Štev. 49. V Mariboru SO. novembra 1876. Tečaj X. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom ¿a celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta — „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se no vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. HHHBHB" Slovenska poslanca g. Herman in grof Hohenwart v državnem zborn. Pretečene dni se je v državnem zboru šlo za to, da bi se sedanje gosposke po deželah boljše razpostavile in uredile. Vsi namreč sprevidijo, da se srenjam preveč posla nalaga, da so okrajna glavarstva prevelika, komisijoni prepogosti in predragi, javna varnost čedalje bolj slaba, nered in nemir na vseh straneh, potov, pisarij in plačil brez konca in kraja. Zato je liberalni poslanec Göllerich nasvetoval, naj se od okrajnih glavarstev nastavijo pri vseh okrajnih sodnijab še posebni politični uradi ali tako zvane ekspositure. Poslanec Čok s tem ni bil zadovoljen in je nasvetoval, naj se odpravijo vse deželne gosposke in uvedejo cesarske, od ministrov na Danaju odvisne itd. Giskra pa je rekel, naj ostane vse, kakor je. Celih 14 dni so se poslanci o tem pričkali, kar je davke-plačilec stalo 3600 gold. vsaki den, skup tedaj 50.400 fl., — 360 poslancev namreč je, in vsaki dobi na den 10 fl. —. Toda sklenoli niso nič, ker se niso mogli zbogati, vsi nasveti bili so zavrženi in to je bila še velika sreča, do katere sta nam največ pripomogla slovenska poslanca grof Hohenwart in naš dolgoletni in mnogospoštovani zagovornik g. Herman. Prvi se je očividno poprijel nazorov in misli Hermanovih in je med drugim rekel, da bi treba bilo 800 novih uradnikov in 2 V2 milijona goldinarjev na leto, ako bi se javna uprava prenaredila po nasvetu Güllericba. G. Herman pa se je te prilike poslužil ter liberalcem zopet pokazal, da zavolj svoje centralistične sisteme ne morejo tukaj ničesar ne opraviti. Dokler se ne bodo dežele same sebe vladale, dokler se bo vse le iz Dunaja strahovalo, od kod nam prav za prav prihaja vse naše trpljenje, j« ves trud zastonj. Tega se bomo tem bolj prepričali, ako nekoliko v obraz posvetimo duhu, v katerem dunajska država proti deželam postopa. Tukaj je predsednik Rechbauer opominjal govornika in zahteval, naj o državi bolj spoštljivo govori. Herman pa se ni dal zmotiti in je nadaljeval: in jaz zah- tevam več spoštovanja za pravice dežel. Jaz sem djal, posvetimo temu duhu v obraz, da se vidi, da to ni dober duh, ampak sovražen, ki ga je rodil centralističen sistem. Nemir med narodi državi nič preglavice ne dela; a on je sad dunajske vlade, katera raz por seje med državo in deželami, med sosedom in sosedom v vsakej deželi. Jaz ne vem, ali so na Dunaju kaj slutili, da le to je ko.ristno, kar je prav, da so postave dostojnosti svete, kterim so tudi državne uprave podložne, če se noče, da vse na dvoje gre. Praksa, s ktero se dela, daje misliti, da se pripoznavajo k onemu nevarnemu načelu, da politika z moralo nima nič opraviti. Kako bi drugače mogoče bilo, da si država, ki se sama imenuje stranko in se kot taka tudi obnaša, vse dovoli, za kar ima v tem trenutku moč, tako, da ni nobena pravica, nobeno imetje, nobena svoboda več varna pred njo. Če opomnim na nektera dejanja upraviteljstva, ktera kažejo jako široko vest države, na nikogar kamenja ne lučam, in hočem le dokazati, daje zlasti upravna politika potrebna poprave, reforme. Oficijalua država! O njenih krivičnih volilnih redih in umetno pridobljenih večinah ne govorim; ali mar ustava, centralistična ne obstoji iz oropanih narodskih pravic? (Veselost na levi.) Ali ni bil chabrus javna politična goljufija iu se mar ne opira državni zbor na chabrus? Če se slovanskim narodom njih jezik roparsko jemlje, ali ne bi bilo to nenravno? In mar se to ne godi ? Sistematično se godi in vkljub § 19. Nj. eksc. g. naučui minister bi lahko mnogo o tem pripovedal, kako se dela politika po narodih. Vzemite tudi, kako država ravna s katoliško Cerkvijo in drugim ž njo ravnati pripušča. Ali si morete kaj grjega, bolj nepoštenega in nepolitičnega misliti? Ima le slut o tem, da se morate cerkvena in posvetna oblast druga drugo spoštovati iu podpirati, če se hoče družbinski namen izvrševati? Ali ni bilo prejšnje ininisterstvo, ki je hotelo mir med narodi odpuščeno in sicer potem ko je imelo večino dveh tretjin za-se? In ali ni bilo naslednje Slovanom, katoličanom in konservativcem vseh narodov političen udarec v obraz? Njegova dejanja so to potrdila, in najbrže da zato tako dolgo stoji in tako trdno. Ali ne kulti-vira ofieijalna država grde nehvaležnosti ? Ali ne zatajuje tistih, ki so se za njo žrtvovali, in se li ne vklanja sebi v nečast onim, ki so jo izdali in tepli? Ali se ne posluša vedno bolj na vnanje dežele in se ne iščejo vnanje zveze dvomljivih vrednosti, namesto, da bi se iskala zveza z lastnimi narodi? Če se toliko let malomarno gleda nesreča ginečih narodov in na vnanjo spridenost, ki je še huja, kakor vse zgubljene bitve, opirajé se trdovratno na ustavno pismo; če se pusti ali celó pomaga, kakor ena klika hodi narodom po glavah in se ne more odločiti k pravičnosti; ali bi se temu reklo vladanje? Ker se je že vsa oblast na Dunaj skupaj pograbila, zakaj se ne rabi na korist narodom ? Narodi in stranke so že davno pisma svoja spreminili in spise zavili, zakaj se ne odloči? Kam bo to prišlo, če oficijelna vlada, ki bi morala biti vsem v izgled, v vsakem oziru slab izgled daje? Otrpnjena morala oficijalne države nas v pogubo vodi in je ključ do vseh naših trpljenj, do vseh naših zagrizenosti, do naše notranje in vnanje nezmožnosti, do one omahovalne politike, ki domoljubom rudečico v obraz sili in ki dela Avstrijo za alijance ali zveze nezmožno, ker ni zanesljiva in odkritosrčna. Brez morale tudi v politiki ne gre, brez nje ni poguma. Morala v državni upravi je narodom za življenje potrebni zrak, brez kterega ne morejo obstati. Nemoralen je centralizem, ker pomenja vedno zlorabljenje oblasti. Na njegovih tleh so zrasla posilna dejanja, katerih sem omenil. Centralistični sistem ni zmožen, da bi bil moralen in moralno delal, da ni zmožen, da bi moralno vse zedinjal k složnemu življenju drugega poleg drugega, k složnemu delovanju drugega z drugim. Izigrovaje enega proti drugemu da bi na ta način pod jarmom imel vse, dela svojim narodom življenje v državi nestrpljivo in jih paha na ven. Ker država ne rabi svoje oblasti na pravi moralni način, jej sedaj nihče več ne želi vspeha, je vsakemu vse eno, ali se mu še dobro zdi, ako se državi primeri kaka nesreča. Da država sé svojim sistemom in svojo politiko tudi na ven ni zmožna delovati, to dokazuje njena politika onemoglosti ob uri, ko se rodi nov svetovni red. Velika država, tako piše avstrijsk domoljub in politik, katero njena politika tako daleč privede, da svojim narodom ne more vdihniti ljubezni, svojim prijateljem ne zaupanja, svojim sovražnikom ne strahu, taka država najbolje stori, da svojo hišo v red spravi, kajti njen obstanek se nagiba h koncu. Omahljiva politika in polovičnost sve-dočite vedno o slabosti značaja in sojenja, in kdor ene misli ne more popolnem pojmiti in izvesti, ta ni sposoben za državnika, najmanj pa še za avstrijskega, ki mora, v svesti si cilja in navdušen z nravnimi načeli, trdnega koraka naprej stopati, ako hoče, da osrči prijatelje monarhije in razoroži ! njene sovražnike. Se li ima na Dunaju moč in veselje, s temeljitim spremenjenjem sisteme in s poklicanjem drugih mož državo oteti z roba gotovega propada, tega ne vem, le toliko rečem, da je dižava pod vsemi razmerami dolžna, deželam njihovo dedšino izročiti v samoupravo. Deželam je treba vsakej posebej samostojne, nravno-ozbiljne, složne, krepke, stalne vlade, ki njihove zadeve oskrbljuje z ljubeznijo in razumom, da se zopet okrepčajo od one siromaščine, v katero jih je pahnilo onemoglo, strankarsko dunajsko gospodarjenje, ki ima le poguma proti svojim narodom in strankam. (Dobro! na desnici.) Cerkvene zadeve. Šolske sestre na Štajerskem. 7. Podružnica sv. Peter blizu Maribora. Edina šola, na kterej „šol. sestre" podu-čevanje deklic oskrbljujejo na podlagi slovenskega jezika, je še dozdaj pri sv. Petru blizu Maribora. Sv. Peter, malo- urico oddaljen od mariborskega mesta na levej strani Drave, se ima za „šol. sestre* zahvaliti svojemu skrbnemu župniku in č. g. kanoniku Marku Glaser-ju. Ker je prejšna farna šola se premala pokazala, so prevzeli imenovani gospod — večjidel na svoje stroške — stavbo novega učilniškega poslopja. Gotovo bode malo krajev na deželi, ki bi se z enakim šolskim hramom meriti zamogli. Stal je okoli 17.000 goldinarjev. — Hiša ima dva nadstropja, — s primernimi in za prebivanje dobro uredjenimi podstrešnicami celo tri. — Drugo in tretje nadstropje je odločeno „šol. sestram". Prve in spodnje sobe služijo za šolo ter za prebiranje nadučitelja. V hramu imajo sestre kapelico posvečeno brezmadežni D. Mariji. Tukajšno šolo so „sestre" prevzele leta 1869. Kakor večjidel povsod, se je tudi tu upeljanje „šol. sester" le zgoditi zamoglo z trudom in mnogimi žrtvami, ktere nosijo č. g. kanonik, ki sč svojimi stroški vzdržujejo ljubeznive učiteljice. Podružnica sv, Peter se od drugih podružnic v tem odlikuje, da ima penzijo-nat, t. j. odgojilnico, v ktero se mlade deklice sprejemljejo. Za malo plačilo *) so tu deklice preskrbljene s hrano in stanovanjem, ter obiskujejo tukajšno dekliško šolo, kjer se podučuje v vseh predmetih po tirjatvi sedanjih šol. postav, zraven tega pa še v vseh za pridno gospodinjo potrebnih rečeh. Sprejemajo se deklice med 6 do 15. letom za podučeranje; tudi kandidatinje, ki v družbo „šol. sester" vstopiti želijo od 15 do 26. leta. Akoravno je učni jezik v šoli slovenski (kar se samo ob sebi razumi), je vendar deklicam — posebno v penzijonatu bivajočim tudi priložuost dana se nemškemu jeziku dobro privaditi, ker se morajo med seboj v nemščini pogovarjati, da se *) Deklice v penzijonatu pri sv. Petru plačaja na mesec 8 fl.; zraven tega še morajo stariši priskrbeti posteljno perilo. tako naučijo tudi drugega deželnega jezika. V tukajšno odgojilnico se sprejme 20—25 deklic. Kako veliko zaupanje zavživajo „šol. sestre" in njih šola, je najlepši dokaz ogromno število deklic, ki rade iz bližnjih far — nektere celó po 2 uri hoda tukajšnjo šolo obiskujejo. Ako resno prevdarimo okoliščine, pod kterimi živijo navadno ljudje blizu mest, ki morajo mnogo občevati z mestnimi prebivalci, vidijo njih razuzdano življenje, se tam navzamejo neverstva: in vse to združeno z neotesanostjo bolj siromaških ljudi na deželi; moramo tem bolj pozdraviti dobre krš. šole „šol. sester" v okolici neverskih mest, blizu kterih je za vero in moralno življenje večja nevarnost. V takih šolah, ki nje vodijo „šol. sestre", je vsaj ženski spol rešen, ki ima itak več upl¿iva na družbinsko življenje, nego možki. Tu-kajšno dekliško šolo oskrbljujejo 4 „sestre". Prednica njim je č. Romana Marscbal. (Dalje prih.) Gospodarske stvari. Kako bi se dali gospodarski dohodki pomnožiti! I. Duša, jedro pametnemu gospodarjenju je: pomnožuj dohodke, znižuj stroške! Kdor se zoper to pravilo pregreši, kdor več izdaja, kakor sprejema, ta ne gospodari, ta le zapravlja in mora prej ali selej priti na boben in beraško palico. Poljedelstvo in živinoreja — vinogradarstva in gozdarstva tukaj ne jemljemo v poštev in v preudarek — daje v obče našim kmetom večino jihovih dohodkov. Da pa oboje srečno napreduje, mora biti med njima prava, pametna razmera. Dobro obdelane njive, na katerih se pridelujejo tudi rastline za polaganje živini, podajajo gospodarju sredstva, de zamore več živine dobro rediti; ali to mu zopet pomaga do več gnoja in tedaj do boljšega obdelovanja njiv. O tej reči, zlasti pa o narejanju gnoja in pomaoževanju gnojnih tvarin se je že mnogo pisalo in bralo v „Slov. Gosp." Zato hočemo pozornost obrnoti na nektere druge reči, ki utegnejo tudi pripomagati, da se dohodki gospodarski pomnožijo. Ta sredstva so: 1. Večja skrb in natančnost pri obdelovanju njiv. Res je, marsikateri kmeti v tej reči veliko storijo, a ne da se tajiti, da jih je tudi mnogo popustljivcev, nemarnjakov in zani-kmežev, ki niso vredni lepega zemljišča, koje posedajo. Veliko tisoč oralov ostaja Črez zimo še nepreoranih; globoko oranje se po mnogih krajih, kder ga je treba kakor bosi kobili podkove, še vse preveč malo obrajta; marsikateri orjejo in rovljejo po celó mokrih njivah in ne sejajo semena, ampak ga v zemljo zaploskajo in zamažejo ali pa ga po dva, po tri dni ležati pusté, ker ga ne morejo zavlačiti, da ga divje in pitovne ptice poberejo. Krompir in druge osipavne sadeže nekateri le jedenkrat osipavljejo ali prav za prav večjo travo po njivi popraskajo; kaj čuda, ako naposled imajo več plevela za spravljati, kakor pa lepega krompirja! Tu pa tam, toda hvala Bogu že bolj redko, zadenemo še na kmete starokopitneže, ki njivo le vsako tretje leto orjejo in posejajo in se držijo črne prahe, ter ne gleštajo ne krme ne gnoja. Take nedostojnosti je treba odpraviti in gospodarski dohodki se bodo sčasoma pomnožili. 2. Pomnožena sejatev ali saditev rastlin 'ali zelišč, ki služijo živini za polaganje. Takih rastlin je veliko naizbirko: razne detelje, zelena kuruza, sivo proso (sivka, 8irek, sirkovina, Sorghum vulgare, Moor-Hirse, Sirk), grahor, zeleni ječmen, zelena rž, grah, ko-lenec (spergula arvensis sativa). Močno radi bi nasvetovali našim kmetovalcem prekoristno rastlino za polaganje živini, namreč: sirkovino. Po dva, po trikrat se nje na leto da obilo za polaganje nakositi; sitnoba je le ta, da pri nas semena ne obrodi, in ga je treba od inod kupovati. Razve ovsa se dajo gori omenjene rastline večkrat v letu sejati in storijo po vsakovrstnem žitu. Vselej dajo lep pridelek in če se hoče, se zamorejo tudi za seno posušiti. Ni pa se treba bati, da bi sejanje teh rastlin po ječmenu, ovsu, rži ali pšenici zemljišče bolj potegnolo, kakor se zamore potem z gnojem pomagati, kateri se je vsled polaganja z omenjenimi rastlinami pridobil. Njiva pa tudi gospodar je tukaj vselej na dobičku — že zarad dobro rejeue svoje živine, Priporočujemo še tudi krvavo deteljo (Inkarnatklee) in sicer tako, da jo gospodarji naj sejejo sredi meseca avgusta. Tako vse-jena krvava detelja da prvo zeleno krmo in je velika dobrota v spomladi, kedar so ljudje včasih zavolj pomanjkanja živinske krme v hudih zadregah. Za to deteljo se zamore potem posaditi vsakovrsten osipaven sadež: krompir, kuruza, še celó jari ječmen. Travniki, ki so z mahovjem zaraščeni, ali ki dajo le kislo krmo, ali ki se na leto samo jednokrat kosijo, so pač slabi in gospodar najbolje stori, da jih prevrže in izorje, če se jim z drenažo ali z napajanjem pomagati ne more. Če so taki zapuščeni travniki prestrmi za njive, se pa naj zasadé z sadunosnim drevjem ali pustijo, da gozd zaraste. Močvirnim travnikom se pomaga z drenažo in z grabni. Komur ostane le malo travnikov, ta jih naj tem marljivejše obdeluje, naj jim pomaga z gnojem, posebno z kompostom. Trud mu bo travnik brž stotero povrnol. 3. Pomnoženo sadenje osipavnih sadežev: krompirja, bele in rumene pese, kapusa, fižola, kuruze itd. Sploh pa je modro, če se število poljedelskih sadežev poprej množi, nego krči, ker se tako nasledkom slabe letine v okom prihaja; če ne stori jedno, pa obrodi drugo; tudi so pridelki pri osipavnih 6adežih v obče precej bolj gotovi in obilni, kakor pa žitni. Bela pesa je po zimi tako izvrstna klaja za krave in tako rada obrodi, da se je le čuditi, zakaj se je še tako malo prikupila slovenskim kmetovalcem. Vino- rejska šola blizu Maribora je letos na ne preveč rodnem zemljišču pridelala ogromno veliko naj-debelejše pese. Izkopana je bila videti, kakor da bi po njivi ležale brezštevilne odbite glave Turkov, j Osipavui sadeži naposled tudi zemljo zboljšujejo, ker njo pogosto vzraliljavajo in plevela čistijo, j Zato je kot napredek svetovati, sadenje osipavnih sadežev rednemu poljedelstvu vvrstiti, zemljišče pa tem marljivejše obdelovati. (Konec prib.) Zimska jabelka. 8. Čebular (Lukas IX. 3 b) Zwiebel-Borsdorfer. Močno ploščasto čebulu podobno jabelko je srednje velikosti. Lupina je večkrat bradovičasta. Zori novembra, trpi pa do februarja. Po okusu in dobroti je čebular kot za-namizni sad za žlahtnim boršičem, veudar za gospodarstvo zelo izvrsten. To jabelko se priporo-čuje za splošnjo sajenje, ker že mlado drevo obil-niše rodi, kakor žlahtni boršič. Drevo ne vzraste veliko in se priporočuje za večje sadunosnike. 9. Ananas kosmač (Lukas VIII. 2 a) Ananas-Kein^tte je lepo, srednje veliko jabelko visoke, kroglaste podobe. Lupino ima gladko in svitlo, na drevesu zelenkasto, pozneje, kedar je celó zrelo, močno zlato-rumeno brez kakoršne rudečine. Značajne pri tej sorti so mnogobrojne, pravilno po sadu razdeljene rujave pike. Meso je žoltkasto-belo, prijetno dišavnega vinsko-sladkornega okusa. Zori meseca novembra in trpi do februarja in še dalje in se prišteva našim najboljšim zanamizuim jabelkam : veudar tudi za gospodarstvo in jabclčnico je ta sad zelo cenljiv. Drevo raste krepko in gosto in je nenavadno rodovitno. Lukas in drugi umni sadjerejci svetujejo, da se kmalu rodovitna drevesa pridobé, storiti kakor pri boršiču in žlahtne vejice te sorte v krono odraslih jabelčnih divjakov cepiti. Zavolj dolge trpežnosti se priporočuje za prodajo. (Dalje prih.) M. Ovsa se veliko po nepotrebnem potroši. Starejšim konjem, ki imajo že slabe zobe in pa tudi takim, ki prehitro žr6, se dostikrat primeri, da tretjina ali celo polovica ovsa pozobanega v želodec pride, ki ni zažvekan. Taka nezažvekana zrna želodec ne prekuha in ne prebavi. Ona gredo večjidel cela zopet od živine, kar je gotovo velika zguba. Da se temu v okom pride, se mora oves 3 ure, predno se živini položi, v vodi namakati. Če je voda prav mrzla, nekoliko dalj časa, da se zrna nekoliko vode navzamejo, mehkejša postauejo in se zažvekati morejo. Nekteri konji, da se jim zadosti poklada, vendar le shujšajo in sicer iz ravno povedanega uzroka. M. lía korenstvo, repa, peteršilja ne začne poganjati, ga je treba, predno se v kleti zagreba, z drobno potrošeno stolčeno soljo potrositi. Tako potrošeno koreustvo noter do junija ne poganja in se dobro hrani. Sejmovi. 4. decembra na Polah, v Gomil-skem, v Konjicah, v Smarji, v Planini, v ZeleDem travniku; 5. dec. v Ljutomeru; 6. dec. v Starem-trgu, v Dobrni, v Podsredi, (sv. Vorih), v Lučanah, v Sevnici, v Čmureku, št. Miklavžu pri Sotli, v Vozenici; 9. dec. pri št. Ilu na Goričkem, v Dobovi, v Bučah, pri št. Lovrencu na Prošinu, na Bren-skigorci ; 13. dec. v Jurkloštru, pri sv. Duhu pri Savnici, pri sv. Petru pod sv. gorami, v Žavcn in v Studenicah. Dopisi. Iz celjske okolice. (Okrajni z a sto p — teharske zadeve — letina.) „Slov. Gosp." je naznauil, da je celjski okr. zastop most črez Voglajno pri „t ur ko vem" mlinu razdelil na 2 progi, češ, vozovi od ene strani morajo le po eni strani drdrati, kakor po železnici. Toda hlod, ki je most na 2 strani delil, je nekega dne zginil, le vedeti se ne da, je li modri okr. zastop nepraktičnost svojega djanja sam spoznal, ali mu jo je moral teharski župan vcepiti, ker se je ravno ob tistem času pri tistem mostu zavoljo tistega nepraktičnega razdel-jenja velika nesreča zgodila. Da pa si. okr. zastop pri svoji trmasti nepiaktičnosti ostane, izmisli si drugo; dal je omenjeni most prav na debelo s trdim, debelim „šodrom" posipati. Kaj je uboga živina trpela! Voli so padali, ker je bil „šoder" bodeč, in na ravnem mostu so morali priprego iskati; ljudje so kleli, kteri so morali bosi po ojstrem „šodru". Marsikateri je želel, ko bi tistega velikega gospoda „š tras e n k o m i sa r j a", kije to posipavanje izmislil, bosega po „šodranem" mostu kake pol ure naganjali! Ker je bila po takem mostu vožnja in hoja le pretežavna, usmili se „štra-senkomisar" živine in ljudi in da pošodrani most posipati — z blatom. Tako jest! Kdor ne veruje, naj gre „turkov" most gledat. Kakor so poprej vozniki težavo imeli zavoljo „šodra", obtičijo zdaj vozoyi na mostu zavoljo — blata. — Poskušal sem poizvedeti uzroke posipanja „turkovega" mosta; zvedel sem ga. SI. okr. zastop celjski, ali prav za prav njegov „štrasenkomisar" misli, da se mostnice prehitro poškodujejo, ako vozovi po golih mostnicah drdrajo. Pa na Angleškem in v Ameriki, kder so gotovo tako praktični gospodarji doma, kakor v celjskem okr. zastopu, mislijo, da mostnice bržej strohnijo od moče, kakor se poškodujejo po vožnji. Tudi je most zdaj tako posipan in pošodran, da voda mora zaostajati. Ta nbogi posipani most nosi noč in dan lepo breme kakih 5—600 centov. To niso šale za tako že zastarelega tovornika. Da mu pa nebi kdo kakega rebra stri, ali pa glave pripognil, prepovedal je baje okrajni zastop črez 30 centov težke vozoVe po mostu voziti. Da bi se pa zamoglo zvedeti, se li vozniki te postave držijo, treba bo na vsakem koncu mosta tehtnice, ki bo stala vsaka 3 — 400 fl. Ako bi n. pr. kdo pripeljal do mosta voz vina, ki bi tehtal 30 centov in 2 funta, ali po novi vagi 151 kilo, moral bi kaka 2 litra pred mostom odtočiti in izpiti, in ako bi k temu delu povabil „štrasenko-misarja", pokazala bi se vsa praktičnost posipavanja mosta. — Gromska pištola! „Slov. Gosp." je pred kakim letom poročal o požaru v Tekarjib, h kateremu g. berič in župan nista dala brizgalnice peljati. Je li vse to res ali ne, mi ni znauo; pa do zdaj se še nobeden ni opravičil; tudi v „Gosp." še nismo preklica brali. Poizvedel sem, zakaj in kako? Govori se, da nesrečna brizgalnica popušča povsod vodo, le tam ne, kder je mojster luknjo pustil. Da bi se tedaj brizgalnica ne razsušila, se gasilci teharski neki zdaj vadijo noč in dan v rabi brizgalnice, da, — česar nas Bog varuj in sveti Florijan, — ko bi nastal kde požar, bi bili urni gasilci hitro pri roki. Ako je to res, in resnico bi nam teharski dopisnik lahko poročil, zasluži hrabri „SI. Gospodar" pohvalo, kteri zaspance drami. Se nekaj o teharskem sr. beriču. Tega pa ne poročam rad — in to iz 2 uzrokov; — prvič, ker je res neverjetno; če je pa resnično, je ta slavni teh. srenjski berič res modra glava. Drugič ne pišem o tem rad za tega voljo, ker bi utegnil berič sumičiti na g. kaplana, in se nad njim tako surovo znositi, kakor je „SI. Gosp." že povedal. Naj se zgodi, kar hoče, sprožil jo bom. Pri farovžu v Te-harjih je bilo treba več popravil. Za plačilo stroškov ima po postavi skrbeti cerkveno-stavbeni odbor; stroški se razdelijo med patrona, cerkev in srenjo. Pa glejte! stavbeni odbor ni poprej prašal sr. be-riča, ki ima povsod prvi svoj nos!! Ko tedaj načelnik odbora račun srenji Teharski poda, da bi poskrbela denarje, ves razkačen se berič nad njim zadere: „Zakaj ste pa podpisali, da morate toliko plačati? Prinesite nam cerkvene račune!" Ako tedaj kdo komu dolga izplačati neče ali ne more, naj se poda k g. župniku po cerkvene račune; te naj pokaže svojemu upniku in — dolg je poravnan! Zdaj pa še naj kdo reče, da teh. sr. berič ni modra glava!? Ko bi „finanzminister" za njega vedel, napravil bi ga za voljo njegove zvedenosli v dnarutvenih zadevah kar naenkrat za svojega prvega svetovalca. Srečna srenja, ki ima tako zvito — modrega beriča! Letina je bila letos v celjski okolici sploh slaba. Krompirja je čisto malo in še tisti je na pol gnjil. Žita je razun ajde prav malo — pa nima tudi nobene cene. Ravno tako tudi živina ne gre v denar. Mesarji, peki in oštirji imajo zlato dobo. Čeravno so ljudje prav malo vina pridelali, se Čuje o groznih pobojih, tatvinah in drugih nerednostih, da je groza. Take prikazni imajo deloma svoje uzroke v nemarnem županovanju in v svojeglavnosti sr. be-ričev, kateri se rajše zameri vsem poštenim prebivalcem, kakor pa le enemu lumpu. Od Pesnice. (Duhovska plača zbolj-šana!?) Hvala Bogu, bo morda marsikteri kaplan ali tudi župnik veselo izkliknil, ako je to istina, da se ima plača za duhovnike zboljšati! Oče Stre-majer vendar le za nas skrbi; kar ravno je razposlal svojih grošev nam v podporo, izdelal je pa tudi nov postavni načrt, po kterem ima pri nas dobiti župnik 500 gld., ko je dozdaj le 315 ali 400 gld. imel; kaplan pa, ki je dozdaj imel 157 gld. do 210 gld., pa dobi 300 gld. Sicer je to tudi malo, ker zdaj vsaka reč tako strašno na viš bije, darila za sv. meše in druge dobrote pa zginujejo, in dostikrat mora župnik od ubogega kaplana za njegovo preživljenje dve tretjini od kaplanove plače tirjati ia le edna zimska suknja više 30 gld. pride. Pa nekoliko je plača vendar zboljšana, bo morda marsikteri v prvem hipu mislil. Ali če postavni načrt bližej pogledaš, kmalu spoznaš, da bo plača na marsikterih farah malo ali nič zboljšana, ker se ima po novi postavi vsak ubogi krajcar vračuniti, kterega duhovnik dobi za svoja duhovna opravila, še celo mešna darila od Štifting; zraven tega bo pa to pouzročilo mnogo dela z novimi fasijoni in drugih sitnob. Omilovanja vreden je duhovni stan, kar zadeva njegovo ma-terijalno stanje; tudi duhovnik ne more samo od božje besede živeti, ker ima tudi svoje potrebe du3ne in telesne. Ni se toraj čuditi, da si ga tako malo mladenčev voli. Ne misli č. bralec, da sem z svojim stanom nezadovoljen, in upam, da tudi drugi sodelavci v vinogradu Gospodovem niso. Jaz sem le hotel očitno povedati, kar mi je v ti zadevi na misel prišlo. Da se letna plača duhovnikom zviša, in sicer v stoletju enkrat, tega menda nobeden pameten človek zameril ne bo. „Vreden je delavec svojega plačila" in „kdor altarju služi, naj od njega živi". Sv. Cerkva iu božja pravica tirja, naj plačilo za duhovno opravilo gre tistemu, ki ga je opravljal; to je bila tudi volja rajnih dobrotnikov, ki so ustanove ali štiftinge napravili cerkvi in duhovnikom v prid. Zatorej so tudi presvitli cesar 29. decembra 1851 zaukazali, da se nove ustanove v letno plačo duhovnikov zanaprej ne smejo več vračuniti. Drugi ukaz od 1. januarja 1. 1859 je določil, da provi-zorjem ne bo več treba zanaprej denarjev za opravljene ustanove drugim denarnicam odrajtovati. Upali smo, da bodo tudi stare ustanove iz letne plače izbrisane, in da bodo tudi župniki in kurati za opravljene ustanove odločeni denar prejemali. Po Stremajer jevem načrtu v zboljšanje duhovniške plače pa se imajo še celo nove ustanove vračuniti. To bo zboljšanje plače, da se Bogu usmili, in ne čudim se, ako nekateri župniki resno mislijo nobenih „štifting" več sprejemati in že obstoječe poslati nazaj, ker niso voljni verstvenemu fondu v prid — robovati! Politični ogled. Avstrijske dežele. V Pragi izhaja nemšk list, ki se zove: Bohemia in ki velja za vladni list. No, in v njem beremo novico, ki je nemške in magjarske liberalce in ob jednem turkoljube neizmerno iznemirila. List poroča, da sta naš cesar in ruski car se zastran Turčije popolnem porazu-mila, da pa se to v Avstriji še ne da veljati zarad znotranjib razmer, to se reče zavolj nemških usta-vovercev in magjarskih mogotcev; vendar, pravi list, se bo skoro vse to spremenilo, sedanji ministri se bodo morali omenjenej zvezi ali podvreči ali odstopiti. — Dunajski ministri in liberalna večina državnega zbora so se te dni hudo skregali zlasti zarad novih pravil, katere so naši ministri z ogerskimi vred načrtali za nacijonalno banko. Vsled teh pravil bi morala banka izdajati 30 °/o magjarskih bankovcev, tega pa banka sama neče in tudi poslanci ne; ker so se pa ministri v dogovorih z ogerskimi zavezali, da bodo ostali mož beseda, bodo morali liberalci in ustavaki vsemu prikimati, kar Magjari hočejo, ali pa bodo morali ministri nove volitve razpisati ali pa sami odstopiti. — Na mesto umrlega č. o. servita Rainer-ja bo v Frohnleitnu za državnega poslanca najbržej izvoljen mladi zgovorni knez Alojzij Lichtenstein, tisti, ki je lani pri občnem zboru mariborskega kat. polit, društva tako sijajno govoril o škodljivosti liberalizma. V Dalmaciji so Slavjani veselo zmagali črez Lahe, imajo izmed 41 poslancev 30 narodnih, čeravno je volilni red tako umetno in njim v škodo narejen, da pride na 40.000 večji-del laških prebivalcev ravno toliko poslancev, kakor pa na 400.000 kmetskih večjidel slavjanskih stanovnikov. Slavjani so tedaj tudi v nekaterih mestih prodrli do večine. Slava njim! Na Hrvatskem je umrl baron Vranicam 73 let star. Blagi mož je 10.000 fl. daroval jugoslavjanskej akademiji in 6000 fl. vseučilišču v Zagrebu. Magjari j so prepovedali snovati katoliška politična društva. ! Med bosenskimi begunci na Hrvatskem je 6500 ; ljudi po legarju zbolelo. Vnanje države. Zavolj bližnje rusko-turške vojske je tudi Avstrija začela priprave, da se vojaki hipoma pokličejo. — Angleški minister Salis- j bury je v Parizu, v Berolinu, na Dunaju in v Rimu beračil za pomoč zoper Ruse, pa povsod dobil — brco. Zato sedaj Auglcži ne vedó kaj bi storili, ali bi šli sami Turka branit ali bi si tudi kak kos Turčije vzeli. — Na Nemškem hoče Bismark porotnice odpraviti, toda liberalci jih nečejo pogrešati ; Poljakom se na Pruskem huda godi; sedaj se je poljski jezik celó pri sodnijah prepovedal. Francozi se prepirajo med seboj in stranka radi-kalcev ali antikristov postaja vedno močneja in predrzniša. Lehkomišljeni Francozi so požiganje Pariza 1. 1870 že pozabili! — Rusko posojilo 100 rubeljnov j« že dognano, 2 mesti Petrovgrad in Moskva ste sami vse pokrile; ruska vojna na jugu je v 13 dnevih 304.000 možjmočna z 540 kanoni bila postavljena na turško mejo. Ves svet se tej urnosti čudi. Z rusko vojno bodo potegnili tudi Rumuni, Srbi, Črnogorci in Grki; vsi se pripravljajo na boj. Turk bo v tej vojski bržčas sam — in zato mu bo v Evropi došla — poslednja ura. Egiptovski vice-kralj je svojega finančnega ministra lastnoročno natepel, izgnal in na potu ubiti dal! Turška pravica! Za poduk in kratek čas. Iz Maribora v Solčavo in savinjsko dolino. II. Iz Prevali naprej je prva železniška šta-cija pri Blibergu; mestice leži z ličnim gradom malo uro hoda na desnej strani. Okolica je zala, zemlja rodovitna. Proti jugu kipijo razčesane gore v modro nebo. Sivo pečevje je golo in rastline ne najdejo na njem živeža, le sivo mahovje se ga klaverno ovija. Med gorami štrli gora sv. Uršule v nebo kakor skalnat greben, črez vse pa gleda velikanska Peča. Večji del krasne Koroške se vidi iz njene površine. Iz Bliberga smo potem pridrdrali v Ktihnsdorf, ki se slovenski na-zivlja: Sinčjaves. Do sem smo se vozili po gladki železni cesti, sedaj pa se je reklo železnico zapustiti. Proti Kapli, kamor smo bili najprvlje namenjeni, se mora ali pešice iti, ali voz najeti, če ga je dobiti. Na našo srečo je na kolodvoru v Sinčjivesi res čakal voz, ki je bil ravno iz Kaple pripeljal neko družbo. Sicer sem moral z glavo skimavati, ko sem ga ogledoval in sem se preeej bal njemu svoje ude naložiti, vendar sem mislil, boljše nekaj, kakor pa nič in sem najel voz za sebe in za svoja tovariša. Bil pa je voz res cel6 posebnega stroja — stavim sto goldinarjev proti jednemu, da mu ni bilo jedoakega najti niti na velikanski dunajski razstavi. Poldne je že minolo, in trebuhi to se nam začeli kregati, da tako dolgo z dolžno jim postrežbo odlagamo. Zavrnemo torej iz steze na strau v bližnjo krčmo ter prašamo, ako še na komenu gori in če še kaj zraven ognja stoji? Mlada natakarica, z prijaznim koroškim licem, brž v kuhujo pohiti in vrnivša se brzo reče, govedine nimajo več, torej tudi juhe ne, ako pa hočemo, nam je prijazno djala, zamoremo dobiti ovčetine ali pečena piščeta, ki so brž ko no še po dvorišču skakljala. Jaz si izvolim ovčetino, tovariša pa si naročita vsaki jedno pečeno pišče. Meni se je brž postreglo, tovariša pa sta morala nekoliko časa počakati. Toda dobila sta res prav koroška piščeta; pri nas so komaj kokoši tolike. Še polovice nista spravila pod streho, čeravno sta se skoro zraven potiti začela. Sedaj plačamo, kar smo bili dolžni, ter stopimo na cesto, kder nas je vozač z svojim čudnim vozom že čakal. Radoveden sem bil, kako se bo prišlo na voz, ki je bil precej visok in okoli in okoli z železno ograjo omrežen; le od zaja nad repico je poprečkem ležal železen hlod, kar mi je na misel dalo, da se menda le od zaja na voz vzhaja. In tako je res bilo. Vozač je železni hlod vzdiguol in potniki smo drug za drugim zmuzali se na voz. Tukaj je bila na vsakej strani podolgem jedna lesena klop. Na njo smo se posadili in si morali drug drugemu v oči gledati, če si tudi nebi bili dobri. Opazno zapre sedaj vozač železni zapor za nami, kakor da bi ga bojazen spreletavala, da nas kde iz voza ne pozgubi ali da mu kateri ne uide. Bili smo res naloženi na pravi telečnjak. Ko je bilo vse ured-jeno, se posadi vozač na svoje mesto, poči z bičem po konjih in sedaj je šlo urno naprej z neizmernim ropotanjem. Bilo je slišati, kakor da bi same klopotece vozil. V pol uri bili smo v Dobrli-vesi; nemški se njej pravi Ebersdorf. Na levo stran na majhni višini stoji obširno poslopje očetov benediktinov in zraven prostorna cerkva. Poslednja bo menda že več, kakor 700 let stara; prvi stanovniki pri njej bili so očetje avgustinci. Pobožni grof Kacelin bil je ob koncu 11. stoletja gospod cele okolice in njo je akvilejskemu patri-jarhu Ulrihu podaril z namenom, da bi njeni dohodki služili v zdrževanje redovnikov, ki bi po njegovi smrti opravljali zadušnice pri grobu njegovem. Blagi grof je naglo umrl v Gottling-u na Štajerskem, njegovo telo pa so poznej odpeljali v Dobrloves, kder je akvilejski patrijarh, ranjkega dedič, postaviti dal prekrasno cerkvo. Ob enem je pozval tje menihe avgustince, kojim začetnik je bil sv. Avguštin, ker je ta spisal pravila, po katerih imajo živeti. L. 1154. dne 20. oktobra je patrijarh Peregrin temeljni kamen položil samostanu, kateri je bil avgustincem namenjen in ga je poznej res njim izročil. Med avgustinskimi prosti je znamenit prošt Lavrencij, ki je zavolj turških napadov dal samostan in okolico utvrditi z obzidjem, rovi in nasipi; neki plemenitaš Loschen-pfeffer mu je pomagal z ustavnino, ki je dala na leto 100 ogerskih zlatov. Dalje prošt Lenart iz rodbine plemenitih Hodišaucev. Ta je poznej postal nadškof solnograški in je slovel kot stavitelj gradov in cerkvi. Gradovi Brezje, Tagganbruu, Gmttnd, in Tanzenberg in lepa cerkva bi. Marije v Svečah so še sedaj sledovi njegovega delovanja. Leta 1603 je umrl 41. in slednji prošt avgustincev v Dobrlivesi. Cesarski komisar je zabrauil volitev novega prošta in samostan in vse imetje izročil jezuitom. Ti so potem tukaj imeli svoj veliki no-vicijat za M 05 Ječmon Oves Taršica Proso Ajda fl kr. fl. kr. fl. kr. fl.ikr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. Maribor . 8 10 6 20 5 50 3 j 50 5 50 5 — 5 50 Ptuj . . 8 40 52 5 20 4| 30 4 85 4 80 90 Ormnž , . 7 32 « 17 5 70 2 92 4 80 7 80 4 88 Gradec . 6 65 6 50 4 88 3 65 4! 79 — — 4 84 Celovec . 9 58 7 70 5 22 3 54 4 88 4 46 4 82 Ljubljana 9 10 6 40 4 70 3 57 6 80 4 70 r. 85 Varaždin tí 40 6 40 5 80 3 60 5 20 5 50 4 50 Zagreb \ kc 10 80 8 — 6 — 3 - 6 80 — — — — Dunaj td 11 90 9 75 8 60 7 50 7 30 — — — — Pešt | 11 15 9 30 7 15 7 40 1 5 50 5 — -- — i\u.jnotcjši hurzl iib Duiitijii. Papirna renta 61 30 — Srebrna renta 67'-- 1860- letno državno poso jila 108--Akcije narodne banke 823 — Kreditne akcije 139--Napoleon 10-12 — Ces kr. cekini 6---Srebro 113— liulertjne »tevflhei V Gradcu 25. novembra 1876: 32 66 55 54 48. Na Dunaju „ „ 68 50 28 54 48. Prihodnje «re6kanj