tja. Sekcija lahko bolje poskrbi za svoje območje in za to. da tu- ristični delavci in vodniki nehajo razmišljati o turistu kot človeku, ki pride v nek kraj zato da bi ne- kaj zvedel, da bi mu nekaj poka- zali, potem pa ga pošljejo do- mov. Turist jc gost, ki se mora v našem okolju dobro počutiti, zve- deli mora /a stvari, ki jih v litera- turi ni, zanje pa lahko /ve le od domačinov.« Sekcija prevzema naloge dru- štva in te so: povečati kakovost turističnega vodenja in turisti- čnih vodnikov, priznanje dela tu- rističnega vodnika in da turisti- čni vodnik postane poklic; sedaj je to delo še zmeraj ljubiteljsko. Društvo s sekcijami precej priča- kuje od republiškega ministrstva za turizem, ki naj bi poskrbelo za status turističnih vodnikov. MG S turističnim društvom na Švabovo Ptujsko Turistično društvo se prilagaja kriznim razmeram. Da bi preživelo v teh hudih, za turizem neugodnih časih, krepi sejemsko de- javnost. Letošnje poletje je.organiziralo več za mesto novih prireditev. Ljudje so jih dobro sprejeli. V tednu otroka bo organizator sejma igrač. To ne bo edini sejem to jesen, obljubljajo jih še več. Biro turističnega društva naj bi bil neke vrste informacijski cen- ter za turiste. V obdobju turistične suše. ko turistov ni. je informacij sicer manj. zato pa se je povečala prodaja turističnih spominkov. Do konca leta naj bi organizirali tudi več izletov. 19. oktobra vabi ptujsko turistično društvo na enodnevni izlet na Švabovo. Za bogato kosilo z gibanico in grozdjem bo treba plačati manj kot tristo dinarjev. Za prijetno doživetje bo poskrbel tudi har- monikar. Prijave sprejemajo v biroju Turističnega društva Ptuj, Trg svobode 4. ^q GLEDALIŠKI ABONMA BO, £E ... Cankarjevi hlapci Zve/a kulturnih organi/acij Ptuj bo organizirala gledališki abonma, če bo več kot sto prijavljenih. \ ta namen jc pripravila anketo, v katero /eli poleg tega, koliko bo abonentov, i/vedeti tudi. kaj menijo obiskovalci ptujskega gledališča o ceni vstopnic, repertoarju, organizaciji ogleda predstav v drugih gledališčih. Ce bo torej dovolj interesento\', bo Zveza kulturnih organizacij razpisala abonma, vendar samo jesenski del. Za vse prireditve do konca leta je na- mreč na voljo le 219.040 dinarjev, ce- na gostovanja za gledališko predstavo pa je od 50.000 do 100.000. Z vstopni- no naj bi zbrali vsaj tretjino potrebne- ga denarja, saj je k ceni gostovanja treba prišteti še druge stroške, kot je gasilska služba v času predstave, ogrevanje, elektrika ... Prva abonmajska predstava naj bi bila že 22. oktobra. To bo predstava letošnjega Borštnikovega srečanja C ankarjevi Hlapci v izvedbi tržaškega gledali.šča, predstava, za katero mno- gi menijo, da bo najboljša predstava letošnjega Borštnikovega srečanja. V novembru naj bi gostovalo Me- stno gledališče iz Ljubljane s Kisho- novo Bil je škrjanec. Avtor v bridko- smešni uspešnici opisuje, kaj bi bilo, če velika ljubimca Romeo in Julija ne bi umrla. Igrajo Janez Hočevar — Rifle, Maja Boh in Evgen Car. V decembru naj bi videli produkci- jo Cankarjevega doma Leticija in lu- štrek, brez dvoma uspešnica letošnje gledališke sezone, ki ji uspeh zagota- vljajo režiser Dušan Jovanovič ter igralci Milena Zupančič, Polona Ve- trih in Iztok Valič. Cene abonmajskih vstopnic so za eno predstavo: 200, 150, 100 in 80 di- narjev. Za stare abonente bo vpis v ponedeljek, 14. oktobra, od 10. do 17. ure, za nove abonente pa v torek, 15. oktobra, od 10, do 17. ure. NaV Pripomba k članku o najsta- rejšem ptujskem maturantu v prejšnji številki Tednika je imela novinarka Nataša Vodušek pogovor s Simonom Petrovičem, nekdanjim Ptujskim maturantom. Ob članku oziroma še bolj ob naslovu bi popravil le trditev, da je g. Simon najstarejši maturant. Morda res kot Ptujčan, vendar živi pri Sv. Petru pri Mariboru ali Malečniku upokojen župnik Alojz Žalar. rojen v Grabah pri Ljutomeru 17. oktobra 1901 in je kot tak verjetno najsta- rejši živeči maturant ptujske gimnazije. Njegov sošolec je bil tudi zna- ni ptujski profesor in katehet ter pisatelj Stanko Cajnkar. Kot zanimi- vost dodam, da so v tem času izdajali v Ptuju neohranjen dijaški list Danica, v katerega je priobčeval prve pesmi eden naših največjih pes- nikov Edvard Kocbek. E. J. Zastrupitve Veja klinične medicine, ki se ukvarja / dia- gnostiko in terapijo zastrupitev nasploh, se imenuje »klinična toksikologija«. V Sloveniji imamo v Ljubljani Center /a zastrupitve, kjer se zbirajo podatki o vseh zastrupitvah pri bol- nikih, ki so se zdravili v katerikoli slovenskih bolnišnic. Medtem ko se v ZDA vsako leto zdravi v bolnišnicah okoli 250.000 oseb zaradi zastrupitev, pa v Sloveniji registriramo od 1000 do 1400 zastrupitev letno, od tega jc med zastrupljene! okoli 400 otrok. Med vzroki zastrupitev je na prvem mestu poskus samomora, in to v 70 "u. sledijo nesre- če, poklicne zastrupitve in nenamerno zauži- tje strupa pri otrocih. Do nenamernega zau- žitja strupa lahko pride tudi zaradi zamenja- ve steklenic (npr. strup v steklenici za pivo). Ko se po prevozu zastrupljenca v bolnišni- co zdravnik prvič seznani z njim. je prva dile- ma ta, ali je bolnik sploh zastrupljen in kak- šna zastrupitev je to. Običajno je bolnik ne- zavesten in pri sebi nima dokumentov. Po- datke o bolniku želimo dobiti od reševalcev, svojcev, sosedov. Dragocen je seveda poda- tek o strupu, ki ga je zastrupljenec zaužil, za- to je zelo pomembno, da skupaj z bolnikom pošljejo najditelji tudi inkriminirani material — to je npr. škatlico tablet, ki je ostala, ste- kleničko oziroma nalepko s škropiv ipd. Tudi kraj, kjer je bil najden zastrupljenec, je lahko pomemben. Nekatere zastrupitve opažamo v različnih letih časih: tako jc npr. največ zastrupitev s pesticidi spomladi in zgodaj poleti ter z go- bami v jeseni. Ko sumimo, da se je bolnik zastrupil z zdravili, se povežemo z lekarno in preverimo, ali je bilo na ime zastrupljenca izdano kak- šno zdravilo na recept. Skratka, ko imamo pred sabo akutno za- strupljenega bolnika, si zastavimo sedem v prašanj sedem K: 1. Kdo? osebni podatki 2. Kje? ~ kraj zastrupitve 3. Kaj? -- kateri strup 4. Koliko? - množina strupa 5. Kako? — način vdora v telo 6. Kdaj? - čas zastrupitve 7.»Zakaj? — razlog zastrupitve Na vsa ta vprašanja nam lahko odgovorijo svojci, znanci ali sosedi zastrupljenca in naj še enkrat poudarim, da je v tem primeru nji- hova pomoč zelo dragocena. Na podlagi teh podatkov kliničnega pregleda lahko nato hi- tro začnemo specifično terapijo. Prognoza zastrupitve je odvisna od: — toksične substance — količine strupa — telesne teže bolnika — časa od zaužitja oziroma izpostavljenosti strupa do začetka zdravljenja — starosti — pri otrocih in starejših je potek- zastrupitve nevarnejši! Ni nujno, da se znaki zastrupitve pokažejo hitro po zastrupitvi. Tako je npr. značilno za zastrupitev z zeleno mušnico, da opazimo pr- ve znake šele po 12-25 urah, prav tako pa nekajurno latenco opazimo tudi pri zastrupit- vah z metanolom in etilenglikolom. Posebnosti zastrupitev pri otrocih: v 95 od- stotkih otroci zaužijejo strup po pomoti. Pri otrocih je pogostejša absorpcija snovi skozi kožo, npr. antihistaminska mazila, alkoholni obkladki. Opisan je primer, ko je pri dojenč- ku nastopila alkoholna koma, ko so mu daja- li alkoholne obkladke. Najpogostejše zastrupitve, ki jih opazuje- mo pri nas. so zastrupitve: — z zdravili — z alkoholom — s pesticidi — s topili — z inhalacijskimi strupi — z gobami, rastlinskimi in živalskimi strupi — s težkimi kovinami — s kislinami in lugi.- dr. med. Majda Šarman-Milovanovič, spec. anesteziolog (Nadaljevanje prihodnjič) MILENA TURK družina in starostnik (3. nadaljevanje) Ko ljudje žive v lepih, kvalitetnih odnosih, je tak dogovor izvršljiv in ni nikomur v breme, ker omogoča tako dajanje kot sprejemanje. Zaplete se, kadar se taki odnosi zaradi mnogih konlliktov in nerešenih vprašanj porušijo. Seveda pa še vedno ostaja dolžnost otrok do staršev, ki se lahko v skrajnem primeru sodno dokazuje. Toda položaj starega človeka, ki s sodno odločitvijo pomoč do- bi, ni lahek, ker on s tem samo potrjuje svojo ne- sposobnost, da skrbi sam zase. To dejstvo je za človeka boleče. Tisti, ki delajo z ljudmi s težavami, vedo. kako mnogi stari ljudje z vsemi močmi, celo tako. da škodijo sebi. poskušajo pomagati svojim otrokom, vnukom, čeprav njim ta pomoč niti ni potrebna. V tem delu je veliko samodokazovanja, s katerim kažejo, da so še vedno sposobni in po- trebni drugim. V primeru, ko stara oseba zaprosi socialno slu/bo za socialno pomoč, je strokovni delavec dolžan ugo- toviti, ali obstajajo osebe, ki so tega posameznika dolžne preživljati. Ce se to ugotovi, se lahko sestavi dogovor o preživljanju in s tem je ponavadi postopek za socialne službe končan. ,Ali ta mati ali oče dogo- vorjena sredsvvsi tudi dobiva — to ni nikogaršnja skrb. Poleg deklarirane humanosti se lahko reče. da je funkcija soc. službe tudi ta. da ugotovi, ali je možno zagotoviti materialna sredstva tudi mimo državnega proračuna. Kako se taka možnost v ži- vljenju tudi izvaja, tega nihče ne preverja, stari človek pa redko prosi ponovno. Težave, s katerimi se stari človek srečuje v domači okolici Mnogi avtorji navajajo, da človek težje kot vsa- ko materialno ogroženost prenaša občutek osam- ljenosti, zoženost kroga domačih, prijateljev . . . Te izgube se z leti večajo. Ko govorimo o osamljenosti, moramo vedeti, da je osamljen človek tisti, ki se tako počuti, ne glede na številčnost kontaktov z ljudmi. To, da je v usta- novah npr. veliko ljudi, še ne pomeni, da so si lju- dje zares blizu, da so inedsebojno povezani. Prav tukaj živi največ osamljenih. Pomembna je torej kvaliteta medsebojnih odnosov. Razumljivo je, da se osamljeni ljudje zatekajo k bolezni, ker so tako deležni večje pozornosti. Starost bi mogla biti obdobje, ko »žanjemo«, kar smo v toku življenja »posejali«. V starosti raste temeljna potreba: biti nekomu potreben. Položaj ljudi, ki živijo v socialnih ustanovah — do- movih upokojencev Pri nas je v domovih upokojencev zelo dober materialni standard: zagotovljena je zdravstvena oskrba, medicinska nega, fizioterapija, delovne te- rapije, socialna služba . . . Kadrovska struktura za- poslenih je takšna, kot še nikoli doslej. Pa vseeno ljudje odhajajo tja s strahom, z vsemi močmi vztra- jajo v svoji okolici, čeprav jim je življenje tu težko, skoraj nemogoče. Kaj je to. kar jih navdaja s strahom? Dr. Hubert Požarnik v svoji knjigi »Umetnost staranja« (str. 148) navaja podatek, da celo 44% ljudi, ki so vključeni v domsko varstvo, umre v prvih 30 dneh po nastanitvi. Čeprav je skrb za stare v ustanovi v biti huma- na, saj omogoča ljudem materialno blagostanje, ki ga doma ne bi imeli, pa istočasno predstavlja UMETNO - NENARAVNO SEGRECACIJO ENEGA (STAREGA) DELA POPULACIJE. To pa prav gotovo povzroča težke posledice v občut- kih in čustvih oseb. ki tukaj živijo. 6. SOLIDARNOST, SAMOPOMOČ IN DOBRO- DELNOST »Med vire socialnega dela sodijo tudi njegove predpoklicne oblike, kot sta solidarnost in kolekti- vna samopomoč. Sem sodi tudi dobrodelnost kot vez med solidarnostjo in poklicnim socialnim de- lom. Praoblike socialnega dela so vse oblike dejavno- sti človeka za človeka in so stare toliko kot človek sam in njegovo življenje v družbeni skupnosti. V vsaki človeški skupnosti se pojavlja potreba po so- lidarnosti, medsebojni pomoči in urejanju medse- bojnih odnosov. Tu gre za uresničevanje humano- sti v konkretnih, vsakdanjih življenjskih oblikah, kar je ena izmed bistvenih prvin socialnega dela. Sam pojav solidarnosti je težko opredeliti, ker ima več pomenov in se uporablja na številnih po- dročjih. Na področju socialnega varstva solidarnost po- meni: vzajemno pomoč, povezanost, občutek za skupnost, za skupno korist v smislu Vsi za enega, eden za vse. Solidarnost lahko obstaja le kot obču- tek za drugega in razumevanje drugega ali drugih ali pa obstaja zgolj kot idejno strinjanje. Nadaljevanje prihodnjič TEDNIK -- 3. oktober 1991 OD TU IN TAM - 5 Si kultura in turizem podajata roke? SREČKO LOVRENCIC Z gotovostjo lahko trdim, da je redkokatero tržišče tako dinamično ia spremenljivo kot turistično. !\e samo da je močno izpostavljeno mod- nim vplivom, tudi znotraj teh je nadvse spremenljivo. Že sam razvoj povojnega turizma — y tem obdobju se je razvil » množičnega — kaže na izredno dinamičen razvoj te gospodarske pano- ge. Za nameček le kratek »zgodovinski pregled«: najprej je bil, pa naj mi oprostijo, tako imenovani »požrešniški val«, potem je bilo v modi ko- panje in obmorski turizem, temu pa je sledil porabniški, »nakupovalni« trend. In kakšen turizem je moderen danes? Morda bi lahko nove trende, ki se napovedujejo na ev- ropskem turističnem tržišču, ime- novali »kulturni turizem« (s tem ne trdim, da so prejšnje oblike bile nekulturne), pri katerem gre za iskanje nove kvalitete v turi- stični ponudbi. Sodoben turist je prosvetljen tako informacijsko, kulturno, cenovno kot ekolo- ško . .. Sedanji raziskovalci trga napovedujejo vzpon te gospo- darske panoge, in verjeli ali ne, raziskave kažejo, da je časa in denarja za počitnice dovolj. Naj- ti je potrebno le nove in zanimi- ve destinacije. Naš turistični izdelek (z izra- zom »naš« mislim slovenski turi- stični izdelek, ker Ptuj, na žalost, svojega še nima) je zastarel. Ptuj- ski turistični ponudniki se ravno v tem času trudijo, da bi ptujski turistični izdelek postal enako- vreden drugim — in bog ne daj, da bi pri tem kopirali slovenske- ga! Ljudje so postali, kot sem že napisal, prosvetljeni cenovno, porabniško, kulturno; in potem- takem tudi turistično. Sodoben turistični izdelek mora omogočiti potrjevanje lastne osebnosti. To seveda istočasno porrfeni tudi potrditev lastnega življenjskega stila. Z marketinškega vidika to pomeni nastajanje novih afinite- tnih skupin ali drugače — TURI- ZEM KOT ŽIVLJENJSKI SLOG. Naloga je jasna: za vsako sku- pino z enakim življenjskim slo- gom je potrebno poiskati in izde- lati njej primeren turistični proiz- vod. Seveda je potrebno takoj povedati, da se skupine z enakim življenjskim slogom med seboj prepletajo, da popolnoma čistih skupin ni. In vendar . . . Osnovne potrebe za vse slogo- vne skupine so seveda enake, ce- lo iste: promet, prenočevanje, prehrana, preskrba ... To je os- nova, na kateri je potrebno gra- diti vse drugo, kar dejansko do- loča trend ali slog turističnega iz- delka. Modni trendi so tisto, če- mur pravimo inovacija turistične ponudbe, ki pritegne nove slogo- vne skupine. Zasledovanje tren- dov ne zahteva samo znanja in posluha, pač pa tudi naložbe, predvsem prilagajanje toge mi- selnosti sodobnim potrebam marketinga. Terja več preučeva- nja trga, vendar ne le golega zbi- ranja statističnih podatkov, am- pak veliko več fenomenologije turizma. Cilj vsega dela ni le od- govoriti na modo, pač pa to mo- do lansirati na tržišče in hkrati iskati napovedi modnih trendov za naslednja obdobja. Če povzamem vse, kar sem za- pisal do sedaj, v kratek stavek, se ta glasi: trendi v razvoju turizma so nam naklonjeni, še več — pi- sani na kožo. Potrebno jih je le »prevesti v naš jezik«. Od vseh nas pa je odvisno, ali bomo edin- stveno priložnost, ki se nam po- nuja, hoteli in znali izrabiti v svoj prid. Razvoj turizma je možen samo tam, kjer so imeli in še imajo kaj pokazati -- kaj posebnega, dra- gocenega v naravi, kulturi ali zgodovini. V vsem tem je naša dediščina zelo bogata, saj imamo vse osnovne pogoje za začetek turizma, kot so: — pokrajinska pestrost, kul- turna krajina in njene značilno- sti, — bogastvo kulturnega izroči- la, — kulturni in zgodovinski spomeniki — neokrnjena narava, njene zanimivosti in značilnosti (kar smo imeli, pa nam je bilo za va- rovanje le-tega malo mar . . .). Seštevek vsega pove, da ima- mo veliko tega, česar drugi nima- jo, velja pa, da je tisti, ki nima pokazati ničesar svojega, ničesar posebnega in povsem drugačne- ga - izvirnega, kar bi ga razliko- valo od drugih, pač reven in ob- sojen na posnemanje tistih, ki vse to imajo. Mi v tem pogledu nismo revni, nasprotno, zelo bo- gati smo, pa drugih z vsem boga- stvom vred niti posnemati ne znamo. Dolgo je bilo na Ptuju obdob- je, ko je vladalo prepričanje, da sta narava in kultura drugotnega pomena. Še več, bila sta breme, »nebodigatreba«, ki neprestano požira denar, »ki ga u.stvari go- spodarstvo«. Zapisal sem gospo- darstvo, ker turizma sem očitno nismo prištevali. Nismo razumeli ali hoteli razumeti, da hiranje in zanemarjanje narave in kulture pomeni hiranje naše dediščine, ki je bila namenjena trženju v tu- rizmu. Živeli smo v prepričanju, da so za Ptuj pomembni samo in le piščanci, pa čeprav nas je ved- no motil njihov smrad, povedati pa tega nismo upali na glas. Ustvarjali smo gigante za proiz- vodnjo aluminija, čeprav smo ve- deli, da so kvarni element za okolje. Ja, in kaj je bilo s turiz- mom? Nič. Vladalo je prepriča- nje, da naj se z njim ukvarjajo ti- sti, ki pač za druge - »resne« zadeve niso sposobni. Vse je te- meljilo na prepričanju, da je turi- zem ljubiteljska dejavnost, da to področje ne potrebuje strokov- njakov in da od te dejavnosti v Ptuju tako ne bo nobene koristi. Pa so obiskovalci kljub temu pri- hajali, čeprav nihče ni poskrbel za ustrezno reklamo, saj bi to bi- lo metanje denarja skozi okno. Prišli so v Ptuj po naključju in bili so navdušeni — pa ne nad bogato turistično ponudbo, im- presioniralo jih je impozantno mesto, okolica, vse to, česar Ptuj- čani ne vidimo. Tujci so nam povedali, da ima- mo biser, pa zraven še dodali, da z njim ravnamo — ne mi zameri- ti — kot »svinja z vrečo bele mo- ke«. Nadaljevanje prihodnjič Nastopajoči z organizatorico prireditve Vero Žemljic. Srečanje frajtonarjev na Pavlovskem Vrhu v ormoško-ljutomerskih gori- cah je brez dvoma veliko ljubite- ljev domače glasbe, še posebej pa frajtonaric, kar dokazuje že drugo srečanje; lansko je bilo na Jeruzalemu. Menda je bila prire- ditev tudi finančno manj vablji- va, zato so se na Jeruzalemu le- tos odločili, da se z njo ne bodo ukvarjali. Jože Škrjaiiec, ki je prejel zbto priznanje za igranje r„ //irajtonarico« že v Ljubečni, pa je želel, da bi ta prireditev po- stala tradicionalna. Prav zaradi tega se je napotil k Veri Žemljic" in se z njo dogovarjal, da priredi- tev prevzame in jo izpelje. Vera je bolj za šalo kot zares, zaveda- joč se, daje takšna prireditev po- vezana z dokajšnjimi stroški, pri- čela iskati pokrovitelja. Ker je bil tudi čas omejen, lanskoletna prireditev je bila v avgustu, je na- šla Milana Slana iz Kamenščaka, ki je prav tako velik ljubitelj do- mače glasbe, še po ebej pa har- monikarjev »frajtonarjev«. Prej- šnja leta jih je vozil na tekmovat nja v Ljubečno in Postojno. Z Vero sta se dogovorila, da si bo- sta delila stroške prireditve. Za nastopajoče sta kupila lepa in praktična darila. Iz Steklarne Hrastnik sta dobila steklene po- kale, vsak nastopajoči pa je do- bil tudi uro. Za okoli 200 obiskovalcev, ki so se predzadnjo sončno septem- brsko soboto zbrali na Pavlov- skem Vrhu pri Zemljičevih in uživali ob igranju devetih har- monikarjev (prijavljenih je bilo 16), je bila to prijetna kulturna prireditev. Vera Zemlič je trdno sklenila, da bo podobno sree/a Ptuj onemo<>očila treni- rali kar /adnje štiri dni pred tekmo\a- njcm. Neugodno sporočilo o zasedeno- sti dvorane nas je čakalo > torek, ko smo prišli na treninj;. Sporočilo je bilo nalepljeno na zid s podpisom \odje de- lovne skupnosti, da je dvorana zasede- na od torka do nedelje /aradi Obrtni- škega sejma. Vse lepo in pra\. pra\ilna je usmeritev Športne /veze Ptuj > tržno ekonomijo in marketing, vendar meni- mo, da bi bil gospod vodja Športne zve- ze moral obvestiti klub in trenerje o zavzetosti dvorane prej, saj Obrtniški sejem ni nastal čez noč. Ali morda ni tako? Trenerji, igralke in igralci smo nad takšnimi »biseri« upravičeno razo- čarani in ogorčeni. 21. septembra pa Jo bii \ Skalah \ organizaciji NTK Tempo Velenje pr- vi selekcijski turnir severovzhodne re- gije za pionirje in pionirke. Odlično . so igrali najmlajši člani NTK Petovia. V prvi skupini Je Rozman zasedel če- trto mesto, lahko pa bi bil boljši saj Je nepričakovano slabo odigral dve sre- čanji. V tretji skupini Je Grega Zafošt- nik zasedel drugo mesto in si priboril napredovanje v drugo skupino. Odli- čno Je igral Nejc Janžekovič. saj Je bil najmlajši igralec in Je prav tako \ tre- tji skupini zasedel zase odlično peto mesto. Njegove igre Je pohvalil tudi republiški kapetan za moške gospod Unger iz Murske Sobote. V četrti sku- pini si Je prav tako zagotovil napredo- vanje z osvojitvijo drugega mesta Marko Zafoštnik. Dobro je igral tudi Zajšek. več pa smo pričakovali od Pi- ska. Dekleta so osvojila pričakovana mesta. Mojsilovičeva Je bila v prvi skupini druga. Uvrstitev Je odlična, vendar Breda zna in zmore igrati še bolje. To velja tudi za Bezjakovo in Kiselakovo v drugi skupini. Res Je Bezjakova osvojila zelo dobro drugo mesto in Kiselakova peto, vendar znata bolje igrati. Romana Šega — republiška prvakinja v metu diska Atletski klub I lil Olimpiju je skupaj s pokroviteljem tekmova- nja Inženiring Birojem Ljubljana organiziral prvenstvo Slovenije v atletiki za mlajše mladince in mladinke. Iekmovanje je poteka- lo na stadionu v Šiški v Ljubljani in se ga je udeležilo okrog MIO mladih atletov in atletinj i/ vseh atletskih klubov Slovenije, med njimi tudi iz l'tuja. Lekmovanje je bilo zelo zanimivo, kajti v nekate- rih disciplinah je zmagovalca odločal lotoliniš. Doseženi so bili izvrstni rezultati: republiški re- kord za mlajše mladince v skoku v daljavo (,'regttrja ( ankarja. Kla- div ar (elje — cm, pionirski rekord Slovenije v disciplini MIOO m Srečka (.ustina. Slov. Bi- strica — 0:02,42 ter vrsta osebnih rekordov. Tudi .mladi atleti iz Ptuja so stali na stopničkah za zmagoval- ce - tudi na najvišji stopnički. Republiška prvakinja v metu di- ska za rtiiajše mladinke je posta- Romana Šega la Romana Šega, ki je disk vrgla 35.56 m. Vanja Kotar je bila kar dvakrat na stopničkah: v teku na 300 m (41.44) in v teku na 600 m z novim osebnim rekordom (I :34,90) obakrat je bila dru- ga. V skoku v višino /a mladince je z novim osebnim rekordom PM cm Petrovič osvojil Irelje me- sto. kc/ullali ptu|skih atletov : moški: KKJni: Milan Kra|iic 12,22, 17. Kristjan Pralija 12,32; .^000 m: 9. Andrej Makovec 9:43,17: krogla: 8. Aleš Lenart 12,05; 4 x 300: 5. A K Ptuj 2:34,06; kladivo: 4. Aleš Lenart 38,05; 300 m: 4. Kristjan Pralija 37.46, 8. Milan Krajnc 37,74; vi- šina: 3. Andrej Petrovič 194 cm; disk: II. Aleš Lenart 29,82; 1000 m: 4. Andrej Makovec 2:39,54; 4 x 100: 7. A K Ptuj; ženske: -3(M)m: 2. Vanja Kotar 41,44, 21. lamara Kovačič45,24; disk: I. Romana Šega 35,56; 4 X 100: 6. AK Ptuj; 100 m: 16. Nina lic 14,26, 19. Tamara Ko- vačič 14,40, 22. Sergeja Zebec 14,61; kopje: 4. Romana Šega 36,82; daljava: 22. Mateja Letič 418 cm; 600 m: Vanja Kotar I :43.9(); 4 x 300: 7. AK Ptuj vol.95. 1. Z. Aluminij— Drava 2:2 v pcicm kolu prve medobčinske nogometne lige Je bilo najbolj zanimi- vo v Kidričevem, kjer Je vodilno mo- štvo le remiziralo z Dravo. Ostali izi- di: Dornava Flajdina 4:4, Stojn- ci - Bukovci 3:1, Skorba Prager- sko 0:0. Gorišnica — Preskrba Boč 1:1 in Gerečja vas — Slovenja vas 0:0. Rezultati 5. kola v drugem razre- du: Apače - Leskovec 1:3. Tr- žeč — Hajdoše 2:1. Mladi- nec — Spodnja Polskava 2:4, Vi- dem — Rogoznica 4:2, Markov- ci — Zgornja Polskava 2:1 in Graje- na — Podvinci 2:3. V območni nogometni ligi Je Sre- dišče z 0:1 izgubilo v Mariboru s Ko- vinarjem, bistriški Impol pa z 0:2 v Rušah s Pohorjem. V prihodnjem ko- lu bo v Središču gostoval VeržeJ, v Slovenski Bistrici pa Turnišče. To Je priložnost, da se naši ekipi z zmaga- ma odlepita od dna lestvice. V medobčinskih ligah bodo v sobo- to popoldan (ob 15.00) naslednje tek- me: Pragersko - Gorišnica. Dra- va - Skorba. Zg. Polskava - Graje- na. Rogoznica - Markovci in Hajdo- še - Mladinec. V nedeljo dopoldan (10.00) bodo tekme Hajdina Slove- nja vas, Leskovec Podvinci in Sp. Polskava Videm, popoldan (ob 15.00) pa še Preskrba Boč - Gerečja vas. Bukovci — Aluminij. Dorna- va — Stojnci in Apače — Tržeč. I.k. Gorišnica dvakrat zmagala (oprav so tekmovalci Judo kluha gorimiica po starosti med najmlajšimi \ Sloveniji, pa so njihove tcknio\aliic i/kusiijc /c tolikšne, da Jih ne podcenjuje nobeno moštvo. l;kipa Gorišnice Je bila v soboto, 2X. septembra, ko Je potekalo prvo kolo prve državne lige v Slovenski Bistrici, oslabljena, saj sta poškodovana Rajko Muršič in Miran Tajhman, vendar so |ireostali tekmovalci Korošec, Marko Pe- tek. Kostcvc. Kojc. Damijan Petek. Žnidarič ter Marin pokazali odlične borbe. Z rezultatom 8:6 po borbenih točkah ter 40:27 po tehničnih točkah so naj- prej premagali ekipo mariborskega Železničarja, v drugein dvoboju pa z rezul- tatom 12:2 po borbenih točkah ter 60:10 po tehničnih točkah ekipo Ljutomera. Po dve zmagi so za Gorišnico priborili: Mitja Kostevc. Darko Žnidarič ter brala Marko in Damijan Petek, po eno pa Alojz KoJc in .lože Marin. Vsi ljubitelji Juda pa so vabljeni v telovadnico osnovne šole v Gorišnici v soboto. 12. oktobra ob 17. uri. ko bodo v drugem kolu judoisti Gorišnice gostili prvi ekipi Celja in Impola, ki sta do sedaj nastopali v zvezni ligi. Tekmovalci Gorišnice obljubljajo dobre borbe, pričakujejo pa tudi moralno podporo doma- čih navijačev. Miran Petek Ptujski ribiči — slovenski prvaki Slovenski ribiči na sklepnem tek- movanju za državno prvenstvo v Ptuju. (Koto: M. Ozmec) Člani ribiške družine Ptuj so postali republiški oziroma drža- vni prvaki Slovenije v lovu rib s plovcem. V zadnjem tekmovanju v okviru ribiške lige A so minulo nedeljo. 22. septembra, na trasi v Ptuju osvojili prvo mesto in tako tudi v skupnem seštevku zbrali največ točk. Na zadnjem nedelj- skem tekmovanju je sodelovalo 60 ribičev, ki so bili združeni v dvajsetih ekipah. Za Ptujčani so drugo mesto os- vojili člani ekipe iz Ciornje Rad- gone, tretje je osvojila ekipa Slo- venske Bistrice, četrto pa Maj- šperk-Lešje. Vsekakor velik uspeh ptujskih ribičev, ki so s so- botno zmago v ribiški ligi B zma- goslavje samo še povečali. Vsa pohvala tudi organizatorjem za odlično pripravljeno traso, ki ji tlaleč naokoli ni cruike. Tekma za begunce \ojne razmere na Hrvaškem so prisilile številne begunce, da so si poi- skali varnejši dom v Sloveniji - številni tudi v našem mestu. L čenči in profesorji Srednješolskega centra so se odločili, da jim bodo pomagali. V četrtek, 17. oktobra, bodo ob 17. uri \ športni dvorani Center odigrali košarkarsko tekmo, izkupiček od prodanih vstopnic pa nakazali na žiroračun Rdečega križa. Ptujčani smo že večkrat izpričali svojo solidarnost s prizadetimi ljudmi. Lpamo. da bo dvorana Center polna gledalcev, ki bodo bodrili ekipi učencev in učiteljev, z vstopnino pa prispevali svoj delež, namenjen beguncem iz so- sednje Hrvaške. POGOVOR Z MARJANOM OSTROŠKOM, PREDSEDNIKOM ATLETSKEGA KLUBA PTUJ Kljub slabim razmeram vrhunski rezultati Kako je nastal AK Ptuj Atletski klub Je bil kot samo- stojno športno društvo ustano- vljen februarja leta 1981, pred tem pa je deloval kot sekcija v športnem društvu Partizan. Ob ustanovitvi je imel 145 članov. Tudi trenerjev nam ni primanj- kovalo, saj so bivši atleti Bojan Klinkon, Miki Prstec, ter Ljubo Čuček bili v klubu kot trenerji. S katerimi težavami ste se najpo- gosteje srečevali? Seveda so nastale težave, ki še danes niso končane. Kot v večini klubov so tudi v našem finančni problemi. Atleti potrebujejo opremo, se pravi copate, trenir- ke, drese, spriniaricc, vendarjo je zelo težko nabaviti, saj ni de- narja, povrnu pa je oprema dra- ga. Največji problem pa je seve- da atletska steza, saj je skoraj ne- m.ogoče trenirati na njej, in prav zaradi steze se pojavlja preveliko število poškodb. Kljub vsemu pa atleti dosega- jo vrhunske rezultate. Atlet mora imeti voljo in mora biti vztrajen. Taki so tudi vsi naši mladi talenti. Posebej letošnje le- to je bilo do sedaj zelo uspešno, saj so nekateri atleti, ki so vztraj- ni in že več let trenirajo, dosegli zelo lepe rezultate. Posebej mo- ram omeniti Borisa Krabonja, ki je verjetno najbolj vztrajen in de- loven atlet. Ne smemo pozabiti Mirka Vindiša, Dejana Dokla ter Hedvike Korošak. Sledijo mlajši talenti: Robert Prelog, Niko Ko- kot, Tanja Rozman, Vanja Ko- tar, Franci Jerenko, Milan Krajnc, Kristjan Pralija, Romana Šega in še drugi. Ali smo kljub vsemu lahko optimisti? Ptujski atleti so zelo visoko uvrščeni v Sloveniji in tudi zunaj rraših meja. Zato se bomo trudili dalje in poskušali doseči čnu boljše rezultate. Prizadevali pa si bomo tudi za ureditev stadiona, saj bi atleti radi tekmovali tudi pred domačimi ljubitelji atletike. V. K. Tekmovanje selekcij v okviru tekmovanj kadetskih in pionirskih reprezentanc med- občinskih nogometnih zvez na področju republike Slovenije je MNZ Ptuj gostovala v Velenju. Srečala se je z ustreznima repre- zentancama MNZ Celje. Tekmo- vanje spada v program izbire najboljših igralcev v klubih, medobčinskih zvezah in konpno v program selekcioniranja pio- nirjev in kadetov za reprezentan- co Slovenije, kar v času osamos- vajanja naše mlade države ni ne- pomembno. Reprezentanca pionirjev MNZ Ptuj je z moderno igro (di- namika igre, dobra taktična, teh- nična in telesna priprava) prema- gala svoje vrstnike iz Celja z re- zultatom 2:0^ Strelca golov sta bila Nastja Ceh in Igor Reber- nik. Nastopilo je 7 igralcev iz Drave, 3 iz Aluminija, 2 iz Impo- la, 1 iz Pragerskega, 2 s Sp. Pol- skave in I s Hajdine. Igrali so: Travnikar, Mlinaric, Vogrinec (Lmeršič), Habjanič, D. Bezjak, Crnjakovič, Kuserbanj (Reber- nik), Brodnjak, Ceh in Koren. V reprezentanci so še bili: Vrabl, Ceder in D. Jelen. Kadeti so v napeti, borbeni in zanimivi igri igrali nerešeno 2:2. Strelca golov sta bila Bezjak in Gorše. Po vodstvu 2:1 so doma- čini s »sodnikovim« golom ize- načili. S solidnim tehničnim zna- njem, resnim pristopom in z bor- beno igro so kadeti dokazali, da klubi lahko z njimi v perspektivi resno računajo. Nastopilo je sedem igralcev iz Aluminija, 5 iz Drave, 2 iz Impo- la, 1 iz I)ornave in I s Hajdine. Igrali so: Krajnc (Brodnjak), Kurbus, Vrbanec, Sep, Mahorko, Princi (J. Sambolec), Muršec, M. Sambolec, Huzjak, B. Bezjak, Ciorše in Kmetec. V reprezentan- ci sta še bila Berghaus in B. Je- len. Naslednjo preizkušnjo bosta imeli reprezentanci ptujske MHZ z vrstniki iz Maribora. Sre- čanje bo v soboto, 12. oktobra, v Ptuju. L. M. Klub rokometnih navijačev? Kot bivši igralec in ljubitelj rt)komcta sem se udeležil 1. kola su- perlige v rokometu RliDAR -DRAVA v Trbovljah. Nad igro, pristopom k igri in požrtvovalnostjo ter potekom tek- me sem bil presencčenm. Lahko rečem šokiran, in to pozitivno, prijet- no. Vso tekmo je igralo vseh 12 igralcev, tudi tisti, ki so bili na klopi. Posledica vsega je bila zmaga ekipe Drave na vročem terenu v Trbo- vljah. Presenečenje? Da, vendar za tiste, ki tekmi niso prisostvovali. Igra Drave je bila izredna. Vzdušje pri vrnitvi proti domu Jc bilo enkratno in to me je spod- budilo k razmišljanju. Vprašujem se, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi take tekme videlo več naših gledalcev, navijačev. Smo se sposobni lju- bitelji rokometa na Ptuju organizirati tudi kot dober »KLUB NAVI- JAČEV«? Najbolj zvesti bi lahko spremljali ekipo tudi na gostova- njih. MILOVAN MlLUNlC Iz Športne zveze Ptuj Druga seja skupščine /veze ni uspela. Na ponedeljkovem sklicu so se delegati najprej strinjali, da sejo začnejo, potem pa niso sprejeli dnevnega reda. Danes (v četrtek) se bo na stadionu Drava ob 14. uri začelo jesen- sko občinsko prvenstvo v krosu za vse starostne kategorije. Najboljši bodo nastopili na republiškem, ki bo 12. oktobra v Mariboru. Prihodnji teden bo republiški finale v atletiki za srednje šole. Ptujski nastop Jc vprašljiv, saj Mariborčani niso izvedli področnega prvenstva. l.k. Ozon brez poraza prvi Odbojkarice Ozona iz Ptuja, ki se že mesec dni pripravljajo na novo tekmovalno sezono, vadijo trikrat tedensko v osnovni šoli Ivana Spolenaka. Prejšnjo soboto so sodelovale na odbojkarskem turnirju v Murski Soboti, ki ga je organiziral domači klub Pomurje. Nastopile so ekipe, ki bodo v letošnji sezoni z ekipo Ozona igrale v II. slovenski odbojkarski ligi: Pomurje, Ljutomer, Puconci. Čeprav so vsa moštva šele na polovici priprav za novo tekmoval- no sezono, so maloštevilni gledalci uživali ob gledanju zanimivih sre- čanj. Po pričakovanju so največ aplavza požele igralke Ozona, saj so premagale vse svoje nasprotnice in jim niso prepustile niti enega seta. Igralke iz Ptuja so na turnirju pokazale dobro igro v polju in na mreži. Rezultati: Ozon Puconci 2:0, Ljutomer -Pomurje 1:2, Ozon — Pomurje 2:0, Pomurje Ljutomer 2:0, Ozon Ljutomer 2:0, Pomur- je Puconci 0:2. Vrstni red: I. Ozon 2. Pomurje, 3. Puconci in 4. Lju- tomer. Lkipa Ozona se bo domačemu občinstvu predstavila 5. oktobra, ko bo v športni dvorani Center turnir. 1. Z. Planinski kotiček Obvestilo Planinske zveze Slovenije Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije je zatrdilo, da po umiku enot jugoslovanske armade z obmejnih predelov ni nikakršnih za- držkov pri gibanju do črte državne ineje. Delovna skupina Planinske /ve/e Slovenije pripravlja gradivo /a re- vizijo Sporazuma o gibanju v obmejnem pasu z Republiko .Avstrijo in sklenitev podobnega sporazuma z.Republiko Italijo. Prehod državne meje v gorah Je dovoljen na tistih mestih, ki so nave- dena v citiranem sporazumu. Odbor za informiranje in propagando pri PD Pluj Državno prvenstvo za šahistke na Ptuju Novi hotel Mitra na Ptuju bo od 5. do 13. oktobra gostitelj prve večje skupine gostov. To bodo udeleženke I. državnega prvenstva Republike Slovenije za članice v šahu. Ša- hovska zveza Slovenije je izvedbo prireditve zaupala Šahovskem društvu Ptuj, kar je za to uspešni šahovski kolektiv še eno priznanje. Kot vemo. so bili ptujski šahovski delavci tu- di organizatorji I. državnega prvenstva repu- blike Slovenije za mladinke, kjer je domačin- ka Anita Ličina osvojila drugo mesto, to pa ji je omogočilo nastop na prvenstvu Jugoslavije zii^mladinke. Drugo mesto na tem prvenstvu^ je daleč največji uspeh ptujskega ženskega šaha (zraven nastopa Narcise Mihcvc na ša- hovski olimpiadi v Novem sadu leta 1990). Domačini tudi tokrat upravičeno pričakujejo od Anite in Narcise dobro igro in visoke uvr- stitve. Morda pa se bo tudi trikratna prvaki- nja Slovenije za članice Tatjana Vaupotič — Košanski odločila, da po manjšem premoru nastopi. Novi prostori hotela Mitra bodo prav go- tovo z dobrimi razmerami bivanja in igranja prispevali k dobremu počutju, saj je to za ša- hovsko igro posebej pomembno. Organizacija takega prvenstva zahteva se- veda precejšnja finančna sredstva. Organiza- tor bo poskušal pritegniti nekaj sponzorjev, med katerimi že danes lahko omenimo Rent- a-car CAISSA iz Prešernove ulice 22 ter Pa- pirnico ALL 2 iz Prešernove I 1. oboje v ne- posredni bližini novega hotela. Prav gotovo pa bodo našli razumevanje še pri Skupščini občine Ptuj in njenem Izvršnem svetu ter Športni zvezi Ptuj. Silvu Razlag 10 — NEKOČ IN DANES 3. oktober 1991 - TE|||f IK PREJELI SMO • PREJELI SMO Nekaj misli ob pred- videni ureditvi tržnice Kot občan menim, da je potrebno prostor tržnice obnoviti kot izredno ob- čutljivo mesto v starem delu Ptuja in predvideti vsaj dolgoročno celovitejšo po- dobo tega območja. Občutek imam, daje sedanja tržnica nekaka asimilacija ju- go-tržnice, in to v vseh pogledih. Poleg tega je to tudi ena osrednjih »oaz« me- sta, kjer je velika vsakodnevna migracija ljudi, denarja, idej itd. Predlagal bi, da ob predvidenem osrednjem poslovnem objektu kot »plom- bi« med sedanjimi objekti razmislimo tudi o ureditvi preostale ploščadi proti Bezjakovi ulici. Posebno bi predlagal prekritje tega prostora od dvoramnega stopnišča ob Bezjakovi ulici do ograje cerkvenega dvorišča z etažiranimi 2—3 ploščadmi. Tako bi zakrili in prekrili skoraj ves tržni prostor in ga zavarovali pred atmosfero in s tem omogočili povsem novo kvaliteto prodaje in tudi videz. Tako nastale ploščadi bi lahko postale koristne v več pogledih: omogočale bi neposredne dostope z Bezjakove ulice in oživile prostor okrog cerkve ter omo- gočale neposredne dostope v osrednji poslovni objekt v prvo ali tudi drugo eta- žo. Na njih bi bilo mogoče uredtti specializirane prodajalne (morda za vino itd.), pripraviti centralni turistično-informacijski center ali podobno. Terasno življenje bi bilo raznoliko in bi bilo prava poživitev za to območje, pa tudi za pestrejši videz precej enostranske sedanje dejavnosti. Take ploščadi bi tudi za- varovale sedanje oporne zidove in ograje pred vidnim propadanjem in podale igrivejšo in ne tako strogo podobo tega prostora (razbitje nastalega zazidalnega masiva poslovnega objekta ob pogledu z Bezjakove ulice). Območje sedanje tržnice od stopnišča do »cvetličnega paviljona« naj osta- ne bolj ali manj nespremenjeno in namenjeno razširjeni dejavnosti tržnice ali zbiranju ljudi, prireditvam ipd. Morda bi si to mesto zaslužilo tudi mestni vod- njak ali kaj podobnega. Želel bi tudi, da se dostave pred tržnico omogoči ločeno od dostopa kup- cev oz. nekje z zadnje strani. Morda bi ta in tak prostor lahko poimenovali po enem od mitoloških juna- kov (Kurentov dvor ali ploščad itd.) Če bi te zamisli našle plodna tla, sem tudi osebno pripravljen sodelovati pri problematiki in praktični rešitvi tega področ- ja- ing. Štefan Lešnik Žalostno šumijo naši gozdovi Gozdovi pri nas in drugod v Evropi vse bolj žalostno šumijo. Niso še daleč časi, ko so slovenske gozdove izrabljali kot rudnik, ki ga izčrpajo in nato zapro. Gozd je plačeval naše zablode in špekulacije. Ali lahko upamo, da se bo s slovenskimi gozdovi po sprejetju novega zakona o gospodarjenju (pa tudi lastništvu!) ravna- lo umneje, kajti gozdovi so nacionalno bogastvo ne glede na to, v čigavih rokah so, saj so nenadomestljiva os- nova za ohranjanje zdravega okolja in življenja? Gozd je tudi bistven okras dežele na sončni strani Alp. Morda bomo naš gozd pričeli bolj spoštovati šele, ko bomo sta- nje gozdov primerjali z gozdovi dežel sveta, saj so tam drugačni od naših. Napovedujejo, da bo 21. stoletje stoletje lesa. Les bo ponovno dobil veljavo kot odziv na poplavo umetnih snovi. Z gozdom se bo treba še bolj spošt- ljivo pogovarjati. To še posebej velja sedaj, ko gozdovi umirajo — sušijo se, kar je v največji me- ri posledica zastrupljenosti ozračja. NAD 80 ODSTOTKOV SLOVE- NIJE JE GOZDNATE V preteklih štiridesetih letih je uspelo pripraviti slovenskemu gozdu nekaj izboljšav ter omiliti hude posledice industrijske mi- selnosti in njenih umazanih po- sledic. Slovenski gozd je po sto- letjih izrabljanj le doživel nekak- šen prerod. Gozdove je mogoče oblikovati, vendar moramo vede- ti, kje so meje. Pri tem je še ved- no najpomembnejše odkazilo oziroma odbira dreves za posek. Gozd, ki bi ga prepustili naravi, bi le slabo izpolnjeval zahteve družbe. Kljub izboljšavam pa gozd še zdaleč ne daje tega, kar bi lahko. Zadnja leta se po gozdnogospo- darskih načrtih poseka v gozdo- vih do 25 odstotkov manj lesa, kot pa znaša prirastek. Druga resnica pa je, da pa bi lahko pri- raščalo za 40 odstotkov več lesa, po kakovosti pa kar za 100 od- stotkov. Na leto negujemo okrog 200.000 ha ali petino vseh goz- dov v Sloveniji. Torej je še zme- raj veliko zamujenega, ker ni de- narja za bolj učinkovite posege. KRADEJO IZ LASTNIH IN TUJIH GOZDOV Zadnje čase sicer velja za seč- njo moratorij, vendar grozi slo- venskim gozdovom spet uničeva- nje. Na mnogih krajih v Sloveni- ji rohne motorne žage, slišati jih je ponoči, ponekod tudi kar pri belem dnevu, vidimo kamione z lesom, ukradenim iz lastnega in tujega gozda. Tovrstni »liberali- zem« ni gozdov še nikdar ohra- nil, uničil pa velikokrat — žal po krivdi političnih zmot in še česa. Nobenega dvoma ni, da bodo pritiski na naravo in gozd v pri- hodnje še večji. Da bi gozd vse to zmogel vzdržati, ga moramo krepiti. Močnejši gozd pa lahko naredijo le strokovnjaki ob učin- koviti družbeni podpori. Narave se ne da pretentati. Gozdarska stroka pa zahteva, da ohranimo v Sloveniji vse možnosti, da bo- do gozdovi ob upoštevanju svo- jega bioritma res lahko živeli, di- hali in šumeli, kajti njihov »dih« pomeni tudi čist zrak. Zato nam ne sme in ne more biti čisto vse- eno, kaj se bo v bodoče z našim gozdom dogajalo. Povsem svo- bodno prepuščanje gozda lastni- ku brez učinkovite podpore goz- darjev in strogega varstva narave bi gozd spremenilo v ruševine. Tudi takšno drevo je v okras pokrajini. Zdajšnja podoba Slovenije opozarja, da je vsak njen krajin- ski delček drugačen in zato tudi neponovljiv. Oblikovan gozd, vtkan v naš prostor, vrača krajini življenjsko moč, saj je znano, da je gozd regenerator energije. Ne smemo pozabiti, da je Slovenija pradomovina gozda, vendar je človek gozd pregnal, ponekod nenačrtno iztrebil. Nad 80 odsto- tkov Slovenije je gozdnate, to je krajina, kjer se gozd in kmetijske površine živahno prepletajo; iz- jema so le večja polja. Sloven- skih gozd ni več tetoviran s frata- mi (frata = golosečnja), kot je bil nekoč in kakršnega imajo po- nekod po svetu še danes. Tudi pri nas smo takoj po vojni še po- znali sečnje gozdov na frato. GOZD ZAHTEVA STROKO- VNE POSEGE Naši gozdovi torej zahtevajo celovito strokovno obdelavo ne glede na lastništvo. Skupni cilj naj bi bil: večnamenski gozd mo- ramo ohraniti. Krepiti moramo njegovo življenjsko moč, zgrad- bo, stabilnost in uporabnost za vse več vlog gozda, kar vse je po- trebno za razvoj in človekove po- trebe na podlagi usklajevanja vseh interesov (vodni režim in količina ter kakovost vode, urav- navanje podnebja, skrb za rodo- vitnost tal, čiščenje zraka, ekolo- ško ravnotežje, erozije, plazovi, življenjski prostor prostoživečih živali, naravna in kulturna dedi- ščina). Vse to pa pomeni, da je za večnamensko vlogo gozda po- trebno več znanja vseh, ki imajo opravka z njim, zlasti tistih, ki pišejo zakone, kar pomeni, da je potrebno zagotoviti celovito stro- kovno usmerjanje in ustrezno go- spodarjenje z gozdovi na sončni strani Alp, vse od Prekmurja, Dolenjske, Pohorja, Krasa do Triglava . . . Franjo Hovnik Preoblikovanje družbene lastnine MIRKO KOSTANJEVEC (Nadaljevanje iz prejšnje štev. Tednika) Kaj je družbena lastnina Ne samo za navadne občane, temveč tudi za mnoge pravnike je odgovor na postavljeno vprašanje dokaj težaven. Medtem ko občani ne ločijo državne lastnine od družbene in še vedno govorijo npr. o državnih posestvih in tovarnah ali pa delavci o naših podjetjih itd., pa strokovnjaki, zlasti pravniki, to ločijo, vendar glede na to, da je v ustavi in v zakonu o združenem delu zgolj opisano, kaj je druž- bena lastnina, ne pa precizno definirano, so nekateri pravni teoretiki iznašli definicijo in zapisali, da je družbena lastnina taka lastni- na, ki je last vseh in vsakogar oziroma da ni ni- kogaršnja. Že sama taka definicija je povzro- čila v praksi mnoge negativne posledice. Ne glede na to, da imajo delavci v družbe- nih podjetjih pravico samoupravljanja, kar je bistveno pri družbeni lastnini, da imajo pra- vico do uporabe in razpolaganja z družbeni- mi sredstvi, da so družbena podjetja pravne osebe in kot take razpolagajo v pravnem pro- metu z družbenimi sredstvi ter sklepajo razne samoupravne sporazume, pogodbe itd., ven- dar delavci niso nosilci lastninske pravice, kot jo imajo npr. občani na svojem premože- nju. Vse to jasno sledi iz prvega odstavka 14. čl. še veljavne ustave Republike Slovenije, ki se glasi: »Produkcijska in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z družbenim delom dosežen dohodek, sredstva.za zadovoljevanje skupnih in sploš- nih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina.« Zato pravni teoretiki pač ne bodo pritrdili stališču predsednika Neodvisnih sindikatov Slovenije, zapisanem v članku Preoblikova- nje družbene lastnine (Tednik št. 34/91), da je družbena lastnina last delavcev, ki gospo- darijo z njo. temveč bodo poenostavljeno re- kli, da delavci z družbeno lastnino, nad kate- ro ima lastninsko pravico vsa družba, le upravljajo. Razni pogledi na preoblikovanje družbene lastnine Ker je tudi v naši družbi prevladalo mne- nje, da družbena lastnina tudi zato, ker nima pravega lastnika, zavira rast gospodarstva, da je samoupravljanje preživelo itd., se je seda- nja oblast lotila preoblikovanja družbene lastnine. V ta namen je bil sprejet 99. amand- ma k ustavi Republike Slo\enije, v katerem je med drugim tudi zapisano, da preobliko- vanje družbene lastnine v javno in druge obli- ke lastnine ter omejitve lastnine ureja zakon. Naj omenim, da se stališče nekaterih med njimi, tudi predsednika Neodvisnih sindika- tov Slovenije (glej omenjeni članek), češ daje predlaganje Zakona o lastninskem preobli- kovanju podjetij nezakonito, ker se o preobli- kovanju omenjene lastnine ni odločalo na. vseljudskem referendumu, pravno ne more upoštevati. Sedaj smo priče razpravljanja in sprejemanja t. i. lastninskih zakonov, med katerimi je, po mojem mnenju, najvažnejši Zakon o lastninskem preoblikovanju podje- tij. Vsakdo, kdor se zanima za to problemati- ko, je lahko slišal na okroglih mizah, na se- stankih, skupščinskih sejah ali pa bral v časo- pisih, da so vse slovenske politične stranke načeloma za preoblikovanje družbene lastni- ne, niso si pa edine oz. soglasne o vprašanjih, na koga (na bivše razlaščence, delavce v pri- zadetih podjetjih, na vse državljane, na drža- vo itd.) in koliko na koga ter na kak način porazdeliti družbeno lastnino. Skupščinske razprave so zelo vroče. Zbudili so se tudi sin- dikati in delavci, ki na uličnih demonstraci- jah izražajo svoje želje. Ni moj namen, da bi v tem članku predsta- vljal svoje argumente za omenjeni zakon in proti njemu, vendar želim povedati, da sta, po mojem mnenju, v razpravah ob sprejema- nju tega zakona trčili dve stališči, in sicer eno, ki želi družbeno lastnino tako rekoč z enim zamahom spremeniti in jo v glavnem kot državno lastnino prenesti v upravo državi, in drugo, ki želi postopno preoblikovanje družbene lastnine, in to direktno v glavnem v zasebno lastnino. Katero stališče bo zmagalo in kakšno gospodarsko učinkovitost bo pri- neslo zmagovito stališče, bomo kmalu videli in občutili na svoji koži. FRANC FIDERŠEK TOPOVSKA UMA V NEMŠKI VOJSKI 6. nadaljevanje Potem smo bili razdeljeni na drvarje, kramparje, lopatarje in podobne težaške skupine. Bore je bilo treba oklestiti, debla raz- žagati, hlode spraviti v skladov- nice, štore s koreninami in veje- vje spraviti z gradilišča. Vse to je šlo ročno. Počutil sem se podob- no kot suženj pri gradnji farao- novih piramid v Egiptu. Debelo vrv okoli štora s krošnjo korenin, za vrv je prijelo po 20 do 30 pa- rov rok, komanda in napon mišic in štor je počasi lezel proti pred- videnemu odlagališču. Podobno je bilo tudi s hlodovino, le da je tu bilo treba manj parov rok in manj napora. Višinska razlika med spodnjim in gornjim delom predvidenega športnega stadiona je bila okoli 4 metre, zato je bilo treba veliko zemeljskega dela. Ob izkopu so položili ozke železniške tirnice, nanje postavili rudarske vagonč- ke, ki smo jih morali pridno pol- niti in potem potiskati na nasip, ki je nastajal na spodnjem delu gradilišča. Progo je bilo treba pogosto prestavljati, daje sledila izkopu. Delo je novembra že mo- čno oviral sneg in mraz, zato je veliko dela še ostalo za nasled- njo generacijo. Ne vem, ali so ti- sti stadion sploh kdaj dokončali. LE NEKAJ DNI DOMA Zadnje dni novembra je bilo treba vse skupaj na hitro pospra- viti, očistiti, oddati . . . Dobili smo nazaj svoje lesene ali plete- ne kovčke. Še zadnji apel, tokrat že v civilnih oblekah, in nič več po tako strogi dresuri. Potem v avtobuse in na železniško posta- jo v Imst. »Auf nimals vviederse- hen Nassereith!« so še nekateri vzklikali. Kljub vsemu je bilo med to dr- žavno delovno službo nekaj zani- mivih in poučnih dni. Zlasti izlet v Bregenz ob Bodenskem jezeru z vožnjo po tirolski železnici, vožnja z žičnicami — tako v Bre- genzu kot v Innsbrucku, cerkve in muzeji v tem mestu in še kaj. Slovo od nemško govorečih arbeitsmanov ni bilo posebno težko, roke smo si vseeno podali. Čustveno težje slovo je bilo od slovenskih sotrpinov. Poslavljali smo se že v vagonih med vožnjo po Dravski dolini proti Maribo- ru. Le z redkimi sem se še pozne- je srečal. Na železniško postajo v Roga- tec sem prispel 30. novembra zjutraj. Spomnil sem se, da je to »Andraževo« in že od 17. stole- tja naprej v Rogatcu semanji dan. Na tem sejmu so si navadno ljudje okoli Donačke gore naku- pili vse potrebno za zimo. Tudi sam sem kot otrok bil večkrat na tem sejmu. Po okupaciji tega ni bilo več. Na železniški postaji v Rogat- cu me je poklical znani glas. Bil je železniški uslužbenec, ki je prodajal vozovnice, seveda v uniformi. Šele tedaj sem ga spo- znal. Bil je učitelj Ernest Rečnik, ki me je poučeval zadnji dve leti na osnovni šoli v Žetalah. Njego- vo ženo, ki je bila učiteljica v Ro- gatcu, so Nemci izselili v Srbijo, njemu pa so ponudili zaposlitev na železnici in pod silo razmer je sprejel. Nekaj časa sva se pogovarjala in opazil sem njegov karajoči po- gled, ko sem mu povedal, da bom čez nekaj dni vpoklican v redno nemško vojsko. Zanimalo ga je tudi, ali se ni dalo temu na nek način izogniti. Za slovo mi je še svetoval, da naj bom pameten in previden. Rekel sem, da tako mislim tudi sam ... Po vojni sva se še večkrat srečala, ko je bil že šolski svetovalec na Kozjan- skem. Leto 1942 je bilo izredno su- šno. Dež v jeseni je povzročil, da je listje na drevesih spet pridobi- valo zelenilo in takrat, v začetku decembra, so bili gozdovi videti kot običajno v oktobru. Tudi vre- me je bilo razmeroma toplo in le- po. Bil je prijeten občutek, da sem iz tirolske zime nepričakova- no pristal v pozni štajerski jese- ni. Doma je še veliko jabolk osta- lo na drevesih. S posebnim užit- kom sem trgal zlatorumene plo- dove belega fieura. Prav tedaj je prišel pismonoša in mi prinesel poziv za v redno vojsko. Pismo- noša je bil Janez Vogrinc, le tri leta starejši od mene. Povedal je, da ima tudi sam poziv, prav tako kot jaz za 7. december. Večina njegovih letnikov je bila vpokli- cana že oktobra, njemu pa so še za dva meseca prizanesli. Ne bi mu sicer bilo treba več delati, vendar je novemu pismonoši obljubil, da mu bo pomagal raz- nositi pozive, saj jih je prispelo nekaj nad 50. Janeza sem čez 6 dni zadnjič videl na železniški postaji v Augsburgu. Izginil je v žrelu druge svetovne vojne, ena- ko kot njegova brata Jakec in Tonček. Kar trije fantje iz ene družine. Čeprav sem bil od doma le pet mesecev, se mi je zdelo, da se je veliko spremenilo. Že na poti iz Rogatca sem opazil, da ni več policijskih zased ob cestah, sre- čal sem le redno obhodno patro- lo obmejne enote. Ljudje so jim pravili »nemški graničarji«. Lju- dje tudi niso bili več tako prepla- šeni. Niso več s strahom šepetali. da so tega ali onega zaprli, ustre- lili kot talca. Več so govorili o fantih, ki so že bili vpoklicani, kje kdo služi, kaj piše domov in podobno. Tudi denarja je bilo na podeželju že nekaj več kot prej. V mestih je primanjkovalo hra- ne, zato so jo ljudje iskali na po- deželju in dobro plačevali, pa tu- di zamenjevali za obleko, čevlje in podobno. Upanje na skorajš- nji konec vojne je bilo vse manj- še, bojišča pa daleč nekje tam na Donu, pri Leningradu in v sever- ni Afriki. O »gošarjih« tudi ni bi-- lo nič slišati; če je še kateri kje ostal, seje najbrž umaknil v var- no skrivališče na prezimovanje. OJ ZDAJ GREMO, NAZAJ ŠE PRIDEMO! Eden najmasovnejših vpokli- cev fantov v nemško vojsko iz ptujskega okraja je bil 7. decem- bra 1942. Vpoklicani so bili fan- tje, rojeni leta 1924, ki so se vrni- li iz državne delovne obveznosti, in preostali letniki 1920, 21 in 22. Dan je bil zjutraj sicer hladen in meglen, potem se je zjasnilo, vendar je že kazalo, da je jeseni resnično konec. Fantje so se ves dopoldne zbi- rali za ograjo in v razredih šole, enako kot dolga leta po vojni, kjer je danes OŠ Ljudevita Piv- ka. Kakšna razlika med tistim zbiranjem pred petimi meseci v Mariboru in tem sedaj. Fantje si- cer niso bili pijani, vendar se je marsikateremu poznalo, da je srknil vsaj toliko, da je lažje pre- magoval žalost. Stali so po sku- pinah po občinah in prepevali, otožno in zateglo, slovenske na- rodne, kakršne so pač prepevali na vasi. Pa tudi soldaške o rde- čih oblakih, vojaškem bobnu, turškem griču in tako naprej . . . Pozno popoldne so nas začeli še razmeroma kar vljudno usmerjati v kolono proti železni- ški postaji. Skupina fantov iz Že- tal je še zadnjič stopila v krog in zapela tisto: »Oj zdaj gremo, na- zaj nas več ne bo!« Tedaj je priskočil eden iz dru- ge skupine in glasno zaklical: »Ne, pjebi, ne tako, mi nazaj še pridemo!« Vsi so pritegnili za njim. Živo se še spominjam ne- katerih obrazov, glasov, ki so ta- ko prepričljivo doneli »nazaj še pridemo«, vendar jih pozneje ni- koli več nisem videl. Kdo ve, kje je za vedno zamrl njihov na- smeh, so njihova usta še kriknila v grozi pred smrtjo ali so samo otrpnila v nemi bolečini . . .? Pesem z odločnim »nazaj še pridemo« so naslednji dan pre- pevali še na železniških postajah v Miinchnu, Augsburgu, Ulmu in Stuttgartu, kamor so bile po- slane večje skupine mobiliziran- cev iz ptujskega okraja. POSTAL SEM PIONIR Sam sem bil med tistimi, ki smo izstopili v Ulmu ob Donavi. Ne vem, po kakšnih merilih in zakaj so me razporedili k panzer pionirjem, to je tankovskim pon- tonircem, ki so imeli svoje vojaš- nice v starem in novem Ulmu. Dalje prihodnjič TEDNIK - 3. oktober 1991 NASVETI — 11 Novosti na videu Odkar v Ptuju sprejemamo pro- grame Sky \1oo\ie, Teleclub ia MTV se je zanimanje za izposojo videokaset povečalo. Razlog je se- veda v reklamiranju novih filmov in večkrat se zgodi, da si člani že- lijo izposoditi filme, ki jih ne predvajajo še niti v evropskih ki- nodvoranah. Dokler nam bo za- kon dovoljeval, si bomo seveda prizadevali na naše police postavi- ti čim več novosti. Holly Hunter in Richard Dreyfuss v filmu Once around. ONCE AROUND (Še en krog) je film, ki bi ga po žanru lahko hkrati uvrstili med ljubezenske filme, komedije in drame. Glavni igralec Richard Dreyfuss nas s svojo odlično igro zaplete v zgodbo o življenju italijanske družine v Ameriki. Renata, hči italijanskih priseljencev, se ude- leži tečaja za prodajalce, kjer spozna najboljšega prodajalca leta — Sama (R. Dreyfuss). Sam in Renata se zaljubita, poročita. Njuna sreča je z rojstvom otroka še večja. Toda Sam se začne vse preveč vmešavati v življenje Re- natine družine. S svojimi dejanji povzroči vrsto prepirov in nespo- razumov, ki vodijo v tragedijo. Ob koncu filma imejte pripra- vljen robček. VVHITE FANG (Beli očnjak) ® Tudi vi ste verjetno med tisti- mi, ki ste z velikim veseljem pre- birali dela Jacka Londona. Nje- gova še posebej priljubljena knji- ga je Beli očnjak, ki so jo na filmsko platno prenesli v Studiu Walta Disneya. Vsebina zgodbe je naslednja: Mladi Jack (Eton Houk) v ledenem svetu Aljaske poišče očetovega prijatelja Alek- sa (Klaus Maria Brandauer), ki ga odpelje do rudnika zlata, last Jackovega očeta. Ta je v neizpro- sni borbi z naravo (zlata mrzlica) izgubil življenje. Aleks in Jack dolge mesece iščeta zlato, njun trud je bogato poplačan. V času svojega bivanja v divjini Jack po- maga mlademu očnjaku, ki po- stane njegov nerazdružljivi prija- telj. Tudi ob koncu tega filma se vam bo iz oči utrnila kakšna sol- Michael J. Fox je pred krat- kim končal snemanje filma Doc Holywood, ki mu napovedujejo še večji uspeh kot filmu THE HARD WAY (Na težek način). Ker pa zanimanje zanj še ni po- leglo, vam ga tokrat predstavlja- mo. Filmski poklic je gotovo eden najprivlačnejših, pa tudi tarča zavisti in ogovarjanj zaradi ži- vljenja, ki ga živijo igralci. Zgod- bam posameznih igralcev o tem, kako so se več mesecev pripra- vljali na snemanje, preživljali čas z ljudmi, ki naj bi jih igrali, več- krat ne verjamemo. Ta film je svojevrstna šala na to temo. John (James Woods) je policaj v New Vorku. Ne uspe mu najti morilca, ki umore svojih žrtev predhodno sporoči policiji. Nick (M. J. FOX) je znani filmski igralec, ki želi dobiti vlogo suro- vega policijskega narednika v ne- kem filmu. Odloči se, da se bo za svojo vlogo pripravljal skupaj z Johnom, ki je vse prej kot navdu- šen nad svojim novim partner- jem. Ali jima bo skupaj uspelo najti morilca? V vrtu v SADNEM VRTU končuje- mo obiranje in pobiranje pozne- ga sadja. Medtem ko so srednje in pozne sorte hrušk in jabolk že obrane, skrbno prebrane in spra- vljene v sadno klet, pa še pobira- mo sadne vrste lupinastega sad- ja: orehe, lešnike in kostanje. Lešnik je zrel, ko spodnja po- lovica plodu dobi kostanjevo barvo. Ločitev plodov iz listne čaše ali ovojnice pri vseh sortah leske ni edini znak, da so zreli, saj se pri nas najbolj razširjeni sorti — istrski debeloplodni — prav težko loči kljub popolni zre- losti. Leskove grme otresemo, in da bodo plodovi ostali čim bolj- še kakovostni, jih čim prej pobe- remo, saj dolgo ležanje na vlažni zemlji ni v prid kakovosti. Ce se listna čaša še ni ločila, jih pobe- remo z njo vred: ločila se bo, ko bodo primerno suhi. Nabrane plodove nasipamo v tankih plasteh, največ 10 cm na debelo, na sončno balkonsko ploščad, da bi se v nekaj dneh naravno posušili. Občasno jih obračamo in premešamo, da ne bi prišlo do plesni in drugih kvarnih vplivov vlage na plodo- ve. Zelo uspešno in priročno je sušenje lešnikov v plitvih sadnih platojih. Lešniki so suhi, ko imajo 8 do 10 odstotkov vlage. Hranimo jih vse do uporabe neoluščene v zra- čnem in sorazmerno suhem pro- storu z največ 80-odstotno relati- vno vlago. Pretoplo skladišče ni priporočljivo, saj pri višji toploti prično beljakovine in tolšče v plodu hitro razpadati, jedrca do- bijo okus po žaltavosti. Najpri- mernejša je stalna toplota pro- stora 8 do 10°C. Naravno posu- šeni in v ustreznem prostoru hra- njeni lešniki imajo dolgo vzdr- žljivost. V OKRASNEM VRTU se pri- čnemo pripravljati na varstvo ali umik pred slano najbolj občutlji- vih rastlin. Slana nas je lahko presenetila že konec septembra, v oktobru pa je njen pojav zna- čilnost jesenskega vremena. To- pla jesen pa se lahko tudi zavle- če, zato z umikom rastlinja ne velja hiteti. Pozorni moramo biti na vremenske spremembe in pri- pravljeni na pravočasno varova- nje. Od okrasnih trajnic so najbolj občutljive, če jih požge mraz, kakteje in druge sukulentne rast- line in nato čez zimo gotovo pro- padejo. Prenesimo jih v zimova- lišče, prenehati pa moramo tudi redno zalivanje; za vlago skrbi- mo le toliko, da se ne presuši ko- reninska gruda, ki bi pričela izsu- ševati korenine. Za posamezne vrste ali skupi- ne na slano občutljivih cvetnic si pripravimo letve in kolje, ki nam bo služilo za ogrodje, in ustrezna prekrivala, ki so lahko polietilen- ske folije, jutovina, jadrovina ali kartoni papirne embalaže. Varo- vala, ki jih imamo tako pripra- vljena, nam služijo le za začasno zavarovanje rastlin pred slano, dokler jih ne bomo spravili v zi- movališče. Prekrivala namestimo nad rastlinami in se le-teh ne smejo dotikati. Na dotikih rastli- ne in prekrivala pride namreč do zeledenitve, kar rastlino poško- duje. ZELENJAVNI VRT je skoraj v celoti v znamenju dozorevanja in spravila zelenjave. S spravi- lom vrtnin v zimovališče ne pre- hitevajmo, saj je tam njihova vzdržljivost odvisna od več de- javnikov, predvsem pa zdravstve- nega stanja, stopnje doraščenosti in zrelosti, s tem pa utrujenosti za čim daljšo in uspešno zimsko hrambo. Vrtnine, pa naj bodo s podze- meljskimi plodovi, kot so koreni, gomolji in čebulice, ali nadzem- nimi, ne smejo biti obrane in spravljene iz prezamočene zem- lje. Pri spravilu jih ne smemo mehanično poškodovati z udarci ali jim povzročiti ran z obdelo- valnimi orodji. Če je na paradižnikovih rastli- nah š^več nedozorelih plodov, lahko te vložimo do dozorevanja v sončna okna in v zaščitenem in svetlem prostoru bodo dozoreli. Povsem preprosto pa je, če čez rastlino skupaj z njeno oporo prevlečemo prozorno polietilen- sko vrečo, v kateri bodo plodovi nemoteno dozoreli, obvarovani pred slano. Drobnjak posadimo v cvetli- čni lonček ali zabojček, da bo uporaben pozimi. Tako presaje- nega pustimo na gredi, kjer je ra- steh da se do večjih ohladitev še dobro obraste in utrdi za uspe- šno nadaljnjo rast in hrambo prek zime v zimovališču. • • • Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi podzemelj- skih plodov, od 6. do 9. oktobra, zaradi nadzemnih plodov od 3. do 6. oktobra, zaradi lista 3. in od II. do 13. oktobra ter cvetni- ce in zdravilna zelišča od 9. do 11. oktobra. Sreda, 2. oktobra, je po biokoledarju neugoden čas za kakršno koli delo na zemlji in z rastlinami. Miran Glušič, ing. agr. Dober den, teta jesen. Mica me že opozarja: Lujz, hitro napiši svo- je lilanije, te pa idi prešo zamoči za trgatev grozdja. Polovjok sen že pri- prava, prolenka smo zaklali, pičelek ta starega vinčeka na pipo djali. . . Vse bode tak kak na provi trgatvi, samo dosti boj žalostno, .saj je tisto malo grozdja, ki je po toči ostalo, že začelo fejst gniliti. Te pa si zapoj veselo pesmico v gorici, če boš meja polli žalost v pivnici. Pa kaj si čemo, tak je pač na loten puklasten sveti. Fort naprej nas letos nekaj tuče. Če ne svinčene vojaške krogle, te pa toča ali kaj drugega. Včosik me še Mi- ca malo boj trdo po glavi ali pa po plečah poboža, te pa bodi veseli, če si lehko. To v soboto sen si na Ptuju ogleda razstavo obrtniških izdelkov ozi- roma razstavo drobnega gospodarstva kak se turni uradno reče. Ja, lepe stvari delajo naši obrtniki, skoro tak kak prava ta vejka industrija. Gdo sen jaz mali bija, sen tudi htcja obrtnik groiati, pa so naša mati rekli: Veš, Lujzek, ti za druga ne boš sposoben kak za to. da bi ženskan jenke na ovinki premza . . . Pa navsezodjo to niti ne bija tak .slab posel, poseb- no zaj, gdo majo ženske čista krotke kiklce . . . Pa s tote moje obrti neje nič grotalo. Tudi moj sosid Juža si je na štora leta zmisla, da bo nekaj odprja. Pa neje nikumi poveda, kaj bo to za ena zadeva. Pa smo ga ie ovi den le tak dugo hecali, da nan je razodeja svoje načrte. Mislili smo, da bo to kakšni obrtniški lokal. . . Vete kaj nan je reka: »Odprja bon šlic na hlačah in nategna prvo, ki bode mimo prišla . . .« Te pa se je je- gova ta bojša polovica na ves glos začela smejati in rekla: »Ja, Juža, ti boš šlic odprja, te pa boš za prvi vogel ša lulat, druga tak več nemreš nareti. . .'.« Ha. ha, ha, smejte se malo, če ne pa priden k vam domu, da vas bon pod pazduhami ali pa po podplatih počoha. Pa srečno. Vaš počohani LUJZEK.___________________ ______________ MARTA TUŠ, PROF. PEDAGOGIKE Kako pomagamo otroku pri učenju I. nadaljevanje Od OKOLJA in STARŠEV je v veliki meri odvisno, ali bo otrok razvil vse svoje naravne danosti. V ugodnih razmerah se naravni darovi naglo razvijajo, v neugodnih pa ostajajo nerazviti in neizrabljeni. Važno je celotno družinsko ozračje, saj vemo, da se neurejene družinske razmere in konfiikti v družini posredno kažejo tudi v otrokovem delu in njegovih učnih uspehih. Vseka- kor je otrokov učni uspeh odvi- sen tudi od lastneaa dela učenca, od njegove SAMOAKTIVNO- STI, koliko ima sam volje, vese- lja, vztrajnosti in zanimanja za odkrivanje novega. IV. ZUNANJI POGOJI ZA USPEŠNO UČENJE Učenje zahteva zbranost, zato naj ima vsak otrok primeren pro- stor za učenje, kjer ga nihče ne moti. Otrok naj bi imel svoj STALNI UČNI KOTIČEK, po možnosti svojo pisalno mizo. po- lico, svoj predal. Prav je, da ga navajamo, da za to svoje kralje- stvo skrbi sam. Sedi naj vzravnano, s komolci naj se neprisiljeno naslanja na mizo. noge naj se opirajo ob tla s celim stopalom. Nepravilna drža kvari hrbtenico. Razdalja med njegovimi očmi ter knjigo ali zvezkom naj bo 25 — 30 cm, svet- loba naj prihaja z njegove leve strani. Priporočljiva je mlečna žarnica. Važna je tudi primerna toplota, pozimi med 17 in 21° C, poleti, ko je telo prilagojeno več- ji toploti, pa med 18 in 24 C. Če otrok nima svoje sobe in naloge opravlja na kuhinjski mizi, naj mu drugi člani družine v času, ko piše in se uči, zagotovijo MIR in naj ne postavljajo na mizo niče- sar razen njegovih šolskih po- trebščin. ČAS ZA DOMAČE UČENJE NAJ BO STALEN. Kadar je po- uk dopoldan, naj šolar zvečer pripravi šolsko torbo, svojo oble- ko in čevlje ter gre pravočasno spat. Tako ne bo zjutraj zaspan in s solzami v očeh zaradi sile in strahu pred šolo, če ni spet česa pozabil, zdrvel naravnost na pro- metno cesto. Začetek vsakega dneva naj bi bil miren, sproščen in obarvan z dobro voljo. Ko se otrok vrne iz šole, naj se najprej duševno odpočije. Neposredno po kosilu ni ravno primeren čas za učenje, saj pravi že star latin- ski pregovor, »da se prepoln že- lodec nič rad ne uči.« Po popol- danskem premoru, med katerim se pogovorimo z otrokom o vsem, kar je bilo novega v šoli, iiastopi čas za domače učenje. Če bi ga tedaj pustili med vrstni- ke, pa čeprav le za uro, bo kmalu pozabil na čas in obljubo, ki jo je dal staršem. Dobro je, da se otrok že od malega navadi na ži- vljenjsko pravilo: NAJPREJ DE- LO IN DOLŽNOST, ŠELE NA- TO POČITEK IN RAZVEDRI- LO. Prav zato moramo že v prvih razredih osnovne šole dosledno vztrajati, da mora svoje delo opraviti v redu. Ne sme se nam smiliti, če zahtevamo od njega, da ponovno napiše malomarno napisano domačo nalogo. Kadar je pouk pozno popold- ne, naj bo domače učenje osre- dotočeno na jutranje ure. Otrok naj ne poležava, naj prav tako poskrbi za red v svojem kotičku, vestno opravi nalogo in koristno izrabi svoj prosti čas. Priporočlji- vo je, da vsak večer pogledamo otroku njegove naloge, pripravi- mo^ potrebno za drugi dan. Tako bomo otroka navadili na samo- kontrolo in umirjen začetek na- slednjega dne. Ponavljanje pred nočnim po- čitkom je koristno, čeprav ima- mo občutek, da nam noče v gla- vo. Vendar ob jutranjem pona- vljanju ugotovimo, da smo si zvečer precej zapomnili. V nižjih razredih naj bi se učenci učili skupaj z nalogami eno do ene ure in pol, v višjih ra- zredih pa dve ure in več — po potrebi. Izrednega pomena za uspešno učenje so tudi DRU- ŽINSKE RAZMERE, kajti le otrok, ki ima svoj notranji mir, občutek, da ga imamo radi, da je pri nas starših na varnem, se bo lahko uspešno učil, napredoval v šoli in življenju. DARUJMO OTROKU ČAS IN VSAJ POL URE PRESEDIMO PRI NJEM, KO SE UČI. PRISLUHNIMO, KAKO BERE IN S SVOJIMI BESEDAMI SNOV OBNA- VLJA. V. KAKO SE JE TREBA UČITI Otroka je dobro navajti in opozarjati NA PRAVILEN NA- ČIN UČENJA, na tvorno misel- no delo, na AKTIVNO UČE- NJE, ki je najbolj uspešno ta- krat, če uporabimo: — 20"(' učnega časa za PO- ZORNO IN NATANČO BRA- NJE, - 80 % učnega časa za UTR- JEVANJE IN SAMOSTOJNO OBNAVLJANJE snovi z lastni- mi besedami — na glas. RAZUMEVANJE snovi je tem boljše, če učenec sledi razla- gi v šoli in nato še vse doma čim prej ponovi — bežno pogleda, da osveži spomin. Sledi prvo branje, ki ga v glavnih obrisih se- znani z vsebino, nato natančno branje ter predelava in obnavlja- nje snovi. Da nam bo to lažje, sproti ugotavljamo, kaj je bistve- no, to podčrtamo, izpišemo gla- vne podatke in misli v obliki točk ali miselnega vzorca. Nova spoznanja primerjamo in pove- zujemo s prejšnjimi izkušnjami, da dobimo celotno znanje — sli- ko o neki snovi. Priporočljivo je, da pri učenju iščemo vedno tudi lastne primere in se ne zadovolji- mo le s tistimi, ki jih navaja uč- benik. Obnavljanje Z LASTNIMI BESEDAMI je najboljši način aktivnega učenja, saj je pri tem aktivno tudi naše mišljenje in zbranost. Snov je osvojena šele takrat, kadar jo lahko ob zaprti knjigi samostojno pravilno in iz- črpno obnovimo ali razložimo drugim. Nadaljevanje prihodnjič ZA PSE m MUCE Jesensko-zimska moda za štirinožce Prihaja jesen in s tem tudi bolj mrzli dnevi. Verjetno imate zdaj s svojim štirinožnim prijateljem več dela in skrbi, saj se mu dlaka okrog tačk pri sprehodih kaj ra- da umaže oz. je blatna. Vendar ta problem rešimo zelo enosta- vno. Poskušajmo žival že od malih nog navaditi na čistočo. Zmeraj ko pridemo s sprehoda, naj nam bo prva pot v kopalnico, kjer mu umijemo^ tačke, če so seveda blatne. Če tako navadimo psi- čka, nam potem po stanovanju ne bo puščal blatnih madežev. kar je zelo pogost vzrok za prepi- re. Drugače pa je, ko začne sneži- ti in zmrzovati. Takrat se večina lastnikov (predvsem psov) spra- šuje, ali morda njihove ljubljen- ce zebe in ali jih ne bi bilo pa- metno zaščititi pred mrazom. Ve- činoma je ta dobronamerna skrb odveč, saj psa in mačko njuno gosto zimsko krzno pred mra- zom zelo dobro varuje. Mačke, ki žive v stanovanju, teh težav sploh nimajo. Pozimi so večino- ma v stanovanju. Drugače pa je s psom: ne glede na vreme ga mo- ramo peljati na sprehod prav vsak dan. Topel zimski plašček (ne glede na pasmo) svetujem le za psa, ki ga na ostrem zimskem mrazu očitno zebe. Tak pes se ponavadi trese. Zimska obleka (dobi se tudi že pri nas v nekaterih prodajalnah) je torej smiselna za stare ali bol- ne pse, pa tudi za take, ki se pri teku preznojijo. Vse druge lahko tudi pozimi ostrižemo. Najbolj znana pasma med strižnimi psi je Foto: M. Ozmec koder. Če pa hočemo, da bo res- nično negovan in urejen, ga mo- ramo postriči vsaj na 6 — 8 ted- nov, torej tudi pozimi striženja ne izpustimo. Morda ne bo odveč tudi ta na- svet: pred dolgimi zimskimi sprehodi občutljive nožne blazi- nice psa natrite z vazelinom. Ve- deti pa moramo še nekaj: prav nobeden pes ne mara dolgotraj- nega čakanja na mrazu, medtem ko njegova lastnica nakupuje. Branka Kasenburger, dipl. vet. TEDNIK — 3. oktober 1991 ZA RAZVEDRILO - 13 14 — OGLASI IN OBJAVE 3. oktober 1991 - XEDNIK TEDNIK - 3. oktober 1991 OGLASI IN OBJAVE - 15 PRVA LEPOTICA SAMOSTOJNE SLOVENIJE Najlepša od deklic je Teja bila... Slovenska smetana (lepote in tudi sicer. . .) je v petek, 27. sep- tembra, doživela v zdravilišču Rogaška Slatina pravcato gala prireditev, na kateri je stroga strokovna žirija, sestavljena iz uglednih Slovenk in Slovencev, izbrala prvo mis samostojne dr- žave Slovenije. Za »borih« 1.300 dinarjev pa so obiskovalci višje- ga sloja lahko poleg čudovitih te- les dvanajstih finalistk občudo- vali (ali pa ne) tudi manekenke in manekene, ki so prikazali ne- kaj jesenskih in zimskih modnih novosti. Za nameček sta jim za- pela še posebna gosta, slovenska pevka Helena Hlagne in gost iz Hrvaške, pevec Vice Vukov ob spremljavi svojega sina. Priredi- tev sta prijetno vodila TV vodite- ljica Miša Molk in njen kolega Bogdan Barovič. Ko smo po treh nastopih lepo- tic v najrazličnejših kostumih in slednjič tudi v kopalkah nestrp- no čakali na svečano razglasitev najlepše Slovenke za letošnje le- to, je predsednik strokovne žirije najprej hudomušno ugotovil, da se je zgodilo prvič, da on nekaj ve, česar še ne ve minister za in- formiranje Jelko Kacin, ki je se- del v dvorani. Smeh, kmalu nato aplavz ob razglasitvi druge spremljevalke mis Slovenije 91. To je postala 19-letna grafičarka Irena Jama iz Ljubljane, ki se si- cer ukvarja z manekenstvom že nekaj let, na izbor pa jo je prija- vila agencija Beatles. Kmalu za- tem smo zaploskali prvi sprem- ljevalki mišice, postavni črnola- ski Maruši Rebernik iz Rakeka, devetnajstletni študentki kemije, ki rada smuča in igra tenis, prija- Najlepše tri Slovenke 91: Teja Skarza (v sredini), levo Maruša Reber- nik in desno Irena .lama. vila pa se je iz čiste radovedno- sti. In slednjič vrhunec s krona- njem. Lanskoletna mis Slovenije Vesna Musič je predala lepotno krono svoji 18-letni naslednici Teji Skarza (Tejči) iz Ljubljane, dijakinji Upravno-administrati- vne šole, ki se ukvarja z aerobiko in manekenstvom, prijavil pa jo je fant. 4. OKTOBER - SVETOVNI DAN VARSTVA ŽIVALI Nehumani do živali! Oktober je mesec, \ katerem se skoraj vsak dan tako ali drugače praznuje. Oktobrske dneve si lastijo mnogi: mesec se začenja z dnevi, posvečenimi otrokom, vmes nastopijo drugi, konča pa se z dnevom varčevanja. V tednu otroka Je tudi četrti oktober — svetovni dan var- stva živali. Razen tistih, ki so v resnici naklonjeni živalim, se ga ne bo- skoraj nihče spomnil. Z razlogom, saj ne morejo odgovorni tolči sami po sebi, če opravljajo nehumani prevoz živine, čc nimajo azilov za za- vržene živali, če mučijo pse, lisice in druge živali ... in podobno. Vprašanj je veliko, odgovoriti pa bo slej ko prej moral slovenski parlament, saj tudi na tem področju želimo v Evropo, ali ne? MG UUBSTAVA 91 - MOTOKROS Uspela prva dirka za državno prvenstvo Motokrosistična proga v Ljubstavi sredi haloSkih gričev je bila minulo nedeljo, 29. septembra, spet prizorišče zanimive dir- ke, tokrat la državno prvenstvo Slovenije. Prvič so jo organizi- rali domačini sami — sekcija /\.\ID Alototurista Lenart iz Ljubstave, zato je bil tudi direktor dirke domačin Miro Bračko. Obiskovalcev od blizu in daleč je bilo sicer manj kot na prvi, ot- voritveni tekmi pred tremi meseci, kljub temu pa se jih je ob progi zbralo okrog 2000. V kategoriji do 50 ccm (naj- mlajši) Je zmagal Tadej Tajnikar iz Slovenskih Konjic pred Dam- janom Hamerškom (mototurist) in Kristjanom Fijavžem (SI. Ko- njice). V kategoriji do 60 ccm je bil najboljši Oliver Rogan (Sotina) pred Matejem Žvanom (Novo Mesto) in Blažem Strehovcem (Lukovica). V kategoriji do 80 ccm je slavil Sebastjan Kern (Lukovica) pred Leonom Langom (Radenci) in Robertom Golažem (Šlander). V članski konkurenci je v kate- goriji do 80 ccm tekmovalo 14 tekmovalcev, najboljši pa je bil po dveh vožnjah Roman ("erar (Lukovica) pred Borutom Košča- kom (Šentvid) in Romanom Jele- nom (Lukovica). Posebno zanimiva Jc bila pozi- vna dirka članov v kategoriji do 125 ccm, kjer se je pomerilo 12 tekmovalcev. Slavil je Celjan Alojz Vogrinc, na drugo stopnič- ko je stopil Stanko Vindiš (Mo- toturist), na tretjo pa Alojz Lor- tuna (Šentvid). Kljub p(»šk(»dbam v avgustovskem neurju so domačini progo dobro pri- pravili in motokrosistom je celo pri srcu. Kulturni križemkražem PTUJ • V Ljudski in študijski knjižnici so v torek odprli razsta- vo" PROSTI ČAS, ki Jo posvečajo tednu otroka. PTUJ • Zveza kulturnih orga- nizacij Je ljubiteljem gledališča poslala anketo, s katero želi zve- deti, koliko Jih Je. ki bi želeli imeti gledališki abonma, katere predstave bi lahko videli in ne nazadnje, ali so pripravljeni obi- skati tudi predstave v drugih gle- dališčih. PTUJ • V založbi zasebnega podjetja Stigma je izšla knjiga Slovenska arhivska vina. ki prva na Slovenskem predstavlja do zdaj bolj ali manj skrito arhivsko bogastvo dvajsetih slvoenskih kleti. PTUJ • Pokrajinski mu/cj jc še do 15. oktobra podaljšal raz- stavo Rimsko steklo Agrvruntu- ma Arheološkega muzeja iz Za- dra v Razstavišču ob Dravi. Koliko za grozdje v torek, 1. oktobra, je odbor za vinogradništvo pri KZ Ptuj na predlog poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slo- venije določil naslednje akonta- cijske cene grozdja: Grozdje prve skupine (rulan- dec, traminec, rumeni muškat in renski rizling) bo veljalo 35 di- narjev za kilogram, grozdje dru- ge skupine (beli pinot, chardon- nay, sauvignon, muškat otonel, zeleni silvanec) 30 dinarjev za ki- logram. Grozdje najbolj razširje- ne tretje skupine (laški rizling, ši- pon, ranina in kerner) bo veljalo 28 dinarjev za kilogram, grozdje četrte skupine (rizvanec, belo mešano, veltlinec) pa 20 dinarjev za kilogram. Omenjene cene veljajo za slad- korne stopnje, ki jih na dan za- četka uradne trgatve določi Kmetijski zavod Maribor. Za od- stopanje navzdol ali navzgor bo- do pridelovalci izgubili ali prido- bili dinar za vsako sladkorno stopnjo. Spodnji prag sladkorne stopnje je 12,1, gornji pa 17,1. K odkupni ceni grozdja tretje sku- pine bodo dodali 4 dinarje po ki- logramu, če bo sladkor nad gor- njo določeno mejo, enak bo od- bitek za vsak kilogram grozdja, ki bo vsebovalo manj kot 12,1 odstotka sladkorja. Pri grozdju druge skupine bo odbitek ali pri- bitek devet, pri grozdju prve sku- pine pa 27 dinarjev za kilogram. Vinogradniški odbor je odlo- čil, da bodo prejeli pridelovalci 40-odstotno akontacijsko izplači- lo za oddano grozdje 15. novem- bra letos, sledili pa bodo štirje trimesečni obračuni, zadnji sep- tembra 1992. Obračuni bodo na- rejeni v razmerju 60 odstotkov pridelovalci, 40 odstotkov kletar, in sicer od neto veleprodajne ce- ne vina. Še tole opozorilo: vsi proizva- jalci oziroma prodajalci grozdja morajo biti vpisani v register. Ce to še niste, lahko uredite na va- šem krajevnem uradu. Prevzem grozdja srednje poznih sort se bo pričel po priporočilu KZ Mari- bor 5. oktobra, poznih sort pa 12. oktobra. Že od včeraj pa prevzemajo v Ptuju grozdje obeh skupin, če Je pričelo gniti in je potrebno pod- birarije. Druga odkupna mesta bodo odprta po dogovoru s pri- delovalci oziroma po odločbi o začetku uradne trgatve. Kmetijska zadruga Ptuj pa ob- vešča kmetovalce in druge, da v vseh poslovalnicah odkupujejo Jedilni kostanj po 15 dinarjev za kilogram, jabolka za predelavo pa po 4 dinarje in pol za kilo- gram. Podrobnejše informacije dobite v njihovih poslovalnicah. J B ROKOMET Drava zmagala v Trbovljah! člani Drave so v prvem kolu slovenske superlige pripravili pravo senzacijo, saj so okreplje- ne lanske republiške prvake, eki- po Omnikom Rudar, premagali kar s 30:23. F^tujčani, ki letos na- stopajo brez Vrtariča, so tekmo odločili z odlično obrambo in natančnim napadom ter tako po- polnoma »razorožili« domače igralce. Ti so sicer poskušali vse, da bi spremenili potek tekme, vendar je Drava za njihove akci- je našla pravo obrambo. Dobre priprave in intenzivni treningi so se tako obrestovali že v prvem srečanju. Pričakujemo, da bo ta- ko tudi v nadaljevanju prven- stva, ki bo zelo kakovostno in naporno. DRAVA: Koštomaj, Žuran 1, Krarnberger I, Vugrinec 2, Pucko 2, Šimac 5, Osterc I, Šimac (Drava) je spomladi takole premagal vratarja Rudarja Škaličke- ga. Tokrat je s krila dosegel pet zadetkov, domačinom pa sta jih nasula tudi Sagadin (11) in Hrupič (6). (Foto: l.k.) Ramšak 1. Kelenc, Sagadin II. Hrupič 6, Pintarič. V prvem kolu slovenske lige je Velika Nedelja v svoji dvorani s 17:14 premagala Kamnik, Or- mož pa je z 18:26 izgubil v Čr- nomlju. Članice Drave so v pr- vem kolu vzhodne skupine repu- bliške lige v Ptuju s 30:18 prema- gale gostje iz Krškega. V soboto bo zelo zanimivo v Ptuju, saj članom Drave v goste pridejo igralci Usnjarja iz Šmart- nega pri Litiji, ki so v prejšnji se- zoni nastopali v drugi zvezni ligi. Tekmo bodo začeli ob 18. uri. Pred njo bo tekma kadetov, za njo pa še tekma članic Drava Radeče. V slovenski ligi se bo Ormož doma pomeril s Krškim, Velika Nedelja pa bo gostovala v Izoli. ČRNA KRONIKA I UMRLA \ BOLNIŠNIC 1 \ V predzadnji številki smo po-š ročali o prometni nezgodi pri; Majšperku, kjer je bila 13. sep-| tembra hudo poškodovana; 66-letna Jožefa Jeza iz Stanečkei vasi 8. Zvedeli smo, da je Jožefa ^ Jeza v nedeljo. 22. septembra, za' posledicami poškodb, ki Jih je • dobila v prometni nezgodi, v ma-' riborski bolnišnici umrla. i O I ROK SKOČIL PRKl) AVTO V ponedeljek, 23. septembra, nekaj po 12. uri je Marija Zem-1 Ijič iz Kuršincev pri Ljutomeru i speljavala osebni avto s parkiriš-] ča pri bencinskem servisu na Po-; trčevi cesti v Ptuju. Tedaj je pred- njen avto skočil 4-letni deček U.i S. iz Ptuja in voznica ga je zbila | po vozišču. Hudo ranjenega de-^ čka so prepeljali v ptujsko bol-i nišnico. j IIHOIAPIJKN.IK Z OROZ-j .J KM S K NADAI.U ,11 O uspehu ptujskih policistovi na mejni kontrolni točki v Ciru-i škovju, ko so zasedli večje število] pušk in nabojev, smo poročali žel v prejšnji številki. Naj k temu do-j damo, da so 23. septembra speti imeli uspeh. Zagrebčanu Ivu B. i so našli v osebnem avtomobilu j pet pušk. pet dlajnogledov in 500] nabojev. Postopali so po predpi-i sih in najdeno tihotapsko blago] zasegli. \ Tisto noč so imeli velik ulovi tudi cariniki na mejnem prehodu; Jurij na avstrijski meji. Primer' omenjamo zato, ker jc bil v njem; glavni udeleženec naš občan R.i P., avtoklepar iz Podvinccv. KS; Rogoznica. V njegovem osebnem! avtomobilu z mariborsko regi-: stracijo so cariniki odkrili 25 po-^ teznih pušk znamke Mosberg. Orožje je bilo skrito v zadnjem sedžeu, ob stranicah in pod po- krovom motorja. Cariniki so pri- mer predali preiskovalnim orga- nom. PRKVKČ .)K PRITISNIL NA PLIN Po regionalni cesti od Trat proti Lenartu v Slovenskih gori- cah je v četrtek, 26. septembra, ob 1,15 vozil osebni avto Darko Gabor iz Lackove 28 v Lenartu. Za Dražen Vrhom je nekoliko preveč pritisnil na plin, zato Je njegov fičko zaneslo na levo stran cestišča, nato na bankino, po kateri jc drsel še kakih 50 me- trov, potem seje prevračal še po travniku, kjer je končno obstal. Vo/nik Darko Gabor in njegov sopotnik Jože Satner iz Ivnajšev- skcga Vrha v občini Radgona sta bila hudo ranjena. Prepeljali so ju v mariborsko bolnišnicti. Z A\ lOM PRID M AK IN V SMRI V soboto, 28. septembra, ob 1 1.35 je vozil osebni avto po lo- kalni cesti od C irkovc proti Ple- terjam 24-letni Ignac Kostanje- vec iz Lancove vasi 98, KS Vi- dem pri Ptuju. Pred označenim nezavarovanim prehodom čez železniško progo se ni prepričal, ali lahko to varno stori. Prav te- daj jc iz smeri Ptuja pripeljal to- vorni vlak, ki ga je upravljal Damjan Kovačič. Lokomotiva je s prednjim desnim delom trčila v levi bok osebnega avta in ga po- tiskala pred sabo še kakih 190 metrov, preden seje vlak ustavil. Hudo ranjenega Ignaca Kosta- njevca so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je kmalu zatem umrl. ■^ll^: Z MOPEDOM TRČIL V AVTO Po lokalnic esti od Kungote pri Kidričevem proti Gerečji vasi Jc v nedeljo, 29. septembra, ob 12,30 vozil osebni avto Leopold Paher iz Gerečje vasi 72. V bliži- ni hiše Gerečja vas 33 Jc s smero- kazom nakazal zavijanje v levo. To pa Je najbrž spregledla moto- rist, 17-letni R. K. iz Cjcrečjc va- si, ki Je prav tedaj začel prehite- vati osebni avto, vozil pa Jc nere- gistrirano motorno kolo. S pred- njim delom je trčil v osebni avto in padel po cestišču. Hudo ranje- nega so prepeljali v ptujsko bol- nišnico. I()\ORN.IAK I RČIl \ A\ lO- BUS Po cesti od Majspcrka proti Ptuju je v ponedeljek, 30. sep- tembra, okoli 10. ure vozil avto- bus Štajertoursa, ki ga je vozil Franc Repič iz Ptuja. V križišču s Tovarniško ulico v Kidričevem je zavijal v levo. Tedaj mu je nas- proti pripeljal tovorni avto, ki ga je vozil Zvonko Eerčec iz Popov cev I.Avtobus je tovornj.iku zaprl pot in kljub zaviranju je prišlo do trčenja prednjih delov tovornjaka in avtobusa. Voznik Ferčec je bil hudo poškodovan in jc ostal vkleščen v ohišju vozi- la. Rešili so ga iz objema zvite- pločevinc in prepeljali v ptujsko bolnišnico. l-i. osebna kronika RODILE SO: Albina Kodrič, Nova vas 81, Markovci — dekli- co; Terezija Čuček, Podvinci 59/a, Ptuj ~ Jana; Zdenka Du- karič, Višnjička Jazbina 10, D. Višnjica, Ivanec — Martino: Ksenija Veselic, Kajuhova I. Ptuj — Majo; Lidija Ozmec, Mi- hovci 43/a, Vel. Nedelja — de- čka; Anica Dogša, Grabe 35/a, Središče - Davida; Marija Jaga- rinec, Ul. Heroja Lacka 8. Ptuj; Darinka Čagran. Gorišnica 165, Gorišnica — Leo; Jožica Do- lenc, Pleterje 10, Lovrenc - de- klico; Darja Županič, Virej, Or- moška 5. cestica dečka; In- grid Kac-Korunič. Kraigherjeva 34, Ptuj — dečka; Milenka Ceh, Podvinci 75, Ptuj; Jožica Španin- ger. Gaj, Aškerčeva 5, Pragersko - dečka; Jerica Slavinec, Pleši- vica I, Ljutomer dečka; Darinka Žvegla, Podvinci 64, Ptuj — de- klico; Mirjana Jurič, Hum na Sutli 174 — Daliborja; Stanka Greifoner, greg. dr. 7, Ptuj — Miha; Marinka Špindler, Bodi- slavci 2, Mala Nedelja — Jasmi- na; Vesna Kunštek, Vel. ves 125, Lepajci — Marka. POROKE - PTUJ; Ramiz BrojaJ in Servet Salilaj, Rogozni- ca, bornavska c. 8; Ivan Silec, Drbetinci 67, in vida Nedeljko, Vitomarci 36; Stojan Dajnko, Ptujska Gora 105, in Viktorija, Sestrže 96; Srečko Čeh, Biš 69, in Marjana Brumen, Biš 65; Franček Slanic in Suzana Dvor- šak, Krčevina pri Vurbergu 173; Borut Ber in Natalija Murata, Nova vas pri Ptuju, Ul. Stanka Brenčiča 2; Radivoj Erjavec, Kr- čevina pri Vurbergu 139, in Na- taša Pavlic, Grajenščak 29/a. UMRLI SO: Jožef Hebar, Ra- kovci 3. roj. 1928, - u. 20. sep- tembra 1991; Veronika Korže, Grdina 29, roj. 1921 - ur. 21. septembra; Marija Kocen, Sre- dišče ob Dravi, Slovenska c. 49 roj. 1930. — u. 22. septembra 1991; Ivan Golubič. Ptuj. Ul. 1. maja 4 — roj. 1933 — u. 24. sep- tembra 1991". TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di- rektor in gl. urednik), Ludvik Ko- tar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Štefan Pušnik (tehnični urednik), Jože Bračič, Ivo Člani, Majda Goznik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodu- šek in Milena Zupanič (novinar- ji)- PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel (062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 1.100,00 di- narjev, za tujino 1.990,00 dinar- jev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk Mari- bor. Oproščeno prometnega davka po obvestilu Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije številka 3132 z dne 28. 2. 1991. »NOVO V BRUCU - PIZZA«