mali oglas velika prilož M f Gorenjska borzno posredniška druiba dM. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostniii papii^ev Koroška JJ, 4(m Kranj tel.: 04 2HO 10 40, 2H0 KI 17. 2SO 10 Ml faks: 04 2H0 10 12 H h w.^hü.si, info'ii ^hd.si Gorenjska Banka POTROŠNIŠKI KREDITI iitp: uww.L'bkr.^i Za vaše jesenske nakupe lahko privarčujete tudi z najemom kredita. Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 88 - CENA 300 SIT (16 HRK) Kranj, petek, 5. novembra 2004 Štiri desetletja porodnišnice v Kranju. Sedemdeset tisoč rojstev. Donacija veslača Iztoka Čopa. 1 Letos je bilo v kranjski porodnišnici 1056 rojstev. Foto: Tina Dok Krai\j - Sreda. Dvanajst minut čez poldne. V sončni sobi se je Škofjeločanoma Jerneji in Dejanu Meterc rodila Mojca. Njun drugi otrok. Doma jo čaka triletna Tinkara. Mojca je na svet prijokala v prazničnem letu, le nekaj dni pred 40. rojstnim dnevom kranjske porodnišnice, ki se je sedmega novembra leta 1964 iz vile na Gašteju preselila v sedanje prostore, v štirih desetletjih pa se je v njej rodilo več kot sedemdeset tisoč otrok. Sodobno porodnišnico sta pred Štiridesetimi leti odprla direktor in velik humanist prim, dr. Igor Veter in tedanji podpredsednik kranjske skupščine Edgar VonČina. To so bila za kranjsko porodnišnico zlata leta, saj je bilo leta 1979 kar 2900 porodov, zdaj jih je dobro polovico manj. Kranjska porodnišnica je četrta največja porodnišnica v Sloveniji, za pomembno novost, rojevanje v hipnozi, pa je v začetku osemdesetih let poskrbel prof. dr. Marjan Pajntar. Zadnjih petnajst let jo vodi prof. dr. Marko Lavrič, glavna sestra je profesorica zdravstvene vzgoje Marija Bergant, za dobro počutje žensk in otrok pa skrbi 122 zaposlenih. "V teh letih smo nabrali dragocenih izkušenj. NaŠ moto je: biti najboljši na strokovnem področju in hkrati ohranjati prijazen odnc^ do pacientk, saj ne želimo biti tovarna za rojevanje. Ko sem pred skoraj štirimi desetletji prišel v porodnišnico, je bilo na tisoč otrok osem mrtvorojenih, danes sta manj kot dva, v zadnjih letih seje zelo skrajšala ležalna doba, pri skoraj treh četrtinah porodov pa sodelujejo tudi očetje," je dejal Lavrič. Kranjska porodnišnica je pred leti prejela naziv Novorojencem prijazna porodnišnica. Pred tremi leti so odprli sobo za naravne porode, prenovili so bolniške sobe, letos pa so veliko porodno sobo preuredili v štiri manjše sobe za rojevanje. Skoraj 5 milijonov je stal nakup nove porodne postelje, zdaj zbirajo denar za nakup novega anestezijskega aparata, ki bo stal okrog 18 milijonov tolarjev. Včeraj je bila v prostorih porodnišnice osrednja slovesnost ob njenem jubileju, pripravili so dan odprtih vrat, obiskovalci pa so si lahko ogledali porodne sobe in oddelke. Ob tej priložnosti je veslač Iztok Čop kranjski porodnišnici podaril 8400 plenic, kolikor jih porabijo v dobrega pol leta. Čop seje odločil, da proda svoj dres, v katerem je na lanskem svetovnem prvenstvu v Milanu osvojil bronasto medaljo, kupil gaje podjetnik Edvin Pejovič, izkupiček pa je podaril porodnišnici. Renata Škrjanc Dogovor o sodelovanju bodo vendarle podpisali Kranj - V ponedeljek naj bi župani vseh gorenjskih obČin, predstavniki gospodarstva, sindikatov, političnih strank in drugih ustanov ter državni poslanci in državni svetniki, izvoljeni na Gorenjskem, vendarle podpisali Dogovor o sodelovanju za doseganje ključnih strateških ciljev Regionalnega razvojnega programa gorenjske regije za obdobji 2002 - 2006 in 2007 - 2013. Ta dokument, ki opredeljuje vizijo razvoja Gorenjske, bi sicer morali podpisati že septembra, a je predvolilno obdobje to preprečilo. Predsednik državnega sveta Janez Sušnik, ki je tudi med pobudniki povezovanja vseh ključnih akterjev na Gorenjskem, ne pričakuje, da tokrat do podpisa ne bi prišlo. "Pred volitvami so inieli nekateri velike pomisleke, da bi podpis takega dogovora lahko vplival na odločitev volivcev. Volitve so sedaj mimo, tedaj sporno besedilo ni več sporno, v besedilu dogovora pa smo opravili le nekaj lepotnih popravkov. Podpis dogovora je začetek medsebojnega približevanja Gorenjcev, ki lahko edino prinese nadaljnji razvoj regije. Pri tem ni pomembna le povezanost gospodarstva in lokalnih skupnosti, temveč mora svojo vlogo z lobiranjem odigrati tudi politika. Prav v tem smo do sedaj Gorenjci zaostajali, saj nismo delovali povezano, kot so to znali na Štajerskem ali Primorskem. Tudi zaradi tega je v zadnjih letih gorenjski BDP zaostal za celih deset odstotkov," meni predsednik državnega sveta Janez Sušnik. Simon Subic Vremenarji ostanejo na Kredarici Številni odzivi v javnosti so pripomogli k temu, da vremenska postaja ne bo zamrla. Vremenarji bodo v prihodnje sodelovali z ministrstvom za obrambo, ki bo krilo del stroškov delovanja postaje. 9 Jernej Gartner in Franc Zupančič, dolgoletna vremenarja na Kredarici, bosta odšla februarja v pokoj. * Kamniška Bistrica - V sredo, 3. novembra, so se planinci iz PD Ljubljana - Matica in meteorologi s Kredarice na slovesnem srečanju ob podpisu pogodbe z generalnim pokroviteljem Zavarovalnico Triglav poslovili od dveh sodelavcev, Jerneja Gartnerja in Franca Zupančiča, ki odhajata-v pokoj. Slovo, ki bo povsem uradno šele februarja; je bilo sicer zelo veselo, se je pa mnogim ponovno zastavilo vprašanje, kakšna bo po tej spremembi usoda rneteorološke postaje na Kredarici. Bodo zaposlili nove sodelavce ali bo postaja slej ko prej postala povsem avtomatska? Janko Rekar, vodja vremenske postaje na Kredarici, je povedal, da so razprave v medijih v poletnem času in številni odzivi javnosti na te komentarje obrodili sadove in prispevali, da bo ekipa meteorologov verjetno ostala številčno enaka kot do sedaj. Ker je interes za ohranitev zaposlenih na vremenski postaji na Kredarici zdaj zelo širok, možnosti za sodelovanje prihajajo z več strani. Za pojasnila smo prosili ministra za okolje in prostor, mag. Janeza Kopača: "Samo za napovedovanje vremena mi šestih ljudi na Kredarici dejansko ne potrebujemo. Je pa stalna prisotnost meteorologov zelo pomembna zaradi drugih razlogov, ki niso povezani z meteorologijo, zato se o usodi vremenske opazovalnice dogovarjamo z ministrstvom za obrambo, da bi del zaposlenih prevzela vojska." Planinci in meteorologi si želijo, da bi bil takšnega mnenja tudi njegov naslednik in bi meteorološka postaja na Kredarici še dolgo lahko opravljala svojo dejavnost, tako kot do sedaj. Jasna Paladin, foto: Tina Doki iT) CN O \D ^ CN m m o t^ VB-LEASiNG. d.o.o., Pot za Krajem 38, Kranj o'''«L v . - < < ' f v •- ' /'' * ^ Odpiralni čas: pon. - pet., 8.30 - 18.30 sob. 8. - 17. ure ■■t'- «V — I % --. Hofer Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmerij. IZREDNI RAZPIS ZA NAKUP KADROVSKIH STANOVANJ STANOVANJSKE USTANOVE DELAVCEV v OBRTI - GOZ KRANJ Izredni razpis stanovanjskih posojil za delavce, zaposlene za nedoločen čas pri samostojnih podjetnikih na območju Območne obrtne zbornice Kranj. Razpis bo potekal od 8. 11. 2004 do vključno 17. 11. 2004 in ob namenjen nakupu kadrovskih stanovanj na Drulovki pri Kranju (novogradnja). Celoten tekst Izrednega razpisa ter podatki o stanovanjih bodo objavljeni v prostorih Stanovanjske ustanove, C. Staneta Žagarja 37, Kranj In v prostorih Območne obrtne zbornice Kranj na istem naslovu, v 2. nadstropju. Vlogo za posojilo, obrazce in informacije dobite v času uradnih ur: ponedeljek 9.00 - 15.00, sreda 9.00 -16.00, petek 8.00 - 13.00 osebno v prostorih Stanovanjske ustanove na C. Staneta Žagarja 37 v Kranju, ali po telefonu 04/234 04 18. Pri močni bolečini v grlu! Pri prvih znakih skelenja in praskanja v grlu! «e k <9 t Prvi celovit prikaz slovenskega vsakdanjika in praznika nekoč in danes! Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali fannacevtom. nastal v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU 6.229 gesel slikovito, živo in celovito prikazuje vsakdanje in praznično življenje Slovencev 1.026 fotografij, ilustracij, zemljevidov... gesla obravnavajo stvarne pojave in pojme z vseh področij našega življenja v preteklosti in sedanjosti, pa tudi etnološko vedo Cena: 26.800 SPT 745 Strani (format 21,5 x 30 cm) Naročanje: ( (0 0801205). www.mlacJinska.a>m (r<)i Z* «> t http://www.gorenjskiglas.si/ GO I 1 GORENJSKI GLAS • 10. STRAN KULTURA / kavka@g-glas.si Petek, 5. novembra 2004 2. mednarodna bienalna fotografska razstava Miniature 2004 Žirija je med 2260 na natečaj prispelimi fotografijami, ki jih je poslalo 274 avtorjev iz 34 držav, za razstavo izbrala 426 fotografij, ki bodo do konca meseca na ogled v Galeriji Mestne hiše. Krai^j - S svečanostjo v Prešernovem gledališču, na kateri so najbo^šim podelili nagrade in priznai\ja, je bila včeraj zvečer v bližnji Galeryi Mestne hiše, hkrati pa še po ulici nekoliko višje v Galeryi Prešernove hiše, odprta tudi razstava izbranih del, ki so prispela na natečaj za 2. mednarodno bienalno fotografsko razstavo Miniature 2004. Domače fotografsko druÄtvo Janez Puhar je ob sodelovanju z MO Kranj, Gorenjskim muzejem Gimnazijo Kranj in Prešernovim gledališčem po uspešni premieri pred dvema letoma, tokrat že drugič pripravilo Mednarodno bienalno fotografsko razstavo y Miniature 2004. Že število sodelujočih avtorjev nam pove, da gre za največjo mednarodno fotografsko razstavo v Sloveniji v zadnjih dvanajstih letih. "Zelo sem zadovo^en z letoši\jo udeležbo avtorjev iz vsega sveta, kar je seveda rezultat našega sistematičnega dela pri zbiranju poštnih in elektronskih naslovov avtorjev po vsem svetu. Tako so elektronska vabila šla na več kot 800 naslovov, poštna pa na približno 400 naslovov," je z udeležbo zadovoljen predsednik društva Vasja Doberlet. Ob tem je bila informacija o razstavi vseskozi na voljo tudi na spletni strani društva. Ob pisani mednarodni paleti sodelujočih avtorjev je poleg pokroviteljstva Fotografske zveze Slovenije organizator uspel pridobiti tudi pokroviteljstvo mednarodne zveze za fotografsko umetnost - FIAP, kar ob zahtevnih kriterijih za pripravo in izbor fotografij na neki način že zagotavlja tudi visoko raven izbranih oziroma razstavljenih del. Med prispelimi deli je v začetku oktobra najboljše fotografije za razstavo, izstopajoče pa tudi za nagrade, izbrala žirija v sestavi Božana MarinČek (Srbija), Johann Majer (Avstrija) in Janez Marenčič. Letošnja razstava je imela dve razpisni temi, ''Krog" in ''Splošno". Glede na množičen in kakovosten odziv avtorjev so žiranti imeli kar veliko dela. Na temo Krog so med 903 prispelimi fotografijami za razstavo izbrali 198 del (Prešernova hiša), na temo Splošno pa med 1357 fot- ografijami 228 del (Mestna hiša). "Prepričan sem, da so v obeh galerijah na ogled zelo kakovostna dela. Zdi se mi, da so se razpisa na temo Krog udeležili močnejši avtorji, ki pa so svojo kakovost kasneje pokazali tudi pri splošni temi, ki je ob prvem vtisu kazala na to, da gre kakovostno za malenkost slabša dela, a se je po opravljenem izboru pokazalo, daje tudi ta del razstave zares kakovosten," razmišlja Doberlet. Ob ogledu fotografij je potrebno dodati, da so nagrade Šle zagotovo v prave roke, dejstvo pa je, da je bilo v množici zares dobrih fotografij težko izbrati najboljše. V kategoriji Krog je tako zlato medaljo FIAP prejel priznan slovenski avtor Jaka Bregar za fotografijo z naslovom Objem, srebrno medaljo Robert Grmek (Polzek), bronasto pa Nemec Klaus Tesching (Die zeit ve-rinnt). Med medaljami Janez Puhar in častnimi trakovi je v Sloveniji ostalo še pet nagrad, po ena pa so šle Še na Hrvaško, v Srbijo in Črno goro ter Avstrijo. Najboljša na temo Splošno in s tem zlata medalja FIAP je fotografija vietnamskega avtorja Janez Bregar. Objem. Minh Tri Huynha z naslovom Three Faces. Sledita srebrna Enchanted in Ice 2 Zdenka Kost-ke iz Slovaške in bronasta meda-Ija za Avstrijca Johanna Hölblin-gerja za fotografijo z naslovom Windsor castle. V tej kategoriji Minh Tri Huynh, Three Faces je v nadaljevanju le ena medalja ostala doma, ostale pa so šle še v Veliko Britanijo, Avstrijo, še ena v Vietnam, v Rusijo, HrvaŠko, Indijo in Turčijo. Posebno nagrado žiranta Johanna Mayerja za najboljšo fotografyo na razstavi Miniature 2004 je prejela Dragica Kuriilo iz Slovenije za fotografijo Oboki 2. Galeriji bosta vse do konca meseca odprti vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Igor Kavčič Sledovi njenih korenin Mengeš - V Galeriji Mežnarija v Mengšu je na ogled razstava slik mlade umetnice Cecilije Grbec. Rodila seje pred sedemindvajsetimi leti v daljnem Buenos Airesu v Argentini in od trinajstega leta naprej živela v Boliviji. Iz likovne umetnosti je diplomirala leta 1998 v Buenos Airesu. Po šolanju se je posvetila pedagoškemu poklicu in se kasneje preselila v Slovenijo. V njenem delu se tako srečujeta dva svetova, dve domovini. Južna Amerika njene mladosti in Slovenija, svet, ki so ga pred leti za seboj pustili njeni predniki. Figuralika, tako značilna za njeno južnoameriško obdobje v Sloveniji skorajda izgine iz njenih platen, saj jo navdušujejo narava, prostor in atmosfera, je k razstavi zapisala Ana Sitar. V Mežnariji tako vidimo izjemen portret bolivijskega dečka, sončnice, ki jih najdemo v obeh deželah, ali pa motive arhitekturne krajine, zimske Ljubljane, obmorskega Pirana ... Razstava je odprta še do 13. novembra, vsak dan med 17. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih pa je zaprta. I. K. Slike in stoli Domna Slane v galeryi Peroz v Duplici je na ogled razstava del akademskega slikarja Domna Slane. Kontroverzni dnevnik šestnajstletnice Duplica pri Kamniku - Akademski slikar Domen Slana se tokrat predstavlja tako s platni in plastikami kot s svojo drugo likovno ljubeznijo, namreč posebej oblikovanimi stoli in sedali. "Njegovo o^no in akvarelno slikarstvo je pretok idej, raz-miš\jai\j in predvsem poglobljenih barvnih raziskovanj v domeni vode," je o njegovih motivih na temo vode zapisal akademski slikar Dušan Lipovec. Priljubljena stalnica v slikarstvu Domna Slane so tudi rože in cvetlice, ki jih avtor diskretno stilizira in nenavadno barvno reducirane v tonskih rešitvah ene ali dveh osnovnih barv. Ob slikah se Slana predstavlja tudi s plastikami, ki jih oblikuje iz drobnih predmetov ali delov naprav z nekoč jasno definirano uporabnostjo iri namembnostjo. Skupaj z lesenimi ali kovinskimi lastno izdelanimi "dodatki" jih vključuje v celote, izvirne umetniške plastike. Na razstavi si lahko ogledamo skulpture ptic in ptičev, ki asociirajo na Stara kmečka orodja v ateljeju Domna Slane dobijo nov pomen. race, gosi, čaplje ... Podobno nastajajo tudi njegovi stoli. Osnovni elementi Dormiovih sedal so leseni in kovinski predmeti, artefakti, ali deli funkcionalnih celot, predvsem iz ruralnega okolja, ki so nekoč služili ljudem kot orodje pri kmečkih opravilih. Tako nekdanje kmečko orodje, vile, komat, leseno kolo, brana ... postanejo umetniški predmeti in seveda stoli. Igor Kavčič Ljublana - Knjiga Pred spaiyem si stokrat skrtačim lase mlade italijanske avtorice Melisse Panarello je ob svojem izidu junija lani v italijanski javnosti razburkala velike polemike. Roman Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa avtorja Marka Haddo-na je v osnovi detektivski, hkrati pa bralca pope^e v povsem druge dimenzye. O obeh knjigah, ki sta te dni izšli tudi pri Mladinski knjigi, so se že vse od njunega izida v matičnih državah razVile Številne polemike, precej zanimanja pa sta že spomladi doživeli tudi pri nas. A ne zato, kot pravi urednik Vasja Cerar, ker bi postali veliki uspešnici v holywo-odskem smislu, ampak njun uspeh pri bralcih odlikuje predvsem ideja, ki je vodila oba avtorja pri pisanju. Obe sta bili v manj kot dveh letih prevedeni v več kot 30 jezikov in sta že presegli milijonsko naklado, pritegnili pa sta tako mladino kot * v odrasle. Zanr, ki se ga je zato v zahodnem svetu prijelo ime crossover, pri nas še ni dobil svojega imena. V knjigi Pred spanjem si stokrat skrtačim lase, najodmevnejšem italijanskem knjižnem prvencu zadnjih let, najstniška avtorica Melissa Panarello, rojena leta 1985 v ugledni sici-Ijanski družini, opisuje svoje burno spolno življenje med petnajstim in sedemnajstim letom. Vendar pa njeno raziskovanje različnih spolnih praks s številnimi moškimi in žensko različnih starosti, ravna se po načelu "vse je treba probati", ki je danes razširjeno med najstniki, bralcu ne ponuja zgolj opisov njenega spolnega življenja, ampak v sebi nosi globlji pomen. Njen dnevnik, menda se je za tako formo odločila zavestno, saj naj bi dnevnik, v katerem je obnavljala dogodke iz prejšnjih let, napisala v zimi 2002-2003, govori predvsem o iskanju prave ljubezni. "Njena iskanja pa se začnejo na napačen način. Kljub temu da jo že prva izkušnja z moškim napeljuje k razmiš^anju, da moškega zanima le njeno telo, upa, da bo na koncu le prišla prava lju- bezen. Vendar pa jo to vodi le v vrsto slabih izkušenj," razmišlja prevajalec Vasja Brati-na, ki dodaja, da dekle ni knjige napisalo v nekem značilnem ženskem feminističnem tonu. Mogoče Melissina zgodba še enkrat več potrjuje, da je nova mlada generacija socialno, materialno, izobrazbeno prehiteva svoja leta, na čustvenem področju pa najstniki še vedno ostajajo otroci. Druga knjiga Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa zgodovinarja in književnika Marka Haddona. Petnajstletnik odkrije mrtvega psa, se odloči, da bo umor raziskal, ga tudi razišče, a ob tem odkrije še marsikaj. Fant je avtist (čeprav se ta beseda v romanu nikoli ne uporabi) in živi v svojem svetu. Je asocialen, zanimajo ga podrobnosti, določeni predmeti, druge pa sovraži, ne pozna čustvenega življenja ... Kot tak se mora mladenič, če hoče raziskati primer, spopasti z "običajnim svetom". Roman v izvirniku je tudi v programu letošnje mednarodne mature. Igor Kavčič Jasna Paladin XXVII. del Kamniški kurhaus Tistim, ki so po napornem zdravljenju in raznovrstni zabavi v roke raje vzeli dobro knjigo ali najnovejši časopis, je bila na voljo zdraviliška bralnica, kjer jih je čakalo mnogo dnevnih časopisov in ilustriranih listov v različnih jezikih. Prav zato je imela bralnica velik kulturni pomen tudi zunaj zdravi- 1 • v v lisca. Veliko gostov, še posebej tistih, ki so v zdravilišču preživeli po kakšen mesec ali kar celo sezono, pa se je z veseljem podalo tudi v okolico Kamnika, bodisi na lov ali ribolov ali pa na krajše ali celodnevne izlete v okoliške kraje. Za tovrstno razvedrilo je bilo v Kurhausu vseskozi dobro poskrbljeno. Z lovom in ribolovom so se ljubitelji te dejavnosti lahko ukvarjali ob reki Bistrici in v bistriških gozdovih, kjer sta bila Kecel in Prašnikar tedaj "lovska najemnika". 'S« * • Cfr^ f A"» U «K ** 'i^afiff ^ p^ *:«*«>> «d f^ '\r n I-»' '>m« B« ^ |MrM ffl^ « I»«* f ami» «««h^r , kMm^ «» v aSfci«^ «'^•fei f^/V ž* f r gln^iij m iß X^feV* ^^ ^ mMI* ««X i-i IftM* ^«»i:;« wriCki^i »»«?<■ p» ikvs T»«-. tfdfU km « rm.: |>M T «dtfrv* fK fcvtft Ü * a 9 ßftw «K ' m f^ r KmisA«. }» L^t v «r^^C^ ftvww^A j» ^ H TK •M f ^tujt iA u*^-^' «^r^. (vm Um I. fc^HAo*» Oi f k ««v-M- ^ ««r ««li m «uUv^ M^«; ««kvO» -nvmim^ «« tr^ ".%- >» t»«)! »mI. it ^ r ii«^ sbh»:'^ m n#wr ** ^.''/Mrwv V»)» «« »w» »4 ' >«• ^(fvi «K fcc«' •S» ^mkuiki 1& ^ '»M inw^aif mSftmt^ A*Mi«f »^eU» i* fUt >* • H« )P» »W^Si». h IK {«K t*N( yw'fci i»» j" h » t^»*« '« i* » jkS» «.U p^ W » Ob kvcBi « y^Pi T t i«« tr AitHA^V «vS»«*). H t^f^ U v K^WiwAe ««MC^ v Kt k*««^ f^f*^!' '4 miJ*^ K -vtk*. >«. «1» 4 v ftiA — m Trn- V pf fMW^ oL^ M* »^X» SRO^WI. Ponudbe izletov, kakršna je opisana v knjižici Kopališče in Kneippovo zdravišče v Kamniku na Kranj skem in kakršno so nudili v Kurhausu, se ni bi sramovale niti današnje turistične organizacije. Najbolj priljubljeni pa so bili, kot kaže, razni skupni izleti. Knjižica Kopališče in Kneippovo zdravišče v Kamniku na Kranjskem se namreč kar na 14 straneh razpiše o okoliških zanimivostih, ki bi utegnile zanimati tuje in domače letoviščaije. Slednji opisi pa so za nas lahko zanimivi tudi kot dober vir, saj prinašajo podatke o takratni okolici Kamnika, gostinski ponudbi, pomembnejših stavbah ipd. Tako je v obliki turističnega vodnika najprej predstavljeno samo mesto Kamnik. Poleg tega so omenjeni frančiškanski samostan, ljudska šola, znana gostilna "Pri zlati podkvi", občinsko poslopje, predmestje Graben s smodnišnico, Fišerjeva restavracija, Zale s cerkvijo sv. Jožefa, Mali grad, predmestje Sutna, grad Zaprice, kamniški kolodvor idr. S pomočjo knjižice se je obiskovalec mesta iz zdravilišča podal na poučen sprehod po Kamniku s predmestji in tudi brez vodiča si je lahko priskrbel vse potrebne podatke o zgodovini in razvoju mesta, v bližnji okolici katerega je bival. Zatem je opisano sprehajališče v Mekinjskem gozdu, ki je bilo prav posebej priljubljeno in kjer so ''gostje pohajali navadno vsak dan za več ur"". Drugii izleti so zahtevali že kakšno uro več časa. 45 minut hoje oddaljena je vas Godič, iz katere je lep razgled na prijazno romarsko cerkev sv. Primoža. Pot v Godič sta sprehajalcem popestrili takrat še mogočna zduŠka graščina in sadna drevesnica. Izgubljene moči so si povrnili v gostilni Kronabet, kjer so jim postregli s pivom, vinom, mlekom in kavo. Iz Godiča so pot lahko nadaljevali v naslednjo vas Stahovico, kjer so se lahko okrepčali v Prelesnikovi gostilni, ki jim je ponujala vino, pivo v steklenicah, kavo in nekatere hladne jedi. Marsikoga je že v Stahovici prelep razgled na kamniške planine prepričal, daje pot nadaljeval po dolini Kamniške Bistrice do samega izvira reke, za kar je potreboval še dodatni dve uri in pol. Pot je v knjižici skrbno opisana, glavna znamenitost doline Kamniške Bistrice je bil že takrat in je še danes 40 metrov visok naravni most čez reko - Predaselj. Ob samem izviru je stala ''divna koča", ki sta jo leta 1881 "tedanja lovska najemnika Praschniker in Kecel sezidala za lovce in turiste". petek, 5. novembra 2004 PREHRANA, GORENJSKI NAGELJ / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS »11. STRAN kaj bomo kuhali ta teden Prišla je jesen Za vas izbira Danica Dolenc Ste slišali tisto, kako je nekoč gospodična učiteljica naročila otrokom, naj napišejo prosti spis z naslovom "Prišla je jesen" in pišejo o tem, kako jo prepoznamo. Pa je Janezek napisal značilnosti začetka jeseni, kot jo je sam najbolj doživljal. Takole se je glasila njegova naloga, kratka in jedrnata: "Prišla je jesen. Ata so obul ta dolge gate in mama je skuhala zolzn." Pika. Nič ni pokramljal o jesenskem barvanju dreves, o obiranju grozdja in sadja, o spravljanju letine s polja, o tem, kako se ježek pripravlja na zimo, kako se dnevi krajšajo in noči daljšajo, da je vreme vse slabše inje vse hladneje. Vse je povedal v enem samem stavku in zadel v črno. In kakšna bo naša jesen v kuhinji? Vsekakor bomo skuhale kakšen "zolzn", kot so včasih pravili marmeladi. Slive so že mimo, je pa še grozdje in so buče, pomaranče, jabolka, črni bezeg, kutine, kakšne dobre hruške. Iz vseh se da skuhati dobro marmelado, da jo bomo imeli za buhteljne, skutne, maslene in kakšne drugačne rogljičke ter krompirjeve cmoke pozimi. Skratka vse polno dela nas čaka. In čim je malo hladneje, nas hitro prime, da bi kaj dobrega spekle. Moja soseda Olga je včeraj že začela jesensko sezono. Namesto belega kruha oz. malih hlebčkov je iz krušnega testa oblikovala polžke in jih spekla. Tako vabljive in mamljive, da jih je takoj polovico zmanjkalo. Bomo poskusili še mi! Dušena govedina v smetani 80 dag notranjega stegna ali križa potolčemo, pretaknemo s slanino, osolimo in zavežemo .z vrvico. V kozici razbelimo mast, dodamo meso in ga hitro opečemo z obeh strani. Nato dodamo narezano Čebulo, korenje, peteršilj, zeleno, odišavimo z listom lovora, s stolčenim poprom, timijanom in limonino lu-pinico. Dušimo počasi pokrito 2 uri. Nato odlijemo nekaj masti, zelenjavo oprašimo z moko (1 tedenski jedilnik Nedela - Kosilo: čista goveja juha z jušno zelenjavo, dušena govedina v smetani, rdeče zelje s kostanjem; Večerja; palačinke z gobami in mesom, mešana solata. Ponedeljek - Kosilo: krompirjeva juha s hrenovko, kupljeni sirovi štrukeljci, skuhani na sopari, zabeljeni z drobtinicami; Večerja: govedina iz juhe, krompir v smetanovi omaki, kraljevska jabolka. Torek - Kosilo: porova kremna juha, segedinski golaž, krompirjevi svaljki; Večerja: široki rezanci s skuto in drobtinicami, sadni sok. Sreda - Kosilo: fižolova juha s hrenovko, cesarski praženec; Večerja: mesno-špinačni polpeti, krompir s Čebulo in kislimi Štorovka-mi v solati, polnozrnat kruh. Četrtek - Kosilo: jabolčna Čežana, pire krompir in rezine kuhane govedine, zelena solata z rezanci paprike; Večerja: jajčna omleta s špinaČo in mesnato suho slanino, kruh, jogurt. Petek - Kosilo: ribji brodet, polenta s parmezanom, kislo zelje v solati; Večerja: mešana solata, polnozrnat kruh Sobota - Kosilo: korenjeva juha, nadevan domač zajec, dušen riž z bučkami, polžki, jabolčni sok; Večerja: hladni narezekuz kuhane govedine, kranjske klobase in kuhane zelenjave, smetanov hren, francoska štruca, mošt. Gorenjski nagelj Žlica), prilijemo malo juhe in prevremo. Potem zelenjavo pretlačimo skozi cedilo ali zmiksa-mo, dodamo lonček kisle smetane in prevremo, meso pa zre-žemo na rezine in jih denemo v omako, da še enkrat prevrejo. Nato jih zložimo na oval, oblije-mo z nekaj omake, ostalo omako pa ponudimo posebej v omačnici. Juha iz korenčka Štiri srednje velike korene ostržemo, operemo in narežemo na kolesca. Nato na žlici zabele zarumenimo žličko sladkorja, dodamo narezano korenje, nekaj žlic juhe ali vode in pokrito dušimo do mehkega. Nato h korenju stresemo zvrhano žlico belega ali koruznega zdroba, malo opražimo, zalijemo z juho iz kocke in prevremo. Izboljšamo jo z žlico kisle smetane in nekaj kapljicami kisa ali limone, potresemo s sesekljanim peteršiljem in ponudimo. Tile polžki so slani in bi na slavnostni mizi zamenjali kruh, lahko pa pustimo domišljijo poleteti in nastala bi marsikakšna zanimiva pečena sladica. - Foto: D. D. Krompir v smetanovi omaki Krompir skuhamo v oblicah, ga olupimo in narežemo na tanke rezine, kakor za solato. Posebej napravimo svetlo prežga- nje iz masti in moke, dodamo sesekljano čebulo, 2,5 del mleka, juho po potrebi, lonček dobre kisle smetane (1,5 del), dodamo narezan krompir, osolimo, okisamo (po okusu) in prevremo. Ponudimo h govedini. Olgini polžasti kruhki Testo: 50 do 60 dag moke, 3 dag kvasa, 1 jajce, I žlička soli, •m >• i'» r« » r 4 *«• • > i -••t »t :e » ' T- Cr L- J > < •--1 m m •V ». I I HS". 'S, I ilička sladkorja, 3 del mleka; nadev: I kisla smetana. Moko presejemo v skledo, dodamo vse druge sestavine in ugnetemo bolj čvrsto testo. Vzhaja naj pol ure. Testo potem zvaljamo v pravokotnik in namažemo z ogreto kislo smetano, da se povsem razpusti in se lepo maže. Testo nato zvijemo kot za potico, razrežemo na 2 do 3 cm široke štrukeljce in te * ^ * f-c- • • I ^ * ,9a ** 4* V. \ • I nalagamo v okrogel pekač tako, da začnemo ob steni pekača in končamo v sredini, kamor posadimo krajčka. še malo naj se polžki dvignejo, nato jih postavimo v srednje vročo pečico in pečemo 40 do 50 minut pri 180 do 200 stopinjah C. Tako dobimo polžaste kruhke, ki bi se zelo podali na kakšno slavnostno pogrnjeno mizo. Lahko bi pa kislo smetano osladkali, morda dodali še malce narezanega pehtrana ali pest orehov, pa bi dobili nekakšne "pariške rožice" po naše. pripravimo se na zimo Zanimiva marmelada iz bučk in hrušic 3 kg bučnega mesa (hokaido), 3 kg hrušk, 2 dl ruma, 200 g kokosa, 300 g sladkorja, sok 2 limon. Buče naribamo, hruške narežemo na tanke rezine, posujemo s sladkorjem in damo kuhat. Vrejo naj 30 minut, nato dodamo kokos, limonin sok in rum. Kuhamo Še 10 minut. Vroče polnimo v ogrete kozarce. • I- cr • ) / DO f , • ' ^ I ' .-»rt • V eni linci nagelj, v drugi roženkravt Perniki so majhen zaselek z vsega tremi domačijami, v katerega se pride iz Gorij. Makadamska cesta se tu za avtomobile konča, naprej proti Ravni na Mežakli je mogoče samo peš. Vendar so tudi v tem zaselku doma ljubitelji nageljnov. Mama Frančiška Potočnik in hči Poldka skrbita, da v linci na lopi ob hiŠi od zgodnje pomladi pa do pozne jeseni cvetijo nageljni. V drugi linci pa kraljuje stari roženkravt. 'i« Kljub poznemu času še radodarni s cvetovi. - Foto: Gorazd Kavčič "Nageljne, prave gorenjske, je imela že stara mama," se spominja Poldka. "Z mamo nadaljujeva tradicijo. Na žalost pa jih je pred leti, ko sem jih prezgodaj postavila ven, pozni mraz pobral. Kupila sem nove vršičke, temno rdeče, ki so zdaj stari tri leta in zelo lepo uspevajo. Poleti jih je bil en sam cvet, zdaj so cvetovi že redkejši." Ko bo pritisnila zima, bo Poldka vsa tri korita z nageljni prenesla v hlev, kjer je ravno prav hladno in svetlo. "Prezimovanje v hiši se ni najbolje obneslo. Pretopio je bilo za nageljne," zaupa. Presaja jih v domačo vrtno prst, bogato pognojeno s hlevskim in kuijim gnojem. Le preseje jo in v njej nageljni vso cvetno sezono odlično delajo. So zdravi, krepki, verjetno tudi po zaslugi kopriv, ki jih je namočila v sodu s kapnico, s katero jih zaliva. Umetnih gnojil in škropiv Potočnikovi nageljni ne potrebujejo. Helena Jelovčan • % « 4 ' k .i •u f .s I / » ZA VAŠE JESENSKE NAKUPE LAHKO PRIVARČUJETE TUDI Z NAJEMOM KREDITA UGODNOSTI • Znižali smo obrestne mere za potrošniške kredite z nominalno obrestno mero. « • Za vse kratkoročne potrošniške kredite vam banka do 31.1.2005 ne zaračuna stroškov za odobritev, komitenti banke pa ne plačajo stroškov zavarovanja • Anuiteta ob sklenitvi kreditne pogodbe lahko sega tudi do 5 5 % vašega rednega mesečnega prejemka. INFORMATIVNI IZRAČUN za komitenta banke, ki najame kratiiLoročni potrošniški kredit brez zavarovala Višina kredita Cas odplačevanja Letna nominalna obrestna mera Mesečna anuiteta Stroški zavarovalna Stroški odobritve LOOO.000,00 SIT 12 mesecev 7,95 % 86.966.00 SIT osrr osrr Letna efektivna obrestna mera Lef/ia efektivna obrestna mera je informativna in velja za črpanje kredita zadnji dan v mesecu. INFORMACIJE Dodatne informacije dobite v vseh ekspoziturah in na spletnih straneh. Gorenjska y Banka Banka y pMlubom www.gbkr.si GORENJSKI GLAS •12. STRAN NOMINATOR / gorazd.sinik@g-glas.si Petek, 5. novembra 2004 Gorazd Sinik Tri knjige in stol. Stol, naš zvesti" spremljevalec skozi življenje. Eni ga imajo celo ob postelji. Stol doma, stoli v službah. Stol ob gostinskem omizju, za Šankom. Stol za branje. Tudi knjig. Nekateri celo v strop vidijo bolje s stola kot iz postelje. nominator. (V Londonu celo veČ, seveda glede na letnico Rexa). Stol, sicer malce preoblikovan, bo ponovno zagledal luč sveta po zaslugi Impakte, ki je pripomogla in omogočila razstavo v Moderni galeriji. Razstavo se splača videti. Otvoritev je privabila Številne oblikovalce, arhitekte in "trend setterje", ki so se spominjali, kako jih je Rex spremljal skozi mladost. Tudi Barbari Žnidar, dolgoletni stevardesi na Adrii, je stol Rex delal družbo v mladosti. Za galerijski spomin -sliko, je izbrala modro izvedbo, v mehko blazino opravljenega valovitega stola, ki je tisti večer vzbujal še posebnih energij in spominov. Barbara Žnidar, modno opazna, v drugem delu poslovnega angažiranja stilistka in organizatorica modnih prigod, je večer namenila stolu, Čeprav so v soseščini izbirali "famme fatal". Niko Kralj in njegov Rex ha. Skratka stoli. In stol Rex. Rex-evolucya. Se ga še spominjate? Praznuje častitljivih dva-inpetdeset let. Ja! Malo starejše je spremljal velik del življenja. Najmlajši se ga veijetno ne spominjate. če ga vidite Še kje, se verjetno nasmihate tej oblikovalski perfekciji. In Rex je oblikovalska ikona. Svetovnega formata. V Moderni galeriji so jima, Rexu in njegovemu avtorju, arhitektu prof. Niku Kra- yu, pripravili praznično razsta-« _ vo. Pol stoletja zgodbe o stolu so poimenovali vizualno predstavo v Zavodu za prostorsko kulturo Trajekt in svečani dogodek pospremili z izjemnim katalogom. Bravo! Arhitekt Niko Kralj, rojen leta 1920 v Zavrhu, se je iskriv usedel v najstarejši model - Rexl20 (1. 1953) in se ponosno spominjal rojstva stola, ki ga hranijo v newyorskem muzeju sodobne umetnosti, zbiratelji oblikovalskih ikon pa zanj odštevajo od 600 evrov naprej. Barbara Žnidar Od stola h knjigam. Pravijo, da se bolje berejo sedeČ na stolu, kot ležeč v postelji. In ko vstanemo, prija čaj, vino, tudi pojesti se bi dalo kaj,... Dario Cor-tese je poskrbel, da bomo o "pravih" čajih (cha, tea), kitajskih in japonskih, vedeli še več. Čaj je čudežna pijača, ki ohranja zdravje, je zapisal budistični menih Eisui in dodal, da ima iz- Dario Cortese redno moč, da podaljšuje življenje. In je izredno trendovski napitek, bi lahko dodali glede na dopoldanski obisk čajnice Cha v Ljubljani (včasih gostilnica pod Velbom), kjer smo se dobili ob predstavitvi knjige Čaj, čas za zdaj v založbi Kmečkega glasa. 'Tožirek čaja nas čez oblake ponese,..." je zapisal v Odi čaju Koreuji, Dario Cortese pa nam je v družbi urednice Alenke Slekovec opisoval, kako je odnašalo njega ob pisanju zanimive knjige. Zdaj že teče čaj, se mu je zapisalo v moj izvod knjige, v kateri se bere o zelenem čaju, vse bolj popularnem zemeljskem črnem puerthu, vedno pomirjajočem rooibosu in skrivnostni kombuči (kombuča trikrat na dan odžene zdravnika stran). "Kaj pa naši čaji,....?" sem hotel vprašati o naših travnih mešanicah in bil v hipu strokovno podučen. 'To so zelišča, rožce. Poparki bi bilo pravilno!" poduči Dario Cortese upajoč na boljše čajne čase pri nas. In zatem smo še o mehki vodi, ki je ob pravilni pripravi predpogoj za kakovosten napitek. Knjiga, ki se jo bere tudi v postelji. Dobra energija, v katero je spletel veliko znanja Dario Cortese. Tako kot v njegovi Sadje in zelenjava, moč naravne hrane. vrtimo globus Nsuboljši igralec je De Niro Ruvanje zob slabša spomin Britanska revija Empire je za najboljšega živečega igralca na svetu razglasila Roberta De Nira. Po mnenju 10.000 bralcev omenjene revije, ki so sodelovali v anketi, si je Robert De Niro laskavi naziv zaslužil zaradi odlično odigranih vlog v filmih Taksist in Boter. Na drugo mesto se je uvrstil Al Pacino, na tretje pa Jack Nicholson. Med prvih deset so se uvrstili še Paul Newman, Marlon Brando - ki je bil v času ankete še živ, Anthony Hopkins, Morgan Freeman, Dustin Hoffman in Clint Eastwood, deSfeto mesto pa je pripadlo najboljši ženski igralki Sigourney Weaver. Perilo Renee Zellweger potuje po pošti 35-letna igralka Renee Zellweger ne prenese, da po njenem spodnjem perilu brskajo letališki varnostniki, zato perilo iz države v državo pošilja po pošti. Zvezdnica filmske uspešnice Dnevnik Bridget Jones je potožila, da zaradi slave varnostniki pogosto za pregled izločijo prav njo, zato poleg spodnjega perilo z zasebno pošto pošilja tudi druge osebne predmete. Zellwegerjeva si bo po drugem delu Dnevnika Bridget Jones: Na robu pameti privoščila nekaj mesecev počitka, saj želi več časa preživeti s prijatelji. Renee se je ,že znebila odvečnih 10 kilogramov, ki jih je zahtevala vloga debelušne Bridget Jones, a hkrati obžaluje, da nima več bujnega oprsja, saj je moške zelo privlačilo. Švedski znanstveniki so odkrili, da zobozdravnik z ruvanjem zob hkrati izruva tudi delček spomina. Novo odkritje znanstvenikov z univerze Umea na severu Švedske tako postavlja pod vprašaj ruvanje problematičnih zob, saj so le-ti pomembno povezani s človeškim spominom. V raziskavi so priraerjali spomin ljudi s protezami in tistimi, ki so ohranili lastne zobe, ter ugotovili, da imajo ljudje brez zob bistveno slabši spomin. Po besedah zobozdravnika Jana Bergdahla lahko tovrstne raziskave v prihodnje bistveno spremenijo metode zdravljenja zob starejših oseb, nadaljnje raziskave pa bodo pokazale, kakšen vpliv ima ruvanje samo enega zoba oziroma koliko zob lahko nekdo izgubi, da to začne vplivati na njegov spomin. Cigareta brez dima švicarsko podjetje je izumilo umetno cigareto, ki ne onesnažuje okolja. Cigarete NicStic ne prižgemo, zato se ne kadi. Polnjena je z mešanico nikotina in aromatičnih dodatkov in ima v podoben učinek kot običajna cigareta. Škatlice NicStica bodo začeli prodajati naslednje leto, stale bodo toliko kot običajen zavojček cigaret. Tako bodo na svoj račun prišli kadilci, ki bodo lahko kadili v lokalih in javnih prostorih, kjer je kajenje sicer prepovedano. Pravi, da bo pisal tudi o rdečem vinu. Vina Slovenije pa je nova monografija dr. Julija Nemaniča in prof. dr. Janeza Bogataja, v založbi Rokus, ki je izšla pred dnevi. Pravzaprav na trinajsti rojstni dan založbe Rokus Roka Kvaternika in ob svečanem odprtju novih poslovnih prostorov. Knjiga Vina Slovenije se bohoti v trdi vezavi s 386 vinarji, od teh kar 127 podrobno predstavljenih in 177 izbranih z oceno. Prav ocene dr. Nemaniča že "razslojujejo" in burijo klimo, še posebej med vinarji. Moje mnenje je kritično zadržano. Za poznavalce samo detajl: Bianco Breg 2000 Jožka Gravnerja Boštjan Žekš in Rok Kvaternik ima prav tako 4 točke kot renski rizling Ptujske kleti,... Rok Kvaternik se je poigraval s številom trinajst in se spominjal svoje prve "katrce", s katero je odvihral na sodišče registrirat podjetje. Slavnostni govornik, akademik dr. Boštjan Žekš, predsednik SAZU, se prav tako z veseljem spominja trinajstice. Torek trinajsti je bil akademikov poročni dan in kot nam je nasmejan povedal, ga žena še gleda. Odprtju poslovnih prostorov in novi knjigi založbe sta dr. Žekš in poslovnež Kvaternik nazdravila s kozarcem rujnega v čaši Janus arhitekta Borisa Po-drecce. S časo Janus, iz katere smo pili ta večer, in ličnim Mont Blancom je dr. Janez Bogataj, etnolog in profesor etnologije na 'Tilo faxu", soavtor knjige, zapisal, da "Gorenjski glas pije vino na glas", haha. Razpoloženemu Lili Mistral in Janez Bogataj kot že dolgo ne, mu je dr. Bogataju, ki ve veliko o kulturi in življenju Slovencev, "pod prste" gledala Lili Mistral, direktorica Darila Rokus, in se že veselila nove predstavitve kozarca Pentagram oblikovalca Oskarja Kogoja, o katerem več prihodnjič. Knjiga je narejena, kot mora biti. Tiskarski del so izjemno opravili v Gorenjskem tisku, kjer v sodelovanju z oblikovalcem vinske biblije Žaretom Ke-rinom že nastaja "luxuzna" iz- % Marko Vončina, Lota Gasser, Ana Slevec in Boštjan Gasser daja knjige, odeta v plutast ovitek. Rokusov poslovno promocijski večer so pozdravili tudi Rudi Zaman, direktor založbe Didakta, vodja domače prodaje v Gorenjskem tisku Rudi Stei-zer ter komercialist Bogdan Perhavec - Bobi, pred leti nogometaš Živil Nakla, zdaj izjemno "hud" rekreativni tenisač. Poslovno sodelovanje z založbo je privabilo tudi Boštjana Gasserja, lastnika jezikovne šole Jan iz Kranja. Družno, z Ja-nusom v rokah, so se veselili večera, BoŠtjanova sestra Lota Gasser, "tršica" iz osnovne šole Spodnja Šiška, njen spremljevalec Marko Vončina z Inštituta za metalne konstrukcije ter BoŠtjanova najdražja, Ana Slevec, z ministrstva za obrambo, sektor za mednarodno sodelovanje. Veseli družbi so bile Prešernove Čokoladne fige zelo okusne. Ta hip so velik trend. In lahko bi bila tudi European Cookery - monografija evropske kuhinje, pa je pri nas še niso r^u so pritegnili tudi Franca Cadeža, zasebnega mesarja z Visokega pri Kranju. Dr. Bogataj zagovarja idejo, da bi se mo- Franc Čadež rali bolj ponosno predstavljati tudi s kranjsko klobaso in ne s pršuti, ki so bolj znani v Španiji in Italiji. NaŠa kranjska klobasa se razlikuje in bi lahko bila slasten dodatek inovativni ponudbi. Vesna Čarman, Janez Bogataj in Vanja Damjanič Rudi Zaman, Rudi Stelzer in Bogdan Perhavec uspeli prevesti. Napaka! Velika evropska kuharica, ki združuje tradicionalne in inovativne kuhinje vseh 25 držav Evropske unije, je septembra izŠla v Den Haagu na Nizozemskem, na 385 straneh, v nakladi 100.000 izvodov. Lepa knjiga. V njej nastopa - se z inovativnim jedilnikom predstavlja gorenjska "zvezda" kuhinje Vesna Čarman iz gostišča Pri Danilu v ReteČah. Spet ni šlo brez Janeza Bogataja, ki je k sodelovanju povabil še Vaiyo Dan^anič iz gostilne Pri Kuklju v Velikih Laščah, ki je pripravila tipični tradicionalni meni. Z izvrstno pehtranovo potico, ki je bila okras na sliki ob predstavitvi knjige na Obrtni zbornici. Škoda, ker si za ta dogodek niso omislili gostišča in ne "nepreluftano" sejno sobo. Vesna Carman je Evropi predstavila marinirano zelje in "pek-Ijan" jezik, proseno kašo s Špar-glji v sirovi skodeli, pečeno morsko lastovko s koprivnimi rezanci, Škampi in gamberi, zaključila pa s sladkim trisom, v katerem je prekmurska gibanica. Slastno. Predvsem pa izjemna predstavitev naše kulinarike. K sodelova- Še skrivnost. Čarmanova Vesna je že "skovala" kranjsko, ješpre-nov rižek, črno trobento in slast začimb. Enostavno, pa vendar kuharski izziv. Medtem ko so kuharico Vanjo denarno podprli, seveda v korist promocije, se Vesna s tem ne more pohvaliti. Navkljub temu je Jože Kotnik, predsednik gostinsko turistične sekcije pri OZ, gostinec in hotelir iz Kranjske Gore, včasih tudi župan, zadovolj en nazdravil Vesnini boljši polovici Dušanu Carmanu - Čuretu, ki ob sinu Gašperju skrbi za vinsko ponudbo družinske gostilnice. Da bi le slišali, kako Jožeta Kotnika jezi Jože Kotnik in Dušan Čarman problem Planice. Hm. O knjigi še v Zgodbi na straneh Gorenjskega glasa. Ja, v Ameriki so zmagali "tar-deči", pri nas pa skoraj vsi. r petek, 5. novembra 2004 RAZVEDRILO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN štiri tačke Ana Bester Parson Rüssel terier Skozi čas se je standard Russell terierjev zelo spreminjal, tako da sta iz ene pasme nastali dve, ki se razlikujeta le po velikosti -manjši Jack in večji Parson Russell terier. dem, ki ljubijo akcijo in dolge sprehode. Ker so neustrašni in vztrajni, so odlični lovski psi. Prav tako so lahko imenitni hišni ljubljenčki, saj so majhni, igrivi, živahni, silno ljubeznivi in ustrežljivi. Vedeti pa morate, da od vas zahtevajo določeno mero Gospod Miroslav Štruklec iz Domžal, ki je eden redkih vzrediteljev te pasme pri nas, pravi, da je to pasmo v 18. stoletju vzgojil angleški župnik in kinolog John Rüssel, z namenom dobiti odličnega lovskega psa. S svojo bogato dediščino genov so danes to bistri, hitri, ubogljivi in nadvse simpatični psički, ki so tudi izjemno delavni. Russell terierji so tudi zelo zvesti in bistri, polni življenja in hiperaktivni, tako da ne zdržijo pri miru niti trenutka. Zelo so primerni kot družabniki energičnim lju- pozornosti. če jim boste nudili topel, ljubezni poln dom, bodo najboljši in najbolj zvesti psi, kar si jih lahko zamislile. Pri njihovi vzgoji morate biti sicer odločni in vztrajni, vendar pa ne grobi ali živčni. Miroslav Štruklec je to pasmo spoznal že leta 73, ko je dobil psičko Piko in samčka Ar-turja. Pika, ki je bila prva psička te pasme pri nas, je bila z njim kar 18 let. Potem je nekaj časa živel v tujini, zdaj, koje v pokoju, pa seje spet vrnil k svoji stari ljubezni -psičkom pasme Parson Rüssel terier. Trenutno mu družbo delata dve psički. Lady in Ajka, ki ju je pripeljal iz Belgije, od znane vzrediteljice Susan Pride. Upa, da bosta njegovi psički s svojimi potomci poskrbeli, da se bo rod te pasme ohranjal naprej tudi pri nas. In njegova želja se že uresničuje, saj ima psička Lady trenutno štiri čudovite mladičke, stare devet tednov (na fotografiji). Za več informacij pa se lahko obrnete na gospoda Miroslava po telefonu 040 /523-851. HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 Tanja Dolinšek s. p. Trboje 33, Kranj, 252,10 SIT/m in L ^^ d) i. Oven (21.3.-21.4.) Sprva se boste zaradi nekih izjav jezili, a na koncu vas bodo ravno te besede pripeljale do zelo dobre rešitve. Cilj, ki ste si ga že pred nedavnim zastavili, boste dosegli s pomočjo tretje osebe. Drugače pa se poste počutili času primerno, žalost se vas bo držala kar nekaj dni. Bik (22.4. -20.5.) Večino tedna se boste zadrževali v različnih družbah in večkrat se boste morali zadržati in ne izraziti svojega pravega mnenja. Ker se to ne more skladati z vašim karakterjem, bo že v naprej jasno, da vam to ne bo preveč po volji. Naslednji teden bo bolje. Dvojčka (21.5.-21.6.) Čustveno se boste počutili osamljeno in razdvojeno. Pričakovali boste več, kot boste sicer dobili in boste zopet malce razočarani. Čeprav se marsičesa zavedate, vas take, v bistvu malenkostne stvari, še vedno precej iztirijo. Rak (22.6. -22.7.) Nekdo iz bližnje okolice vas bo pohvalil, vam pa bo to tako dvignilo samozavest, da boste cel teden dobre volje. Poslovno boste imeli veliko novih izzivov, a ne bo se vam težko odločiti. Nikar vsega bremena ne naložite na svoj hrbet, pa bo veliko lažje. Lev (23.7.-23.8.) Ker se dobro zavedate, kaj hočete in pričakujete, vam določena oseba ne bo povzročala slabe volje in glavobola. Že takoj na začetku boste dali jasno vedeti, da se z vami ne gre igrati. Sobota bo vaš dober dan. Devica (24.8.-23.9.) Sama ljubezen vam bo prinesla veliko sprememb in na trenutke ne boste vedeli, kaj pravzaprav hočete. Kar se tiče nasvetov, se boste zanašali na tiste, ki so vam doslej ponavadi stali ob strani. Konec tedna boste presenečeni zaradi nekega povabila. Tehtnica (24.9.-23.10.) Nabralo se vam bo kar nekaj stvari, ki jih boste morali urediti in dokončati. Če ne boste pazili, je rezultat lahko drugačen, kot ga pričakujete. Odločali se boste o investiciji, a je bolje, če počakate do meseca novembra. Škorpijon (24.10.-22.11.) Že takoj na začetku tedna boste začeli uresničevati svoje cilje in nadoknadili boste vse, kar vam je v prejšnjem tednu spolzelo iz rok. Pri denarju se vam obetajo pozitivne spremembe. In polni energije boste začeli delati načrte za prihodnost. Strelec (23.11.-21.12.) Tudi v tem tednu vam bodo šli posli kot po maslu. Projekt, ki ga imate v mislih, boste sprožili prej, kot si mislite, saj vas bodo poslovni sodelavci presenetili z zelo dobro novico. V svojem navdušenju in notranjem miru se ne boste pustili motiti. Kozorog (22.12.-20.1.) Zaradi nepazljivosti se vam zna zgoditi, da se vam ne bo izšlo tako, kot si boste sami zamislili. Same težave lahko nastanejo zaradi nerazumevanja določenih besed in hitrega tempa. Raje premislite trikrat kot nobenkrat. Vodnar (21.1.- 19.2.) Tokrat se boste v ljubezni dobro pripravili in ob vsakem novem koraku boste točno vedeli, kaj morate narediti. Sedaj je gotovo pravi čas, da prevzamete odgovornost in da se imate obenem tudi lepo. Ribi (20.2.-20.3.) Pojavile se vam bodo manjše zdravstvene težave, ki jih boste uspešno odpravili že v nekaj dneh. Konca tedna, od katerega veliko pričakujete, zato ne boste imeli pokvarjenega. Še bolj kot ponavadi bodite previdni pri izjavah in obljubah. TANJA ODGOVARJA NA VAJ^A VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA' UUBO DOMA Sivega tigrastega mačka, ki so ga pripeljali na eno od gorenjskih klinik, so našli v okolici Kranja. Ker je izjemno prijazen in negovan, domnevajo, da se je izgubil, zato zanj iščejo njegovega lastnika. Več informacij o njem je mogoče najti pri začasni skrbnici na telefonski številki 041/223 251. V primeru, da lastnika ne bodo našli, pa bi bili veseli tudi novega doma zanj. M. R. TANJA ODGOVARJA "Rožica" Končno sem se odločila, da vam pišem. Ne verjamem i' usodo, kajti mislim, da si življenje krojimo sami. Pa vseeno me zanima vaše mnenje. Večkrat sem prebrala tvoje pismo in ni mi jasno, kako lahko tako fejst punca, kot si ti, razmišlja tako negativno. Že zaradi samega dejstva, da ne verjameš v usodo, bi morala kaj narediti sama. A ti ne narediš nič in čakaš. Kaj čakaš, koga? Ni pomembno, ali verjamemo ali ne, toda sama usoda ne more razpolagati z življenjem, če mi sami niČ ne prispevamo. Pred tabo je veliko, veliko sprememb. To ne pomeni slabih, veš. če vprašaš mene, si zaslužiš najboljšega fanta na svetu in to gotovo ni ta, ki ga omenjaš v pismu. Poklicna pot, ki te čaka, je uspešna in nikar že vnaprej ne pričakuj samih padcev. Psihičnih težav se dobro zavedaš, zato tudi takoj začni iskati rešitve, vsi odgovori pa so v tebi, to veš. Tvoji starši se ne bodo spremenili. Oba sta že postala otopela in sreče, tudi če jo imata, nista sposobna videti. Ti pa si tista, ki boš vse stare vzorce spremenila. Prihodnost, ki je pred tabo, je lepa, pa če verjameš ali ne. Izkoristi vsak trenutek, kot bi bil zadnji, in imej se rada. "Poletje 2004" Lep pozdrav. Zanime me služba, odpravnina in denar. Kaj pa hčerki in njuna šola? Upam, da bo ta rubrika še dolgo obstajala. Zaradi službe ste imeli kar nekaj grenkih izkušenj v preteklosti, a nikar naj vam to ne vzame upanja na boljše. Ste se kdaj vprašali, če bi začeli s svojo potjo v poslovnosti. Če še ne, se boste kmalu, prej, kot si mislite. V roku polleta se vam bo po čudnem razpletu dogodkov ponudila zelo dobra priložnost s strani neke malo starejše osebe. Dobili boste večji denar, ki je gotovo povezan z odpravnino, ki jo pričakujete. Na poti do samega cilja se bodo pojavile manjše težave, kijih boste uspešno premagali. Obe hčerki se bosta Še šolali. Starejši se odpira služba, a s šolanjem še ne bo prenehala, saj jo zanima še nekaj, v čemer si želi uspeti. Še naprej jim bodite tako v oporo in nimate se nečesa bati. Lepo se imejte! "29.11" Kot vsakogar tudi mene zanima prihodnost. Hvala za prijaznost. Pozabili ste pripisati šifro, zato upam, da se boste vseeno prepoznali. V tem letu so se vam najbrž že pokazale določene smernice, ravno sedaj pa stojite na križišču svojega življenja. Sprememb, ki so pred vami, se že počasi zavedate in ravno zato vas bo vedno bolj strah. Strah tega, kaj če niste pripravljeni, po drugi strani pa zavest, da si zaslužite le najboljše. Prišli boste v nov krog ljudi, ki bodo na vas zelo pozitivno vplivali. Z zdravjem posebnih težav ne bo, glede otrok pa boste Še prijetno presenečeni. Mi smo šoferji oziroma vozniki, pa čeprav je usoda tista, ki krmari. Srečno! "Romantična" Zanima me ljubezen. Kaj čuti določen oseba do mene? Hvala. Veš kaj, upam si trditi, da si se ti sama odloČila, da hočeš več, zato si se tej ljubezni odrekla. Kaj čuti do tebe? Ja, ima te rad, ne zna pa prevzeti odgovornosti in ti nuditi tistega, kar potrebuješ. Čeprav je do konca leta samo še dva meseca, se ti ravno v tem obdobju odpira nova ljubezen in ta ljubezen bo tista prava. Romantična pa kar ostani in bodi še naprej čustveno odprta, saj to ni vedno slaba lastnost, kot mislijo nekateri. NiČ ne vidim, da bi imela res prekomerno težo, a tam do štiri kilograme boš stoodstotno izgubila, če boš res hotela. Lepo se imej. Na Gorenjskem pred 100 leti Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 29. oktobra do 5, novembra 1904 Podelitev cesarskega odlikovanja ^kofja Loka, 30. oktober 1904 Poročali smo že o cesarjevih podelitvah odlikovanj zaslužnim državnim tajnikom. Lahko smo ponosni, daje enega izmed njih dobil tudi naš rojak hišni posestnik in trgovec g. Ivan Kajba za vzorno opravljanje službe mestnega tajnika, ki jo je opravljal kar 32 let. Pretečeno nedeljo pa je pripel c. kj". okrajni glavar gospod Alfonz Pire gospodu Kajbi od Njega Veličanstva mu podeljeni srebrni zaslužni križec s krono. Na povabilo županstva so se v okrašeni mestni dvorani zbrali v polnem Številu mestni svetniki, ugledni meščani in zastopniki raznih uradov in šole. Gospod okrajni glavar je v daljšem govoru omenjal trudoljubno delovanje slavljenČevo ter sklenil svoj govor s trikratnim slava klicem na presvetlega cesarja. Nato je pripel križec slavljencu, ki se je ginjen zahvalil za podeljeno mu odlikovanje. Tudi gospod mestni župan, gospod Niko Lenček, je poudarjal vestno delo slavljenca v dolgi dobi 32 let. Povedal je, da odlikovanje ne zadene le g. Kajbo, pač pa celo občino, ker je prav podelitev zaslužnega križca občinskemu tajniku dokaz, da se v občini vestno in modro deluje. Odlikovancu je zaželel še mnogo let doživeti v svojem poslu, nakar so mu tudi ostali navzoči srčno čestitali. S tem je bila slovesnost končana. Novi blejski hoteli Bled^ 2, november 1904 Novi hotel gradi v Zaki gospod župan in hotelir Jakob Peternel. Hotel bo moderno zgrajen in opremljen z vsakovrstnim komfortom. Nekdaj tako tiha in mirna dolinica Zake se torej bliža nemirni, toda za prebivalce najbrž srečni bodočnosti. Rdeče sveže jagode ^kofj a Loka, 5. november 1904 Rdeče sveže jagode so ob vseh svetih gotovo redka prikazen. Min-uh teden pa je prinesla neka stara nabiralka rož gospej Heleni Hof-mar šopek najlepših gozdnih jagod. Nabrala jih je menda nekje pod Lubnikom. Spet nov dokaz, daje narava povsem nepredvidljiva. Svet pred sto leti Petletni deček rešil življenje London - V Londonu sta bila petletni James Neidl in njegov dveletni bratec sama doma v hiši, ki je začela goreti. James je bežal po stopnišču na prosto po pomoč. Med potjo seje spomnil na svojega bratca, ki je še spal v postelji. Urno se je povrnil po stopnicah nazaj v stanovanje, ki je bilo tako polno ognja in dima, daje komaj dihal. Prebil se je skozi ogenj do spalnice, pograbil bratca in ga srečno prinesel na prosto. Samomor duhovnika in njegove ljubice Duha - V Duhi, vasi na nekem dalmatinskem otoku, je zahajal vaški župnik Nikola Raspica k mladi kmetici Dahnatinki Zihilič, katere možje na delu v Ameriki. Kmetica, kije imela že dva zakonska otroka, je bila z župnikom v blagoslovljenem stanju. To je preko prijateljev izvedel njen mož v Ameriki ter je pisal ženi, da prihaja domov uredit zadevo. Ko je župnik izvedel za prihajajočo nevarnost, se je močno ustrašil inje pregovoril ubogo ženo, da sta se skupaj zastrupila v gozdu. VIR: Goreiyec in Slovenski narod (November 1904) Divna Leveč je doma iz Starega trga pri Ložu. Stara je 23 let in visoka 171 centimetrov. Ker ji je veliko do lepe postave, obiskuje fitnes centre. Rada nastopa na modnih revijah in računa na uspeh v svetu mode. Janez Pipan • 'KJV GORENJSKI GLAS • 14. STRAN SPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 5. novembra 2004 Vabila, prireditve Državno prvenstvo športnih plezalcev v Tržiču - Športno plezalni odsek Tržič bo jutri in v nedeljo organizator državnega prvenstva v športnem plezanju in hkrati pokala Tržiča. Tekmovanje bo potekalo v dvorani tržiških olimpijcev. Jutrišnje kvalifikacije članov se bodo začele ob 11. uri, ob 18. uri pa bodo finalna tekmovanja, V nedeljo bodo na vrsti še tekmovalci in tekmovalke v mlajših kategorijah, prvo tekmovanje pa bo ob 9. uri. V.S. Kvalifikacye vaterpolskega pokalnega tekmova[\ja - S kvalifikacijskimi tekmami se začenja letošnje pokalno tekmovanje v vaterpolu. Nosilca skupina sta Triglav in Branik. Triglavani se bodo v domaČem bazenu danes, vj)etek, ob 20.30 pomerili z ekipo Kokre, jutri pa bodo gostovali v Zusterni pri Kopru. Ekipa Kokre bt) v nedeljo ob 18. uri v kranjskem bazenu gostila ekipo Kopra. J. M. Šahovska Članska liga zahodne skupine - V organizaciji Šahovske zveze Slovenije, odbora lige in ŠD Gorenjka Lesce bo na Bledu, v hotelu Krim, od danes do nedelje ter od 11. do 14. novembra potekala prva članska liga zahodne skupine. Med desetimi ekipami bodo Gorenjsko zastopale ekipe: ŠD Jesenice, ŠD Gorenjka Lesce in ŠS Tomo Zupan Kranj. Ogled je brezplačen, zato vabljeni ljubitelji kialjevske igre. O.O. Rokometni spored - V 1. A moški ligi Telekom je ekipa Terma že vnaprej odigrala tekmo VIL kroga, v 1. A ženski ligi Telekom pa bo ekipa Loka kave KSI v nedeljo ob 18. uri v dvorani na Podnu gostila ekipo Celeie Žalec. VLB ligi za moške ekipa Cerkelj jutri gostuje pri pekai ni Grosuplje, ekipa Chia Kranj pa pri Sevnici. VLB ligi za ženske ekipa Loke jutri ob 16.30 gosti Novo mesto, ekipa Planine Save Kranj pa je prosta. V II. državni ligi za moŠke - zahod se bosta v gorenjskem obračunu jutri ob 17.30 pomerili ekipi domače Radovljice in Alplesa Železnikov, ekipa Dupelj pa bo že danes gostila moštvo Krima. V.S. Odbojkarski spored - Vse tri gorenjske moške prvoligaške ekipe v tem krogu gostujejo - Autocommerce v Slovenski Bistrici, Calcit Kamnik v Kanalu, Termo Lubnik pa bo v Ljubljani igral šele v sre- ^ Y v do. V 2. DOL se bo Telemach Žirovnica ob 19. uri v OS Žirovnica pomeril s Kekoopremo, Astec Triglav pa se bo v ŠD Planina v Kranju ob 18. uri pomeril z letos presenetljivo dobro Brezovico. Ženska ekipa Mladih Jesenice se bo ob 19. uri v OŠ T. Čufar na Jesenicah pomerila z drugo ekipo Ljubljane. Medtem ko sta obe gorenjski ekipi v 3. DOL prosti, pa pri ženskah vse nastopajo na Gorenjskem. Derbi bo zagotovo v Kamniku, kjer se bosta ob 18. uri pomerila dru-gouvrščeni Broline Kamnik in vodilni ŽOK Partizan Sk. Loka. Sicer pa doma igrajo še Pizzeria Morena : Magro MZG Grosuplje (OŠ Žirovnica ob 17. uri), Bohinj : Črnomelj (OS B. Bistrica ob 17. uri) in Bled : HIT Nova Gorica II (OŠ Bled ob 17. uri). B.M. Košarkarski spored - V L A SKL za moške bo ekipa Triglava jutri gostovala pri Kraškem zidarju, v L B SKL pa bo ekipa Loka kave gostovala pri Banexu. V II. SKL - zahod se bosta jutri ob 19. uri v športni dvorani v Šenčuiju pomerili ekipi domačega Šenčurja in Jesenic, ekipa Radovljice pa bo gostovala pri Tolminu. V III. SKL -center bo ekipa Žirov jutri v domači dvorani gostila moštvo Lastovke, v telovadnici OŠ Preska Medvode pa se bosta jutri ob 17.30 pomerili moštvi Tinexa Medvod in Gorenje vasi. Ekipa Krvavca je prosta, ekipa Kranjske Gore jutri gostuje pri Podbočju, ekipa Mavrice Kamnik pa pri DNG Ljubljana. V 1. ženski SKL ekipa Odeje jutri gostuje pri ekipi Konjic v Slovenskih Konjicah, v 2. SKL za ženske pa se bosta v Domžalah jutri ob 18. uri pomerili ekipi Domžal in Šentvida. Ekipa Triglava bo gostila Črnomelj (ni prijave), ekipa Jesenic pa bo gostovala pri Pomurju Skiny. V.S. Nogometni spored - V L ligi Si.mobil Vodafone bo ekipa Domžal jutri gostovala pri HIT Gorici, v 2. SNL pa ekipa Supernove Triglava jutri odhaja na gostovanje v Krško. V 3. SNL - zahod sta danes na sporedu dve tekmi. Ekipa Šenčurja bo ob 19. uri gostila Jadran dekane, hkrati pa se bosta pomerili ekipi Avtodebevca Dob in Kalcerja Vodoterm. Vse preostale tekme, razen tekme Avtoplus Korte - Kolpa, ki bo na sporedu v nedeljo, bodo na sporedu jutri, v soboto, ob 14. uri. Pari so: Slovan - Brda, Zarica - Portorož Piran, Radio Krka - Adria in Bilje - Jesenice. Minuli konec tedna so zadnji jesenski krog že odigrali nogometaši v 2. gorenjski ligi, ta konec tedna pa ga bodo že nogometaši v 1. gorenjski ligi. Pari jutrišnjih tekem, ki se začnejo ob 14. uri, so: Lesce - Bohinj, Velesovo - Železniki, Bled - Visoko, Sava - Alpina, Britof - Polet. V.S. SAH Jaka Škrlep prvi zmagovalec Krai\j - Minulo soboto je ŠS Tomo Zupan organizirala prvi turnir Gorenjske kadetske lige 2004/2005. Turnirja se je udeležilo 40 igralk in igralcev. Po izenačenih bojih je skupno zmago slavil Jaka Škrlep (SS Tomo Zupan Kranj), pred Alenom Hasanagičem (ŠD Jesenice). Med kadetinjami je boj za zmago potekal med Snežano Radič (Jesenice) in Anjo Dolenc (ŠS Tomo Zupan Kranj.) Uspešnejša je bila Snežana. 0.0. VILA BLOKA ZLATO POLJE Izgradnja: marec 2005 Stanovanja v izmeri od 32,66 do 115,51 m^ Cene za stanovanja s shrambo in parkirnim mestom od 15.862.841,81 do 44.862.703,64 SIT* * DDV vključen v ceni, cene v SIT preračunane po STBS na dan 12.10.2004. Prodaja: Metropola d.o.o., Ljubljana, Levstikova 6, Kranj, TeL: 04/236 23 40 Investitor M&D FINTOURS d.o.o., Krivec 5, Ljubljana Rokometaši Terma so v vnaprej odigrani prvenstveni tekmi ugnali ekipo Sviša in navdušili domače navijače, ki se že veselijo jutrišnje prve evropske rokometne tekme v dvorani na Podnu. Škofj a Loka - Zaradi nastopov v evropslcih pokalih so rokometaši večino prvenstvenih srečanj 7. kroga lige Telekom odigrali že med tednom. Tudi edini gorenjski moŠki prvoligaš, ekipa škofjeloškega Terma, se je z ekipo Sviša srečal že v sredo. Kljub malce slabšemu začetku, ko so po prvem delu tekme vodili za skjomna dva gola razlike (15:13), so v nadaljevanju z nekaj odličnimi akcijami (in zanesljivo roko razpoloženih strelcev na čelu z Mihom Keše-tom) prevzeli pobudo, si priigrali odločilno prednost in na koncu zanesljivo slavili s 33:27. Prvenstvena zmaga pa je loškim rokometašem, poleg novih potrebnih točk, prinesla tudi mirnejše pričakovanje prvega evropskega nastopa, ko se bodo jutri, v soboto, prvič pomerili v EHF pokalu. "Današnja tekma je bila pač ena izmed tistih, ki smo jo morali zmagati. Tudi ekipa Sviša je prišla k nam po potrebno zmago in zato smo imeli, vsaj v nekaj trenutkih, nekaj težav. Na tekmo smo se sicer dobro pripravili, čeprav vsega nismo odigrali tako, kot bi morali in tako z igro nisem povsem zadovoljen. V napadu smo namreč zgrešili kar nekaj stoodstotnih priložnosti. Vseeno fantom čestitam za zmago, s katero zagotovo z boljšimi občutki pričakujemo prvi evropski nastop. V zadnjih dveh dneh se bomo skušali čim bolje pripraviti na ekipo Metalurga, o kateri smo zadnje dni sicer do- S požrtvovalno igro in zmago na sredini tekmi rokometaši Terma (na sliki Bojan Dolinar) pričakujejo svoj prvi evropski nastop, ko se bodo jutri v domači dvorani pomerili z ekipo Metalurga. bili nekaj potrebnih podatkov. Čeprav natančnejših o njihovi igri nimamo," je po sredini tekmi povedal trener Terma Borut Rebič. Tudi med rokometaši je po zadnji tekmi in zmagi zavladalo dobro vzdušje: "Na današnji tekmi smo dokazali, da s požrtvovalno igro lahko dobro odigramo v obrambi, pa tudi v napadu nam lahko igra steče, kot je treba. Seveda je zmaga lepa popotnica za sobotni krst v evropskih pokalih, čeprav nasprotnikov ne po- znamo najbolje. Ne vem, koliko oni poznajo nas, mislim pa, da bo obramba tista, ki bo odločilna. če bomo dobro igrali v obrambi, bo gotovo stekel tudi napad. Je pa evropski nastop za našo generacijo loških rokome-tašev velik izziv in upamo, da nas bodo ob prvem nastopu številno pospremili tako naši zvesti kot občasni navijači. Polna dvorana nam bo zagotovo spodbuda in skušali bomo narediti vse, da bodo navijači iz nje odšli zadovoljni," pred jutrišnjim nasto- pom v EHF pokalu pravi kapetan domaČega moštva Boštjan Frelih. V Škofji Loki moštvo skopskega Metalurga pričakujejo že danes, poleg igralcev pa so Makedonci najavili tudi številno spremstvo, od vodstva kluba do zdravnikov in novinarjev. Jutrišnja tekma v dvorani na Podnu se bo začela ob 20. uri, povratno tekmo pa bodo Ločani čez teden dni odigrali v Skopju. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki HOKEJ ŠPORTNO PLEZANJE Še neporaženi Jeseničani v Zagreb Jesenice - V "hitrem" tempu hokejisti igrajo tekme v inter ligi. V torek So odigrali že osmi krog, jeseniški navijači pa so iz dvorane v Podmežakli znova odŠli nasmejani. Moštvo Acroni Jesenic je namreč v derbiju kroga gostilo najboljše madžarsko moštvo, ekipo Albe Volana FE Vite, na koncu pa slavilo prepričljivo s 4:1 (0:1, 1:0, 3:0). Madžari so sicer povedli, v drugem delu tekme pa je izenačil Tomi Hafner. Odpor borbenih gostov so nato v zadnji tretjini štrli Aleš Kranjc, Peter Rožič in kot zadnji še Tomi Hafner. V Tivoliju pa je bil v torek slovenski obračun med ekipama ZM Olimpije in Slavijo M Optimo, po podaljšku in nato kazenskih strelih pa so se zmage veselili Založani, ki so slavili s 3:4 (0:1, 1:1, 2:1, 0:0, 0:1). Tekma med ekipama DAC-a in MedvešČakom se je končala z rezultatom 4:2 (0:0, 2:1, 2:1) za DAC. Tako na lestvici inter lige Še vedno vodi ekipa Acroni Jesenic, ki ima iz osmih tekem 24 točk, ekipa Albe Volna Fe Vite je v devetih tekmah zbrala 15 točk, ekipa ZM Olimpije 13 točk, sledijo pa DAC Invitel (9 točk), Slavija (8 točk) in Medveščak (6 točk). Danes bo ekipa Acroni Jesenic gostovala pri Medve^čaku v Zagrebu, ZM Olimpija ob 18. uri gostila DAC, Slavija pa odhaja na gostovanje k Albi Volan. V tekmah državnega prvenstva je v torek ekipa Hit Casinoja Kranjska Gora s 6:3 (2:1, 3:1, 1:1) izgubila proti Mariboru, ekipa Triglava pa je s 6:4 (0:1, 5:1, 1:2) premagala ekipo HS Olimpije. V sredo je ekipa Slavije M Optime s 7:4 (3:1, 0:2, 4:1) premagala HS Olimpijo. Edina tekma državnega prvenstva ta konec tedna bo jutri med ZM Olimpijo in Mariborom v Tivoliju. Vilma Stanovnik IMartina Čufar ponovno odlično druga Valence - To soboto se je v Franciji končala sedma letošnja tekma za svetovni pokal v Športnem plezanju. Martina Čufar je osvojila odlično drugo mesto in ponovila rezultat iz Španske Marbelle. Druga naša finalistka Natalija Gros pa je pristala na šestem mestu. Zmagala je Muriel Sarkany in si verjetno nekoliko pozdravila rane izpred tedna dni, ko se prvič po celem desetletju sploh ni uvrstila med najboljše. Pri moških smo imeli samo enega predstavnika. Klemen Bečan se je sicer uvrstil v polfinale, žal pa mu veČ kot 19. mesto ni uspelo iztržiti. Zmagal je domačin Chabot, ki se tako počasi in vztrajno približuje trenutno vodečemu v svetovnem pokalu, Čehu Mrazku. Pred nami sta sedaj še dve tekmi. Najprej češki Brno, potem pa 20. novembra finale pri nas v Kranju. Kot kaže bo zelo napeto glede skupnih uvrstitev vse do konca in lahko pričakujemo Še ogorčen boj. Rezultati Valence: Ženske: 1. M. Sarkany (BEL), 2. M. Čufar (SLO) in C. Ciavaldini (FRA), 6. N. Gros, 12. M. Vidmar, 13. L. Franko, 19. K. Vidmar (vse SLO). Moški: 1. A. Chabot (FRA), 2. C. Bindhamer (GER), 3. T. Mrazek (CZE), 19. K. Bečan (SLO). T.Č. KOLESARSTVO ALPSKO SMUČANJE Februarja jubilejni poicai Loka v Skofja Loka - Smučarski klub Alpetour bo v dneh od 11. do 13. februarja 2005 pripravil tradicionalno tekmovanje za pokal Loka. Zato so se pred kratkim na prvi seji zbrali člani organizacijskega odbora 30. pokala Loka. Že na prvi seji so se razveselili pisma predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije - združenja športnih zvez Janeza Kocijančiča, ki je prevzel častno predsedovanje jubilejnemu pokalu Loka. "Čeprav je vedno težje najti sponzorje in pokrovitelje tekmovanj, nam je tudi letos uspelo, da smo dovolj zgodaj pridobili glavnega sponzorja, to je Slovenijales s Hyundai Avtotradom, prav tako pa so našo prireditev podprli tudi nekateri manjši sponzorji in pokrovitelji, s katerimi tradicionalno dobro sodelujemo," jej)ouda-ril predsednik organizacijskega odbora pokala Loka Janez Ster. Prireditev se bo tudi letos začela s tradicionalno slovesnostjo v petek, 11. februarja, zvečer, nato pa se bodo mladi smučarji na Starem vrhu pomerili v slalomu in veleslalomu. V.S. Savski kolesarji še bolj konkurenčni Kra^j - V kolesarskem klubu Sava so imeli letos prvič registrirano profesionalno moštvo TT3, na lestvici UCI pa so med moštvi te tretje skupine zasedli 38. mesto. Tudi za sezono 2005 že imajo sestavljeno ekipo, registrirani bodo kot "kontinental team". Mirni in preudarni športni direktor Miran Kavaš bo imel v ekipi 12 kolesarjev. Iz letošnje zasedbe TT3 bodo ostali Uroš Šilar, Rok Jerše, Vlado Kerkez, Boštjan Rezman, Boris Premužič. Iz mladinskih vrst Save prihajajo Kristjan Koren, Gašper Svab in Tomi Jerše. Iz mladinske vrste Bleda bo v Kranj prestopil državni prvak v vzponu in reprezentant Marko Hlebai\ja. Veliki okrepitvi pa bosta v novi sezoni izkušena veterana Valter Bonča in 33-letni avstrijski hribolazec Hans Peter Obwaller. Opazil je, da smo resna ekipa. Obwaller pa je tako ime v avstrijskem kolesarstvu, da smo po njegovi zaslugi že dobili sponzorja za kolesarsko opremo in morda še kaj. Mogoče prihaja k nam še eden od avstrijskih kolesarjev," KavaŠ komentira zelo opazno avstrijsko okrepitev. Obwaller je zaradi konfiguracije vedno v ospredju zanimanja na dirki Po Avstriji (lani tretji, predlani drugi, koje dobil kraljevsko kitzbuehlsko etapo). Upam, da bomo sedaj še bolj konkurenčni," se nadeja Kavaš. Letošnja ekip^ je bila znana po tem, da so bili vedno v ospredju, le zmagovali so bolj malo. M.M. i I petek, 5. novembra 2004 KRONIKA / Helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS »15. STRAN Številne prometne ovire na gorenjskih cestah Cestarji 9 se »» Trenutno je promet izmeničen v obeh gorenjskih mejnih predorih, številne zapore so tudi na drugih cestah Kranj - Vzdrzevalci cest voznikom nikoli ne ustrezejo; če ceste Širijo ali popravljajo poleti, se jezyo, češ pa ravno sredi najhujše turistične sezone; če se dela lotijo spomladi ali jeseni ali celo pozimi, kar je sicer redko, spet padajo kritike: pa ravno zdaj, ko ... Prav ni tudi, če se ga sploh ne lot^o: same luknje ... Skratka, kadarkoli se na katerikoli cesti pojavijo stroji z ljudmi v oranžnih oblačilih, motijo usta^ene prometne tokove, ki so zaradi vse gostejšega prometa praviloma že tako upočasnjeni, z možmi v oranžnem pa kajpak še bo^. Pa vendarle brez i\jih ne gre. Trenutno je promet moten na Številnih odsekih cest po Gorenjskem, kar od voznikov zahteva še dodatno mero pazljivosti in strpnosti. Tako sta polovično zaprla oba predora na mejnih prehodih, po katerih spuščajo promet izmenično enosmerno. V predoru Karavanke bodo nehali delati predvidoma 10. decembra, na Ljubelju 30. novembra. Na cesti iz Kianjske Gore na Vršič bodo zaradi obnove občasne enourne zapore trajale do 20. decembra, in sicer od ponedeljka do petka med sedmo uro zjutraj in peto popoldne. Povsem pa je prepovedan promet za tovorna vozila in avtobuse. Zaradi podrtega podpornega zidu je polovična zapora na cesti Bled-Soteska pri Bohinjski Beli in na cesti Trebija-Sovodenj. Polovične zapore so zaradi gradbenih del tudi na več odsekih ceste od Preddvora skozi dolino Kokre proti Zgornjemu Jezerskemu, nekatere bodo trajale kar do srede junija prihodnje leto. Zaradi poseda-nja ceste in porušene brežine je promet izmenjaje enosmeren na cesti Podrošt-Železniki, zaradi usadov pod cestama pa tudi cesti Podrošt-Sorica in Zali Log-Davča. Cesta Bled-Pokljuka bo na odseku med Krnico ifi Mrzlim studencem zaradi obnove zaprta za ves promet do 20. novembra, obvoz rf^ s,. t^irC--'-- -.f Gradnja pločnika na Visokem ovira promet, bo pa zato že kmalu varnejši za pešce. Foto: Tina Doki je urejen prek Bitenj in Pokljuke. Do 20. junija naslednje leto bo zaradi obnove polovična zapora tudi na cesti Škofja Loka-2elezniki Loki. pri Skofji Zaradi gradnje pločnikov sta po naših podatkih trenutno del- no zaprti dve cesti, in sicer Škofja Loka-Jeprca v Retečah in Kranj-Preddvor na Visokem. Helena Jelovčan S pokopališča na prednostno cesto Zgornje Bitnje - 78-letni kranjski voznik osebnega avtomobila je v ponedeljek, 1. novembra, nekaj pred sedmo uro zjutraj pripeljal po lokalni cesti od pokopališča v Zgornjih Bit-njah do križišča z regionalno cesto Kranj-Škofja Loka. Ne da bi počakal, je zavil na prednostno cesto in zaprl pot 42-let-nemu Kranjčanu, ki je z oseb- ^ v nim avtom vozil od Zabnice proti Kranju. Taje silovito trčil v levi bok avtomobila starejšega voznika. V nesreči se je 78-letni voznik hudo ranil, njegovi sopotnici, stari 73 in 70 let, pa lažje. H. J. Ponarejen bankovec Kraixj - V torek so v Krekovi banki med štetjem dnevnih vplačil opazili ponarejen bankovec za 1000 tolarjev s serijsko številko BE988629. Neznanec ga je spravil v obtok v eni od tr-govm v Škof j i Loki. V Novi ljubljanski banki pa so istega dne odkrili ponarejen bankovec za 5000 tolarjev, serijske številke AD731169. Bankovec je bil vnovčen v gostinskem lokalu na območju Kamnika. Policija napoveduje dodatne ukrepe za umirjanje hitrosti Nad prehitre in pijane Zaradi posledic prometnih nesreč je letos do 2. novembra v Sloveniji umrlo 240 ljudi, 36 več kot lani v enakem času. Krai^ - Manj ugodna kot lani je tudi prometno varnostna slika na Goreiyskem. Na gorei\jskih cestah je letos umrlo devetnajst ljudi, lani štirinajst. Glede na to, da so pred nami bistveno slabše zimske vremenske in vozne razmere, razen tega pa še niz 'Veselih" praznikov, bo statistika konec leta gotovo še boU črna. A vrnimo se k slovenski statistiki. V sektorju prometne policije uprave uniformirane policije generalne policijske uprave so izračunali, daje letos promet, razen večjega števila mrtvih prinesel tudi dvanajst odstotkov več prometnih nesreč, v katerih so se udeleženci ranili, in štiri odstotke več prometnih nesreč z gmotno škodo. Neprilagojena in prevelika hitrost sta Še vedno najpogostejša vzroka prometnih nesreč. Ugotovitev prometniki dokazujejo s številkami; zaradi hitrosti je na slovenskih cestah umrlo 91 ljudi ali 26 odstotkov več kot lani v 4 enakem Času, 407 ljudi pa je bilo hudo in 3725 lažje ranjenih. Policija je v skladu z letnim načrtom dela opravila številne poostrene nadzore hitrosti tako na državnem kot regionalnih in lokalnih ravneh. Samo zaradi hitrosti so letos kaznovali 215.688 voznikov. Spomladi, ko so se pokazali prvi znaki poslabšanja varnosti, so se policisti odločili še za dodatne aktivnosti. Na žalost so se jeseni njihovi rezultati spet začeli izgubljati, kar še posebej velja za hitrost. Za november so zato v sektorju prometne policije spet pripravili dodatne aktivnosti za umirjanje hitrosti. Ne gre zgolj za nadzor nad spoštovanjem omejitev, pač pa tudi za kombinacijo nadzora hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola. Policija bo ta mesec vsem voznikom, za katere bo ugotovila, da so v naselju prekoračili hi- trost za več kot deset kilometrov oziroma zunaj naselja za več kot dvajset kilometrov na uro, odredila preizkus alkoholiziranosti. Posebno pozornost bo namenila še večkratnim kršiteljem, uporabi varnostnih pasov na vseh avtomobilskih sedežih, prepovedanemu telefoniranju med vožnjo, z videonadzornim sistemom provida pa bo nadzirala promet tudi na vzporednih, manj obremenjenih cestah, ter v naseljih, kjer so hitrosti najbolj problematične. Podoben nadzor, usmerjen zlasti v psihofizične -sposobnosti voznikov, policija napoveduje tudi za "veseli" december. Helena Jelovčan Za milijon tolarjev cigaret Krai^j - V noči s ponedeljka na torek je nekdo vlomil v Delov kiosk v Poštni ulici. Iz njega je pobral za približno milijon tolarjev cigaret različnih znamk. Med sredo in četrtkom ponoči pa je neznanec razbil steklo na kiosku na C. 1. maja. Iz kioska je odnesel za okrog 50.000 tolarjev cigaret in denarja. Denar in prstana Kraixj - Med 30. oktobrom in 1. novembrom je neznanec vlomil v eno od stanovanj v ulici Tončka Dežmana na Planini. Natančno ga je pregledal; iz predalov omare v sobi je ukradel 400 evrov, mobilni telefon in dva zlata prstana. Lastnika je oškodoval za okrog 150.000 tolarjev. Orodje pod nadstreškom v Škofja Loka - Izpod nadstreška pri stanovanjski hiši, kjer je imel lastnik spravljeno različno orodje, je neznani nepridiprav konec minulega tedna ukradel za približno 115.000 tolarjev vredno električno orodje. H. J. ■v Audi Service "Napadel" igralni avtomat škofja Loka - Na dan mrtvih, ko je bil gostinski lokal v Puštalu zaprt, je popoldne oziroma zvečer vanj nekdo vlomil. Polotil se je igralnega avtomata, ga na silo odprl in iz njega pobral okroglih sto tisočakov. Diplome tretji generaciji študentov višje policijske šole Tacen - Na policijski akademiji v Tacnu so prejšnji petek podelili diplome tridesetim študentom in eni Študentki višje policijske šole. Z diplomo so si diplomanti pridobili višjo strokovno izobrazbo, strokovni naziv višji policist in poklic policijski inšpektor. Med diplomanti je bil kot edini Gorenjec tudi Vojko Rupnik, vodja enote voznikov službenih psov v sektorju uniformirane policije Policijske uprave Kranj (na sliki). H. J., foto: Nuša Tavčar Kave mu ni uspelo odnesti Jesenice - Neznanec je 1. novembra zjutraj prišel v trgovino na Koroški Beli. S police je vzel polkilogramski zavitek kave in ga skril pod oblačila, kar pa ni ušlo budnemu očesu prodajalke. Za njena opozorila, naj ukradeno vrne, se ni menil, nasprotno, odkorakal je proti izhodu iz trgovine. Pred vrata sta se postavili dve prodajalki, da bi mu preprečili odhod, med prerivanjem je možak eno od njiju z dežnikom mahnil po roki in nogi ter odbrzel ven. Med "dvobojem" mu je kava padla na tla, tako da se je izmuznil praznih rok. Kondenzatorja s trgovine Golnik - Z Mercatorjeve trgovine na Golniku je neznanec ukradel dva kondenzatorja, ki sta bila pritrjena z vijaki. Vredna sta približno 600.000 tolarjev. Tat v šolski jedilnici y Žirovnica - Neznanec, ki je skozi odprto okno prišel v osnovno šolo v Žirovnici, je iz jedilnice odnesel kar zajeten zvočnik, vreden okrog pol milijona tolarjev. H. J. Obsojen na devet let in deset mesecev zapora Kranj - Senat okrožnega sodišča v Kranju je prejšnji petek, 29. oktobra, obsodil E. B. in mu izrekel enotno kazen devet let in deset mesecev zapora. Za dve kaznivi dejanji spolnega napada na otroka mu je sodišče prisodilo za vsako po štiri leta zapora, za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe pa dve leti zapora. Sodba še ni pravnomočna. H. J. Ne čakajte na prvi sneg! - ->» ^ ' * t ^ 'i, -.i* »i. \ - imiii: Že pri temperaturi /"C je zavorna pot z zimskimi pnevmatikami na suhem cestiftču do 10% krajšal Povpra&ajte po ugodni ponudbi: • zimskih pnevmatik Bridgestone. Dunlop, Goodyear. Yokohama, MicheÜn, Sava in drugih, • ■ originalnih jeklenih platišč, aluminijastih platišč, snežnih verig. hranjenja letnih pnevmatik na servisu. Zimska akcija Br^laČen zimski pregled vozila ob menjavi pnevmatik i ' Bm^ pregled vozila poteka po tovarniškem koofrolniku. Rezervirajte si termin! Akcija traja do 30.12.2004. Poobtaičeni prodajalec in serviser Avtohtša Vrtač, d. o. o. Kranj Delavska ceste 4 4000 KRANJ tel.: 04 270 02 19, faks: 04 270 02 22 www.avtohtssvrt8c.si GORENJSKI GUS • 16. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Petek, 5. novembra 2004 kamenčki odložiš težave Olga Tonejec z Jezerskega je lani prehodila vseh osemsto kilometrov romarske poti Santiago de Compostella v Španiji. Športnici od mladih nog Santiago ni bil zgolj pohodniški, pač pa tudi duhovni izziv. Kako se človek odloči za romarsko poty kot je Santiago de Compostella, ga pri tem vodijo športni^ duhovni ali kaki drugi nagibi? "Ko sem pred štirimi leti prestala operacijo na hrbtenici in poleni okrevala v toplicah, so mi prijatelji prigovarjali: ne odnehaj, ne smili se sama sebi, delaj, delaj ... Že prej sem se veliko ukvarjala s športom, po operaciji pa sem se sploh odločila, da ne bom obstala, da bom migala in se ne vdala. Takrat meje neka prijateljica povabila na predavanje o tej romarski poti, ki me je docela prepričalo, da moram iti po njej. Gre po eni strani za samodokazovanje. Več let sem že brez službe, v takih razmerah se ti lahko zelo omaje samozavest in dokazati želiš sebi in drugim, da nekaj zmo-reš. Med to potjo imaš ves mesec čas, da greš sam vase, da marsikatere stvari razčistiš. Nisem zelo verna, vendar sem se na poti udeleževala vsakodnevnih maš in tudi, ko sem srečevala druge romarje, je to name delovalo blagodejno. Ne gre samo za šport in samodokazovanje, pač pa tudi za obračun s svojimi težavami, razčiščevanje s samim seboj, za poglabljanje vase. Ko sem se vrnila, sem bila sama s seboj pomirjena, duhovno obogatena in prepričana, da sem s poti tudi drugim prinesla nekaj pozitivnega. Prav bi bilo, da bi vsake toliko spet Šla na to pot, » morda ne vseh osemsto kilometrov, morda le sto, delček poti, morda le za nekaj dni, da imaš na poti priložnost razmisliti in Olga Tonejec s svojimi spomini na Camino. ješ različne ljudi, vsakdo pride romat z neko težavo, z nekim namenom, s prošnjami za zdravje in srečo. O tem smo se romarji na poti veliko pogovarjali." Tonejčevi ste prava popotni-ška družina, obhodili ste lep del sveta, toda romarska potj ki se vleče mesec dni, je najbrž posebna popotna izkušnja? "Leta 1996 sva šla z možem prvič na večje potovanje, in sicer v Južno Ameriko, kamor sva šla z jezersko alpinistično odpravo. Bila svo tudi na Kamčat- Olga Tonejec se s športom ukvarja od mladosti, ko je v Preddvoru še igrala rokomet. Danes je navdušena tekačica. Letos se je udeležila Slovenskega alpskega maratona, tekla pa je tudi v trojkah na maratonu Preddvor - Železna Kapla. Na ljubljanskem maratonu je letos ni bilo, pač pa je tam 21 kilometrov pretekla leta 2000, tik pred operacijo hrbtenice. Na domačem Jezerskem je veliko * lepih poti za tek, kjer si nabira kondicijo. Ob takem načinu življenja se lahko Izuriš tudi za 800 kilometrov dolgo romarsko pot. se srečati sam s seboj. Mnogi so mi rekli, pa zakaj ti je treba iti tako daleč,, med tuje ljudi, v Španijo. Pojdi denimo z Jezerskega v Portorož, kjer tudi hodiš več dni in si sam s seboj. Vendar ta evropska romarska pot očitno resnično združuje veliko pozitivne energije. Ko sem predtem brala knjige, kjer je pisalo, da poteka pod Rimsko cesto, se mi je to sicer zdelo malce za lase privlečeno, toda ko jo prehodiš, začenjaš verjeti. Na poti sreču- ki, mož in sin tudi na Japonskem. Leto dni po operaciji hrbtenice sem šla na trekin^ v Himalajo, lani pa romat v Španijo. Res gre za posebno izkušnjo. Začela sva jo skupaj z možem, v Saint Jean Pierre de Port v Franciji, pod Pireneji, do koder sva šla z avtom. Nato sva šla prek Pirenejev in bila skupaj tri dni na začetku poti, nato pa sem šla sama naprej z denarjem, potnim listom in približno osem kilogramov težkim nahrbtnikom, v njem pa minimalna prtljaga, ki le med potjo ne sme bremeniti. Po nekaj dneh ti namreč začne vsak odvečen kilogram prtljage presedati. Sama nisem imela na poti nobenih težav, nobenega žulja, tudi hrbet me ni bolel, čeprav sem se tega bala glede na pretekle hude težave s hrbtenico. Toda od trenutka, ko sem si oprtala nahrbtnik, se to ni zgodilo, menda moraš res samega sebe prepričati, češ hrbet me ne boli, usojeno mi je prehoditi to pot." Kako je torej potekalo to osemsto kilometrov in mesec dni trajajoče romanje? "Začelo se je torej na francoski strani Pirenjev, kjer-najprej dobiš knjižico, v kateri je mnogo praznih mest za žige, ki jih zbiraš po poti. Ko imaš to knjižico na koncu poti polno, si rečeš: zdaj sem pa džek. Med potjo prenočuješ v zavetiščih, ki so zelo gosto posejana, tako da imaš dovolj možnosti za prenočevanje. Zavetišča so običajno ob cerkvah, za prenočevanje pa daš bodisi prostovoljni prispevek bodisi minimalno nočnino, ki znaša največ 3 evre. V bližini lahko tudi ješ, postrežejo ti z meniji za romarje, kjer za 7 do 8 evrov lahko dobiš kar dobro večerjo. Cenovno takšna pot ni prehud zalogaj, če si seveda po romarsko skromen in ne iščeš drugih prenočitev. Včasih, če prideš v zavetišče prepozno in v njem ni več prostora, si moraš najti posteljo drugje, v hotelu ali zasebni sobi, tam pa je seveda dražje, z možem sva v enem plačala 25 evrov. če SI res pravi romar, si zadovoljen s tistim, kar ti ponujajo ta zavetišča. Prenočišče, kjer si lahko tudi opereš oblačila, si odpočiješ in nabereš moči za nadaljevanje poti, malo hrane in vode, je vse, kar ti je potrebno na romanju. Ob poli so tudi ves čas vodnjaki, kjer si določiš vodo, povsod piše, ali je voda pitna ali ne. Potrebuješ morda le Še kalcijeve ali magnezijeve tablete, da jih daš v vodo in tako nadomestiš izgubljene minerale." Kakšne fizične in psihične priprave zahteva tako dolga pot? "Pomembneje od telesnih so psihične priprave. Greš vendarle za ves mesec dni od doma, hodiš popolnoma sam, po tuji deželi, nikogar ne poznaš. Na poti sem se srečevala z ljudmi iz vse-ga sveta. Nove Zelandije, Avstralije, Kanade, mnogih evropskih držav, le Slovenca ves mesec nisem srečala niti enega. Takšna srečanja so dragocena, so tudi dober trening za tuje jezike. Angleščino in nemščino sem kar dobro utrdila, naučila pa sem se tudi nekaj osnovnih besed španščine, tako da te ravno ne prodajo. Domačini so bili izredno topli, prijazni, neverjetno lepo so nas sprejeli. Pri domačinih odtehta to; da si romar, drugačen odnos imajo do njih kot do drugih turistov. Tudi romarji smo bili med seboj vedno lepo uglašeni, ne pomnim nesoglasij. Resda hodimo vsak zase, smo se pa občasno srečevali, na poti dohajali, se vsakič drug drugega razveselili, ^i zaupali. Pripovedovali smo si, zakaj je kdo na tej poti. Najbolj mi je ostal v spominu dogodek, povezan z nekim starejšim zelo bolnim gospodom. V bližini zavetišča, kjer smo prenočevali, stoji hrib s križem na vrhu, kamor romarji odnesejo kamenčke, ki jih prinesejo od doma, in jih tam odvr-žejo. Z njimi simbolno odvržejo tudi težave, ki so jih prinesli s seboj. Gospod, ki je prehodil 150 kilometrov inje videl, da ne more več naprej, me je prosil, naj namesto njega odvržem kamenčke ... Še vedno mi pridejo solze v oči, ko se spomnim tega dogodka. V življenju se nabere toliko težav, da bi moral s seboj odnesti poln nahrbtnik kamenčkov in jih potem na poti odvreči. Tudi jaz sem prinesla kamenčke s seboj. Kakih tristo metrov pred deželnim kamnom na Jezerskem sem se šele spomnila, da jih moram imeti s seboj in tam sem jih nabrala." Koliko kilometrov dnevno ste % prehodili romarji? "Pod 20 kilometrov na dan nisem šla nikoli, nekajkrat sem Šla tudi Čez 40, v povprečju pa med 30 in 35 kilometri. Vsako jutro sem šla iz zavetišča, ko seje začelo daniti. Do desete, enajste ure sem hodila, nato pa se v Španiji začenja siesta. Takrat vse počiva, vasi in mesta so kot opustela, oknice zaprte, celo psom se ne ljubi lajati. Tudi romarji smo se organizirali tako, da smo med 11. in 15. uro počivali. Nato smo se spet odpravili naprej do zavetišča (refugo), kjer smo se ustavili, oprali, obesili perilo, nato pa šli na lov na večerjo. Prvič mi je bilo hudo nerodno, ko sem naročila meni in so mi zraven prinesli tudi liter vina. To namreč pripada romarjem in nič čudnega se jim ne zdi, meni pa je bilo hudo neprijetno, češ ženska sama z litrom vina." Kateri del poti je bil najteži, kateri najlepši? "Najtežji je del poti čez Pire-neje, kjer se kar precej dvigneš, čez prelaz je osem ur hoje, vmes pa nimaš kje spati, tako da je pametno iti na pot zjutraj, da te ne prehiti noČ. Meni pa je bil še manj prijeten kos poti okoli Leona, kjer je 160 kilometrov čiste ravnine, ki se ne neha in ne neha. Ni dreves, ni sence, kar je psihično kar obremenjujoče. Hodiš in hodiš, misleč, da si prehodil 27 kilometrov, v resnici pa jih komaj sedem. Sicer pa sem videla veliko lepih mest, Pamplono, Leon ... V Leonu sem tudi zašla. Po romarski poti te vodijo rumene puščice, ki kažejo Jakobovo pot. V mestih pa so namesto tega zlate Školjke, vdelane v tlak. V Leonu sem si tako zavzeto ogledovala to lepo mesto, da sem izgubila orientacijo, gledala sem povsod drugje, le po tleh ne in tako sem se izgubila." Kaj pomeni povsem sam iti po tako dolgi poti, daleč od domačih, ki so nam običajno v oporo ? "To me je veliko bolj skrbelo, preden sem šla na pot in dokler sva bila skupaj z možem. Ko pa sem na poti ostala sama, sem vedela, da se sedaj lahko zanesem le sama nase, nimam kaj stokati in jamrati, pač pa sem si dopovedala, da zmorem. Ni me bilo denimo strah, ali bom prišla do zavetišča. Šla sem za drugimi romarji, se ravnala po njih, od njih sem na primer tudi izvedela, da ni smiselno hoditi v najhujši vročini, naj med siesto počivam in varčujem z močmi. Romarska pot do Santiaga de Compostello v Španiji, imenovana tudi Camino, velja za steber, okoli katerega se je v srednjem veku povezovala in združevala vsa Evropa. Tja so romali iz številnih evropskih mest. Romarska pot v Španiji poteka od Roncesvallesa, Pamplone, Puente le Reine, Burgusa, Leona, Palas de Reya do Santiaga, skozi številne pokrajine od Navare do Galicije. Po mesecu dni pa si že čisto vpeljan in tudi že komaj čakaš, da bi bilo konec. Ko prideš v Compostello, kjer se romarji v cerkvi svetega Jakoba zberejo k skupni maši, si navdušen, da si dosegel cilj, da si razčistil sam s seboj tisto, kar si želel. Potem pa že kar potrebuješ domače in z njimi deliti izkušnje s poti. Iz Santiaga de Compostello sem se potem odpeljala še 90 kilometrov naprej do Finistere, ki ga obiskovalci imenujejo konec sveta. Tam so na robu ob moiju romarji odvrgli ali sežgali svoja oblačila. Sedaj tega iz ekoloških razlogov ne počnejo več. Na tistem mestu so oblikovali poseben simbol v obliki čevlja, kjer lahko sežgeš kak kos oblačila. Ko pogledaš po morju, ne vidiŠ nobenega otočka in res imaš občutek, da je konec sveta. Pozneje sem šla z vlakom do Barcelone, kjer sta me (ravno na moj rojstni dan) pričakala mož in sin, da smo se z avtom skupaj odpravili domov." Bi to duhovno-pohodno izkušnjo še kdaj ponovili? "Vleče me, a je mnogo odvisno od službe, ki jo že nekaj Časa aktivno iščem. Najbrž pa ne bi več prehodila vse poti, za poglobitev vase in duhovno očiščenje je dovolj morda že sto kilometrov. Zelo všeč sta mi bila prvi in zadnji del poti, izpustila pa bi ravninski del." Danica Zavrl Žlebir Piše MIha Naglic - Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž Žirovski moto y Že nekajkrat sem se kot urednik različnih publikacij znašel pred nalogo, da jim na začetek postavim kratko izraženo programsko misel, ki povzema nekaj značilno žirovskega. Z drugimi besedami: iskal sem žirovski moto. 'Šlo mije seveda zato, da takšne misli poiščem pri avtorjih, katerih ime nekaj pomeni ne le v Žireh, temveč v slovenski javnosti nasploh. In res se jih je naŠlo kar nekaj. Že zadnjič sem omenil, kako je davnega leta 1858 Ziri obiskal dr. Janez Bleiweis in po vrnitvi v deželno glavno mesto za Kmetijske in rokodelske novice napisal članek z naslovom Iz Ljubljane do Žirov. V njem je nekaj zelo zanimivih opažanj. "Da je žirovska dolina tako obširna, ravna in pa prijazna, nisem mislil, dokler je nisem vidil; škoda le, da je na več mestih močirna. Močimost ta ga bi se dala popolnoma popraviti in premoženje Zirovčanov bi se dalo za tavžente pomnožiti, ako bi Sovri, ki se po kačje vije po celi dolini, se napravila ravna in dosti globoka struga; ako bi se Račova tudi uravnala in mnogim drugim manjšim vodam naredil dostojen tok. Početje to ni tako strašno, da bi se ne dalo z združeno pomočjo pridnih Zirovčanov sčasoma dognati v prid celi okolici. Če bi se pa to storilo in po tem ubranile povod-nji, in kadar se bojo odtod napravile pripravne ceste do železnice v Logatec in pa v Vipavo, bi obogatela Žirovska dolina neznano. Hvalili so nam duhovni gospodje tukajšnje ljudi, da so bistre glave in za uk pripravne, da so pridni in bogljivi -vidi se to tudi očitno na lepo obdelanem polji celo po hribih, lepi živini. Čednih hišah ..." To, kar je naročal oČe naroda, se je zgodilo šele stoletje po-zneje, pa ne toliko zaradi kmetijstva, bolj zaradi gradnje novih zasebnih in javnih poslopij. Največjim žirovskim vodam se je naredil kar "dostojen tok", ceste, ki vodijo odtod do železnice in avtocestnega križa, pa še vedno niso času primerne in za sodobno rabo dovolj "pripravne". Profesorica Darina Konc je leta 1952 napisala, skladatelj Anton Jobst pa uglasbil Žirovsko himno. Tudi ta je nekakšen moto. "Oj mi smo pa tam v ^ na Zirovskem doma. / v prelepi dolin'ci na koncu sveta. / Smo skriti med hribi, pa to nič ne de, / po v celem nas svetu poznajo ljudje. // Pri nas na Zirov- skem navada je ta, / da glavico brihtno Žirovec ima! / In vedno pripravne pa pridne roke / in zraven še dobro, veselo srce. // Če hočete varno po svetu hodit, / vsaj enkrat na našo plat morate prit, / da boste kupili si gojzaijev par, / Žirov pozabili ne boste nikdar." Sliši se lepo, vendar se čuti, da je iz nekih drugih časov. Slovenski pisatelj Leopold Suhodolčan se je v Žireh rodil in tu preživel le prva otroška leta. Njegova mati je bila Žirovka, oče pa je prišel v ta kraj službovat kot "financar" na takratno državno mejo. Koje bil službeno prestavljen z rapalske na avstrijsko mejo, je seveda z njim odšla tudi družina. Pisatelj se je pozneje v različnih delih spominjal svojih žirovskih let. V črtici Prvi škornji (Mornar na kolesu, 1973) je med drugim zapisal: "Najdalj v mladost mi sega vesel spomin. Čeprav sem pozneje doživljal tudi žalostne trenutke, je bil prav ta veseli dogodek kot svetla špranja, ki je zmerom nekje odprta. In tako se danes bolj natanko spominjam veselih kot ža- Dr. Janez Bleiwels, oče naroda, je eta 1858 obiskal tudi Žiri lostnih dogodkov. Rodil sem v v se v Zireh, in taki so Zirovci: skozi življenje gredo s tihim zadržanim nasmehom." v Po materi je Zirovka znamenita rojakinja Spomenka Hribar, znana po svojih prizadevanjih za narodno spravo in postavitev spomenika zamolčanim žrtvam vojne in revolucije. Tudi ona je v svojem dramskem delu Ubiti očeta (1983) ohranila nekaj lepih in izrazitih spominov na kraj svoje mladosti. Nekje zapiše: "... tedaj je od nekod priplavala svetla podoba: bele bele hišice, položene v žirovsko kotlino - kakor v maternico sveta - in nad njimi modro modro nebo; in tedaj sem se pomirila, strah pred prihodnostjo in grenke misli, ki se z mano zbude vsako jutro, so izginile. Mila podoba domačega kraja me vedno spremlja, podoba svetega kraja mojega otroštva. Kako ne bi človek vse življenje ljubil kraja svojih prvih spominov? Kako ne bi hrepenel po prvi domačnosti, ki si jo začutil?" i petek, 5. novembra 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN , napovedoval ustvari a dobiček Ko je aprila letos predsednica uprave Peka Marta Gorjup Brejc spregovorila za Gorenjski glas, je dejala, da v Peku za letos pričakujejo 90 milijonov tolarjev izgube. Kakor pa kaže. bodo poslovno leto zaključili celo z dobičkom. Tržič - "Skušamo biti realisti, pri planiraiyu pa celo pesimisti. Za letoSiye poslovanje ocenjujemo, da ne bo pozitivno, saj pričakujemo 90 milijonov izgube," je aprila v intervjuju za Gorenjski glas dejala Marta Gorjup Brejc, predsednica uprave tržiškega Peka. Da so bile lyene besede zares pesimistične, dokazujejo rezultati v prvih devetih mesecih, v katerih je Peko prodal 460 tisoč parov obutve in ustvaril prihodke v višini 3,1 milijarde tolarjev. Čeprav ti prihodki predstav^ajo zgoy 64 odstotkov lanskih celoletnih prihodkov, so v Tržiču že ustvarili 55 milüonov tolarjev dobička, medtem ko so lani pridelali 26 milyonov tolarjev dobička, a še to zaradi prodaje odvečnih nepremičnin. V tekočem poslovanju so sicer lani zabeležili okoli 200 milijonov izgube. Trenutno zdravje tržiškega proizvajalca obutve se kaže tudi v višini vseh obveznosti (poslovnih in finančnih), ki so konec septembra znašale manj kot milijardo tolarjev, kar bi Peko lahko s prihodki od prodaje po-lačal v manj kot Štirih mesecih, le leta 2000 so vse Pekove obveznosti znašale 3,6 milijarde tolarjev. Pozitivni trend je še toliko bolj spodbuden, ker se je Peku v zadnjem obdobju občutno zmanjšala proizvodnja obutve tujih blagovnih znamk Samsonite in Afis, ki selita proizvodnjo na trge s cenejšo delovno silo. Prav zaradi tega je Peko letos na novo organiziral lastno agentsko mrežo za prodajo obutve v nemško govorečih deželah, ki je že letos uspela pridobiti prva naročila za obutev blagovne znamke Peko. "S tem se povečuje delež prodaje z lastno blagovno zijamko, ki letos znaša že 88 odstotkov, še leta 2000 pa je znašal le 44 odstotkov," razlaga Gorjupova. Padca prodaje zaradi zmanjšanja proizvodnje obutve tujih blagovnih znamk zaenkrat ne more nadomestiti letošnje 35-odstot-no povečanje prodaje obutve v lastni maloprodajni mreži na Hrvaškem, BiH in Srbiji. Precej višje carinske dajatve v Makedoniji za slovensko blago po vstopu Slovenije v Evropsko unijo za nameček znižujejo konkurenčnost in onemogočajo povečevanje prodaje na tem tržišču, pravi Marta Gorjup Brejc. "Dobri rezultati poslovanja Pekovih hčerinskih podjetij na tržiščih bivše Jugoslavije potrju- Marta Gorjup Brejc jejo pravilnost odločitve širjenja lastne maloprodajne mreže, ki sedaj obsega 126 trgovin. Po desetletnem premoru je Peko v zadnjih dveh letih ponovno postavil tudi lastno mrežo 22 trgovin v BiH in Srbiji." Po njenem mnenju na boljši rezultat poslovanja poleg stalnega zniževanja splošnih stroškov (že štiri leta zapored) vpliva tudi za 14 odstotkov povečana produktivnost v Tržiču pri izdelavi zgornjih delov obutve ter za 6 odstotkov povečana produktivnost v montaži, čeprav zaposlu- Delež prodaje lastne blagovne znamke letos v Peku znaša že 88 odstotkov. jejo 83 invalidov, ki predstavljajo petino vseh zaposlenih v proizvodnji obutve. V Tržiču se sicer izdela le še 40 odstotkov vseh potrebnih zgornjih delov, ostalo se izdeluje v državah z nižjimi stroški dela. V celotni poslovni skupini, ki zaposluje skoraj 1100 ljudi, predstavlja delež zaposlenih v trgovini 44 odstotkov (477 ljudi). Težave v Planiki, ki gre v prisilno poravnavo, da se bo rešila bremena dolgov, so znane. S problemi .pa se soočajo tudi na evropskem trgu obutve. Samo v Veliki Britaniji skoraj polovica podjetij v zadnjem letu beleži padec prodaje, vedno več jih posluje z izgubo. V Italiji je proizvodnja obutve v prvi polovici letošnjega leta padla za skoraj 5 odstotkov, v Španiji seje v prvih štirih mesecih izvoz zmanjšal količinsko za dobrih 7 odstotkov, vrednostno pa za 6 odstotkov. "Vse to kaže, da je Peko pred tremi leti v zadnjem trenutku še pravočasno začel s pravo poslovno in finančno sanacijo, ki temelji na širjenju lastne rentabilne maloprodajne mreže, uvajanju odličnosti poslovanja s stalnim izboljševanjem tako tehnoloških kot organizacijskih postopkov in zahteva od zaposlenih odgovorno in strokovno delo. Na osnovi sedaj postavljenih temeljev in stalnim in hitrim prilagajanjem na spremembe v okolju bo Peko nadaljeval tudi v prihodnje. Cilji, ki so postavljeni v Peku, so visoki, a dosegljivi, planirani poslovni rezultati pa temeljijo na upoštevanju ovir, raje pesimistično in nikakor ne optimistično. Na ta način je v Peku prisotna stalna pripravljenost na reševanje problemov in prilagajanje, zaradi česar smo veseli, ko dosežemo boljši rezultat, kot ga pesimistično planiramo. Letošnje leto bomo prav gotovo zaključili bolje, kot smo napovedovali, kar pa nas gotovo ne bo uspavalo," je prepričana predsednica uprave tržiškega Peka. Simon Šubic Dobiček narasel za 15 odstotkov Krai\j - Po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence, izpostave Kranj, so gorenjske gospodarske družbe v letu 2003 dosegle pozitiven izid tako s poslovanjem, kot tudi s financiranjem in izven rednega poslovanja. Gorenjske gospodarske družbe so tako leta 2003 ustva- rile 1.098,8 milijarde tolarjev skupnih prihodkov, čisti dobiček pa je znašal skcft-aj 49,3 milijarde tolarjev. Dobiček je ugotovilo 2.393 oziroma skoraj 66 odstotkov vseh gospodarskih družb v regiji. V primeijavi z letom 2002 se je dobiček povečal za 15,3 odstotka. Gorenjske go- spodarske družbe so lani ustvarile 5,8 milijona tolarjev neto dodane vrednosti na zaposlenega, je objavila območna gospodarska zbornica za Gorenjsko. Na Gorenjskem so sicer glede na ustvarjene prihodke prevladujoče naslednje dejavnosti: predelovalna industrija (761 podjetij oziroma dobra petina vseh družb), ki ustvari 51 odstotkov čistih prihodkov od pro- daje, sledijo trgovina (1.135 podjetij oziroma 31,2 odstotka) z 32 odstotki prihodkov od prodaje, nepremičnine, gradbeništvo in promet pa ustvarijo po štiri odstotke vseh prihodkov od prodaje na Gorenjskem. Predelovalna industrija in trgovina skupaj zaposlujeta dobrih 76 odstotkov delavcev na Gorenjskem. S.Š., foto: G.K. Prisilna poravnava z a Planiko Začasna dvočlanska uprava Planike je prejšnji teden-okrožnemu sodišču v Kranju predlagala prisilno poravnavo. Z njo želijo rešiti, kar se da. Krai\j ■ Na povpraševaiye, kaj je z napovedano prisilno poravnavo, so nam ta teden iz Planike poslali sporočilo za javnost. V lyem člana začasne uprave Borut Košir in Milivoj Samar, ki ju je pred kratkim namesto Milana Bajž^a nastavil nadzorni svet, razlagata, zakaj sta predlagala prisilno poravnavo. Planika je menda letos pridelala že več kot milijardo tolarjev izgube. Gorenjsko gospodarstvo je lani ustvarilo 49,3 milijarde tolarjev čistega ^dobička, ita 2002 pa 41,7 milijarde. V kampih vedno več tujih turistov Krai\j - Turistični kampi povprečno ustvarijo 14 odstotkov vseh nočitev v Sloveniji, predvsem po zaslugi tujih turistov, ugotavljajo na Turistični zvezi Slovenije. Po njihovih podatkih se je v prvih osmih mesecih v primeijavi z enakim lanskim obdobjem obisk kampov povečal za šest odstotkov, število nočitev pa za tri. Podatek velja za 40 kampov v zdraviliških, obmorskih, gorskih in drugih krajih, ki so bili zajeti v raziskavo in ki lahko sprejmejo skoraj 16 tisoč gostov. Za porast obiska so zaslužni tuji turisti, ki jih je bilo letos v kampih za 18 odstotkov več kot lani in so ustvarili za enajst odstotkov nočitev več. Obisk domačih gostov je bil po drugi strani za 13 odstotkov nižji, ustvarili pa so za osem odstotkov manj nočitev. Zanimivo je, da slovenski gostje prevladujejo v zdraviliških in obmorskih kampi', tuji pa v gorskih kampih. S.Š. "Nadzorni svet je zadolžil novo upravo za finančno prestrukturiranje ter iskanje strateških partnerjev, ki bodo zagotovili sveža sredstva za nov zagon, lahko tudi v spremenjeni lastniški strukturi. Pomembno vlogo pri finančnem preoblikovanju in ohranjanju delovnih mest predstavlja vključitev države z že odobrenim, a neizvedenim poroštvom. Novoimenovana dvočlanska uprava je za zaščito delovnih mest in zagotovitev enakopravnega obravnavanja upnikov pristojnemu sodišču že predlagala prisilno poravnavo. vlaganja v izobraževanje, informatizacijo, organiziranje poslovnih in delovnih procesov morajo končno najti potrditev v rezultatih poslovanja, ki jih pričakujejo zunanji deležniki," napovedujejo v Planiki. Trenutni stroški financiranja zahtevajo hitro ukrepanje v zvezi z zamenjavo dosedanjih virov, kar je glede na stanje prezadol-ženosti pogojeno z uporabo poroštva države in z dokapitaliza-cijo ter angažiranjem sredstev strateških partnerjev. Kot načrtuje nova uprava, bo pripravljeni načrt finančne reorganizacije Napisa na strehi ni, bo obstalo vsaj podjetje? Za sklicano skupščino delničarjev (v začetku novembra prihodnji teden, op.p) pa bo uprava predložila informacijo o tržnem in finančnem položaju ter načinu pokrivanja izgub. Lastnike bo pozvala k reševanju razmer tudi z dokapitalizacijo, s katero bi zagotovili kontinuiteto v proizvodnji in prodaji," obvešča nova Planikina uprava. Košir in Samar sta že pristopila k pripravi načrta finančne reorganizacije kot temelja za izglasovanje prisilne poravnave. Gre za predstavitev takšnega bodočega obsega poslovanja na proizvodnem in trgovinskem segmentu, da bodo dobavitelji in drugi poslovni partnerji pripravljeni dolgoročno prevzeti svojo vlogo pri reševanju Planike. V Kranju hkrati iščejo strateške partnerje, ki bodo z vključevanjem razvojnih, logističnih in proizvodnih zmogljivosti Planike ohranili del zaposlenosti in izrabo zmogljivosti trgovske mreže in proizvodnje. "Ohranjanje kakovosti dela, dvig produktivnosti in sorazmerno zniževanje stroškov bodo pomemben notranji element načrta finančne reorganizacije. Dosedanja, ne ravno majhna, tako predstavljal dogovor vseh zunanjih in notranjih deležnikov o preživetju in zaživetju Planike. Podjetje je danes v položaju, v katerem njeno vodstvo brez sodelovanja lastnikov, upnikov in zaposlenih ne more zagotoviti uspešnega delovanja družbe. Nova uprava meni, da so za nastale razmere med drugim "krive" Planikine finančne obveznosti in terjatve, vezane na sodelovanje države, finančno ne dovolj podprte poslovne odločitve v zadnjih dveh letih, vključno z načinom zmanjševanja viškov zaposlenih v Planiki, ter vlaganja v lastno mrežo trgovin na območju vzhodne in jugovzhodne Evrope preko svojih zmožnosti. Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič 3 KhAMI.I linhlirnn lif/thi ODPRTO: 7" - 19"" Na zalogi vedno več kot 100 vozi! Vsa vozila imajo do 24 mes. garancije TcL: (04) 201 52 40 SOBOTA: 8*" - IS"* _ ___AlpfffHjrftfmonr dd. Kranj. www.alpet0ur-rem0nt.st Lj«'''!»"^^ c. 22.4000 Kranj HYunDni "Naslednji bo Hyundai" avto MO Ny Alpska 43, Lwce, www.ivto.net/mony Tel.: 04/53 S3 BOO, 53 53 803 Pripravite na zimo • zimski avtoplaščl. snežne verige - akomulatorji BOSCH, TOPLA - antjfriz, tekočina za stekla -tepihi, strešni prtljažniki • avtodeii za vse tipe vozil Laze 18a, 4000 Kranj ČIŠČENJE CISTERN DOSTAVA KURILNEGA OUA 1 GORENJSKI GLAS • 18. STRAN FINANCE, PODJETNIŠTVO / info@g-glas.st Petek, 5. novembra 2004 \a pohištvenem sejmu nagradili razstavljavce Ljubljana - Na 15. Ljubljanskem pohištvenem sejmu, ki je svoje duri odprl v torek, so že podelili prve nagrade razstavljavcem. Ocenjevalna komisija je med razstavljenimi izdelki iskala bodisi novo. Še ne predstavljeno pohištvo, bodisi oblikovalsko najbolj izvirno, najbolj tržno prodorno ali najbolj celovito zasnovano pohištvo ter pohištvo, s katerim je mogoče najlepše in najbolj funkcionalno opremiti bivalni prostor. Združenje lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije in Ljubljanski sejem sta podelila nagrade za posebne dosežke na področju proizvodnje pohištva, ki pomeni prispevek k spodbujanju kreativnosti ter tržne prodornosti, in ki vpliva na uveljavljanje višje ravni kulture bivanja.. Prvo nagrado in skulpturo Zlata vez sta dodelila družbi KLl Logatec za kolekcijo stolov in miz List, ki jo je oblikoval Branko Uršič. Druga nagrada je pripadla družbi MEMO A.B. za laminatski stol Amol, oblikovalca Janeza Arnola, tretji enakovredni nagradi pa sta pripadli Alplesu Železniki za spalnico Balada, delo projektne skupine, in družbi Svea za kuhinjo Brina, oblikovalca Staneta Ocepka. Enakovredni priznanji je podelil tudi Ljubljanski sejem, in sicer loški Odeji za kolekcijo Infinity, oblikovalke Andreje Ceg-nar, in Sijaju Hrastnik za linijo Domo 2005, oblikovalca Roka Kuharja. Roka Kuharja je s priznanjem nagradilo tudi Društvo oblikovalcev Slovenije, za družino svetil Oko. Pohištvo domačega proizvajalca, s katerim je mogoče najlepše in najbolj funkcionalno v celoti ali delno opremiti stanovanje, je z Zlato plaketo nagradila revija Naš dom. Plaketo je prejelo podjetje Kolpa za program kopalniške opreme Kolpa San. S.Š. Dvakrat toliko kupcev kot stanovanj Ljublana - Na razpis Stanovanjskega sklada RS o javni prodaji 852 stanovanj (večina v Ljubljani, manjši del pa v Izoli) seje do razpisnega roka javilo 1.656 zainteresiranih kupcev. Ti se potegujejo za stanovanja po 1.300 evrov nas kvadratni meter (v Ljubljani) oziroma 1.250 evrov na kvadratni meter (Izola). Izbor kupcev, od katerih imajo prednost varčevalci, ki so varčevali v nacionalni stanovanjski shemi iz leta 1999 oziroma redno varčujejo v nacionalni stanovanjski shemi iz leta 1999, 2000, 2001, 2002 in 2003. Tudi ti varčevalci so še naprej rangirani po prednostni lestvici glede na datum sklenitve pogodbe o varčevanju in dobo varčevanja, kot zadnji kriterij (če bo potrebno), ki ga bodo uporabili, pa je mladost družine ali prosilca. Iz Stanovanjskega sklada so sporočili, da bodo vsi prijavljeni na razpis, o rezultatih izbora obveščeni najkasneje do 10. decembra, neizbranim kupcem pa bodo vplačano varščino vrnili do 15. decembra. S.Š. Dolga za sedem milijard evrov več od rezerv Ljublana - Kot kažejo podatki Banke Slovenije, so slovenske devizne rezerve konec julija znašale 7,26 milijarde evrov in so bile za 7,04 milijarde evrov nižje od bruto zunanjega dolga države, kije konec julija znašal 14,30 milijarde evrov. Od skupnih julijskih deviznih rezerv odpade 6,27 milijarde evrov na devizne rezerve centralne banke, preostalih 992 milijonov evrov pa na rezerve poslovnih bank. Konec julija je večino skupnega zunanjega dolga predstavljal dolgoročni dolg v višini 10,39 milijarde evrov, nato kratkoročni (2,76 milijarde evrov), obveznosti do povezanih oseb pa so predstavljale 1,15 milijarde evrov. Pri dolgoročnem dolgu je največ - 7,63 milijarde evrov t obveznosti odpadlo na posojila. Od skupnega dolga je konec julija na negarantirani zasebni dolg odpadlo 10,71 milijarde evrov, na javni in javno garantirani dolg pa 3,59 milijarde evrov. S.Š. Politične spremembe ne prinaš^o tveganj Krai\j - Največja bonitetna hiša na svetu Dun & Bradstreet v novembrskem poročilu ohranja Slovenijo trdno na prvem mestu v regiji, rating pa ohranja znak za rast. Tudi tokratno poročilo se posveča razlagi novonastale politične situacije v Sloveniji, kar je sicer običajno, saj so poročila namenjena predvsem poslovnežem, ki nameravajo poslovati s'slovenskimi družbami, Slovenije pa ne poznajo prav dobro. Poročilo ne pričakuje velikih makroekonomskih sprememb, zato ne ocenjuje, da se je tveganje pri poslovanju s slovenskimi družbami povečalo. Vse napovedi ostajajo iste, celo za pričakovan umik države iz poslovne ekonomije dopušča možnost, da bo realnost različna od pričakovanega tempa dogajanj. S.S. Menjalnice avgusta s 303 milijoni evrov prometa Ljubljana - Po podatkih Banke Slovenije so slovenske menjalnice avgusta opravile za 303 milijone evrov prometa. Prodaja je za 24,8 milijona evrov presegla nakup deviz. Promet je bil v primerjavi z enakim lanskim mesecem nižji za dobra dva odstotka, v primerjavi z letošnjim julijem pa nižji za dobrih 20 odstotkov. V prvih osmih mesecih so slovenske menjalnice ustvarile za 2,32 milijarde evrov prometa, kar je 2,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. S.Š. DomaČa in umetna obrt kako naprej Domače rokodelce moti velika konkurenca (ne)kvalltetnih cenejših izdelkov iz tujine, ki so veliko bolje predstavljeni javnosti kot pa domači izdelki. Nekateri zagovarjajo bojkot poslovnih daril, kar bi bil tudi dober preizkus rokodelske solidarnosti. Krai^j - Člani sekcije domače in umetnostne obrti (DUO) pod okri^em Območne obrtne zbornice (OOZ) Kranj so pred tednom dni na okrogli mizi razprav^ali o prihodnosti in aktualnih problemih domače in umetne obrti. Okrogle mize so se udeležili tudi strokovni gostje dr. Janez Bogataj, predsednik sekcye DUO Obrtne zbornice Slovenije Franci Kremžar ter sekretar sekcye Goran Lesničar Glavne probleme domačega rokodelstva in obrti je predstavili predsednica sekcije DUO OOZ Kranj Barba Štembergar Zupan. Povedala je, da bi bilo glede na to, da v Sloveniji obstaja 45 rokodelskih dejavnosti, potrebno organizirati boljše izobraževanje na tem področju. Sedaj obstajajo le rokodelski tečaji, ni pa šol, s katerimi bi lahko Še dodatno nadgradili tradicionalna znanja. Nadalje morajo rokodelci sami skrbeli za svojo lastno promocijo ter tudi za boljšo informiranost javnosti. Moti jih tudi velika konkurenca (ne)kvalitetnih cenejših izdelkov iz tujine, ki so veliko bolje predstavljeni javnosti kot pa domači izdelki. Nekaj pikrih pa je bilo slišati tudi na račun države, ker ne posluša domačih rokodelcev ter ne upošteva njihovih zahtev in predlogov. Zato nekateri zago- varjajo bojkot poslovnih daril, kar bi bil tudi dober preizkus rokodelske solidarnosti. Poslati pa bi morali tudi poziv na novo vlado glede davčne politike rokodelstva, ki ni urejena kot bi morala biti oz. je sploh ni. Franci Kremžar, ki se ukvarja z lončarsko dejavnostjo, je menil, da je kot prvo treba urediti rokodelski status, saj je sramota, da so rokodelci izenačeni z industrijo. Ne strinja pa se z bojkotom poslovnih daril. S tem bi udarili le sami sebe, saj brez prodaje lastnih izdelkov ne morejo preživeti. Tudi Goran Lesničar se strinja, da mora država urediti status o domači in umetnosti obrti. Povedal pa je tudi, da večje krize v rokodelstvu, kot je sedaj, še ni bilo, saj država določa take pogoje, kijih marsikdo ne more izpolniti. Posledica tega pa je, Z okrogle mize o domači obrti. da se zapira vedno več rokodelskih delavnic. Viktor Mohorič, po poklicu zlatar, je povedal, da je domača in umetna obrt v tujini najbolj cenjena dejavnost. Tudi v Sloveniji bi moralo biti tako, pri tem pa bi lahko pomagala tudi Turistična zveza Slovenije, ki bi v svoje prospekte vključevala tudi rokodelske delavnice in izdelke. "Bled, Portorož in Rogaška Slatina niso več to, kar so bili!" je izrazil svojo zaskrbljenost dr. Janez Bogataj, ki meni, da bi morali dvigniti nivo turistov. Obenem pa bi jih morali bolje informirati, npr. s tablami ob cesti, ki bi sporočale, katere rokodelske dejavnosti so v določenem kraju. Dobra ideja pa je tudi dan odprtih vrat rokodelskih delavnic. Polona Pegan, foto: Gorazd Kavčič Približali so se kupcem V Zgornjih Bitnjah pri Kranju je pred dobrim mesecem dni nove prostore odprlo podjetje Dimpex, ki prodaja lesnoobdelovalne stroje. Zgornje Biti\je - Podjetje Dimpex, ki se je letos že tretjič v zadnjih štirih letih uvrstilo na lestvico 500 slovenskih gazel, je imelo pred tem svoje prostore v Železnikih in v Šenčurju. "Sprva smo imeli prostore le v Železnikih, ki pa so bili za mnoge, predvsem pa za tujce, preveč oddayeni, zato smo kasneje del dejavnosti preselili v Šenčur. Enostavno smo se morali približati kupcem. Zanimivo, tako majhna je Slovenya, a za mnoge so nekateri kraji Še vedno preveč odda^eni,'' je pojasnil razloge za selitev Janez Čufer, ki skupaj z ženo Damjano vodi podjetje. Dimpex je drugi največji slovenski trgovec z lesnoobdelo-valnimi stroji. "Stavimo na kakovost, zato zastopamo le vrhunske znamke nemških in avstrijskih proizvajalcev," pravi Čufer, ki je na začetku delal kot zastopnik za avstrijskega trgovca v Sloveniji, kmalu pa se je osamosvojil in je postal zastopnik za avstrijski Langzauner. Od tedaj se je dejavnost že precej razširila, tako da Dimpex danes na slovenskem in nekdanjem ju- goslovanskem trgu zastopa proizvajalce, kot so Altendorf, El-kom, Holzher, Langzauner, Columbus, Panhans in Weber. "Po izobrazbi sicer nisem lesarske stroke, vendar sem v mladosti veliko delal pri mizarjih, tako da precej dobro poznam stroje, ki jih prodajamo. Med drugim se je že nekajkrat zgodilo, da naš serviser ni imel časa iti popravit kakega stroja, pa sem ga kar sam skočil popravit," pravi Čufer. Stroje Janez Čufer ne samo prodaja, ampak jih zna tudi popraviti Novi prostori v Zgornjih Bitnjah Čuferjevima omogočajo, da za svoje kupce in ostale mizarje še kaj drugega kot same stroje. "V naši sejni sobi bomo poskusili izvajati izobraževanja o uporabi strojev, ki jih prodaja Dimpex, za vse, ki jih to zanima,'' zagotavlja Damjana Čufer. S.Š., foto: G.K. Zavarovalnica Wiener Städtische tudi v Sloveniji Ljubljana - Skupina Wiener Städtische je vodilna avstrijska zavarovalnica v Srednji in Vzhodni Evropi, saj je bila doslej prisotna v kar štirinajstih državah (poleg domače Avstrije), storitve pa je nudila okoli 11 milijonom strank s 14 milijoni pogodb. Družbe skupine Wiener Städtische so leta 2003 z desetimi odstotki rasti s premijami prigospodaiile skoraj 4 milijarde evrov, za letos pa so si zastavile cilj, da obseg premij povišajo na 4,3 milijarde evrov. Od prejšnjega tedna naprej ima Wiener Städtische svojo poslovalnico tudi v Sloveniji. Ob odprtju poslovalnice je direktor ljubljanske podružnice Tomo Mrdjen povedal, da bo zaenkrat v Sloveniji zgolj ena podružnica, vendar bodo imeli Vodilni možje zavarovalnice Wiener Städtische so prepričani, da bodo s svojimi storitvami uspeli tudi v Sloveniji. agente in posrednike tudi drugje po Sloveniji. "Seveda želimo, da Wiener Städtische ponudi zava- pa želimo spodbuditi zanimanje pri Slovencih," je na priložnostni tiskovni konferenci poudaril rovanja na najvišji ravni, z njimi mag. Tomo Mrdjen. Tudi drugi visoki predstavniki zavarovalnice, na čelu s predsednikom nadzornega sveta dr. Helmutom Zilkom in namestnikom predsednika uprave Wiener Städtische Karlom Finkom, ki so se udeležili odprtja poslovalnice pri nas, so prepričani, da je Slovenija država v vzponu in da je pri nas mnogo potencialov in možnosti za zavarovalniško dejavnost, saj razvoj slovenskega zavarovalnega trga poteka v pozitivni smeri. Sicer pa zaenkrat ponujajo storitve na področju življenjskega in premoženjskega zavarovanja (posli z zasebnimi strankami brez avtomobilskega zavarovanja), obseg njihove ponudbe pa naj bi se postopoma v • • 1 sini. Vilma Stanovnik, foto: Ti^a Doki ^ I / petek, 5. novembra 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • ^9. STRAN V Občine so začele lastnikom kmetijskih zemljišč, ki so bila spremenjena v stavbna, zaračunavati nadomestila, ki nesorazmerno presegajo katastrski dohodek. V Kranju kmetovalcu odmerili tri milijone tolarjev za dva hektara in pol. Ljubljana - Kmetijsko gozdarska zbornica (KGZS) je v zadnjih lednih dobila precej vprašanj svojih članov v zvezi z visokimi zneski na položnicah za plačilo nezazidanih stavbnih zemljišč, ki sicer še vedno služijo kmetijski dejavnosti. Kot kaže so nekatere občine lastnike zemljišč "privile" na osnovi novega zakona o graditvi objektov, kjer pa ni določeno, kolikšna je vrednost točke za vrednotenje in izračun nadomestil. Po ugotovitvah zbornice občine pri sprejemanju odlokov o nadomestilih za uporabo zemljišč niso upoštevale priporočil Ministrstva za okolje prostor in energijo, ki je predlagalo, da naj lokalne skupnosti ne upoštevajo zgolj o finančnih prilivih v občinske blagajne, ampak naj pripravijo pregled nezazidanih stavbnih zemljišč in upoštevajo tudi dejansko možnost, da bodo zazidljiva. Občine naj bi tudi predstavile spremembe, kar pa se v večini primerov ni zgodilo, še celo več, kmetovalcev ni ni-hče vprašal, ali se sploh strinja- jo, da bi njihova zemlja iz kmetijske postala gradbena. Vec kot milijon na hektar Med posameznimi primeri, ko so občine lastnikom nezazidanih stavbnih zemljišč zaračunale izjemno visoke zneske nadomestil, je najbolj očitno nesorazmerje pri enem od kmetovalcev z območja Kranja. Za dober poltretji hektar zemljišča je davčni urad Kranj izdal položnico z zneskom 2,95 milijona tolarjev, medtem ko je na tem zemljišču ustvarjeno za dobrih 177 tisočakov katastrskega dohodka. Gre za očitno nesorazmerje, ki je rezultat samovolje občin pri določitvi vrednosti točke, pravi Branko Ravnik, vodja kmetijske svetovalne službe KGZS. Prizadetemu so po dopisih s strani KGZS in kranjske območne enote na občini obljubili, da se bo znesek nadomestila zmanjšal za 95 odstotkov, vendar se to še ni zgodilo, saj mora takšen sklep sprejeti tudi kranjski mestni svet. Podobni primeri nesorazmerja med katastrskim dohodkom in odmerjenim nadomestilom so tudi v drugih občinah, na primer v Laškem, Sežani in Komendi, na KGZS pa še nimajo natančne slike, koliko je prizadetih. Po mnenju Branka Ravnika gre za poskus, da bi lastnike nezazidanih stavbnih zemljišč, ki na njih še vedno opravljajo kmetijsko dejavnost, prisilili v poceni prodajo, saj mnogi ne zmorejo plačati po mnenju predsednika KGZS oderuških nadomestil. Skregano z ustavo Po mnenju KGZS je sedanja ureditev plačila nadomestil za uporabo zemljišč v Zakonu o stavbnih zemljiščih v nasprotju z nekaterimi ustavnimi določbami, na primer varovanjem lastninske pravice, saj nadomestilo nesorazmerno posega v lastninsko pravico, prav tako pa je na mestu opozorilo, da mora biti vsaka javna dajatev (kar nadomestilo vsekakor je) že v zakonskem aktu natančno opredeljena, da zavezanec lahko izračuna, kakšne obveznosti ga čakajo. S tem v zvezi naj bi bilo neustavno tudi, da si občine lahko arbitrarno določajo območja in stopnje odmere, kar pomeni različne obremenitve lastnikov zemljišč glede na območje lastništva, kar je v nasprotju z določilom o enakosti pred zakonom. KGZS sama ne more sprožiti presoje ustavnosti zakona, članom, ki so že ali pa še bodo prejeli odločbe z nesorazmerno visokim nadomestilom, pa bodo poskušali pomagati; čeprav pritožba na odločbo ne zadrži izvršitve, članom svetujejo, da kljub temu vložijo pritožbo. KGZS sicer predlaga, da naj občinski sveti sprejmejo sklepe o odpisu nesorazmerno odmerjenih nadomestil in pri tem upoštevajo, kakšnim namenom služijo zemljišča, in določijo, da se nadomestilo ne obračunava, dokler ni izdano gradbeno dovoljenje oziroma izdelan lokacijski načrt. Po njihovih podatkih je zdajšnja praksa tudi povsem drugačna kot v nekaterih sosednjih državah, kar naj bi bil še en dokaz, da gre predvsem za polnjenje občinskih blagajn. Matjaž Gregorič Kmalu petnajst let Agroizbire Kupci cenijo predvsem strokovnost in svetovanje Kranj - Maja leta 1990 je Slavko Prosen v prostorih nekdanje živilske trgovini v Čir-čah odprl prvo gorenjsko in eno prvih slovenskih zasebnih trgovin z rezervnimi deli za kmetijske stroje in priključke. Prodajni program je bil že v začetku precej širok in obsega gume, olja, maziva, ležaje, polosi, jermena in drugo. Poleg kmetovalcev pa so v Agroizbiro začeli prihajati tudi lastniki avtomobilov, ki so potrebovali nove akumulatorje. Pred leti so kupci prihajali z vseh koncev Slovenije, zdaj Slavko Prosen s svojo ponudbo pokriva predvsem lokalno območje. Del prodajnega programa so še vedno rezervni deli, uvoženi iz nekdanjih jugoslovanskih repu- blik, predvsem Srbije in Črne gore, po vstopu v Evropsko unijo pa so začeli uvažati tudi iz Italije, Avstrije in Češke republike. Sicer pa je trgovski tok dvosmeren, pravi Prosen in dodaja, da tudi izvažajo in tako pripomorejo k blagovni menjavi Slovenije s HrvaŠko in Bosno in Hercegovino. V Agroiz-biri kupci najbolj cenijo strokovnost osebja, saj iz prodajalca sčasoma postaneš tudi serviser, poleg tega se trudimo, da so vsi iskani rezervni deli na voljo takoj. Navadili smo se tudi na to, da ponujamo dva enaka, vendar po ceni in kakovosti različna izdelka, tako da se kupec lahko sam odloči, koliko denarja bo odštel, pravi Prosen. M.G. OKOUfe r^ Zdrava divjad za ekološko ravnoteiye Tradicga organiziranega lovstva ima tudi v Slovenyi že stoletno tradicyo, izkuši\je in poznavai\je jelenov, muflonov, divjih prašičev in druge divjadi pa sedaj lahko uporabijo tudi ekološki rejci le-teh. Vsekakor je delo (ekološkega) rejca divjadi dinamično, predvsem pa je potrebno veliko veselja ter poznavanja življenjskih in prehrambenih navad posameznih vrst. Muflon je cel dan aktivno na paši, medtem ko divji prašič podnevi počiva in se prehranjuje ponoči. Navadni jelen gre na pašo in se potem umakne v kritje, medtem ko so damjaki živali odprtih savan. Če so obore, torej ograjene površine, velike, je lahko kljub ograjenosti življenje divjadi v reji podobno naravi, drugače pa je manj naravne hrane in več stresnega stika z ljudmi. Nameni gojiteljev so precej različni; nekateri jih imajo za veselje, celo namesto hišnih ljubljenčkov, spet drugi za turizem na kmetiji ter gostinstvo. Ker ima ekološka divjad veliko manj stika s pesticidi, ni umetnih zdravil, močnih krmil in drugih kemikalij, je meso bolj kakovostno. Jelenja koža se uporablja za popularne "ledraste" kratke hlače, rogovi za okras, pri čemer so v Sloveniji trenutno trend rogovi navadnega jelena. Nekatere celo prodajajo v Korejo, kjer je jelen oziroma ovoj na mladem rogovju že tisočletja najpomembnejši del tradicionalne medicine. Med drugim za krepitev telesa, živčevje in pomladitev, pa celo kot afrodiziak. V Sloveniji pa se še vedno ne zavedamo dovolj, daje divjad izredno pomemben ekološki dejavnik. Predvsem proti zaraščanju, ki vsako leto v celotni Sloveniji "pogoltne" 4000 - 5000 hektarov zemljišč. Uroš Brankovič Vseslovenski shod kmetov Krai^j - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije skupaj s Slovensko ljudsko stranko in Mariborsko Škofijo organizira vseslovenski shod kmetov, ki bo v nedeljo 7. novembra, ob 12. uri na Ponikvi. Na slovesni maši, ki jo bo vodil pomožni škof dr. Anton Stres, bo razglasitev blaženega Antona Martina Slomška za zavetnika kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva. Po maši bodo udeleženci deležni kratke pogostitve, nato pa se bodo odpravili na Slom, kjer bosta pred Slomškovo rojstno hišo sledila slavnostna akademiia in prosto druženje. M.G. Slovenija za sonaravno kmetijstvo f Na letošnjem ekološkem simpoziju Alpe-Jadran so razpravljavci govorili o ekološkem kmetijstvu in gensko spremenjenih organizmih. Evropska skupnost na tem področju še nima jasne politike, v Sloveniji se zavzemamo Ljublana - Vsi ključni strateški dokumenti slovenskega kme-' tijstva poudarjajo prednost sona-ravnih oblik kmetovanja in usmerjenost v ekološko pridelavo. V Sloveniji imamo okoli 4 odstotke ekoloških kmetij, kar 80 odstotkov vseh kmetijskih površin pa sodi v območja z omejenimi dejavnostmi. To je eden glavnih razlogov, da se naša država v Evropski uniji zavzema za vzpostavitev con brez gensko spremenjenih organizmov (GSO), ki so sicer ene vročih kmetijskih tem, ki jih bosta morala rešiti evropska komisija in parlament. Uporaba GSO-jev in ekološko kmetijstvo sta bila tudi temi letošnjega ekološkega simpozija Alpe-Jadran, ki gaje organizirala Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije. Minister za kmetijstvo Milan Pogačnik je v svojem govoru poudaril, da je uporaba GSO-jev aktualno vprašanje, ki zanima vsako razvito državo, in da se bo treba o tej temi v okviru za območja sonaravnega in ekološkega kmetovanja. kmetijsko ministrstvo pa naj bi izdelalo prostorsko analizo z določitvijo ekološko občutljivih območij. Mnenja o uporabi gensko spremenjenih organizmov so v Evropski uniji še precej različna, zakonodaja je še neusklajena in nejasna, zagotavlja član Evropskega parlamenta Friedrich Wilhelm Gräfe zu Beringhof in dodaja, da zakonske podlage, ki govorijo o tem, da GSO-ji niso škodljivi za zdravje, ne bi smele biti sprejete. Dilema o semenskem materialu brez GSO-jev ali soobstoj z njimi je tako še vedno odprta in drugačne trditve so zavajajoče. Če GSO-jev ne bodo prepovedali, bo prišlo do onesnaženja zemlje, ki ga ne bo več mogoče zajeziti in lahko se nam zgodi gensko ekološki Černobil, opozarja Gräfe zu Beringhof. Smernice Evropske komisije o soobstoju GSO-jev in konvenci-onalnega kmetijstva niso nastale O tem, kako zagotoviti zdravo hrano in kako se izogniti uporabi gensko spremenjenih organizmov, se bo treba v Sloveniji in tudi v Evropski uniji še precej pogovarjati in informirati. članstva v Evropski uniji še veliko pogovarjati. Unija namreč v načelu izključuje območja brez GSO-jev, vendar hkrati dopušča prostovoljne dogovore. Pri tem je treba upoštevati specifičnost slovenskega kmetijskega prostora in razpršeno parcelno strukturo, na osnovi znanstvenih poizkusov. Cono brez GSO-jev že imajo v sosednji Avstriji, vendar je to v nasprotju z evropsko zakonodajo, zato je Evropska komisija nasprotovala in Avstrija se je na Evropskem sodišču sklicevala na člen, po katerem ni treba utemeljevati neuporabe GSO-jev in komisija je temu prikimala. Avstrijski primer bi bil lahko poučen, tako Gräfe zu Beringhof, tudi za Slovenijo, saj je tudi v Avstriji veliko ekološko zaščitenih območij. Evropska komisija ureditev tega področja prepušča posameznim državam, vsekakor pa bi bilo koristno, če bi se članice glede tega vprašanja tesneje povezale. Takšno stališče je v enem od svojih poročil sprejel tudi Evropski parlament. Slovenija je sicer kot edina izmed novih Članic Evropske unije sprejela odločitev, da ne bom izvajala poskusov z GSO-ji na poljščinah. Matjaž Gregorič IQCIA Pustite se razvajati... pa %m MM •f. Cena/osebo: 5 dni 7 dni Vilah Te v terminih od 7.11.-2711.2004 47.000-SIT:^ Ä5.S0Ö SIT SIT SIT animacija po polpenzion, neomejeno DO hotelskem oroeramu (termin 21,11.-26.11.2004) Hotel Dobrava 2000**** Cena/osebo: 5 dni 72.000 SIT 50.400 SIT Vključeno: polpenzion, neomejeno kopanje, 20% popust pri koriščenju zdravstvenih storitev Nai-edene cene so veljavne ob predložitii o^đsđ iz časopisa. Ostali popusti se pri obeh pro^mih izključujejo. Doplačila: turistična taksa, namestitev v enopostelini sobi 8 037 or 232 92M SP' ^r^ 5 .i 080 1031 KURILNO OLJE PREMOG DR KGM' KAM/V, d. o. o. Škofjeloška c. 1217 Vodice gsm: 041/684-866 16 Ugodni kratkoročni gotovinski krediti. Ponudba velja v novembru 2004. Deželna Banka Slovenije GORENJSKI GLAS • 20. STRAN OGLASI, ZANIMIVOSTI / info@g-glas si Petek, 5. novembra 2004 Cilka še kuha in peče 9 urejenost Kamniku bronasto priznanje v Kanadi Mednarodno tekmovanje "Narodi v razcvetu" največji poudarek namenja urejenosti okolice in Od leve: hčerka Helena, Cecilija Pristov, hčerin Mila In pravnuklnja Špela. Vrba - Kot dekle je Cecilija živela na Zgoši pri Begunjah v družini z desetimi otroki. Izučila se je za Šiviljo in kasneje delala pri Novakovih v Radovljici. Moža Franca (umrl je leta 1971) je spoznala na veselici v Žirovnici, srci sta se vneli in po poroki sta se najprej naseUla na Selu, kasneje pa so v Vrbi zgradili novo hišo. Prihajali so otroci, Pavla, Helena, Mila, Franc in Tine, ki je žal že pokojni, dva staji umrla tudi kmalu po porodu. Cilka Še vedno kuha in kaj speče, gre na njivo in pogleda, če je dobro posejano, rada tudi prebere časopise, revije in kakšno knjigo. Najstarejši občanki občine Žirovnica so ob visokem jubileju čestitali župan Franc Pfajfar s sodelavko Mojco Dimitrov ter iz društva upokojencev predsednik Edo Kavčič in Jerca Tičar. Ob željah po dobrem zdravju, da bi čila praznovala 100. rojstni dan, je Cilka povedala, da kai" ve, da bo stoletnico dočakala, lahko pa še kakšno leto zraven. M. K. Kamnik - Kamničani se lahko ponovno pohvalijo z eno od odmevnih mednarodnih nagrad za urejenost in razvitost svojega mesta. Po zlati medalji na evropskem tekmovanju "Entente Florale", ki so jo osvojili leta 2001, in po pridobljeni častni evropski zastavi za širjenje evropske ideje lansko leto, je kamniška delegacija v času od 13. do 20. oktobra letos v kanadski Niagari osvojila še odlično bronasto medaljo na tekmovanju "Narodi v razcvetu". Omenjeno tekmovanje, na katerem sodelujejo kraji iz vsega sveta, je organiziral The International Awards for Liveable Communities s sedežem v Londonu, zaključni del pa je letos potekal v mestu Niagara v Kanadi. Kamnik so z odlično predstavitvijo mesta zastopali župan Tone iZDePLSi Vs«slov«nskl portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno. DELO Novice VESTNIK primorske št^h novice TEDNIK Naslednji bo Hyundai! Izjemni prihranki do 400.000 SIT. funky 1.1 GL ^za 1.60 funky 1.3 s klimo ^ za 1.935. •-) if Ö s J? s ; 136 - Iläj/Ii». Pohitite! Do odprodaje zalog veljajo igemnt nakupni pogoji tudi za vse osiB\Q modele. Alos Prbne prihrani do 2^000 SIT, Accent prihranek do 347.000 SIT, witra prihranek do 3^000 SIT, Matrix prihrani do 400.000 sn*. Hyundai je po raziskavi j.D. Power and Associates in revije Which? Car med najzanesljivejšimi avtomobili. HYunoni varovanju naravne in kulturne dediščine. Smolnikar, Miran Jereb, direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva, mag. Andreja Eržen, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Jernej Stritih, strokovnjak za okolje iz podjetja Oikos. Mesta so tekmovala v različnih kategorijah glede na število prebivalcev. V kategoriji krajev z 20.000 do 75.000 prebivalcev sta poleg Kamnika iz Slovenije sodelovala še Celje in Ptuj. Kamničani so se uspeli uvrstiti v finale, kjer se je za odmevne nagrade potegovalo 48 mest in občin iz 20 držav sveta, v močni konkurenci pa so uspeli osvojiti odlično bronasto medaljo. Z 10-minut-nim videoposnetkom in 25-mi-nutno ustno predstavitvijo v angleškem jeziku pred tričlansko mednarodno komisijo so glavni poudarek namenili predstavitvi občinskih prizadevanj za ohranjanje kulturne dediščine in strategijo pri načrtovanju ohranjanja narave. Kriteriji, po kate- rih je žirija ocenjevala, so bili: urejenosti okolice, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, vključevanje lokalnega prebivalstva v te projekte in načrti za prihodnost. Zupan Smolnikarje poudaril, da je bilo omenjeno tekmovanje tudi zelo dobrodošlo za izmenjavo dragocenih izkušenj, ki so jih izmenjali z različnimi kraji po svetu, kar bo Kamniku pri nadaljnjem razvoju zagotovo koristilo. Jasna Paladin Kamniška delegacija z osvojenim priznanjem ercator Dobra ideja! v akciji od 5.11.-23.1 L 2004 Brez dvoma najboljša cena! voljo v vseh prodajalnah In franšiznih prodajalnah. Keramični pekač dimenzije 35 x 24 x 6 cm Flamma Jesenski kruhek pakiran ali nepakiran 500 g Pekama Grosuplje 239 Ne spreglejte ugodne ponudbe ostalih izdelkov. . M ercator Prijetno s koristnim I a Ci C v. petek, 5. novembra 2004 RADIJSKI SPOREDI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS -21. STRAN PETEK, 5. NOVEMBRA 2004 SSNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska noćna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? Župan občine Vodice 6.50 EPP 7.00 Novice 7,15 Prispevek: Živeti je lepo 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se {ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Go-dan 9.20 Gremo na potep: 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: Kako stvari delujejo 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Tenv perature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Minutka za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: 13.50 EPP 14.00 Go-dan 14.30 Borzne infonmacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 20.00 Večer med slovenskimi melodijami s Sla-vico in Tomažem 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: Kašarski tamburaši 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.15 Aktualno 7,20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi - go-dovniki 8.00 Kronika OKO Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi - Godovni-ki 9.00 Gorenjec, Gorenjka meseca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10,45 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 KS Sava praznuje, voščilo 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Dr. Petek - bolnišnične okužbe, bolnišnica Golnik, Viktorija To-mič, dr med. 13.4o Oglasi 14.00 Veterinar na obisku; dr Zlata Čop odgovarja na vprašanja poslušalcev 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: mali oglasi po pošti 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan - Vodica tedna 17.10 Bodica tedna 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Druga stran 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 20.00 Druga stran: koncertne napovedi 20.40 Oglasi 21.00 Glasbena Gverila 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 1001 nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 No\^ce in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LATERNA 10,00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.20 Sosedje, dober dan 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Zadetek v petek 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Carpe diem 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9,30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Od- ■ govori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večemi program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Nap{>-vednik 14,15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Kratke novice 19.15i Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 tz Mohorjeve skrinje 21,15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6,30 Popevka-tedna 7,20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8,30 Povej naprej 8,40 Kultumi utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 11.00 Regijske novice. Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.00 Regijske novice. Osmrtnice 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kultumi utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja -nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Orgonskitop 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program SOBOTA, 6. NOVEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6,25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? Županu Jesenic 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave: taxi 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave: 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17,45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19,10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupen nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6,45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno: 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8,40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: izkoriščanje biomase 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Tednik občine Naklo 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim 12.50 Podarim-dobim 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14,15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14,40 Oglasi 14.50 Motorci 15.30 Novice 15,40 Oglasi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16,40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Oddaja o modi, ponovitev 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke: Zakaj je breza bela 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy - glasbena oddaja 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9,00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9,40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna oddaja 18,00 Desetnica -lestvica popularne glasbe 20,00 Odpoved programa 24.00 SNOP R RGL KRIM; 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 9.30 Smo v Evropi 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kultumi utrip 16,30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7,30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10,30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, za danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16,00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18,00 Poročila, Vaša pesem 18p15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21,15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 2Ž00 Za življenje 23,00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8,40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.00 Regijske novice, Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14,00 Mlin na eter 15,30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program NEDELJA, 7. NOVEMBRA 2004 12,50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17,00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20,00 Glasba 24.00 Skupen nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Veterinar na obisku 6.15 Pravljica za otroke: Na kresno noč 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 6.45 Zdrav način življenja, ponovitev 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke; Mi-rin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Kultumi utrinek 9,40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Novice, vreme 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi 11.40 Oglasi 11.55 Pet do 12h 12.00 BBC novice 12,10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12,25 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Teden vseživljenjskega učenja 13.00 Nedeljski gost 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.25 Obvestila 14.40 Oglasi 15.00 Dobri ljudje 15.30 Novice 16.00 Voščila 16.05 Vreme, ceste 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Nedelj- sko popoldne 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Marjan Peklaj: svetovalnica za mlade Kranjska Gora 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.25 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi, ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 21.15 Glasba do polnoči 21.40 Oglasi 22.00 Dr Petek, ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE; 99,5 Mhz UUBUANA; 104,8 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kultumi utrip 18,57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke no vice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; Ponovitve: 22,00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 00.30 Sobota ob 21.15 R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Podoknica - oddaja o narodnoza-bavni glasbi 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program PONEDELJEK, 8. NOVEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Jabolko zdravja 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8,20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9,00 Godan 9.20 Tema dneva: Se res poznamo 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankariev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: Kako stvari delujejo 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12,40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13,00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13,15 Izgubljene živali 13,20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih do-lodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 portno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.45 Kultura 19,55 EPP 20.00 Večer s Filipom 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: Narečna iskrica 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo; Je bio hrana res bio? 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček - Ruth Podgornik Reš 9.30 Kultumi utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Pomen prvega novembra 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Gorenjska tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12,25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno, prometna varnost na Gorenjskem 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno; odvisnost od alkohola 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Tedenska gorenjska črna kronika, ponovitev 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19,15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot tvoja: ansambel Pogum 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Motorci, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Jezik in govorica telesa 7.00 Daiga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13,10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Gorenjska, dober dan 14,30 Radijska prodaja 15,00 Novice in dogodki, šport, vreme 15,30 RA Slovenija 16,15 Radio danes 17,00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Šolski radio 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE; 99,5 Mhz -UUBUANA; 104,8 MHz 6.00 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10,20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13,00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kultumi utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večemi program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5,30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8,45 Spominjamo se 9,00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročita 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14,00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kultumi utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15,50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18,00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba, 3. Prepadi in mostovi (do 24.00) 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9,00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11,30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kultumi utrinki 13.30 SMS beračk 14,00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kultumi utrinki 16,30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19,00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program TOREK, 9. NOVEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? Drago Sukič - Dan reformacije 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike: ansambel Unikat 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek; Megasrčkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIO TRBOVUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek; Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7,40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8,15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Nova Ljubljanska banka 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Mali oglasi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Minutka za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pe- sem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Prispevek: Med Brusljem in Strasbourgom 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15,30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15,50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek; 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobilistič-na oddaja na Radiu Kranj 17,50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19,10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Večer z Iztokom 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo; na obisku v Radovljici 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6,40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno; na obisku v Radovljici 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8,05 Energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9,00 Aktualno; Na obisku v Radovljici 9.30 Kultumi utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10,30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: na obisku v Radovljici 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih: Radovljica 12,00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: na obisku v Radovljici 13.40 Oglasi 13.55 NLB 14.50 Aktualno 14.00 Prosta delovna mesta 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14,30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Big bang 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 GORENJSKI GLAS • 22. STFRAN RADIJSKI, KINO SPOREDI / jnfo@g-glas.si Petek, 5. novembra 2004 Aktualno: Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Na obisku v Radovljici 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno: Pop abeceda 18.25 Obvestila 18.30 Na obisku v Radovljici 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 20.00 Deset izpod Triglava ' glasbena lestvica 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.35 Glasba do polnoči 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 22.40 Oglasi 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice 7.20 Nočna kronika, Horoskop, Izbranka tedna. Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 20.00 Horoskop 20.30 Večemi program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etnj 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Infomiativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS be-račk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program SREDA, 10. NOVEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro. komu? 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Račualniška oddaja 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: Kako stvari delujejo 11.15 Ilirika -vzajemni skladi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Oglašanje Dobro jutro Slovenija 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Minutka za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek: 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni EU 19.30 Zadetek 20.00 Večer z Mirkom 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski kotiček 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas: Gumb: droben modni dodatek 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Aktualno 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.42 Oddaja o resni glasbi, ponovitev 20.00 Glasba do polnoči 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku - Občina Železniki 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 19.00 Študentska napetost 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljan 10.30 RGLov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGLot>-vešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Kinematik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19:20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 21.00 Vedeževanje R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poro čila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Infonnativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila. Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Občina Cerkno 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 Mhz-UUBUANA: 104,8 MH 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Zaključno predvolilno soočenje 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 VoliWe 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Živalski program 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljsWa I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva 11. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turi-stika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivost in klepeti 20.00 Nočni program Za vas v kinu Piše: Dominik Frelih ANAKONDA 2 avanturistična znanstveno-faniastična grozljivka Priporočamo ogled nad 15 let. Dolžina: 93 minut Režija: Dwight H. Little Scenarij: Hans Bauer, Jim Cash. Jack Epps Jr., John Claflin, Daniel Zelman, Michael Miner, Edward Neumeier Igrajo: Johnny Messner, KaDee Strickland, Matthew Marsden, Morris Chestnut Skupina mladih znanstvenikov se odpravi na Borneo, v središče džungle, na lov za skrivnostno krvavo orhidejo, ki naj bi bila nekakšen farmacevtski čudež. Zdravilo za večno mladost. V igri je veliko denarja. Na poti pa srečajo poleg običajnih težav, kot so dež in bujno podrastje. tudi roj gigantskih anakond, ki jim niso ravno prijazne. Videti so blazno sestradane in lov se začne. Nazadnje smo Anakondo gledali skupaj z Ice Cube, Ericom Stolzom, Owenom Wilsonom, Karijem Wuhrerjem, Dannyem Trejom in J. Lo, davnega 1997. Takrat je bila kača gigantska in strašna, čeprav nekoliko dolgočasno predvidljiva in predvsem razočaranje. Glede sedanjega filma pa tudi ni nič nepredvidljivega. Film je zanič. Film sledi trendom, ki grozljivke spremenijo v video igrice s premagovanjem ovir. Nekakšna potegavščina reality showa. Nekje celo eden od igralcev predlaga, da bi glasovali, koga bi vrgli z otoka. Vsi igralci so videti kot"uigrana skupina iz fitnesa in Johnny Messner, rečni kralj, pa nekakšen šef fitnesa. Lov po džungli pa spominja na savno. Filmu manjkajo liki, kot Owen Wilson ali morda celo Kari Wuhrer. Namesto tega pa film postreže s frajerji in bejbami, malo belo, malo črno in nekaj mešano - united colors. Dejansko se človek sploh ne začudi, zakaj so tak posladek za anakonde. Škoda le, da se jih kače v filmu lotijo tako pozno. Sicer pa lahko pohvalimo posnetke narave in slapov, ki so veličastni. Tehnično so kače dobro narejene, kar nekoliko zamegli obupne dialoge. No ja, poleg akcije je tudi nekaj flirtanja. Dolžina: 95 minut Režga: Tommy O'Haver Scenarij: Karen McCuIlah Lutz, Kirsten Smith, Laune Craig po knjigi Gail Carson Levine Igrajo: Anne Hathaway, Hugh Dancy, Cary Elwes, Joanna Lumley, Steve Coogan Ella (Anne Hathaway) ima to smolo, da visi nadnjo urok, da ustreže vsakemu v vsem, kar ji reče. To ji povzroča cel kup nevšečnosti, ker mora pred krušno družino svojo lastnost prikriti, da bi zaščitila prijatelja, ki pa ni le navaden prijatelj. Hathawayjeva se je očitno dobro znašla v pravljičnem svetu, saj jo po dveh delih Princesinega dnevnika ponovno vidimo v podobnem žanru. Pepelka, Shrek, Speča lepotica. Vitezova pripoved in Prinčeva nevesta povzemajo značilnosti tega filma. Ne vedno popolnoma. Pravljica, legenda, ki so jo pri Disneyju pripravljali leta, je kar dobro uspela. Prijeten, srčkan filmček premore tudi nekaj humorja in šarma ter posebnih učinkov, kar je značilno za Disneyjeve izdelke in sploh ni kičasto. Nekakšna moderna pepelka- z modernimi političnimi idejami in popularno glasbo. Zelo gledljiv film. UROCENA ELLA domišljijska romantična komedija Priporočamo ogled nad 8 let. KRALJESTVO MORSKEGA PSA animirana družinska komedija Priporočamo ogled nad 7 let. Dolžina: 90 minut Rež^a: Bibo Bergeron. Vicky Jenson Scenary: Michael J. Wilson Igrajo: Will Smith, Robert De Niro, Jack Black, Angelina Jolie, Renee Zellweger Velikemu belemu morskemu psu v nesreči umre sin. Oscar (Will Smith) je mala ribica, ki hitro razmišlja, veliko sanja in debelo laže. Zasluge za junaško dejanje pripiše sebi. Vendar pa se laž hitro razkrije. Hkrati pa ugotovi, da ima slava tudi svojo ceno in sovražniki prežijo na njegovo kožo. Precej inovativen in zabaven animirani film s samimi dobrimi igralci, ki so posodili glasove. Zgodba teče lepo, sproščeno in poučno. De Niru tudi v podobi morskega psa ležijo mafijske vloge. Animacija je zadovoljiva, čeprav se ne more primerjati s Shrekom. Še vedno pa je film vreden ogleda morda za mlade družine. ČETRTEK, 11. NOVEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan'od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 ERP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost župan občine Tržič 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek: oglašanje Dobro jutro Slovenija 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Oglašanje Dobro jutro Slovenija 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fi-difarm Pinter biti ženska 12,30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: TUŠ 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: oglašanje Dobro jutro Slovenija 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Prispevek 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek: To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Večer z Markom Črtaličem 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.02 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno druga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja: Duševno in čustveno zdravje 8.25 ObvestHa 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Zakladi ljudske modrosti 9.15 Druga jutranja uganka 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Ogla- si 10.00 Gibljive slike: Železar 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica, oddaja o kulturi: Čufarjevi dnevi 11.30 Založba Rotiš 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.10 Kamen spotike 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Psihološka astrologija, Sergeja P. Traven 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Kako je prav 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzelene melodije 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet (psihologinja), ponovitev 22.40 Oglasi 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio Petek, 5. novembra CENTER: amer. najst. rom. kom. PRINCESKIN DNEVNIK 2 ob 16. in 18. uri, amer. psih. trii. STRANSKI UČINKI ob 20. in 22. uri; STORŽIČ: amer. mlad. pust. film BRATA ob 17. uri. amer. psih. trii. STRANSKI UČINKI ob 19. uri. amer. grozlj. VAN HEISING ob 21.15; RADOVUICA ■ LINHARTOVA DVORANA: anim. druž. kom. SHREK 2 ob 16. uri, znan. fant. akcij, film JAZ ROBOT ob 18. uri, rom. kom. OD DEKLICE DO BEJBE ob 20. uri; ŽIRI: Predavanje z diap_ro-jekcijo RUPNIKOVA LINIJA IN ALPSKI ZID ob 19. uri; ŽELEZAR JESENICE: znan. fant. akcij, film CATWOMAN ob 18. uri, akcij, film BOURNOVA PREf^OČ ob 20. uri. Sobota. 6. novembra CENTER: amer. najst. rom. kom. PRINCESKIN DNEVNIK 2 ob 17. uri, amer. psih. trii. STRANSKI UČINKI ob 19. in 21.15 uri; STORŽIČ: amer. mlad. pust. film BRATA ob 16. uri, amer. mlad. plesna drama CUKRČEK ob 18. uri, amer. psih. trii. STRANSKI UČINKI ob 20. uri; RADOVUICA - LINHARTOVA DVORANA: rom. kom. OD DEKLICE DO BEJBE ob 18. uri. vohunski trii. BOURNOVA PREMOČ ob 20. uri; ŽIRI: amer. voh. trii. BOURNOVA PREMOČ ob 20. uri; ŽELEZAR JESENICE: akcij, film BOURNOVA PREMOČ ob 18. uri, znan. fant. akcij, film CATWOMAN ob 20. uri. Nedelja. 7. novembra CENTER: amer. psih. trii. STRANSKI UČINKI ob 16.30, 18.45 in 21. uri; STORŽIČ: amer. mlad. pust. film BRATA ob 16. uri, amer. najst. rom. kom. PRINCESKIN DNEVNIK 2 ob 18. uri. amer. grozlj. VAN HELSING ob 20. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA: rom. kom. OD DEKLICE DO BEJBE ob 18. uri. voh. trii. BOURNOVA PREMOČ ob 20. uri; ŽIRI: amer. kom. MOJA MALA NA-VIHANKA ob 17. uri, amer. voh. trii. BOURNOVA PREMOČ ob 20. uri; ŽELEZAR JESENICE: znan. fant. akcij, film CATWOMAN ob 18. uri, akcij, film BOURNOVA PREMOČ ob 20. uri. Ponedeljek, 8. novembra CENTER: amer. psih. trii. STRANSKI UČINKI ob 18. in 20.15; STORŽIČ: amer. mlad. pust. film BRATA ob 17. uri. amer. najst. rom. kom. PRINCESKIN DNEVNIK 2 ob 19. uri. amer. grozlj. VAN HELSING ob 21. uri. Torek. 9. novembra CENTER: amer. psih. trii. STRANSKI UČINKI ob 18. in 20.15; STORŽIČ: amer. najst. rom. kom. PRINCESKIN DNEVNIK 2 ob 17. in 21. uri, amer. mlad. pust. film BRATA ob 19. uri. Sreda. 10. novembra CENTER: predstava Radia Kranj VASOVANJE S PODOK-NIČARJEM ob 20. uri; STORŽIČ: Danes zaprto! Četrtek, 11. novembra Nismo prejeli sporeda! . . -i • I J petek. 5. novembra 2004 OGLASI, UVG / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN :f> i. m 'V f^'t '•■a fralni mURUSRVIOSS - hrtrost ožemanja do 1000 obr/min t -zmogljivost do 5,5 kg ' 17 programov pranja r 'EVL' elektronsko Uff vnavp^jt «a najboljše pralne relultc^e " -energijski, pralni razred: A A garoncija 3 leta mere(vxšxg): 85x60x55 cm Kupovati drugje bi bilo potratno H Big Bang Mega Kranj, C. Staneta Žagarja 71, 4000 Kranj, tel.: 04/ 281 23 10 Televizor Sony ICV29a 11 -WEGAekran 72 cm - hi fi stereo zvok • 2 X scort priključek - teletekst s spominom samo HišnIkinoLG LHC6230 - DVD/JPEG/MP 3/CD-R/RW/{S)VCD predvojalnik * RDS digitalni radijski sprejemnik - 6 glov hi-fi stereo videorekorder .990 Prenosni CD predvojalniic Aiwa XP-ZV616 - predvaja MP3, ATRAC3 plus in CD-R/RW - ATRAC3 plus (do 77 ur glasbe na 700MB CD) - EA.S.S. GP sistem proti tresljajem - ID 3 TAG, LCD zoslon ^^ ' - priloženo: daljinski upravljolec, slušalke, SonicStage softwore, AC adapter samo .990 Električna kitara Hohner rp 150 - 1x volumen, 2x ton - 3x single coil mogneti - tremolo ročka - odlična zo začetnike / samo 19.990 Mikrovalovna pečica Zanussi zmi7ml •17 1 • mož mikrovalov: 700 W ' 5-stopenjsko nastavljanje moči • 35^minutna ura - vrtljivi krožnik * v i Masažna kad Elta FS100 - moč: 85W -suha, mokra in mosožo s mehurčki - kapaciteta vode 31 - 3 masozni nastavki Avtoradio CD Aiwa CDC-X504MP - MP3 predvajanje -4x52W MOSFET • preSub izhod + izhod za ojačevalnik ■ Shock Damper in daljinsko upravljanje DVD predvojalnik Philips DVP 762 - 4 X napredno vzorčenje video - 96.000 Hz/24-bitni avdio DAC - DVD/DVD+R/RW/DVD-R/RW/ (S)VCD/DivX/MP 3 predvojalnik - čitalec za foto in media kartice v samo samo .990 4.490 HS« fi samo 44.990 Bofex d.0.0. Ljubljana - Merkur skupina, Šmortinska 152, halo V/Ml, 1000 Ljubljana. Ponudba velja od 04. 11, 04 do rozprodaje zalog. Tiskarske napake niso izključene. Vse cene so v SIT. o C in O H m E 03 C N (d .b N E ^ o w C o o Z ' w >č0 o 0) §• o > £ 2 o q. Q. i ^ CO__ O a C f i c o .(o E af C tO E O) C N o o 0 E v> CO n d) S S ■C a ^ CO % UJ >3 o o - W .C O) . $ CO > ^ o 2 (O CO ■Ö o ~ 0 0 g a o ^ r CO O 'cö" 'CO CO C CO C o CO O- E B S 8 g a 2 ü CO ^ 00 CO ~ ^ OJ § o I? o 1- CO ^ cn >c/) 0 . O) CO E CC 'N 0 o O) 0 CO C 0 o G CO 0 c: •D CO >ü C 0 <0 1 CO 0 C CO r "O "O O CO CO O CO CO 0 E 3 ^ --S • 2 N o Ü-a 0 0 C C >N CO 0 •CO s CO C N O N >N O 0 — O C a o o CO CO N »O O a o 0 C N O o C 0 .91 o 0 > E o 0 0 CO o CO 'oT ■o o C > o CO o a o C r n o CO N >o r o n E o -O C §>1 0 ^ •3 i "O »Ü N 0 fS 5 0 O E 0 o CL go C > o CO E o cO a E 0 O N O CO >o O E n o CO O) 0 •o CT N O 'ÖT E N CO a 5 CO E C 0 "O 0 'O n CO S « i CO CO 'O ir? jd 0 O>C0 2 a I E 0 >ü O E cp O > >o 2 0 m O nI O O C N 0 E o co 0 N !r co C C UJ < CC Q. CC Q. S < oc o o CC Q. O C o o 0) C ■o o > N O a <0 Q. > O) o .2. « • ■C oc 'S =3 g>o UJ O <0 0 »Ü "o) a co V) C >0 O N ^ cm csi ^ lo (30 O O O 0 CD o) t- o oo . co • • m >co C 0 2 co a O O) 00 •Ü 0 co C < CSJ o CL O 0 C O Ü «o .Si p co o a :=. lO 0 ^ C ^ ^ ld »Ü ^ »co o f "" m N O co ^ «S co o n T- o 0 o E n O 0 ■O I csj lO 0 co 0 c\j 0 0 -n "D Y CO \ lO O lO CsJ O o < oc a oc Q. < N < O O o Q. << ^ OC <>o SF < o. z z < - o p co n 0 o m O O 6 0 Ü o 0 CO % m M^B ■D 0 O o5 2 q. 0 C 0 "O > ■D 0 0 n "O % ß ^^m 0 « c O v WW o co ■D 2 co N M 6 cb 3 d) a ^ 5 co Sli ' 2 Q O a O 0 _ OsJ co c co 'Ü o E o co D) 0 CO CTJ a co 0 Ü 0 CO 0 ß 5 0 e S o a f .o ^ čo* 2 o. 0 o e 0 >o 0 "O 0 O 2 o 0 O O C co C 0 1 O co a 0" o co n co »Ü o e n o _ co co 0) 0 0 C 0 0 > Z o C i co Ö "d •=, 2 ^ =5 "co co o cn C 0 T3 c 0 CO 2 a o C 0 p 0 Ü . 1 0 ■O co >0 O U) o E .0 »Ü _: O 0 E n C o .R < S O o •Ü co —• 5 E 1: o 9? CO oc < co N 6 o co ■0 n o CTJ co « Č 0 co co O) 0 o o s J. c E — 0 ^ & i-o »n := 0 I? D ^ co - co < a osj co P" 6 C > p co o a .o o o o -r co "O 0 n O >0 0 0 'S'S e g a o s g o o co 51 co co ÜC CO C .bi CTJ n 0 a s 0 co •5 p 0 Ü n 2 o a ^ 0 .2. t3 co P CTJ S 0 — i'S 1 i g C^ h Ii N p O 0 :=• CO a C a CTJ ■o 0 e »Ü 2 o a co o c co a CT3 0 1 o 0 0 >o Ti- I O co D O 0 O a 0 1 ■ö "5 CTJ CTJ a 'C a co 0 > 0 1 0 '2 a o a o » o co 0 ^ O co 0 C -o d) 0 C 0 E ■ a 9 0 C 0 co co 03 9 a C "TV 0 CTJ ^ 0 ■0 z d 0 TJ k m 'C a 0 ^ N « C T3 0 Z 0 > Ö d 03 C k > 0 > 0 i 2 > O. a 0 > •C a 0 C to 3 s ■ ^^m > § a 0 m E to 0 0 0 "5 2 a > O) 03 n a co 0 ^ 0 co E CTJ 0" 1 Z co 0 co to c 0 t) ■ 03 c c « ^^m E E > > 0 n 0 > « p ^^m TJ -g "o. > CTJ CTJ co a 0 3 c co 2 p 0 a »0 c o -ö* D 0 e s i) w o c .co 00 CTJ g -5 i C o — CTJ Q CTJ 13 ^ m i; CO O. >ü C .t -o o O) ^ o n a o 07 i o co 0 a'c •C CTJ 3 co a.b 0 ■o o co CTJ e r p .0.0 0 čo^ o CT CO n C ^ £ u C 0 .Q ■O O O >N CO ČO* § O n O n O N 'S ^ CO >ü C C o 9 -D>CO co c 0 co 0 g C i o 0 >0 O e n O m o I 3 •=• 0 CTJ ■O 0 CD C CO 0 ^ -O 0 ■ 0 V >N cvj n o o o co c 0 'E O) n 0 >n 0 0 ■ ^^^ c ■ g D S > E o ll ^ -O C o ct3 e S ^ 5 lil 0 ■g ■o 0 co o o. >0 T3 C o) o —' n 0 O C co CTJ N 0 N CO CTJ ^ - 0 >0 P CO C ^ 0 CO Tj- O o i: c c 'I I 0 (j O -I == O CO p co o CTJ I C CTJ Č) O CÖ .Sž, o CT3 03 •Ü o e co e co O) g a 0 0 0 a co o co 0 •o o e e N CT P CO o o 5 Q. CO ^ "O CTJ N O 0 Q. c 0 O C o co 0 e C o II lo a a o 0 C —' •C co co CT3 E 'c 2 iS O) co g co O- Ü ^ o 0 al 0 2 T3 a d) . aZ o co P g a .co CTJ 0) 0 Z O TJ ■C a 'Ü CTJ Ui CO C? N 0 O o c CTJ C » ct 'n co 0 Iß a > T3 O a CO ^ O CO C N 0 0 CO O > e .t ^ 0 o "D ■ri 0 N « C 2 0 a e o e o s a .a E >ü 0 o e co co Ü Ć0 o E5 0 0 co g .E Ž Ž 8 0 0 — -O CT3 0 n d a o iS £ ■a s o a 2 g co •o o n 0 o 0) ^ 0 ^ 5 U o -o 2 o a 5 C o. N C I •o ^ CO C C o. e 03 CTJ •o N 0 co co 0 > >55 co ^ a C a c o O) 0 03 e g n O a UJ oc (O oc o (O o oc Q. UJ a o UJ oc a ^ cb ■O 9 0 ^ O S g ^ a ^ 0 — 03 c .Q _ 0 ^ -S co p |o n a .g C 0 a w — > C 0 iS t: 0 'Ü c- 03 ^ ^ o 03 ^ o) co is co co u 2 . o 13 C C .2. 2 I >0 --fi n ■Q 2 2 o ^ S iS rt ^ 0 »o* o e .0 o 03 n CTJ 03 ctj 'c 3 0 S 2 a Ü 03 ril co c:) 0 0 < »O '<0 o o X N ^ CO s < oc o o oc o. e 0 0 n "D 3 0 -C- CTJ S I CTJ Ö) 0 co c >Ü n o 03 0) 0 0 »w o a o o "O o i a ■C a 03 N » O Ui O a UJ o "S oc UJ s ^ (O 5 08 UJ 2 < —' a o ^ UJ o UJ p Q (O S O a 3 < UJ 31- 5 < o- S 0 § S o cO 'c co a C g S 1 8 iS 0 ■oT-g ^ S co o- o J^ o TJ o co 3 jsc: g > co O 0 E co ctj 0 Z ctj 0 O. O co o 0 CT.j- ^ S 0 a 0 " o ■CJ -Jo ctj 0) co w o a o 0 a 03 B ti >0 ctj 2 o C 2 0 Q. co co ctj ■ c c ct3 O iD (O O < oc a oc a E a >0 0 n h o I 0 Ü « MM* m^wm '(Ž) o os ü c .SS, .co 2 a a 0 ž s 0 Z tj 2 3 1 2 o ti) g a 0 C 0 T3 > tj 0 co O O ? O E i 0 0 "O C i t3 co ® ¥ co I ^ft^te Ü ctj N e o c 0 >0 (J) csj n -a ctj a > ^ 0 0 p o t: t5 »O c 2 CO ;N Ü t 9 0 e o w 'čo 0 t3 > t3 2 a 03 1 ii ct3 co •= a> ČO o o--S C .9 tj c 0 co 0" I alMB I O o 3 c O ctj n O a 0 o. 01 P 0 ^ Ž Ui p 0 2 c 0 0 XI -9 »n o i) i ? 0 co tj ^ 3 ctj 0 co e o ctj 03 to 0 (o co ü ctj 03 c 0 tj 0 Ui co O 03 1 Ui O c 0 c 0 e 03 0 ■ ^^^^ 0 03 2 O sE •sž. e c 0 g e ^ 03 0 -c c 0 'ü ctj n ^ o ctj n c ctj § 8 ■Jo C 2 2 a 0 e _ 0 co >n 03 UJ O UJ oc a ffi 0 J S 0 "O CO .N 0 — D. Ui o-a ^ I CO co -p ^ S n > c -0 >Ü P O tj ctj 0 1 2 03 ctj g| O ^ -o .0 co .q O) O 0 c .s ^ 5 co ^ s O) = i 0 2 o to g a o -t 0 ■ ^^^ 0 CTJ TJ Ü 2 "C a 0 o e 0 c ctj 2 O 05 g a 0 o o t3 co 3 0 N >0 O co o Rg •ii 03 t3 "ÖT P 3 >0 C 0 •CO 0 C >ü jO O 03 c JO a -o i o § o C I0 "O .s, o 0 ^ tj 0 c >ü to B o 1.! o ü .Q O o c . >n ii p 0 8 i «o CO C n t S § 2 ^ co co g jg Q. 15 § . 0 CO "ČO § 0 « oTS C •e" § iz a ß ;o § o 2 o r- 0)c\j a o a o a o Ä £ ^ i o S o C C\J -o 0 0 2 m ^ ^ o ss a ^ a ^ co ^ 0 o »ü tj = .2. 2 0 ^ CLKO c (j) .-e .e >0 —'__ -cj co 0 0 0 Ü 0 e co 0 S. --S-0 Ü > P ■eB K 0 e co ctj e • «BM C 03 tj 0" "07 »to 0 co 2 P co g o. 03 ■ c ctj '57 03 o 'Ć0 o C ctj 0 co" ctj c n > 0 .2, § 0 "to .0 > ctj 0 .Ü »"co p S O a-o 0 •■ej "o "O 0 0 ^ ctj • ^^^ n S O) P T3 2 c o. co 3 ctj 2 P co O. o co* ctj t M^n c 0 c e o.i a ^ .2. S c .ts co T3 ■0- 2 03 TJ O a T3 O CO 'Z O 2 ^ 'g o o a C 2 P co g a o 0 co P to o 0 co o to g a 0 0 0 "" T3 CJ 0 ca o E 3 0 E 1 a P^ "C 0 'Jž a c 0 2 'c o g si E n o o E 2 P co g a co a ^ o 2 E g« s co "o, 0 co tj fe 0 B ■11 s .Si ® S __co > 2 E o T3 w CJ) 0 cä 5 i O) cg P § TJ 03 2 n Q. O 03 T3 0' I 0 co CTj" ■ aHHB 0 c E 0 co CT3 1 g a P "c CT3 3 v w p 'w o c 2 ctj c T3 2 a 0 1 co C^ N CO oc o s 0 a »co o E 2 0 ctj n 1 to 0 ^ CO • ^^^ C 2 o o iS o C UJ co" CC o 03 0 ^ a « 'CO C C 0 (S I 5 i 03 2 to "O O N a . .N 0 e" ^ «"S >o 0 03 w ü:! 0 p C ^ . co ■ll 0 O s co CC 03 * 'o c 0 o ■g) 0 c 0 O to o - .0 ^ "o 03 ^ c O b co s ä ctj I i e O »Ü o o 'co* •D O a ^ JD g* 2 -o 2 2 £ ^ . o • C ' ' a Q. o. 0 I O O- "Z 0 .-E CTJ O n i F »Ö 0 c >0 ■ CO C s c "o ^ > - 2 co O- s .i 3 c CTJ .E 32 ^ co = > ^ c o iS 0 .e "d n N 0 co .t£ > ■Q o 2 E o 5 E cd co >co E cb p C co p 'ü" § o i E £ 3 T3 g Si i 8 1 ■o § o tj o 0 03 » ^^^ c co T3 03 Ui 03 •O O r »Ü CTJ c 0 Z N C = SI ^ 0 co ^ ■f ü_ O 0 co 0 E co 0 Z '•U 2 I co o 1 to o jO 0 g) 0 c 0 0" c 0 E g a I >co 0 JU s § ti g o. 0'" £ i to CO Si Si ^ O n a * I s; S ^ CM 0 0 0 U) ^ O »n 0 0 » c 03 03 n 0 i O n .SS, o >0 o 03 P O o p 0 c -c — a 0 Ž B »co . e E - 03 c >o •C 0 -S « O 0 ■ I 2 E CTJ "O a 0 c n 0 > o 0 c tj 0 co CTJ ■So S 03 U) 0 •81 T3 0 O p) O tj n 03 >ü O E JD o s s o a N co >0 I? 0 co "it 3 O "2 ■p iS co c5 03 U) > 0 O S 0 'g d O O c co C^ N 3 c 5 co co co CTJ > I S g a % o :z p ct3 ^ 0 Z « tj P "Ć0 ^ g 0 Si 0 »Ü p S s co o to g a o o c c I CTJ c 0 co co co g T: 03 0 0 z '-U 0 E o n CT _ a o. co o iS 0 g 03 a r >0 3 3 E C o — 0 0 Z Ui 'CO 3 g ■O O 2 0 0 2 a 0 1 CTJ co g d 2 0 o s d) s 'O 0 0 O ' E 0 ^ to g O g ■i. I CTJ d N O 03 0 c "s 03 O C a CTJ 0 ü_ e co 0 co JD o 9- Ć0 iS C Ui 0 0 £ o co o. 0 N c 0 »o co 03 c iS a GORENJSKI GLAS • 24. STRAN ZANIMIVOSTI, UVG / info@g-glas.si Petek, 5. novembra 2004 teorije prakso Duhovna univerza iz Ljubljane je v svojem programu lani prvič uvedla smer Praktikum intuicije, ki udeležencem pomaga v praksi živeti duhovno znanje. 4 Z njim gostuje v Kranju prvič, predstavlja pa Intuicijo v praksi in Aurično zaščito. Kranj - Na prvem torkovem predavanju se je v prostorih Zavoda za varstvo kulturne dediščine zbralo veliko število udeležencev. Z zanimanjem so prisluhnili Nataši Zore, učiteljici na Duhovni univerzi, ki je predavala o intuiciji in njeni uporabi v praksi. Duhovna univerza, ki je v Sloveniji prisotna že 16 let, se je na podlagi bogatih izkušenj udeležencev in predavateljev lani odloČila uvesti praktično in izkustveno smer Praktikum intuicije, ki naj bi s konkretno prakso in veščinami naučila ravnanja z energijami v nas in zunaj nas. Še posebej pa ravnanja z intuicijo. Ta nam omogoča sprejeti pravilne odločitve ter vzpostaviti odnose, ki vodijo v izpolnitev, uresničitev notranjih potencialov in bolj polno življenje, z novim smislom in vrednotami. Tako pravi Nataša, ki smo jo poprosili, da nam pojasni, kako intuicijo zaznati in jo uporabiti v življenju. Kaj je intuicija? "Intuicija je naša lastna duhovna moč, potencial, ki ga vsak Človek nosi v sebi in po njem tudi nezavedno hrepeni. To je ljubezen, modrost in izvor najvišje človekove etike - dostojanstva, samozaupanja, samospoštovanja, sočutja. Vsak jo ima in jo lahko razvije, če želi. Poznamo jo kot poseben čut za to, kaj je prav, za osebno življenjsko modrost, lepoto, harmonijo, zdravje. Z njo smo v stiku preko glasu vesti (notranji glas), ki je neposredna govorica intuicije. Javlja se tudi kot prepoznanje, rešitev problema ali kot občutki, ki se kasneje potrdijo kot resnični." Kako deluje? "Pojavi se takrat, ko smo ustvarjalni, radostni, optimistični, sočutni, pošteni in pravični, ko o nečem intenzivno razmiš- ima več takih plaščev in vsak od njih ima svoj sijaj. Skupek vseh imenujemo aura. Na človeka deluje zaščitno, vendar se v določenih situacijah njena zaščitnost izgubi. Deluje podobno kot imunski sistem. Ko deluje dobro, smo v ravnovesju in zdravi, ko smo pod stresom, se odzove, bori, lahko oŠibi in zbolimo. Enako velja za auro. Da bi jo zaščitili in okrepili, je potrebno razviti posebno pozornost in ču-ječnost v odnosu do samih sebe, okrepiti in razviti zunajčutne zaznave ter se naučiti prepoznati, kaj nam škodi in kaj koristi. Tako aura lahko deluje kot varovalo. Sicer na nas vplivajo destruktivne energije, ki nam počasi načnejo tudi zdravje. Največja in najbolj trajna energijska zaščita pa je stik s svojo duhovno naravo, z intuicijo." Katja Dolenc Znanje je potrebno prenesti v prakso, je na predavanju poudarila Nataša Zore. PRAKTIKUM INTUICIJE - izkustvena smer Duhovne univerze stik z izvorom intuicije v sebi - psihometrija - intuicija in karma - uravnovešanje energij v čakrah in auri - samozdravljenje - delo s simboli Vabimo vas na - brezplačno predavanje Intuicija v praksi: Kranj: 9. 11. ob 18. uri, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Tomšičeva 7 - zadnja predstavitev programa ter vpis 15.11. ob 18. un, OS Staneta Žagarja, C. 1. maja lOa * Informacije: (01) 433-93-03, www.cdk.si/du/, du@cdk.si Moč intuicije je tista, ki našemu življenju daje smisel in globino. n 8 I . o o ljamo in iščemo najbolj pravilno rešitev za določeno življenjsko situacijo, ali pa ko po njej zahre-penimo. Deluje tudi skozi meditacijo, molitev, dotakne se nas skozi kakšen poseben prizor v naravi, glasbo ali skozi nekaj drugega, kar nas prevzame in v nas ustvari občutek veličine. V takšnih trenutkih se zaustavimo . in se z njo povežemo, doživimo pa jo kot globoko notranjo po-mirjenost in izpolnjenost. Pojavi se tudi v trenutkih globokih življenjskih kriz, ko smo na poseben način odprti in prisiljeni vzpostaviti pravilne vrednote in odnose." Zakaj naj bi jo uporabljali^ poslušali? "Predvsem zato, ker nas usmerja po pravi poti, uČi prepoznavali lastne potrebe in razumeti življenjske situacije, nam daje notranjo živost in moč, razširja obzorje, razblinja okostenele miselne predstave, prinaša možnost odpreti se samemu sebi, in inspiracijo, da napravimo korak naprej." Kdaj oz^ kako vemo, da smo v stiku z intuicijo? "Intuicija ima, ko vstopi v nas, določen vpliv: prinaša globok notranji občutek, da je (bo) vse prav, zaupanje v življenje, no- tranjo izpolnitev in radost. Rešitve, ki jih prinaša, so originalne, uravnotežene, dobre za vse vpletene, ustvarjalne in učinkovite. Angažira nas, da smo dejavni. Ko se nas dotakne, nas globinsko spremeni in nismo več isti. Pomembno pa je naučili se pravilno razlikovali, kdaj govori intuicija in kdaj ne. Zalo smo pripravili Praktikum intui-cije. Govorili ste tudi o aurični zaščiti. Kaj je aura in zakaj naj bi jo ščitili? "Vsa telesa imajo svoj poseben energijski plašč, ki se izraža kot svetloba, sijaj ali žar. Človek Gorenjski prijatelj RADIO SORA 89.8 91.1 96.3 Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail :info@radio-s o r a. s i Q. C CD O < (D p' N Q) N N N 03 O Q. O o o o o 3 o Q. &) O 3 o o 0) 3 to o S o § čo C o f to' to i o N O 6 z D ro A C/) w< O) O) •nI ■D OD ro o O ro ro M o Ji». o C/D CO 0> O N g OD Q. • cr o« (D 2. _ N CD to o o o. 3 Q. to cn N o" CX) to 5. ö> p N 5: ^ o (B < "P C CO x CO o 3 o o 3 o (Q o o g 3 o = O) to o o. it: o N (fi Q ■ O O ' CO Ol C:i. OD O "5 II O- 5" N to o § « S o 3 ■o ^ ■g o 3 O CO- a 3 ■• •• CO NJ c;i CD o Ll o o ro o o I o o ro 0 1 CO s 3 N< N 3 O "O o o. N to ^ § ^ Ü) to ^ 2. 3 "0 S o S N ■D ČB o. ■g CO S- "O 3" ^ o R- S2. Q. (fi to 2. o "2 o o CQ O. to CD O O — > Z O) to < o< to s" 7 o CQ ° & to CD N ä. ■a o o o cr < C to o. N to O corn CD "O I ® o. s CD 3 N C/>< O o ro o CO cn c;i o CO i" ? s to z • n' o O. 5 ^ 5?* CD 3 o •D CD N CO I to CD < N 3 3 O O N « to O ^ 3 N 9 ¥ o CQ § 3 3. ■o i o CO CD O cr to" to Q. CD 3 (D to (Ji O CJ o< CD N to o< CD O N O- ZJ I T3 <§ z o = O T) CO CD g ■O p a o O" o - • o CO o. o o o« o 3 Qi CD o d cn O) CL o X m e: > o cn TJ 33 o o 33 > > D "D > m CD < CO 3 s Cl o o o« to o« > O« "O D O OD m 33 O O m (0< m = o to < 3 » o« oT m C« CO Ć3 a S ^ N to <0^ Fj- o« Q. ■ g O o CO CD N to CD O O CO 8 3 to 3 o B 3 3 "O 0 CJ C a 1 o. o cr E S' 5 -o" S- o (O ^ O o. o CD Q o 3 o« CD CD CD (O 3 CD 3 I O CD •D CO O to ^ CO 3 CD O CD O CO I O CD < C to 3 to ■a 5 CO o S X o 00 m N o c/> N m N o 73 > m S O o. o o" CD 3 to ■o MM ■ ■a S CO o čo CD CD N N § to o < to 3 o' 3 o O 9: 5 o Ci ^ Ci 1 o ' ^ ro CD CO o CD ^ o CO CD CO to CD CO CD Q. q' s o< 3 o CD to a N« O" CD 3 CD (D to "D, to 3 to N to o CT a o CT q' TJ I 3. n' T) Cl o ^^ w g CO CO CO ® to ^ CD Q. o (D o o o« 3 CD (O to o« -o "O CD ^ 5 to CD CD o to CO o CO to o I CÖ CD (D to 3 to o« a. to o. ^ O" CD = ca CD to •o 3 3. to "O o« o' *D 3 o ^ o N (D to 3 N" ^ o. c^' to = N D. I to "D < o 3 Q: R Ö g.o Ä < 3 "P "O 3 -D to o o< o. "O CD to CÖ* CO o CD N to CO 3 3 o g š ĆB B 0< CO 3 9 o o. o. ^ RS I s 2. o to cd" s:" CD < to H CD ^ g I 3 C =: 3 B ^ to ČD ^ D. CD ä: D. 2 ? (D CO N to ^ CO -o o CD o o c: o CD < a to < C- CO ^ CD M ^ 3 Ü o. g 'O i o« 3 to o § o ■o 3 CD c: N< o* CD CD CD to to 3 to N to o cr a o o- o" CD ■D o čB C7 o C ■o o CD to o CO CO ^ to ĆD co< •Ö 5 CO o čo to o 0 O" 1 ■o o CO« ĆD < » o n' o. to 3 CD CO CO g s 3 % ? o ■Ö « o o. to C ^ čB CO 9: ^ (5- o. < o 3 o o CD I to "O to < o o § ^ (D T CO o ■o CD TJ o < N to o O" 0} 3 cr o ĆD to I o "O čB o. 3 to B 9. C ? CD o g: ĆD 0 (3 Ö % ^ Ć0 E 3 CO C0< CD CD o % N o CO« 5 CD o ĆD CD 3 0 1 i. o. — to "O 3 o (D o < 5 o CD Cl 0 CL C CD 3 0 3 to to Q. 0 3 0 ■o s CO "D o J3 m CD o o 0 0 to (D o CO ■D o CL to čo 0__ CO C «^ s 8 ao o 0 o« 0 CO D. o 2 čo a -U 2:'S- CO ^ Cü to N a CD o" ^ to ■o < ■a o MA » o o O' CO - 3 0 C/) 73 o § o CO T3 § -« ■ö = to o CO o fi) 0 9. o CD 0 0 ö II o 3 0 5 ■D o 0 1 B 3 0 3 to s o« o. 0 C CD to "O o Q. CÖ to o CO N C co Q. co N« 3 to 0 o. 0 3. C 3 Z N 0 hO 0 3 CD • 0 0 0« c2 (D 0 to V 3 3 3 0 n' 3 « to 3 0 3 0 N to CO 0 3 0 CD 0 > o« 73 z to ? o ■o ■5 čo o o to $2. CD m i to 0 ® §• 0 -o o 8 to d 0 to 3 ll CL CO a» C « 3 -o ? 3 CO o "O o čB cr 3 o ■o o< 0 I CO ^ G) < 0 o v. Ä 3' o - "O D. 0 0 m 0 7=: o o 3 3 to o 0 3 g C 3 ^ -C» o s p o. 5 Ä 3 to 0 3 ^ _ to" CO "w g" i- D. 3 ^ o o to O" C0 _ CQ T. ? ^ 8 E 0 C m' 5D 3 2. to' o •D 3 D. CO to 9 0- o 3 o 3 3 n ^ 92. 9 ĆB ? to< to 30 co 0 ci. 3 CO o "O CO 3 o 3 -o to 3 o o« 3 ss 9. % o' o CJ o« CO Ö fD 0 3 to o. s o o CO 0 (D to to o o, S' "čo D. 0 CD to o« a. to (6 ^ cr C "O _ to i- 0 W 3 CD 0 to C "0 'o-ä CO to ^ 0 CO § < ^ g W 3 .z g. C N to rrt O- 5 ■D oT ■ 1 š W o 1 ^ ^ CO c;i o "0 3 o 0 0) ^ CO o 3 š.- CO 0 3 o CL to CO 05 "ö o« 0 ^ 3 o "O ^ ČB o CO ^ p m o 0 o o 3 to "O ■o o o 3 C o? s N to X sn- co 0 CL cr D. Ö 0 a O" o ■o o co M o ii. to 0 CD D3 9:6 < o <• o ^ o CD to _ o "O 3" to N 2. < ^ 0'to' š"« s 0 0 to o $2- CD ^ co to a) o sr D. D. o š 0 o ■o o co ^ co Sk. ^ 0' o to I to s N- §- Ii to = o to 3 co o< = • OB' ^ 3 o« ^ 5" o co CT o« co co 2. 0 cr ^ Q! 0 g F co< 0 co N) « ■ ^ o« § a. E š 3 -s 3 o TJ Ö? co 0 2 — D. N C a 0" % W o s 0' 5 a o -o E § I a ® 0 CT o « ■5 "O o o CD "O o-to o« 2. z. o 3 0 a o o o < Ć? o 0 3 Ü. -o co 9 3 "O w 2. s ČB o cr CD o s 3 s co« o« C 3 "O to 3 o š 7 o 3 N § ^ 3 9 g 3 s 3 D. 0 0 D. ! o 0 o ^ o« o s: 3 o. to 0' N to o D. o o CT o« 3 to ■o o a to CD co co to 0' 3 0 "O o ČB cr 0 0 • CD to 4 "D ČB a o CD to o to 0 ■a ČB 9i o CD o CT g 0 * 3 co "O ČB 1 D. o ■o o 0" 0 3 0 3 C "O o CD C o o 0 o o 0 o 3 3 3 o 0 co to o 0 < CT) CO •q)' ■a o 3 er 3" "D ČB a o CD o 0 - & to o < CD 3 o - (D to "D s o čo to C -o to CO 3 3 0 •o ČB 3 o< co co ^ 0 o CD o CO o p M CD z ■o v ■o I 0 o o-to CO g 3 0 ^ CD cf to a • ■o ČB a o CD N to o« 0 o cr o s 3 0 CD to to to to - • 5 to e co 0 iN to =: 03 co« - 9: a D. to o < "D s "O C o CO ^ D. ■o 'S ^ s a T3 9 ? co 0 p co' co 0 N 3 to co co to o 0 CT o ^ 1 to C D. o a o« 3 co o I 0 5. 3 N 2. to 3 3 00 C CD < s 3 0< a 5: to 3 < co 0 I: C ¥ CD_ 03 3 to § 0 co _ ^ ii, 333- g 0 i" I < 3 ^ o -G o ^ 0 CT g 0 CL o ■o o co« o« co g co« o« a o g 0 a"? o T- 3 o a- fß io 0 5. CT 1 K š ^ < i-to z 0: to o ^ ^ o 0" to (B = s § 3 o 5. to ___N o« to < to 3 ^ o 3 =T < < to to 3 §' to 3. 3 § to ^ 3 0 co co« D. < 5. N o CT o N« co ^ o 0: 0 (D 0) fD _ Š o ö o s 0 co ^ " "C3 O) "D to o (D N ^ s- 5 ^ o cn co K) to co VI/ Q. 0 o co 0 to 0) o« = t E ^ a to 0 ^ o < 3 §■50 - f t o i§ to'-ö C» o 3 o ^ cq N) 3 o CD ^ i 2. CO < ^ o 0 •U o (D _ o g.-o % o S3- o Ö5 to o š-K o" n' cr o ^^^^ I 3 to 0 o to co < o o U- o g ? co to w. to s (D tt) iT 111 'S-"o. 5 ■ to ■o ^ta^ft I ■o < I 0 o < co o ■o s o ^ 0 o 2 o co •6 i o 3 N O) o a 3 "0 o N š ? 0 N ČB o CL < o o £2 c' co ČB N 3 co« 0 ČB e 0 a o CD to 3 o to to p •g I .to o« to co to D. C N ro o« 0 3 o 3 N a o g- Z co 0 N Q. 0 to CD 0 O a 0 Ć0 "O o si o« TT p. O co co 3 Ä g 3 0 ■ 0 ■o "D 3. O CO O 0 3 o 0 3 o o fD 0 r- N to ■O 3. ■O i 0 to a 3 0 3 CD to 3 S š' F to o« to § s o? o. to D. P 0 O ^ o N« J^k ■o "O § ? 3 03 ž. s 3 o ^ čo "O s ® CD 03 3 č? "O ČB 3. 3 •o o I-0 X 33 O "0 13 3) > O 0 "O ■o ČD 0 co o. Ä 1 I co o 0 to a CL • • o. o. • • TJ TJ m m Ti N ^ to g g 3 3 o o "D "O O O Q. a 0* 0 o N N g g o o 3 D. o. N C/>« to 3 ^ N o« S o s ^ äcoS CD_ 0 CO o < 0 Ä a to 0 i to < 0 to 3 9. co' CT c: o s o' 0 0 o« 3 0 0 3 0 CD 0" 0 0 CL O. Ö b • • o o •rt •• m m m m D. O š D. ■D 5 O CO to to to o ^^^p I 0 o 3 C ^ 3 o o. 0 to' o co og cr ^ 3 3 o S o« o« ^ to 0 ® o o S" to 03 to P ? 5 CD CO to - ■o I ■o Č3 co S2.-S- ?r "O O đ 3 9: S o 3 CD to w ä 0" I 0 O c;i D. r- 0 Ć0 "O =;.• a -O ONO cr 9- D. ^ to (§ Cl) 0 to fD s -n o O- y "D "O i < to § 0 o. 2 o. ~ 0 D. o C o (D "D 0 O CD ^ 0 to 0 — 0 g« "O -o TT a o 3 to i o. 0' 0 co N a 0 0 0 čo ST 0« 0 3 3 0 ■D 0 < C Q-CD co 03. CO to 3 0 TT C D. CT 0 to D. O. ■0 0 < D3_ 2. co 0 O. 0 to to jr 0" co 0 03 < 0 < 0 X > m o 00 > > O' z "O s o o 00 m o m O o m co 13 O O O 2 to 3 ro a m co O o m co m co ro I (J} X ro O o -•A i petek, 5. novembra 2004 PISMA, OGLASI / info@g-glds.si GORENJSKI GLAS • 26. STRAN prejeli smo Odprto pismo gospodu Jelku Kacinu spoštovani gospod Kacin! Nikoli doslej se nisem posluževal vafie preizkušene prakse in komuniciral s katerim koli, Še najmanj pa z mestnim svetnikom preko odprtih pisem, vendar je vaše zadnje pisanje, objavljeno v Gorenjskem glasu z dne 26. oktobra 2004, prelilo kapljo čez rob in me dobesedno prisililo, da se spustim na raven vaše dopisne politične kulture (beri: vašega natolcevanja, podtikanja in lažnih obtožb) in da vam na vaše javne obtožbe tudi javno odgovorim z dokazljivo resnico. Ker pa vas in vaš način komuniciranja dobro poznam, tako kot ga pozna tudi večina Kranjčanov, me vaše odprto pismo sploh ne preseneča. Ravno nasprotno, presenetilo bi me, če svojega žolča in golide blata ne bi po vaši ustaljeni praksi javno zlivali name. Sicer pa mora gospod Kacin po svoji stari navadi medije in javnost spomniti na svoj obstoj, če že mediji ter javnost nanj pozabljajo in če pri tem ni pri roki znamenitega zvitka Dela in glave poslanca gospoda Hvalice, potem sta zanj tudi Gorenjski glas in moja glava dobrodošla. V vašem odprtem pismu mrgoli kup lažnih in javnost zavajajočih zadev, zato sem v smislu javnega in transparentnega dela, ki ga kot izvoljeni župan Mestne občine opravljam že drugi mandat, dolžan javnosti naliti čistega vina. Sicer pa pisanje gospoda Jelka Kacina kaže predvsem na njega samega, njegovo samovoljno samovšečnost in arogan-co ter prepričanje, da z gostobe-sedjem in demagogijo lahko "dobiš vsako bitko". Po tem je sicer sploh postal poznan in uveljavljen politik svoje politične opcije. Vendarle: vsaka pesem je le nekaj časa lepa in popularna. V vašem odprtem pismu navajate, da k pripravi izhodišč za proračun in njegovega osnutka nisem pritegnil, niti povabil nobene svetniške skupine. Kljub temu da se zavedam, da večino svojega časa sedaj namenjate novoizvoljeni funkciji evropskega poslanca, vam dobronamerno svetujem, da vsaj del časa namenite tudi svojemu delu izvoljenega svetnika MO Kranj in s tem opravičite vsaj tiste glasove, ki so vam jih namenili kranjski volivci, ki so vas izbrali na ta položaj. Dejstvo je, da sem dne 22. oktobra 2004 sklical vodje vseh svetniških skupin vseh strank in list z enim samim delovnim ciljem: usklajevanje proračuna MO Kranja za leto 2005. In to kljub temu, da ste skupaj z listo Mladi za Kranj v preteklem Času že večkrat minirali dosedanjo koalicijo MO Kranj, ki je doslej uspešno usklajevala stališča do posameznih točk, ki jih je obravnaval MS MO Kranj. Na tem posvetuje bilo dogovorjeno, da je potrebno dodatno usklajevanje, zato se točka osnutka proračuna MO Kranj prekine in se nadaljuje na naslednji seji MS MO Kranj, ki bo dne 24. novembra 2004. Ob tem pa je bila izražena želja velike večine svetnikov, da se predlog proračuna sprejme do konca leta 2004, za kar se bom osebno še posebej prizadeval. Na osnovi navedenih dejstev je vaša izjava v odprtem pismu, češ da nisem pripravil nobenega opozorila, pogovora, kaj šele dogovora o prednostnih nalogah in pričakovanjih članov MS MO Kranj, čista laž in zavajanje javnosti. Ob tem si ne morem kaj, da vas ne bi opozoril, da je medijska vojna za samostojno Slovenijo in s tem tudi za MO Kranj že končana in še takšne vaše retorične bravure, po katerih ste zasloveli v času osamosvajanja Slovenije, niso več potrebne nikomur, še najmanj pa občanom Kranja. V svojem odprtem pismu nadaljujete, da sem "ogromno in nepotrebno, predvsem pa preuranjeno delo naložil mestni upravi in tako celotni javnosti pokazal, da me pogledi svetnic in svetnikov ne zanimajo". Iz že zgoraj navedenega izhaja, da ste po svoji stari navadi zgradili nov konstrukt, ga na sebi svoj način predstavili in ga sedaj skušate prodajati javnosti. Ob tem govorite v imenu vseh mestnih svetnikov (me prav zanima, kdo vas je za to pooblastil, saj je leto 1991 že daleč za nami), saj lahko govorite samo v svojem imenu ali pa največ v imenu svoje poslanske skupine in njenih satelitov, kar pa predstavlja zgolj in samo tretjino članov MS MO Kranj. Kdo v tem primeru ne vidi prioritet (da ne omenjam raznih tet in stricev), vgrajenih v osnutek proračuna, ki naj bi jih ne znal predstaviti pripravljavcem osnutka proračuna, pa naj izberejo in odločijo bralci sami. Tipična sintagma g. Kacina je tudi že večkrat in ob najrazličnejših priložnostih ponovljena izjava: "...bodisi ne zna, ne zmore ali morda noče opravljati ...". Ob tem naj samo kratko ko- mentiram, da sem se že pred dosedanjo funkcijo župana izkazal in dokazal v gospodarstvu, kar pa spoštovani gospod Kacin s svojim kratkim skokom iz politike v gospodarstvo (vodstveni položaj v podjetju IMV Adria pred leti) nikakor ne more dokazati, saj se je ta njegov izlet zaključil dokaj klavrno, kar on sam najbolje ve. Gospod Kacin v svojem pismu nadalje piše o nekakšnem strahu, da bi jih slišal na svoj račun zaradi svojega odnosa do svetnikov in MS MO Kranj. Ne vem, koga naj bi bilo strah, ampak mene zagotovo ni. Mene ne preganja senca "Kacinove ograje" in "Kacinovega klanca", še najmanj pa ne očitane mi nekoope-rativnosti. Mogoče pa je strah g. Kacina, saj dobro pozna star pregovor: Vse se vrača, vse se plača! In volivci to znajo najbolje oceniti. Se pa popolnoma strinjam z njim, ko se mu zapiše, da je župan institucija lokalne samouprave, dodal bi le to, da g. Jelko Kacin ni institut lokalne uprave, pa naj bi si on ali njegova stranka to Še tako želeli. Glede izvedbe in pogojev licitacije in odprodaje nepremičnin pa navkljub "dobronamernim" opozorilom g. Kacina samo tole: da je odprodaja lokalov na Koroški cesti v Kranju škodljiva zadeva, je plod in rezultat razmišljanja ter dela g. Kacina in nekaterih njegovih somišljenikov, saj se velika večina Kranjčanov zaveda, da bi bila prodaja lokalov samo v korist MO Kranj. Vendar tudi v tem primeru g. Kacin ne odstopa od svoje znane maksime, naučene in priučene še iz časov Jugoslavije: "Kadija me toži, kadija mi sodi"!, pri čemer blagohotno dodaja, da sem pravno nedolžen. Gospod Kacin seje odločil, ne le da mi bo očital z namenom zaničevanja, kar že nekaj časa počne z veliko energije, temveč tudi in predvsem tožil, sodil in obsodil, kljub ustavno in zakonsko zajamčeni domnevi nedolžnosti. Že na samem začetku kazenskega postopka, v fazi preverjanja, obstaja zanj utemeljen sum očitanega mi kaznivega dejanja. Kot rečeno, prekritega z gostobesedjem - navajam: ... "Te dni, ko smo nekateri že povabljeni kot priče na sodno obravnavo zoper obtoženega M.B., nas je isti javno obdolžil, da smo krivi in odgovorni za materialne posledice njegove napačne presoje in celo kaznive odločitve. On je sicer pravno nedolžen..." itd., obtožuje, sodi in razsoja g. Kacin. JA. M.B. je pravno nedolžen, sicer pa KRIV! Tako je razsodil gospod Kacin. Kako tipična izjava za g. Kacina. Toži, ne, ... še več, sodi druge pred obtožbo in razsodbo, kot da sam ne bi na lastni koži občutil vse teže obravnavanja njegove domnevne neodgovornosti in milo rečeno nekorektnosti vnaprejšnjega, na pamet ter nekompetentnega sojenja v razvpiti zgodbi "Kacinovega klanca". Kot župan MO Kranj Še nisem ničesar obtožen, še manj obsojen. Namerava pa Okrajno sodišče v Kranju opraviti na predlog Okrožnega tožilstva nekatera preiskovalna dejanja, med drugim tudi zaslišanje župana in številnih priČ. Med njimi tudi g. Kacina, čeprav ni jasno, zakaj prav njega, saj v postopku ni sodeloval. Navkljub temu pa g. Kacin govori in obsoja na pamet in počez, pri čemer pa ni podal kazenske ovadbe zoper mene kljub njegovemu "vztrajanju pri kaznivi prodaji nepremičnin na Koroški cesti ..." Kot župan MO Kranj soglašam in se strinjam z opravo sodnih dejanj v prepričanju, da je bilo moje dejanje v tem primeru pravno, moralno in ekonomsko upravičeno in smotrno. Značilno za g. Kacina je tudi to, da kadar to njemu in njegovi politični opciji ustreza, navaja "moj oz. županov proračun" ali pa "ogromno dela, časa, energije in Človeških kapacitet, ki jih je župan naložil mestni upravi" za pripravo osnutka proračuna. Pri tem seveda vsi občani MO Kranj prav dobro vedo, da proračun MO Kranj ni ne moj, niti županov. Ampak vse to se očitno g. Kacina ne tiče: kadar to njemu ustreza, me namenoma prikazuje kot grešnega kozla, za vsa dobro izvedena in opravljena dela pa se želi ovenčati on sam ali pa to podari na pleča njegovih somišljenikov. V svojem odprtem pismu se g. Kacin spušča tudi na področje javnih nastopov, pri Čemer mu nikakor ne odrekam njegovih zaslug v njegovem nastopanju v osamosvojitveni vojni. Pa vendar, osamosvojitvena vojna je že zgodovina, njegovi zadnji javni nastopi pa niso prinesli ne Kranjčanom, ne Gorenjcem nobenih prednosti. Od vseh njegovih zaslug je ostala le njegova pregovorna retorika, Kacinova ograja in trenutno mesto evrop- skega poslanca, medtem ko Kacinov klanec (bog ve, po Čigavi zaslugi) že postaja pozabljena preteklost. Vse to pa so najbolje pokazale zadnje državnozbor-ske volitve, kjer se je slovenski narod odločil za povsem drugo opcijo. Kot sem že uvodoma povedal, se mi komuniciranje preko javnih medijev in tako imenovanih odprtih pisem upira, zato s tem zaključujem javno polemiko z gospodom Jelkom Kacinom. Njegovo odprto pismo štejem le kot preživet grob, da ne rečem pogromaški instrument g. Jelka Kacina za dosego njegovih ozkih ciljev v boju za oblast, z željo in upanjem, da bi bilo v Republiki Sloveniji takih ekscesov vse manj. Za vsa njegova nadaljnja brezplodna in nepotrebna dopisovanja v javnih medijih ter nadaljevanje polemike pa sem mu v okviru uradnih ur MO Kranj vedno na razpolago. Mohor Bogataj, univ. dipl. org., župan Mestne občine Kra^j Skrivni grobovi pod Storžičem Odgovor na članek Marjete Smolnikar pod gornjim naslovom, objavljenim v Gorenjskem glasu, 29. oktobra 2004 Pod zgoraj navedenim naslovom je avtorica nagnetla toliko imen in napačnih navedb, da, čeprav nerad in bolehen, moram popraviti veČ imen, predvsem pa zanikati opisovanje partizanske organizacije tako na terenu kot v odredu. V svoji "raziskovalni" zagnanosti jo je zaneslo v površnost. Zanimajo samo, kdo so bili likvidatorji, niČ pa je ne zanima, zakaj so bili kaznovani s smrtjo?! Če bi se le malo posvetila tej raziskavi, bi prav gotovo zvedela, kaj so zagrešili. Potem ko opiše, da "je bila tako ena kot druga stran pripravljena svoje nasprotnike v imenu ideologije brezvestno pobiti", pravi tudi: "Bela garda, ki je branila tradicionalne evropske vrednote in katoliško cerkev, se je zatekla v naročje Hitlerja". Tu je spet zelo prozorno partizanstvo, ki seje bojevalo proti okupatorjem in njihovim pomočnikom, izenačeno z njegovimi uničevalci in preganjalci! Njeno izhodišče je torej tendenciozno in nezgo-dovinsko, takšno, kakršnega uporabljajo vsi protipartizanski ponarejevalci. Zato niČ ne pomaga navedba, kaj je namen tega članka. Sem še najbolj sodi tista Prešernova, da "Le čevlje sodi naj kopitar", saj Gorenjski odred in njegove obveščevalne službe itd. ni imel nič pri tem!!! Ona trdi nasprotno - in kar na več mestih? So tudi tako "hrabri", da se lotevajo tudi takega, česar ne poznajo! Sicer pa v zadnjem stolpcu jasno piŠe o VOS-u in OZN. Zato iz članka navajam več kot predrzni odlomek, ko pravi: Ubiti so bili zato, ker so v Gorenjskem odredu v tem Času namesto vojaške discipline vladali kaos, anarhija in samovolja vaških revolucionarjev ... o tem posredno piše tudi Ivan Jan v svoji trilogiji o Kokrškem odredu." Ob takem laično-tenden-cioznem ugibanju človek lahko samo zavzdihne, saj avtorica odred in terenske delavce pomeša brez razumevanja. In kaj sem v kroniki, ki je citirana (stran 11/150) pisal v resnici? V septembrskih dneh je bila v 2. bataljonu (KO-GO je bil raz-formiran konec avgusta 1944, 27. avgusta 1944 pa sta bila iz njega ustanovljena Škofjeloški in drugi KokrŠki odred. Osebno sem bil v obeh odredih v 2. bataljonu, pozneje pa Še pisec kronike) izvršena cela vrsta kadrovskih sprememb, kajti ne disciplina ne udarnost tu nista bili zadovoljivi. Nekaj funkcionarjev je bilo razrešenih, nekaj poslanih v druge enote, izrečene so bile tudi najnujnejše kazni." Pri vsem tem sem po dolžnosti sodeloval. A vse to ni bil kaos, anarhija in samovolja, kot na pamet piše avtorica, še manj pa naj bi bataljon sodeloval pri ugrabitvi in usmrtitvi obdolženih. To je bilo področje terenskih organizacij. Kje je točnost? V podporo svojih zapisov avtorica navaja klevetniški Slovenski dom in nekega Janka? Toda - kljub občasni zmanjšani disciplini ni bilo in tudi ni moglo biti primera, da bi kak borec ali celo skupina svojevoljno šla iz bataljona! če je, je bil to kvečjemu dezerter, ki jih je nekaj res bilo. Glede imen pa takole: Očka ni Ivan Novak (ta je prišel do nas šele januaija 1945 (KO 11/553), a pod Stol. Jernej iz Okrožne izpostave VOS je Janez Pretnar z Bleda (kot jaz). Ivan Jan - Srečko MESTNA OBČINA KRANJ ZUPAN Slovenski trg 1, 4000 Kranj Tel. 04/ 237 31 40. fax. 04/ 237 31 06 e-pošta: obcina.kranj@kran].sl Številka: 35003-0002/2004-41/03 Datum: 3.11.2004 Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/03-popravek in 58/03-ZZK-1)'ter sprejetega programa priprave za občinski lokacijski načrt Pševo (Ur. list RS, št. 32/04) Mestna občina Kranj, Oddelek za okolje in prostor, sklicuje DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO za občinski lokacijski načrt Pševo, ki bo v ponedeljek, 15. novembra 2004, z začetkom ob 16.00 uri, v prostorih Mestne občine Kranj, v sejni sobi št. 14/1. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek občinskega lokacijskega načrta za območje Pševa Postopek priprave in sprejema Občinskega lokacijskega načrta "PŠEVO" vodi Mestna občina Kranj, Oddelek za okolje in prostor. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravo občinskega lokacijskega načrta v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Mohor Bogataj, univ. dipl. org. ŽUPAN • t p. A - • C 'It Ste natančni in zanesljivi? Iščete vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbiral • • Na področju Gorenjske iscemo: - vodjo trgovine (M/Ž) Pričakujemo: « - Najmanj V. stopnjo izobrazbe (trgovinski poslovodja) - Poznavanje računalniškega okolja word, excel, in elektronska pošta -Zaželene delovne izkušnje na vodstvenih položajih - Komunikacijske sposobnosti - Poznavanje dela v trgovini Zaposlili vas bomo za eno leto, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, Prijave pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Spar Slovenija d.o.o.. Kadrovska služba, Letališka 26,1000 Ljubljana. PRIDRUŽITE SE NAM! ® SLOVENIJA S RAR GORENJSKI GLAS • 26. STRAN HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas si Petek, 5. novembra 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka In četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Trst 4. 11. in 10. 11., Lenti 20. 11.; Madžarske toplice od 11. do 14. 11., 18. do 21. 11. in 25. do 28. 11.. 2. 12 do 5. 12. Palmano-va in tovarna čokolade 24. 11.; Tel.: 04/53-15-249 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6, Kranj E. Risar: NORA NORA. DANES ob 19.30, za PETEK 3. IZVEN in KONTO; M. Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA, JUTRI ob 19.30, za SOBOTAI, IZVEN in KONTO; E. Risar: NORA NORA, 10.11. ob 19.00, za ŠTUDENT, IZVEN in KONTO PODAUŠAN VPIS V ABONMA 2004/2005, DO 12. NOVEMBRA! Rezervacije pri blagajni PG, tel. 04/20 10 200, www.presernovogledalisce.com FRIZERSKI SALON DANICA ŠORLIJEVA 12, KRANJ DANICA PRISTOV, «.p., Mo&nje 41, Radovljica V našem salonu vam nudimo moške in ženske frizerske storitve s kakovostnimi materiali po ugodnih cenah. Tel.: 20 11 689. Delovni čas: vsak dan od 7. -19. ure, sobota od 7. • 12. ure TRI KRONE, d.o.o., Godešič 53 Šk. Loka, tel.: 04/51 37 600 in Avto Ambrožič, d.o.o. Pungart 2, Ribno, Bled Tel.: 04/57 41 784 Vozniki in lastniki vozil, ali ste že pripravili svoja vozila na zimo, vlago, sol na cesti? Priporočamo vam protikorozijsko zaščito s kanadskim oljem KROWN, ki ohranja vozilo varno! GLASOV KAŽIPOT Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat. Prosimo, da pri posredovanju sporočil to upoštevate! Prireditve Martinov semenj Kranj - Turistično društvo Kranj prireja jutri, v soboto, Martinov semenj. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranja, na Glavnem trgu pri vodnjaku, od 8. do 13. ure. Na stojnicah bodo postregli z izdelki domače in umetne obrti ter s pridelki s podeželja. Predstavitev planinskega vodnika Kranjska Gora - V Liznjekovi domačiji se bo danes ob 17. uri začela predstavitev novega planin-sko-lzletniškega vodnika Kranjska Gora. Vstop je prost. Nov Mladinski center Kamnik - Jutri, v soboto, bo od 10. do 12. ure na Glavnem trgu v Kamniku potekala otvoritev novega Mladinskega centra in prikaz mladinskih dejavnosti. Vstopnine ni. Izleti V Terme Topolšica Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi 12. novembra na kopanje v Terme Topolšica. Odhod bo ob 9. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave zbirajo v času uradnih ur v pisarni društva. V notranjem bazenu so obvezne kopalne kape! Od Litije do Čateža Kranj - Pohodniki Društva upokojencev Kranj vabijo na pohod po Levstikovi pot od Litije do Čateža. Izlet bo 13. novembra, odhod pa bo ob 6. uri izpred Creine. Zmerne hoje bo za 4 do 5 ur. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do petka, 12. novembra. Kranj - Planinska sekcija Sava vabi svoje člane v soboto, 13. novembra, na pohod od Litije do Čateža. Odhod avtobusa bo izpred glavnega vhoda tovarne Sava ob 7. uri. Prijave sprejemajo po tel.: 206-5439 oz. 041 290-094 (Silva Štern). Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v soboto, 13. novembra, na 18. popotovanje po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Pot ni naporna. Skupne hoje je 4 do 5 ur (20 km). Na cilj se bo možno tudi pripeljati ali pa prehoditi le del poti od Moravč do Čateža (8 km). Odhod avtobusa bo ob 6. uri zjutraj z zgornje avtobusne postaje na Hrušici. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do četrtka, 11. novembra, do 12. ure. Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira 13. novembra udeležbo na tradicionalnem pohodu po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Tura je lahka, hoje bo za približno 6 ur. Prijave in informacije v sredo in četrtek od 18. do 19.30 po tel.: 531 55 44. Mače - Bašelj - Lovrenca Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na pohod v smeri Mače - Bašelj -Lovrenc. Izlet bo jutri, v soboto, 6. novembra, odhod pa bo ob 8. uri izpred društvene pisarne. Na Žavcarjev vrh Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na pohod na Žavcarjev vrh (Kozja nad Mariborom). Pohod bo v ponedeljek, 8. novembra, odhod avtobusa pa ob 6. uri z avtobusne postaje Breg in bo ustavljal na vseh postajah do Rodin. Zmerne hoje bo za okoli 3 ure. Potrebna je planinska oprema in palice. Prijave sprejema Vilma Mežek, tel.: 041/711 427 ali 580 31 42. V neznano Kranj - Pohodniška sekcija Društva upokojencev Kranj vabi v četrtek, 18. novembra, na izlet v neznano. Cilj bo nekje na Gorenjskem. Odhod avtobusa bo ob 7.30 izpred Creine. Prijave z obveznimi vplačili v društveni pisarni sprejemajo do srede, 17. novembra. Martlnovanje Škofja Loka - Medobčinsko društvo invalidov Škofja Loka obvešča člane, da sprejemajo prijave za martlnovanje, ki bo v soboto, 13. novembra. Martino-vali boste na Dolenjskem in sicer J* •C/: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava KRANJ SOBOTNA AAATINEJA Gostuje: »FRU-FRU« Ljubljana MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON Sobota, 6. november 2004, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču v. MJ^CTNA OBCINA • K R A \' i mv 'W-W •• v ' GLAS v Kostanjevici na Krki. Odhod bo izpred Knjižnice Ivana Tavčana v Šolski ulici ob 10. uri. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe prostih mest v avtobusu. Prijave za letovanje Škofja Loka - Medobčinsko društvo invalidov Škofja Loka obvešča, da bodo pisne prijave za koriščenje kapacitet za letovanje začeli zbirati decembra, prijavnice pa dobite v pisarni društva vsako sredo od 16. do 18. ure. Obvestila Ples odpade Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica Bitnje sporoča, da danes, v petek, ples v Gostilni Sonce odpade. PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www,ms-kranj.sl M»da'r>«ki se'vis Hram. d o.a. Gregorčičeva oi. 8. Krac^ Delavnice odpadejo Kranj - Gorenjski muzej Kranj obvešča, da Otroške muzejske delavnice na gradu Khislstein, vsak četrtek ob 17.00 uri, zaradi bolezni pedagoginje do nadaljnjega odpadejo. Prosijo za razumevanje. Tek na smučeh Kranj - Sekcija za zimske športe pri Društvu upokojencev Kranj obvešča, da so v torek začeli z vadbo za teke na smučeh v mesecu novembru. Dokler ne bo snega, boste nabirali kondicijo brez smuči. Dobivali^ se boste vsak torek in petek ob 10. uri pri Rešetovi stavbi ob cesti rondo -delavski most. Meritve Žirovnica - Preventivne meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi bodo potekale 8. in 22. novembra od 8. do 10. ure v prostorih Čopove rojstne hiše v Žirovnici.* Tečaj varstva rastlin Škofja Loka - Od 22. do 24. novembra bo v popoldanskem času potekal osnovni tečaj iz varstva rastlin za vse izvajalce ukrepov, vključno z vrtičkani (po Zakonu o farmacevtskih sredstvih z dne 9. 9. 2004, št. 98). Potekal bo v prostorih Gasilske zveze na Trati v Škofji Loki. Prijave in vse informacije na gsm: 031 302 389 - Tatjana Rupnik. Predavanja O netopirjih Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje o netopirjih v brezniški in rodinski cerkvi, ki sta zatočišče netopirjev, Predavanje bo v torek, 9. novembra, ob 17. uri v Čopovi hiši v Žirovnici. Predavala bo Alenka Petrinjak, absolventka biologije. Potepanje po Jemnu Kranj-V nedeljo bosta ob 19. uri v kavarni Potepuh zgodbo o katu z njunega potepanja po Jemnu predstavila Anja Leskovar in Domen Grögl. Ob sveti reki Ganges Škofja Loka - Tomaž Humar je kot velik ljubitelj narave, popotnik, učitelj joge in poznavalec tisočletja stare vedske kulture Bharata varše (danes je to območje Indije) večkrat prepotova to mistično deželo ob sveti reki Ganges. Nekaj utrinkov s potovanj je skušal ujeti v objektiv in jih skrčil v ciklus predavanj z diapozitivi. Prireditev, ki bo obsegala predavanje, prikaz indijskega plesa in glasbe in pokušino dobro tradicionalne indijske kuhinje bo v Kristalni dvorani na Mestnem trgu danes, v petek, ob 19. uri. Rupnikova linija in Alpski zid Žiri - Danes se bo ob 19. uri v Galeriji Svobode Žiri začelo predavanje z diaprojekcijo ter otvoritev razstave ob izidu knjige Rupnikova linija in Alpski zid - Utrjevanje rapalske meje med letoma 1932 in 1941 avtorja Aleksandra Jankoviča - Potočnika. Brez pravljic ni otroštva Železniki - Klub študentov Selške doline vas vabi na predavanje z naslovom Brez pravljice ni otroštva, ki bo potekalo v Kulturnem domu v Železnikih jutri, v soboto, z začetkom ob 17. uri. Predavala bo priznana otroška pedagoginja, svetovalka in tevjak. Predavanje je brezplačno, obenem pa tudi predstavlja uvod v letošnji otroški lutkovni abonma v občini Železniki. O sadju Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina pri Radovljici vabi na 9. predavanje iz niza jesenskih srečanj. Danes, v petek, ob 17. uri bo Tatjana Zupan, vodja nasada na Resju, predavala o starih in odpornih sortah ter o pravilnem shranjevanju sadja. Vrtnarski vtisi z Irana Kranj - Hortikulturno društvo Kranj vabi člane in drug ljubitelje narave na predavanje Anke Bernard Vrtnarski vtisi s poti po Iranu. Predavanje bo v ponede-jek, 8. novembra, ob 17. uri v sobi št. 14 Mestne občine Kranj. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi. Koncerti Koncert zbora Lubnik Škofja Loka - Pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke pod vodstvom Andreja Žagarja bo imel koncert v nedeljo, 7. novembra, ob 18. uri. Koncert bo v Kristalni dvorani na Mestnem trgu v Škofji Loki. Gost večera bo v lanski jeseni ustanovljeni Moški pevski zbor Glasbene matice iz Ljubljane, ki ga vodi Tomaž Tozon. V zboru prepeva 60 pevcev iz različnih krajev Slovenije. Vstopnice lahko dobite pri pevcih zbora Lubnik in eno uro pred začetkom koncerta v Kristalni dvorani. Kvintet Ventus Rateče - V cerkvi sv. Tomaža se bo danes ob 19.30 začel kon-k cert kvinteta Ventus. Vstop je prost. Slovenski oktet Kranjska Gora - Jutri, v soboto, ob 19.30 lahko v Ljudskem domu v Kranjski Gori prisluhnete koncertu Slovenskega okteta. KRČNE ŽILE? kulturnem programu bo na flavto zaigrala Lucija Černe, na violončelo pa Petra Vodopivec. Mala Groharjeva kolonija Škofja Loka - V okroglem stolpu Loškega gradu bodo v ponedeljek, 8. novembra, s podelitvijo nagrad ob 18. uri odprii razstavo Mala Groharjeva kolonija Škofja Loka 2004. Predstave Of mefrast.si Šk. Loka - Sv. Duh - prodamo 1/2 stanovanjske hiše, kar v naravi predstavlja 4-sob-no stanovanje v I. nadstr. v izmeri 100 m2, sobo v kleti v izmeri 35 m2, ter 2 garaži. Zemljišče ter ostali kletni prostori so v so-lastništvu do 1 /2. Hiša zgrajena leta 1978, v letu 1992 je bila obnovljena. Cena 25 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. 04 50 60 300, 041 647 547 Železniki - atrijska montažna stan. hiša tloris 13x11 m zgrajena leta 1986 219 m2 uporabne površine, velikost zemljišča 440 m2. CK ogrevanje - toplovod v hiši. Cena 35 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300, 041 647 547 domplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. Kranii bleiweieova 14 f/,i 04t/g4y-433 20 68 700 STANOVANJE PRODAMO • Kranj, Zlato polje; dvosobno: pritličje; izmere 41,5 m2. centralno ogrevanje, starost 45 let; cena 12,9 mio SIT; • Tržič, starejše 1 S, I. nadstr, 31 m2, staro 100 let, v celoti obnovljeno 2004, cena 8 mio SIT; HIŠE - PRODAMO • bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT; • bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13 x 9 m2. na parceli 685 m2. stara 10 let, 74,6 mio SIT: • bližina Šenčurja, energijsko varčna hiša. tlorisa 2 x 70 m2, na parceli 360 m2. novogradnja. cena 39,5 mio SiT; • vas Leše nad Tržičem, pritlična hiša, tlorisa 116 m2, na parceli 200 m2, starost več kot 50 let, cena 7.5 mio SIT; • Kranj, Center mesta, enonadstropna, tlorisa 11 X 8 m, obnovljena leta 1969, parcela 100 m2, starost 100 let, cena 20 mio SIT; TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS • PRODAMO • Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi • gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na parceli velikosti 10.847 m2: {v celoti zazidljiva, možnost dodatne izgradnje), starost izgradnje od leta 1975 dalje postopoma, cena 87 mio SIT; POČITNIŠKI OBJEKT - PRODAMO • v Bohinjski Bistrici; 1-nadstropni s 27 ležišči, svojo kuhinjo: tlorisa 129 m2: na parceli velikosti 1478 m2: starost objekta 35 let, obnovljen leta 1993; oddaljen 500 m od smučišča Kobla; cena 54 mio SIT. POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO • Kranj, Planina III., v trgovskem centru Spar. I. nadstropje, 147,30 m2 (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 31 mio SIT; • Kranj, blizu avtobusne postaje za gostinstvo ali trgovino, izmere 214 m2. terasa 297 m2, starost 38 let, cena 63,5 mio SIT; • Kranjska Gora, IV. gradb. faza, pritličje, izmere 136 m2, star 14 let, 27 mio SIT; • Škofja Loka; bližina hotela Transturist; v III. in IV. nadstropju - posamezna etaža 324 m2, dvigalo, centralno ogrevanje, leto izgradnje 1975, cena 182.500 SIT/m2; POSLOVNI PROSTOR - ODDAMO V NAJEM: • Kranj, v bližini avtobusne postaje, izmere 102 m2, pritličje, primeren za trgovino ali pisarne, starost 26 let, mesečna najemnina 2.400,00 SIT/m2 + stroški; • Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2,116.500 SIT mesečno; • v bližini ceste Kranj • Škofja Loka, 2 poslovna prostora, velikosti 150 in 60 m2, starost 3 leta, za pisarne ali trgovino.xena za pisarno 1.430 SIT/m2. za trgovino 1.900 SIT/m2 + stroški; KIOSK - ZA OKREPČEVALNICO • PROOAMO • Kranj - Zlato polje, na parceli velikosti 90 m2, opremljeno za .hitro hrano, kavo in brezalkoholne pijače, starost 12 let, cena 8 mio SIT; (je v obratovanju). SKLADIŠČNI PROSTORI • PROIZVODNE HAU • PRODAMO • v Retečah - Škofja Loka, na površini 14.000 m2: starost: postopna gradnja in obnove od leta 1958 dalje (možnost prodaje tudi dvema kupcema), cena 1.298.250.000,00 SIT; • Stegne pri Ljubljani, velikosti 600 m2, starost 30 let, cena 125 mio SIT; POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO: • Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2, na parceli 1010 m2, leto prenove 1962,120 mio SIT. PARCELA • PRODAMO • Kranjska Gora - Podkoren, v izmeri 2500 m2, cena 14.500 SIT/m2; • Tupaliče pri Preddvoru; izmere 1.200 m2; voda in elektrika na parceli; cena 20.300,00 SIT/m2. • Podreča, v izmeri 1900 m2, cena 19.000 SiT/m2, možna delitev na cca 3 x 630 m2, cena 21.500 SIT m2; • Kranj Primskovo; izmere 4.500 m2; za rekreacijski center: cena 14.500,00 SIT/m2 (možnost izgradnje športnih igrišč, s spremljajočimi objekti, voda, plin, elektrika na parceli). KUPIMO: • ZA ZNANEGA KUPCA TROSOBNO STANOVANJE V KRANJU KRANJ - Stražišče; 132 m2, polovica hiše v pritličju na parceli 431 m2, I. 1976 v dobrem stanju, lastna elektrika, CK na plin in trda goriva, pokrita terasa 24 m2. CENA: 28 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, VWW. svet-nepremicnine. si KRANJ - Stražišče; visokopritlična dvosta-novanjska hiša, I. 1980, 180 m2, parcela 285 m2, prevzem takoj. CENA: 33,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tet. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si NAKLO; 294 m2. tloris 12 x 9 m, I. 90, visokopritlična, kvalitetno grajena, energetsko varčna hiša, varovana, lahko dvodružinska, kamin, zastekljena terasa, 611 m2 lepo urejene parcele. CENA: 56,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si SPODNJI BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, ob glavni cesti, parcela 260 m2, notranjost je neizdelana, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremic-nine.si PREDDVOR - Možjanca; 96 m2, 100 let stara kmečka hiša, spomeniško zaščitena, potrebna temeljite adaptacije. Parcela 209 m2. CENA: 6 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12. tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si MILJE - stanovanjska hiša vel. 11,5x 12,5 m. stara 17 let, večstanovanjska, klet, pritličje, nadstropje in mansarda, parcela 755 m2, ob gozdu, mirna lokacija, cena = 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 ŠENČUR: nova stan. hiša v izmeri 14 x 13 m, moderna zasnova, parcela 500 m2, krajna lega v vasi, cena - 57,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRaKij - Seljakovo naselje stan. hiša 1. 83 na parceli 1.012 m2, samostojno stanovanje v pritličju vel. 100 m2 in mansardi 100 m2, možnost dvostanovanjske hiše, letnik 83, cena je 69,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 STRAŽiS(^E pri KRANJU - na parceli 1.200 m2, leta 1957 narejena hiša in leta 1970 obnovljena, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi, poleg stoji garaža z drvarnico 34 m2, hiša stoji na odlični razgledni točki in ima ceno 46,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ: 14 let stara pritlična atrijska hiša -dvojček na parceli 584 m2, na zelenem pasu, mirna lokacija z razgledom, v eni etaži 123 m2, cena - 47,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GORIČE: popolnoma obnovljena in dvignjena 1995 leta stanovanjska hiša, pritličje 70 m2 + neizdelano podstrešje, parcela 300 m2, cena - 22.0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Bitnje: 30 let stara hiša na parceli 622 m2, je podkletena in ima nad pritličjem mansardo, v eni etaži je 66 m2, hiša ni na prometni lokaciji, cena = 34.0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA. FIZIKA, instrukcije za učence, dijake in študente, pomoč za teste in izpite, računalniška podpora in POSLOVNA svetovanja na področju FINANČNE MATEMATIKE. Enačba izobraževanje, Resnik s.p.. Visoko, rt 04/253-11-45 in 041/564-991 13098 KOLESA Poceni prodam moško in žensko KOLO s prestavami, tt 233-16-12 13195 KUPIM Odkupujemo kostanjeve DROGOVE dolžine 9 do 12 m v lubju aH olupljene. KG2 z.o.o., Ško^a Loka, tr 04/51-30-341 dopoldan 12595 Kupim OKNO š. 80. v. 120 cm. IT 25-51 - 707 13175 LOKALE ODDAMO Oddamo lokal. 45 m2, na Koroški cesti v Kranju. V 041/361-100 11935 V najem oddamo v celoti opremljen gostinski lokal v okolici Naklega. » 040/351- 9 27 13058 V centru Kranja oddam 200 m2 opremljenih gostinskih prostorov v I. nadst., primernih tudi za odvetniške pisarne. Mayr, d.o.o., inf. Ivo 041/299-761 13112 KRANJ - center; oddamo 58 m2 velik poslovni prostor v 1. nadstropju hiše, staro 30 let, svoj vhod z izložbenim oknom na ulici, kabinet, sanitarije, velika soba. CENA: 91.405 StT/mesec. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si KRANJ - center; oddamo pisarno v 2. nadstropju v izmeri 37 m2, obnovljena I. 2001, prevzem takoj. CENA: 71.200 SIT/mesec. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12. tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si ŠKOFJA LOKA - Trata; v 1. nadstropju oddamo pisarno v industrijski coni {bivša carina), staro 25 let, 32 m2, z močno elektriko, internetom, telefonom, sanitarijami, parkirno mesto. V najemnini so zajeti vsi stroški. CENA: 61.000 SIT/mesec. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si LOKALE PRODAMO LESCE: Nov sodoben objekt v obstoječem trgovsko-poslovnem centru, naša novogradnja, slaba ura vožnje od Ljubljane, Avstrije in Italije, novih 28 poslovnih prostorov v štirih etažah, 43 - 320 m2, za različne dejavnosti, vselitev avgust 2005, foto in tlorisi na v/ww.alpdom.si. Cena: 331.200,00-360.000,00 SIT/m2, ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, vi/vi/w.alpdom.si ALBIS, d.0.0. Sav^ cesta 34, Kreni Poslovanje in upravljanje z nepremičninami PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV VINDUSTRUSKO OBRTNI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898 KAMNIK: prodamo gostinski lokal 82 m2 + letni vrt (zastekljen), star 10 let, z vsem in-ventariem, cena - 33,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 ŠENČUR: oddamo 150 m2 skladiščnega prostora, elektrika, voda, samostojen objekt, star 20 let, cena - 600,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 STRAŽIŠČE: oddamo gostinski lokal s kuhinjo vel. 60 m2, letnik 1990, opren^ stara eno leto, najem - 120.000,00 SfT/mes, odkup inventarja 3,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 OTROŠKA OPREMA Prodam OTROŠKI VOZIČEK lemi 325 paco lux, velika kolesa, vožen 6 mesecev, lepo ohranjen. IT 041/252-768 12822 Prodam AVTOSEDEŽ 0-13kg zelo dobro ohranjen, rabljen 4 mesece. tP 041/705- 636 13135 Po simbolični ceni prodam globok in športni VOZIČEK, zraven podarim avtose-dež od 9-18 kg. « 041/269-323 13137 Prodam AVTOSEDEŽ BABY ROMER 0-13 kg ali do 1 leta. «041/654-111 13157 OSTALO Oddam prostor pod streho za prikolico ali avtodom. It 01/36-11-132 13200 PRIDELKI Prodajamo JABOLKA HRUŠKE, jedilni in krmilni krompir, sveže zelje - lahko tudi naribamo, sladki mošt, jabolčni kis in suho sadje. Matijovc, Jeglič, Podbrezje 192, It 533-11-44 12994 Prodam sladki domači mošt in jabolka, Slovenska cesta 48 (pri Petrolu), Cerilklu i';l f U4 f- PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ' BlAŽILCEV «Air fMOHROEi ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 94 dalje, plačilo v GOTOVINI. Uredimo prenos latni-štva. Adria avto, Partizanska 1. Škofja Loka (bivša vojašnica). IT 51-34-148, 041/632-577. adria.avto@siol.net, wvw/.raziskovalec.com/adriaavto 13006 Prodam CITROEN XANTIA 2.0 HDI 1.99, limuzina 110 KM, 101.000 km, ABS, vsa oprema. Đ 041/369-004 i3048 Prodam NISSAN Primera 1,6 GX, vsa oprema razen klime, prvi lastnik, tt 23-43-100 Žibert Srečko s.p., Britof 173, 4000 Kranj 13051 Prodam PEUGEOT 406 1,8, I. 00, avtomatska klima, ABS, komplet oprema, tr 23-43-100 Žibert Srečko s.p., Britof 173, 4000 Kranj 13052 Prodam SEAT Leon 1,9 TDi, I. 01, reg. 2002, klima, ABS, komplet oprema. IT 23-43-100 Žibert Srečko s.p., Britof 173, 4000 Kranj 13053 Prodam JUGO 55, I. 86, ohranjen, cena po dogovonj. 9 041/234-356 isoeo Prodam MEGANE Scenic po delih, tr 041/890-181 . 97. 13076 Prodam AUDI A6, I. 11/1998, servisna knjiga, zelo lep, tr 041/942-008 13083 Prodam LANTRO I. 95, prevoženih 108.000 km, cena po dogovoru, tr 041/833-064 i3089 Prodam OPELCORSO 1.2,1. 97, 91.000 km, servisna knjižica, garažiran, 1. lastnica. tr 031/273-770_13093 Prodam R5 campus, I. 92. tr 041/853- 787 13103 Prodam R MEGANE I. 96, cena po dogovoru. «040/633-905 13107 Prodam ŠKODO felicia 1.6,1. 97, 60.000 km, garažiran zelo ohranjen, tr 530-90-39 13116 MAMI ZAKAJ Si morala tako mlada oditi? Mar zato, ker ljubila si življenje, dom, otroke? Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš. RENAULT LAGUNA 1.9 dTI RXE, I. 99 karavan, avtomatska klima, vsa oprema, prodam za 1.830.000 SIT. Trojar, Hafnerjevo nas. 63, Škofja Loka 1^127 Prodam PEUGEOT 206 XS, 1.6, 16 v, I. 02, črne barve, precej dodatne opreme, ir 031/306-897 13153 Prodam MERCEDES 160, 1.3/00, 109.000 km, 1. lastnik, vsa oprema avangarde, ugodno, tr 031 /63-87-63 13160 OPEL ASTRA I. 94, 140.000 km, lepo ohranjen, vreden ogleda, 430.000 SIT. tr 041/744-159 13166 CITROEN AX 1.1, I. 93, reg. do 10/05, cena 210.000 SIT. tr 031/453-080 13169 R CUO I. 98. servo volan, CZ, elek. stekla, 2x air bag, ugodno prodam, tr 031/490-012_13170 MEGANE 1.6 RT I. 96, 108.000 km. bele barve, 1. lastnik,, garažiran, servisna knjižica, centralno zaklepanje, radio, original prtljažnik, zimske gume, lepo ohranien, cena po dogovoru, tr 041/599-514, 04/23-32- 671 ___13173 Prodam JUGO CORAL 55, L. 90. tr 040/351-345 13174 SEAT IBIZA I, 04, 5 vrat. vsa oprema, prodam, kredit na položnice, tr 041/543-876 13184 Odkup karam bo Ii ranih vozil, tudi totalko. tr 031/770-833 13187 Peugeot 206 1.4,1. 00, 47.000 km, garažiran, 1. lastnik, cena 1.290.000 SIT. tr 040/392-603_13188 Prodam R KANGO 1.9 D, I. 98, stekli in sedeži, tr 041/894-051_131&6 Prodam VENTO 1.8 i, I. 93, klima in ostala oprema, zelo ohranjen, ir 041/356-130 13197 Prodam Renault clio 1.4 RT, I. 94 reg. do 11/05, 5 vrat, kot nov, cena 395.000 SIT. tr 031/325-288 i3i98 Prodam CITROENA AX, 1.0 I. 97, reg. 2/05, modre barve, 5 vrat, prevoženih 79.000 km. kot nov, vreden ogleda, 390.000 Sit. It 040/286-354 13199 Prodam PEUGEOT 306 XS1.6, I. 95, 130.000 km, veliko dodatne opreme, reg. 8/05. »040/514-796 13201 CITROEN AX SPORT 1.0, I. 97, cena 370.000 sit; DAEWOO NUBIRA WAGON 1.6, I. 98, cena 820.000 sit; SUZUKI BA-LENO WAGON 1.6 GLX, I. 98, cena 1.040.000 sft; FIAT PUNTO 55 S, I. 1998, cena 650.000 sit; FORD ESCORT 1.6 CLXi, I. 1991. cena 220.000 sit; VW GOLF 3 CL RABIT. I. 1996, cena 870.000 sit; FIAT BRAVA 100 16V, I. 1999, KLIMA, cena 1.300.000 sit; FIAT PUNTO 55 S, I. 1997, cena 640.000 sit; PEUGEOT 206 XR PRESENCE, L 2000, cena 1.390.000 sit; CITROEN BERLINGO 1.4, I. 1999, cena 1.100.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-9^00 RENAULT MEGANE 1.4 RXE, L. 2000, temno srebrne barve, ABS, klima. 4x air-bag, el. paket, servo, potovalni rač., radio, cena 1.820.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tet. 04/275-93-00 RENAULT MEGANE COUPE 1.6 16V, I. 2000. 87.000 km, KUMA, ABS, DCZ, 4x el. stekla, potovalni rač., 4Xairbag. servo, nekaramboliran, cena 1.830.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-00 RENAULT LAGUNA 1.9 DCI EXPRESION. I. 2Ö02, vsa možna oprema, servisna knjiga, 1. lastnik, 3.150.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-00 Kajne, da te nič več ne boli? Imela težko si življenje, več ne čaka te trpljenje. Danes mineva dvanajst let, odkar nas je zapustila draga mami, hčerka, sestra ZDENKA COTMAN roj. Sajevic, Vogye Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate sveče. VSI NJENI Za nedoločen čas zaposlimo operaterja / programerja na CNC strojih in obdelovalnili centrih. Pogoji: srednja ali višja Izobrazba, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, znanje angleškega ali nemškega jezika, poznavanje CAD/CAM programskih orodij. Vreček agro, d.o.o, Kranj, M. Vadnova 22, 04/2041-479, 040/831-441 PEUGEOT 307 XS 2.0 HDI (90 KM). I. 2001, modre barve. KLIMA, ABS. 6x AIR-BAG, el. paket, servisna knjiga, 1. lastnik, cena 2.500.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-00 t Prodam landrover freelander. 1.8, letnik 1999, servisna knjiga, 4x4. reduktor, abs, esp, klima, strešni prtljažnik, vlečna kljuka, možna menjava, cena 2.450.000 sit. tel. 031/377-001; prodam peugeot 306, 1,8. letnik 1995, daljinsko centralno zaklep., elekt. paket, servo, srebrne barve, cena 520.000. tel. 041/350-508. ZAPOSLIMO Koča penzion Stari vrti, Zapreval 5, Poljane tionorarno zaposli KUHARJA, NATAKARJA in ČISTILKO. Inf. na tr 51-89-007 12731 Zaposlimo izkušenega SLIKOPLESKARJA ali FASADERJA. tr 041/570-957, Mega-matrix, d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj 12757 Takoj zaposlimo SUKOPLESKARJA, POMOŽNEGA SLIKOPLESKARJA in NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA. TT 040/899-473, Kalan Peter s,p.. Bertoncljeva 36, Kranj ' 12807 Če potrebujete redno zaposlitev, pa vas ne moti terensko delo (ni prodaja), pokličite na tr 041/604-413 ali 04/595-79-95, MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 12851 Redno zaposlimo dekle ali fanta v strežbi. V 04/236-13-02, Stare - Hribar Mateja s.p., Koroška c. 59, Kranj 12989 Zaposlimo mizarja ali delavca vajenega mizarskih del. v 25-15-530 Mizarstvo, Jože Sitar, s.p.. Veiesovska cesta 20. Šenčur 13082 Zaposlimo prodajalko živilske stroke, po možnosti z izkušnjami. H 070/205-250, Talija, d.o.o., Ribno, Izletniška 13, Bled 13088 ' ■ 't Zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije za vožnjo po Sloveniji, tr 04/51-84-100, Teh-nocar, d.o.o.. Brode 20, Škofja Loka 13000 Zaposlimo dekle za pomoč v strežbi v gostinskem lokalu, tt 23-24-001, Milan Ka-stelic s.p., J. Platiše 17. Kranj 13092 Redno ali honorarno zaposlimo dekle za delo v šanku. Inf. na tr 041/77-26-75, M.S.J., d.o.o.. L, Hrovata4b, Kranj 13111 Honorarno zaposlimo sodelavke, lahko tudi mlajše upokojenke za telefonsko trženje v pisarni v Kranju. Inf. na tr 04/20-14-836 ali 031/891-247, Modita, d.o.o., Šu-ceva 2$, Kranj 13179 V Radovljici iščemo nove sodelavce in sodelavke, lahko mlajše upokojenke za telefonsko trženje. Zaželena je komunikativnost. tnf. na tr 04/532-58-50, Modita. d.o.o., Šuceva 25, Kranj 13180 Iščemo čistilce/ke za delo na več lokacijah Kranj in okolica. Hribar Blesk, d.o.o., Savska c. 34, Kranj (pisne prošnje!) 13189 ZAPOSLITEV IŠČE KV natakar išče delo, kličite na 051 /201 -459 ali pošljite sms. 13077 Iščem delo na domu, pakiranje - sestavljanje. tr 031 /60-70-23 13079 Iščem delo duo BON - BON igra na obletnicah, porokah in drugih prireditvah, program. tr 041 /582-367, 041 /596-277 13142 Glasbenik išče zaposlitev; igranje na obletnicah, novoletnih zabavah, silvestrovanju, tr 031/595-163 13155 ŽIVALI Prodam ČB BIKCE. Goriče 11, Golnik, tr 25-61-047 13026 Prodam žrebico posavko staro 8 mesecev. tr 204-31-59 13049 Prodam več telic starih od 3 mesecev do 1 teta ter bikca starega 3 tedne, A kontrola. tr 041 /246-842_now Prodam KRAVE simentalke. tr 031/512- 21 5 13054 Prodam BIKCA simentalca starega 2 me-seca. tr 533-80-30_13062 Prodam visoko breje ovce. tr 031/515-726 13070 Prodamo več telet teden dni starih, tr 041/515-724 13075 Prodam BIKCA simentalca starega 10 dni. tr 25-22-605 13081 JAGENČKE mesnate pasme ugodno prodamo. Kmetija Prime Hudo 1 (pri Kovorju), Tržič, IT 041/747-623 i3084 Prodam 10 dni starega ČB BIKCA. Goriče 19, tr 031/230-413 13094 Prodam dva PRAŠIČA težka 140 kg in brejo kozo ter kozla, tr 041/426-535 13100 ŽREBČEK poni, star 8 mesecev, bele in rjave barve prodam, možna menjaval, tr 031/445-136_^ Pujske 20 kg težke prodam, tr 51-50-400_ Prodam ČB BIKCA starega 10 dni. tr 041/375-423_^ KOBILO brejo, vozno, ujahano menjam za klavnega žrebeta. tr 256-11-41 ZVEČER 13119 Prodam 8 let staro KOBILO vajena jaha-nja. tr 202-46-44_13120 Prodam 7 dni staro ČB TEUČKO. tT 252- 26-28_13^ Prodam čistokrvne nemške OVČRJE z rodovnikom stari 2 meseca, tt 59-57-281 13125 Prodam BIKCA križanca starega 14 dni. IT 51-85-163 13133 Prodam TELICO simentalko v 7. mesecu brejosti. Podbrezje 41 13134 P/odam dve TELIČKI stari 7 in 15 mesecev ali menjam za bike. tr 041 /743-299 13140 Prodam ZAJKLE in zajce lisce za pleme ali zakol, tr 040/562-959 i3i4i Prodam TELIČKO simentalko staro 7 mes. in bikca simentalca starega 4 mesece. tr 589-11-56 13144 Prodam enoletne KOKOŠI nesnice 130 SIT/kom. tr 041/659-976 i3i48 Prodam ČB BIKCA starega 1 mesec. Struževo 9. tr 041/426-826_13^ Prodam nemškega OVČARJA, tr 041 /630-374_ Rjave JARKICE v začetku nesnosti prodam. Globočnik, tr 041 /644-221 i3i58 BIKCA ČB po izbiri in teličko simentalko vsi stari 10 do 14 dni prodam, tr 041/600 360 13183 Prodam KOBILO brejo posavko in dva ponija. tr 041/944-208 i3i9i Prodam ŽREBIČKA, poni, belo rjave barve, star 8 mesecev, možna menjava, tr 031/445-136 13212 ŽIVALI KUPIM Kupim bikca simentalca do 14 dni in prodam peč za ogrevanje vode. iT 031/378-946 12074 Odkupujemo mlado pitano govedo, krave teleta, tr 041/650-975 12152 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša nekdanja sodelavka iz Kadrov ALOJZIJA PLANINS EK rojena 1933 Od nje smo se poslovili včeraj, v četrtek, 4. novembra 2004, ob 16. uri na pokopališču v Kra nju. Ohranili jo bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice in prababice FRANČIŠKE VEH AR se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveČe. VSI NJENI OSMRTNICA V 71. letu je po hudi bolezni omagal VALENTIN BENEDIČIČ p.d. Juhrovtov Tine iz Globokega pri Radovyici Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 6. novembra 2004, ob 14. uri na pokopališču v Mošnjah. Žara bo od petka od 12. ure v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči vsi i\jegovi: žena Majda, sin Blaž in hči Ana z družinama SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Končne kontrole IVAN KRZIS NIK rojen 1933 Od njega smo se poslovili v sredo, 3. novembra 2004, ob 16. uri na pokopališču v Zg. Bitnjah Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA TIRES '. • v GORENJSKI GLAS • 30. STRAN KRIŽANKA / info@g-glas.si Petek, 5. novembra 2004 U P A ŽlTOJH NAJVHCJI SLOVr.NSKI PROIZVAJALFC MOKH, KRUMA, TKSTKNIN IN SLAUKIXiA i>KO(iKAMA. KAK VSAK i iunji SLOVÜNHC IH ZlTOV KRUH. 2.200 ZAPOSLHNIII V Vi;Č KO I 50 OMJHKlm UnNO PRKDHLA 60 MILIJONOV KILOGRAMOV l'SHNICI:, NAMliIJIi 4H MILIJONOV KILOGRAMOV MOKI- IN NARI-Či; 45 MILIJONOV KILOGRAMOV KRUHA. /no Pkl-HRAMin NA INDUsnUIA, D.I)., SMAKTINSKA Cl SfA I54, LjlMUJANA A ' ; i/' . J./ ^ * f t l - C < J. J^» ; v v v" k»» J»»/ :• -V. m •t '«« rf v - «■ v • v.« ' ■'J^ i' «. y i «v > i. ^ VI V 'iJ iJ'V »V ,>» »t f • i h» M« JI I < v I s • M 1 4 . v _____ Reševalci prejmejo tri praktične nagrade izdelkov podjetja Žito. Tri nagrade pa kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj, in vpisano v kupon iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 17. novembra 2004, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. Izžrebanci nagradn« križanke PROMONTANA KRANJ 1. laorado: bon za nakup v vrednosti 20.000 sit prejme ANA MARKEU, T Dežmana 8, 4000 Kranj 2. lagrado: bon za nakup v vrednosti 10.000 sit prejme SAŠA OOLINŠEK. Zg. Jezersko 106, 4206 Jezersko 3. RagrMlo: bon za nakup v vrednosti 5.000 sit prejme ALEŠ BERNIK, Žabni-ca 43, 4209 Žabnica 4. -13. RKr&do (30 % popust pri nakupu v PROMONTANI) pa prejmejo: GREGOR KOŠIR. Zoisova ul. 15. 4000 Kranj; PAVLA KORITNIK, Bokalova 18, 4271 Jesenice; MARIJA URH, Ulica Stanka Lapuha 5, 4240 Radovljica; JANEZ ŠKRJANEC, Periška 35a. 1251 Lj. Dobrunje; ANICA PERNE, Podbrezje 175, 4202 Naklo; BORIS ŽNIDAR, Ju-leta Gabrovška 19, 4000 Kranj; ANI FRELIH. Zg. Duplje 37, 4203 Duplje; MILICA POBEŽIN. Loka 106, 4290 Tržič; MARIJA PAVLI. Šorlijeva 24. 4000 Kranj in TANJA KREK. Klobovsova ul. 12. 4220 Škofja Loka. Nagrajencem čestitamo! i SESTAVIL: IVO KOVAČ VRATA lACARJEVA ŽENA NOSII^C VLEČKE PIVSKI VZKUK ROMANA OGRIN GORENJSKI GLAS BICIKEL BIKOBOR-SKI VZKUK BAT, TOLKAČ TRAVNAT SVET NA KONCU NJIVE TELUR VARNOSTNO RAZSTRE. UVOZA KAMNOLOME 1 ZAŠČrTNO VRHNJE OBLAČILO UWKÖSVÄ gNŠKA PRETIRANO UŽIVANJE ALKOHO NIH PUA ZA PQLTON ZNIŽANI TON C 2 23 GORENJSKI GLAS iRAVSTVE-NO VARSTVO, KI SKRBI IZA BOLNIKE NADOMU AGFTACUI NAMENJENO UMETNIŠKO DELO GLAGOLSKI iGOl lAČI NAČIN TRPNIK IMRE NAGY NEMARNOST lESMISELNO {NASPROTJE, PROTI-SLOVJE GORENJSKI GLAS AVSTRUSKI HOKEJSKI KLUB IVO RADIN ČLAN TABORNIŠKE ORGANIZACIJE TEKSTILNI IZDELEK ZA ODEVANJE KARAVANKAH LOVNA KTFE GRŠKA ČRKA KATOLIČAN V PREK-MURJU ICA ERNEJ HLOD ZA PREDEUVO NA ŽAGI DVOJNIK PRI FILM. SNEMANJU NEVARNIH PRIZOROV PISATEUl-CAV/ÄTE DREVORED ESTONEC ILOVICA 13 ŠTUDENT- SKA KNJIŽICA MOŠKI, KI JE OMAGAL 24 VULKAN NA HAVAJIH (MAUNA) POKRAJINA, PODROČJE VINKO STRGAR 30 35 FR. FIZIK (JEAN BAPTISTE) REKA V ZDA 3 36 5 LETOVIŠČAR IRONIZIRANJE VNETJE NOSNE SLUZNICE 9 MESTO V GRŠKI POKRAJINI EPIR 4 DARJA ŠVAJGER TROPSKA OVUAUCA RmNA FRANCOSKI FILOZOF (ERNEST) DANILO LOKAR 8 ;trog iOLSKI opomin OBOD SUKE KRAJZ ŽELEZARNO PRI CEU U 6 KRAJ KOČEV! NA evskemi ŽGANJE, DEST1U-RANO IZ VINA JUNAKINJA ROMANA APRIL 10 REKA v BOSNI ANG. IGRALEC (DAVID) SPRAVUA-NJ ESPISOV V MAPE AMERIŠKI IGRALEC SILVER PRAŠIČ OBOROŽEN SPOPAD KRAJV BEU KRAJINI NARAVA, ČUD ALENKA STRNAD 37 34 4. IN 16. ČRKA GUVNO MESTO ITAÜJE 21 DEL OZEM-UITVENE NAPRAVE PREBIVALCI ATIKE 17 TANTAL VNAŠANJE PODATKOV V RAČUNALNIK OKVARA KONRAD ADENAUER PRiUKA 7 SPAČEN OBRAZ VRANJI SAMEC 11 k IN 3. RKA ABECEDE FRNIKOLA SKALA PRSI NOČNA PTICA AFRIŠKA ANTILOPA nazor, KI priznava boga 28 PLAČILO ZA MLETJE ŽITA KOVAR 16 26 VIRUS, KI POVZROČA AIDS trava pruge košnje ENOTA ZA JAKOST ELTOKA 25 ŽIVLJENJSKA TEKOČINA ŠAUIVA GLADALI-ŠKA OSEBA LOJZE KOLMAN 33 HRVAŠKI PEVEC SUVICA ORGAN SLUHA 22 32 18 PRAVO IME YVESA MONTANDA (IVO) TEUCA IRENA TRATNIK ČLOVEK, KI GOVORI lEKAV-;IN0 "ičl 20 ALENKA VIDRIH SAD OLJKE SKUPIM POTUJOČIH ROMARJEV 12 JAPONSKA DENARNA ENOTA 15 19 ALENKA BIKAR PERUNIKA 27 14 TUJE IME ZAVLORO N ESPAMET, NEUMNOST SLÄVKO AVSENIK 31 29 38 GORENJSKI GLAS 1 2 3 11 12 13 4 14 21 31 22 23 32 24 33 34 5 15 6 7 8 16 25 26 35 36 17 27 37 18 28 38 9 10 19 20 29 30 petek, 5. novembra 2004 ZAHVALE / info@g-glas.st GORENJSKI GLAS • 31. STRAN Kjerkoli si zdaj. naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših bo srcih ostala. v (L Zerovc) ZAHVALA J I ««M. V 89. letu nas je zapustili naša draga mama ANA NAGLIČ p.d. Gašperjeva mama iz Hrastja, roj. Stenovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znäncem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Zahvaljujemo se g. Župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču. Lepa hvala tudi sodelavcem Alpe-tourja P.A., Godlarjem in pogrebni službi Navček. Še enkrat iskiena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. VSI, KI JE NE BOMO NIKOLI POZABILI Hrastje, 28. oktobra 2004 V SPOMIN v Ze eno leto v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, na grobu večna lučka Ti gori, a tebe več med nami ni! Danes, 5. novembra 2004, mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi JOŽE LAUSSEGGER Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Tržič, november 2004 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta NIKOLE ŠPEHARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje in sveČe ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Vsi i\jegovi Krai\j, 26. oktobra 2004 Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kači če vaj ZAHVALA Ob izgubi naše babi FRANČIŠKE ZEVNIK rojene Oblak, 2. 4. 1936 v Trbojah, umrle 28. 10. 2004 v Mavčičah Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter sveče in spremstvo na njeni, zadnji poti. Hvala kolektivu Sava, KK Sava, sodelavcem Osnovne šole Jakoba ža, sodelavkam Prešernove družbe v Kranju. Posebna zahvala kolektivu dializnega centra Naklo, dr. Čatakovi, njeni zdravnici dr. Jenkovi in sestri Helgi. Hvala župniku g. Šavsu za dostojen cerkveni obred. Hvala kolektivu Hipnos za organizacijo pogreba, pevcem in trobentaču za lepo slovo. Hvala vsem! Žalujoči: mož Milan, hči Jelena z družino, sin Matjaž z družino, sestra Marya, brata Jože in Peter V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga ŠTEFKA PRISTOV Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate. VSI NJENI Koroška Bela, 8. novembra 2004 V SPOMIN NA V življenju nimamo ničesar, kar bi bilo naša last. Vse nam je le dano za določen čas; tudi ljudje, kijih imamo radi. RUDIJA PRAPROTNIKA Leto dni je minilo, odkar poletel si v nebo. Pogrešamo Te, da boli - Tvoj smeh. Tvoj glas. Tvoj topel pogled ... Žalost obiskuje nas redno vsak dan, a mi se borimo s Tvojo energijo. Živeli bomo tako, kot si Ti, z nasmehom na obrazu in pogledom v nebo. Tu si, z nami in tu boš ostal - večno! Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjajo in obiskujejo njegov grob. TVOJI NAJDRAŽJI OSMRTNICA Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec MILAN PAVLIN Od njega smo se poslovili v sredo, 3. novembra 2004, na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Elektro Gorenjska, d.d., Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ata FRANCA B ERCETA t p.d. Raspokarjevega France^na iz Nemiy se iskreno zahvaljujemo domačinom: Mateju, Juretu, Bojanu, Primožu, Frenku, Mihu, Milanu in Marku, ki so iskah in reševali našega ata. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in žalujete z nami. Hvala tudi gospodu župniku Jožetu Zabretu za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, govornikom za poslovilne besede, lovski družini Jošt, gasilcem in pogrebni službi Navček. Za vso pomoč in tolažbo se posebej zahvaljujemo vsem vaščanom Nemilj. Žalujoči: žena Kati, hčerke Anka, Mojca, Nada z družinami ter hčerka Rezka, sestri Pavla in Cirila z družinama Nemiije, Desnica, Podblica, Dražgoše, ,24. oktobra 2004 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica ALBINA OKORNA p.d. Oreharjevega Albina iz Srakove^ 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dežurni službi ZD Kranj, osebju bolnišnice Golnik ter osebju Doma upokojencev za nego na domu. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Jožetu Klunu in somaševalcu Ladislavu Kovačiču za lepo opravljen pogrebni obred ter poslovilne besede, pevcem iz Predoselj za zapete žalostinke in pogrebni službi Navček za organizacijo pogreba. Vsem skupaj, ki ste ga imeli radi in sočustvujete z nami, še enkrat hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA "Pomlad bo na nas vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. " (Simon Gregorčič) Ob izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice FRANC KE TANCAR p.d. Rožmanove France iz Stare Fužine v Bohinju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podaijeno cvetje, sveče in nudeno pomoč. Hvala bolniškemu osebju internega oddelka bolnišnice Jesenice ter Zdravstvenega doma Bohinjska Bistrica. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred in mašo. Vasovalcem za zapete žalostinke, praporščakom, nosačem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena, iskrena hvala. ( v Žalujoči: moz Jože, sin Andrej z družino, hčerki Helena in Olga z druzmama, vnukinja Sabina z družino Stara Fužina, 3. novembra 2004 ZADNJA STRAN / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo avii KCOLA ^ * PETEK od 8 do 14 °C SOBOTA / NEDEUA / od 3°C do8°C Danes, v petek, bo v Ljubljanski kotlini megla, čez dan se bo razjasnilo, popoldne pa se bo od severovzhoda delno pooblačilo. Jutri, v soboto, bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Padavine bodo čez dan od severa ponehale. Hladneje bo, meja sneženja se bo spustila pod 1000 metrov nadmorske višine. V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno. Gorenjski kolosej nad Martuljkom Dramatična pripoved Matere Narave, ki te ne pusti malodušnega. že kot majhno punčko, ko smo hodili po nakupih v Trbiž, meje prevzel pogled proti visokim goram v Gozd Martuljku. Saj veste, levi ovinek, ko se peljete proti mostu, in ne da bi hoteli, se vam pogled ustavi na "umetnini Matere Narave". Martuljko-va ali Špikova skupina, z veličastnim 2472 metrov visokim Špikom; mogočno piramidasto goro v Julijskih Alpah. Dih je-majoč, gol, surov, a tako čudovito lep gorski svet. Skupina samih k nebu kipečih dvatisočakov: Rigljica 2074m, Vrh nad Rudo 2108 m, Frdamane police 2284 m, že omenjeni Špik 2472 m ter Na pečeh 2039 m. V ozadju pa Dovški Križ, Oltar, Škrlatica ... Še danes se mi zdi omenjena skupina kot rimski Kolosej, ki sega proti nebu. Gladka stena Špika je videti tako blizu, a tako daleč, tako nedosegljiva. Res je nedosegljiva za nas, navadne smrtnike, ki nismo alpinisti. Območje omenjene gorske skupine z dolino potoka Martuljka je bilo namreč leta 1949 razglašeno za krajinski park, od leta 1981 pa je sestavni del Triglavskega narodnega parka. Zaradi omenjenega statusa, vršna piramida Špika ni prepletena z jeklenicami, niti ni prebita s številnimi klini. In prav je tako! A tokrat nas ne zanima Špik! Zanimata nas dva Martuljkova slapova, ki sta kristalna bisera slovenskega alpskega sveta. Lahek dostop skozi slikovito sotesko je tudi razlog, da sta priljubljena izletniška točka. Pod apnenčastimi skalnatimi stenami se zbira voda potoka Martuljek. Spušča se v treh stopnjah čez 110 metrov visoko steno in tvori Zgornji Martulj-kov slap. Pod njo teče potok skozi 500 metrov dolgo sotesko in ponovno pade Čez 50 metrov visoko steno, kar predstavlja Spodnji Martuljkov slap. Voda pot nadaljuje v 400 metrov dolgo, v apnenec izdolbeno sotesko. Na ledeniški nastanek soteske nas spominja svetlo siv apnenec. Višinska razlika, ki jo je potrebno premagati iz Gozd Martuljka, je 500 metrov. Prvi slap je dostopen resnično vsem, naj pa opozorim, da je pri zgornjem slapu potrebno nekaj lažjega plezanja. Pot je sicer zelo dobro zavarovana, a rahla ne- Martuljkov slap previdnost, predvsem na delu, ki je od padajoče vode moker in vlažen, lahko povzroči zdrs. Vrtoglavica bo na tem delu gotovo koga ustavila, a verjemite, da vseeno ne boste prikrajšani. Nevrtoglavi se bodo spustili do potočka, ki že hiti dolini naproti, in se na drugi strani povzpeli do platoja, kamor pada slap; Vi pa ostanite na robu, poglejte desno in videli boste, kako voda pada v globino, kako slap požira samega sebe, a kljub svoji prvinskosti ostaja miren in ponižen. Verjetno ve, da gre v neznani svet, v dolino, v civilizacijo. Iz neokrnjene gorske narave v svet izpušnih plinov in pesticidov. Tistim, ki bi radi videli še kaj več in se morda povzpeli pod samo ostenje, na prag Špika, pa polagam roko na srce, da boste navdušeni, če se boste po markirani poti povzeli do Bivaka III, ki leži na višini 1340 metrov, v krnici Pod Akom; tam, kjer je tišina dovolj glasna, tam, kjer je človek lahko sam, če hoče. Sam s svojimi mislimi ... v samem osrčju Martuljkove skupine. Jelena Justin Vis o hvalili, tudi p ož ug ali s o Odmevna akcija Moja dežela, lepa in gostoljubna. Urejenih hiš, gostiln, šol, zelenic veliko, a le nekaj najlepših. Medvode - Očitno se je akcija Moja dežela, lepa in gosto^ubna, ki poteka v občini že osem let, dobro ^'pryela". Na podelitvi letošnjih priznanj v gostilni Mihovec se je obiskovalcev kar trlo. Kje se lahko naše oko spocye in komu je bilo treba požugati? O tem je odločala komisya pod pokroviteljstvom liiristične zveze Medvod in Odbori za turizem in gostinstvo. "Iz izkušenj zadnjih let vemo: ni pomembno, koliko cvetja krasi okna in balkone, pomembno je, da to pristoji na okno medvoškega doma," je napovedala voditeljica Silvana Knok podelitev priznanj za najlepše urejeno stanovanjsko hišo, ki so jih dobile družine Arčon iz Medvod, Dolinar iz Mos in Verlič iz Hraš. Komisija je potrkala tudi na vrata gostiln, najbolj jih je prepričala okrepčevalnica Stan. Najlepše je urejena Osnovna Šola Simona Jenka iz Smlednika. Ravnateljica Marjana Jelen je povedala, da je neka šola gostoljubna takrat, kadar so v njej prijazni ljudje. Pa je rada hodila v šolo? "Ja, še danes ... (smeh)." Čestitke za urejenost so dobili tudi kmetija družine Jenko iz Goričan, skrbnik križišča pri Zorman v Zbiljah, skrbniki rojstne hiše Komandanta Staneta, to je družina Martina Rozmana in Avto salon Črešnik. Krajevna skupnost Sora je iz rok župana občine Medvode Stanislava Žagarja prejela posebno priznanje za sanacijo divjega odlagališča. Tega si je prislužila tudi prireditev Po poteh roparskih vitezov. Ja, legende še živijo, saj bo zaklad roparskih vitezov grofov Hertenberških dobil rdečelasec s Katarine, ki bo ... Poznate legendo? Posebno zahvalo za sodelovanje pri pri- Od leve: Karel Vernik iz TZM, Vinko Knez, Sandi Bartol iz Odbora za turizem, Veljka Knez, Silvana Knok. reditvah v centru Medvod pa je dobil Viktor Eržen. Tri priznanja so namenili za spodbudo in novo pridobitev. "Naj dvigne roko tisti, ki ne ve, kje je Turistična kmetija Pr' Ma-movc!" je bilo testno vprašanje voditeljice. Veste vi? Predvsem za vzgled je tudi skrb za zelene površine okrog Centra za starej- še občane Medvode, za kar se trudita zakonca Veljka in Vinko Knez. In kaj bosta počela pozimi? Kratko in jedrnato: "Plan za naslednje leto." Ne gre prezreti tudi kampa Smlednik v Drago-čajni in Kmetije odprtih vrat pr' Lenart na Belem. Pa niso samo hvalili, tudi po-žugali so. Letos je Pelinov cvet pripadel Oddelku za javne gospodarske službe in to za ograje ob pirniški cesti v stilu "vse različne, vse drugačne". Vodja oddelka Franci Jeraj je k temu dodal: "Vzamemo v zakup. Se bomo potrudili." Suzana P. Kovačič, foto: Tina Doki Vaš glas za predsednika ZDA Kraiü - V središču zanimai^a svetovne javnosti v tem tednu so volitve ameriškega predsednika. V sredo je John Kerry že čestital George Bushu za zmago. Še istega dne smo se sprehodili po ulicah in vas povprašali, kako komentirate letoši^je ameriške volitve. Miha Razin-ger: "A so rezultati že znani? Mene je bolj prepričal Kerry. Busheva administracija se mi zdi premalo humana. Za v prihodnje upam, da se bo kaj spremenilo, predvsem da se Amerika ne bi tako vmešavala v zadeve zunaj njihovih meja." Marta Feldin: "Mogoče bi bilo dobro, če bi bila sprememba, vsaj glede na posege v tujini, pa ne mislim samo na Irak, tudi na veliko drugih držav. Amerika je Amerika, ne vem, ali bi bile izpolnjene tudi obljube, ki jih je dal Kerry v predvolilni kampanji. Postavila bi državnika, če bi obstajal na svetu, ki ne bi izkoriščal manj razvitih držav in bi jim tudi povrnil tisto, kar jim je bilo v preteklosti odvzeto." Jože Skorc: "Nisem zadovoljen, saj se je nafta že podražila. Raje bi videl Kerryja na predsedniškem položaju. Menim, daje Bush en velik jastreb z dolgimi krem-plji" Kristina Šega: "Samo to vem, da imam rada Busha. Meni se zdi prijazen, dobrosrčen, ima vse dobre človeške lastnosti. Navadila sem se ga. Nanj gledam kot na Človeka, v politiko se pa ne spuščam. Tudi Clinton mi je bil v v v sec. Suzana P. Kovačič, foto: Tina Doki Ena spletna stran, ki zdnjžuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. POKAL EHF RD TERMO - METALURG SKOPJE Hala Poden, v soboto, 6. 11. 2004, ob 20. uri RD škofja Loka, Podlubnik l/c, Škofja Loka PROGRAM • 90S MMCKiHAMOSM (imm/ /Kfi^Mm RADIO KRANJ d.o.o. Stritarjeva uK 6, KRANJ TELEFON: (0«4) 28i2-220 nrDAKCioA {OA) 2812-22i TRŽENJE (051) FAX: (04) 2812-225 H^oakcls^ (04) 2812-229 trčenje E-poŠta: racliokranJ@radf€»-kranJ.si spletna stran: vtfww.rafiio>kran|.si ^ ^nflJBOU POSlUSffflR RflOUSKB POSTBJft UH BOBEnjSKEmj I i