QllS^om ryu6&ce... NO. 11 Amerišk/i Domovi ima Jenr K jypt. .AN IN'SPIRIT C..-..H3faTT WVn' i WWfcfcii-* filfvflBMti■—wMi;Bki«LjwJP^BBMWMi /qg 4 LANGUAG6 ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING NGWSPAPGR CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 16, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Sen. J. SSennis hoče preiskali vohunjenje nad H. Kissingerjem Novi grobovi John Petrovčič V ponedeljek je umrl v Wo-! man’s bolnišnici 88 let stari John j Petrovčič s 1068 E. 68 St., doma “ V” . - i v Cerknici pri Rakeku v Slo- Sen. Joiiin G. Slennis, nav.e - v-enjj^ 0(j ]i0.jer je prišel v ZDA nik senatnega ocbora za o p -^n -n PVOje upokojitve borožene sile, hoče dogna- skozi zadn;jih 2o let zaposlen pri ti resnico o vesteh, da je ^jrco jnC ) vdovec po pokojni Pentagon vohunil nav! Jennie, roj. Mele, oče Johna in delom dr. H. Kissingerja. Franka Petroviča in 4-krat stari WASHINGTON, D.C. — Zad- oče Pokojnik je bil član ADZ nji teden so se pa časopisju za- 14. Pogreb bo iz Zakrajško-čele širiti vesti, da naj bi 'bna vega pogrebnega zavoda na 6016 skupina ‘ Plumbers” v Beli hiši, gp Qiair Avenue jutri, v četr-ki je imela nalogo dognati, ka- ^-ekj ob g, v (.gr^py sv_ yida 0b ko prihajajo v javnost razne 9 39, nato na Kalvarijo, vladne tajnosti, razkrila da naj KaymoRd j. Vovk Sr. bi eden od vojakov dodeljenih y \yoman’s bolnišnici je umrl na delo v Narodnem varnost- y p0nedejjek Raymond J. Vovk nem svetu, ki ga vodi dr. Kis- gr_ s ^373 Myron Avenue, mož singer, poročal o tem vodnikom Anne) roj. Turk, oče Nancy Hor-v Pentagon. Tam naj bi hoteli jeanette in Raymonda Jr., vedeti, kakšne načrte naj bi sjn Rose; roj jerse, in pok. Jo-imel Kissinger v svoji politiki Sepha, brat Josephine Znidar-do Kitajske in Sovjetske zveze. siC) pok. Alberta, Roberta in Listi so prinašali vesti, kako Hermana. Pokojnik je bil roje obrambni tajnik M. Laird vo- jen v Clevelandu in je bil do hunil nad dr. Kissingerjem in kako naj bi dokumenti od Na- land Twist Drill Co. Bil je član rodnega varnostnega sveta pri- SNPJ št. 42. Pogreb bo v petek podatke^svojega povpraševanja bajali v roke adm. Moorerja, na- ob 9.45 iz Zakrajškovega po-čelnika skupnih glavnih stanov, grebndga zavoda, v cerkev sv. > um^a Dokumente naj bi prepisoval ali Frančiška ob 10.30, nato na Kal- | ozemba prenašal C. E. Radford, ki pa je varijo. Na mrtvaški oder bo p0- j sporazuma ^in pomiritve z «ra ložen nocoj ob sedmih. Frances Bajt V Euclid General bolnišnici je umrla 84 let stara Frances Rdeči ogrožajo vladno DEL ZVOČNEGA POSNETKA JI BIL NAČRTNO UNIČEN letališče pri Saigonu Vladne poročilo trdi, da se dva rdeča polka pripravljala na napad na veliko vojaško letališče Bien Hoe 15 milj severno od Saigo-na. SAIGON, J. Viet. — Dva rdeča polka, kakih 4,000 mož, naj bi se približala do 20 milj glavnemu mestu Južnega Vietnama, ko se pripravljata na napad na Skupina 6 strokovnjakov je včeraj soglasno sporočila zveznemu sodniku Johnu Sirici, da je bil del zvočnega posnetka od 20. junija 1S72 v Beli hiši namerno uničen z najmanj 5-krat n im ‘‘brisanjem”. Posnetka ni mogoče obnoviti, 18 in pol minute bo ostalo praznih. WASHINGTON, D.C. —Skupina 6 strokovnjakov, določenih od sodišča, je končala svoj pregled zvočnih posnetkov, ki jih je Bela hiša izročila na zahtevo NIKONOVA DESNA ROKA — Gen. Alexander Haig je vodnik glavnega stana v Beli hiši in Ni-xonova desna roka, kot je hil nekdaj Haldeman. “Golobi” v Izraelu se zaeeli mežiii , . TEL AVIV, Izr. — Neodvisni svoje smrti zaposlen pri Cleve- „ , , ! . , , u- -i lana T\iHc+ n^ui nr, Bn iQ Lst Ha aretz je ta teden objavi- podatke svojega povpraševanja izraelskih volivcev o stališčih do z zasedenega arabskega v zameno za dosego to odločno zanikal. NYT je zadnjo nedeljo poročal, da naj bi bil David R.Young Jr., eden od skupine ‘Plumber’s v Beli hiši poročal predsedniku; Bajt, 13400 East Park Drive, roj Nixonu v začetku leta 1972 o dokumentih, ki bi jih naj prenašal C. E. Radford. Smole v Šmarju pri Ljubljani, glavno vojaško letališče Bien zveznemu sodniku, raziskavajo-Hoa, 15 milj severno od Saigo- čemu zadeve Watergate. Včeraj na. Gen. Pham Quoc Thuan, po- je sodniku J. Sirici izročila svoje veljnik 3. armadnega področja,1 poročilo, ki je bilo sestavljeno je dejal, da pripravljajo rdeči tal soglasno in katero ugotavlja, da napad za tridnevno praznova-jje del na posnetku od 20. junija skimi sosedi. Povpraševanje je izvedel po naročilu lista Institut za raziskavanje javnega mnenja v Izraelu. Kar 82.8U povprašanih se je izjavilo za določeno umaknitev kjer "zapušča" brata* Jožeta" in ^ medenega ozemlja, med tem ......._ Jakoba ter sestri Ano in Angelo^0 -iih .ie bil° Pr,ed enim mese~! posebnih čet, Bela hiša je v kratki izjavi k Smole. Bila je dvojčica z Roso cem za "° f' tem vestem omenila, da sta bila, Cavlovic, sestra Josephine Kre- Od povprašanih jih je 56'< za o teh zadevah zaupno obvešče-1 bel. Mož Matt ji je umrl leta demilitarizacijo ozemlja, s kate-na načelnika kongresnih odbo-1971. Bila je članica ABZ št. rega bi se Izrael umaknil. Nad-rov za oborožene sile sen. Sten-! 37, ADZ št. 8 in Kluba sioven- zor nad njim naj bi vršile čete nis in kong. Herbert. Oba sta v ' skih upokojencev za Waterloo Združenih narodov. V novem-ponedeljek izjavila, da sta bila Road okrožje. Pogreb bo iz Že- bru se jih je za tako rešitev iz-o tem obveščena iz Bele hiše še- letovega pogrebnega zavoda na javilo 48.9L . le potem, ko so bile te vesti že | E. 152 St. jutri, v četrtek, ob Število onih, ki so proti vsa-v časopisju, ne pa preje. Sen. 8.15, v cerkev Marije Vnebov- kemu popuščanju Arabcem, se Stennis je izjavil, da bo vso reč zete ob 9., nato na pokopališče je od novembra do konca de-preiskal in zrazil upanje, da mu : Vernih duš. cembra zmanjšalo od 17.2% na bo šla Bela hiša pri tem na ro- nje novega leta Tet, ki se začne 23. januarja. General ni nič govoril o kaki nevarnosti za sam glavno mesto, svoje svarilo je omejil na vojaško letališče, kjer bi rdeči brez dvoma lahko napravili veliko u-ničenje. Po besedah generala Thuana naj bi bili rdeči spravili na njegovo vojaško področje, ki obsega Saigon in okolico, do 30,000 vojakov in do 100,000 ton vojnih potrebščin. Vladno letalstvo je napadlo rdeče položaje ob meji Kambodže in pomagalo pri pripravi zavzetja postojanke Le Minh na Osrednjem višavju, ki so jo rdeči vladnim silam vzeli v' preteklem septembru. Zdaj jo je ne-na ono zasedel oddelek vladnih ki so priletele na kraj s helikopterjem, ko je vlad no letalstvo napadalo rdeče položaje v okolici. Na poti na postojanko je bilo v istem času že tudi par tisoč vladnih vojakov. Zavzetje Le Minh oporišča naj bi vladnim silam omogočale nadzor nad premiki rdečih na jug ob meji Kambodže na O srednjem višavju zahodno oč Pleikuja. ke. le. 14.3%. Zanimivo je, da je več 1:::::::::::::— .- ■' 1 - - - - Sladkorne tovarne naklonjenosti za popuščanje A- vzkrižju z izidi parlamentamil V ZDA je pol drug ducat rabcem med izobraženimi in volitev, pri katerih se je okre- Če pomislimo, da je načelnik _ glavnih stanov oboroženih sil Ulsdkornih tovarn, ki pridobiva- premožnimi kot med manj izo- pila desničarska opozicijska sku- glavni predsednikov voj a š k i svetovalec in da je kot tak tudi član Narodnega sveta, je komaj možno misliti, da bi ta po nedovoljenih potih iskal podatke o Kissinger j evih načrtih. Oba sta predsednikova glavna sodelavca in nezaupanje pri samem vrhu si skoraj ni mogoče predstavljati. Prav iz tega vzroka je nujno, da sen. Stennis in kong. Herbert doženeta resnico o tem neverjetnem “vohunjenju”. jo sladkor iz sladkorne pese, braženimi in revnimi, druge pa ga iz sladkornega trsa. Ti podatki so delno v pina Likud, ki je proti vsakemu na- večjemu popuščanju Arabcem. 1972, ki naj bi bil po zagotovilih iz Bela hiše uničen “po pomoti”, bil uničen načrtno z najmanj 5-kratnim brisanjem. To dokazuje podroben in natančen strokovni pregled. Strokovnjaki so dodali, da je bilo brisanj morda celo devet, toda nobeno ni bilo “po pomoti”. naj posnetek temeljito pregledajo in povedo, kaj se je z njim zgodilo. Njihovo včerajšnje poročilo je dovolj jasno, četudi je pravnemu zastopniku Bele hiš;e uspelo preprečiti uradni odgovor strokovnjakov na vprašanje, ali mislijo, da je bilo “brisanje” posnetka namerno ali slučajno. Poročilo je vznemirilo znova del javnosti, ki je že pred čason obrnila hrbet Watergate zade vam v želji, da bi šle v pozabe in da bi se dežela lotila reševa nja nujnih domačih in medna rodnih vprašanj. V Kongresu in v javnosti je poročilo strokovnjakov povečalo dvome v verodostojnost izjav, , , . , , poročil in tolmačenj Bele hiše bporabljena je bila ročna na-| ^ sevgda sa predsednika orava za vodenje snemanja mjNixona Sen_ Goldwater losiusanja Uher 5000 naprave; je sicer ^ da samo to iako za pogon kot za ustavitev, ..lo strokovnjakov «ne pove nič„ ri vsakem delu, pravi poročilo iR da položaja ni menil0) strokovnjakov. ‘Magnetni znaki kef prav nič ne dokazuje kake ,ia posnetku kažejo jasno, da krivde predsednika Nixona. Ve-’8.5 minut obsegajoči del zvoc- čina Kongresaj tudi njegov re_ nega traku, ki je brez jasnega publikanski del> je drugačnega glasu, ni bil narejen z enim samim neprekinjenim postopkom,” .sa ugotovili strokovnjaki. Gre za posnetek, ki ga je Bela lisa izročila zveznemu sodniku Sirici in na katerem so dognali 18.5 minut prekinitve. Del uni-:enega posnetka naj bi kril raz-jovor predsednika Nixona in mnenja. Prafefe!! Ifxoff fe prš trdržSi?! zdravju WASHINGTON, D.C. — Dr. Walter Tkach, armadni brigad-ni general, ki je odgovoren za laldemana o Watergate zadevi! zdravje predsednika Nixona, je n odgovoru Bele hiše na njo.! izjavil po pregledu predsedni-Sastopniki Bele hiše so tedaj iz- j kovega zdravstvenega stanja v avili, da je prišlo do uničenja j pondeljek, da je predsednik po- Iz Clevelanda in okolice Bolezen ga je privila— Rojak Mike Skrjanc, 1131 E. 76 St., se je že precej davno vrnil iz bolnišnice, pa mu zdravje še vedno ne služi dobro. Dobri sosedje mu pomagajo in gredo zanj v trgovino, kamor sam še ne more. Za njihovo dobroto se jim toplo zahvaljujb. Zadnji dan— Sobota, 19. januarja, je zadnji dan za prijavo za znižanje davka za osebe, ki so dopolnile 65 let in nimajo letno nad $8,000 dohodkov. Formularje za prijavo v 23. vardi dobijo lahko pri mestnem odborniku Robertu A. Novaku v njegovi pisarni v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Gre za davek na domove. Sodniki za odvzem odvetniške pravice Spiru T. Agnewu ANNAPOLIS, Md. - Posebni mali senat treh sodnikov je po daljšem razpravljanju priporočil, naj bivšemu podpredsedniku ZDA Spiru T. Agnewu odvzamejo pravico opravljanja odvetniških poslov v državi Maryland zaradi priznanja nepravilnosti prijave davkov. Sodniki so ugotovili, da je Agnew poznal tečno obtožbo za kaznivo dejanje, pa ji ni nasprotoval, je torej priznal, da je zavedno podal napo.čno -davčno prijavo. S. T. Agnew ima 30 dni časa za pritožbo na prizivno sodišče države Maryland, ki bo verjetno odločilo tja do aprila 1974 enkrat. Zahtevo po odvzemu odvetniške pravice je vložila državna odvetniška zbornica. ela posnetka po pomoti Rose :/lary Woods, ki da je ob tele- polnoma zdrav in trden. Nixo-novo srce je v dobrem stanju in onskem poklicu pritisnila na. žila bije normalno. lapačni gumb. Zasliševanje Rose Mary je vz- “On mi izgleda dobro,” je dejal zdravnik, pa priznal, da iz- MA0 JE SPRETNO PRISTRIGEL PER0TI KITAJSKIM GENERALOM mdilo močne dvome v resnic- I gleda Nixon utrujen, ker “nima .;ost tolmačenja Bele hiše. Sod- j dovolj spanja”, ik John J. Sirica je nato izbral j Watergate je po vsem sodeč 3 strokovnjakov in jim naročil,; pustil svoje posledice, ki se ka- _____________________________— | žejo v utrujenosti na predsedni- i kovem obrazu. Promet bo dobil vse octrebno gorivo WASHINGTON, D.C. — Zastopnik zveznega urada za energijo je zagotovil vodnike potniških pisarn, da bo dobil promet, železniški, avtobusni in letalski, vse potrebno gorivo, ker smatra vlada turizem za pomembno gospodarsko panogo. Podpredsednik G. Ford je dejal, da je v turizmu zaposlenih okoli 3.5 milijonov ljudi in da obsega posle okoli 60 bilijonov dolarjev letno. * ramenski prerok PARTLY CLOUDY Delno oblačno in vetrovno, delno vedro in milo. Naj višja ■temperatura okoli 45 F (8 C). Možnost padavin danes 10%, zvečer 20%, jutri 10%. Vodnik komunistične Kitajske ljudske republike Mao Cetung je svojevrsten mož, ki nima rad tekmecev, najmanj seveda v vodstvu Kitajske. Tekom let so to preneka-teri spoznali in občutili, med njimi posebni predsednik L. R. Kitajske Liu-šao-či in Ma-ov namestnik, obrambni minister Lin Piao. Liu je svoj uspeh ob polomu “velikega skoka naprej”, ko je popeljal Kitajsko gospodarstvo na bolj stvarno pot in potisnil načelnika Mao Ce-tunga s predsedstva republike in mu pustil le vodstvo Komunistične partije, pa je upal, da bo še to omejeno bolj na čast kot na resnično vodstvo, plačal v času “proletarske kulturne revolucije”, ko so ga napadali kot izdajalca in pa končno pregnali popolnoma iz javnosti. Mož je menda še živ in ga puste v miru, le nihče se več zanj vsaj javno ne zmeni. Za javnost je brez dvoma mrtev. Lin je imel v tem pogledu manj sreče. Kitajska partija uradno trdi, da je koval zaroto proti Mau in iskal pri tem podporo pri Sovjetski zvezi. Ko je skušal po odkritju za- rote pobegniti, so po vsem sodeč njegovo letalo sestrelili nad Zunanjo Mongolijo, na poletu v Sovjetsko zvezo. Odkritju “zarote” Lina je slediia čistka v vojaških vrhovih, ki pa je bila nekam zelo omejena. Mao in Ču Enlaj se verjetno nista počutila v o-nem trenutku dovolj trdna za odločnejši nastop proti vojaškim vodnikom. Ne smemo pozabiti, da je bila “Ljudska armada” tista, ki je zavrla leta 1969 ‘kulturno proletarsko revolucijo’ in do neke mere vrnila Kitajski tako potreben red. S tem se je seveda utrdila tudi v partiji, je postala do neke mere in na nekaterih področjih njen gospodar in edina odločilna oblast. V kitajski preteklosti je prišlo v navado, da so postali vojaški poveljniki posameznih področij stvarni njihovi gospodarji in vladarji, ki so se za Peking in vlado v njem komaj kaj menili, če so se sploh kaj. Tak je bil položaj tudi v času vlade Kuomitan-ga, ko je bil Čangkajšek sicer uradni vodnik Kitajske, njegova resnična oblast pa je bila močno omejena. Njegovi generali so se smatrali za sko- raj samostojne gospodarje ali so vsaj tako postopali, kot bi to bili. Po koncu kulturne revolucije je izgledalo, da gre tudi Ljudska republika Kitajska na tako pot. Pripadniki vojske so imeli 45% vseh mest v Centralnem komiteju Komunistične partije, vojaški poveljniki v posameznih okrožjih so imeli odločilno besedo tudi v partijskih vprašanjih. Vojska je torej prevladovala v partiji. Mau tak položaj ni bil všeč, saj je znano njegovo vodilo, da mora “partija vladati puško, ne puška partijo”. Na desetem kongresu Komunistične partije v preteklem avgustu so zastopstvo o-boroženih sil v Centralnem komiteju močno zmanjšali. Odločilna sprememba je prišla v začetku leta, ko so 8 izmed 11 pokrajinskih vojaških poveljnikov zamenj ali. Premestili so jih iz pokrajin, kjer so nekateri od njih bili po nad 15 let, in jih poslali na nova mesta, kjer nimajo znancev ali prijateljev, na katere bi se lahko upirali. Tako je bil gen. Čen-Hsi-lien, doseda- nji poveljnik v Mandžuriji, premeščen v Peking, kjer je pod nadzorom dveh političnih komisarjev enake stopnje. Gen. Hsu-Ših-yu, ki je bil okoli 18 let v Nankingu v osrednji Kitajski, je bil premeščen v Kanton na jug dežele, četudi niti ne zna govoriti kan tonske kitajščine, ki je severnjakom nerazumljiva. Generali so ostali na enakih položajih, torej nimajo razloga za pritožbo, toda s svojo premestitvijo v nove pokrajine so izgubili vso tekom let izgrajeno podporo in so popolnoma odvisni od partije in osrednjega vojaškega vodstva, ki je tudi bilo spremenjeno tako, da se ga Mau in vladi ni treba bati. Ta sprememba bo imela brez dvoma močan vpliv na razmere na Kitajskem po odhodu Mao Cetunga. Vprašanje je, ali bo koristna skupini Ču En-laja, ki zastopa zmerno pot in mimo sožitje z ZDA, ali bo koristnejša skrajnežem, ki so za večjo bojevitost napram kapitalističnemu svetu in ibi bili morda pripravljeni zaradi tega iskati pomiritev s Sovjetsko zvezo. Zadnje vesti MOSKVA, ZSSR. — Član vodstva Zveze pisateljev Ruske republike je predložil A. Sol-ženicinu, da zaradi svojega “izdajalskega pisanja” o Sovjetski zvezi to zapusti in odide v tujino. Solženicin ni maral iti niti po Nobelovo nagrado na Švedsko, ker se je bal, da mu sovjetske oblasti ne bodo pustile povratka domov. TEL AVIV, Izr. — Dr. H. Kissinger se je po celodnevnih razgovorih z vodniki Izraela vrnil k Sadatu v Egipt in sodijo, da bo napravil nemara še enkrat tako pot, predno bo sporazum o izraelskem umiku dosežen. WASHINGTON, D.C. — Iz podatkov carine je razvidno, da je bilo uvoženo v novembru v ZDA precej več olja in njegovih izdelkov, kot to trdijo oljne družbe in kot je to sprejel za resnično W. Simon. DJAKARTA, Indonez. — Predsednika japonske vlade Tana-ko so v glavnem mestu Indonezije sprejeli demonstranti. V spopadih s policijo je bilo pri tem menda 6 mrtvih. TUNIS, Tun. — Predsednik Burgiba se odmika od dogovorna o združitvi z Libijo. Burgiba odstavil zunanjega ministra TUNIS, Tun. — Predsednik republike Burgiba je izvedel spremembe v vladi in med drugimi zamenjal zunanjega ministra Mohadema Masmoudija, ki je menda več mesecev v tajnih pogajanjih z Libijo pripravljal združitev obeh držav, ki je bila zadnjo soboto uradno objavljena. Opazovalci ogibljejo, če ne pomeni odstavitev Masmoudija tudi konec načrtov za združitev Tunizije in Libije. On sam je dejal časnikarjem, da njegova zamenjava nima s tem nobene zveze. Masmoudijevo mesto je zasedel Habib Chatti. direktor Burgibove vlade. Zamenjan je bil tudi obrambni minister, znan prijatelj Masmoudija. 7^ arabsko olje zlato? BEIRUT, Liib. — Zdaj, ko so nekaj sprostili dobave olja, se vodniki arabskih držav, ki olje izvažajo, lahko lotijo novega pritiska za svobodni svet. Nekateri ugibljejo, da utegnejo v slučaju izraelskega odpora pri mirovnih razgovorih zahtevati A-rabci za svoje olje plačilo v — zlatu. Na vsem svetu je komaj toliko zlata, da bi z njim plačali dobave arabskega olja kvečjemu za dve leti, če bi ostale v veljavi sedanje cene olja in zlata. ---:--0------ Manj smrtnih nesreč na naših cestah WASHINGTON, D.C. — Tekom novembra se je število smrtnih nesreč v 16 državah, ki so uvedle znižanje brzine na avtocestah, zmanjšalo za 18.6%, povprečno v vsej deželi pa le za 2%, pravi objava Prometnega tajništva terms”. Hočejo v bodoči palestinski državi močno oporišče, JllUFHil&lCM od koder bodo držali pod svojo kontrolo Arabce in njihovo / W ii0|je> pocj takimi pogoji so pripravljeni pristati na morebit- ni mir med Izraelom in Egiptom, a taka rešitev je za Ameriko in ostali svobodni svet nesprejemljiva, pa naj se seda- P* IV* E 1*1 <= /5; 1*1— MOiVII 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and Intematlcnal Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weex of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ta Združene države: $18.90 na leto; $9.00 za poi leta; $5.50 za 3 me*ec« ta Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $19.00 za pol leta; £6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION FATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 montlts; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 mo.' 3; $8.00 for 3 months Friday edition $6.00 f«* one year. SECOND CLASS POSTAGE PA,' AT CLEVELAND, OHIO No. 11 Weds., .JanTl6~ 1974T Detente se nja ameriška zunanja politika še toliko trudi, da bi rešila detente. Prav tako je čista fantazija (po Laquer-u) predvidevanje, da bo prisotnost velikega števila vplivnih Ameri-kancev v Sovjetiji in širša izmenjava idej na ekonomskem polju na daljšo dobo pomagala ublažiti sovjetski politični nadzorni ustroj nad državljani; pričakovati, da bi detente pripomogla k uveljavitvi temeljnih človečanskih pravic v Rusiji, se pravi pričakovati ali zahtevati nekaj nemogočega. Kaj je torej z detente? L. P. 1 s BESEDA IZ NARODA izpod mm sv, štefma m okolice Malokatera beseda je v današnjih dneh bolj v rabi, zlasti po časopisju, kot je francoska beseda detente (izgovori detant), pomeni pa v našem jeziku odjenjanje ali odneha-nje, v angleškem pa podobno kot relaxation ali loosening ali easing. Nekatere besede kakega jezika so take, da jih ni mogoče prevesti v drug jezik, v tem primeru niti v angleškega ne, da bi prevod dobro in točno zadel vsebino. Kar vzemite besedo “trouble” in jo poskusite izraziti v slovenščini, da bo prevod zadel njen pomen v vsem obsegu. Morda jo imate? Jaz je ne najdem. Detente je prišla v modo po znanem preokretu ameriške zunanje politike, ko sta Nixon in Kissinger sklenila končati mrzlo vojno s komunističnimi državami in režimi in sta na stežaj odprla vrata za sodelovanje s komunisti, če že ne prijateljsko, pa vsaj na bazi že obrabljene “peaceful coexistence” iz časov Nikite Hruščeva, čeprav je javno povedal, da bo Ameriko pokopal. Toda to pot uporabljajo bol; uglajene in vljudne besede tako v Moskvi kot v Pekingu. V obeh prestolicah Ameriko to pot namreč nujno potrebujejo v političnem, še bolj pa v gospodarskem pogledu. Zato so i Rusi i Kitajci izredno vljudni, skoraj pretirano ljubeznivi in na videz napolnjeni z najboljšimi nameni, tako da bi se človeku kar milo storilo, kako dobri ljudje s tako pleme- CHICAGO, 111. — Kaj naj napišem? še spati ne morem od skrbi. Enim pisanje ugaja, drugim ne. Kaj hočem. Še Bog ne more vsem ljudem ustreči. Pisal mi je dobri rojak iz Betlehema: “Rad čitam, kar napiše ‘Toti Staj ere’.” Ga. Marie Pris-land iz Sheboygana tudi pohvali. Rada bi pa vedela, v katerem kotu lepe Štajerske je “Toti Šta-jerc”. Ona je iz prelepe Savinjske doline. Jaz pa tam blizu Gornje Radgone. Lahko bi me že prišteli med Prleke. Pa nisem. Sem pa znan tudi po Lue-kariji, ki je tam na Dravskem polju. Želi, da bi kaj napisal o sebi. Ne vem, če bo kaj “rata-lo” iz tega. O sebi nerad pišem. Se rad stisnem v kot in opazujem, potem pa vsekam, kakor že kaže. Morda kdaj, če bom še tlačil zemljo na tem (božjem svetu. Torej, kaj je novega? V naši slovenski naselbini trenutno nič posebnega. V Chicagu je bilo v Conrad Hilton hotelu 29. nov. vanje v letošnjem letu. Torej, dragi člani in članice, ne pozabiti priti prihodnjo nedeljo, 20. januarja, ob treh popoldne na občni zbor v Baragovem domu. Obenem se želimo zahvaliti za številen obisk na pikniku na Slovenski pristavi, kot tudi na Martinovanju pri Sv. Vidu. Vsem članom in članicam, vsem rojakom in prijateljem Štajerskega kluba iskrena hvala za vso izkazano naklonjenost, za katero se j im priporočamo tudi v bodoče! Na svidenje na občnem zboru in lep pozdrav! Slavica Turjanski, tajnica Kaitsaike drobtinice kako “lazico”. Bolh se ne bojim. Jih že nisem videl od takrat, ko smo bili v taboriščih. Doma v starem kraju so skakale in šči-pale zlasti na romarjih v božje-potnih cerkvah. Ženske z dolgimi krili so jih prinesle tja... * Neki odvetnik v Wisconsinu je napovedal, da bo na Božič 1973 sodni dan. Zvezda repatica, imenovana po Kohoutku, naj bi s svojim repom oplazila Mater Zemljo in izbrisala raz nje življenje. Le 144,000 ljudi naj bi se rešilo na ta planet. Po zamisli tega norega advokata je planet K o h o u t e k medplanetska vesoljna ladja. Menda je celo ‘ti-kete’ prodajal za to^ rešitev. Ali niso vsekani takile učeni ljudje? Pa tudi tisti, ki takim osličkom nasedajo. Bogu in evangeliju pa nočejo verjeti. Prismojeni svet... No, pa smo vendar še pri življenju in bomo, dokler bc božja volja! * V državi Illinois je na javni podpori 1,06,3,491 oseb. 770,764 ; oseb (205,000 slučajev) prejema I družinsko podporo1 za nedoletne i otroke. 70% v Cook okraju. — 30 milijonov Amerikancev pre nitimi cilji so ti komunisti. Kdor zna pogledati za kulise in opazovati, kaj se tam praznovanja takozvanega jugo- dogaja, in kdor je zmožen soditi po dejanjilh, ne pa po be- slovanskega praznika. Konzul sc',':h, ta mora videti v detenti: ali po naše; v navideznem j_ Srbin po rodu — je vabil na popuščanju mednarodne napetosti laž in prevaro. Le po- j VSe strani. Rodoljubni protiko-glejmo, Če ni ta trditev resnična! j munistični Hrvati so piketirali Za dokaz bo zadostovala samo kratka analiza dogod- pred hotelom. Mirno' in dostoj- j kov, ki se odigravajo pred našimi očmi na Srednjem vzho- n0; kot se Spodobi. Delili so tudi jema PodPoro Socialnega zava-du. Tam je položaj po krivdi Rusije tak, da mu ni videti let’ajke Kaj je bilo tam napisa-:rovan3a- So nekateri nevoščljivi rešitve, ki bi bila res rešitev, ne pa zaplatarstvo, kot ga do- no, na kratko p0Vem: Od 21 mi- tem upokojencem. Privoščil bi živi jamo v Vietnamu. Na tak način se težki problemi med- lijonov prebivalcev države ju-.takemu “fovsivcu”, da sam po- narodnih sporov ne morejo in ne smejo reševati, če naj svet goslavije se je pri ijudskerJskusi živeti na ta račun- Ko ne postane okužen z globokimi ranami, čez katere so štetju prieinalo za Jugoslovane ‘ Predsednik te dni PodPisal za' “državniki” prilepili obliž in potem izjavili, da je vpraša- i samo okrog 270,000. Ne Hrvati kon 0 11% P0V1:sanju socialnih nje rešeno ter dobili za tako zdravljenje celo mednarodno pohvalo. Rane pa krvavijo naprej, grozeč še bolj oslabiti že itak šibki organizem mednarodne stabilnosti. prispevkov, je tudi godrnjal, da to po nepotrebnem škoduje fi- ne Slovenci, ne Makedonci, Črnogorci nočejo Jugoslavije,, v , v . , v , T_ . ampak žele lastne države. Po 28 f^mu Poloza^ dezeile' Kak ko bi on in njegova ženka tudi, letih obstanka Titovega režima je v inozemstvu nad en milijon ki kot v Združenih državah. Jugoslavija ima naj večjo inflacijo v Evropi. Ni svobode v Jugoslaviji. Mnogo intelektualcev, pisateljev in dijakov je v zaporih. Koncem leta 1971 je samo na Hrvatskem bilo v zaporih ' nad 20,000 ljudi. O Titu pove, da je naj bogatejši tiran v E vropi. Nj egovo vzdrževanje stane državo nad $50 milijonov. Je lastnik Na tak način izravnan spor med Izraelci in Arabci ne bo nikaka rešitev, rana rivalitete in sovraštva se bo gnojila naprej in utegne zastrupiti ves svet in ga potegniti v novo ; deiaVCev, ker doma ni dela Nad svetovno vojno Vsi znaki kažejo, da so na delu sile, ki bi: 300^00 jjudi je brez posla doma. zopet rade poflikale kot so v Vietnamu, samo da bi se ne ; p0Vpr9čni delavec zasluži v Ti-zamajala in porušila detente ki jo imajo za najbolj vazen j tovini ok $100 dočim g0 živ_ mednarodno-politični dosežek modernega cNfa- °, t™ ! Ijenjski stroški skoraj tako vlSo-vprašanju je oni dan esejist W. Satire v Ihe New York 11- ^ w ^T.. mes-u zapisal — potem ko je ugotovil nevarnost, da bi A-merika proti moralnim načelom svojih obveznosti pustila na cedilu enega svojih zaveznikov — dobesedno zapisal: “A realistic Realpolitik (nemška beseda Brandtovega kova) would recognize moralit as a force in international affairs; no genuine pragmatist can overlook the debilitating effect on "the national character of the amoralist’s policy of detente first.” Zdi se, da je detente-first krepko na delu. Toda kaj se godi z detente? Ko sta se bratila Nixon in Brežnjev preteklega junija v Washingtonu, je Rusija oboroževala Arabce in jim zagotovila dodatno orožje za slučaj vojne z Izraelom, ki se je ,«^lo . , , „ . , v. , , . pripravljala, ne da bi bili Sovjeti v smislu podpisanega do- . N R . > Priva er( z^a s 1 govora v Moskvi 1. 1972 o teh pripravah informirali Arne- "t. Na Bnomh ma oad 600 slu riko. Ko je vojna izbruhnila 6. oktobra, Brežnjevu ni prišlo niti na misel, da bi jo skupno z Nixonom poskusil ustaviti; nasprotno, pozival je javno druge arabske vlade, naj nudijo “polno podporo” Egiptu in Siriji v njuni borbi zo-, .. per “zahrbtnega sovražnika”. Šele ko je postalo očitno, da i sem.ak a a maJhna se je bojevanje odločno obrnilo v prilog Izraelcev, ki so ob- 1 a omunis ov> delavstvo v kolili del egiptovske vojske, da bi jo ujeli, je Brežnjev naenkrat hotel premirje. Priznani angleški raziskovalec sodobne zgodovine Walter Laquer je te dni zaključil svojo razpravo o detenti takole: “Temeljni zakoni svetovne politike so navadno zelo] , 7 v , , , , v, v .. 1 preprosti. Detente sloni na gotovem ravnotežju sil: kakor g0sp°d^ z rdecim wratni-1 da se bo vrsil letosnjrredni obc- 1 bom iz sosednje škofije... Go-‘ni zbor v nedeljo, 20. januarja veli-6304 ko bosta v pokoju, dobila oba kakih $400-500 in pri tem plačevala rent, elektriko, plin, hrano itd. Bogati težko razumejo revnega in srednjega človeka. * Ker sem že omenil ušivce na višjih šolah; naj za konec povem še eno. Otroci so se igrali na dvorišču. Tudi sosedovi so prišli. Beseda je dala besedo. Janezek je trdil, da imajo dva konja, Peterček, da imajo dve kravi in dva vola, Tonček ni hotel zaostati,, je rekel: “Naša svinja je povrgla sedem pujskov.” Kaj ! naj reče mali Mihec? “Mi ima- mnogih jaht, letal, ima privaten 1 mo Pa U:ši’” je pribiL Pa §a je zavrnil Tonček: “Saj ste jih pri nas dobili.” — Ali niso otroci žabnikov. Ima mnogo palač in dvorcev po raznih delih države. Mnogo dragocenosti, ki jih ima v teh vilah, so ukradene in pre- tako imenovanih samoupravah nima besede. Vse je le pesek v oči... Ali ni prav povedano? da so duhov- povsod enaki? Lepo vse pozdravlja “Toti Štajerc’ Povedali so mi zaupno, tam videli tudi nekega Ošilili zte šiajerskaga liinisa CLEVELAND, O. — Odbor Štajerskega kluba vljudno sporoča vsemu svojemu članstvu, vorila sva z Mihom o tem, pa mi 1974, ob 3. uri popoldne je rekel: “Ta je spadal tja ka- hitro se ta balanca prevrne, detente ni več. Na tem principu sloni sedaj mednarodni položaj. Razlika med Ameriko in Rusijo je, da slednja igra za kulisami... nevarno igro. Dočim sodeluje ruski zunanji minister Gro- onciJ Pdat v vero-miko pri mirovni konferenci v Ženevi, poročajo zanesljivi viri, da Sovjetska zveza še naprej pošilja orožje v Egipt in Sirijo. Z zahtevo pa samostojni državi Palestini, ki sta jo v Kievu proglasila Brežnjev in Tito, se je kriza poostrila, a . _ to je v skladu s sovjetskim obnašanjem. W. Laquer pravi, Radi US1> katere so zatrosili dol da to obnašanje v krizi ni izjema, ampak pravilo (rule). Solasi študentje. Ko vidim ka- volitvi novega poslovnega odbo-Nato nadaljuje, da rešitev na Srednjem vzhodu ni bila do- kega dolgolasca na cesti, se ga ra> Pa tudi pri načrtih in smer-sežena zato, kar hočejo Sovjeti tamkaj mir, “on their own izo£nom- Bojim se, da bi dobil nicab za čim bolj uspešno poslo- V nekem mestu v sosednji Indiani so morali zapreti več viš-I Jih šol. Je bil štrajk? Kaj še! ki sobi Baragovega doma, St. Glair Avenue. Vse svoje članstvo poziva, da se občnega zbora zagotovo udeleži. Štajerski klub je last vseh članov, zato njihova prisotnost lahko veliko pomeni, kot pri iz- 1. Koristna misel v začetku leta V začetku novega leta smo. Kaj nam bo prineslo, se sprašujemo. To nam je prikrito. Če sodimo po časopisih, se nam ne o-beta nič 'dobrega. A vendar sami lahko pomagamo, da bo za nas srečno — seveda z vidika večnosti In to je nad vse važno za vsakega posameznika. Saditi vse, kar nas zadene, z vidika večnosti. Če smo novo leto začeli z Jezusom in nadaljujemo z Njim, z Njegovo pomočjo, potem mora .biti naše življenje srečno kljub križem in težavam. In tudi konec deta in konec našega življenja bo srečen v Gospodu. Ne pozabimo v tem letu, da gremo po poti proti večnosti, kateri se nihče ne more izogniti, samo enkrat. Življenje je sestavljeno iz drobcev: sekund, minut, ur, dni, tednov, mesecev, let. Vsak drobec je važen — v vsakem tiči naša večnost. Srečna ali nesrečna — od nas je odvisno. Če porabimo vsak trenutek v božjo čast, če skrbimo, da smo vedno v dobrih odnosih z Bogom, to je, da smo; v stanju posvečujoče milosti, potem se nam ni treba bati večnosti. Z zaupanjem potem lahko rečemo s sv. Janezom ob koncu Skrivnega razodetja: “Pridi, Gospod Jezus!1’ Katoličani smo duhovni milijonarji, ali vsaj lahko postanemo, ako se okoristimo z zakladi sv. Cerkve. Vsem so na razpolago: sv. zakramenti, molitev, sv. maša. Jezus jih ni postavil samo za duhovnike in redovnike. Vsi moramo moliti, prejemati sv. zakramente zato, ker se moramo vsi boriti. V molitvi, v zakramentih je moč, da ne podležemo v skušnjavi. Vsak jih ima. Zato vsak potrebuje božje pomoči, saj smo vsi nagnjeni k grehu. Sv. maša! Bog v svoji vsemo-gočiiosti nam ni mogel dati boljšega, uspešnejšega daru kot sv. mašo. To je zamisel božjega Srca . .. Kaj so vsi dragoceni kamni vsega sveta, vse bogastvo v primeri s sv. mašo! Kdor ima čas in priložnost, pa zanemarja sv. mašo, bo to svojo slepoto in ( zanibrnost nekoč obžaloval. V taboriščih so med vojno ujetniki riskirali svoje življenje, da so prisostvovali sv. maši, ki jo je kak duhovnik na skrivnem opravil. Nam ne gre za življenje, pa se ne okoristimo s sadovi sv. maše. Na neki ladji se je pokvaril kompas. Kapitan ni vedel, kje so. Trpeli so strašno žejo. “Vode, vode!” so prosili potniki. Srečala jih je neka ladja, ki je jadrala proti vzhodu. Kapitan je zaprosil, naj mu pošljejo vsaj en sod vode. “Kaj vode?” zakliče kapitan ladje, ki jih je srečala. “Vrzite vedra v vodo im jih potegnite gori. Smo v ustju reke Amazon.” Ta reka je tako široka, da je voda, kjer se izliva v morje, sladka in da celine Južne Amerike kapitan ni mogel videti. Jadrali so po pitni vodi, a tega niso vedeli. Taki smo katoličani. Ob viru življenja stojimo, a se ne okoristimo z njim. Umiramo od žeje, a se ne sklonimo k Studencu. Bog, pošlji nam svojega Duha, da bomo razumeli sv. mašo in jo vzljubili, se okoristili z njenimi sadovi v svoji in v svojega bližnjega dobro. Sestra N. je klečala pri obhajilni mizi in čakala na sv. obhajilo. Duhovnik je ravno obhajal njeno sosedo, ko se s. N. zgrudi mrtva. Samo en trenutek še in bi bila prejela svojega Gospoda. Ni ji bilo dano! Bog ve, zakaj. “Moje misli niso vaše misli,” pravi Bog. Sestra je ravno opravila duhovne vaje v Ljubljani in se je po sv. maši nameravala vrniti na svoj dom. Gotovo je bila pripravljena in ji je Jezus štel to, da ga ni mogla prejeti, v dobro. En sam trenutek! Kolike važnosti je! Ne zapravljajmo trenutkov! 2. Premišljevanje za prvi petek ali prvo nedeljo Srce Jezusovo upodobljeno po sv. Duhu v telesu Device-Ma-tere. Ko je Jezus postal človek, ali je ustvaril odraslega moža in Mu vdihnil dušo ter jo združil s (svojim božanstvom? Ne! Če bi se bil prikazal na svetu v polni lepoti moža, bi mi pogrešali vse ljubeznive prizore božjega de-( tinstva in otroštva. Ko se je ponižal, da postane človek, ni tega storil samo napol. Odložil j e vso veličino- in mogočnost in postal nebogljeno Dete. Odložil je vso moč in pustil, da so ga nosili in ravnali z Njim, kot bi ne bil zmožen ničesar. Odpovedal se je bagostvu in ni obdržal niti oblekice za svoje detinsko Telo. Odložil je svojo modrost in se prikazal na svetu kot spavajoče Dete. Zapusti milijone služabnikov in postane ^sam Služabnik naj nižj ih služabnikov. Zapusti množice pojočih angelov, da pride na zemljo, v dobno solz, kjer ni veliko petja. Učlovečenje Sina božjega je bilo- dejanje neskončne ponižnosti. On, ki daje življenje vsem stvarem; On, ki hrani ptice v zraku in zveri gozda; On, ki o-skrbuje s hrano človeka, se tako naše lastne rase, da je smela biti tako tesno združena z neskončno Svetostjo samo! Kako krasno je moralo biti to življenje! Srce Boga in srce stvari je bilo zedinjeno in utripalo v neskončni ljubezni drug do drugega. O, kako morje milosti je pač moralo liti v dušo Marije v tem tesnem združenju z Njenim Stvarnikom! Devet mesecev je trajalo to vedno sv. obhajilo. Ni čudno, da je Marija postala tako podobna Bogu. A je še nekaj lepšega, bolj čudovitega. Kljub božjemu materinstvu Marija ni izgubila devi-štva, ki ga je tako visoko cenila. Mati in Devica, to je Marijino veselje, Njen privilegij. Mati božja, ljubezniva, Devica . preslavna! Ona je edina stvar, ki je v krvnem sorodstvu z eno od treh božjih Oseb. Ona je prava Mati Besede, hčerka Očeta in nevesta sv. Duha. To njeno tesno združenje z božanstvom zahteva od nas, da jo ljubimo in ji služimo. Nji skazujemo drugačno češčenje, kot ga izkazujemo drugim svetnikom. Jasno je, zakaj smemo reči Sveto Srce Marijino. Sama od sebe Marija ni sveta, pač pa po božjem usmiljenju, ker jo je Presveta Trojica tako ljubila, da jo je Bog Sin izvolil od vekomaj za svojo Mater. Saj je še kelih svet radi svojega stika z evharističnim Gospodom. Marija pa je bila v o-čefa preš v. Trojice več kot kelih. In ta sveta Mati je tudi naša Mati! Kaka čast za nas! Nikoli je ne moremo dovolj občudovati, dovolj častiti, ker otrok pač ne more dovolj ceniti podobe, ki jo je naslikal Mojster-Umetnik. Ne najdemo primernih besed, da bi Jo -dovolj častili. Zahvalimo se Bogu, da je ustvaril Marijo in nam jo dal za Mater. V telesu naj svetejše, naj lepše Matere je Jezus živel skrito, tiho, čudovito, skrivnostno življenje devet mesecev! Njegovo odrešilno življenje se je začelo. Če Njegovo Cerkev primerjamo z gorčičnim zrnom, ki je majhno poniža, da pusti, da ga hrani in in skrito v zemlji, potem vidimo, skrbi zanj ena njegovih stvari! Kaka skrivnost! Kako nas je moral ljubiti, da se je tako ponižal. In kaka čast za Marijo, eno od da je Jezus postal še manjši in še bolj skrit. Molimo radi angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. s. M. Lavoslava Revščina pritiska V občini Gornja Radgona je 173 socialnih podpirancev. Čeprav znaša povprečna pomoč le 208 ND, je mnogim to edini vir dohodkov. Med podpiranci je mnogo takih, ki so pred vojno delali s starši pri viničarjih in zdaj nimajo pravice do pokojnine. Te primere bi bilo treba reševati s posebnimi merili. Krušna peč ugasnila KRIŽNI VRH pri Slov. Bistrici. — Ugasnila je še edina krušna peč. Prvi kruh so spekli v nje pred sto šestdesetimi leti. Poleg iskanega domačega kruha je dajala mladi in stari generaciji toplo zavetje v hladnih in zimskih večerih. Hiter razvoj življenjskega standard jo je potisnil h kraju. Nanjo bodo ostali le lepi spomini. Takšne peči bodo ostale nekakšni zgodovinski spomeniki. Ljubljanski Grad razpada Razpadajoči ljubljanski' Grad buri duhove ne le pri turistih. Do sedaj je bilo že pet poskusov — od tega trije po vojni— da bi grad preuredili v spome-niško-muzejske ali t u r i s tične namene. Vsi načrti pa so kmalu obtičali v slepi ulici. Glavno vprašanje je investicija. Posamezna podjetja se za tako velike naložbe težko odločajo, ker bi rada kmalu obresto- upajo na boljše čase. Ljubljanske občine bodo skupno zbrale sredstva za ureditev zares središčne točke svojega mesta. Za tujski promet Turistično društvo v Mariboru je pripravilo načrte za ureditev Meljskega hriba in razgledne točke. Prav tako nadaljujejo urejanje gostinskega lokala z gozdnimi kurami v Kordeže-vem. Pri Sv. Bolfenku urejajo muzej in zavetišče z bifejem in pripravljajo gradnjo hotela ob zgornji postaji pohorske žičnice. Več dela v Murski Soboti V tovarni oblačil in perila “Mura” so zaposlili 200 priučenih delavcev. V novi, 2000 kv. metrov veliki proizvodni hali. izdelujejo predvsem žensko konfekcijo. Prav ta je zelo iskana tudi na tujem tržišču. Na domačem tržišču “Mura” uspešno konkurira z drugimi podjetji. Poslušajte vesti iz Slovenije— Slovenska radijska ura na WXEN-FM 106.5 MG, katero vodita Milan in Barbara Pavlovčič, prinaša vsak večer, razen nedelje, od 6. do 7. ure poleg “Pesmi in melodij iz lepe Slovenije” tudi najnovejša poročila iz Slovenije. Ob nedeljah sta dve oddaji, prva od 7. do 8. ure zjutraj, druga od 11.30 do 12.30. Te oddaje se slišijo na področju Clevelanda in okolice ter jih vala svoje izdatke. Kljub temu vsem toplo priporočamo! Josip Jurčič: HČI MESTNEGA SODNIKA Oni štirje pri plotu so obstali in gledali, kaj je, Sušnja pa je od straha usta odprl in oči raztegnil in, trd kakor kamen, pričakoval reči, ki bodo prišle iz te devete nerodnosti njegove. In videl je, kako je eden zinil in dejal svojemu tovarišu: “Kaj je tam na oni strani?” In oni je dejal: “Ena sova je, idiva ogledat je in vprašat, zakaj ne gre spat.” In oba sta se vzdignila in korakala čez prostor na to stran. Zdaj je Sušnji veljalo kaj važnega učiniti, da si otme čast in poštenje, odtegnejo zdravi udje in cela koža. Sulico pograbiti in se moško v bran postaviti — to mu še na um ni prišlo, kdo bi bil tako neumen! Veljalo je marveč poskusiti urnost in teka-vost brzih peta in to se je zgodilo, kajti kakor konj se spusti čuvaj ob hišah v dir. Tisto uro se je bil Sušnja preveril, da človek ni tako počasen, kakor si domišlja, če le hoče. Kajti misleč, da čuje cepetanje preganjavcev za seboj, dirjal je tako, da je bil, predno je vedel, kako in kaj, pri svojih treh tovariših pod Grniščakovo hišo, ki so tudi stali v pravem božjem strahu, ne vede, kaj bi. Vide Sušnjo pribežati, zastavljali so mu vprašanje za vprašanjem. Ali ta mož je bil tako upehan, da ni prej mogel odgovoriti, preden se ni strahoma trikrat ozrl za seboj, če ga nihče ne podi več, večkrat debelo sape potegnil in potem začel tovariše oštevati: “Vi strahopetci, vi koze, vi vsi, in ti Boječ! Kaj je bilo treba mene samega tam pustiti med razbojniki, tatovi in tolovaji? In ti Kolček, jaz jo bom tebi vedel: Kaj ti nisem rekel, kaj te nisem prosil, da še ta dva tjekaj pripeljaj? In kaj si ti storil! Tukaj stojiš, jaz sem moral pa sam, čisto in golo sam, postaviti se trem nasproti, kaj pravim, štirim!” “Kam si pa sulico del?” vpra-' ša Pireh. Sušnja jame gledati okoli sebe in šele zdaj zapazi, da je ob svoje orožje. Ni za gotovo vedel, kje je je pustil. “Kaj ne veste, da sem jo na tri kose prelomil, sulico! Na tri kose se je zlomila, pravim, ko sem ga sunil prvega tatu. In potlej sem se umeknil, ki nisem ničesar več v rokah imel.” “Tako praviš, da so res razbojniki?” vpraša Boječ. “Pet jih je, pravim!” zatrdi Sušnja. — “Eden je šel krast k mestnemu sodniku, drugi pa zad za vrtom stoje. Vsi močni in hudi ko ose.” “Za pet ran, kaj nam je početi!” — vzdihne Boječ. — “Če ho mestni sodnik okraden, službo izgubimo vsi do enega. Sami jim nismo kos, drugi čuvaji pa Vediga Bog, kje so.” “Veste kaj, možje! Pokličimo gospoda Simona Grniščaka in druge sosede. On je zet mestnega sodnika, gotovo nam bo pomagal. In srčen mož je in tri hlapce ima. Pa je bomo pregnali in še kaj imena bomo ime-h,” svetuje Kolček. “Dobro si govoril,” pravi Boleč in brž gre trkat s svojo sulico na okno gospoda Grniščaka. “Kdo je?” zasliši se glas iz hiše. “Jaz sem, jaz Boječ, mestni stražnik, in Sušnja in Pireh sta Pri meni, in Kolček. Tolovaji so Pri sodniku. Toliko jih je kot trave! Idite nam pomagat in hlapce pokličite.” Gleno se zapre in luč v Grni-ščakovi izbi je pričala, da je bil ta mož hitro pripravljen pomagati, zlasti ker je šlo za varnost In premoženje mestnega sodnika, kakor je po sporočilu hrabrih nočnih stražnikov mislil. Kmalu je bil s svojimi tremi hlapci oborožen na ulicah. Medtem so bili Boječ in njegova druhal tudi nekaj drugih mestnih sosedov prebudili, in precejšnje krdelo se je vzdignilo proti vrtu mestnega sodnika, kjer so baje tat j e stali. Simon Grniščak je bil eden med prvimi, Sušnja in njegovi vrstniki so se bolj skrbno od zadaj pomikali, nekaj druzih pa je šlo na sprednjo stran k sodnikovi hiši, da bi tega gospodarja poklicali in namišljene tatove tam prestregli. Štirje neznani možje so še stali za plotom sodnikovega vrta, dva vkup, dva vkup. Ko so krdelo zapazili, sešli so je naglo na mestu, kjer je prej Sušnja videl petega plot preplezati in eden se je spel čez plot ter je glasno zažvižgal. “Hoj! Kdo ste in kaj hodite?” vpije Boječ oprimši z obema rokama sulico, dasiravno je bil med zadnjimi v krdelu. “Vi ste hudodejci, udajte se!” zavpil je nekdo drugi. Namesto odgovora so vsi štirje izvlekli svoje meče iz nožnic. Simon Grniščak je bil prvi, ki se jim je toliko približal, da je eden zamahnil nad njim, ko ga je ne ravno s prijaznim odgovorom pozdravil. Kolček se je tedaj tolikanj skazal, da je s sulico udarec prestregel, tako da se je namesto Grniščaka tuji možak hipoma zvrnil po tleh. Pa nasprotniki meščanov niso dolgo ostali samo trije, kajti kakor bi bil iz tal vzrastel, je še eden pri njih, ki je malo niže plot preskočil, svoj dolgi meč izdrl in tovarišem pomagal iz zadrege. Tega novega je spoznal Simon, kajti brž je obrnil svoje zastarelo, po očetu podedovano orožje proti njemu in vpii: I yji^i “Kaj si ti, laški maček?!” Pa videti je moral Simon ko j, da svojemu nasprotniku ni kos, kajti dobil je vprek komolca desne roke rano, da mu je meč odletel in morda bi se mu bila še hujša godila, ko se ne bi bilo na vik in krik že toliko meščanov tu vkup steplo, da so neznani ponočnjaki hitro pobegnili, popustivši svojega ranjenca. Ko so si posvetili in ogledali na tleh ležečega, spoznal ga je nekdo izmed njih in dejal: “To je hlapec našega poglavarja!” Zdajci bi bili morda meščanje svojo jezico ohladili nad ubogim možem, tem bolj, ker so bili tudi kaki trije izmed njih v tepežu dobili krvava znamenja svoje hrabrosti, ali po sreči so se odprla vrata pri vrtu in sodnik Sumerek je prišel gledat, kaj krik in vik pomenja. Pač bi bil težko kdo drugi utolažil razjarjeno množico. Na njegovo besedo pak se je kmalu vse mirno razšlo in meščanje so na poti v posteljo ugibovali po dva in dva, kaj bi bili Auerspergovi ljudje pač radi pri mestnem sodniku. Sodnik je dal ranjenega hlapca in enega meščana, ki mu je tako kri tekla, da ni mogel sam domu, v svojo hišo nesti. Simon pak se mu je nepovabljen pridružil in oba gresta v zgornjo sobo, kjer najdeta Heleno popolnoma opravljeno. Ko sta stopila v izbo, vstala je deklica naglo in nekako bledega lica vprašala, kaj se je zgodilo. Vest očetova in Simonova je, kakor bi se bilo lehko sprevidelo, ni mogla popolnoma utolažiti. Šele, ko je iz razgovora slišala, da tega, ki je ranjen, oče in gospod Grniščak ne poznata, oddehnila se je vidoma malo in je rada slu-šala očeta, ki ji je velel, naj gre spat. Zdaj šele, ko sta bila sama, primeknil se je Simon sodniku bliže in dejal: “Kaj meniš, da so bili res ta-tje?” (Dalje prihodnjič) ------o------ Oglašajte v “Amer. Domovini” Sodobna hinavščina CLEVELAND, O. — Prejšnji mesec so pri Združenih narodih proslavljali 25-letnico ustanovitve Odbora za človečanske pravice. S slavnostnimi govori so poudarjali človekoljuben pomen tega odbora, prihajale so čestitke od uglednih državnih in tudi cerkvenih predstavnikov, polne hvale o dobrih namenih in plemenitosti prizadevanj Odbora za človečanske pravice v okviru Združenih narodov. A niti eden si ni upal odkrito spregovoriti v obrambo milijonov ljudi, ki so še v tem civiliziranem času pahnjeni na stopnjo živine, ki se jo z bičem in pretepanjem sili k hitrejšemu delu, ponoči pa priveže v hlev. Kot v posmeh slovesnostim pri Združenih narodih za obletnico Odbora za človečanske pravice je prav ta čas izšla v svobodnem svetu knjiga ruskega pisatelja A. Solženicina, ki so ga za njegovo predrzno in junaško javno obrambo stotisočev ljudi v sibirskih taboriščih na prisil- nem delu njegovi ruski kulturni sovrstniki imenovali “ponos ruskega naroda in vsega kulturnega sveta”, uradni sovjetski tisk pa “odpadnika od komunizma”. Svetovna javnost in ves svobodni svet si pač mora izprašati svojo vest, zakaj si upa posameznik navzeti na sebe vse posledice svojega nastopa za obrambo milijonov preganjanih ljudi, dočim se javna in medna-todna ustanova Združenih, naro-lov ne upa uradno nastopiti in izvrševati svojo dolžnost, za kar je postavljena in - plačana. Zato pa danes ves svet sliši in pozna ime pisatelja Solženicina in občuduje njegovo junaštvo v obrambi trpečih in preganjanih, za Odbor za človečanske pravice pri Združenih narodih pa vedo samo tisti, ki v njem sedijo. Prva dolžnost tega odbora bi naj sedaj bila, da zaščiti odločnega ruskega pisatelja pred preganjanjem. Svobodni svet se ne sme zadovoljiti s sovjetskim zavračanjem Solženicinovih trdi- ^Chocolate-Dipped Shortbreads Chocolate-dipped shortbreads are shortbread textured cookies that are absolutely delicious dipped in melted semi-sweet chocolate morsels and then rolled in chopped nuts. The chocolate-dipped shortbread cookie is so easy to make that those “eager” youngsters will want to help, and what a wonderful way to introduce .the young cooks to the principles of baking. Here is the recipe as developed in the Nestle Test Kitchen. Chocolate-Dipped Shortbreads IV2 cups butter, softened 1 6-oz. pkg. (1 cup) % cup sugar Nestle’s Semi-Sweet 1 teaspoon vanilla extract Chocolate Morsels _ 3 cups flour 1 tablespoon shortening 1 teaspoon salt V/2 cups finely chopped nuts Preheat oven to 350 °F. In large bowl, combine butter, sugar and vanilla extract; beat until creamy. Blend in flour and salt. Shape dough into 1" balls, using one slightly rounded teaspoonful for each. Place on ungreased cookie sheets and flatten with bottom of glass dipped in sugar. Bake at: 350°F. Time: 10 minutes. Eemove from cookie sheets; cool. Melt over hot (not boiling) water Nestle’s Semi-Sweet Chocolate Morsels and shortening. Dip each cookie halfway into melted chocolate. Shake off excess; roll in chopped nuts, if desired. Chill in refrigerator on waxed paper-lined cookie sheets about 30 minutes. Makes about 5 dozen IVa" cookies. tev, ampak mora zahtevati dokaze, da njegove trditve niso resnične. Takih dokazov Moskva nima in jih zato ne more dati, saj jev glavnem Nikita Hmščev vsa Stalinova nasilja razkril na kongresu Komunist ične partij e. Nihče jih ne more torej več zanikati, četudi bi nemara Moskva in njeni pristaši po vsem svetu radi to storili. Resnico pozna ves svet, le javno o njej noče govoriti! ------o—---- Jude vabijo k policiji v Now York Cilyju Policija velemesta New York šteje 29,000 uslužbencev; od teh je samo 806 Judov, kar pomeni 2.7% vse policijske sile. Ker je med vsemi prebivalci New Yor-ka 24% Judov, je njihovo zastopstvo pri policiji daleč prenizko. Da bi to nesorazmerje popravila, je mestna uprava (novi župan je Jud) razposlala judovski mladini vabila za pristop k mestni policiji. Prijavilo se je 722 kandidatov (od tega 150 žensk), ki so se sami označili za Jude. Razen teh se je priglasilo še 700 drugih kandidatov, katerih imena ali drugi podatki kažejo, da so judovskega pokolenja. Če se računa, da bo polovica kandidatov zadovoljivo opravila izpite, se bo zastopstvo Judov pri njujor-ški policiji skoro podvojilo. Ker so se vršili pismeni izpiti v soboto, ki je judovski praznik, je 40 kandidatov prosilo, da se ti izpiti prelože na kak drug dan v tednu. Njihovi prošnji so u-stregli. : U ^||||g! Policijski načelnik je mnenja, da bi morala biti mestna policija etnično uravnovešena, da bi mogla dobro vršiti svojo nalogo. Tudi clevelandska uprava se zelo trudi, da bi privabila več črncev v policijsko službo, pa se jih priglasi le malo in še mnogi od teh pri izpitu padejo, čeprav so pogoji tako lahki, da more postati policist vsak, kdor zna dihati, kakor je rekel pred kratkim direktor mestne varnostne službe. ------o----- Težave z vidom Nekako na vsakih 10 otrok v ZDA je vsaj enega treba učiti posebej brati zaradi težav z vidom. , ; 1 ! What a Sat ©I ten-year-olds are wearing this year. J Thousands of children afflicted with i Muscular Dystrophy must wear braces;1 Muscular Dystrophy destroys healthy muscle; and replaces it with useless fat. After some time the child’s muscles become so wasted that even braces Will no longer support him. Later, he won’t have the strength to sit in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to feed himself or even turn over in bed. His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely survives maturity. Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Today there is • some hope for the children who must wear these bracesj every day. That hope lies in MDAA’s massive research program. Only your contributions keep it going. Give generously. Fight fvluscular Dystrophy. Help them grow up. Muscular Dystrophy Associations of America. 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019 Boljša naložba v Ki. bondih Kongres je sprejel in predsednik podpisal zakon, po katerem so bile obresti na vse ameriške hranilne obveznice (U.S. bonds) povišane s 1. dec. 1973 od 5.5 na 6 odstotkov letno. To so dosegli s tem, da so zapadlost obveznic skrajšali od 5 let in 10 mesecev na samo 5 let. S tem so postali U.S. bondi boljša naložba kakor vloge na hranilne knjižice v bankah ali hranilnicah. Za male hranitelje so posebno priporočljive obveznice serije E, ker so prav tako zavarovane od vlade kakor hranilne knjižice in se lahko vsak čas vnovčijo. Ker so izdane na ime, so tudi varne pred tatvino. Imajo pa še to veliko prednost, da se njihove obresti ali dividende ne izplačujejo vsako leto sproti, | PRIJAVA NEDRŽAVLJANOV Direktor urada za vseljevanje in naturalizacijo opozarja že se-i»j rss Eedržavijane, os se morajo tekom meseca januarja prijaviti pravosodnemu tajništvu na posebnih obrazcih (forms), ki so na razpolago na poštah in v vseh uradih Immigration and Naturalization Service. Kdor se ne bi prijavil se izpostavlja nevarnosti kazni in morebitnega izgona iz ZDA. Formularje je treba vrniti do 31. januarja 1974. malToglasi ^ EUCLID ampak pripisujejo in izplačajo Beverly Hills, NOVA na pol hkrati ob zapadlosti čez 5 let. To pride posebno prav starejšim hraniteljem, ki mislijo stopiti čez 5 let v pokoj. Če ibi imeli denar naložen na hranilne knjižice, bi morali vsako leto plačati od obresti vsaj 20% davka, torej od petih dolarjev en dolar, kar zniža obrestno mero od 5 na 4%; če pa vnovčite obveznice čez 5 let, ko ne zaslužite več in ne spadate več pod davke, vam ostane 6 odstotkov čistih. Obveznice serije “E” prodaja skoro vsaka banka, ponekod se pa lahko naroče tudi v tovarni, kjer delate. Na vse je 25% popusta, tako 'da stane obveznica z nominalno vrednostjo $25 samo $18.75, obveznica za $100 samo $75 itd. Nakup je omejen na $5,000 n«, osebo v enem letu. ranč hiša naprodaj z rekreacijsko sobo, klet, THERMOPANE okna. Fino delana. EUCLID bungalow s štirimi spalnicami, rekreacijska soba, 2% garaža. V prvovrstnem stanju, v Sv. Viljema okolici. EUCLID zidana hiša za dve družini, tri spalnice spodaj, dve spalnice zgoraj, rekreacijska soba, dvojna garaža. V lepi okolici. EUCLID Russell razvoj, blizu E. 250 St. Ranči, splits in Colonials, z aluminij am obite ali zidane. Samo še nekaj imamo. UPSON REALTY odprto od 9. do 9. ure 499 E. 260 St. 731-1070 (13) Nova uredba velja tudi za stare obveznice, ki so prej zapadle v 5 letih in 10 mesecih, sedaj pa zapadejo v 5 letih. Če obveznic ne vnovčite, tečejo 6-odstotne o-bresti dalje — do vnovčenja. Obveznice serije H se ločijo od serije E v tem, da se obresti ali dividende izplačujejo dvakrat na leto, zato jih je treba sproti prijavljati za davke. Tudi se izdajajo v naj nižji vrednosti po $500, kar je za male hranitelje preveč. Privatni kupec Kupim od privatnega prodajalca hišo, z 3 spalnicami, veliko kuhinjo, stanovanjsko sobo, v okolici Euclid Beach, Lake Shore in Euclid. Kličite Frank Kos-merl 531-7038. (16,18,21,23,25 jan) V najem V Euclidu se odda 5 sob spodaj, vse s preprogami. Nova zidana hiša z garažo. Blizu sv. . Kristine. Kličite zvečer 731-5409 (18) Kdor ima na razpolago nekaj tisočakov, ki jih ne misli porabiti v nekaj letih, je pa najbolje, če jih naloži v kaki zanesljivi banki ali hranilnici na certifikat z zapadlostjo čez dve, štiri ali pet let in bo dobival po 6, 7 ali tudi malo več odstotkov obresti na leto. ------o------ Psiholog spreminja količnik čeprav se število možganskih celic znižuje, se z leti stopnjuje inteligenca, pravi ameriški psiholog Kangas, ki je dolgo preiskoval 48 moških in žensk. Njihov inteligenčni količnik je znašal v predšolski dobi 110.7, po desetih letih se je povzpel na 113.3, petnajst let kasneje pa je dosegel 124.1. Pri moških, ki so bili že v otroških letih nadpovprečno inteligentni, narašča količnik z leti hitreje kakor pri njihovih vrstnicah. Kangas je mnenja, da samotno delo v gospodinjstvu razvoj inteligence. ------o------ široka reka Reka Amazonka v Južni A-meriki je naj večja reka na svetu po svoji vodnatosti in po obsežnosti svojega porečja. Njen izliv se odpira 400 milj široko v ocean. Help Wanted Male Help — Male Machine shop laborer, steady work. Company paid benefits. Interviews 8 to 11 a.m. CHALMERS MACHINE PRODUCTS CO. 1140 E. 134 St. ________________________(12) PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. go south on E. 152 St. to end of St (x) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyope interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Help Wanted — Female General Office Work Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) Help Wanted — Female OFFICE CLEANING Woman, part time, evenings. 398-5310 (13) Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 431-0628 ISCEIO ISIWSKO M0£ .....IIWIIH ° Johan Bojer: IZSELJENCI i!i!!iiii!iii :I!lffiil!ll!!li;!!!III!!ll!!:i!HI!!lllill!il!!B!lllll«S!l V roki vihti čebriček, čisto nov,, ampak cerkev je cerkev. In še ne rabljen, odkar je bil ku-jprav zares, saj tam prihaja tudi pijen v mestu. Saj to mora ven- Irec z ženo in obema mladima dar nekoliko pomagati, da ljudje j rdečelasima hčerama. Da, saj ne bodo toliko gledali stare modre nedeljske obleke? Seveda mora pomagati, čebriček se tako blešči v soncu. Solze so usahnile. Siri gre vendarle v cerkev. Tam pa sta Per in Ana z najstarejšim fantom v sredi, mlajšega pa nosi oče na levi roki. Zdi se, da bi bil ta orjak lahko oče vsej občini, tako pa prihaja samo z ženo in z dvema otrokoma. Ana kar izgine poleg njega, čeprav je zelo vitka in lepa. In tam: prihajata Ola Vatne in Elza s svojima malčkoma. Eden je že dosti velik, da lahko koraka med njima, drugega nosi Ola v naročju. Ola kljubovalno gleda. Kolikor ljudje spoštujejo njegovo ženo, tako malo cenijo njega. Na vožnjah v mesto se ne zna obvladati. To je res. Ampak doba med posameznimi vožnjami je vendar zelo dolga. Ali ni svojega kosa zemlje prav tako hitro obdelal kakor drugi? In vendar nihče ne glasuje zanj, kadar volijo odbornike. Je pa že Anton Noreng drugačen mož. Prižnica mu je napravila dober glas. Jasno je bilo, da so mu morali poveriti kako službo, in tako je postal cerkovnik. Danes bo sedel v koru in vodil petje. Prihaja v modri obleki in s slamnikom na glavi. Neoženjen, zastaven fant okrog petindvajsetih let. Nekaj otrok je prišlo bosih preko prerije. Sedejo ob cerkveni steni na tla in si obuvajo nogavice in čevlje. Nekoliko mož stoji okoli groba, na katerem je zasajen belo pobarvan križ. Dozdaj je ta grob edini. Govore o možu, ki počiva v njem, Erika Fossa ne bodo tako kmalu pozabiti. Cerkev? Sicer ni večja od molilnice, vendar ima zvonik, križ na zvoniku in zvon. Ime veliko pomeni. Ljudje so hoteli, naj se imenuje cerkev. Zunaj sicer leseni oboji še niso pobarvani in znotraj klopi nimajo naslonjal. Harmonij že igra, učitelj Jo ima zares spretno roko. Na šoli je bila godba edina stvar, o kateri se ni prepiral z učitelji. Kadar se vrata odpro, se začujejo zvoki pesmi. Možje se že dolgo prej odkrijejo, preden ; primejo za kljuko. Že zunaj vsi! govorijo potihem. Ko pa pri-1 dejo v cerkev, popolnoma utihnejo. In samo po sebi se zgodi, da je kakor doma: žene na eni strani, možje na drugi. j In tam prihaja Nemec. To pot ima bleščeč cilinder. Sicer ne bo ; razumel prav mnogo pridige, nihče ni mogel prepovedati katolikom, da ne bi prišli. Seveda so se prekrižali na čelu in na prsih, ko so stopili skozi vrata. Ampak celo Per Foil pravi, da se je treba s tem sprijazniti. Potem vsa občina poje. Marsikomu se zdi čudno — doma so bili navajeni videti v koru starega cerkovnika Norenga, zdaj stoji tam njegov sin. Ali ni to čudno? Pri marsikateri ženi so pretekla že leta, odkar je zadnjikrat pela v cerkvi, zdaj si mora venomer brisati oči in use-kavati se. Posebno dve stvari sta, ki valujeta v pesmi — domotožje in strah za žito na polju. Ti dve stvari se spreminjata v peruti, ki jih dvigajo visoko nad zemljo. Vendar Morten Kvi-dal ne more peti. Gleda na materin prt, ki je danes namesto slike v oltarju. Nekoč je bil namenjen za odejo na njegovi poročni postelji. Zdaj visi tam. Mati, mati! S svojimi mislimi ni tukaj, ampak poskuša se prestaviti domov. Zdi se mu, da je zašel tako da- leč, ne samo od doma in matere, ampak tudi od onega, kar je bilo nekoč v njem velikega in dobrega. Zdaj gre samo za zaslužek in zaslužek, vse je business. Kaj sploh še misli na kaj drugega? Bogastvo, bogastvo in bogastvo — kaj sploh še sanja o čem drugem? In če bi bil skromen kakor oče in se zadovoljil doma z majhnim posestvom? Ali ne bi bil prav toliko vreden, kolikor je? Župnik stopa na prižnico. Vsi poslušajo, skoraj si ne upajo ozreti se. Kakšna tišina. Kakor da so se vsi zatopili v zbranosti. Celo Nemec. Celo Irec. Božja beseda je božja beseda, celo če ne razumeš jezika. Letos ne bo ne toče ne kobilic. Večji del jih občuti tolažbo, ki jim pravi, da bodo nekoč gotovo še. videli domovino. Odslej jim je treba samo delati in krščansko živeti. Kaj se menijo za to, če pridiga župnik ta ali oni nauk. Ne slišijo njegovih besedi. Ne mislijo. Verni so v pesmi, ki še venomer valuje v njihovih dušah, v občutku svetosti, ki je v njih samih in okoli njih. Molijo Neznano, ki prav za prav nima nika-kega imena. Nato je krst otrok in pripeljejo malčke najrazličnejše starosti. Med njimi je petletna deklica, katere starši so živeli dozdaj čisto na samem. Mala se prestraši in zdivja, ko bi ji bilo treba vliti vodo na glavo. Suva župnikovo roko od sebe in kriči: “Nočem.” Priti mora mati in jo držati med opravilom. Jutri bo tudi birma in Kal nima nič manj ko tri otroke, ki bodo stopili pred župnika. Danes pa se vrši obhajilo. Udeležiti se ga hočejo vsi od-rastli, razen učitelja Joj a, ki še ni prišel do jasnosti v nekaterih vprašanjih. Znova in znova zagoreli možje in žene poklekajo prav pred oltar. Nazadnje spet zvenenje spremlja ljudi, ki hodijo in se vozijo preko ravnine. Kliče jih in pozdravlja in znova kliče, naj se ne pozabijo vrniti, zdaj ko je cerkev sredi neskončne ravnine. (Dalje prihodnjič) Dosti kitaristov V Združenih državah je preko štiri milijone kitaristov, ljudi, ki igrajo kitaro. 1117 1973 NAZNANILO IN ZAHVALA rojena JALOVEC Draga rajna je bila rojena 8. septembra 1897, vas Stankova pri Čatežu ob Savi, Slovenija. Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 AHZ. Pogreb je bil 20. novembra 1973 iz Grdi-nevega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. kjer so bili opravljeni pogrebni obredi in na to na pokopališče na Mayfield Hts. Z vso hvaležnostjo se zahvaljujemo č. g. župniku Josephu Angelaitis za podelitev zakramentov za bolnike, opravljene pogrebne obrede v pogrebnem zavodu v cerkvi in na pokopališču in daritev pogrebne maše zadušniee. Prisrčno se zahvaljujemo številnim prijateljem, ki so rajnieo prišli v tako lepem številu kropit in molit za blaaror njene duše, posebno še č. g. župniku fare Marije Pomočuice Josephu Angelaitis za skupno glasno molitev rožnega venca v pogrebnem zavodu. Bog naj obilno poplača dobrim prijateljem, ki so krsto tako lepo okrasili z venci in cvetjem v pogrebnem zavodu. Tisočkrat naj Bog povrne vsem za velikodušna darila za sv. maše in druge dobre namene. Hvaležni smo članicam Društva sv. Ane, ki s» pred pogrebom glasno molile rožni venec in svojo umrlo članico spremile v cerkev. Prav tako smo zelo hvaležni vsem udeležencem pogrebne maše in pogreba, nosilcem krste in vsem, ki so za pogrebni sprevod dali na razpolago svoja vozila. Lepo se zahvaljujemo Grdinovemu pogrebnemu zavodu za skrbno postrežbo in vodenje pogreba. Posebno se čutimo dolžni res prisrčne zahvale vsem, ki so drago umrlo v času njene bolezni obiskovali, ji s tem krajšali čas in vsem tistim, ki so jo razveseljevali z pozdravnimi karticami. Draga teta in mačeha, mi še za nekaj časa moramo ostati v tuzemskem življenju. Ohranili Te bomo v lepem spominu z iskrenimi molitvenimi prošnjami, da uživaš pri Bogu v nebeški domovini vso srečo, ki je obljubljena ljudem, ki so Bogu po volji. žalujoči: ČASU. PRIMEREN NAPIS — Napis je nekdo priredil času primerno, ko je pri spodbnji besedi zamazal črko “B”. Posnetek je namreč iz Brooklyna iz nedavnih ledeno mrzlih dni. MIKE JALOVEC, FRANK GRDANC, JOHN MIVEC — nečaki MARY KAUCNIK, MARY CINKALE, HELEN FERENCHAK, JENNIE VIRANT, ANNA MIVEC — nečakinje. MILDRED RODWAY, ANN BRITTING — pastorki GEORGE DOBRICH — pastorek in ostalo sorodstvo. Cleveland, O. 16. januarja 1974. : ■' v ; : THIS SPACE CONTRIBUTED ST THE PUBUSHER Z žalostnimi srci naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po daljši bolezni, v starosti 76 let, v slovenskem starostnem domu na Neff Rd., umrla 16. novembra 1973 naša dobra teta, mačeha Rose Dobrich, PRI NOGOMETU — V St. Louisu imajo žensko nogometno enajsterico, ki je zadnjič na tekmi kazala svoje sposobnosti. Na tej tekmi je bil posnet tale prizor. OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / • PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / . SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE • DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA - PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s // tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve-)) nib vesti in novic. OLJA JE TOD DOVOLJ — Slika kaže črpalne stolpe za olje v jezeru Maracaibo v Venezueli. Večji del tega olja gre v ZDA, saj krije Venezuela nekako 9% vseh potreb po olju pri nas. Za »jakovrsliia iiikarska dela se priporoča mmm amirišK! domovine 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE