in, pol leta S Din. Izve«
Izhaja vsak četrtek in velja • poštnino vred ali v Mariboru ■ pošiljanjem na dom «a celo leto 32 D 18 Din, četrt leta 8 Jugoslavije W Din. Naročniaa •e pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Maribora, Koroška cesta št. 5. — List te dopošilja do odpovedi, Naročnina se plačuje v naprej. Tel interurban 113.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je T R Korodka cesta it 5. »o ne vranja, Opr« ■prejema laročauo, tanerate
ia reklamacije. Cene inseratom po dogovorn^
Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113.
39. številka.
Maribor, dne 29. septembra 1927.
61. letnik.
sadfcn del«
Poslanci, ki jih je pri volitvah izbralo ljudstvo, imajo dolžnost dela za ljudstvo in vse njegove stanove. Glavno delo poslancev je zakonodajstvo. Parlament mora izdelati in izdati dobre zakone, ki so državi in narodu v korist. Pripada pa mu tudi naloga in pravica sodelovanja in nadzorovanja pri državni upravi.
Da se vse to more vršiti v dobro državljanov, je predpogoj dobra in sposobna vlada, ki stoji na čelu državne u-prave lin koji pripada vodstvo parlamenta. Brez dobre vlade tudi najboljši parlament ne more storiti ničesar. Nasprotno dobra vlada more dvigniti parlament, ki ga strankarsko nasprotstvo in nesloga tiščita k tlom.
Nova vlada sestavljena.
Strankam, ki jim je delo za dobrobit ljudstva pri srcu, se je posrečilo sestaviti vlado. Pretekli teden se je to zgodilo. V vladi so zastopane te-le štiri stranke: radikalna, Davidovičeva demokratska stranka, Slov. ljudska stranka in bosansko-hercegovska muslimanska stranka. Tri stranke so bile zvezane med seboj že pred volitvami ter so tvorile vlado, Slovenska ljudska stranka pa je še le po volitvah vstopila v vlado, v kateri je dobila eno ministrsko mesto (ministrstvo socialne politike, ki ga bo vodil poslanec dr. Gosar) in mesto drž. podtajnika v ministrstvu prosvete, za koje je določen poslanec Fr. Smodej. Večina, s katero bo ta vlada razpolagala v parlamentu, znaša preko 200 glasov, dočim šteje opozicija le nekaj nad 90 poslancev.
Samostalno-demokratski zgagarji.
Rovarstvo in kovarstvo, hujskarija in zgagarija: to je vse politično delo samostojnih demokratov. Drugega ne znajo ko to. Kar so doslej v Beogradu dosegli za svojo stranko, so samo dosegli s hujskanjem in laganjem zoper Slovensko ljudsko stranko, ki je edina zakonita zastopnica slovenskega ljudstva. Škoda, ki so jo s tem prizadeli slo-
venskemu ljudstvu, je ogromna. To škodo so nameravali povečati s tem, da so hoteli preprečiti vstop naše stranke v sedanjo vlado. Porabili so vsa sredstva laži in natolcevanja proti naši stranki Toda zaman. Ko so se napeli od samih laži, so se kakor ona žaba v basni razpočili ter obležali na tleh kot politični premaganci.
Radič — zapuščen.
»Kakor kamen na cesti — -zapuščen sem jaz«: tako more sedaj Radič zapeti ob zvokih svoje tamburice, na katero kaj rad svira. Kot komandant slovenskih samostojne-žev se je menda od svojih slovenskih podanikov naučil to pesem, ki se med slovenskim ljudsvom pogostokrat poje. V resnici je zapuščen kakor kamen na cesti. Noben noče pobrati itega kamna. Nobena stranka se noče združiti z Ra-dičem. Preostaje mu še edino ljubimkanje s samostalno demokratsko stranko. Mi pa pravimo: Bilo srečno! Iz tega ljubimkanja ne bo nikdar nastal demokratični blok (zveza demokratskih strank).
Na resno delo!
Vlado čaka veliko dela. Prejšnje vlade, v katerih so kot kompanjoni bili samostalni demokratje in pa Radičevci, so vsled neprestanih kriz bile nesposobne za koristno delo. Sedanja vlada pa je na znotraj složna in utrjena ter tudi ima krepko voljo za delo. Velike naloge jo čakajo. Treba bo iz uprave pregnati korupcijo ter upravo oprostiti onih zastrupljenih razmer, ki jih je povzročilo zagrizeno strankar-stvo uradnikov. Uradnik mora biti sluga države, pa ne — stranke. V upravi se mora udomačiti -poštenje. Enakopravnost vseh državljanov se mora izvesti tudi na davčnem polju. Zato je izenačenje davkov ena poglavitnih nalog te vlade. Geslo vlade se glasi: Za red, poštenost, enakopravnost in gospodarski napredek!
Fantje po naših domovih in vsi, ki vam je skrb za naše fante pri srcu, vzemite v roke »Slovenskega Gospodarja« ter preberite to-le besedo, ki je vam namenjena!
Naši fantje — naša bodočnost!
Skrben oče in gospodar, pa blaga mati ob njegovi strani, s skrbjo, strahom an upom gledata na svoje otroke, posebno tudi na svoje sinove. Sinovi so velik zaklad v družim. Kako oče že komaj čaka, da mu sin odraste, da ga sin nadomestuje pri lažjih delih na polju, v hlevu in drugod. Z leti postaja sin močnejši in vplivnejši, oče, mati in vsa
hiša je ponosna na domačega fanta. Saj bo dedič in gospodar na domu, ali pa bo drugod poiskal svoj dom in svoje delo ter bo v ponos svojemu rojstnemu domu. Fantje so up naših domov.
Ko pridejo leta moči in dozorelosti, pokliče naše fante država. Tudi njen up, njena moč so naši fantje. Fantje zavri 9ka jo in s šopkom okrašeni gredo, da dajo svoje moči na razpolago domovini. In tedaj vzraste v fantih zavest: »Ne živim le za se, moje življenje je dragoceno tudi za druge, je dragoceno za moj dom in za mojo domovino!« Ko se vzbudi v fantih to spoznanje, tedaj so naši fantje v celoti — lepa bodočnost naših domov in naše domovine.
Naši bodočnosti — vso našo skrb!
Poznamo očete, s kako modrostjo navajajo svoje sinove, da jih upeljejo v delo, da jim razložijo načine modrega gospodarstva. Vemo, kako mnoge matere gledajo na svoje sinove, da jdh očuvajo na pravi poti poštenega življenja. Preveč pa bi zahtevali od starišev, če bi v vsem samo njim prepustili vso skrb. Da jih razbremenimo, imamo zato za fante razne cerkvene in posvetne organizacije. Fantovska Marijina družba v marsikateri fari prav lepo cveti in je ponos ter veselje za župnijo. Prav bi bilo, če bi se v vsaki župniji lepo razvijala ravno fantovska Marijina družba, ker ta najbolj globoko vseka temelje krščanskega življenja.
Naša društva za naše fante. 9
Dandanes še prav posebno velja pregovor: čimveč človek zna, temveč tudi velja. Zato pa imamo tudi posebne prosvetne organizacije za fante. Na prvem mestu moramo omeniti našega Orla. Mnogo je že Orel dosegel za izobrazbo naših fantov in upamo, da bo še več dosegel. Ali eno pa je resnica, da velika večina naših fantov stoji izven orlovske organizacije in to posebno še po naših krajih. Zgodilo pa se je tudi to, da so se fantje ravno s tem, ko mnogi mislijo, fant mora biti le v Orlu, obrnili od naših prosvetnih društev, ki brez mladine le bolj životarijo. Danes pa hočemo povdariti to, da naj bodo vrata v naša prosvetna društva ravno fantom na široko odprta!
Poživite Mladeniške zveze!
Mnogi so zoper Mladeniške zveze, ker mislijo, da bi ta organizacija znala ovirati razvoj Orla. V resnici pa ga bo le podpirala ter mu utirala pot tja, kamor sam še ni prodrl. Mladeniška zveza ni nič drugega kot odsek domačega prosvetnega društva. V tem odseku so vsi fantje, ki so člani tega društva. Da pa more društvo ravno fantom nuditi poseben pouk in izobrazbo in sicer njim primerno, zato jih zbere pod posebnim vodstvom v odsek, ki ga imenuje Mladeniška zveza. Mladeniške zveze imajo vsaj enkrat na mesec skupni sestanek, kjer nastopajo fantje. Mladeniške zveze skrbijo za stanovsko-gospodarski pouk naših fantov, zato prirejajo poučna gospodarska predavanja, izlete in tečaje. Poseben pouk nudijo fantom-rekrutom. Enako pa jih Mladeniška zveza vpeljava v naše gospodarske in politične organizacije, M do zdaj niso skoro nič skrbele za svoj naraščaj in si niso v dovoljni meri priravljale mož, ki bi bili modri dediči naših organizacij.
Za naše fante!
Vsi, ki imamo pred očmi naše veliko delo in vidimo do-raščajočo mladino, ki naj pristopi k našemu delu, ki ga naj nekoč tudi prevzame, da ga vodi, storimo to, da bodo naša društva in v njih Mladeniške zveze zbrale v našem krogu naše fante! Čim več bo fantov, ki bodo črpali pravo izobrazbo in značajnost iz čistih studencev katoliške prosvete, tem bolj sigurna je bodočnost naših domov, občin in držav. Vzemimo z veseljem nase skrb za naše fante! Vi fantje pa, pridite v naša društva, stopite v Mladeniške zveze, da boste res fantje, naš ponos in naša bodočnost!
Dr, Guthi Loma:
Detektivski roman. — Iz madžarščine prevedel F. Kolenc.
(Konec.)
—	Pusti ga, sinko! — Posadi ga na voz in pel ji ga pred kapetana. Jaz imam drugod posel. Gospoda kapetana prosim, da ga ne zaslišuje, dokler ne bom z njim govoril.
—	Razumem . . .
Orjak je bil na tem, da pograbi doktorja in ga tako nese na voz.
—	Ne trudite se, prijatelj! Sam grem . . . Gospoda kapetana pa lahko zagotovite, da bo imel lahek posel. Vse pri znam . . . Tajil bi tako zastonj . . . Vsega tega je ta grda ženska kriva . . . Zakaj sem jo poslušal . . .
Orjak je dal močen sunek zločincu.
—	Z obratom na levo sto—pa jI — eden — dva — eden — dva . . .
Malo da ni skočil iz kože od veselja . . . Kako tudi ne . . . Saj je rešil mojstrovo življenje! . . .
X.
Strup.
Krog enajstih je bilo, ko je stari izsledovalec utrujen zapustil doktorjevo stanovanje. Na obrazu in rokah so se poznali znaki strašne borbe; v vsakem udu je čutil bolest. Mučil ga je tudi silen glavobol, toda vseeno mu ni bilo žal za drzno potezo, s katero je močnega nasprotnika vrgel iz pozicije in ga prisilil, da z igro preneha.
Sedaj je vse pojasnil . . . Kdo drugi bi na njegovem mestu krenil v izsledovanju na drugo pot, potem ko je bil grbavec izpuščen, Tuzar pa se je krčevito oklepal svojega mnenja. Neomajno je ostal pri tem, da zločina ni mogel izvršiti drugi, kot Elija Berger. Napovedal je tudi, da je skriv nostno grbavčevo pismo v zvezi z umorom in ravno potom njega lahko izsledi podpihovalca. Na uspeh je bil ponosen in se je že naprej veselil srečanja s kraljevim pravnikom.
Kako ga je obdelal! — Kako je kričal nad njim! — Ko da že vidi pred seboj tega nevernega Tomaža, kako sramež ljivo prosi odpuščanja za surovost . . .
Od zdravnika se je peljal v Mali Pešt. Gida Berenyi je bil še v postelji. S težavo se je dvignil in prijazno dal de tektivu roko.
—	No? Ali že veste kaj novega?
—	Vem; zaenkrat pa še ne smem govoriti . . . Kako se počutite?
—	Nekoliko bolje. Slabo izgledam, kaj ne?
—	Ne bi rekel.
—	Aspirin me je zelo oslabil . . . Koliko je ura?
—	Dvanajst.
—	Čudno! — Navadno je bil že ob desetih tu.
—	Kdo?
—	Hiišni zdravnik: dr. Deziderij Popp.
—	Ne pričakujte ga, g. Berenyi . . . Vašega bivšega zdravnika je policija aretirala.
—	Aretiran je! — Oh, moj Bog! Moj Bog! Vedel sem, da pride do tega.
—	Kako ste to vedeli?
—	Ni se zmenil za ministrsko naredbo in se je strastno pečal s hipnozo. Bil je ves srečen, kadar je našel bolnika, ki ga je mogel uporabiti za medij. Kolikokrat sem ga svaril, da ne bo dobrega konca, toda ni me hotel poslušati. A sedaj ima! — Katastrofa je tu! — Prosim: ženi ne povejte, da je aretiran. To bi ubožico zelo vznemirilo . . .
—	Ali je milostljiva doma?
—	Seveda! V kuhinji je.
Milostljiva ravno v tem trenutku vstopi. V rokah drži kozarec, do polovice je napolnjen z vodo. Ko zagleda detektiva, osupne. Njegov pozdrav hladno sprejme in položi kozarec na nočno omarico.
—	No? Zakaj ga ne daš bližje? — jo vpraša bolnik, potem se obrne proti Tuzarju in nadaljuje:
—	Prvi slučaj, da dobim aspirin v vodi! — Do sedaj sem ga v hostiji dobival.
Berenyi seže po kozarcu — Tuzar se ozre na ženo in vidi, da smrtnobleda in tresoč se stoji pred posteljo. Rada bi iztrgala iz moževih rok kozarec lin ko ga Bernyi dvigne k ustom, nehote seže po njem. Tuzar jo je prehitel:
—	Gospod, ne dotaknite se ga! V tem kozarcu ni aspirina, marveč — hitromoreč strup!
—	Kaj slišim:
—	No, dosedaj sem molčal, da vas ne vznemirim. Dolgo sem razmišljal, kako bi vam sporočil, zakaj da sem prišel . . . Sedaj moram vse izpovedati . . Ali veste, gospod, zakaj so dr. Deziderija Poppa aretirali?
Smrtna tišina. — Detektiv čaka z odgovorom. — Bere-nyijevo ženo je morala novica o zdravnikovi aretaciji zelo presenetiti, ker je zakričala:
—	No? No? — Zakaj ne odgovorite?
Tuzar ne odtegne pogleda od žene, ki se vsa trese. — Mirno, z odmerjenim glasom poda odgovor, s katerim do smrti rani kačo:
—	Deziderij Popp je z vednostjo vaše žene umoril Nikolaja Berenyi! . . .
—	Ali je to bilo mogoče?
Bolnik se ozre na ženo, katera hoče nekaj povedati, a le nerazumljive besede momlja.
—	Sedaj pa bi bili vi na vrsti, ako bi jaz ne prišel pravočasno. Dogovorila sta se, da tudi vas pošljeta iz tega sveta in se potem poročita . . .
—	Ni res! Ni res! Ni res! — je kričala žena.
—	Res je! Vsakdo ve o vajini notranji zvezi, le ta ubogi bolnik ne . . . Gospa, ne tajite! — Vaš ljubimec je na policiji vse priznal . . .
Stiskana žena se je začela smejati. — Zaupala je v zdravnika in ni hotela verjeti, kar je Tuzar povedal. — Detektiv je nastavil past, a ona se ne da ujeti . . .
—	Ljubi Gida, ne veruj mu! Ta človek je zmešan. — Ima fiksno idejo, da sva midva umorila tvojega brata!
Gida Bereny,i neumno, vprašujoč gleda Tuzarja, ki pa mirno nadaljuje:
—	Nista ga vidva umorila. Vidva sta le idejna povzročitelja zločina, izvršil pa ga je Elija Berger pod vplivom po-hipnotične sugestije . . . Dr. Deziderij Popp ga je hipnotiziral ... Sploh pa, ali morete tajiti, da ste v ta kozarec vlili namesto aspirina — dvajset gramov arzenika? . . .
—	No? No? Odgovori, žena! — Sem s kozarcem! — Izprazni ga z enim požirkom, ako si v resnici aspirin dala v njega! ... Tu imaš . . . Pij . . .

Da bomo nasprotnike poznali.
Baron — zastopnik kmetijcev.
Na Slovenskem je prodrl pri zadnjih volitvah le eden zastopnik kmetijcev in sicer Janez Pucelj. V zadnji številki pa poroča njihov list, da imajo — dva zastopnika. Kdo je drugi? To je baron Schwegl, veleposestnik in lastnik vile na Bledu, kamor se Radič hodi solnčit. Barona niso upali kandidirati na Slovenskem, pač pa ga je Radič postavil na Hrvaškem. In hrvaški kmetje so si res izbrali gospoda barona za svojega poslanca. Povdariti moramo, da je torej g. baron dr. Schvvegl zastopnik Hrvatov, ker slovenski kmetje niso tako politično nezreli, da bi si sami zopet postavljali barone, ki naj zastopajo kmetske koristi. Njihov list seveda čisto molči, da je g. dr. Schwegl — baron. Mesar in baron sta torej zastopnika slovenskih kmetijcev. Čast slovenskim kmetom na Štajerskem, ki so to stranko poslali v
—	pokoj, ker tu ni izvoljen noben kmetijec-radičevec.
»Praznoverni kmetje.«
Ta pozdrav pošilja našim kmetom radičevsko-kmetij-ski list. Pravi, da se kmetje bojijo, da bi jih klerikalci za-maševali, ako ne bi volili dr. Korošca. Mi pa vemo, da so naši Ikmetje ne iz strahu, ampak ravno zavoljo svoje politične zrelosti in modrega prevdarka volili SLS. To zmerjanje »Kmetijskega lista« je znamenje onemogle jeze, ki bo pa le njemu škodovala.
»Slovenski Gospodar« je silno razširjen
—	tarna zdaj g. Prepeluh, ko ima čas, ker ni izvoljen. On priznava, da je moč politične stranke ravno v časopisju, ker to čuti zdaj tudi na svojih ramah. Zato pa hoče, da bi opustili kmetje »Slovenskega Gospodarja«, ker bi take najlažje dobil v svoje zanke. Nasprotniki delajo z vso silo za svoj list in proti našemu listu. Mi pa delajmo vsepovsod za »Slovenskega Gospodarja«, da bo z novim letom znova v večjem številu prihajal v naše domove!
»Katoličani v treli razredih.«
Prepeluh bo menda res še postal mežnar, ko se peča le s cerkvenimi zadevami. Sedaj je odkazal katoličanom sedeže v katoliški Cerkvi in jih je razdelil na tri razrede. Ker pa še ni vešč svoje nove službe, v katero bo stopil, zdaj ko ni poslanec, je razrede malo zamešal. Res so pri nas katoličani v treh razredih. V prvem razredu so oni, ki izpolnjujejo vse svoje krščanske dolžnosti, tudi tisto dolžnost, da se javno ¡potegnejo za pravice svoje vere. Pucelj in njegovi, ki so odpravili krščanski nauk iz kmetijske šole v Mariboru, katerega je pozneje naš minister Kulovec zopet vpeljal, niso v prvem razredu. — V drugem razredu so tisti katoličani, ki se pri volitvah kažejo katoličane, ki pa sicer ne vidijo vse leto cerkve od znotraj, ki jim je molitev v družini deveta briga, ki jim je najtežje breme vzdrževanje cerkve itd. Ti katoličani so po veliki večini člani nam •¡nasprotnih strank. Mlačni so postali vsled tega, ker so pod vplivom brezverskega časopisja, ki ga imajo za svoj edini nedeljski evangelij. Teh je toliko, kolikor je kmetskih gla-*sov za te nam nasprotne stranke. — V tretjem razredu, to so že bolj živinski vagoni, so pa oni katoličani, ki so v krstni knjigi sicer kot katoliki zapisani, ki pa v življenju uporabljajo vse svoje moči in vse premoženje za boj zoper katoliško Cerkev. To so janičarji, hujši kot vsi drugoverci. To so oni, ki vodijo politiko zoper katoliške Slovence. To so oni, ki očitajo naši stranki, da je rimska, ker brani pravice katoliške Cerkve. To so oni, ki hočejo verski boj v naši državi, boj, v katerem mora pasti katoliška Cerkev. To so oni, ki napadajo katoliško Cerkev, duhovnike, verske obrede iin navade z besedo in tiskom ter jih smešijo. Res v tretjem razredu se vozi precej katoličanov v Sloveniji, pa nekaj vagonov je slovenski narod že prebrnil, da niso do-
speli do Beograda, ostale pa še bo o prvi priliki, posebno če bodo katoličani po deželi, ki so bili do zdaj v drugem razredu, prestopili k nam v prvega!
Nasprotniki se združujejo, mi bi se pa ne smeli!
Vse sili skup, Pribičevič-Radič in ne vemo še kaki iči se hočejo zvezati, da bi dobili vlado v svoje roke. A vse jim ni nič pomagalo in njihove zveze so se razletele. Ko pa smo mi stopili skup, da bomo vladali z radikali, pa smo naenkrat napravili zločin. Naši ljudje pa vedo, da je naša politika dobra, ker demokrati vpijejo!
Demokrati z dolgim nosom.
Po svojih listih so demokrati raztrobili, da bodo oni v zvezi z Radičem in morda z Davidovičem prevzeli vlado. Pa se ni nič tega zgodilo! Z dolgim nosom hodi zdaj g. Gregor Žerjav po Beogradu, Kramar pa za njim!
Demokrati zoper Slovence.
Demokrati so v Beogradu strastno agitirali zoper to, da bi SLS stopila v vlado. Izmislili so si najgršo laž, češ, da je papež zapovedal dr. Korošcu, da mora v vlado. Nekateri srbski krogi so res mislili, da je tako in zopet je padlo na Slovence-katolike nezaupanje. Toda ministrski predsednik Vukičevič se ni dal kljub tem lažem premotiti ter je izvršil prvi del dogovora z dr. Korošcem. Demokrate si pa naj Slovenci zopet zapomnijo, kako so nastopili zoper Slovence, posebno kadar bodo zopet prišli med nas s »slovenskim« naslovom.
£ iS 3 Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
SLS je stopila v vlado. Če tudi nasprotniki SLS povdar jajo, da nič ne pomeni SLS v Beogradu in da je bila le volilna laž, da bo šla v vlado, je pa zdaj vendarle res, da je SLS stopila v vlado. Dobila je eno najvažnejših ministrskih sedežev — socijalno ministrstvo, ki ga je prevzel poslanec dr. Gosar. Za sedaj je ta ureditev do začetka skupščinskih sej, nato pa dobi SLS še eno ministrstvo, oziroma mesto ministrskega namestnika v prosveti ali v kmetijstvu.
Naš minister za pomo$ ponesrečenim. Letos je bilo leto ujm in posebno kmetski sloj je težko prizadet. Naš minister r. Gosar je takoj pri prvi seji prodrl z načrtom, da se Prizadetim proži pomoč. Ministrski svet je ministra g. dr. Gosarja pooblastil, da on to zadevo uredi.
Demokratski blok je razpočil, predno se je še sklenil. Pribičevič je hotel na vsak način sestaviti blok, ki bi naj prevzel vodstvo države v svoje roke, pa če bi v tem bloku bil tudi sam Radič. Največ nad je stavil na Davidoviča, ki pa je povzročil le to, da je Pribičevič res svoj načrt pred javnostjo razgalil, nato pa — osramočen ostal sam. Demokratskega bloka ni in ga ne bo.
Vlada ima veliko večino. Ako seštejemo glasove onih političnih skupin, ki sestavljajo sedanjo vlado, vidimo, da ima vlada velikansko večino, ker ima od 315 poslancev sama do 200 glasov.
Narodna skupščina se sestane dne 5. oktobra. Ta dan, pa tudi že dnevi pred' J5. oktobrom bodo z^lo živahni. Posamezni poslanci se bodo strnili v klube, bodisi, da jih zdru žijo z drugimi, ali imajo svoje. — Klub naših poslancev je dozdaj imel svojo sobo. Ker pa v smislu blejskega dogovora med Vukičevičem in našim voditeljem dr. Korošcem sodeluje naša stranka v vladi in sicer na račun moči radikalne stranke, ki je našemu klubu morala odstopiti eno mesto, se bo to sodelovanje nadaljevalo in poglobilo. To pa na ta način, da bodo naši poslanci skupno z radikalnimi ustanovili enoten klub za enoten nastop v parlamentu. Dne 5. Oktobra bo torej naš klub stopil v parlament enoten in močen. Zdaj pa bo Radič lahko lagal, če mu bo hotel le kdo verjeti, da je predsednik našega kluba — rimski pa-
pež. S to intrigo so mogli zdaj zadnjikrat delati zapreke nasi stranki in našemu narodu.
Radič gre sem ali tja, kamor kdo hoče. Radič se je že pobahal, da ima s Pribičevičem najboljše zveze in ga je hva M na vse pretege, kakor ga je nekoč zmerjal in napadal. Ker pa tu skozi ne pride do vlade, se je obrnil na drugo stran ter se ponudil — radikalom, da se takoj vtopi v njihovo stranko, če hočejo. To je smola, da nočejo, dokler Radie ne opusti svoje politične nestalnosti.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Razmerje z Bolgari se ni poslabšalo in to vkljub temu ne, da imamo sedaj v Macedoniji pravo vojno z upornimi četami, ki jih imenujemo makedonstvujoče, ker hočejo, da se Macedonija loči od nas ter priklopi Bolgarski. Listi so sicer poročali, da je naša vlada poslala v Sofijo, glavno mesto Bolgarske, protest, vendar to ni res. Nasprotno, med o-bema državama vlada že prav dobro razmerje.
\ Italiji so vroča tla! Prvo, kar dela v Italiji naravnost domače vojne, je lakota in revščina revnih slojev. V mnogih krajih namreč so se uprli kmetje in delavci ter napadli fasistovske pisarne ter jih razbili. Prve upore je Mussolini s krvavo silo sicer zatrl, vendar tli dalje in bo kmalu švignil požar domače vojne, ki zna državo uničiti, ako je ne bo dobil preje kdo drugi v roke. — Drugo, kar je zelo velika nevarnost, da povzroči državni prevrat, je spor med kraljem in Mussolini jem. Mussolini je znal kralja zelo v kol potisniti, posebno še, odkar je propadel s svojim načrtom,, da bi -svojo hčerko spravil v kraljevo sorodstvo. Kralj je sedaj sprejel znamenitega politika Giolittija ter mu poročal o postopanju Mussolinija. Giolitti je nato javno nastopil za pravice kralja. Italija se izjavlja za njega in proti Mussoli-ni-ju. V listih vlada ne pusti o tem ničesar pisati, a medi ljudmi gre od ust do ust vest, da se nekaj pripravlja. Dokaz v to je tudi nastop fašistov zoperSlovence, katerim so uničili vsa društva, liste, organizacije ter jih z vojaško silo gonijo v svoje organizacije. Hočejo jih namreč imeti privezane, ko jim bo v Rimu 'in drugod huda predla. MussolM-jevo nasilje nad našimi bo strto, zlomilo se bo po pregovoru, ki ga je zgodovina izpričala: Vsaka sila le en čas trpi.
Francija in Rusija sta imeli hudo preizkušnjo. Pisalo se je že, da bosta postali popolnoma sprti, pa se je spor že precej polegel. Rusija bo odpoklicala svojega zastopnika v Franciji, Rakovskega, ki je s svojimi intrigami, katere pa; so prišle na dan, to zmešnjavo povzročil.
Anglija je izpremenila svojo politiko. Do zdaj nam Anglija ni bila preveč naklonjena. Posebno mala antanta ji ni bila kaj pri srcu. Zadnji -čas so se mnogi angleški listi potegovali celo za izpremembo mej na korist Madžarski in to med madžarsko ter rumunsko državo. Rumunija je namreč dobila velik del bivše Madžarske. V tem delu so madžarska grofje imeli velikanska veleposestva, ki pa jih je rumunska vlada razdelila. To je bogataše razjezilo, pa so plačali nekaterim politikom na Angleškem, da so se začeli potegovati zanje. Zunanji minister angleški pa se za to ni zmenil in se je postavil v tem sporu na stran Rumunije. S tem svojim nastopom je pa izpremenil popolnoma dosedanje stališče, zato je tudi nam bolj naklonjena angleška zunanja politika, ker Mussolini ne uživa več njenega varstva ter ga je zdaj tudi Madžarska izgubila.
. Kaj je novega?
Duhovniške spremembe. Kaplan v Rušah g. Gregor Zafošnik pride za drugega kaplana v Konjice. Anton Medved, ki je bival v začasnem pokoju v Dramljah, je nastavljen za kaplana v Dobovo. G. Peter Pribožič, provizor v Dobjem pri Planini, pride za kaplana v Ruše. Jurij Lebič, doseda-j II. konjiški kaplan, dobi mesto prvega kaplana. G. Anton Tomažic, provizor v Žičah pri Konjicah, postane župnik istotam. Leben Alojz, kaplan v Poljčanah, je postavljen za provizorja pri Sv. Križu nad Mariborom. Las-
Žena molči. Vidi se na njej, da bije strašen duševni boj. Nato nekoliko pomisli, vzame možu kozarec in predno je mogel Tuzar preprečiti, ga z enim požirkom izprazni.
Berenyii si oddahne. Z očitajočim glasom se obrne !k detektivu:
— Vidite, vidite! — Ona je -imela prav!
Žena poslednjikrat zakriči, potem se pa zgrudi . . . . Umrla je . . .
Drama se konča . . .
Tuzar je hitel na policijo, da poroča o tem, kar se je zgodilo. Deziderij Popp je ravno podpisal zapisnik o zaslišanju, ko je detektiv vstopil v kapetanovo sobo.
Vse je spokomo priznal . . .
Januš Goleč:
v
ženiti jezik je našel...
Smelo trdim, da je sicer majhna Sotelska dolina v dobi -trgatve ravno tako lepa in privlačna kakor Slovanske gorice. Po Bizeljskem, Št.Petru, Bučki ter Vranski gorci in Vir-štajnu ne oznanjajo klopotci čas bratve, pač pa pokanje iz topičev njen pričetek. Celo trgatev se lahko d-iviš nad gostoljubnostjo obsotelskih vinorodnih krajev. Med berači so tudi Zagorci in na večer trgatvenega dne obhajajo srčno pobratimijo: ukanje, slovenska ter hrvatska pesem. Ko so se razšle ženske, ostanejo moški sami pri nadelavanju preš ter pri prešanju samem, ki trpi po cele noči. Pokanje preše moti metanje kart ¡in slovenski ter hrvatski prešači si zau-pavajo doživljaje celega leta. Vesela je Obsotelska dolina, ko shranjuje sad trte, gostoljubna in zaupljiva ob trgatve-nih dneh, večerih in nočeh tudi napram tujcu.
Bog mu daj srečno večnost, nekako ognjišče radosti in poštene zabave ob večerih trgatve je bil Bištelaikov Jaka. Vse je poznalo od Rogatca do Brežic tega suhega moža, ki te je srečal vedno smehljajočega obraza. Vinski preku-pec je bil, posedal sam razsežen vinograd z vilo, veselilo se je Bištelakove lastnine še skrbno obdelano posestvo. Od vseh strani dober, priljubljen ter spoštovan mož je bil Jaka. Treba še posebej omeniti, da je podpirala tri vogle
Bištelakove sreče njegova Mica, ki mu je bila žena ter gospodinja v pravem pomenu besede.
Ko so začeli Bištelakovi -trgatev, je bliskalo, se kadilo ter pokalo z Bučke -gorce in vabilo vse prijatelje v Jaketov vinograd. Zbralo se nas je vsak trgatveni večer precejšnje število v Bištelakovem vrhu, kjer smo se gostili ter rajali.
Pred leti sem se divil tudi jaz gostoljubju Bištelakove gorce. Na večer je začelo deževati in sem moral nočiti pri prijatelju. Ker so deževne noči -tako vabljive za spanje, me je peljal Jaka kmalu v spalno sobo. Tu sem videl v kotu križ, nad posteljo Marijino podobo in pod to pod steklenim zvoncem na srebrnem podstavku navadno okabljano ter do polovice dogorelo svečo. Imajo navado, da podveznejo pod steklo voščene Marijine kipe, križe, vence, a nikdar mi še ni obviselo oko na -tako skrbno shranjeni stari sveči.
Jaka je uganil premetavanje mojih misli, pomignil zadovoljno s konci mustač, se nasmehnil ter pokazal proti sveči z izpovedjo: »Ta sveča je začetek moje zemeljske sreče.«
Po teh besedah sem bil toliko pameten nego popreje. Morda je hranil prijatelj krstno, ali obhajilno, ali celo — mrtvaško svečo. Zmajeval sem z glavo v negotovosti. Jaka je naročil najboljšega, sedla sva vsak na svojo posteljo. Že po prvem kozarcu so se stresle Jaketu mustače v radosti, pomežičknil je zadovoljno z levim očesom in začel tako-le:
»Ker si že bolj v letih in boš mogoče rabil nauk iz mojega življenja, ti bom zaupal uganko z mojo zakonsko srečo. Ko sem se ženil, sem bil ena zadolžena revščina. S posestvom samim ni šlo, moral sem poseči po vinski trgovini, ki me je porinila kmalu na zeleno vejo.
Jaz na trgovanju, moja Mica pri gospodarstvu ter gospodinjstvu in kmalu so rekli ljudje: Bištelakoma se godi dobro!
Da boš prav razumel pomen te-le sveče pod Marijino podobo, te moram opozoriti na to, da poznam danes dobro ženski spol po njegovih lepih in grajevrednih navadah. Vsaka mlada žena in seveda tudi kmečka skuša dobiti moža pod -peto. Ena se peha za tem ciljem z jezičnostjo, druga s kujavostjo, .tretja z vzbujanjem ljubosumnosti, četrta z močnim nastopom napram okolici itd. Moja danes že leta
in leta tako sladka ter dobra Mica me je silila na tla pod žensko peto s kujavostjo. To je -bilo seve prva leta v zakonu, ko srkajo drugi mleko ter med sreče. No, ko sem se vračal s kupčijskih potov, tolikokrat iz mlade Mice ni bilo dobiti besede. Ni šlo z ljubkostjo, ne s prijaznostjo, ne a ostro besedo — Mica je molčala liki grob. Nekaj jo je napihnilo, stopala je trdo ipo samih petah, dajala ukaze vsem v hiši; zame ni imela niti pogleda, kaj šele besede po ceM teden! Po preteku večdnevne tišine sem moral priti jaz s prijazno besedo. Kar na lepem se je razblinila Micina ku-javost in bil sem zopet njen preljubi Jaka — njeno vse na -svetu!
To napihavanje ter kujanje se je ponavljalo bogzna kolikokrat na leto. Nikdar mi ni zaupala, zakaj me mrcvari ter trpinči s trdovratno molčečnostjo. Najina zakonska sreča je že bila zatonila tako globoko, da sva si v dobi ženinih velikih petkov pisala, kar je bilo neobhodno potrebno pri gospodarstvu. Kolikokrat sem -se vrnil ves utrujen na no5 domov, ugledal ženo pokrito z odejo preko glave, segel z roko na omaro, ker tamkaj me je čakal listek. Drugo jutro je odnesla Mica odgovor in molčala sva kot dva trapista.
Vsega je bilo s časom dovolj pri hiši, le ženin jezik se je izgubljal od časa do časa in to je kalilo srečo obeh. Ker Mica le ni odnehala z udarci kujanja, sem sklenil, da ne začnem prvi z besedo, ako bova tudi stiskala jezik za zobe do smrti.	'
Nisva izmenjala besede že celih 14 dni. Govorili so na kratko le listki z omare. Po celotedenski kupčiji sem legel brez pozdrava Mice ves truden k počitku. Iz globokega spanja me vzbudi -pok v ušesu. Planil sem izpod odeje, po levem ušesu me je nekaj nabijalo -ter praskalo, da je bilo joj! Legel sem na napadeno uho, vse dobro ... Da -bi ga vrag, zopet bobnanje ter prasketanje, da mi je bilo za ponoreti. S prstom sem štoral po notranjosti ušesa, za par trenutkov mir in olajšanje — a -ponovni pik — pok — rsk, da bi so bil pognal iz kože.
Jaz izpod odeje bliskoma pokoncu, s prstom v uho, — kletvice iz mojih ust; ženka pa je hrlila v najmočnejšem spanju, ne meneč se za moje peklenske muke. Bobnanje in brenkanje po ušesu je doseglo višek neznosnosti. Šinil sem s postelje, začel hoditi gor in dol — no, sedaj je šele bdi pravi vrag! Že v pol zmedenosti sem pozabil na obljubo,
baher J., kaplan pri Sv. Lenartu v SI. g., je -postavljen za provlzorja pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. Sajovic Jakob, pro-vizor pri Sv. Petru v Gornji Radgoni, za kaplana pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Kovačič Peter, stolni vikar v Mariboru, je imenovan za profesorja na gimnaziji v Celju.
Sestanek duhovnikov tretjerednikov. Dne 4. oktobra, ob desetih dopoldne, bo sestanek duhovnikov tretjerednikov in katehetov za gornjegrajsko dekanijo v nazarskem samostanu. Vabljeni!
Patrijarh Dimitrije v Mariboru. Preteklo soboto je do-šel v Maribor poglavar srbske pravoslavne cerkve patrijarh Dimitrije. Do Pragerskega sta mu šla naproti general Spasic in načelnik pravoslavne cerkvene občine gč Miovič. Na kolodvoru v Mariboru so ga pozdravili veliki župan dr. Schaubach, v imenu mesta podžupan g. dr. Lipold, polkovnik Lukovič, dr. Ipavic in ruski svečenik, ter mala deklica, ki mu je poklonila šopek cvetlic. Patrijarh Dimitrije je bil ves čas svojega bivanja v Mariboru gost našega škofa g. dr. Karlina. Pred kolodvorom je čakal na patrijarha škofijski voz, v 'katerem se je ob spremstvu velikega župana g. dr. Schaubacha in škofijskega tajnika g. Umeka odpeljal v vojašnico kral ja Aleksandra. Tu ga je sprejel v ornaitu prota Trbojevič, nakar se je vršila zahvalna služba božja. Po dokončanih molitvah se je odpeljal patrijarh v škofijsko palačo, kjer ga je sprejel in pozdravil gostitelj presvetli škof dr. Andrej Karlin. Patrijarh Dimitrije si je v soboto in nedeljo s posebnim zanimanjem ogledaval službo božjo v naši stolnici ter se pohvalno izrazil o globoki vernosti katoliških Slovencev, kar je dozdaj že opazil na svojih potih po Sloveniji. V nedeljo opoldne je bil v škofijski palači intimen banket, s popoldanskim brzovlakom pa se je patrijarh odpeljal iz Maribora. Milosrčni nastop patrijarha na eni strani, ter velika gostoljubnost presvetlega škofa dr. Andreja Karlina na drugi strani je v mariborskih krogih napravilo najboljši utis.
Strašen vihar po Slovenskem Štajerskem. Od nedelje na pondeljek je bil po Štajerskem strašen vihar, ki je povzročil velikansko škodo. Vihar je divjal najbolj od Maribora preko Dravskega polja, Slovenskih in Haloških goric. Prva poročila, ki smo jih danes prejeli, so uničujoča. Po Dravski dolini je bil grozovit naliv, da je Drava izredno visoko narastla. Nad Mariborom je bila nevihta z viharjem in gromom, ¡podobna oni v petek večer. Krog desetih zvečer je M naliv, da je teklo po vseh ulicah v potokih. — Hujše' je še divjal vihar nad Ptujskim poljem, kjer je odkrival strehe, podiral drevesa, pri čemer je bila posebno prizadeta vas Spuhlja pri Ptuju, nad katero se je zavrtel zračni vrtinec. Med ljudstvom je vsled silnega viharja nastala velika razburjenost, kateri se je pridružil strah za Vinograde, ko je začela padati debela in gosta toča. — Nad Haloškimi goricami je toča opravila v nedeljo zvečer vso trgatev, ker je zbila skoro vse grozdje, da so ga šli ljudje pozneje samo še pobirat. Ljudstvo, ki živi v teh krajih skoro izključno samo od vinskega pridelka, je v velikih skrbeh za najnujnejše življenjske potrebščine, hrano in obleko, ker si zdaj tega ne bo moglo nabaviti. — Pri Sv. Bolfenku pri Središču je nastal v tem viharju nenadoma strašen požar, ali od strele ali po drugem nesrečnem slučaju. Hiša in vsa gospodarska poslopja posestnika Mlinarica so bila nenadoma v plamenu. Z največjo težavo so rešili ljudje golo življenje ter svojo živino. Vse drugo je uničeno. Od vseh strani so sicer prihiteli ljudje gasit, ali nihče ni mogel blizu, ker je vihar metal plamene kar po tleh. Ker je 'bil posestnik bolj malo zavarovan, za pridelke, ki jih imel že spravljene, seveda nič, je zelo hudo udarjen ter potreben obče podpore. — Ker so po slednji nalivi, posebno pa še nedeljski vihar, napravili velikansko škodo našim vinogradnikom, bodo tamošnji poslanci SLS podvzeli vse korake, da se jim odpomore. Ministrski svet je pred kratkim sklepal v tej pomoči za slučaj vremenskih nesreč. Upamo, da bo uspelo, na kakšen način od pomoči težko prizadetim.
Velikansko neurje nad Mariborom. Dne 23. t. m. zvečer je divjala nad Mariborom huda nevihta z bliski in stre-
lo. Vsled silnega dežja so narastli potoki. Voda je prihrula s Kalvarije in z veliko silo vdrla na Koroščevo cesto, koder ravno gradi staVbena družba Accetto celik kanal za mestno občino. Radi kanalizacije je cesta razkopana na široko in 6 m globoko, jarki so bili podprti z deskami in tramovi, a j vendar te naprave niso zadostovale za izredno neurje v jeseni. Vodni tok je žalil jarek in udolbil cesto na obeh straneh. Uničene so varnostne naprave, ves materijal, vodovodne in plinske naprave. Škoda je nepregledna. — Strela je udarila v električne naprave z visoko napetostjo v mestnem vodovodu, skočila v transformator, poškodovala naprave in onemogočila obrat, katerega so pa kmalu zopet vzpostavili. — Na Teznu je strela udarila tik šole. Tega se je železničarjeva soproga Marija Štraus tako ustrašila, da jo je zadela kap. Pogreb je bil v pondeljek.
Uradne ure na oblastnem odboru. Mnogi ne upoštevajo navodil in prihajajo tudi z dežele v Maribor h oblastnemu odboru ob času, ko ne morejo nič opraviti. Uradne ure v pisarnah za stranke so vsak delavnik od 8. do 12. Oblastni odborniki pa sprejemajo le: predsednik dr. Josip Leskovar vsak dan razen nedelj in praznikov ob 10; odbornik Marko Kranjc v pondeljek in četrtek od 11 do 12; odbornik dr. Andrej Veble v sredo in petek od 11 do 12; odbornik Alojzij Zupanič v torek in petek od 11 do 12; odbornik Jurij Ku-govnik v pondeljkih in sobotah od 11 do 12.
Smrtna nesreča v Scherbaumovi kovačnici v Mariboru. V pondeljek popoldne se je dogodila v Scherbaumovi kovačnici v mariborskem mlinu smrtna nesreča. Kovača Andrej Lorbek in Josip Eiletz sta v svrho upognjenja razgre-vala cev, ki se rabi pri parnih pečeh. Razgreti del cevi se je pa nenadoma s tako silo upognil, da je oba v delo zatopljena kovača treščil po glavah. Lorbeka so z razbito lobanjo prepeljali v bolnišnico, kjer je v dveh urah umrl od strašne poškodbe. Poškodbe Josipa Eiletza k sreči niso smrtnonevarne. Lorbek zapušča ženo in malega otroka.
Uboj. V soboto proti večeru so popivali fantje v krčmi Prah v Spodnji Sv. Kungoti. Pri krčmarenju je pomagal cestni mojster Štefan Polenčak. Med od alkohola razgretimi fanti je prišlo do prepira in razgrajanja. Polenčak je pre-pirljivce svaril, miril in odpravil iz gostilne. Po policijski uri se je napotil Polenčak proti domu na Zgornjo Kungoto. Razjarjeni in maščevanja željni pretepači iz Prahove gostilne so Polenčaka na povratku pričakali, planili po njem in ga pretepali s palicami tako močno, da je obležal. Slučajno se je pripeljal mimo zasebni avto, ki je zbitega naložil in ga prepeljal v mariborsko bolnico. V bolnišnici so sprevideli zdravniki, da Polenčaku ni več pomoči in ga je na njegovo željo prepeljal mariborski rešilni oddelek k njegovi žalujoči družini, kjer je izdihnil v nedeljo ob pol enajstih. Ubiti je bil radi poštenosti, miroljubnosti ter delavnosti obče priljubljen ter spoštovan. Zapušča mlado ženo in pet nedoraslih otrok v starosti 1 do 6 let. Surove ubijalce zasleduje orožništvo.
Razglas mariborskega mestnega magistrata. Z ozirom na okolnost, da je med prebivalstvom mesta razširjeno mnenje, da so nove stanovanjske zgradbe oproščene vseh občinskih doklad in naklad, naznanja mestni magistrat, da to ne odgovarja resnici ampak, da so: 1. nove zgradbe oproščene samo občinskih doklad na državni davek, dokler so iste oproščene državnega davka; 2. da se na prošnjo pobira z veljavnostjo od 1. jan. 1924 naprej gostaščina, vodarina in kanalska pristojbina od stanovanjskih prostorov od potom komisije ugotovljene najemnine, ki približno odgovarja najemnini stanovanj v starih zgradbah. Župan: dr. Leskovar s. r.
Umrla je v Limbušu Alojzija Urbas, omožena Robič, v 75. letu. Pogreb je bil 23. t. m. v Limbušu predpoldne ob 10. uri.
Vihar in ogenj. Na Remšniku je na kvatemo nedeljo nastal ogenj okrog 4. ure popoldne pri Ofiču, posestvo Šo-berjevo iz Marenberga. Vihar razsaja že dva dni, od časa do časa je tako silen, da se poslopja majajo, drevje podira ter se lomi; tako je iz dimnika nesel iskro v slamo pri hlevu, pa hipoma je bilo vse v plamenu. Ljudje so prihiteli,
da ne bom ogovoril prvi žene, planil k njeni postelji, jo vzdramil z obema rokama:
»Mica, za božjo voljo in pet ran Kristusovih, jaz bom znorel, pokliči pomoč!«
Je odprla ljubko oči, me pogledala sočutno in vprašala: »Jaka moj, kaj ti je prišlo?«
Saj že nisem mogel več govoriti od nemira v ušesu, le kazal sem nevzdržnost položaja. Ženka me je privila k sebi in mi ugotovila ušesnega vlomilca s prijaznim: »Norček ti, bolha ti je zašla v uho, ti skače po bobenoku in radi tega ta ropot. Sem k meni nasloni glavo, bo brž vse dobro!«
Z lasmi od kite mi je ulovila bolho. Bobnanja ter pokanja je bilo konec. Z ženo sva govorila, kakor bi ne bilo med nama nikoli 14dnevnega molka.
Veliko pozneje za tem mi je pošepnila Mica prav v levo uho, da mi je ravno ona upuhnila v spanju iz papirnatega štoreka bolho in to radi tega, da me je prisilila kot prvega k besedi.
Po doživljaju z bolho sem že bil čisto pod Micino peto in niti misliti nisem upal, da bi začela ona po izpuhteli ku-javosti prva z zbesedo. Najin zakonski raj je vznemirjala še naprej kača ženske trdovratnosti. Bil sem že tako sit Mici-nega napihavanja, da sem se udajal pijači. Najbrž bi bil danes pijanec, da me ni otela iz tega prepada ta-le sveča.
Žena je bila zgubila jezik že za dobrih deset dni. Ravno v ta čas je padla zlata poroka njenih staršev. Kupila si je za to slovesnost novo svileno obleko. Brez mene ni mogla na ohcet in radi tega me je klicala na jubilej potom listka na omari.
Na večer pred zlato poroko sem se vrnil bolj kasno. Žena je že hrgolila, ko sem vstopil s to le svečo v spalno sobo ter segel po običajni papir na omaro. Sam Bog je hotel tako, da mi je padel listič iz roke na tla in od frčal bog-zna kam pod postelj. Pokleknil sem, gorečo svečo v roko in hajdi po kolenih pod posteljo. Tudi pod ženino posteljo ni bilo papirja, drsal sem proti stolu, na katerem je počivala ravno ženina — svilena obleka. Krilo je viselo s stola skoro do tal in najbrž je fnknil Micin listek nekam pod to kiklo. Z gorečo svečo sem kresil tik pod lepo zloženo obleko ter tipal z desnico po tleh, ko je planila Mica kot razjarjen ris po koncu ter zaupila:
»Za Boga milega, kaj pa iščeš tako dolgo, kaj pa kre-siš z gorečo svečo, boš mi še novo kiklo užgal!«
Čisto mirno sem odložil svečo na tla, sedel, pogledal razjarjeni ženi v oči, nekaj se mi je zablisnilo v glavi — bil je gotovo žarek samega sv. Duha —milo se mi je storilo pri srcu in rekel sem mehko proseče:
»Mica, tvoj jezik mi je padel z omare, se mi skril pod tvojo novo židano krilce, a ga tudi tukai ne morem najti.«
Kakor bi posinilo solnce z vsemi palečimi žarki na severni tečaj, tako se je raztalil led kujave togote na Obrazu moje Mice. Dvignila me je lastnoročno s tal, pobrala svečo, jo postavila na mizo, postal sem deležen objema prisrčne ljubezni, kakor bi se bila pravkar vrnila od prve poroke. Razvezal se je Micin zavezani — zgubljeni — a najdeni resnični jezik in priznala mi je, da je začela ona kot prva z besedo in to prvič, odkar sva poročena ter si greniva življenje z molkom. Obljubila mi je, da bo zlata poroka njenih staršev, najina ponovna poroka sreče in to brez nepotrebnega napihavanja.
Od one noči ni zgubila moja žena do danes več jezika. Lahko trdim, da je postal zame v oni noči pri brleči sveči najden Micin jezik ključ do popolne zakonske sreče in za-dovolja.
Kaj ne, prijatelj — čudno! Koliko zakonskih mož bi žrtvovalo vse, ako bi hotele njihove jezične ženske izgubiti vsaj za nekaj časa jezike; za me je bila nepopisna muka izguba ženinega jezika. Za enega je ženin jezik pekel; za dru gega raj, ali pa ključ do zakonskega paradiža. Vsak količkaj izobražen mož, ki dobi mlado ženo, lahko opili njeno obrambno orožje — jezik v ključ do zemeljskih nebes ali pa v ključavnico za peklenska vrata že tukaj na tem svetu.
Vidiš, s to-le pokabljano svečo sem odtalil Micino ku-javost za vedno, našel njen jezik in v spomin na to najdbo sreče sem shranil svečo pod stekleni zvonec in ga postavil pod Marijino podobo. Ta sveča mora ostati v veseli gorici, ki je za naju z Mico simbol zakonskega paradiža, katerega sem odklenil z najdenim ženinim jezikom.«
Pila sva pozno v noč z veselim Bištelakom in razdrla še marsikatero na račun zakonskega jezika. Jaka me je pro sil, naj molčim o najdbi Micinega jezika in zaupavam to skrivnost šele nekaj let po smrti obeh srečnih Bištelakov.
ker je pa le predaleč okoli soseščina, ni bilo kaj več pomagati. Pes priklenjen je zgorel in drugo vse. Majer Tomaž Hartman, priden delavec, zvest katoličan, trpi največjo škodo. Kdor bo kaj zmogel, bo pomagal, tako bi bilo prav! Vihar je pa tudi vso ajdo omlatil. Polna je bila, zrela in sedaj je vsa na tleh. Sadja mi bilo, le tuintam kaka hruška in jabolka, pa vse črvivo in sedaj je vihar vse potresel.
Pri Sv. Pankraciju je letos še služba božja drugo nedeljo oktobra in prvo novembra. Lepi so bili letošnji dnevi tam gori, le cerkvica životari v pomanjkanju, ker verniki nimajo potrebnih daril.
Cerkvena tatvina na Vranskem. Dosedaj še neznan uz-movič je v noči med 25. in 26. t. m. izvršil tatvino v tukajšnji župnijski cerkvi. Prikradel se je bil v cerkev, še predno je cerkovnik ob mraku vsa vrata zaklenil. Eden izmed nabiralnikov je s silo odprl ter ga popolnoma izpraznil; drugega se mu ni posrečilo odpreti, čeravno je to z vso silo poskušal, kar priča pokvarjena in napol razdejana ključavnica in zatvora. Ko je cerkovnik zjutraj zgodaj prišel v cerkev, je našel ena vrata odprta; cerkveni tat jih je bil od znotraj odklenil ter potem z ukradenim denarjem (par sto dinarjev) izginil v temno noč.
Zopet poplave v Savinjski dolini. Vsled petkovih neviht in nalivov je narastla Savinja zopet za 2 m nad navadno stanje. Ker ni bilo mogoče dosedaj ipopraviti na več krajih razdrtih nasipov ob Savinji, se razliva voda spet po njivah in travnikih, da uniči še to, kar je ostalo od zadnje poplave. Ker se je že začela jesen z vsakotedenskimi poplavami, ki bodo vedno bolj rušile že načete nasipe in ker ne more država takoj temeljito popraviti vseh predorov v nasipih, se bodo morali prizadeti posestniki sami zganiti in zadelati vsaj za slo potom občinske tlake te predore, da se obvarujejo vednih poplav.
Smrtna nesreča. V Št. Petru v Savinjski dolini se je smrtno ponesrečil 60 letni delavec Franc Miklavžin iz Do-brteše vasi. Pri nakladanju telegrafskih drogov so se ti zvrnili nanj ter mu prelomili desno nogo v zgornjem delu. Na posledicah je umrl dne 24. t. m. v celjski javni bolnici.
Samomor. V pondeljek, dne 26. t. m. ob 6. uri zjutraj se je obesil v Celju v Prešernovi ulici št. 22 30 letni Ivan Baumgartner, mizarski pomočnik pri Westenu. Našli so ga v delavnici že mrtvega. Kakor pravijo, je bil sicer vesten in priden mož, a je v nedeljo zvečer zapravil pri igri ves svoj denar. Zapušča ženo in 4 otroke.
Požar. V noči od nedelje na pondeljek je pogorelo v Kasazah pri Petrovčah g. šribarju veliko gospodarsko poslopje in kozolec z vsemi poljskimi pridelki in z gospodarskim orodjem. Zavarovalnina je majhna in zatorej škoda tem večja. Kako je ogenj nastal, doslej še ni pojasnjeno. K sreči stoji poslopje bolj na samoti, ker se sicer pri hudem vetru, ki je razsajal to noč, došlim požarnim hrambam ne bi posrečilo omejiti ognja. Hiša je ostala nepoškodovana.
Smrt pod vozom. V graščinskem gozdu v Pišecah je 16. t. m., v petek, Miha Matalin s svojim sinom nakladal bukova drva, ki sta jih hotela peljati s parom konj na dom v Prosinec na Hrvatsko. Ko sta prišla že blizu Podgorja in sta imela najslabšo pot že za seboj, se je naenkrat na nekem ovinku, kjer je cesta visela, nagnil voz, se prevrgel in zadel tako nesrečno poleg voza idočega Miha Matalina, da se je onesvestil in kmalu nato umrl.
Umrli radi uživanja mesa besnega vola. V vasi Goričice v Hercegovini se je pripetila grozna družinska nesreča. Pred nekaj tedni je poginil stekel vol. Kmetje so ga, namesto da bi vola zakopali, razsekali in meso posušili. Pred nekaj dnevi je prišlo to meso na mizo. Kmalu je zbesnela žena Milka, a takoj nato njen mož Ilija Učakal. Drugi dan sta oba v težkih mukah umrla.
Velika letalska nesreča v Nemčiji. Na progi Berlin— Miinchen v bližini Fleidsa je te dni ponesrečil aeroplan D 585. Pilot in štirje potniki, med njimi nemški poslanik v Washingtonu, Matzau, so ubiti.
Ogromen požar v Novem Sadu. V Novem Sadu je na nepojasnjen način izbruhnil ogenj v hiši dobrovoljca Romana
Naša društva.
Sv. Lenart v Slov. gor. Orliški krožek v Št. Lenartu vprizori v nedeljo, dne 2. oktobra, ob treh popoldne v Nar. domu (Arnuš) spodbudno, sedanjemu času primerno igro s petjem »Ukradeni biseri«, ki opisuje moč molitve in če-ščenje Marijino. Ker tamošnji krožek ima prvi nastop na odru, zato tem prisrčneje vabi prijatelje orlovske mladine k veliki udeležbi — odbor.
Sv. Ana v Slov. goricah. Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 2. oktobra 1927, prelepo igro s petjem: »Dve materi« po večernicah v Društvenem domu. Pridite v obilnem številu!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Kam gremo v nedeljo, dne 2. oktobra, popoldne po večernicah? V Društveni dom, koder bodo naši vrli tamburaši lovili »Anarhista«. Na sporedu je tudi tamburanje, šaljiva pošta ter amerikanski zapor. Domačini in sosedje prijatelji poštene zabave prisrčno povabljeni! — Odbor.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. V nedeljo, dne 16. oktobra priredi tukajšnje katoliško prosevetno društvo zanimivo predavanje s filmom in skioptičnimi slikami o Marijinih prikazovanjih v Lurdu ter o znamenitostih te svetovne božje poti. Kdo ne bi rad videl saj v slikah tega srečnega kraja, kjer se je prikazala Marija ter se je zgodilo veliko čudežev. Vsak si bo lahko ogledal, ker se vršijo kinopredstave po rani, po pozni službi božji ter po večernicah. Tudi iz sosednih far vabljeni!
Ljutomer. Ljutomerski Orel vprizori v nedeljo, dne 2. oktobra, v Katoliškemu domu dve šaloigri »Nagaceni stric« (enodejanka) in »Trije tički« (dvodejanka). Če se hočete pošteno nasmejati, pridite pogledat. Začetek ob pol štirih popoldne. K prav obilni udeležbi uljudno vabi — odbor.
Oplotnica. Zadnja nedelja je bila pri nas manifestacija orlovskega dela. Ogromne množice ljudi so prisostvovale telovadnemu nastopu. Prireditev je počastil tudi naš tukajšnji rojak, predsednik oblastne skupščine in mariborski mestni župan dr. Josip Leskovar s svojo družino, ki je s svojim prijaznim občevanjem z ljudmi pokazal, da kljub svojemu častnemu mestu še ni zgubil stika z ljudstvom. Njegova prijaznost je napravila na vse globok vtis. Med udeleženci je bil tudi mil. g. arhidijakon konjiški Franc Tovornik, ki še
Čarnovskega. Ogenj se je radi močnega vetra naglo širil. Zgorelo je do temelja pet hiš, a tri so zelo poškodovane. Na pomoč so prihitela gasilska društva iz raznih krajev. Z velikim trudom se jim je končno posrečilo požar omejiti. Škoda znaša do dva milijona dinarjev.
Skoraj vsa vas zgorela. V nedeljo popoldne je nastal v Sv. Petru pri Ogulinu strahovit požar, ki ga je povzročila iskra tovornega vlaka. Zgorelo je 21 hiš. Požar je trajal vso nedeljo popoldne in vso noč. Šele proti jutru so ga omejili. Prebivalcem je ogenj uničil vse njihovo premoženje. Več kmetov se je pri gašenju smrtnonevarno ponesrečilo.
Postajenačelnik — vlomilec. Policija v Velikem Bečke-reku je izsledila po dolgem iskanju tolpo vlomilcev, ki je plenila že skozi tri leta tovorne vozove na progi v bližini Velikega Bečkereka. Kolovodji sta bila postajenačelnik v Sa-mušu Anton Zorič in njegov pomočnik, poduradnik Putijan. Putijan je bil pred tremi leti še velik siromak, danes je pa bogat možakar, ki posojuje ljudem denar proti oderuškim obrestim. Ob priliki hišne preiskave so našli pri njem 29 menic, glasečih se na velike vsote. Čedna železniška uslužbenca sta pod ključem.
Orožnik v silobranu streljal na množico. Orožnik Tadič je aretiral te dni ob priliki sejma v Bogatiču nekega mladeniča, ker je kradel grozdje. Medtem ko je gnal orožnik tatu na orožniško postajo, se je zbrala velika množica ljudstva. Ljudje so hoteli orožniku aretiranca iztrgati. Zato je potegnil orožnik sabljo. To je ljudi tako razkačilo, da so ga hoteli linčati. Medtem mu je priskočil na pomoč narednik Bibnikar. Ker množica kljub temu ni odnehala, je oddal Tadič med ljudi strel iz službenega revolverja ter ranil enega od napadalcev težko, drugega pa lahko. To je tako izdalo, da se je množica razbegla na vse strani.
Strašen požar v Kanadi. V poslopju katoliške misije v Barelu ob jezeru Lagrance (Kanada) je izbruhnil te dni požar, ki se je tako hitro razširil, da se niso mogle rešiti niti vse usmiljenke še manj pa vsi otroci. Ena usmiljenka in 19 otrok je našlo smrt v plamenih. Spričo pomanjkanja primernih gasilnih priprav, požara ni bilo mogoče udušiti, vsled česar je pogorelo poslopje do tal.
Velika železniška nesreča v Rimu. Iz Rima poročajo: Med posebnim vlakom, s katerim se je vračalo 1100 bojevnikov s sestanka bojevnikov v Neapolju proti Firenci in nekim tovornim vlakom je prišlo na postaji Rim—Tiburtina do groznega trčenja. 57 oseb je bilo težje ali lažje poškodovanih. Takoj uvedena preiskava je ugotovila, da je nesrečo zakrivilo železniško osobje. Krivci so bili nemudoma suspendirani od službe, vrhutega se bodo morali zagovarjati pred sodiščem.
Strašna osveta prevaranega moža. V Goviglianu se je te dni odigrala krvava drama. Paskvale Manara je obdožil Vin-cenco Ferri-a, da ima z njegovo ženo ljubavno razmerje. Počakal ga je in mu dal 20 zabodljajev z nožem. Nazadnje mu je še odsekal glavo in jo vrgel na gnoj. Policija ga je aretirala in oddala sodišču.
Neverjetno, toda resnično! V težko zadrego je spravila vse angleške zdravnike neka Andoree Alombert. V teh dneh pride v London, kjer jo bodo preiskali prvi špecija-listi. Je to sicer popolnoma normalno dekle, le eno posebnost ima, da namreč nikdar ne spi. Kadar je utrujena, počiva stoje, ne da bi zgubila zavest, to se pravi, da ne spi nikdar. Da bi kdo 20 let ne spal, tega do danes še ni bilo slišati in to je pač osamljen slučaj, ravno zato pa stoje zdravniki tukaj pred uganko. Kadar bodo uganko rešili, bodemo (tudi mi objavili vsem našim cenjenim čitateljem. Zaenkrat samo toliko dodamo, da se v glavnem mestu našega lepega Pretkmurja in sicer v Murski Soboti dne 14. novembra vrši žrebanje velikanske loterije v korist kat. dijaškega zavoda »Martinišča«. Skrajni čas je torej, da si vsak čimprej poskrbi kar največ srečk. Dobijo se na domačih župniščih in pri ravnateljstvu Martinišča v Murski Soboti. Vsaka stane le samo 5 Din. Zraven se dobi položnica.
Pri Devici Mariji v Puščavi je najbrž kak izzletnik izgubil žepno uro. Dobi se v župnišču v Puščavi.
Zadruga čevljarskih mojstrov v Mariboru vabi vse svoje člane, da se udeležijo s svojimi ženami in družinami častne seje, katera se vrši v pondeljek, dne 3. oktobra t. 1., ob 7. uri v Gambrinovi dvorani z dnevnim redom: Poklo-nitev diplome bivšemu dolgoletnemu načelniku g. Josipu Beranič ter naknadno prosta zabava. — Anton Krajcer tč. načelnik.
Dr. Valerija Valjavec, Maribor, se je preselila v Aleksandrovo cesto št. 6 (Zadružna gospodarska banka) ter or-dinira od 8 do 9. in od 14. do 16. ureč	1287
Gospodarstvo.
Mariborski oblastni odbor za povzdigo živinoreje. Mariborski oblastni odbor je določil iz postavke za kmetijstvo za nabavo plemenskih bikov 62.000 Din. Ti biki se bodo razdelili najbolj revnim podeželskim občinam, ki si same ne morejo nakupiti prvovrstnih plemnejakov. Nadalje je določenih od oblastnega odbora 10.000 Din za živinorejsko razstavo v Konjicah in 5000 Din kot podpora oblastnemu konjerejskemu društvu.
Pregled nove okrajne ceste. Že za časa svetovne vojne je začel štajerski deželni zbor graditi novo cestno zvezo Li-šična—Prevorje—Sv. Urban—Košenca in proti Sv. Juriju ob južni žel. Ta važna cestna zveza vodi preko zelo težavnega terena in še manjka do izgotovitve 5 km. Sedaj se gradi cesta v najbolj plazovom izpostavljenem kraju skozi Ko-šenco. Za gradbo ni bilo nikoli dovolj denarnih sredstev na razpolago in radi tega se je delo zavleklo tako na dolgo. Mariborski oblastni odbor je nakazal podporo 200.000 Din 'in še 'bo, ker bo napel vse sile, da bo cesta končana in cela predana prometu enkrat prihodnje leto. Radi počasnega napredovanja gradbe so nastale razne govorice, češ, da se delo nalašč zavlačuje, da se gradi cesta skrajno slabo in da so pri delu obogatele razne osebe. Te dni je pregledal celo gradbo te ceste šef oblastnega gradbenega oddelka iz Maribora g. inž. Fiser in ugotovil, da je delo zelo solidno, je pri počasnem kapljanju denarnih podpor izredno hitro napredovalo in so se vsa izdana denarna sredstva uporabljala izključno le v gradbene svrhe. Zadnje poročilo g. inž. Fi-šerja je lepo zadoščenje za stavbenega in res požrtvovalnega podjetnika našega vrlega g. Vrečka in načelnika kozjanskega okrajnega zastopa g. M. Tomažiča.
Mariborski okrajni zastop. Mariborski okrajni zastop je imel v pondeljek predpoldne polnoštevilno obiskano sejo pod predsedstvom gerenta g. dr. A. Vebleta. Ob tej priliki so sklenili, da bo nadaljeval zastop vsa započeta cestna dela. Nova cesta iz Maribora čez Št. Peter se bo nadaljevala za 3 km, ona iz Št. Ilja na Velko bo letos dograjena. Na delne stroške okrajnega zastopa je odpotovalo dne 28. t. m. v Avstrijo 30 posestnikov. Namen tega poučnega izleta je: ogledati si pri avstrijskih naprednih posestnikih živinorejo in moderno gospodarstvo. Nadalje bo razdelil okrajni zastop med vzorne živinorejce 10 plemenskih bikov brezplačno. Težki tovorni avtomobili in predvsem avtoomnibusi zelo močno poškodujejo okrajne ceste: Maribor—Št. Lenart, Maribor—Zgornja Sv. Kungota, Maribor—Ptuj in Maribor —Ruše. Lastniki zgoraj omenjenih avtomobilov bodo morali prispevati k popravi okrajnih cest po posebnem ključu. Na tej zadnji seji so se obravnavale tudi smernice bodočega proračuna. Izčrpno poročilo sledi.
Stanje vinogradov na Štajerskem. Izredno toplo vreme zelo ugodno vpliva na zorenje grozdja. Dočim je prejšnji teden brani portugizec imel 15 do 16 stopinj sladkorja, ga ima ta teden že 18—19 stopinj. Zorenje grozdja torej naglo napreduje. Še dva lepa, solnčna tedna brez drugih nesreč, in imeli bomo blago, ki ga bomo lahko šteli med najboljše. Ljudje zelo prodajajo mošt, ker nujno potrebujejo denarja, premožnejši pa čakajo na pretok, ker bo tedaj ponovno veliko vpraševanje po vinu.
Cene novemu vinu. Cene se ravnajo po stopinjah sladkorja pri moštu. Oni, ki so zgodaj trgali in imajo slabše blago, bodo pač manj dobili zanj. Cene so sledeče, seveda ne
povsod enake, a povprečno se ravnajo po tem: 16 do 17 stopinj 4.50 do 5 Din, 18 do 20 stopinj 5 do 6.50 Din, 20 stopinj „.J® '. Dm m še več- Sortirana vina imajo povprečno po 0.50 Din pri litru več. Šmarnica in druga manj vredna vina nimajo nobene prave cene, kupujejo to pijačo le oni gostilničarji, ki so zadovoljni s poceni blagom, če tudi je slabše kakovosti.
Okrajni odbor šentlenartski nam piše: Občine se opozarjajo, ki še imajo bike naknadno za licenco vati, da jih priženejo na sejmov dan dne 4. oktobra v Št. Lenart, kje/se bo po drž. veterinarju in članih okrajnega odbora vršil pregled ob 11. uri dopoldne, na dvorišču Arnušove gostilne.
Rimske toplice. Zelo prijetno presenečenje nam je napravila sadjarska in vrtnarska podružnica v Šmarjeti pri Rimskih toplicah dne 18. t. m. Presenetila nas je z jako lepo in v vsakem oziru uspelo sadno razstavo. Z negotovostjo m celo z nekakim nezaupanjem se je pripravljala ta prva prireditev v laškem okraju. Vendar nas je nepričakovani uspeh prepričali, da so bili vsi tozadevni dvomi neupravičeni. Brez dvoma je ta gospodarski uspeh v prvi vrsti zasluga g. solskega upravitelja Majerja, ki je šel od hiše do bise m je pridobil ljudstvo z vztrajno in odločno propagando za razstavo. Marljivo mu je v tem oziru pomagal tudi g. Agres. Določitev vrst in ves trudapolni aranžma prireditve a je izvrši naš nedosegljivi sadjarski učitelj g. M. Levstik iz Celja. Tozadevno mu je z vso spretnostjo šlo na roke domače učiteljstvo. Otvoritev razstave se je vršila v nedeljo zjutraj s predavanjem o izboru sadnih vrst in o ekonomični uporabi sadja. Po predavanju pa so imeli posestniki in vsi mnogobrojni ljubitelji naših najplemenitejših gospodarskih panog — sadjarstva in vrtnarstva — v Rimskih toplicah in v Laškem priliko, pri sadnem ogledu spoznati imena nepoznanih sort, spoznati uporabo raznega sadjarskega o-rodja in ob pogledu na belopogrnjene, z rumenim in rdečim žlahtnim sadjem bogato obložene mize, na okusno Okrasitev s tihim zelenjem in z zalimi, skromnimi cvetlicami uživati čisto, neskaljeno veselje in tiho radost. Uspeh razstave ni bil samo gospodarski, ampak tudi vzgojni. Rimske toplice, ta čarobni planinski kotiček, pa nam je v svoji ljubki, jesenski zasanjanosti nudil to nedeljo brez običajnega tujskega in gostilniškega hrušča in trušča mnogo iskrenega užitka in prisrčne domače zabave. — F. W.
Razstava plemenske živine za laški okraj. Dne 22. sept. je priredil okrajni zastop v Laškem za celi laški okraj razstavo plemenske govede murodolske pasme v Šmarjeti pri Rimskih toplicah z namenom, da se pospešuje murodolska pasma, ki v tukajšnjem okolišu od vseh pasem najboljše uspeva. Razstave se je udeležilo 140 živinorejcev z 200 glav plemenske živine. In sicer je bilo: 25 odrašenih bikov, 10 bikov od starosti od 6 do 18 mesecev, 120 krav (s svežim mlekom, brejih iz. s teleti) in 45 telic nad 1 leto starosti. Posebno vrsto je tvorilo 30 krav in telic, nakupljenih po tukajšnjem okrajnem zastopu meseca maja na Planini in Dobju in razdeljena med najboljše rejce. To živino sta pogledala strokovnjaka gg. oblast, kmet. ref. černe in tajnik kmet. družbe inž. Lah in ugotovila, da odgovarja pasmi tukajšnje živine (murodolska), da je lepe zunanjosti, za pleme sposobna in za napredek tukajšnje živinoreje velikega pomena. V splošnem je bila živina prvovrstna, po večini sivopšenična. Posebno so se odlikovale občine Marijagradec, Jurklošter in Sv. Lenart, kjer uspeva res prvovrstna živina murodolske pasme. Zato je tudi bilo izbiranje živine za nagrado zelo težavno, ker je bila vsa živina lepa. Če bodo sredstva na razpolago, se bo v tej meri napravilo še mnogo koristnega.
Trgovina s hmeljem. V Savinjski dolini se cene hmelju gibljejo do največ 54 Din za 1 kg. Kupčija je v splošnem zelo mrtva. Kljub temu, da je na inozemskih tržiščih razpoloženje precej čvrsto, je v Savinjski dolini izredno mirno in se cene nikakor nočejo znatneje popraviti. Najbolj drže cene k tlom hmeljarji onih krajev, ki so se šele letos ali lani posvetili hmeljarstvu in ki prihajajo sami ponujat blago v Žalec ali druga važnejša središča savinjskega hmeljarstva ter se tam pobotajo s kakšnim kupcem včasih za res sramotne cene.
vedno z zanimanjem sledi orlovskemu delu. Dalje smo opazili med množico ljudi oblastnega poslanca g. Brudermana, gg. župane treh občin in mnogo drugih odličnih osebnosti. Vsi pa so hvalili telovadni nastop, kajti točke so bile izvajane tako točno in lepo, da so morale navdušiti vsakega. Slavnostni govornik — č. g. Ivan Rančigaj, kateremu je društvo ob tej priliki izročilo tudi diplomo častnega članstva — pa je celi prireditvi dal pravo vsebino. Orel je ta dan pridobil znova na ugledu in upamo, da bo marsikdo, ki mu je dosedaj stal le ob strani — stopil v njegove disciplinarne vrste.
Sv. Jurij ob južni žel. V nedeljo, dne 2. oktobra, obhaja tukajšnje kat. prosvetno društvo 251etnico svojega obstanka. Pri ustanovitvi društva je govoril g. dr. Anton Korošec. Društvo je prav živahno delovalo skozi vseh 25 let; zasluga gre vlč. gč dekanu Valentinu Mikuš in čč. gg. kaplanom, ki so tukaj pastirovali. K proslavi 251etnice je društvo povabilo g. dr. Antona Korošeca. Na sporedu je tudi igra: »Mlada Breda«. Prijatelji društva, prisrčno vabljeni! — Odbor.
Dramlje. V Dramljah, kjer še dosedaj nismo imeli nobene krščanske organizacije, je sklenila naša za dobro stvar vneta mladina ustanoviti si Orla. Ta želja se nam je v nedeljo, dne 18. t. m., izpolnila, ko smo proslavili ustanovitev orlovskega odseka in orliškega krožka. Bratje Orli in sestre Orlice iz celega celjskega orlovskega okrožja so se našemu vabilu odzvali in prihiteli k nam, da čim veličastne jše proslavimo našo ustanovitev .Spored je bil sledeči: Zjutraj smo se odpeljali na okinčanih vozovih in z godbo na celu na bližnjo železniško postajo v Št. Jurij, kjer so nas čakali naši že težko pričakovani gostje bratje Orli in sestre Orlice, katere je med vožnjo v Dramlje ljudstvo povsod navdušeno pozdravljalo. Po sprejemu je bila služba božja. Cerkveni govor je imel naš priljubljeni, za orlovstvo vneti č. g. župnik. Po službi ibožji se je vršilo pred cerkvijo ljudsko zborovanje, kjer so nastopili razni govorniki, ki so nam slikali namen in pomen orlovstva. Popoldne smo imeli telo vadni nastop bratov Orlov in sester Orlic ter obojega naraščaja. Telovadbi je prisostvovalo mnogo občinstva od blizu in daleč, ki je telovadcem navdušeno ploskalo. Da se je naša prireditev izvršila tako veličastno, je predvsem zasluga naših čč. gg. duhovnikov, osmošolca br. Kolarja, slavnostnih govornikov, č. g. Pavla Vesenjaka in vseh naših prija-
teljev, katerim bodi na tem mestu izrečena naša prisrčna zahvala. Bog živi! — Odbor.
Kostrivnica. Še enkrat opozarjamo vse prijatelje na veliko orlovsko prireditev prireditev v Kostrivnici dne 2. oktobra, ob priliki 5 letnice odsekovega obstoja. Naj si vsak bližnji ogleda to slovesnost, katera je zadnja v tem letu v celem rogaškem in šmarskem okraju. Spored bo sledeči: Ob pol 2. uri sprejem gostov in sprevod v Kostrivnico. kjer se vrše na to večernice in procesija. Sprevod na telovadišče, kjer bo kratek pozdrav in govor. Nato telovadba članov, članic, moškega in ženskega naraščaja. Naj nikdo ne zamudi te redke slovesnosti. Svira godba iz Šmarja. Bog živi! Odbor.
Viničarski vestnik.
Gornja Radgona. Dne 18. t. m. se je vršil v Zbigovcih pri g. Puharju strokovni sestanek tukajšnjih organiziranih viničarjev. Udeležba preko 100 viničarjev je pokazala zavest in popolno zanimanje za nad vse prepotrebno stanovsko združenje. Poročal je tajnik centrale tov. Rozman o nalogah organizacije, katere imamo izvesti v bližnji bodočnosti. Navzoči so z navdušenjem odobravali enourna izvajanja govornika. Mnogi viničarji se niso mogli ločiti od svojega voditelja in zastopnika in želimo, da bi se viničarski zakon tudi v resnici uzakonil. Želimo večkrat takih zborovanj, ker edino v organizaciji se moremo uveljaviti in strokovno, kakor tudi splošno izobraziti ter si medsebojno pomagati v prilikah nesreče. Pozivamo vse viničarje naše okolice, da se nam pridružijo, ne meneč se za obrekovanje naše organizacije predvsem demokratskih nasprotnikov.
Za razvedrilo.
100 glav živine za 100 goldinarjev. (Poslal J; J. Gnišo-vje, Prihova.) Neki mesar pošlje svojega pomagača, naj gre kupit sto glav živine za 100 goldinarjev, in naj plača teleta po 5 krajcarjev, vole po 5 goldinarjev in krave pa po 1 goldinar. Koliko telet in 'koliko volov in koliko krav je mogel kupiti, da jih je bilo skupaj sto glav živine za 100 goldinarjev?
Neprijetno. Pri gosposkem obedu so jedli le dobre reči, zato seveda v veliki obilnosti. Ko so vstajali, pa so ne-
kemu gospodu hlače počile, kar je povzročilo poseben glas. Gospa, ki je sedela poleg, je ogorčeno pripomnila: »Kaj takega se mi pa še ni pripetilo!« Gospod pa jo je mirno vprašal: »Ali se je to vam pripetilo? Sem mislil, da meni!«
Štedimo! Mož in žena sta hodila v gostilno. Mož je spil vsakokrat več vrčkov piva in žena več čaš kave. Ker pa zaradi male plače to ni več šlo, je rekel mož gostilničarju: »Zanaprej ¡bo žena pila pivo in jaz kavo!« — »Zakaj?« — Mož je odgovoril: »Na ta način bom dosegel, da nekaj prihranim, ker žena bo izpila k večjemu en vrč piva in jaz k večjemu eno čašo kave!«
Slaba vest. Učitelj je v šoli razlagal, kaj je slaba vest, ter je hotel to tudi nazorno podati, zato je vprašal: »Janez, povej, kaj je človeku, ki se vso noč na postelji premetava in ne more spati?« — Janez je odgovoril: »Bolhe ga grizejo!« (»Iz otroških ust«, še niste naročili, kako se boste po dolgih zimskih večerih razvedrili? Pišite po nje v Tiskarno sv. Cirila v Mariboru.)
Katehet-abstinent je razagal v šoli, kako je to tudi Bogu všeč, če je človek abstinent. Pa ga je eden izmed učencev vprašal: »Ali je bil naš Gospod tudi abstinent?« — Ka-tehet je bil v zadregi, iz katere pa mu je pomagal učenec sam, ko je rekel: »Ni bil abstinent, ker on je vedel, kdaj je dosti, mi moramo biti, ki tega ne vemo!«
F
Mariborska porota.
Nečloveški sin.
V pondeljek je začelo jesensko porotno zasedanje. Kot prvi slučaj se je obravnaval očetomor, ki je bil preložen pri poletni poroti radi zaslišanja novih prič. Na zatožni klopi je sedel komaj 201etni kočarski sin Jožef Šilak iz Bitovščaka. Obtoženi Jožef je sin Tomaža Šilaka, a popolnoma izzprijen fant. Oče Tomaž je dal sina učit trgovine, a so ga odslovili iz uka, ker je bil nepoštenih rok. Moral je v bližini doma služiti ¡kot hlapec. Stari Tomaž je bil vdovec, posestva ni prepustil svojim trem sinovom, ampak so se ti bali, da se bo oče še enkrat oženil. Že 15. maja 1926 je nekdo obstrelil starega v noči skozi okno, ko se je ta spravijal k počitku. Obstreljenega so prepeljali v bolnico v Ormož, kjer je okreval in se vrnil na svoj dom. Dne 27. decembra 1926 je padel
Prigodil se je primer, da je neka kmetica iz novohmeljarskih krajev, ki ni imela niti pojma o hmeljski ceni, prišla ponudit« svoje blago po 30 Din in je za nagrado zahtevala par belih štruc. — Na zateškem hmelj skem tržišču (Češkoslovaška) je bil pretekli teden promet prilično živahen. Čeprav se letošnja trgovina s hmeljem še ni razvila, je znašal dnevni promet na zateškem tržišču 50 do 100 bal. Trgovci in zastopniki inozemskih pivovarn so v zateškem okolišu pokupili nekaj tisoč centov (a 50 kg) letošnjega hmelja. Glede na kakovost blaga se je napetost med cenami nekoliko razširila. Za prvovrstno in izbrano blago se plačuje 2200 do 2350 Kč za 50 kg (74.10 do 79.20 Din za kg), za srednje 2000 do 2100 Kč (67.40 do 70.80 Din), za slabo pa 1900 do 2000 Kč (64 do 67.40 Din). V Norimbergu na Nemškem se je pretekli teden v pondeljek prodalo 500 bal hmelja, v torek 250 bal, ostale dni v tednu pa 100 do 200 bal, ves teden do sobote torej 1400 bal. Gene na tržišču se gibljejo med 145 do 200 mark, najboljši hmelj pa je dosegel ceno 280 mark.
Mariborski tržni dan dne 24. septembra 1927. Ta trg
je bil vsled deževnega vremena in padanja toplomera — 14.5°C —slabše založen in obisikan kakor navadno. Bilo je 35 s svinjino (slaninarji imajo svojo dobo), 20 s krompir-
jem in drugo zelenjavo in 12 s sadjem naloženih voz na trgu. Slaninarji so prodajali, kakor po navadi, po 10 do 27 Din za kg na drobno, po 14 do 17.50 Din na debelo; domači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah. — Perutnina (okoli 700 komadov) se je prodajala malo ceneje in sicer piščanci po 15—25 Din, kokoši po 30—50, race po 35—50, gosi po 50—90, purmani po 60—75 Din, domači zajci po 10—25, belgijski 35—50, Angora po 75 Din za komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice: Kromipr se je prodajal po 1—2 Din, glavnata solata 0.25—3, ohrovt 0.50—1, buče 1—3 Din komad, zeljnate glave 0.50—3, karfijol 1—4 Din komad, kislo zelje 4—4.50, kisla repa po 2 Din kg, čebula 1.50—2.50, česen 7—12, paradižniki 2—4, peteršilj 1—2, zelenjava za juho 1—2, zelena paprika 1—8 Din kg, kumarce 0.50—2, za vkisanje 0.05—0.10 Din komad; gobe katerih je bilo vsled deževnega vremena mnogo na trgu, 1—3 Din, finejše 4—5 Din kupček. Sadje: jabolka in hruške 3 -8, češplje in slive 6—7 (po 10. uri so pripeljali Bošnjaki okoli 2000 kg ceipelj in so jih prodajaii po 5 Din kg, vsled česar so tudi domače prodajalke znižale ceno), breskve 6—8, grozdje 8—12 Din kg. Cvetlica 0.25—7 z lonci vred 15—75 Din komai. — Lesena in lončena roba, katere je bilo malo, se je prodajala po 1 do 100 Din komad. Brezo-
Preganjanje kristjanov v Mehiki. Že večkrat smo imeli v našem listu priliko, da se pečamo s preganjanjem kristjanov v Mehiki, katero traja že več nego leto. Navedli smo tudi vsaj nekatere žrtve brezmejne krvoločnosti takozvanih svobodomislecev, katere podpihuje katoliški Cerkvi strupeno sovražno framasonstvo (svobodno zidarstvo). Svobodomiselni listi v Sloveniji: »Jutro«, »Domovina«, »Kmetski list« in razni socialistični listi dozdaj še niso prinesli niti be sedice, s katero bi bili obsodili divjanje framasonov, socialistov in liberalcev zoper katoliške vernike, zlasti zoper ka-Jiško duhovščino. Elias Calles, predsednik mehikanske republike, po svojem poklicu učitelj, sedaj socialistični voditelj, uživa dobrohotno varstvo vseh socialnodemokratskih in liberalnih elementov, ki preganjanje katoličanov v Mehiki ne samo ne obsojajo, marveč opravičujejo in celo odobravajo. Poslednji čas so nekateri listi dali svoje predale na razpolago gospodu predsedniku Callesu, da brani svoje postopanje proti katoliški Cerkvi. Calles zatrjuje, da je njegovo postopanje popolnoma zakonito. Kakšni zakoni so to, ki prepovedujejo izvrševanje cerkvenih opravil izven cerkva? Kakšni zakoni so to, po katerih se smejo moriti duhovniki, ki opravljajo svoja duhovniška opravila? Da se bo spoznalo, kako »zakonito« je postopanje Callesa in njemu podrejenih mučiteljev mehikanskih katoličanov, hočemo v naslednjem navesti še nekaj žrtev Callesove svobodomiselne zakonitosti in verske strpljivosti.
Sredi junija 1.1. je prišla duhovniku Diazu Covarucia-su nenadoma nasproti vojaška skupina. Vojaki so mu zaklicali: »Stoj!«, toda 881etni starček ni slišal in mirno nadaljevalo svojo pot. Naenkrat vidi, da je obdan od oborožene tolpe. Prestrašen duhovnik izjavi, da je miren državljan in da ne mara ničesar hudega, toda vojak mu zakliče: Dol ž njim! in dum-dum krogla podere starčka na tla. Da naštejemo le nekaj nadaljnih žrtev: Ludvik Bati?., župnik v škofiji Du-rango, ustreljen dne 15. avgusta 1926 na povelje poročnika Maldonado. Matija Correa iz škofije Zacatecas, ustreljen v Durangu na povelje generala Ortza, ker ni hotel izzdati spo-vedne tajnosti. Emanuel Mecado, umorjen na povelje generala Genovevo. Mihael Diaz, obešen februarja 1927. Her-menegild Lara, ustreljena na povelje generala Fereira. Župnik iz Sant Juliano, ustreljen na povelje generala Ga-macbio. Vincenc Salas, ustreljen v Tambigo. Seoondino San ches, župnik v Cocula, ustreljen dne 24. aprila 1927. Josip Sanches, ustreljen na potu. Vincenc Lopez, ustreljen v Me-hiniki na povelje vojaškega poveljnika Fernando Escoto. Mihael Guizar- ubit meseca maja, ko je delil nekemu ranjencu zakramente za umirajoče. Župnik iz Assientos, ustre-
ljen na povelje generala Figueros. Andrej Sola, ustreljen dne 28. aprila 1927. E. Taugel, ustreljen na povelje generala Amerilla med postajama Mira in Salas. Rafael Chovel, ustreljen v Leonu. Spiridion Himenez, ustreljen 20. maja 1927. Feliks de la Castaneda, ustreljen v Kseresu na povelje generala Ortisa. Christoforo Magallanes in Avguštin Sanches, oba ustreljena dne 25. maja 1927 na povelje poročnika Medina. Henrik Marquez, ustreljen koncem maja. Sabas Rejes, zaprt, ko je sprevideval bolnike, slečen, zvezan na rokah in nogah ležal na gnoju tri dni in nazadnje oslabljen umorjen z mečem. Ignac Gonzalez, ustreljen na povelje generala Leona. Za taka in slična grozodejstva liberalni in socialistični listi nimajo niti besede obsodbe, marveč jih molče ali celo izrecno odobravajo. S tem izdaje-jo svojo tajno željo, da si mehikanske razmere želijo tudi pri nas.
Cerkvene prireditve pod policijskim nadzorstvom. Naši ubogi slovenski in hrvatski rojaki v Italiji se ne morejo ganiti, da jih ne bi opazovalo oko italijanske policije. Vse izvencerkvene prireditve so po policiji prepovedane, vse prosvetne organizacije zatrte. Le v cerkvi so Slovenci doslej smeli ibiti sami med seboj ter v svobodi izvrševati bo-goslužna dejanja. Tudi to sedaj ni več mogoče. Ko so v Cerk nem obhajali 501etnco mašništva goriškega nadškofa g. dr. Sedeja, se je med vernike v cerkvi pomešala cela vrsta tajnih policistov iz Gorice. Dne 13. septembra so Marijine družbe iz goriške nadškofije pod vodstvom svojih duhovnikov priredile veliko romanje na Sv. Goro pri Gorici, da bi proslavile 501etni jubilej svojega nadpastirja. Nadškof sam se je romanja udeležil. Bila je to strogo cerkvena prireditev in vendar je vse pobožnosti spremljala močna četa goriških tajnih policistov, katerih je kar mrgolelo. Zdi se, da stoji katoliška Cerkev na Primorskem pred javnim preganjanjem.
Čudežna ozdravljenja v Lurdu. Zadnji čas je lurški list »Le Journal de la Grotte« (Jamski dnevnik) objavil več čudežnih ozdravljenj izmed katerih hočemo poročati samo o enem slučaju. Gospa Geoffroy (Žofroa) je leta 1924 težko obolela in njeno stanje se je poslabšalo od dne do dne. V obupnem stanju se je pripeljala v Lurd. Bolničarke se niso niti upale jo položiti v vodo, marveč so jo samo pokrile s prtom, pomočenim v čudotvorno vodo. Bolnica je nato popolnoma ozdravela. V uradu je bila pregledana od več zdra vnikov. Čez nekaj mesecev se je vrnila v Lurd v popolnoma zdravem stanju. Zdravniki so jo zopet pregledali ter so ugtovili, da se je njeno ozdravljenje zgodilo na način, ki je znanstveno nerazložljiv.
vih metel, lesenih grabelj to pot ni bilo na trgu. — Seno in slama: V sredo, dne 21. septembra, so kmetje pripeljali 16 vozov sena, 6 slame, v soboto, dne 24. septembra, radi deževnega vremena pa samo 4 voze sena na trg. Cene so bile senu 60—75 Din, slami pa 45—50 Din za 100 kg.
Mariborsko sejmsko poročilo, z dne 27. septembra 1.1. Prignalo se je 7 konj, 8 bikov, 91 volov, 270 krav in 10 telet, skupaj 386 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 7.75 do Din 8.15, poldebeli voli 6—7, plemenski voli 3.75 —5.50, biki za klanje 6.25—8.25, klavne krave debele 6.50 —8, plemenske krave 5—6, krave za klobasarje 3.50—4.50, molzne krave 5—5.50, breje krave 5—5.50, mlada živina 7.50—8.50. Prodalo se je 167 komadov, od teh v Avstrijo 40 komadov.	t
Mesne cene v Marboru. Volovsko meso 10—18 Din,
meso od bikov, krav in telic 10—18 Din, telečje meso 17— 22.50 Din, svinjsko meso sveže 15—30 Din.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56 Din, avstr. šiling 8 Din, italijanska lira 3.10 Din, nemška marka 13.50 Din, angleški funt 276 Din, češka krona 1.68 Din, švicarski frank 10.95 Din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.13 c.
Lurški čudeži in protestanti. Na nekem protestantovs-kem zborovanju v Londonu je nek govornik govoril o Iurš-kih dogodkih ter o njih izjavil, da so praznoverje. Med poslušalci je bi jezuit o. Rankin, ki se je oglasil k besedi. Obrazložil je katoliški nauk o Mariji ter je nato kot priče navedel 600 zdravnikov, ki so v preteklem letu obiskali Lurd ter izjavili, da se mnoga ozdravljenja v Lurdu ne dado raztolmačiti na naravni način. »Eiden od teh zdravnikov«, tako je rekel p. Rankin, »namreč dr. Sherry je navzoč v tej dvorani ter more moje besede potrditi.« Nato se dr. Sherry na splošno željo dvigne ter izjavi, da je v Lurdu posebno preučeval dva slučaja ozdravljenja. »V obeh slučajih«, je rekel dr. Sherry, »je popolnoma izključeno ozdra vljenje s sredstvi človeške znanosti in sposobnosti, v obeh slučajih je ozdravljenje nastopilo naenkrat in popolnoma.« Izjava tega zdravnika je na vse navzoče napravila globok utisek.
Mučeništvo ruskih škofov. Kakor poročajo ruski listi, ki izhajajo izzven Rusije, boljševiki rusko pravoslavno cerkev stalno preganjajo. Število zaprtih škofov znaša okoli 160, zaprtih drugih duhovnikov pa več tisoč. Vi so po večini zaprti po malih samotnih naselbinah v severnih krajih. Nobeden prognanih škofov in duhovnikov ne sme opravljati službe božje. Vsak se mora vsak dan prijaviti politični oblasti. Od države dobivajo 3 rublje mesečno, vsled česar so izpostavljeni velikemu pomanjkanju in stradanju. To morajo trpeti, ker so vdani svoji veri, katero brezbožni ruski komunisti mrzijo.
Kitajski državnik postal benediktinec. Bivši kitajski ministrski predsednik Lou, ki je poslednji čas bil kitajski poslanik v Bernu v Švici in zastopnik Kitajske pri Društvu narodov, je postal benediktinec. Že prej je sprejel katoliško vero ter se dal krstiti. Po smrti svoje žene, ki je bila Belgijka, se je odrekel diplomatski službi. Zadnji čas je kot novic vstopil v benediktinski samostan Lophen v Belgiji.
Zamorci in katoliška Cerkev. V Zedinjenih državah severne Amerike živi preko 10 milijonov zamorcev, od ko-jih je samo ^ milijona katoličanov. Med njimi se jako občuti pomanjkanje duhovnikov in katoliških šol. Zadnji čas so se razmere nekoliko zboljšale. Kardinal Mündelein je črncem dal na razpolago cerkev sv. Elizabete ter je dne 24. oktobra 1. 1. podelil zakrament sv. birme 400 zamorcem, malim in odraslim. Vsako leto pristopi katoliški Cerkvi kakšnih 200 zamorcev. V mestu Cincinati je sprejelo katoliško vero 70 črncev in letošnje leto je tamošnji zavod za vzgojo duhovnikov prvikrat sprejel lepo število črncev.
v noči skozi okno drugi strel in pogodil očeta Tomaža skozi srce, da je obležal mrtev. Orožništvo je aretiralo kot krivca očetomora zgoraj omenjenega nečloveškega sina. Pri obravnavi je obtoženi trdovratno tajil svojo krivdo, a vsi znaki in okoliščine so jasno govorile, da je sin ustrelil očeta iz maščevalnosti in radi tega, da bi oče ne vzel druge žene. Zaslišanih je bilo 14 prič. Ker ni bil obtoženi ob času zločina star 20 let, je bil obsojen radi očetomora le na pet let težke ječe.
Svojo ženo zaklal.
Dne 27. septembra se je zagovarjal pred poroto Madžar Ladislav Tot iz Pinc pri Dolnji Lendavi v Prekmurju. Tot je obtožen, da je na večer dne 22. avgusta 1926 zaklal svojo ženo Rozalijo. Kmalu po sklenjenem zakonu meseca septembra 1925 so se pojavila med zakoncema nesporazumi jenja. Mož je pričel svojo ženo sovražiti ter jo pretepati. Rozalija je bila ponovno prisiljena, da se je zatekla k svojim staršem. Do zločina pa je prišlo dne 22. avgusta 1926. Ko je prišel Ladislav Tot zvečer nekoliko vinjen domov, je našel ženo že v postelji. Po kratkem prepiru je Tot kakor pobesnel zagrabil nož ter zabodel soprogo v vrat. Ko je videl, da je njegova žena mrtva, se je preoblekel, pustil pri mrtvi luč ter odšel, kakor bi se ne bilo nič zgodilo, z materjo na orožniško postajo v Dolino in se prijavil. Obtoženec se zagovarja, da je izvršil dejanje v duševni zmedenosti. Bil je že pred enim letom pred poroto, a je bila razprava takrat preložena, da se ugotovi duševno stanje obtoženca. Bil je obsojen na smrt na vešaiih.
Zanimivosti.
Skrivnostni otrok džungle. Nenavadno povest vedo poročati angleški listi. Pred nekako 25 leti sta dva stražnika na južnem rtiču Afrike naletela na skupino pavijanov (opic). Ko sta pričela nanje streljati, so vsi pobegnili razen enega, ki je bil ranjen, kakor se je stražnikoma zdelo. Ko sta prijezdila v bližino, sta se zelo začudila, kajti mesto pavijana sta videla pred seboj odraslega dečka domačina, ki je skakal po vseh štirih. Zelo je otepal okoli sebe, preden sta ga mogla prijeti. Oddala sta ga nato v neko umobolnico, a vsa prizadevanja in poizvedovanja po njegovih starših so bila zaman. Ostal je v aavodu 1 leto, kjer so mu dali ime Luka. Govoriti ni znal
in tudi jesti ni hotel hrane kakor drugi ljudje. Bil ni preveč hud in kmalu se je privadil ter postajal vedno bolj prijazen. Težavno ga je bilo privaditi, da je hodil le z nogama. Sedaj mu je bilo treba poiskati koga, ki bi ga vzel k sebi in našel se je farmer, ki ga je vzel za svojega. Na tej farmi je že 24 let in privadil se je vsemu, tudi govorici. Ko je znal govoriti — zna seveda le angleško — je povedal marsikaj iz prejšnjega življenja. Spominja se tudi, da ga je nekoč noj vsekal na glavo, kjer ima še sedaj veliko brazgotino. Ako ga kam pošljejo, leti tudi deset milj daleč brez prestanka in zelo močan je, tako da sto kilogramov težke vreče z lahkoto meče na voz.
Petletni pridigar. Indija je vsa razburjena. Tam se sedaj govori samo o nekem pridigarju, kateremu je šele pet let. Ta pridigar se imenuje Maci-Uaun-Kijeng, kar pomeni v prevodu »božanstveni duh«. Toda g. Božanstveni duh ni samo najmlajši govornik na svetu, ampak tudi tako božanstveno govori, da mase drve za njim kot nore. — Ljudstvo veruje, da je to dete naslednik slavnega budističnega pridigarja Junk-Jaung-Gojadova, ki je s svojimi govori tudi tako navdušil mase. Res ni mala stvar biti govornik s petimi leti! Ostali otroci v teh letih še jecljajo.
Umrl je slikar brez rok. Nedavno je umrl znani slikar Bertram Hiles, katerega življenje je bilo zelo zanimivo. Kot osemletni deček je povodom neke železniške nesreče zgubil obe roki. Nesreča je bila tem žalostnejša, ker je deček kazal veliko umetniško nadarjenost. Toda deček je pokazal, da je njegova volja še močnejša od usode. S čopičem med prsti noge je slikal slike, katere so mu že kot učencu dobro uspevale in je pri vseh tekmovanjih odnašal prve nagrade. Komisija, ki je ocenjevala slike, ni vedela, da jih je slikal mladenič brez rok. Hiles je končno dovršil študije na umetniški akademiji v Parizu. Mnoge njegove slike so nagrajene od britanske kraljeve akademije. Radi svoje energije, da slika z nogami, je dosegel veliko slavo.
Davek na ostrižene glave. Občina Schonau na Bavarskem je vpeljala davek na »bubi«-frizure. Davka proste so samo deklice do 16. leta. Od tu dalje do 30. leta je letni davek na ostrižene 20 zlatih mark, nad 30. let starosti pa 30 mark. Katera pa se premisli in sd pusti lase zopet rasti, pa dobi polovico vplačanega davka povrnjenega.
Najhitrejši vlak v Nemčiji. Kakor izkazuje neka nemška statistika, se je hitrost nemških brzovlakov v zadnjem
poletju zelo povečala. Sedaj razpolaga nemška republika z 18 brzovlaki, ki dosegajo brzino 80 km na uro. Najhitrejši vlak je direktni vlak Berlin—Monakovo in obratno, ki doseže povprečno brzino 83 km na uro. Brzovlak Berlin— Lipsko prevozi 164 km razdal je v 119 minutah, to se pravi, zaostaja za prvim omenjenim direktnim vlakom samo za 2 desetinki km. Brzino vožnje zlasti pospešuje na nemških tleh ugoden teren, ki je več ali manj raven in brez velikih vzponov.
Pošta s psi v Kanadi. Kanadska poštna uprava je nanovo upeljala reden poštni promet, ki ga oskrbujejo psi, s severnim delom dežele in z obljudenimi otoki v Severnem ledenem morju. Poštna zveza bo vpostavljena med Alberto in Aklamavilkom. Proga je 1800 milj dolga. Pot vodi čez obsežne ledene pustinje, kjer ne srečaš drugega, kot divje zveri in kjer vladajo vedno snežni zameti. Čez dan razsvetljuje ledene poljane arktično solnce, ponoči pa bleda luna, ali pa semtertja magični severni sijaj.
Londonski pridigar — kaznilniški kandidat. V Londonu je že več mesecev pridigoval in bil posebno priljubljen zaradi lepih pridig, neki Williams, ki je prišel v London s priporočilom škofa iz Minessote v Ameriki. Končno pa se je dognalo, da je priljubljeni pridigar bivši kaznjenec, ki je bil zaradi ponarejanja uradnih listin v Ameriki obsojen na devet mesecev ječe. Pred dnevi so se detektivi oglasili v žup-nišču, vendar je Williams še pravočasno odnesel zdrave pete.

ZAHVALA.
Za mnoge izraze iskrenega sožalja ob priliki pre-rane smrti naše ljube mamice
MARIJE PLEVCAK
zahvaljujemo se vsem za spremstvo njene zadnje poti, vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ter darovalcem vencev, šopkov in cvetja. Posebna zahvala častiti duhovščini, kakor tudi pevskemu zboru za ginljivo slovo od doma in žalostinke na grobu. Še enkrat naša globoka zahvala. Majšperk, 22. septembra 1927. 1321	Žalujoča rodbina Plevčak.
Znamenja Kristusovega trpljenja. Po velikih časnikih v Evropi in tudi izven Evrope se zadnje tedne razpravljajo čudoviti dogodki, ki se dogajajo v Konnersreuthu, v vasi, ki leži na Bavarskem blizu češke meje. Pozorišče teh dogodkov je priprosta poštena kmetska hiša, nositeljica čudovitih pojavov in dogodkov pa je priprosto kmetsko dekle z imenom Terezija Neumann. Čudoviti dogodki, ki se na njej vršijo in ki jih hodi opazovat na tisoče in tisoče ljudi, so tile: Terezija Neumann prehaja večkrat, in sicer vedno ob petkih, v stanje zamaknjenosti. V tem stanju ležeč v postelji čudovito dobro prikazuje na svojem obrazu razvoj Kristusovega trpljenja do križanja, kakor da to sama doživlja. Nato dobi na rokah, nogah in na čelu krvava mesta, ki so tam, kjer so Kristusove rane, ki jih je dobil n. pr. sv. Frančišek. V tem stanju tečejo Tereziji Neumann krvave solze iz oči. Prvotno so te solze slabo rdeče, potem pa dobivajo vedno bolj globokordečo barvo, da napravijo vtis presne krvi. V tem stanju izgovarja Terezija besede aramejskega jezika, ki se je za časa Kristusovega trpljenja rabil v Palestini in ki se ga ta kmetska mladenka ni nikdar učila, čeprav je nekaj časa bivala v samostanu. Terezija Neumann že dolgo časa ne zauživa nobene hrane, pač pa prejema sv. obhajilo. To so dogodki, ki se resnično godijo, kateri so dokazani in izpričani tudi od ljudi, ki ne stojijo na verskem stališču. Razni opazovalci, zlasti zdravniki, se trudijo, da bi te čudovite dogodke, radi katerih so presenečeni, raztolma-Hli na naraven način, pri čemer ¡pa morajo priznati, da je stvar jako skrivnostna. Cerkvena oblast pa doslej o teh čudovitih dogodkih še ni izjavila nobene sodbe, vsled česar se tudi mi vsake sodbe vzdržimo.
Priporočljiva knjiga.
»Prikrojevanje perila po životni meri.« Spisala Ema Arkova, učiteljica na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, leta 1927. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 40 Din. — Bodoči zgodovinar slovenskega knjigotržtva bo moral brez dvoma ugotoviti, da izbira Jugoslovanska knjigarna v okviru svojega založništva dela, ki so eminentno praktična in zato nič manj nujno potrebna. »Prikrojevanje perila« je knjiga, ki jo mora imeti vsaka gospodinja, od pri-proste delavske žene do visoko inteligentne gospe. Predvsem pa n esme manjkati v nobeni šolski knjižnici, kjer se poučujejo ženska ročna dela. Vsak ubod, ki ga danes naredi doma pridna roka gospodinjina, pomeni razbremenitev gospodinjstva, kateremu v današnjih težkih časih povsod primanjkuje materijelnih sredstev. To knjigo, s pomočjo katere si vsaka gospodinja po priležni meri potrebne kroje sama nariše, mora imeti vsaka nevesta, ki si dela in šiva svojo balo, potrebuje jo vsaka gospodinja ali dekle, ki si hoče omisliti perilo za sebe ali za svojca. Knjiga je strokovno na višku. Sestavljena je vzorno, pisana jasno in pregledno, snov je obdelana strokovno. Glavni oddelki knjige so: žensko, moško in otroško životno perilo in hišno perilo. Tu najdeš navodila za šivanje in prikrojevanje srajc, kom-■binež, predpasnikov, bluz itd. itd. Skratka, vse kar oblači-imo in kar rabimo na postelji in na mizi. Slog je lepa sloven ščina in vrhu tega preprost in vsakomur umljv, poljuden. Za marsikak šiviljski izraz je uvedena nova besda, ki ni Skovana tjavendan, ampak strokovno brezhibno tvorjena in prikrojena po slovniških pravilih v pristnem slovenskem duhu. Kar daje knjigi posebno vrednost, so nazorno in jasno risane slike raznih krojev, ki ilustrirajo strokovno mrtvo besedo. Takih krojev je pridejandh nad 50, tako da tudi v tem pogledu imenujemo knjigo lahko prvovrstno. Oprema je razkošna. Založništvo ni hranilo s papirjem, zato je pa tudi snov že na prvi ¡pogled pregledno in nazorno razpre deljena. Arkova knjiga »Prikrojevanje perila« ni samo kulturno delo, ampak tudi vrlo praktičen spis, ki ga boš našel prav v vsaki hišii, kakor najdeš Kalinškovo »Slovensko kuharico«.
Pisma iz domačih krajev
Dogoše. Prostovoljno gasilno društvo Dogoše pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 2. oktobra, veselico vinsko trgatev pri gostilničarju Jakobu Supan pri Devici Mariji v Brezju. Za jedila in dobro kapljico bo preskrbljeno. Vabljeni vsi! — Odbor.
Remšnik. Začetkom septembra je fotografiral Remšnik in Sv. Pankracij amater Torkar iz Jesenic. Njegov stric, komisar finančne kontrole iz Dravograda, ga je pripeljal tu sem. G. komisar se zanima za obmejne kraje posebno, da bi zboljšal stanovanjsko bedo finančnih uslužbencev. Dal ¡je napraviti načrt za novo stanovanjsko hišo, katero naj bi prevzela kaka oblast, da ne bi leto za letom se toliko potrošilo za nezdrava in nesnažna stanovanja. Bog daj srečo za načrt, cel okraj in država dobi večji ugled. — Volilci SLS zaslužijo pohvalo, da so izbrali pravo stranko, ko se jih je toliko drugih ponujalo, celo z denarjem. Osem skrinjic in vsaka se je ponujala, pa le ena more biti prava in ta je bila prva. Radič naj gre spat, Žerjavovci ne škodujte več Sloveniji in državi z vašo gonjo zoper ¡poštenost in vernost, sooijalisti eni kot drugi, pokažite enkrat, kaj ste že dobrega storili za nas! Drugič vsi za SLS, nobeden ne izostane!
Sv. Lenart v Slov. gor. Obrtna nadaljevalna šola. Vpisovanje za šolsko leto 1927-28 bo dne 2. oktobra 1927 od 8. do 12. ure dopoldne. Vsak na novo vstopivši vajenec in va-jenka naj prinese s seboj delavsko knjižico in odpustnico iz osnovne šole. Reden pouk se prične dne 5. oktobra ob 14. uri. To šolo obiskovati so obvezni vsi obrtni in trgovski vajenci ter vajenke, oddaljeni od šole do 6 km. Prostovoljno pa lahko obiskujejo tudi vajenci izven določene razdalje, pomožni delavci in pomočniki. Vodstvo opozarja mojstre in stariše vajencev ter vajenk, da se točno ravnajo po tem razglasu, sicer jih bo zasledovalo in kaznovalo obrtno oblastvo, ki postopa napram renitentnežem zelo strogo. — Vodja: Milan Vauda.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Razno. V teku zadnjih dni smo imeli v naši fari kar dva velika požara. 16. t. m. zjutraj je zgorelo vso gospodarsko poslopje posestnika Toplaka v Grlincih. Rešil je le živino, vse drugo mu je uničil ogenj. V nedeljo zvečer pa je začelo goreti pri posestniku Martinu Šalamun v Sakušaku. V kratkem času je upepelil ogenj hišo in vsa gospodarska poslopja z vsemi pridelki. Ljudje so si rešili le golo življenje. — Na Kukavi sta zadnji čas umrla dva dobra možakarja. J. šoštarič je podlegel mučni bolezni želodčnega raka. Potrpežljivo je prenašal dolgo bolezen. V torek, 27. septembra pa je bil pokopan Franc Flos, mož vedno dobre volje, vrl naš pristaš. V tej hiši je bil prej vedno stalen gost »Slovenski Gospodar«. — Volitve. 62 odstotkov volilcev je storilo svojo dolžnost. Od teh je 90 odstotkov volilo SLS. Z največjo udeležbo se v naši fari lahko ponaša občina Sakušak. Saj je oddaljene stare in bolehne pripeljal naš zaupnik z vozom na volišče. Pa kako korajžni in navdušeni so bili! Posnemanja vredno!
Sv. Lovrenc v Slov. gor.-Juršinci. Ker se vsled raznih zaprek kino-predstave v nedeljo, dne 18. t. m., niso mogle vršiti, se vršijo iste z veličastnim filmom »Rojstvo, življenje in trpljenje Jezusa Kristusa« nepreklicno in ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 9. oktobra, v stari šoli. Predstave po rani sv. maši, šolske po pozni sv. maši, ena po večernici in zadnja ob 5. uri popoldne. Vsi sosedje in domačini si o-glejte to znamenitost!
Kapela pri Radencih. V sredo, dne 21. t. m., popoldne je bil pogreb posestnika Antona Zengerja iz Kobilšaka. Kako priljubljen in v kolikem spoštovanju je bil pri svojih sosedih in znancih, je pričal ravno ta pogreb. Udeležilo se ga je veliko število župljanov, ki so na ta lep dan ¡popustili svoje nujno delo in vsa opravila, da so svojemu prijatelju izkazali zadnjo čast. Pri odprtem grobu se je poslovil od njega kot dolgoletnega, neumornega, nesebičnega, za občni blagor vedno vnetega občinskega odbornika in svetovalca župan Jakob Žemljic. Ker je rajnki vedno rad daroval in bil vnet za dobre namene, so tudi njegovi pokopiči na kar-
minali zbrali za dijaško kuhinjo 106 Din. Plačilo za to dobro delo naj da ljubi Bog uživati ¡pokojnikovi duši!
Ormož. Volitve v trgovsko, obrtno in industrijsko zbornico so razpisane. Opozarjamo vse naše somišljenike na goljufije, ki so se uganjale pri zadnjih volitvah. Ne sme se ponoviti slučaj, da poberejo politični nasprotniki našim ljudem glasovnice. Tako so pri zadnjih volitvah dali nekemu faliranemu ormoškemu trgovcu 1000 Din, da je izvabljal našim ljudem v okolici glasovnice, v Ormožu samem pa so poslali samega člana občinskega sveta, ki da naj izvablja obrtnikom glasovnice. Prepričani smo, da bodo ti gospodje tudi tokrat poskusili s takimi sredstvi, zato pazite 1
Ormož Tudi Ormož se je začel bogatiti s korupcijoni-sličnimi aferami, ki se zaenkrat razlikujejo od beograjskih ▼ toliko, da so različni naši ugledni gospodarski »poštenjaki« zapleteni v toliko v to afero, da že zdavnaj spadajo naravnost pred poroto. Govori se namreč o čisto navadnem ponarejanju menic in denarna vsota teh ponarejenih menic se zmanjšuje in zvišuje vsaki dan za 10.000 Din, kakor se pač komu zdi sigurno za potrebni slučaj zahtevati. Samoobsebi umevno, se polašča ljudi razburjenost in baje so se ti poštenjaki že sami med seboj sprli, ker je nekaterim le nerodno pred svetom zagovarjati zadevo, ki bo za večno nosila pečat goljufije. Tudi zadeve ponarejanja menic ne puste naprej iz Ormoža, češ, da ne bi drugi advokati iskali svojih »knifov«. Torej je zadeva tudi še luknjasta in smo radovedni, kdo bo pri tem zletel v luknjo. O zadevi bomo še pisali, v kolikor nam bo dopuščal tiskovni zakon. Naše somišljenike in vse, ki svoje imetje v današnjih težkih časih še ljubijo, pa rotimo in prosimo, da naj se v svojih denarno-gospodarskih zadevah izogibajo sto metrov daleč takih »gospodarskih« delavcev, da ne bo prepozno!
Središče. Kino v Središču prične zopet z rednimi predstavami prihodnjo nedeljo, dne 2. oktobra. Natančnejši spored bomo še objavili.
Sv. Marjeta pri Moškanjcih. V nedeljo, dne 2. oktobra, si oglejte vsi sosedje in domačini veličastne kinopredstave v šoli »Rojstvo, življenje in trpljenje Jezusa Kristusa«. Vršijo se ob vsakem vremenu samo v nedeljo, dne 2. oktobra.
Sv. Urban pri Ptuju. Tukajšnja čebelarska podružnica naznanja, da priredi v nedeljo, dne 2. oktobra, popoldan po večernici, smeha polno burko v dveh dejanjih »Laži-zdravnik«, po igri prosta zabava s plesom, šaljivo pošto in licitacijo v gostilni Ramšak. Pri igri kakor tudi pri prosti zabavi sodeluje tamburaški zbor od Sv. Antona v Slov. gor. Prijatelji poštene zabave o dblizu in daleč prisrčno vabljeni! — Odbor.
Ljubno. Izpod peresa naprednih razgrajačev je prineslo »Jutro« od dne 10. t. m. zelo zavit dopis iz Ljubnjega. Ker se je dotaknil dopisnik osebe krčmarja, se ga prosi, da dokaže svojo trditev in bo prejel takoj 500 Din na roko. Res je prišel oni klerikalni mladenič kakih 10 minut pozneje, kakor dotični izjemoma . . ., a je bil popolnoma trezen. Z zlaganim dopisom je pokazal naprednjak na Avgijev hlev v lastnih vrstah in na nič drugega ne!
Sv. Peter v Savinjski dolini. Nenadoma je preminila gospodinja-vdova Apolonija Rozman na Sp. Rojah. V nedeljo je še prejela sv. zakramente v domači cerkvi, v pon-deljek je že zaspala v Gospodu. Rajna je bila vdova 41 let, živela je pošteno. Do smrti izmučena je bila, ko je padel edini sin na bojnem polju. Prebolela je ta hudi udarec, ali pozabila ga ni do smrti. Sedaj upamo, da sta se našla v večnosti. Priporoča se v molitev.
Rogaška Slatina. Nad 50 duhovnikov lavantinske škofije se je zbralo v lepi Rogaški Slatini k duhovnim vajam, ki jih navdušeno vodi preč. p. Valerijan Učak. Bog daj, da bi bil sad teh duhovnih vaj prav blagoslovljen in obilen.
čevali, išče službo. Ponudbe na upravo lista pod oskrbnik. 1324 Učenec se takoj sprejme za čevljarsko obrt, od kmetskih starišev. Hrana in stanovanje v hiši. Vodošek Anton, čevljar, Ptujska gora.	1323
Posestvo v izmeri 4 in pol orala, zzidano hišo in gospodarskim poslopjem, sredi vasi Sv. Martin pri Vurbergu, vse v najboljšem stanju, se proda. Vprašati pri Mariji Toplak, posest, istotam.	1322
□L» i n ii luuuuuuaaaaaaam Jetika! Dr. Pečnik, 15 let zdravnik specialist za jetiko v internacionalnem zimskem zdravilišču Kairo v Egiptu, sprejema (zavod), ordinira: Janina, železniška postaja Rogaška Slatina.	1212
ihiiii lnnnrnmnnnnrnn
Kupujem divji kostanj
ter plačam najvišjo dnevno ceno VELETRG0VINASSUR0VINAMI
IVANpLUGA, MARIBOR
(Tržaška cesta 5 1300
Zeinate glave
vsako množino kupi p t najvišji ceni LOVREC, MARIBOR. — Pred-poldne: Glavni trg, vrsta olja, popoldne: Slomškov trg 16. 1252
Novi hrastovi sodi po 300, 400 in 500 litrov, trpežni, dobro kovani, cimentirani, postavljeni na prvo železniško postajo. — Cena litru Din 1.50, pri večjem naročilu po dogovoru. Franc Slebinger, sodarski mojster na Ledineku, pošta Sv. Ana v Slov. goricah.	1284
Suhe gobe, jajca, maslo, puter, zabelo ter vse poljske pridelke, kupuje vedno po najvišji dnevni ceni Franc Senčar, trgovina mešanega blaga, Mala Nedelja in Ljutomer. Velika izbira obla-činlega blaga za jesen in zimo ter vseh čevljarskih jx>trebščin.
3—1 1256
Orehe, lepe, dobro suhe, plača najbolje tudi v malih množinah »Merkur«, Maribor, Meljska cesta 12.	1299
Gonilni jermeni, najboljše kakovosti, že strojno pretegnjeni, la mline, žage, mlatilnice, tovarne itd., kakor tudi šivalni in rezalni jermeni v zalogi pri Ivanu Kravos, Aleksandrova cesta 13. Zahtevajte ponudbe.
Harmoniko, trivrstno, močno, lahko, prodam za 1500 Din. Seme, Ptuj, Miklošičeva 11. 1308
Stare železne tračnice, sposobne za zgradbo kleti in hlevov, na postaji St. IIj se prodajo. — Vpraša se: Vrazova ulica št. 9, vrata 8, Maribor.	1317
Resni kupci! Novozidana dvo-stanovanjska hiša, davka prosta z vsemi pritiklinami in dvema vrtoma, pri mestu Maribor, na prodaj s takojšnjo vselitvijo, vpraša se pri g. Franju Špes, Maribor, Tržaška cesta. Maribor.	1315
Učenka, zdrava in krepka, z dobrimi šolskimi spričevali, poštenih staršev, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. — Naslov v upravi.	1304
Pekovski učenec se sprejme. — Aleksandrova cesta 81. Maribor__1273
Hlapec z dežele, vajen konjem, se sprejme. Naslov v uprav-ništvu.	1306
Dekla v župnišče se sprejme takoj. Naslov v upravi. 1298
Viničarja s 5 delavskimi močmi sprejme Sepec, Maribor, Grajski trg 2.	1307
Organist in cerkovnik, z dobrimi spričevali, oženjen, želi službe. Nastop takoj. Naslov v upravi.	1305
O
o o o
Južno-štajerska hranilnica Celje
▼ lastni hiši Cankarjeva ali ca it 11, nasproti pošte. — Ustanovljena leta 1880
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za varnost vlog jamčilo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vraisko in rezervni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Postne položnice na razpolago.
82
O
o o o
Akumulatorni uredjaji
svinčena gošča in pepel, staro medenino, baker, cink kupuje vsako množino »Calin« ¿L d., Zagreb, Mandaličina 1. 1162
Kupim vsako množino čebelne-ga voska po najvišji ceni. — F. Weiler, Maribor, Gosposka ul. št. 29.	1168
Deklica z rležele išče službo, kjer bi mela priložnost se naučiti kuhanja. Puplas Terezija, Gortina, Muta.	1303
Kravar, pošten in zanesljiv išče službo v pošteni hiši. Naslov v upravi.	1309
Veliki mlin za sadje se proda ter lojterski voz zamenja za malega, Maribor, Vrazova ul. 9, vrata 8.	1318
Iščem umetni ali kmečki mlin za v najem ali na spolovino. — Naslov v upravi.	1242
Proda se za 300.000 Din ali pa se da pod lahkimi pogoji v najem Lasbacherjevo posestvo v Ivanjcih. Pismene ponudbe na župni urad Sv. Bolfenk v Slov. goricah.	1314
Velika izbera posestev od 20 tisoč dinarjev naprej, solidni pogoji. Posredovalnica »Mar-stan«, Maribor, Koroška cesta št. 10._ 1310
Dvoje posestev na prodaj, zaradi družinskih razmer, obstoječe prvo iz 46 oralov, drugo iz 113 oralov. Več se izve pri G. Vajn-cerl, Konzumno društvo, Pre-valje.	1313
Več najemnikov, plačila zmožnih, išče manjša posestva (tudi vinograd) okolica Maribor, Ptuj, takoj v najem. Ponudbe brezplačno sprejme >Marstan< Maribor, Koroška cesta št. 10-1.
Posestvo. Pol ure od mesta Šoštanj se proda lepo kmečko posestvo z zidanimi, izvrstnimi in dobro ohranjenimi poslopji. — Zemljišče meri 26 oralov, večinoma njive in travniki, drugo gozd. Nasajenega je 3000 komadov hmeljskih sadik, pri gospodarstvu je tudi hmeljska sušilnica. Cena znaša približno 300.000 Din. Plačilni pogoji so ugodni. Interesenti se naj obrnejo na občinski urad v Šoštanju.	1283
Mlin na prodaj. Mlin v dobrem stanju, močen zid, 3 valeni, 1 par kamnov, preša za olje, motor z 12 konjskimi močmi, novi svinjski hlevi, 1 oral zemlje; mlin je na dobri vodi Sčavnici, ter se proda zaradi družinskih razmer takoj. Fr. Toth, Ivanjci pri Gor. Radgoni.	1270
Odda se v najem v zelo prometnem kraju žaga in mlin, vse v dobrem stanju; eventualno se tudi proda. Naslov v upravi.
1269
Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.
* (Pod vodstvom šolskih sester iz Maribora.)
Teoretično-praktični 10 mesečni tečaj za vse panoge gospe d njstva. Prilika za izobrazbo v petju, glasbi in tuj h jezikih. Lasten dom v zdravi legi z ekonomijo in obsežnim vrtom (vrtnarstvo). Internat za notranje učenke (vnanje ostajajo v domu čtz dan) Pravica javnosti. Pričetek 15. oktobra 1.1. Pri-glase sprejema, prospekte pošilja vodstvo (Zgornja Šiška pri Ljubljani) ali kuratorij šole (Ljubljana, Mestni tr^ 8/UI.). 1301
500 Din
nagrade
daje oskrbništvo Log pri Bistrici onemu, ki izsledi v noči od sobote do nedelje iz hleva popolno konjsko opremo za dva konja ukradeno ozir. da take informacije, da se najde tatu.
1312
S


St. Benedikt v Slov. gor. Na praznik Marijinega rojstva smo imeli pri Sv. Treh kraljih lep shod volilcev, na katerem so poročali poslanci Žebot, Supanič, Poljanec in pa kmet Roškar od Sv. Jakoba. S svojimi poročili in navduše-valnimi govori so nas dobro pripravili na volitve, katerih izid nas je navdal z opravičenim ponosom. Od tukajšnjih 485 volilcev je volilo 397, od teh je dobila SLS 373 glasov, Gorišekova stranka pa 20 glasov. 88 volilcev se ni udeležilo volitev, od teh je neopravičenih 50, 38 pa opravičenih, ¡ker so umrli 5, niso doma 9, so se izselili 5, so vojaki 11, bolni 1, stari in nezmožni 7. Naši somišljeniki so bili izida iz srca veseli. Škoda, da nekaternikov ni mogoče spraviti na volišče, ko je vendar vsak glas tako važen. Pohvaliti moramo kmeta Konrada iz Bačkove, ki je pripeljal tri bolehne vo-lilce, in Beriča iz Drvanje, Iki je pripeljal dva. Pri nas bi ne smelo biti niti enega glasu za demokrate, ki so nam hoteli novo cesto v Gornjo Radgono pojesti. V letaku za oblastne volitve meseca januarja so jo napovedali, da se bo začela delati, dne 4. marca 1927 pa je prejšnji gerent Matija Vra-čič pisal sledeče pismo iz Negovske vasi Fr. Zemljiču, ge-rentu gomjeradgonskega okrajnega zastopa: »Danes sem se slučajno oglasil pri županu Kocbeku ter sva govorila o graditvi okrajne ceste Trotkova—Negovska vas—Gornja Radgona. Razložim Vam mnenje okrajnega zastopa Sv. Lenart tako, da je okraj Sv. Lenart pripravljen in voljan, cesto skozi Trotkovo graditi hitro, ko okraj Gornja Radgona to delo stvarno vzame v roke. Okraju Sv. Lenart je dosti ljubše graditi skozi Trotkovo—Mrzli klanec okrajno cesto, kakor pa Sv. Benedikt—Ihova, ker bi cesta bila v vseh ozi-rih, kakor tudi v strategičnem oziru dosti boljša in krajša zveza z Gornjo Radgono. Pri Sv. Benediktu se še z delom ni začelo, pa če bi bila v Vaših interesih okrajna cesta skozi Negovsko vas boljša, gradimo mi samo cesto za to zvezo, drugo pa opustimo. Prosim torej, da zadevo temeljito pre-rešetate ter uradno okrajnemu zastopu Sv. Lenart poročate, ker se misli od naše strani že z delom pri Sv.Benediktu začeti.« Na to pismo je odgovoril modrejši gornjeradgonski okrajni zastop, da ostane pri starem načrtu, ker je zelo važen. Prve korake za novo cesto Sv. Benedikt—Gornja Radgona sta leta 1924 storila župan Zupe in naš g. župnik, potem sta zadevo vzela v. roke oba okrajna zastopa in je bil do konca leta 1926 izdelan po inženirju Vaneku podrobni načrt. Za lenarški delež je -lenarški okrajni zastop plačal nad 10.000 Din. Dne 13. januarja 1927 — 10 dni pred oblastnimi volitvami — so prihiteli gerent Vračič, dr. Gori-šek in še drugi na ogled te cestne proge in izjavili, da se bo gradila. Poldrugi mesec pozneje pa gerent Vračič spiše gornjo odpoved. Kaj zato, če se je že lepa svota plačala za načrt. Tako je demokratsko gospodarstvo! Gornjeradgonski okrajni zastop že pridno dela cesto, je za svoj cestni del prosil odobrenja, tudi podpore pri oblastni skupščini in je tud idobi-1 100.000 Din, naš lenarški okrajni zastop, oziroma gerent Vračič in dr. Gorišek pa kljub opominom iz G. Radgone nista storila ne enega, ne drugega. Pač pa gornje pismo priča, kake hudobne namene sta imela. K sreči jima je za vedno letos poleti odzvonilo, novi gerent g. Roškar pa bo poskrbel, da dobimo novo cesto. Demokratske lumpa-rije pa ne bomo nikdar pozabili. Te vrstice naj dobro pre-čitajo in premislijo vsi, ki so se dne 11. septembra dali premotiti dn so za demokrate glasovali. 373 volilcem naše SLS pa lepa hvala in slava za zvestobo, istotako agitatorjem našim za neustrašeno delo!
Sv. Barbara v Halozah. Mladi čitateljice »Slovenskega Gospodarja« gotovo zanimiva, kako kaj živimo me haloška dekleta. Prav malo je slišati o nas, zlasti pa v javnsti se ne prikažemo rade, ker smo pač preboječe. Vendar pa vam moram sedaj poročati nekaj novega. To je, da smo zapustile dremanje in smo z bistrimi očmi pogledale v naše bodoče življenje. Zaželele smo si organizacijo, katera je zmožna, voditi dekleta po polju versko-narodne prosvete. Zaprosile smo osrednje vodstvo Dekliških zvez za ptujski o-kraj, da nam v tem gre na roko. Z veseljem se je vodstvo odzvalo našemu povabilu ter napovedalo ustanovitev na 18. septembra s celodnevno slovesnostjo. Pred pozno mašo je Marija Zelenik, predsednica iz Hajdine, v kratkih besedah obrazložila pomen in namen Dekliške zveze, nakar je bilo vpisovanje v isto. Nato sv. maša za vse članice novo ustanovljene Dekliške zveze, nato mladinska pridiga s prisrčno vsebino, da bi naj tudi mladina današnjih dni vstala k novemu življenju, katera je tudi, sem trdno prepričana, ostala v srcih naše mladine. Mašnik in pridigar č. g. Peter Kovačič, komi vikar iz Maribora. Po cerkvenem opravilu
zborovanje zunaj cerkve, kjer so nastopali govorniki in govornice, kakor domači č. g. župnik, ki je tudi duhovni voditelj tukajšnje Dekliške zveze; dalje č. g. Kovačič in Mar. Zelenik, Mar. Tomažič od Sv. Marjete, domača delegatinja in še dve iz sosednih župnij, kakor od Sv. Marjete in od Sv. Andraža v Leskovcu. Vsi ti so nam v prekrasnih besedah polagali na srca lepe in dobre nauke, katerih se naj z vsem srcem, da, z vso dušo oprimemo, a v vznešenih besedah pa nas tudi svarili pred pogubonosnim materijalizmom in modernizmom, zlasti pa pred slabim čtivom. Tudi popoldanske prireditve so se udeležili vsi ti in tako dali duška vsej slavnosti. Govornik na popoldanski prireditvi je bil č. g. duhovni voditelj za ptujski okraj Janko Verbanjšek, kaplan na Hajdini, bivši tukajšnji kaplan, velik prijatelj in dobrotnik tukajšnje mladine, ki je nam tudi v prekrasnih besedah opisal mladenko junakinjo, ki bi naj s svojim nazornim življenjem preobrazila svojo okolico. Nato sta sledili dve igra »Jeruzalemske junakinje« in »Luknja v namiznem prtu.« Po igri smo se s krepkimi pozdravi poslovili in razšli. Prav iskren »Bog plačaj!« Vam, č .g. Kovačič, da ste nas blagovolili obiskati tukaj in se nas niste zbali. Dalje se zahvaljujemo domačima oč. gospodoma, ki sta nam v vsem šla lepo na roko. Nato Vam, deklice od ptujskega osrednjega odbora in č. g. kaplanu na Hajdini. Slednjič najlepša hvala vsemu slavnemu občinstvu za to, da je nas obiskalo pred- kakor tudi popoldne, spoznali smo, da imate vsi smisel za ljudsko prosveto. H koncu Vam pa vsem kličemo krepki: Bog živi!
Veržej. Prireditev orlovske srenje (pri Sv. Križu na Murskem polju) v Veržeju se je vršila v nedeljo, dne 18. t. m., v najlepšem redu in z dobrim uspehom. Videlo se je jasno, da je bil dober uspeh sad dolgotrajnega dela in truda delavnih in umih rok naših pridnih Orlov in Orlic iz Veržeja, naših Orlov n Orlic iz Sv. Križa, posebno pa še našega najbolj pridnega delavca, prijatelja in brata Korošec v Veržeju. On je dal pobudo za ustanovitev orlovskega odseka, on je podprl to akcijo vseskozi, posebno še gmotno. Na lastne stroške je preskrbel kroje za ves naraščaj in deloma tudi za Orlice. Njegova domača hiša je bila posebno zadnje dni pred preteklo nedeljo prava delavnica, krojač-nica, kjer so se gibale neprestano ume roke naših pridnih deklet do -pozne ure v noč. Zadoščenje in plačilo za ves svoj trud so vse te ume roke dobile v nedeljo, ko je nam ljubi Bog dal -krasno vreme. — Zjutraj v nedeljo je vsa nova orlovska družina pristopila k obhajilni mizi. Ob devetih so pa z veseljem pričakali svoje goste, brate in sestre iz Ljutomera, Sv. Križa, Sv. Jurija itd., pred šolo v Veržeju. Tu je pozdravil došle goste v imenu domačinov iz Veržeja brat Koroša. Težke a prisrčne so bile njegove pozdravne besede, ko je govoril novodošlim gostom prisrčen »Dobrodošli« ob podrtem slavoloku, ki je priča neotesanosti in razuzdanosti naše mladine na deželi. Jasno je tudi tej mladini povedal, da jo čaka orlovska organizacija z odprtimi rokami, da se ji priključi, da jo vzgoji v kremenite in poštene značaje. Za pozdravne besede se mu je zahvalil brat Novak iz Ljutomera. Nato se je vsa dolga četa Orlov (60) in Orlic (50) in obojega naraščaja (40), napotila v cerkev k slovesni službi božji. Pred sv. opravilom je imel krasno pridigo naš znani prijatelj in brat Štuhec, župnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Nato se je vršil obhod po trgu in -skušnja. — Popoldne po slovesnih večernicah se je vršil telovadni nastop, ki -je prav dobro uspel v vsakem oziru. Videl se je vzoren red in disciplina! Pri tej priliki je imel pozdravni govor, naš okrožni predsednik brat Novak, nato pa je imel krasen nagovor na naše mlade brate in sestre iz Veržeja naš prijatelj in brat Tirš iz Maribora. Krasno je nam orisal današnje kritično stanje mladine, njeno slabo vzgojo v šoli in doma in je pred vsem dokazal, kako velike važnosti je orlovska organizacija za našo mladino baš v današnjem času. Obisk -je bil še kljub temu, da se je bližalo slabo vreme, precej dober. Pri vsej prireditvi pa nam je neumorno svi-ra-la že znana godba iz Ljutomera pod vodstvom g. Zaherla. Obiskovalcem naše prireditve se je videlo, da so odšli vsi z zadovoljstvom. Po javnem nastopu se je vršila prijetna zabava. Iz v-se prireditve se je videlo, da orlovstvo napreduje, da orlovska misel prodira vedno -bolj med naše fante in dekleta na deželi, kar je hvalevredno. Našemu mlademu odseku v Veržeju pa želimo, da bi dobro napredoval in se lepo razvijal, da se b okmalu postavil po številu vzporedno z dragimi bližnjimi orlovskimi odseki. Naprej, za križ častni in svobodo zlato! — Bog živi!
Ljutomer. Po dosedanjih opažanjih v vinogradih se da ugotoviti, da utegne biti letošnja vinska letina ugodnejša od zadnjih pet let pred vsem kvalitativno. Za zoritev grozdja, odnosno dovajanja sladkorja v trsni plod so zlasti v dragi -polovici septembra odločilnega pomena. Izračunalo se je, da pridobi grozdni sok v solčnih in toplih dneh septembra skoraj do polovice odstotka sladkorja dnevno. Odveč je po-vdarjati, da bi bilo naravnost greh in škoda, ako bi ob sedanjih vremenskh prilikah in ako še ostane lepo vreme, ne čakali s trgatvijo in začeli prezgodaj trgati. V -ilustracijo škode naj služi sledeči račun: Red-ilna vrednost grozdnega sladkorja je približno enaka vrednosti navadnega sladkorja s -sladkorne pese. Ako torej vzamemo, da pridobimo s poznejšo trgatvijo le en odstotek sladkorja v moštu, znaša ta pridobitev v ljutomerskem okraju pri 25.000 hI vinskega mošta cirka 375.000 Din. Kakšna svota, ki se zamore s pametnim ravnanjem trgatve pridobiti! — Po naročilu okrajnega glavarstva priporočamo tem potom vsem vinogradnikom, -da se pod nobenim pogojem ne začne prezgodaj s trgatvijo, temveč počaka do najvišje stopnje zrelosti, kar u--tegne nastopiti okrog 15. oktobra, kajti v interesu našega, pred v-sem ljutomerskega vinarstva je, da obdrži sloves, ki mu po tradicijah pripada. — Vinarska zadruga v Ljutomeru.
Pameče. Kakor vedno, lahko Pamečani tudi tokrat s ponosom zrejo na časten izid zadnjih državnozborskih volitev; saj prednjačijo i glede volilne udeležbe (90.39%), kakor tudi po številu za SLS oddanih glasov (97.16%) pred vsemi občinami mariborske oblasti. Razveseljivo je, da je že velika redkost hiša, ki bi ne bila naročena na »Slovenskega Gospodarja« ali kak soroden časopis, zato tudi agitacija ni bila težavna, ker vedno bolj in bolj se tudi v hribe širi zavednost in zavest, da je za vsakega poštenega Slovenca in pristaša SLS volilna pravica tudi volilna dolžnost. Kolikor pa to ni zadostovalo, so se našli res požrtvovalni možje (poleg že znanega in navdušenega bodrilca za dobro stvar g. Ivana Uršej, tokrat med drugimi še posebno g. A. Ošlovnik, p. d. Škratek), ki so še zadnja dva dni obhodili zadnjo kočo in tako dvignili sloves domače občine, da se je sam volilni komisar -dr. Popovič iz Beograda zelo pohvalno izražal o zavednosti in discipliniranosti občanov. Čast jim! — Hudi nalivi od 11. in 12. tudi nam niso prizanesli. Kakor ob sličnih slučajih, je tudi tokrat Mislinja prestopila bregove in se na dveh straneh razlivala celo preko okrajne ceste. Prizadeti so leto in leto vedno isti in to med dragim posebno g. Anton Pernat, kojega celo posestvo in vso gospodarsko poslopje se redno poplavi, in g. Jurij Šavc, p. d. Fuks, in deloma sosed Mešič, kjer voda še sedaj na široko dere po najboljših travnikih in njivah in bo dozdevno to strugo tudi obdržala, če mu merodajne oblasti pravočasno ne priskočijo -na pomoč, da se voda zajezi in vrže v prvotno strugo nazaj. Po orožništvu cenjena škoda znaša samo na tem posestvu do -pol milijona kron. Apeliramo na oblastno Skup ščino in naprošamo naše gg. poslance, da se energično zavzemajo za to, da se Mislinja tudi na tem delu enkrat regulira in da se -težko prizadetim posestnikom izposluje primerna podpora, oziroma odpis davkov.
Šmartno ob Paki. V nedeljo, dne 2. oktobra, ob pol 4. uri popoldan, bo slovesna blagoslovitev novega rova v ru-dokopnem podjetju Dragotina Korošec v Gorenjah, v katerem rudniku se koplje ruda za izdelovanje barv, kateri je tudi prvi podzemeljski rov te občine. Istodobno se bo blagoslovil nov poljski križ na imenovanem rudniku. Rudo-kop se nahaja 10 minut od vasi Gorenje, ali 20 minut od železniškega postajališča Paška vas ter so k blagoslovitvi rova in križa vabljeni vsi domačini, kakor tudi okoličani iz dragih občin, da se udeležijo v obilnem številu. Po blagoslovitvi prosta domača zabava rudniških delavcev v gostilni Marije Korošec v Gorenju.
Laško. V Laškem bo priredila podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva sadno razstavo v nedeljo, dne 2. oktobra t. 1., v prostorih osnovne šole. Podružnica vabi vse bližnje podružnice, sadjarje in vrtnarje ter ljubitelje sadjarstva, da si zanimivo in podučno razstavo ogledajo. Želez niške zveze so na vse kraje ugodne.
(Širite Slov. Gospodarja 1
4*
Naložite «leñarle pri

Ljudski posojilnici v Celju
reglstrovani zadrugi z neomejeno" zavbzč
Cankarjeva ulica štev. 4
poleg davkarije (poprej pri „Be em volu"), kjer Je najbdU varno naložen in najugodneje obrestuje
Rentni In invalidni davek plačuje posojilnica sama
Posojila p6 najnižji obrestni meri

V nedeljo, dne 2. oktobra 1927, se vrši v Ptuju na Flo-rijanskem trgu pred magistratom ob treh popoldne velika
LJUDSKA TOMBOLA
Pri tej tomboli je prvi in glavni dobitek lep, mlad konj, drugi dobitek moško kolo (bicikl), tretji klaitra drv, vreča moke, koža za čevlje, sodček piva itd. itd. Vseh dobitkov je 300. Vsaka tablica stane samo 3 Din. Zato vabimo vse Ptuj-čane in vse bližnje in daljne sosede in prijatelje, naj pridejo v nedeljo, dne 2. oktobra, k nam, kjer jih gotovo čaka sreča, da za 3 Din dobe lepega konjička. Na svidenje! 1290
-
I""
H cs
€S
J
S3
cS'
.S
Naznanilo i
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da je dospela večja množina lepega volnenga sukna za ženske in moške obleke
V zalogi vse v manufakturo spadajoče potrebščine ter velika zaloga gotovih moških in deškib oblek, gumi plaščev, športnih jopičev in usnjatih sukenj.
Za obilen obisk se priporoča	785
IVAN MASTNAK 785	Celje, Kralja Petra c. 16.
ET t<r
-f»
»
¡3"
CO
Si
1165
Ustanovljena leta 1859
Klobučarna Lambert (hiba
Celje, Kralja Petra!cesta 14
Trgovina klobukov In klobučarsklh Izdelkov Prevzema vsake vrste popravila po najnižji dnevni cenil — Točna in solidna postrežba I
Na obroke!
Najnovejše »elektri gramophone« in plošče prodaja Acker -mann i KindL Ptuj, Krekova ul. št. 1.	1279
zamenja in kupuje tovarna olja, Maribor, Pod mostom 7. 1291
Prodam lepo posestvo ali zamenjam za gostilno. Je okroglo 10 oralov njiv, 10 oralov travnikov in 10 oralov gozda za posekat, zelo primerni kraj za živinorejo; redi se lahko do 10 glav. Naslov v upravi. 1245
Smrekovo Skorjo letošnjo zdravo, vagonske množine, ter orehov okrogel les za žago kupi: Rudolf Dergan, Laško.
Mova posojilnica t Mariboru
reg. zadr. z neomej. zav.
Meljska cesta lO
sprejema vloge po najugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu osebnemu poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nalagajmo svoje prihranke le v svojih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo varnost.
Hlapca, pridnega in poštenega, kateri je že bil pri konjih, sprej-takoj fa. Franjo Cvetko,
me
trgovec, Sv. Trojica v Slov. goricah.	1268
Kuhano maslo, zajamčeno pravo, prvovrstno, nesoljeno, kupuje po najboljši ceni vsako množino Jos. Glavni trg, trgovina in železnine.
IJHI CUUi VaUKII
Jagodič, Celie, jovina § pečenje
Nalezljivi katar
v nožnici!
V zadoščenje sem slišal, da »Bissulin« na domeni stalno izvrstno učinkuje in nalezljivi katar že dve leti ni nastopil s svojimi slabimi posledicami.
fcivinozdravnik Dr. H. Berliner Tierarzt. Wochenschrift 1915.
Nr. 36.
»Bissulin« se dobi le na odredbo živinozdravnika. H. TROMMSDORFF, CHEM. FABRIK, AACHEN. Zastopnik: »Lykos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8.
CIRILOVA KNJIŽNICA
OBSEGA SEDAJ SLEDEČE ZVEZKE
Vsi ljudje
veliki in majhni
govore o prodaji pri tvrdkl
FRANC KOLERIČ, Apače
radi prezidave, ker dobo tamkaj po zelo nizkih cenah najboljše blago.	728
PLETENE JOPICE/ „
jih delajo doma, in^to je* V PLETARNlf MTVEZJAK MARIBOR, VETRINSKA~ULICA™17
• sveterje, kapice i.t.d. " dobite najboljše in najcenejše tam kjer
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9. 10. 11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
Dr. Kari Capuder: Naša država (razprodano).
Dr. Leopold Lénard: Jugoslovanski Piémont, Din 7.—.
Dr. Leopold Lénard: Slovenska žena v dobi narodnega
preporoda, Din 10.—. Moj stric in moj župnik, Din 4.—.
G.	J. Whyte Meloffle: Gladiatorji, I. del, Din 8.—.
—	II. del, Din 10.-.
H.	G. Wells: Zgodba o nevidnem človeku, Din 7.—. B. Orczy: Dušica, I. del, Din 16.—.
—	II. del, Din 25.-, III. del Din 32.—.
A. Conan Doyle: V libijski puščavi, Din 12.—. Arnold Bennett: Živ pokopan, Din 8.—. Illamo Camelli: Izpovedi socialista, Din 16.—. E. R. Burroughs: Džungla, I. del, Din 18.—.
—	II. del, Din 14.—.
Elza Lešnik: »gumi, šumi Drava . . .«, Din 5.—. Matija Ljubša: Slovenske gorice, (razprodano). Erckmann—Chatrian: Zgodbe napoleonskega vojaka, Din. 12.—.
Antonio Fogazzaro: Mali svet naših očetov, Din 28.—. Anton Kosi: Iz otroških ust, Din 8.—. Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto, Din 8.50. J. F. Cooper: Zadnji Mohikanec, Din 11.—. Pavel Keller: Dom. Broš. Din 22.—, vez. Din 35.—. Gabriel Majcen: Kratka zgodovina Maribora, Din 20.—.
TVRDKA FRANC KSAV. KRAJNC, nasl. MARTIN GAJŠEK, MARIBOR, Glavni trg št. 1, praznuje letos oktobra
60 LETNICO
svojega obstoja. Ona je najstarejša mariborska trgovina z manufakturnim blagom. — Tekom dolgih let si je tvrdka vedno prizadevala, da postreže cenjenim odjemalcem z najboljšim blago» in solidnimi cenami. Vsled tega in radi reelnega poslovanja v vsakem ozira si je pridobila tvrdka naklonjenost in zaupanje vseh slojev mariborskega in daljnega okoliškega prebivalstva. V proslavo tega redkega jubileja se je tvrdka odločila, da postreže cenjenemu občinstvu letos pri vsem blagu z izvanredno nizkimi cenami. Ne zamudite torej ugodne prilike ter co oglašajte se prav mnogoštevilno v trgovini: «FRANCKS AV. KRAJNC, nasl.
GAJŠEK, GLAVNI TRG ŠT. 1
MARTIN
Kaj je »Ljudska samopomoč«?
»Ljudska samopomoč« je podporno društvo za Slovenijo s sedežem v Mariboru, ki izplača po smrti člana zakonitim dedičem Din 1000.—, 2000,— do 4000.—, oziroma 10.000— Din podpore. Za to podporo "plača vsak član v slučaju smrti posameznika 25 para, ozir. 1—2—5 Din članarine. — Sprejmejo se do nadaljnjega vre zdrave osebe brez razlike stanu in starosti, torej tudi otroci. — Zahtevajte zastonj pravila in pristopno izjav« od
»Ljudske samopomoči« v Mariboru
Aleksandrova cesta 45.	Aleksandrova «esta 46.
1194	Poverjeniki za vsak kraj dobrodošli!
I 11 ft Star° železo> WUKI|C« mede-
J ' nino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše.
A. Arbeiter, Maribor, SSTK
Iščem stalne nabiralce 1025	in nakupovalce.
S 1 I
1 S 9 1
a a
9
»
Zadružna gospodarska banka d. d.
^^^^^^^^ Podružnica Maribor. -
V lastni novozgrajeni palači, fiiEksandrosa cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. IzvrSule vse bančne posle najkulantneje.—najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računi! i Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. ■
m ■
■
m »
Mi
m
I BHDS
Vam hočemo stroške sa šolske potrebščine!

Največja skrb starišev, ki pošiljajo svoje otroke v šole, je posebno ta, da šolske potrebščine toliko stanejo. — Sklenili smo zato prodajati letos šolske potrebščine kar najceneje kot Jih ne tlobite v nobeni arugi trgovini ali knjigarni. Poleg tega pa smo vpeljali posebna potrdila za vplačane zneske, na katera borno tekom» meneča Junija 1998 izplačali v gotovini 3'/, otl vpisanega zneska. Dijaštvu bomo na ta način omogočili da prejmejo za po-čitniške izdatke nekaj gotovine. Torej kupujte le vsi _
r> Tiskarni sr. Cirila r Mariboru,
Koroška cesta štev. S ali v njeni podružnici
WQT Aleksandrova cesta štev.
Tu dobite vse knjige za ljudsko in meščansko šolo, za gimnazijo, realko, učiteljišča, trg. akademijo, dalje šolske potrebščine, vseh vrst zvezke, papir, črnila, rdečila, barve, peresa, peresnike, svinčnike, radirke, šestila, risala, ravnila, priložna ravnila, risalne deske, trikote itd. Kdor hoče kupiti najbolje in najceneje, pa da dobi še 3% v gotovini povrnjenih, ta bo kupoval letos celo šolsko leto vse šolske potrebščina le
r Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška c. S ali'v njeni podružnici Aleksandrova cesta O.

Za kvašenje pšenice
uporabljajte suho sredstvo
P
Svojo veliko izbiro
damskih klobukov
priporoča ponajnlžjl ceni
Mary Smolniker
modistinja Celje, Palača Prve hrvatske 1024 štedionice.
Če uporabljate PORZOL točno po navodilu, dosežete enolično, hitro kaljivo^t ter zdravo, bogato žetev brez snetjavostl.
'"SfflŠrz*.^	- '	^
Za kvašenje rži, je6mena
in ovsauporabljajte mokro sredstvo I za ¿kvašenje
PORZOL In HIGOZAN sta po francoskih, nizozemskih, danskih, avstrijskih, rumunsklh, čeških In drugih javnih zavodih preizkušeni In priznani sredstvi: "Omenjeni sredstvi sta preizkušeni tudi na ogledni In kontrolni postaji v T o p č I d e r j u7"l zd e lo v a n J e' I n razpečavanje' PORZOLA* in HIGOSANA je ............. odobreno po Ministrstvu poljedelstva in vode št. 31863/4." .............
Zahtevajte cenike In navodila od
1008
„KASTEL" tvornice kemijskih in plmceutskih izdelkov d.d., KARLOVAG
Bolani na pljučah!
Prihaja jesen, jako kritično vreme za bolane na pljučah. Ta letni čas prinese žalostne deževne in hladne dneve, kar je za na pljučah bolane jako opasno. Mora se pravočasno misliti na to, da se ta težka a vendar ozdravljiva bolezen _ premaga. Omaglica, tuber-3 kuloza, kašelj, potenje, iz-1-1 bruhavanje krvi, naduha, ka-tari in slično, vse te bolezni se morejo ozdraviti. K timu Vam bo pomagala v Berlinu izšla knjiga:
„Novi način prehranjevanja".
Autor te knjige, znamenit zdravnik, je na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj in študij izdal to knjigo. Izkušeni zdravniki soglašajo v odobravanju njegovih nazorov. Mnogim tisočim je na ta način rešeno življenje: Način je lahek ne da bi se motil poklic ter se kmalu iz po-četka lahko konstatira povečanje telesne teže.
5 Ako reflektirate na dober r svet ter se želite naučiti no- L vega načina prehrane ne od- — lašajte predolgo ampak pi šite takoj na spodnji naslov n na kar bodete takoj brezplačno dobili knjigo.
GEORG FULGNER, BERLIN
NeuköllnRlngbahnstr. 24. Abt.847 1302
"tttttttt
It
JJL
DENAR NALOŽITE
m
pri
SpodnjeStajerski ljudski posojilnici = v Mariboru =
Stolna ulica 6 r-z-z z. Stolna nliea 6
Obrestuje hranilne vloge nn CO/ 2MT brez odpovedi pU U /0 na trimesečno odpoved jjjj jjO/
i**!®«!'
Kupujemo V^hL
seme MAicerne in štajerske detelje MT po najvišjih cenah. ,,VRT6( Bžamonja in drug.*.*o. Maribor.
Sukno za birmance, ženine in neveste se dobi najceneje pri
I. TRPINU, MARIBOR
osa 17 GLAVNI TRG 17
NA NOVOI
NA NOVOi
JVa novo otvorjena trgovina pletenin
Lenko Hribar
Celje, Slomškov trg 1 (pri farni cerkvi)
priporoča cen j. občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov, kot: nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst i. t. d. po dnevni konkurenčni ceni.
POSTREŽBA PRVOVRSTNA!
NA DEBELO
1050
NA DROBNO
Tiskar- Tiskani« sv. Cirila v Mariboru, predstavnik AlbinHrovatin, poslovodja v Mariboru, — Urednik: Januš Goleč,novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega
Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor.