18, štev.
V Kranju, dne 5, maja 1906.
VII. leto.
GORENJEC
= Političen in gospodarskj list.- ±==
Izhaja vsako soboto zvečer. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiti št. 106 nasproti iupne
leta 1 K. Zt druge driave stane K 5 60. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
oaročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrato 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
|li>isjatsaJ%s<%>js<saj>s^M^^
Kravja kupčija — v zaprekah.
Baron Gautsch je pndel in za njim je Šel tudi grof Bvlandt, minister za notranje zadeve. Ko smo prejeli to vest, smo ime I i čut, kot bi prišli iz zaduhlega v čistejši zrak. Frančišek Šuklje je pravil, ko Bvlandt še ni bil minister, da je ta mož njegov prijatelj in kdor je menil, da je to prazna baharija, prepričal se je lahko o svoji zmoti v zadnjih mesecih. Odkar je odšel baron Hein iz dežele, opazujemo pri vodstvu javnih zadev, ki so v zvezi z deželno vlado, neko nesigurnost, neko tipanje, ki pa konečno zaide vedno v ono smer, ki pelje v ljubljansko školijo ali v grad Kamen pri Novem Mestu, Će sta si pri kaki občinski volitvi na deželi v laseh napredna in klerikalna stranka, takoj se prikaže vladni komisar, ki vodi volitve, iz katerih pride na površje klerikalen Župan, ako se imajo voliti častni občani in je to klerikalcem neljubo, vc vlada preprečiti tako volitev, ako se ima rešiti kaka reklamacijska pritožba, je tSlovenec* navadno z rešitvijo zadovoljen. In naj se očita Teodorju Schvvarzu ali grofu Ghorinskemu kar se hoče, to je gotovo, da sta oba izvežbana birokrata in bi ne šla tako daleč, ko bi ne čutila, kak veter piha v ministrstvu. Grof Bvlandt, ta ar isto-
PODLISTEK.
Deset let sokolskega življenja.
Ob desetletnici Sokola v Kranju. Dalje.
1870-1872.
Komaj se je ljubljanski Sokol zopet leta 1868 oživil, že so se jela porajati tekom prihodnjih let po Slovenskem telovad. društva. In v marcu I. 1870 se je kranjska mladina začela bolj gibati in to nas zelo veseli. Vstanoviti hoče telovadsko društvo pod naslovom »Gorenjski Sokol*. Društvo se je tudi ustanovilo ter, kakor bodemo razvideli iz Vesety-jevega poročila, tudi krepko razvijalo, Društvo se je 15. avgusta udeležilo pogreba prerano umrlega slovenskega vodnika, ljubljenca slovenskega naroda, dr. Lovra Tomana. — Prihodnjega leta v februarju pa beremo v «Novicuh», da so «vsi naši mladi gospodje
krat, ki je postal edino zato minister, ker je sin svojega očeta in Gautschev prijatelj, je preslan, in to dejstvo upliva na nas, kot bi iz oblakov zasinil solnčni žarek.
Ko je Gautsch pripravljal volilno reformo, se je obrnil za informacije tudi na naše klerikalce. Ti pa v takem položaju niso bili nikdar pohlevni in zato se niti ne čudimo, da pri tem niso gledali na nič dražega, nego da so odrezali velik kos zase. Niti ne čudimo se, da so pustili na cedilu Štajerske in koroške Slovence, vsaj je narodnost že od prvega katoliškega shoda sem — paganstvo, saj Nace Žitnik tolaži kraške kmete s tem, da je nemška ljudska stranka zelo močna in da koroški Slovenci sami *- zahtevajo — nemških šol. Dr. Sušteršič pa se je na shodu zadnjo nedeljo v hotelu <Union> celo bahat s to kravjo kupčijo in trdil, da je več dosegel od Cehov.
Vobče se mora trditi, da je imel minister Gautsch s svojega stališča zelo nesrečno taktiko. Težišče vse njegove volilne reforme leži v razdelitvi volilnih okrajev, Proti tej razdelitvi so se obrnile vse stranke, razen naših klerikalcev, tudi tiste, ki so načeloma za splošno in enako volilno pravico, ali ki vsaj to trdijo. V tej točki so bile koncentrirane največje težkoče, ali v tej je bilo skrito tudi najhujše vladino orožje. V tem ozira je imela vlada vso možnost na posamezne
Še večidel sokolci*, tako da ni več «kazi-narjem* več mesta med kranjsko družbo. Najboljši vir nam pa je gotovo poročilo načelnika ljubljanskega J. Z. Vesely-ja v češkem «Sokolu> pod «Zpomfaky českćho Sokola*. <Ni trajalo dolgo in prišli smo do vasi Preska (ob XXX. izletu ljublj. Sokola), oddaljene od ci|ja našega izleta kake četrt ure. Dosem so nam prišli naproti kranjski Sokoli, kateri so nas spremili do Medvod.*
Ker sem Že omenil (kranjskega Sokola*, moram zato navesti, da se je to društvo po kroju razlikovalo od drugih slovenskih društev; imeli so mesto rdečih srajc modre iz Bvetlega blaga (iz pergala) in mesto sokolskih čepic sive nizke klobuke z rdeče - belimi cofki, nekoliko v formi podobne našim pozabljenim, slovanskim klobukom. — Ko smo pokosili, nagovoril je navzoče Sokola brat Grasselli, bivši podstarosta. — Z vznesenimi besedami je začel sprva razlagati opravi cilj* stvari sokolske — na koncu pa jeoči-
stranke pritisniti, ali pa protežirati jih. In to orožje je d utsch brez vsake potrebe iz rok, ne da bi se mu bila kaka stranka, v kolikor že ni bila vezana po raznih zakulisnih spletkah, posebej vezala, izjavil je, da vlada ne stoji na stališču, da bi razdelitev volilnih okrajev ne bila neizpremenljiva.
S to izjavo je izpodmaknila vlada sama svoji predlogi temelj. Od te izjave naprej je bila vlada kakor poveljnik kake morske ladje, ki povabi sovražnika na krov lastne ladje. To je bila voda na mlin vseh tajnih in očitih sovražnikov vladinoga načrta. Kakor se vsuje čez poljane voda, če se podere nasip, tako so prišle razne stranke z raznimi željami, tudi tiste, ki so bile poprej mirne. Oglasili so se Kočevarjt, Nemci na Nižjem Avstrijskem in Češkem, Cehi in Poljaki so zahtevali najprej 100, potem 110 in konečno 113 mandatov. Gautschev načrt, kakršen se je predložil državni zbornici, je bil pokopan s to izjavo.
Nositelja sedanje volilne reforme sta šla, potreba volilne reforme pa je ostala. Kaj sedaj?
Za Gautschevega naslednika je imenovan Konrad princ Hohenlohe, Ta mladi aristokrat velja kot nekak čarodejnik v politični upravi. V občevanju fascinira menda najodurnejse ljudi, poravnati zna vsak prepir, vladati zna
tal kranjskemu Sokolu, da se po kroju razlikuje od drugih sokolskih društev na Kranjskem. Govornik je nazadnje napil na zopetni sestanek ljubljanskega Sokola s kranjskim, kateri naj gotovo nastopi v drugem kroju, kakor do sedaj. — Kranjski bratje so sicer obljubili, da bodo na prvem občnem zbora glasovali za premenitev sokolskega kroja, toda kakor sem pozneje zvedel, niso držali popolnoma svoje obljube.
Da bi spoznal »kranjskega Sokola* in pogledal v društveno življenje gorenjskih Sokolov, podal sem se prvo nedeljo meseca julija na pot, da bi s tem spolnil tudi besedo, katero sem dal načelniku Sokola v Kranju pri izletu v Medvode, — Telovadno društvo v Kranju je bilo ustanovljeno 1. januarja (?) 1870. Člani telovadijo samo poleti na telo-vadišču 6° dolgem in 6° širokem. Društvo šteje 40 članov, izmed katerih jih 19 pohaja telovadbo. — Administrativno in tehnično vodstvo tega društva je slabo, četudi bi se
tako, da mtrezo vsem, in ko je del iz Buko-vine v Trst, jokala je za njim cela dežela.
Za slovenstvo je življenske važnosti, da napredna stranka na Kranjskem obdrži vsaj sedanje tri mandate, sicer se bo takoj zatrla tista mala cvetka svobodomiselnosti, ki je vsklila zadnja leta v deželi. In sedaj je pot prosta in zadnji čas je, da vzamejo napredni poslanci lesni pot v roke, da te ne ustrašijo nobenega pota in nobenega truda. Tedaj ne veljajo več obljube, ki jih je dal Bvlandt nali klerikalni stranki. Dogodki zadnjih tednov pa bodo tem naporom v korist, kajti splet-karstvo naših klerikalcev je sedaj na dlani. In Če bi bil še kdo dvomil, mu je komedija z deželno volilno reformo morala odpreti oči. In če je na novem ministrskem predsedniku le desetino toliko državniških zmožnosti, kakor se mu jih pripisuje, potem ne bodo našli gluhih ušes. Pot je prosta, ali zamuditi se ne sme niti trenutka. Princ Hohenlohe pa bo morda sam izprevidel, da ni v korist države, izročiti vse javne zadeve take dežele v absolutno oblast tako brezobzirne in v sredstvih tako malo izbirčne stranke, kakor je kaka klerikalna, posebno pa še na Kranjskem.
Poslanec Plantan je vložil kakih 20 peticij v tem smislu, da se premenjjo volilni okraji, ali s tein stvar ni rešena. Torej, poslanci na noge, dokler je še Časi
Deželnozborska volilna reforma,
m.
S kako prefriganost j o je vlada v sporaz-umljenosti z dr. Šušteršičem in Švegljem izdelala načrt v namenu, da bi ubila svobo miselno stranko na Kranjskem, se vidi sploh iz razdelitve mestnih volilnih okrajev.
Dosedaj tvorita mesti Kranj in Škofja Loka en okraj, po načrtu bi se jima pridni žil še Kamnik, trga Železniki in Mengeš ter občina Domžale, torej večina klerikalnih ali pa odvisnih volilcev. Enako se je zgodilo z dolenjskimi in notranjskimi mesti. Najbolj
v mestu Kranju dalo organizirali dobro ure jevano telovadno društvo; manjka pa k temu moči, ker se tu o pravi sokolski stvari ni komur niti ne sanja. O razdelitvi vadbenega časa, o razdelitvi vaj, o vaditeljskem zboru se tu niti govoriti ne more. Telovadi se takrat, kadar se par članov snide. Načelnik brat Prosenc mi je kazal sicer mnogo dobre volje in ljubezni do telovadbe, a jeden sam ne more vse biti. — To vse je napravilo na me jako žalosten utis. Povprašal sem na tančno po vsoh tamošnjih razmerah, obljubil sem, da jim bodem rad pomagal in polaga sem jim na srce, da naj ne puste, da bi nji hovo društvo propadlo in zraven sem one kateri so me peljali v društvene prostore, vzbujal k marljivoj telovadbi. Na Časopis <Južni Sokol* so bili naročeni vsi člani.* — Vescly je odšel iz Ljubljane, začelo se je na zadovanje v našem Sokolstvu, katero je po kopalo prav kratkem drugo sokolsko društvo v Kranju. Zadnja vest, katero imamo o njem je, da se je udeležil dne 14. jul. 1872 izleta Ij. Sokola v Skoljo Loko.
Kratko življenje, a polno britkih resnic na katere kažemo Šo dandanes.   Dalje prlh
ztobno je pa sestavljen radovljiški mestni volilni okraj. Dosedaj volijo skupno Tržič, Radovljica in Kamnik, ki štejejo vkup 4103 prebivalce, po načrtu pa odpade mesto Kamnik s 1745 prebivalcev, zato pa se Radov-jici in Tržiču pridružijo trgi in vasi: Kropa, Jesenice, Sava, Javornik, Kamnagorica in Belapeč s 4673 prebivalci. Kakor pri vseh mestnih volilnih skupinah vidimo tudi tu, da načrt namenoma drži mnogo več prebivalcev, ki volijo le enega po-anca, samo da bi bilo oškodovano meščansko prebivalstvo, izjemo tvori samo Kočevje, ter je okraj nemški in en Kočevar po mnenju vlade in dr. Šušteršiča velja vsaj za tri Slovence. Radovljiški volilni okraj je sestav-jen tako, da imajo v njem vso moč tovarne na Savi, v Tržiču in v Belipeči. Seveda bi se pri volitvah združili klerikalci z nemškimi ovarniškimi ravnatelji, kakor se to dogaja pri občinskih volitvah in zato je skoro izključeno, da bi v tem okraju prodrl neodvisen slovenski napredni kandidat ali tudi neodvisen slovenski kandidat sploh. To sta dobro vedela Svegelj in Sušteršič pri sestavi načrtov; zato sta pa izpustila v tej skupini občino blejsko, kjer se večina ljudstva peča s takozvano tujsko industrijo in ima vsaj toliko pravice po razmerju interesov z mesti voliti v mestni skupini kakor Kamnagorica ali pa Belapeč. Toda Bled ima 1646 prebivalcev, ki so Slovenci in pa domalega vsi narodno-napredni, zato so se pa prišteli cmelskim volilcem, sicer bi oni odločevali pri volitvah v korist svobodomiselne stranke.
Najmanj, kar moramo kot Slovenci in naprednjaku zahtevati pri mestni volilni skupini je to, da se za Ljubljano pomnoži ste vilo poslancev, da bo vsaj približno tako za stopana kakor druga mesta, da se k skupini Kočevje priklopi še Sodražica in da se iz načrta pri posameznih volilnih okrajih izločijo vasi in trgi, ki niso v dosedanjem volilnem redu, oziroma da se število poslancev v tej skupini pomnoži, če se ji prtštejejo Še trgi in vasi, kakor je v načrtu, ki bi se pa moral glede razdelitve deloma prenarediti, da vo-lilci ne bodo na slabšem kakorso sedaj.
Po vladnem načrtu volijo kmetske občine 16 poslancev kakor dosedaj. Vsa dežela kranjska je bila leta 1903 plačala okoli 3'/, milijona kron davkov, od tega odpade na Ljubljano samo 1,103.017 kron, torej malo manj nego eno tretjino vsega davka, kar ga plačuje vsa dežela. Drugi dve tretjini odpadeta na ostale mestne in kmetske občine Kmetske občine plačujejo približno eno tretjino vsega davka v deželi in zato je njihovo šte vilo poslancev precej primerno z ozirom na ukupnu število, če se davek vzame za pod lago pri določitvi šlevila mandatov.
Zoper to število torej nimamo nič in bi ker poznamo važnost kmetskega stanu, morda privolili tudi še v to, da se število poslancev v tej skupini za nekaj mož pomnoži zahtevamo pa, da so tudi ta volilna skupina pravično razdeli. Čemu volijo nekateri okraji po dva poslanca? Naj se okraji po davčni moči in številu prebivalstva tako razdole, da vsak volilni okraj voli le enega poslanca in sicor naj se v en vo lilni okraj združijo oni sodni okraji ali pa tudi občino, ki imajo več interesov skupnih S tem bi se tudi boj v posameznih okraji!
)olj ublažil in bi se ložje vpoštevale gospodarske koristi posameznih okrajev, ker bi jih zastopali možje, ki poznajo natančneje okraj n ljudstvo.
Naj ne odločuje pri razdelitvi okrajev razmerje strank pri zadnjih volitvah, temveč gospodarska moč okrajev in skupne koristi, tedaj bodo pa tudi kmetski mandati izgledali nekoliko drugače kakor so dosedaj t
Shod deželnozborskih volilcev v Kranju
Konec.
Nato govori g. dr. Josip KuSar, i Kromovilimi na zdar-klici pozdravljen,
o organizaciji narodno-napredne stranke.
Govori približno tako-le: Častiti navzoči! Da ne bode nobenega dvoma, moram pred vsem povdarjati, da imam v mislih položaj, kakršen vidimo pri nas na Gorenjskem. Drugi kraji — druga mesta, druge razmere, druge potrebe.
Govoriti mi je kot članu izvrševalnega odbora o organizaciji naše narodno-napredne stranke. Da nam je take organizacije potreba, to leži na dlani in to nam je dokazalo ravnokar minolo deželnozborsko zasedanje, ki se je, kakor ste pravkar čuli iz ust našega g. deželnega poslanca, završilo s tem, da so zastopniki mest z brahijalno silo bili primorani, braniti koristi mest in trgov, v sled česar se je zborovanje po volji političnih nasprotnikov odgodilo; ako bi naši poslanci ne bili posegli po tem najskrajnejšem sredstvu, )o sredstvu bučeče obstrukcije, ondi bi zavladal nad našimi mesti in trgi črni kl eri-kalizem, onda bi se šopirili z gospodstvom nad našimi mesti in trgi ljudje, ki nimajo prav nikakih meščanskih interesov, ki bi torej naših koristi niti zastopati ne mogli in zavladala bi nad nami roko v roki s klerikalizmom tista grda ničvredna nemškutarija (res je t), ki je morila v zvezi z odrevenelim birokratizmom naše meščanstvo do približno 1. 1880., ko smo jo potisnili čez prag (prav je bilo), tisto meščanstvo, ki je bilo od nekdaj steber narodne olike, narodnega napredka in pa prvi gojitelj svobodne misli. — In ravno Kranj se more ponašati s to prednostjo, da je to lepo naše starodavno mesto, s pravico nazvano metropola Gorenjske, bilo prvo, ki je otreslo raz sebe okove nemškutarskega suženjstva, da se jih je oprostilo, je volilo prvega slov. poslanca v deželni zbor (ploskanje in živio-klici) in s tem dalo pravec drugim slovenskim mestom in trgom, kako jim je postopati, da si pred slovenskim svetom osvetlijo lice.
To tradicijo je mesto Kranj varovalo do zadnjega.
V zadnjem deželnozborskem zasedanju pa se je poskusil napad na to slabotno meščanstvo, napad na trdnjave pravega narod-njaštva, napad na trdnjave svobodne misli. (Res je!) — Hvala Bogu, da se je ta nakana izjalovila in hvala našim poslancem, da so to nakano, čeprav z nnjstrajnejšimi sredstvi preprečili. Zavladala bi bila prejkoslej strahovlada srednjeveških prvih stanov, duhovščine in graščakov, v korist bisagam in lačnim žepom. (Dobro I). Kdo bi bil pri tem tepen? Meščani, kmetje in pa delavci.
Bili so časi, ko je med našim narodom tlačanom, bodisi meščanom, bodisi kmetom, gospodaril ali graščak ali pa menih. Nobenega pravega prometa ni bilo, kor se niti meščan, niti kmet ni mogel svobodno gibati ter je sad svojega truda in dela zlezel v malho nenasitnega graščaka, oziroma samostana.
Prišlo jo pa sčasoma drugače. Zavedni meščani so se znali osvoboditi mučnega
jarma, dobiti so svoje pravice in svobodščine in pričelo se je novo življenje tako za me-ščana, tako za kmeta. Trgovina je zacvetela in se jela Siriti, promet se je povzdignil in prinesel blagostanje v deželo.
Dasi so se mesta bistveno razlikovala od kmetskih naselbin, kakor je to Se tudi danes, vendar ne smemo prezreti fakta, da se opaža od nekdaj do danes najožji stik med kmetom in meščanom ter obratno. Meščan navezan je na kmeta, kmet pa na mesto. Kdor trdi kaj drugega, je ali nevednež, ali pa zloben hujskač. Da je ta medsebojni stik v istini obstoječ, to je popolnoma naravno in to vidimo vsak sleherni dan. Kmet je producent, meščan po svoji večini trgovec in obrtnik, ki kmečke produkte v denar spravi (res jel); nasprotno pa kmetovalec brez mesta živeti ne more, ker potrebuje obrtnih izdelkov in trgovskih predmetov, katerih si sam iz matere zemlje pod nobenim pogojem izkopati ne more,
In ravno za Gorenjsko velja to v največji meri — to nam kažejo naši sem nji, naši tržni dnevi. Zavračati se mora torej hujskajočn neresnica, kakor da bi samo meščan živel od kmeta; tudi kmet živi od meščana, kajti to je nepobitna naravna resnica. Večnih, naravnih resnic pa ne more s sveta spravili nobeno zavijanje, nobeno hujskanje. Na podlagi tega pa je naše stališče tako, da obsojamo tisto grdo hujskanje kmetskega prebivalstva zoper meščanstvo, ki se je v zadnjem Času jelo na prilog strankarskim Inte resom tako grdo propagirali, kajti od tega nima praktičen meščan nič, Se manje pa kmet — pač edino, kar bi se s tem dalo doseči, je sovraštvo med tema slojema in to je tudi namen naših nasprotnikov, da bi to oživotvorili, ker bi potem njim zorela in cvetela pšenica, katero je kmet sejal. Do takega sovraštva pa priti ne sme, ker sta s tem prizadeta in oškodovana obadva delujoča sloja na korist tistih, o katerih že rimski pesnik pravi, da so <fruges consumere natis«, po dr. ŠuSleršičevi slovenščini rečeno nič delati, pa vse požreti. (Bučen smeh.)
Će pravijo, da so «za kmeta*, je to zgolj fraza, njim je za gospodstvo nad kmetom in meščanom, kakor se je to godilo v srednjeveških odnošajih. To je pokazalo zadnje de-želnozborsko zasedanje. Poudarjati pn moram takoj tukaj, da se boj narodno-napredne stranke proti klerikalizmu ne bije zaradi tega, da bi našo stranko morda vodilo sovraštvo do duhovskoga stanu. To ni res. Imamo še vzornih duhovnikov in te tudi spoštujemo in čislamo, in sicer bolj iskreno in resnično nego tisti, ki imajo to spoštovanje vedno in povsod le na jeziku. (Resnica!) Naš boj pa velja tistim brezdomovincem, naj so potem maziljeni ali pa ne, ki izkoriščajo našo vero za bojno kopje, za sredstvo v to svrho, da bi zatrli svobodno misel v slovenskem narodu, da bi zatrli prouvit in napredek v vseh panogah tega v istini dobrega in poštenega ljudstva, da bi s poneumnevanjem mas dobili v roke vajeti in bič. (Res je!) Da se to ni zgodilo, se ima v svoj prilog zahvaliti meščanstvu v prvi vrsti ravno slovenski kmet.
Kakor hitro pa izgubi kmet stik z meščanstvom, izgubi vsako zaslombo in zaščito in tlačanil bode zopet, kakor je tlačanil v prošlih stoletjih graščakom in samostanom.
Oe se meščanje potezajo za svoje pravice, je iz teh pravic izvirajočih dobrot deležen tudi kmetovalec. V tem smislu se nam je treba organizirati. Prvo in vrhovno pravilo nam bodi: korist in dobrobit slovenskega naroda ter njegova samostojnost v njegovem razvoju.
Nikdar no bomo pritrdili načelu, da je hujskati z ozirom na strankarsko koristi stan zoper stan; meščan in kmet naj složno živita in vzajemno delata in, če hoče pri tem sodelovati veleposestnik in duhovski stan, dobrodošel, saj se pošteni ljudje brez zahrbtnih misli, ki imamo pred vsem začrtan blagor narodov, lahko znajdemo pri istem delu, pri istem stremljenju, čeprav vsak po svojem polu
korakajoč. (Pritrjevanje.) Pota so različna, smoter je lahko isti.
Da pa temu danes ni tako in najbrže v doglednem času tudi še ne bode, to pa ni krivda naše stranke, ki je vsikdar nastopila odkritosrčno; to je krivda tistih, ki se tudi zveze z Nemci ne plašijo, če treba kmeta zoper meščanstvo nahujskati, če treba napredno meščanstvo ubiti in oropati njegovih naravnih pravic, pravic z ozirom na inteligenco, z ozirom na davčno moč. — Ravno radi tega pa je potrebno, da vodstvo naše stranke deluje na to, da razbistri pojme, da vžge luč resnice kmečkemu prebivalstvu, da mu pokaže, kje naj išče svojih prijateljev, katerih eksistenc naj se pa izogiba, da pa na drugi struni krepko podpre s svojim uplivom meščanski in ž njim spojeni delavski stan ter nastopi s tem pot realne politike v blagor celokupnega naroda slovenskega. (Pritrjevanje.) — Saj smo vsi sinovi ene matere, slovenske domovine (res je!) in mislim, da je nepotrebno, če bi se posamezni narodovi sloji na ljubo gotovim seblčnikom med seboj sovražili in klali. (Res je!) V edinosti je moč. Te moči pa potrebujemo pred vsem napram kletim našim sovragom-tujcem, ker < ošabno nosijo ti pokoncu glave*, tistim priseljenim Nemcem, ki so se pri nas okožili ter nam hočejo sedaj zapovedovati (srake); potrebujemo pa te moči tudi v boju proti tistim brezdomovincem, ki so označili ljubezen do domovine, ki so označili absolutno narodnost in rodoljubje za — greh. Prvi imajo v rokah kapital, drugi pa kapital in naravno stanovsko organizacijo — oboji pa na svoji strani vlado.
Težak boj ima torej narodno-napredna stranka napram obema nasprotnikoma, toda zaupanja v svojo moč toliko časa ne bodemo izgubili, dokler nosimo v svojem srcu najdragocenejši zaklad, ki je jačji od materijalnih kapi ta lov, to je zaklad, ki se imenuje nesebična ljubezen do slovenskega naroda in mile nam domovine slovenske. (Resnica!) (Burno ploskanje.) Boj! odkril boj je nase geslo. (Gotovo!) Da pa v tem boju tudi /magamo, treba nam je edinstva vseh tistih, ki dobro mislijo za svoj narod. V vsakem večjem kraju se osnuj nekak pododbor, ki potom 25. marca 1906 izvoljenih zaupnih mož sporočaj svoja mnenja, želje in zahteve izvrSevalnemu odboru v Ljubljani. Ti-le pododbori naj bodo v vednem stiku s prebivalstvom bodisi v mestih, trgih ali po deželi; oni naj bodo tisti aparat, ki naj poučuje ljudstvo glede političnih pravic, ki naj prežene dvome in nasprotstva, ki naj spaja, ne pa razdvaja posamezne stanove. Le-ti pododbori naj prevzemo v svoje roke politično agitacijo ne samo tik pred vsakojakimi volitvami, ampak zdržema, da se ne bo zgodilo stranki, kakor se je zgodilo pri zadnjih trgovskih in obrtnih volitvah, ko so bile glasovnice po nasprotnih agitatorjih pobrane in sicer tudi pri takih volilcih, ki veljajo za pristaše naše stranke, Sploh naj se v naši organizaciji pojavi svež, pomladanski vzduh, ki nas vabi ivišku, ki nam veli naprej in ki nam kaže potom vstrojnosti in resnega dela cilj narodne in duševne svobode.
V to svrho vas vabim imenom izvrše-vainega odbora na vstrajno skupno delovanje v korist in prospeh celokupnega naroda slovenskega. Vi, častiti someščani, ste pa v prvi vrsti poklicani, da visoko držite prapor narodnosti in svobode, kajti meščanstvo je tisti stan, kjer se osredotočuje narodova moč in s tem narodov blagor.
Odrinite vsakega hujskača od sebe, držeč se yedno načela: Sveto služimo domovini sveti! Nazdar! (Burno dolgotrajno ploskanje in živio- ter na zdar-klici.)
G. Vinko Majdič se oglasi k besedi: Iz besed predgovornika, sem posnel, da se je izvrše valni odbor narodno-napredne stranke pomladil in je pričel tako delovati, da smemo ž njim biti zadovoljni. Mislim, da govorim v imenu vseh, če predlagam sledečo resolucijo:
«Danes na volilnem shodu zbrani na-rodno-napredni meščani mesta Kranja izražajo soglasno svoje zaupanje izvrševaineuu odboru narodno-napredne stranke, kateri naj t isti smeri, kakršno je začrtal sedanji dejanski položaj slovenskega naroda deluje skoz-inskoz v naprednem smislu v splošno pro-bujo vseh stanov slovenskega naroda, ki bodi prava in resnična podlaga boljših časov na-roda-tlačana.*
Resolucija se soglasno sprejme.
G. Janko S a jo vic prebere brzojavko župana škofjeloškega, g. N. Lončka, ki vsled bolezni zadržan udeležiti se zborovanja pozdravlja shod,
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik g. dr. Val. Šte m p i h ar shod z besedami: Cenjeni gg. volilcil V novic se vam zahvaljujem, da ste se v tako obilnem Številu udeležili današnjega shoda in imam zavest, da ste prišli brez vsakega zunanjega pritiska, kot prosti možje v polni zavesti za stvar, za katero se gre, to ste dokazali tudi s tem da ste pazno in zanimanjem sledili govornikom in zavest imam, da stvar, ki se opira na tako ponosne volilec, Se ni izgubljena.
Dopisi.
Il Belo. NaSemu kapelanu Bajcu so začele posebno zadnji čas jako ugajati suhe preste, de celo v • Domoljubu* z dne 12. apr. je začel o njih fantazirati. Ugibali smo in izpraSevali, zakaj mu suhe preste tako dopa-dejo, a vse zaman? Naenkrat pa so se nam odprle oči. Pravi živi model suhe preste je baS kapelanova ljubica. Oglejmo si stvar natančneje. Pomlad je prišla redno kakor vsako leto. NaS kapelan Bajec pa dobro ve, da je to isti čas, ko vse cvete, da čas hrepenenja, čas neutešenih želj, čas ljubezni. In kako tudi ne? — Ljubi tudi on, da ljubi tako iskreno, tako neizmerno. Tudi ona ne more ostati trdovratna napram tem hrepe-nečim ljubezni polnim pogledom. Vsaj kapelan govori le žnjo, nazivlje jo s sladkim imenom, odlikuje jo povsodi med njenimi sovrst-nicami, zalezuje povsod. In vsem tem dokazom prave in zveste ljubezni naj bi ona ostala hladna, in v ljubezni zvestih je tako malo. Ona je uverjena, da jo ljubi on — kapelan. Vsaki dan zahaja k nji na dom, zvečer posebno ob luninem svitu se pa kar ločiti ne moreta izza hišnega vogla blizu vodnjaka. — Med tem, ko onadva sanjarita o njiju sreči, meneč, da ju vse radi tega zavida, skladajo fantje pesem o kapelanovej ljubezni. Menda mu prirede v kratkem serenado. Na misel nam je prišlo, da je nekoč v jeseni prepovedal kapelan Bajec svoji ljubici se Se nadalje udeleževati petja na koru in pri Kramarju. Menda je slutil, da tudi Kramar rad hrusta suhe preste. Pričkala sta se dolgo in končno je odstopil Kramar večji del preste kapelanu Bajcu, manjšega obdržal pa je zase. — P — In sedaj sta menda oba zadovoljna. Tako je tudi prav; sedaj naj vsak svojo brani, kajne, g. Bajec! — Posebno mikavno v ljubezenskih aferah je, če je morda mati kacega ljubitelja suhih prest, pri njega zibeli pela prelepo Prešernovo pesem: <Kaj pa je tebe treba bilo* i. t. d. — Nekomu drugemu, kogar se tiče, tudi svetujemo, naj se ne poslužuje noža z dvema klinama. Čudno, da gosp. Župnik Se ničesar ne ve, ko vendar že vrabci na strehi čivkajo o kapelanovej ljubezni.
Il Vlntgarja. V pomladnem času so kolodvori ob nedeljah polni izletnikov, ki čakajo vlaka, da jih popelje v Čist zrak in prosto naravo. To najdejo v obilni meri v Vintgarju, znani soteski pri Gorjah na Gorenjskem. Slap «Šum», razni mali slapovi,
mostiči, zelenje in gorske cvetlice, postrvi v Radovini vesele izletnika. Marsikdo bode prišel gledat iz radovednosti nov železniški most čez Radovino v Vintgarju, kateri nima para v deželi. In ko si vse ogledajo, jih čaka prijazna restavracija koncem soteske, katera se odpre v nedeljo 6. maja. Tu se jim postreže z vsem, kar srce poželi. Sveže pivo, dobra dolenjska kapljica je vedno pripravljena za žejne potnike in tudi za prigrizek se dobijo razne okusne jedi, tudi postrvi, tako da jim niti lačnim niti žejnim ni treba naprej proti Bledu. Tudi voz je na razpolago.
Radovljiške novice.
— Mestna hranilnica v Radovljici zaključuje upravno leto 1905, obenem desetletnico svojega obstoja s prebitkom 20.209 K 70 v. Splošni rezervni zaklad jo narastel v preteklem letu na 128.329 K 83 h, blagajniškega prometa je bilo 4,090.801 K 43 v. Hranilne vloge s kapitalizovanimi obrestmi znašajo koncem 1905 leta 2,915.712 K 84 v. za 124.015 K 61 vin. več nego leta 1904. Stanje hipotičnih posojil se je 1. 1905 zvišalo za 39,537 K 03 vin. in znaša koncem leta 1,961.575 K 66 vin. Kakor se vidi, ta denarni zavod prav krepko napreduje in tudi mi z ravnateljstvom vred želimo, da doseže v prihodnjem desetletju tudi tako lepe uspehe.
—■ Velikodušen dar. Gospa Josipina Hočevarjeva s Krškega, radovljiška častna meščanka, je darovala za stroške radovljiškega vodovoda 4000 kron.
— Premeščenja in imenovanja. Preteklo soboto nas je zapustil živinozdravnik g. H. Tur k, ki je na lastno prošnjo premeščen k deželni vladi v Ljubljano. V krogu ožjih znancev in prijateljev je obhajal svojo odhodnico, pri kateri se je izrekla marsikatera napitnina, ki je pričala o simpatijah, ki jih je užival g. Turk v našem mestu. Isti dan je nastopil svojo službo njegov naslednik g, Stegu. — Tukajšnji c. kr. de-želnovladni koncipist g. dr. R. pl. Andrej k a je premeščen k c. kr. okrajnemu glavarstvu v Postojno. Tukajšnjemu c. kr. okrajnemu glavarstvu prideljem c. kr. deželno hrambo vski ev. asistent g. Ivan Staudacher je imenoven oflcijalom.
— Vojaški nabor smo imeli dne 27., 28. in 30. preteklega meseca. Prvi dan je bilo izmed 203 fantov potrjenih 59, izmed 158 drugi dan 56 in izmed 127 zadnji dan 32. Vsega skupaj je bilo toraj potrjenih 147 ali 30 odstotkov na nabor došlih mladcu i če v.
Blejske novice.
— Volitev zdravstvenega okrožja se je vršila dne 29. t. m. Načelnikom je izvoljen župan blejski g. Jakob Peternel; njegovim namestnikom župan gorjanski g. Jakob Žumcr; odbornikom so izvoljeni gg.: Ivan Pretnar in Anton Vovk z Bleda, Ivan Poklu-kar iz Gorij, župan Ivan Burja in Matija Gogala z Bohinjske Bele.
— Krasen drevored z mladimi lipami, okrog 800 po številu, je blejska občina zasadila na potu od Rečice do kolodvora.
— Stavbeno gibanje. Letos se je pričelo prav živahno stavbeno gibanje, kakor malo katero leto poprej. Gradilo se bode nič manj kakor deset vil in poslopij, izmed katerih utegnejo biti nekatere pravi kras Bleda. Vile, oziroma hiše grade: Ivan Triler, ključavničar na Bledu, tik »Blejskega doma*, E. C. Maver z Gradca tri vile, fotograf Lergetpo-rer blizu šole, posestnik Anton Marolt z Bleda, Jakob Pem z Mlinega in Marija Kessler, soproga državnega pravdnega namestnika v Novem mestu. Posestnik Dragotin Repe na Milnem napravijo nov lokal za prodajo mesa, ki se otvori s 1.' junijem. To je bilo zelo potrebno za vasi Mlino in Selo, kjer niso doslej prodajali mesa, in so morali prebivalci po pol do 3/« ure daleč hoditi po meso.
— Občinske volitve za občino Bled se vrše bržkone meseca avgusta.
— Naval tujcev utegne biti letos prav velik, ker se tujci v obilni meri že sedaj oglašajo za stanovanja in je precej vil že oddanih.
— Razredovanje konj za občini Bled in Ribno, ki se ponavadi vrši skoro vsako tretje leto, je bilo letos določeno na dan 3. majnika ob osmih dopoldne pred občinsko pisarno.
— Okrog 11.000 štirijaških sužnjev sveta za gradbe vil poslopij i. t. d. ima poceni naprodaj g. Dragotin Repe, posestnik na Mlinem. Nekaj tega sveta leži v Zaki, drugi del pa se razprostira v bližini graščine VVindischgrfttz v ravnini nad hotelom Petra-novim.
— Velikansko in silno razkošno opremljen park napravlja gosp. Viljem pl. Pongratz, posestnik vile, na svojem obširnem posestvu poleg jezera. Za obsežna dela ima uslužbenih že nad pol leta kakih 30 do 40 delavcev. Med drugim vpeljava poseben vodovod, ki bode namakal vrt. Vsi stroški so proračunjeni okrog 60.000 kron. Kako luksu-vijozno hoče imeti Pongratz opremljen svoj park, kaže dejstvo, da je nasadil manjših in večjih smrek, okrog 50 po številu, po 8 m visokih, s krono do dva metra premerja, katerih presajanje, predno so prišla na svoje sedanje mesto, so veljala čez 40 K ena. Posebne vrste smreke, «Blauflchte* imenovane, katerih je kakih 10, je dobil z Nemškega. Ena izmed teh je veljala 500 K. ,
— Peternelov hotel se otvori tekom meseca junija.
— Cestni odbor blejski se je ko-nečno po dolgem zavlačevanju in reševanju rekurzov vendarle konstituiral. Slo se je, kdo bo v novem cestnem odboru virilist. Baron Zvegelj je namreč zdse reklamiral vi-rilni glas, češ, da njemu pristoja kot najvišje stoječi osebi. Deželna vlada temu ni ugodila. Verski zaklad je hotel imeti zastopnika v cestnem odboru. Proti temu se je vložil protest. In najvišje upravno sodišče na Dunaju je odločilo, da virilist sploh odpade, če je oseba, ki plačuje največ davka, ino-zemec in drugi, ki hi za njim prišel v poštev, nima pravice do virilista.
— NaČolnikom cestnega odbora je bil izvoljen župan blejski, g. Jakob Peternel. podnačelnikom pa župan gorjanski, g. Jakob Zumer.
Novice iz selške doline.
— Prodajali so ta teden pri naprednih odbornikih naše občine. Obsojeni so bili namreč na denarno kazen, ker se pred tremi leti niso hoteli udeležiti volitve župana, a niso hoteli prostovoljno plačati.
— Glavni eksekutor je bil občinski svetnik Španc iz Podblice, Ta čast mu je šla tako v glavo, da menda letos ne bode več hotol plesati kapucinarske, kot jo je lani s Perdolcem na Ratitovcu.
— Z eksekutorji je pa hodil, da bi kupoval, najbogatejši mož naše občine, Novakov Joža. Kdo se ne smeje?
— Čudno se nam zdi, da daje okrajno glavarstvo za take neumnosti klerikalcem žandarmarijo na razpolago.
— Tudi iz naše doline jih je šlo zadnjo nedeljo nekaj na klerikalni shod v Ljubljano. Dalo se jim je prosto vožnjo s Češnjice. Največ je bilo Češnjičanov, ki so povsod prvi, kjer je kaj zastonj.
— Ko bi selški župan Demšar ne bil toliko dobil po očetu in stricu, bi •bil še v mnogo večjih denarnih zadregah kot je Šliber. On hi si še za sok na zaslužil.
— Župnik Rožnik se je v predzadnjem »Domoljubu* norčeval iz selniškega mlinarja, ker je šel v Ljubljano k zdravniku radi bolezni v vratu. Pravijo, da Bog vsakega kaznuje na tem, s Čemur je najbolj
ijrešil. No, če je to res, se bo Rožniku gotovo grlo posušilo, ker je pač malokdo toliko grešil z grlom kot on.
— Ko bi prišel Kristus zopet na svet in bi izganjal nevredne ljudi iz cerkve tot jih je nekdaj iz tempeljna, oj, to bi njegov bič Žvižgal po Rožnikovem hrbtu!
— Boštjan: .Kaj misliš, zakaj niso pri sodarski zadrugi na Češnjici vsi enaki, ampak je eden vse. a drugi vsi nič?» Štefan: «1 no, zakaj?* Boštjan: <Ker bi morali potem Vsi nositi suknje, a tako jo ima samo eden.*
Novice iz medvodske in sorske okolice.
— NaGovejekuje nekaj klerikalcev, ki pravijo, da se potegujejo za vero pri vo-jtvah. Naše misli so pa te, da se tisti bolj poteguje za vero, ki živi po Kristusovih naukih. Kristus je rekil: Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega!* Klerikalci na Govejeku in Osolniku pa ravno nasprotno delajo. Sicer so vsi zvesti barki Brajčevi, toda žive pa ne po Kristovih naukih. Pri volitvah je posebno okrog norel znani Rožnik in Semič Rožnik je pravi Bratcev oproda, toda on je kuhal žganje že veliko let, ne da bi naznanil svoj kotel. Tako šo delali še drugod. Sedaj so pa prišli Rožniku na sled in bode moral dati »cesarju, kar je cesarjevega*. Brajc je vedel za to, da Rožnik kuha na prepovedan način, pa ga ni poučil, da ne sme goljufati države. Rožnikovi sosedje so pa skrivali »sirotko* in s tem so krivi z Rožnikom vred — goljufije.
— Golarjeva žaba seje nekaj poboljšala. Pravijo, da bode sedaj bolje gospodarila in se manj vtikala v reči, ki, ji niso nič mar. To je prav in potem bode morebiti drugo pomlad orala z voli, namesto s kravami.
— 2lobudraje apostol Brajčev. Toda ta apostol je tako siten, da so ga v nedeljo vrgli iz neke gostilne. Samo prepiral bi se in zabavljal. Ljudje se bedo kmalu naveličali njegovega žlobudranja.
— »Smr.doljuh* laže, da se je Smovc prostovoljno odpovedal županstvu. To naj verjame, kdor more. Mi ne moremo, ker vemo, da se je Smovc do zadnje ure krčevito držal županskega stola.
— »Smrdoljub* laže, da bi bil rad Zlate župan. Kajpak I Ako more Brajc navesti le en dokaz, da je Zlate hotel biti župan, mu kupimo tri »šubladkostne*, da jih bo imel za pred vrata.
— In za g. Franca Jarca iz Medvod piše ta lažnjiva cunja, da je hotel biti župan. Ta laž je večja kakor Šmarna gora. G. F. Jarc še hotel ni prevzeti kandidature za podob čino Medvode, kjer bi bil gotovo zmagal To laž o g. Jarcu naj Brajc dene v rom.
— Kdor je bil kdaj na postaji v Medvodah, videl je gotovo preško Pomarančo tam. Vtika se ta človek v vsakega možaka in babo. Gospodu postajenačelniku svetujemo, naj spodi to Pomarančo, ker ovira promet. Ako Pomarančar nima druzega dela, naj gre domov in naj se s petami tolče po tistem delu telesa, ki ga navadno ne imenujemo.
— Kurja babica ima svojega zagovornika. In kdo je ta? Nobeden drug, kakor Brajc.
— Učitelju Grmeku očita »Grdoljub* da mu je umrl nezakonski otrok. Kako debelo se je zlagal »Grdoljubov* dopisnik, je dokaz to, ker učitelj Grmek ni imel nobenega nezakonskega otroka. Pri Sv. Lenartu so mu pred 10 leti podtikali nekaj takega, toda, ko je prijel tiste obrekovalce za besede, so se spustili v tajitev. »Grdoljubov* dopisnik naj se podpiše pod to trditev, bode pa videl, kje se dobi zastonj ričet. Ako »Grdoljubovemu* dopisniku ni prav, da so se rodili, se rode in se bodo rodili neza-
priloja „Gortnlcu" it. 18 iz 1.1906.
konski otroci, naj najprej spodi vse mlade kuharice iz farovžev, potem bode pdlovico manj nezakonskih otrok in tudi ne bode treba nobene .farovške babice«.
— Kaplan Brajc ne ve, daje nam znano, kaj ga je pognalo iz ilirske Bistrice. Kiklja je bila, Jože, će hočeš kn j vedeti. Sicer pa povemo kaplanetu: Kakor hitro bode se privlekel kakšno laž o nezakonskih otrocih, našteli bomo vse njegove prijatelje. Imamo jih okrog 20 na piki. In ti bodo zacvilili, ko jim bomo stopili na rep. Ka-planče, tedaj nikar ne bezati v sršenovo gnezdo!
črka mrtva in da le beseda poživlja, gre za to, da se budijo narodove
Tedenski politični pregled.
Gane" — odltopil. Strmoglavili so ga Poljaki. Minulo soboto zvečer je sklenil klub odkloniti vse Gaučove kompromisne predloge glede volilne reforme. Ker so Poljaki ostali neizprosni, je cesar sprejel ostavko Gaučevo ter poveril sestavo novega mi nistrstva tržaškemu namestniku princu Hohen-lohe-u, ki je postal ministrski predsednik in obenem minister notranjih del.
Državni zbor je odgođen za nedoločen čas.
Hrvatske saborske volitve so se pri Čele dne 3. maja. Ta dan je bilo izvoljenih 55 poslancev, od katerih jih je združena opozicija priborila 35. To pomeni strahovit poraz sedaj vladajoče madjaronske stranke.
Ni Ogrskem. Po zadnjih poročilih so se vršile voliUe v 394 okrajih. Voljeni so: 237 članov neodvisne stranke (10 nad ab solutno večino), 67 Članov ustavne stranke, 32 ljudske stranke in 25 poslancev na rodnosti. . ,
Srbska skupščina razpusčena. Srbska skupščina je razpusčena in so takoj razpisane nove volitve, ki bodo 24. junija. Nova skup ščina se eestane 8. julija.
RubU ministrski predsednik Witte je — odltopil. Vzrok odstopa so baje nespo razumljenja, ki so se pojavila med njim in ministrom Durnovom povodom razprave državnih osnovnih zakonih. Demisija Witteja se je sprejela v javnosti ravnodušno. Njegovim naslednikom bo baje imenovan knez Goremjkin ki velja za osebno poštenega moža, ki pa ni i poseben prijatelj svobodnega gibanja.
Angleški kralj v nevarnosti? V Nea-polju je bil nameravan atentat na angleškega kralja, a se je preprečil. Zaprli so sedem oseb. Angleški kralj in kraljica sta ostala na svoji ladji v pristanišču. Ladjo so noč in dan stražili italijanski tajni policaji. Kljub temu se je ponoči kraljevi ladji skrivoma približal čoln, v katerem so sedeli trije, za ribiče preoblečeni možje. Policija jih je presenetila in aretovala ter spoznala vse tri za nevarne anarhiste. .
Novičar.
Imenovan je sodnim tajnikom g. A. Vidic. sodni pristav v Kamniku.
Važen sklep. Dne 3. maja 1.1. je skleni izvrševalni odbor narodno-napredne stranke z vsemi močmi podpirati stremljenje dijašk «ProBvete» in <Akademije*. Mi smo se vedno čudili, da nekateri krogi ne vedo docela ce niti po zaslugi delovanje teh mladih, čilih delavnih in dela zmožnih prostovoljnih so borilcev. Ce kje, velja pri Slovencih, da je
če se
mase iz
duševnega mrtvila. To je tudi edina pot razširiti in u globiti napredna načela med ljudstvom na deželi. Mi želimo, da bi sedaj ponehale vse osebne mržnje in smo prepričani, da bo ta sklep, če se bo vstrajno in energično izvrševal, rodil obilen sad.
Tukajšnje gasilno društvo ima jutri v nedeljo običajno mašo sv. Florjana ob 11. uri dopoldne. Po maši se vrši razdelitev častnih colajn devetim članom za 25 letno službovanje mestni posvetovalnici. Popoldne ob treh zlet z godbo v Stražišče k Benedku.
Desetletnica „Gorenjikega Sokola" v Cranju je preložena na dan 20. mejnika.
Tambur liko drnitvo „Lipa" v Stražiačn. Zadnjo nedeljo je priredilo to naše vrlo društvo koncert, ki je bil obenem njega prvi nastop. To je bil sijajen dokaz, kaj premore resna in dobra volja in da se da kaj dobrega doseči tudi na deželi. G. F. Lenartu vsa čast, da se je zavzel za to misel in da jo je tako vrlo izvršil. Nastop tamburašev in naših dičnih tamburašic je bil tako siguren in izvajanje posameznih točk tako točno in ubrano, da se je čula splošna pohvala. Posebno priznanje pa moramo izreči temu zboru, da se ni vdal pritisku župnikovem. Ta gospod bi moral lepo molčati, ker se ima za svojo mastno faro zahvaliti le odločnemu nastopu nas naprednih faranov in pa naprednega časopisja. Kdo izmed vas, Stražiščan«, vidi kaj nepoštenega nad tem zborom? Glejte, le naš Kristov namestnik se jezi, seve edino le zato, ker našim tamburašem on ne taktira. Kako miren je bil naš prejšnji gospod župnik in sedaj šele občutimo, da ga ni, Zato pa kličemo novemu tamburaškomu zboru: Le naprej po svojem potu! Će hoče župnik godbo, naj posluša škripanje farovških tamburašev, ali pa naj si naroči Pocitranega ali Dolna Občinski odbor v Srednji vasi v Bohinju je soglasno sklenil, da bo županstvo k o le kovalo za naprej vse uradne vloge z narodnim kolekom,
Javen političen shod so vrši jutri nedeljo ob polšlirih popoldne na Visokem pri Kranju v hiši posestnika Janeza Bur gerja, podomače Majer. Kot govornika sta oznanjena šepavi Lam pek invelesovski loj mošter Brešar. Prvi bo govoril o politični prihodnjosti Kranjske, drugi o občinskih volitvah v Šenčurju, ki se prično dne 8. maja. Dobro je, da gredo tudi naši somišljeniki na ta shodok in pošteno zavrnejo klobasa rije naših političnih popov.
Podružnica slovenskega planinskega društva V Kranju priredi v letošnji sezoni nastopne izlete, in sicer 1.) dne 24. maja (za slučaj neugodnega vremena 27. moja) Kranj —Sv. Jošl—Škofja Loka; zbirališče ob petih zjutraj na savskem mostu; kosilo v bkofji Loki. 2.) dne 10. junija Kranj—Sv. Jošt—Sv. Mohor—Jamnik—Kropa—Otoče; zbirališče ob petih zjutraj na savskem mostu; kosilo Kropi. 3.) dne 29. junija na Višarje; odhod z vlakom: 1*44 ure ponoči, oziroma dne 28. junija ob 1234 ure popoldne. Razen teh iz letov sta projektirana za jesenski čas izlet na Krim in Stol; čas se določi pozneje. — Določene markacije se bodo objavile po izvršitvi Poročil se je g. Ignacij Guzelj, tovarnar in gostilničar v Škotji Loki, z gospico Ivanko Thalerjevo iz Železnikov. Bilo srečno!
Prememba posesti. Gospa Marija Maver jeva je kupila danes nn dražbi obe Kreuz-
jeni na 69,602*80 K, dve parceli na Prim-skovem pa za 4910 K, cenjeni na 5100 K.
V Vogljah pri Godelniku straši, ta glas je šel od vari do vasi. Kadar je ponoči vse tiho, začujejo se podzemeljski sunki — bru m brum. — Ni čudo, da so bili domačini razburjeni, ker niso vedeli, odkod prihaja to nočno, na videz podzemeljsko bobnenje. — To se je ponavljalo v presledkih redno skoro vsako noč. Ljudje so hodili ponoči tvahtati* najbolj vsled tega, da bi če le mogoče kateri «pogruntal>, odkod to bobnenje. V Vogljah ravno na tem kraju izginja vsa voda v zemljo in se delajo brezna, to je: zemlja se useda na nekaterih krajih. Večinoma so vsi pripisovali to butanje usedanju zemlje. Gospodinja, verna duša, je pa vse butanje pripisovala na račun duhov in strahov. Nosila je za mase, dokler ji ni zmanjkalo denarja. Maše so se brale v Šenčurju in na Visokem. Ponujala je tudi vog-janskemu gospodu za maso; toda možu-poštenjaku se je revna ženica smilila in ji ni mtel nepotrebno jemati denarja iz žepa. — Maše so se brale, strašilo je pa le naprej in naprej. Samega strahu so bili domači že skoro popolnoma onemogli. Ženi je zmanj-talo denarja in prodati je morala vola. Ko je šel vol iz lesenega hleva, šel je strah od hiše. — Vol je namreč ponoči, ko je vstal, drgnil z rogom ob leseno steno, stena se je stresla in lesena koča je zabobnela — brum. Pti vsem tem moramo pripisovati zaslugo, da se je spravil strah od hiše, farjem in mašam: Ko bi ne bila Godelnica nosila za maše, bi ji ne bilo zmanjkalo denarja, ko bi ji ne bilo zmanjkalo denarja, bi ne bila prodala vola, ko bi ne bila prodala vola, bi bil strah še danes pri hiši.
Arnold Rikli, posestnik in usta nov nik svetovnoznanega zdravilišča na Bledu, je umrl dne 30. aprila v Volšpergu na* Koroškem v visoki starosti. Pokojnik je veliko pripomogel, da se je Bled v kratki dobi tako razvil. Od njega se tudi mi Slovenci lahko naučimo nekoliko več podjetnosti v začrtanih ciljih.
Železniški nesreča ni Dovjem. Dne 30. aprila zvečer smo prejeli naslednjo brzojavko: «Dva tovorna vlaka sta trčila danes popoldne ob 4*49 na postaji Dovje. Vlako-vodja Prazen je mrtev, promet omejen. Drugi dan je došlo še naslednje poročilo: «V tovorni vlak iz Ljubljane, ki je stal na postaji Dovje, je trčil od Kranjske gore pri vozi vsi tovorni vlak ob 4 uri 49 min. Mnogo vozov je večalimanj razbitih, s tira vrženih, slonečih i. t, d. 2alibog, da je zahtevala ta nesreča tudi človeško žrtev. Vlakovodja g. Prazen, nahajajoč se v prvem vozu, bil na mestu mrtev. Potegnili so ga mrtvega iz zdrobljenega voza. Drugih nezgod pri železniškem osobju ni, ker je osobje,. videč nevarnost, pravočasnoposkakalo s strojev in z vozov. Vzrok nesreče še ni dognan.* — Pričakuje, da bo preiskava dognala vzrok te nesreče, si ne moremo kaj, da ne bi pri tej priliki nekaj opomnili. Promet na go-kolosalen; morda je ni proge v AvBtriji, kjer bi Temu primerno je seveda naporna. Največje zlo pa je, da so postaje premajhne. Skoro vsi tovorni vlaki imajo po 60 do 70 voz,, prostora je pa na postajah samo za vlake s 40 vozovi. Vsled tega je nevarnost takorekoč stalna in res pravo čudo je in samo veliki previdnosti in skrbi osebja se je zahvaliti, da ne ne zgodi še več nesreč.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je te dni razposlala vsem slavnim občinskim odborom na Slovenskem sledečo prošnjo: Slavno županstvo! Tujejezični Usti očitajo semintja .Družbi sv, Cirila in Metoda v Ljubljani*, da zna biti gibčna. Nam je tuprilično ta ista pohvalna gibčnost pripo-znati društvu «Sudmarki» in pa enemu nemških srenjskih odborov. V novinah beremo I namreč, da je 23. febr. t. I. občinski odbor
renjski progi je drživnoZelezniške bil tak promet, tudi služba
bergerjevi hiši v Kranju za 60.000 K, cen-1 mesta Spital ob Dravi ugodil prošnjam <Sud
marke* ter dovolil imenovanemu druttvu vsakoletnih 50 kron podpore. Obenem je sklenil, da kolekuje zanaprej slednjo uradno pismo in listino — ki pojdo čez prag občinske hiše — z «VVehrschutzmarkami», t. j. znamkami tega nemško narodnega društva. Prepričani Vaše domoljubne volje Vas prav vljudno prosimo, da posnemate gibčnost naroda, ki se mu je za svoj obstanek bati prav tako malo, kakor se nam je semtertje bati prav zelo. Dosedaj ste nas obvestili dve slovenski srenji, da vsled naše že enkratne prošnje do vseh slovenskih slavnih županstev kolekujeti svoje listine z našim narodnim ko-lekom. V ime domovinske stvari in pa, da svetite svojim podanikom vabljivim zgledom, prosimo Vas povodom ponovljenega sklepa naše 170. vodstveno seje izza 21. marca 1906, da bi prav kmalu sklenili v prid naši slovenski narodnosti to Uto, kar je špitalska občina ukreniti znala v hasek nemškemu rodu. Mi no zahtevamo od slovenskih srenj, da bi čez noč postale Češke srenje, kojim je « Osrednja češka matica* ljuba punčica v narodnem očesu in ko je ne prezira menda niti ena izmed njih. A to si pa usojamo beležiti Vam v tem pisanju, da postanemo vsaj na nevtralnih slovenskih tleh naše družbe kar je moč gibčni in kar je moč energični. Te gibčnosti in te energije tudi naši narodni nasprotniki pričakujejo od nas in nas v notranjem cenijo tem bolj, kolikor bolj se bližamo imenovanima lastnostima. Slavni srenjski odbori Udejstvimo svojim neprijateljem to njihovo opravičeno pričakovanje. Z odličnim spoštovanjem beleži: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 10. aprila 1906. Prvomestnik: Tomo Zupan I. r. Na-mestni prvomestnik: Luka Sveten I. r.
Dijaški kuhinji v Kranju je volil ranjki Fr. Pršina iz Šenčurja 50 K. Blagemu dobrotniku, ki jo vedno podpiral revno dijaštvo, bodi ohranjen trajen spomin. — Nadalje je daroval: ces. svetnik I. Murnik 10 K mesto venca na krsto g. Barbare Ahačič iz Tržiča.
Izžrebani so porotnikom z Gorenjskega za prihodnjo sezijo, ki prične dne 5. junija t. 1. naslednji gg.: Edvard Dolenc, trgovec v Kranju; Anton Glohočnik, izdelovalec kos v Tržiču; Janez Heinrihar, gostilničar in posestnik na Bohinjski Bistrici; Matevž Janežič, posestnik v Zgornjih Domžalah; Jožef Kan-dušer, trgovec v vel, Mongešu; Avgust Maly, župan in posestnik v Beli peči; Jurij Povšnar, posestnik v Kokri; Jožef Rcsman, pek in posestnik v Zgošah pri Radovljici; Janez Rihar, trgovec z žganjem v Zgornji Šiški; Karel Ruech, trgovec in Posestnik v Tržiču; Karel Mala, trgovec v Kamniku in Avgust Trpine, posestnik v Kamniku-Šutni.
I. vojaško veteransko društvo za Trst in okolico slavi — kakor se nam poroča — meseca maja 25 letnico društvene zabave, kateri slavnosti prisostvuje prejasna gospa nad-vojvodinja Marija Josipini kot zastavina ku-mica. — Po marljivih pripravah soditi, se ta slavnost prav lepo obnese. — Vsa patrijotična društva v Trstu in na Primorskem so obljubila svojo udeležbo. — Priti hoče tudi mnogo veteranskih društev s Kranjskega, Koroškega in Štajerskega.
Ustanovni občni zbor slov, akad. društva «Adrija» se vrši v Pragi, dne 8. vel. travna t. I. v restavraciji «U Chodčrii*.
Prejeli smo »Poročilo pod pokroviteljstvom gospe nadvojvodinje Marije Kristine stoječega dež. in gospejniga pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko* o njegovem delovanju v društvenem letu 1905.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju dne 30. m. m.
Prignalo se je 84 glave goveja Živine, 2 teleta, 121 prašičev, 1 kozo, — ovco, — buš. 50 kg pšenice K 8'—, prosa K 6*—, rž, K 7'—, ovsa K 8'25, ajde K 6'—, fižol, rib-ničan K —•—, koks K —'—, krompir 1*80.
Loterijska srečk* dne 28. aprila t. L
Trst:    66    64    26    63 24
Aleksander Ambrožic
urar in trgovec na Bledo
dalje vsakovrstnih stenskih in bndilnih
ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., 79-1     vse po najnižjih cenah.
S to nam to vanvani Fellorjev rastlinski eienčni • fluid odstrani ksielj, hripivnst, nervoznosl, naduho, bolečine v vratu, prsih In členih, tr.nlnosi, slahojt, vnetja, tet-koće v dihanju, vroMnske p>jave, inOienco zaslišanje i. t. d., 12 malih ali 6 velikih steklenic franko B K, 24 malih ali 12 velikih 8 K 60 vin.
Naročajte pri E. V. FELLERJU v Stubioi, Etzin trg št. 202, Hrvatsko.
Hvalijo se tudi Fellerjeve odvajajoče rabarhara krogljice z znamko <Elsa-Pillen», 6 Akatlic franko 4 krone, 12 škatlic franko 7 K 60 vin. Pravega balzama ne dobite 1, ampak 2 ducata franko za 6 K; izvrsten je pri tež-kočah v želodcu. Zagorski prani in sirup za kašelj 2 steklenici 5 K, Pravo norveško ribje olje 2 steklenici 48 c franko 5 K. 10-6
Xij»j<M in prodajam 't: žem knjige cenejše kot vsak drugi. Kolesa prodajam stara in nova; stara tudi kupujem, potem imam tudi vse, kar se potrebuje h kolesom in sprejemam tudi popravila.
77-1      Pavel Bizjak, Kranj št. 102.
— Kmetovalci! =
za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, kojne, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnk6czyjev kranjski redilni prašek za prašiče. Natboljši zdravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kot dietetično redilno sredstvo. Dobtl je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvišje medalje na razstavah vLondonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. 148-37 1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po pošti 6 zavojev na naslov: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Razpečevale! dobe popust.
I
3 «
►to
i
m h rt
•S ■ *B
~ 8 s
J/l
ti*
i o o
a <» en
,rt n 55 S
J o •P
% o C
6
1
Li
slo.
HeimtD,
1
inee o/d.
Ots. kralj, pri vil. tov. za kav. aur. 16 grud. 1880. št. 13120.
Cenjenim gospodinjam
priporočamo naj topleje
pravi : Fra neko v: pridatek k kavi
kot najboljši kavni surogat, izdelovan iz tozemskih surovin v domači tovarni
Henr. Francka sinov
v Zagrebu.
D. X 7871 Mi. 061.
■1ZJ
Kako je mogoče povzdigniti tujski promet v kakem kraju?
Nikakor ni mogoče podati navodila, ki bi veljal za vse kraje, kako privabili tujce?
V nekaterih krajih je razvoj tujskega prometa še v povojih; tu se mora orati Se le ledina, da se zadosti najskromnejšim zahtevam prihajajočih tujcev: v drugih pa je že videti velik napredek v tem oziru in se stremi na podlagi skušenj vse naprave prilagoditi tudi večjim zahtevam ter s tem privabiti boljše goste. A tudi zdravilišča in letovišča prve vrste ne smejo v nemar pustiti napredka, marveč morajo stremiti za lcm, da /boljšajo pomanjkljive naprave, da zadoste bolj razkošnim zahtevam ter s tem mednarodnemu, razvajenemu potujočemu občinstvu pripravljajo prijetna bivališča.
V nastopnem bo lahko vsakdo našel, kar bode smatral v gotovih slučajih kot potrebno.
Predno začnemo vabiti tujce v svoj kraj, je neobhodno potrebno marsikaj ukreniti, kar je treba, da bode tujcem bivanje v našem kraju kolikor mogoče prijetno. Znano je, da je prvi vtis na Človeka najme-rodajnejši. Vsled tega je priporočati osnažiti ceste, ulice in trge, a tudi poslopja, ograje i. dr. ter jih vzdržavati, da ostanejo čiste in lične. Zaprečiti je kolikor mogoče nagroma denje smeti, gnoja in stvari, ki človeškemu očesu ne ugajajo, ali ki ovirajo promet; tudi neprijetnega vonja in brušča ne preneso ob čutljivi živci meščana. <
Ko so odpravljeni največji nedostatki, ki razdružujejo občutne živce, treba je kaj pozitivnega storiti, da se tujcem priljubi kraj radi odpočitka za daljšo ali k •dobo, želi si zelenja, želi se razveseljevati med cveticami po poljih in vrtih in gosto listnatim drevjem osobito tedaj, ko je odeto s cvetjem ali obloženo s sadjem. Letoviščar išče ob vročih poletnih dnevih sence in hla-•dečega okrepila; posebno rad biva v gozdu, kamor gre zlasti, ako pot tja ni pred ampak zložna in tudi ob slabem vremenu •dobra; ako ni med potoma lep razgled in senca. Radi tega je treba skrbeti za vzdrže vanje gozda, napravo zložnih senčnatih spre hajališč in promenad, za vsakovrstne nasade v kraju samem, kakor tudi v okolici in za napravo klopi na primernih počivališčih. Ako je mogoče napravijati iz kraja večje ture osobito v gorovje, je važno, da se pota za znamujejo ter markacije ohranijo v dobrem stanu; na važnih mestih pa naj se napravijo orijentacijske table če le mogoče •označbo oddaljenosti.
Tujec se zelo zanima za stavbarstvo, ki je lastno kakemu kraju, za starodavne stavbe, naprave in spomenike, za posebnosti ki jih je vstvarila ali narava ali pa človeška roka, za prirodne lepote in zanimivosti, a zelo tudi za narodno nošo in običaje tamošnjih prebivalcev.
/ali, da vlada v sedanjem času neki tok, da se vse, kar je starega in posebnega, uniči in nadomesti z novim. Napačno je
udati se temu toku v vseh zadevah. Meščan ne mara videti na deželi tega, česar se je že nasitil v mestu. Zmaj išče izpremcmbe in stvari, katerih doma ne najde. Zaradi tega je treba varovati zanimive stavbe, razvaline, jarke, mostne naprave, spomenike in druge znamenitosti. Nove stavbe naj se ne zidajo modernem slogu, ampak v onem, ki jo e lasten okolici. Naravne krasote in druge stvari, ki so privlačna sila za tujce, se morajo napraviti tujcem dostopna. Tudi je priporočati, da se ohranijo posebne narodne noše in narodni običaji, ako niso v protislovju z zadom, ki ga želi država.
Ako je na gori navedeni način preskrbljeno za olepšavo kraja in njegove okolice, je treba misliti na telesni dobrobit došlih tujcev. Vsaj v eni gostilni dotičnega kraja se morajo dobiti ob vsakem času, t. j. ob vsaki uri dobra nepokvarjena jedila po zmernih cenah. V preprosti gostilni na deželi puč nihče ne bo zahteval bogatega obeda; pač pa ni težko tudi izven časa, ki je navaden za obed postreči tujcu z jajci, sirovim maslom, sirom, suhimi klobasami, grahovo ali konservno juho in preprostimi močnatimi jedili, ki se dado hitro napraviti. Ob navadnih časih za obed je pa mogeče došlim tujcem postreči z večjo izbiro, ne da bi se bilo treba bati, da bi se zaloga jedil pokvarila.
Vsa jedila in kar spada k njim morajo biti dobre kakovosti, kuhinjska in pomizna posoda in oprava ter namizno perilo mora biti nad vse snažno, Gost ne zahteva navadno mnogo, namizne posode, velikih porcij in čudovito nizkih cen, pač pa naj večjo snažnost, dobro pripravo jedil, pristno nepokvarjeno pijačo in dobro prijazno postrežbo, za kar rade volje plača nekaj več.
Dalje priti.
Kdor ljubi kakao in 4ok olado, tamu bodi pripondau i Ivano fiofffi
ki Ima ba«n,
-Kakao
najmanj tolšće t mM, je torej najlaie prana proviroo« nikoU laprtoitl in j* od najbolj. lam oknin iiradno pooanl Priiten aamo r. Imenom It»n Hoff in i levjo vvitvenn inamk«.
Zavoji pokg 00 vinar] o v >    > >/• 60
Dobim a« pnraod.
Hiša št. 1Q§ y Kranju
74-1     se dt v najem.
Istotam )e prostorna mesnica in hlev.
Več pove J. Dolinar na Primskovem.
priporoča po glđ. 4*50
gld. 550, 750, 8'50, 9*60, 1060, 12-50, 1450, 16*50 in 20—, raznovrstne roont-košarice in kovčke (Kofer) T railičnik velikostih in cenah,
Andropogon
najboljše sredstvo za rast las; stekl. 3 krone.
Najboljše strune 53-5
za citre, gosli in kitare, kakor tudi razno galanterijsko in špecerijsko blago na
drobno in debelo priporoča
llil h
jViestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
5 po 4 odstotke e
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. 1—9 Stanje vlog E 4,005.11996. Stanje hipoteOnih posojil E 2,274.295-51.
F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana
opekarna in tovarna peči
ponudijo vsako poljubno rnnoMno
zarezane strežne opeke, „:
ii
(Strangfatzzicgct).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno Impregnirani — Te vrste strešniki so patentirani v vseh koltnrnin državah. Lastniki patentev: F. P. Vldic & Komp. In Josip Marzola. — Najllčnejše, najcenejše ln najprlprostejše strešno kritje. — Dalje priporočamo peči ln štedilnike najfinejšega lastnega izdelka, kakor vse druge t stavben« stroko spadajoče izdelke. — Vzorce ln prospekte pošljemo na željo brezplačno. — Takojšnja in najzanesljivejša 36-24 postrežba. — Sprejmo se zastopniki.
1
12
Spominjajte se
Narodnega Doma
..Ui)VO»i*M<
v Tržiču!
Pozor!
Prej 140 sedaj 160 kosov finega pecivi/a samo 2 kroni razpošilja proti povzetju
E. BRANDT
tovarna sladifiic v Kranju. Večja naročila se ceneje. HMD
HOTEL „ILIRIJA"
W18 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora,
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, mo demo urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo nanovo urejene sobe za prenočevanje. -Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dol en ski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Oene nitke
Za mnogobrojen obisk prosi ipoltovinjcm
Frlc Novak.
I 10 10
urar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur ©
kakor žepnih t stenskih ur In budilk, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., dalje zlatnine In srebrnlne od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah. .o i;
Pod to znamko
Jt spoznati prodajalne,
▼ katerih m prodajajo samo Blngerjevi
šivalni stroji
Singer Oo., ako. dru*. ia šivalne stroje Kranj, glavni trg 192.
88-11
G. Tonnies
«8-47
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna t Izubijani priporoča kot posebnost i age in vse
stroje za obdelovanju lesa, Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-toriki plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa .
71-!i>
■L
^TIHipr Tovarni*.« titlova
R3| Ivan Jax-a v Ljubljani
JMkl^, D'inAjska cestu 17
priporoce tvoj« najbolj priiDiae
ni valu« stroje in kolesa
i'.miki Mdopoajjejo d« lahtevanje lulunj.
Najbolje za zobe
Oodlvfi se v Itkaril g. X, Sivilki»Krmi
Najcenejša in najhitrejša vožnja V ftflNfil(0 je 8 parniki
.Severnonemikega Lloyda<
iz Bremena v ]tew»york
s cesarskimi brzopnmlki Kaiaer VVilholm II., Kronpriui VVilhelm, Kaiser |Wilhelm der Chrosie. — Prekomorska vožnja traja 6 do e dni
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Izubijani edino le pri
EDVARD TAVČAR MJU v Kolodvorskih ulicah št. 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tiilerju*.
Odhod ii LJubljane je vuk torek, ielrlek ln loboto. Vsa potovanja se tiknjofa pojasnila t o i* n n ln brei platno. Pontretbu poslana, realna in solidna.
Potnikom, namenjenim v upadne driave kakor: Colorabo, Meiiko, Californija, Arliona, Ulah, Wyoming, Nevndu, Oregon in Wa*hington nudi nase društvo poaebno ugodno iu iivnn-iimIiih ceno tez (i nI d m t ob. Odhod na tej progi ii Brtmena enkrat mesefno.
Tu ae dobivajo pn tudi liitki preko Raltlmore in na vie oitale dele sveta, kakor Bra-lilija, K nI 11, Bueno« Alrei, Golombo, Hingapore, v Avstralijo itd. Ud. 186—87
©©©© © ©©(^©©9 ©®ffi®®ffi©©©©©®©©© ®©@®©®®®©©ffi©@©©®@
9903
7
B+C
,North British and Merkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1809.
Skupna zavarovalna varščina znala nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
Tt zavarovalna drutba proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avstriji, je najvišja konceii-! jonirana, j« odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosu i vsako »lično domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnsjftimi pogoji
Skoda, povzročena po ognju in streli na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo m lahko tra vn 1-ikl in poljski pridelki, dalje celo iivina, ki je morda na paii od strele zadeta. Zavarovalnina je taka, da z oziram na nitko eano ne zaostaja ta nobeno le tako solidno zavarovalnioo.
Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača. Rana pojasnila daje in zavarovalna pogodbe sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjeva ulica št. 6. 218-20
Maj cenej to in največja domaČa eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ar na vse kraja sveta!
Urar ln trgovec
H. Suttner v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-kt, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je noje.blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po cele« svetu in imam odjemalce tudi nrarje in zlatarje glavnih mest.
remonto«.Hoskopf, trpeino Jj^^ je MolnaJBOVejŠi VOllU CCnik, ^T^i ^ u kolesje, gld. 246, eoaka iz ... 1 ...al-i i« m*xiI-Zl M» in močni pokrovi, gld.
Erega srebra gld. 896, kateri 80 pOSljO ZaStOnj m pOSUMie 488, ista i dobrim anker-i dvojnatim tršim are- DTOStO kolesjem gld. 0*98 in naprej,
strmim močnim pokrovom lf - .       . .,, .,
it. 6-60 in naprej.    Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. 114-43
4L 602. Nikelnasta anker*
Št. 606. Prava srebrna silin
1 » ■ •
//t M •'.......•■•
Izvrstna prilika potovanja v
Ameriko je danes čez
Hamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se ime nujeta:
imopita G9° čevljev dolg, 74 širok Pm: AUJoTlld 53 glob., nosi 22.260ton
drugi:
nosi
x 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8,—12.000 ton. — Votnja preko ooeana ,traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zastopnik Hamburg - Amerika Linie
jr. Seunifl, CJubljana, Z«l»M*rsK* oll<« it. zs.
TapetniK it prevrofar
Drag. Puc
Ljabljana, Dunajska oosta 18
zvršuje vsa tapetniška dela ter ima zalogi tudi vse predmete te stroke astnega izdelka. Vodja podružnične za-oge pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. nvt
JOŠ. MEIBL
J. Sproitzorjev naslednik
LJUBLJANA,
81otn*kov© talio« (tat.
SIMeio-ouUa Ii kontnktilslo kljiCaiiiCarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograj« na mirov dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, veranda, stolpne krile, štedilnike itd.
Specijaliteta: 78-42
valjićni zastori (Rollbalken).
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banjo za kopeli, kakor tudi Upe, vaze ln druge glinaste li-delke v vseh barvah, trpeino ln ceio priporoča »»-4«
Avgust Drelse
prva in največja tovarna padi in glinastih izdelkov - v Ljubljani.--
•MaMiMocjunv MORe concoum«
Zobi* tehnični i\t\]i
Oton
Sevll
pri g. dr. E.CHobočniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi »lata, dalje vravnaluloa m obturatorji se izvršujejo po najnovejših 79-49 metodah. Plombe v alatu, poroeianu, amalgam« in oementu kakor tudi vse loboiorav-niike operaolje izvršuje tu speoljaliit
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ura,
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah, Ogle dala, etike v vseh velikostih.
Moilrocl li žična-tega omrežja, afrl-Hunske trave ali Žime, prve vrste vedno v zalogi.
R. LANG os Marije Trati cesti
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
L
184-44
				
		specijalitete v ne-		
la spalno sobo od		vestinih balah, Ve-		Oprave za Jedilne
180 gld, naprej,		liki prostori, pri-		sobe, salone, pred'
Dlvan z okratki,		tlično Id v 1, nad-		sobe, osle garniture.
		stropju,		
Pohlltvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni,
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld,
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo,
S .2.
2? C
s s i? *f
m
Močnatih jedi ne maram!!
Tako pravi marsikdo; toda le toliko časa, dokler ne ve, kako lahko prebavljiva so jedila,
pripravljena z
jcdilr>o rr)đstjo
in kako dobro teknejo.
!Ia 66-8
lidaja komorcij »Gorenjca«.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina in tisek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.
39
F%U