PTUJ, 24. JULIJA 1969 leto XXil., ŠT. 29 CENA 0.50 DIN p.-,učilev skupnih proble- razvoja dela severo- Ihodne Slovenije in vklju- Hev regijo v izdelavo doi- jročnega koncepta ekonom- o-političncga ra/.voja Slo- ^ije predstavlja enega jučnih problemov, ki jili potrebno rešiti v čim bliž- prihodnosli. Zaradi toga je pri Eko- imskem centru v Maribo- ustanovljen regionalni nter, ki bo pripravil ana- ;o dela in tako pripravil Rielje za pripravo progra- a. v katerega bi bile zajete slednje občine: Gornja idgona, Lenart, Lendava, iilomer. Maribor-, Ormož, uj. Kadlje ob Dravi. Slov. itrica. Murska Sobota. Dra- grad in Ravno na Korož- m, Ifosilec pri izdelavi zasno- za izdelavo programa re- inaliiega razvoja ekonom- e»a socialnega in prostor- 'ga dela vključitve regije zdelavo dolgoročnega kon- )ta raz\-oja Slovenije bo onomski center v Marl- ru. ki pa bo angažiral že tale institucije, ki se ^arjajo s to problematiko, t^er se ču!i splošna zavze- it za ustrezno vključitev * območij v program raz- ifi naše republike, je ra- I niljiva zahteva po sočas- oblikovanju progi"amov 1 vseh ravneh ob upoiteva- ^ regionalnih aspektov. 'icnjena območja naj bi so z\''jala v soglasju z eko- 'jnskimi načeli in načeli 'limalnega razvoja, ne da .pri tem menjali temeljne ''■'^i-ipe družbenega in še '^'^bej ekonomskega siste- a. 9*^ tem velja omeniti, da -^ustavljanju programa ne ^ planiranje v doseda- smislu, temveč za od- ^vanje osnov, na podlagi jtnh bomo lahko obliko- " in vodili aktivno regio- nalno politiko. Voditi tako politiko pa pomeni ne čakati na dokončanje te naloge, temveč njene rezultate izva- jati že v času oblikovanja pri praktičnem delu. Zaradi tega se bo pri programiranju opiralo na podatke samih podjetij oziroma sektorskih programov, ki so pripravlja- jo v okviru republike, pri čemer je videti vplive raz- voja teh dejavnosti na druž- beno-ekonomsko strukturo v regiji. Podrobnejše snovanje po- litike razvoja pa je treba uveljaviti pri lokalno bolj odvisnih dejavnostih ter fak- torja i'azvoja. kar velja zla- sti za politiko razvoja kme- tijstva in njegovih osnovnih prednosti razvoja terciarnih dejavnosti in komunikacij kot enega najpomembnejših faktorjev za aktiviranje prednosti, ki jih ima obrav- navano področje. Med dejavnostmi, ki so manj občutljive na lokalne prilike pa bi se bilo potreb- no nasloniti na -dominantna podjetja, ki imajo zaradi svo- jega položaja velik vpliv na vi-sto dejavnosti. Gre zlasti za to. da se ugotovi vse mož- ne aktivnosti, ki bi lahko sledile iz razvoja teh domi- nantnih podjetij in način vključitve teh podjetij v za- gotavljanje pogojev za raz- voj teh aktivnosti. SREDSTVA ZA IZGRADNJO STANOVANJ BORCEM RAZDELJENA Komisija za vprašanja in- validov in borcev NOV pri skupščini občine Slov. Bist- rica je sestavila na osnovi sklepa druge redne seje SO in odloka o merilih in po- gojih za uporabo sredstev zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za ude- ležence NOV pi'ioi-itctno listo o razdelitvi kreditov borcem. Kljub temu je po prvi raz- delitvi ostalo že nerazdelje- nih okrog 200.000 dinarjev, ki pa jih bodo razdelili kas- neje za nove prosilce. Za enkrat pa so ugodili 66 pi'o- silcem ter jim razdelili 780.000 dinarjev in sicer; 10.000 dinarjev bodo prejeli; Jože Kodclič, Jakob Loren- ci. Kari Cretnik, Neža Go- dec, Ivan Car, Ivan Flajnik, Franc Dobnikar\ Stanka Vi- dečnik. Anton Šmon. Maks Turncr, Ivan Šift, Jakob Cernoga. Mirko Ahej, Alojz Smogavec, Leopold Pučnik, Viktor Škrinjar, Kari Zafoš- nik, Alojz Mesaric in Alojz Vindiš; po 15.000 dinarjev bodo prejeli: Milan Ivanuša, Jernej Sep, Jože Hojnik, Ivan Kac in Slobodan Dor- devič; po 20.000 dinarjev prejmejo: Alojz Plaveč, Ale- ksander Kelih. Jurij Novak, Ivan Sivcc, Rezika Kruder in Ivan Sagadin; po 40.000 dinarjev bodo prejeli: Franjo Podkrižnik; 60.000 dinarjev bo prejel Ivan Kukolja in 70.000 dinarjev bo prejel Maksim Peklar. (Objavili smo samo tiste, ki so prejeli 10.000 din in več.) Krediti se bodo dajali v več obrokih tako kot se bo- do sredstva prilivala v ta sklad. Najdaljša doba odpla- čevanja je trideset let in si- cer za: Maksima, Peklarja, Ivana Kukoljo. Franja Pod- križnika in Antona Smona. Za vse ostale pa je doba od- plačevanja od petnajst do petindvajset let. Razen tega bo razdeljenih še 120.000 dinarjev kmetom borcem za reševanje njiho- vih problemov. Ta sredstva pa so dobljena iz republiš- kega prispevka in iz sred- stev skupščine občine, kijih je dala v ta namen. -b Ponovna učvrstitev neuvrščenosti Štiri dni so zasedali pred- stavniki 51 neuvrščenih de- žel Evrope, Afrike, Azije in Južne Amerike na prvem se_ Stanku po petih letih, ki so minila po Kairski konferen- ci neuvrščenih v letu 1964. Beograjski sestanek po o- ceni vseh udeležencev pred- stavlja ponovno uveljavitev politike neuvrščenosti, kar je velikega pomena za nadalj- nji razvoj mednarodne situ- acije. Vsi so bili enotni, da je treba nadaljevati v smeri do nove konference šefov neuvršče- nih držav. Vendar je treba pripraviti do tega trenutka vse kar je potrebno ter se zavzeti v vseh mednarodnih forumih za to. da bodo na- čela politike mednarodnega sporazumevanja temeljni vzvod v reševanju vprašanj, ki so ključnega pomena za mir, neodvisnost in napre- dek dežel v razvoju. MOZAIK Ze pred prihodom delega- tov petdesetih neuvrščenih dežel v Beograd je bilo ja- sno, da bo ta zbor predstav- nikov z zelo velikimi razli- kami med njihovimi družbe- nimi sistemi in ježki, rasami in- religijami, po zgodovin- skem in kulturnem izročilu, pa tudi glede pogledov na določena politična vprašanja naše dobe. Toda ta mozaik specefič- nosti narodov, ki tvorijo sko- raj polovico človeštva, na bil niti zatrenuteko cenjen kot sabost. Nasprotno, izjavljajo pripravljenost za sodelova- nje na temelju skupnih inte- resov v boju za mir in med- narodno sodelovanje, so ne- uvrščene dežele poslale svoje delegacije na konsula.tivni sestanek, kolerega okviri so dovolj široki. Tako je lahko Koner na 2. strani Nova brezalkoholna pijača Beai odžefa In osvežuje PETOVIA PTUJ VABLJENI \A VELIKE HITROSTNE MOTO DIRKE »ZA NAGRADO P0r4URJA 69« V NEDELJO. 3 AVGUSTA 1969 OB 11. l'RI V MURSKI SOBOTI. DOSLEJ NAJMOČNEJŠA MEDNARODNA KONKURENCA DIRKAČEV IZ ZDA, NOVE ZELANDIJE AVSTRA- LIJE, ALŽIRA. ITALIJE, FRANCIJE, CSSR. MADŽARSKE. AVSTRIJE, NDR, ZRN SVICE. S VEDSKE RO- MUNIJE. HOLANDIJE. BELGIJE IN VELIKE BRITANIJE. SVETOVNO ZNANA IMENA TEPMOVALCEV: NOVA ZELANDIJA — MOLOl GINGER; MADŽARSKA — LASZLO SZOBO; ITALIJA — DVE TOVARNIŠKI EKIPI DUCATI IN AERMACIII — FARLOTTI, MILLANI IN GRASETTI; CSSR — BOHIMIL STASA. KAREL BOJER, JIRI ŽIPER IN FRANTJSEK SRNA. PODALJŠANA PROGA — 3 500 m. PRICAKUJE.TO NOV REKORD PROGE! STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 24. julij, SZDL danes - (Nadaljevanje) Ker delovni ljudje izra- žajo svoje interese, pobude in stališča organizirano v veliki meri prav prek teh organizacij in društev, so te organizacije subjekti poli- tičnega oziroma družbenega delovanja tudi v okviru So- cialistične zveze. Njihov in- teres je, da nastopajo v okviru Socialistične zveze, tu morajo dobiti tudi pro- stor za svoje pobude in ak- cije, tu se lahko bojujejo in se morajo bojevati za rešitev posameznih vprašanj, svoje predloge soočati in preverja- ti s stališči in interesi dru- gih ter si z argumentiranjem in dokazujoč upravičenost pridobivati podporo drugih za svoje predloge, podporo, ki se končno izrazi v spreje- tih sklepih. Interes ljudi in njihovih organizacij ni v tem, da se posvečajo zgolj ozkim strokovnim vpraša- njem, ali zgolj vprašanjem iz njihovega področja, ni v tem, da so bolj ali manj te- sno zaprti v svoje organiza- cijske oblike. V preteklosti je marsikatera pobuda, da bi prestopili bregove zaprtosti in širše obravnavali vpra- šanja, naletela na prostor brez odmeva. Tudi zaradi te- ga, ker nismo imeli razči- ščenih odnosov in stališč o tem, kakšno mesto naj ima- jo te organizacije sploh v našem institucionaliziranem političnem življenju. Ne gre torej samo za to, da Socialistična zveza pod- pira tem organizacijam šir- še možnosti za vključevanje v družbenopolitično dogaja- nje. Po vsebini so te orga- nizacije in društva tudi ob- like delovanja Socialistične zveze, so nekakšne posebne oblike njenih sekcij, tribun itd. Ustrezno temu bodo mo- rale organizacije Socialistič- ne zveze prilagoditi tudi svoje delovne metode in vzpostaviti ustrezen delovni odnos. Ta dejavnost članov Socialistične zveze zahteva od organizacije, da v svo- jem delu posveča veliko po- zornost odnosom z vsemi te- mi organizacijami, da jim daje podporo, da razpravlja v svojih izvršilnih in drugih organih o problematiki teh organizacij in tako povezuje rfjihovo dejavnost, združuje njihove napore po napred- ku, povezuje posamezne in posebne interese samostojnih organizacij skupin in posa- meznikov v enoten družbeni interes. S tem bo dobila de- javnost vseh teh .organizacij skupno politično osnovo, ki jo predstavlja Socialistična zveza. Socialistična zveza se še bolj zavzeto kot v preteklo- sti obrača k mladim rodo- vom, k mladim seneracijam. Ne samo k mladini, kot član- stvu Socialistične zveze, iz katere črpa organizacija nov zagon in nove sposobnosti, temveč k rodu, ki bo pre- vzel in prevzema socialistič- no graditev na svoja rame- na. Brez sodelovanja mladi- ne ni kontinuiranega razvo- ja. Razvoj političnega siste- ma pa je k večji ustvarjalni vlogi na oblikovanje politike in odločanja o družbenih vprašanjih. Mladina se več- krat opravičeno pritožuje, da družba premalo upošteva nje- ne probleme in njene potrebe glede soustvarjanja družbe- nih odločitev. Zares je mar- sikje precejšnja razlika med deklaracijami, načeli in pra- kso. Čeprav je angažiranost mladine v družbi poglavitni pogoj za njeno družbeno ve- ljavo, je v prihodnjem raz- voju sistema družbenopoli- tičnih odnosov treba poskr- beti, da bo mladina nepo- sredno sodelovala v samo- upravnem odločanju na vseh družbenih področjih, da bo- do njene težnje, interesi in kritike prehajali do odloči- tev in do učinkovite družbe- ne akcije. (Nadaljevanje prihodnjič) Tudi kmetom somoupravlicniie Zadnje čase veliko govori- mo in pišemo o samouprav- ljanju. Pri tem nastane vpra- šanje, kaj je s samouprav- ljanjem kmetov? Bilten RK SZDL je pred nedavnim zapisal, da je tre- ba v praksi docela ; premaga- ti ostanke razrednega odno- sa do kmeta in ga vključiti kot zaveznika v borbi za na- šo samoupravno družbo. Sa- moupravni sistem mora vključevati kmetijske proiz- vajalce tako, da bodo lahko uspešno organizirali kmetij- sko proizvodnjo v celotnem kmetijskem prostoru ter v največji meri izkoristili no- va tehnična in znanstvena dogajanja za napredek kme- tijstva in vasi. Samoupravnih pravic delovni ljudje na va- si in v kmetijstvu niso mog- li dovolj uveljaviti, zlasti ne kmetje. V preteklosti je bilo večkrat čutiti v praktični kmetijski politiki dogmatske težnje... V dosedanji samoupravni praksi so večkrat prevladale tudi birokratske težnje. To se je posebej pokazalo po združitvi zadrug, čeprav so bila hotenja pozitivna. Zara- di tega so kmetje ponekod še vedno prikrajšani pri uve- ljavljanju pravic, ki izvirajo iz njihovega dela. Glede sa- moupravnih razlik srrio v gozdarstvu šele na ^j. stopnji. Težave, ki so sj kopičile v zadnjem obd^ ni moč reševati brez u; ne samoupravne organ^ nosti na tem področju, V razvoju zadruij kot temeljne samoup; oblike združevanja kmet bilo pri nas, po našem; nju, napravljena napa| sedanjih kmetijskih or; zacijah in gozdnih g, darstvih so kmetje večij izgubili vpliv pri odloč o rezultatih svojega Kmetje bi morali biti ; zani v lastnih samouprj skupnostih. Te enote n; bile člen v verigi sai pravne organiziranosti ji vezanosti z družbeno p vodnjo. Zato je treba družništvo politično rei Utirati ter okrepiti nje družbeno vlogo pri na njem razvoju kmetijstv: vasi. Ne moremo uvelj starega zadružništva z družno lastnino, temveč ramo organizirati zdni delo z zasebnimi in dni nimi sredstvi. Zadruge bodo tudi mesto za polit uveljavljanje kmetov. Razvoj samoupravljaj kmetijstvu in gozdai utesnjujejo neustrezna i nodaja in spremljajoči p pisi, ki omogočajo birol ske posege na to podr Mnogi zakoni v kmetij niso usklajeni z reform načeli in prav tako ne števajo zakonitosti blag tržnega gospodarstva v alistični družbi... Najbolj je kmet v pov vi z drugimi sloji prebiv va na vasi izkoristil se upravne možnosti v kra; samoupravi. Te težnje treba v naprej tudi ma alno bolj podpirati. razpoloženje je treba i ristiti za hitrejšo preot bo vasi. Vpliv Socialistične t še zaostaja za problemi I tijstva in vasi. SocialisI zveza mora kmetom zai viti možnosti za njihovo lovanje, razčiščevanje P< gov in stališč ... Zveza munistov je skoraj do davnega preveč zanem2 procese na vasi... ' Na današnji seji skupšči- ne občine Ormož bodo od- borniki med drugim razprav- ljali tudi o sistemu obrambe proti toči. Zahvaljujoč skupščini ob- čine Ormož in kmetijski de- lovni organizaciji, ki sta pri- spevali sredstva, je bilo le- tos na ormoškem območju postavljenih 25 hišic za obrambo proti toči, ki stojijo na celotnem območju od Runča do Koga. Streljanje poteka po individualni pre- soji, kar podražuje postopek. Grobi izračuni kažejo, da stane takšna obramba 500 S din po ha, obramba pred frontalnimi točami pa celo 1000 S din. Dobro vemo, koliko škode nam lahko napravi toča, saj smo njene katastrofalne po- sledice večkrat čutili tudi že na svoji lastni koži. V ilu- stracijo le številka, da je to- ča leta 1966 naredila kmetij- ski organizaciji na ormoškem območju ob upoštevanju iz- plačila zavarovalnice še ško- de nad GOO milijonov S din, prav gotovo pa tudi v zaseb- nem sektorju ta številka ni bila mnogo man,j.ša. Zavaro- vanje pridelkov pri zavaro- valnici je rešitev za prvi mo- ment. Toča zapusti tudi več- letne posledice npr. v sad- jarstvu in vinogradništvu. Ce upoštevamo ra-zmeroma visok procent zavarovalne premije, vidimo zakaj kmet- je svojih posevkov ne zava- ruje,}© v celoti. Zanimivo je, da v drugih državah prispevajo sredstva za obrambo proti toči vsi, ki imajo posredno korist od kmetijske proizvodnje tako obrt, trgovina, industrija ter tudi mesta in meščani ter druge gospodarske organiza- cije. Tak način zbiranja sred.stev bi morali uvesti tu- tli pri nas. S tem bi dali proizvajalcem večjo sigur- nost, rešili bi ga strahu pred to naravno katastrofo, vsi skupaj pa bi si zagotovili dobre in bogate kmetijske le- tine. V sistem obrambe proti to- či, se je vključila tudi se- verovzhodna Slovenija in je vanj zajeta tudi občina Or- mož, Menimo, da bo načrtno delo rodilo tudi želene sado- ve in obvarovalo kmetijstvo, ki mu pravimo tudi »tovar- na brez strehe«, katastrofal- nih posledic, ki so hud uda- rec za naše gospodarstvo v celoti. Več o tem bomo še poročali. J. S. r2'::-iiiQ ptujskih hov?*^ar;sv! .1 GJ2¥£ščam0 jtivitost, da je zašel po« Vtnda ŠSiso rr.ed podpisnika sestavka »»1* prava o Inf-Trmo-ivriih sredstvih torej š« kmžmm. ki je bi! objavljen 10. folija ^ m drugi strani našega lista - po pomoti/ kar se javnosti opravičujemo. Anton Bauman, Bogo B< Franc Goiob. Fran« PlolA Sl»dBjak. Marjan SneberfC man Zavee VREME do nedelje, 3. avgusta I9G9 Polna luna bo v to- rek, 29. julija ob 3.45. Napoved; Nevihte, po- nekod tudi s točo so možne v soboto, 26., in v nedeljo, 27. julija, in v soboto. 2., in v nede- ljo, 3. avgusta. Ves osta- li čas bo lepo vreme in vroče do 25 stopinj C. Alojz Cestnik Ponovna učvrstitev... (Nadaljevanje s 1. strani) vsak iskren borec za poitiko aktivne in miroljubne koek. sistence določil svoje mesto In svoj nastop pred zborom petdesetih dežel. Ko je bila na zadnji seji zbora sprejet zaključni do- kument je bilo zasno, da je zaželjena enotnost spredstav- stavnikov petdesetih dežel Afrike. Azije, Južne Ameri- ke in Evrope doseženo. OCENA Jugoslavija je kakor tudi velikanska večina udeleženk tega zbora več kot zadovolj- na z doseženimi rezultati. Go- voreč v zvezni skupščini je sekretar za zunanje jadeve Mirko Tepavec izjavil, da predstavljajo rezultati se- stanka popolno potrdilo oce- ne, da so dozorele okoliščine in možnosti za večjo aktiv- nost neuvrščenih in drugih miroljubnih dežel v medna- rodnih odnosih. To je zelo pomembna izjava, ker omo- goča nadaljnje širjenje kro- ga neuvrščenih, to pa je oce- na skoraj vseh udeležencev zbora. Zbor je tudi pokazal, da neuvrščenost ni samo politi- ka skupine dežel, temveč iz- raz vsebinskih interesov in stremljenj velike večine ma- lih in srednjih dežel ter de- žel v razvoju. Politika neu- vrščanja povezuje interese vsh teh držav s splošnimi po- trebami človeštva. V tem pa je tudi njen največji pomen. AKCIJA Sestanek predstavnikov neuvrščenih dežel je odprl novo poglavje aktivnvsti: iz- ražena je bila splošna želja vseh udeležencev po nada- ljevanju akcije, ki naj bi pripeljala v ugodnem tre- nutku in po dobrih pripra- vah do tretje konference še- fov držav in vlad neuvršče- nega sveta. Do tega trenutka pa bodo dežele, ki so se že opredelile za politiko neuvrščenosti, obdržale sedanji nivo aktiv- nosti in potrdile svojo pri- pravljenost postati aktiven dejavnik mednarodne politi- ke in vseh naporov za bolj- še odnose v svetu, za mir in gospodarski napredek dežel v razvoju. MG ^jj; ^ ČETRTEK, 24. julija 1969 STRAN 3 (IKA LENART meti jstvo zopet a dnevnem redu L jutrišnji seji skupščine 5ne Lenart, ki bo tokrat rjgla tudi v prisotnosti !qv občinske konference PL — kot splošni zbor, potekala obširnejša raz- L Q problematiki razvoja gtijstVa. Kot lahko zasle- 10 v pripravljenem mate- [u za sejo skupščine, je v ini Lenart skupno 14.286 lanetijskih zemljišč, od j ima družbeni sektor jha, zasebni pa 11.889 ha 85 odstotkov. Kot za ve- li občin v severovzhodni peniji je tudi za lenarško iJilna velika razdrobi j e- t zemljiške posesti, ki je rezana tudi s takozvano aitarsko« proizvodnjo, ki ra specializacijo in mož- t ustvarjanja tržnih pre- Icov ter s tem dohodka iz etijstva. Iružbena proizvodnja je v injiii letih storila lep ko- ; naprej, strnila zemljišča istrezne komplekse in do- a temu primerne rezulta- v tehnološkem smislu. V njih treh letih je nastal blem podružabljanja zem- [ zaradi pomanjkanja fi- '•■ ifnih sredstev. živinoreja ivinoreja, ki je ena od ovnih panog našega kme- tva in tudi najmočnejši dohodkov, preživlja tre- tno krizo v celi Jugosla- !• Logično, da tu ni iz- !ta lenarška občina, ki je svojem gospodarskem po- ni bilo nobenih .4vSe na mnoga srečna in zdrava leta!« j. s. Zlatoporočenca s svojimi gosti na vrtu hotela Poetovio KEKI I Ženske so kot prehodi, ■katerih so najlepši tisti, . Jili še nismo videli. (R. De Gourmont) P Od vseh brezbrižnosti, '''■'e mora pre.stati ženska, "»jbolj ponižujoča brez- *nost moškega, ki ga je (Marivaux) 'bloški ima lahko mnogo '"^■l' ne da bi kdaj ljubil. je lahko blazno za- ' 'Jfna v moškega, ne da ■'"^nala ljubezen, j (Suarcs) hujšega sovražnika, t žen,ska! Ko je srce v ,f ' Posesti, ne more vee f v življenju! I (Korejski spev) rj«""* ljubi toliko h«.lj i j."kolikor bolj si prizade- I 'J»oeze„ prikrivati. I (Ninon de Lencios) 9 Žen,ske se navežejo na mtjške z naklonjenostmi, ki jim jih nudijo; moški o- zdravljajo prav s pomočjo teh naklonjencsti. (Le Bruvere) # I>epa ženska ugaja o- čcni, dobra ženska ugaja sr- cu. (Napoleon) # Moški so resnično dobri samo kot ljubimci. (Marivaux) # Največja krivica mo- ških do žensk je: prevelik delež .sladoslraslja. (Mme, de Noaillcg) # .Samo vtliki ljudje zna- jo ljubiti. (Balzac) ^ O, uhofja žena, ali ne čutiš, da bi niogel umreti za (obe, nikakor pa ne vedno živeti! (Suares) ŽENiNA KAZEN 39-letni Loderick Jones iz Dunstabla je skušal izsilje- vati ljubimca svoje žene in mu je zagrozil, da ga bo iz- dal ženi, če ne plača zahte» vano vsote. Žrtev izsiljeva- nja (najbrž Skot) se jc od- ločila, da bo raje prenesel družinsko tragedijo, kot da bi odrinil denar izsiljevalcu. Prevarani mož je Lodericka jirijavil oblastem. Ne vemo povsem natančno, kako jc to sprejela njegova žena, ven- dar mislimo, da je bila ženi- na globa še večja od kazni, ki mu jo je odmerilo sodi- .šče. -js RECEPTI SKUTIM SVALJKI Zanje potrebujemo: 20 dkg moke, četrt kg skute, sol, 2 jajci, slan krop in ma- ščobo za zabelo. Presojani moki dodamo pretlačeno skuto, sol in jajci, na hitro ugnetemo testo in oblikujemo svaljke. Zatem jih kuhamo v slanem kropu 10 minut. Zabelimo in takoj ponudimo s solato ali po- ljubno omako. Moremo pa jih tudi ocvre- ti, posladkati in ponuditi s sadnim sokom. svinjsko iVIKSO — peCkx() ali kuhano v SOPARI Pol kg svinjskega mesa, 1 kg kromjjjrja, 1 čebula, ma- lo paprike, 1 dl kisle smeta- ne, 2 dl kislega mleka, sol. Meso zrežemo na tanke ploščice ali koščke, krompir olupimo in ravno tako zrcžc- mo na listko. V pomaščeno posodo ^tresenio malo na ko- lesca zrezane čebule, doda- mo meso, ga malo osolimo, polrcsemo s papriko in če- bulo, na vrh pa dencmo krompir, katerega tudi oso- limo. Cez vse polijemo kislo mleko in smetano. Tako pri- pravljeno jed lahko pečemo v pečici ali skuhamo v so- pari. ogrsko zelje Ena manjša zeljna glava, 1 kislo zabolko, četrt kg sve- žega svinjskega mesa, sol, kumina, paprika, malo vode in kisa, L žlička parad:žnii<:o- ve mezge, nekaj rezin pre- kajene slanine. Posodo obložimo s tenkimi rezinami prekajene slanine. Nanje zvrnemo narezano ze- lje, vrhu zelja pa jabolčne rezine. V sredini naredimo jamico in stresemo vanjo koščke zrezanega mesa ter vse skupaj osolimo in potre- semo 3 kumino in papriko. Na vrhu naj bo zelje, .led za! i jemo z vodo in kisom ia dodamo še paradižnik. STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 24. julija Kotiček za gospodinje Meso je med najdražjimi živili, zato nam je še več do tega, da ga pripravimo naj- bolje in najokusneje. Vselej se nam pa to ne posreči. Mar- sikdaj ne zato, ker ne dobi- mo pri mesarju taltšnega mesa, kakršnega bi radi. Vendar, če je le mogoče, za- htevajmo takšen kos, ki ga potrebujemo za določeno jed. Govedino, teletino, svinino in drugo meso klavnih živali delimo na posamezne dele, ki se med seboj razlikujejo, predvsem po kakovosti. Neki del mesa vsebuje veliko ve- zivnega tkiva, drugi manj, tretji je masten itd.. Vsak tak del je primeren le za do- ločeno mesno jed, to pa se posreči samo takrat, kadar jo pripravimo iz pravega ko- sa. Zaradi lažjega razume- vanja razdelimo meso klav- nih živali na štiri vrste, vsa- ka izmed njih pa zahteva drugačen način priprave. V prvo vrsto prištevamo: telečji hrbet, telečje stegno, goveji hrbet, pljučno pečen- ko, svinjski hrbet, svinjsko stegno (le od mladih živali). Tovrstno meso vsebuje zelo malo vezivnega tkiva oziro- ma močnejših kit in je zato primerno za peko na žaru in ražnju, za pečenko itd. V drugi vrsti so: telečja pleča, telečji vrat, telečje pr- si, goveje stegno, goveja ple- ča, svinjsko pleče. To meso je nekoliko trše od prvovrst- nega. Uporabljamo ga lahko za kuhanje, dušenje in tudi za pečenje, če ga kombini- ramo z dušenim (obare, ra- guji, golaž, dušena govedina itd.). V tretjo vrsto prištevamo najtrše kose: telečji in svinj- ski bočnik, vrat stare svi- nje, goveji vrat. To meso le kuhamo in dušimo, pečemo pa ga le tedaj, če ga prej se- sekljamo. V četrto vrsto prištevamo preostale dele, npr. glavo in noge, ki imajo le malo me- sa ter veliko kosti in vez- nega tkiva (kit). Takšno me- so navadno samo kuhamo. Drobovino, kot na primer jetra, ledvice, priželjc itd. prištevamo med prvovrstno meso, če ni od stare živali, srce pa v tretjo vrsto. Pljuča in rajželjc (telečji želodec in črevo) navadno le kuhamo ali šele kuhanega pečemo (pečen rajželjc v mreži). Drobovina je večinoma iz gladkega mišičja, veznega tkiva in krvi. Zaradi take sestavine ima drobovina dru- gačen okus, je mehkejša (če ni od stare živali) in zato za- hteva drugačen način pripra- ve kot mišično meso. Ce ne poznamo posameznih delov klavnih živali, moramo pri nakupu vedno vprašati mesarja, iz katerega dela je meso, ki ga kupujemo. CVETJE - SONCE STANOVANJA Drobne cvetlice in lončni- ce so sonce vsakega stano- vanja. V žalo.stna in mračna mesta vnašajo podeželsko svežino. Cvetje pa je tudi od- lično dekorativno sredstvo, saj stanovanja polepša. Zato naj bodo sobe vedno okraše- ne s šopki, na okna in balko- ne pa bomo postavili lonč- Za lep šopek nikak;,, potrebujemo dragega Zadoščajo enostavne in; danje rože. Pomladi jj leti bomo izbrale po\]^\^ že, zelene liste in veji^^ seni pa se bomo odlocji temnejše tone, rdeče, rjave in rumene. Je |( bolj očarljivega kot j plavic in makovih ci med klasjem zorečega j Skrivnost lepega šopi predvsem njegova vse oblika in skladnost svett temnih cvetnih barv s p štvom in vaza, oziroma soda, v katero bomo ig postavili. Šopke moramo likovati v skladu z ge, trijskimi liki, ki jih nai! jejo sami cvetni elem Tako bomo dobili iti^ enokokrake šopke, pravo ne, okrogle, polkrožne,) ne in šopke v obliki čii L in I. Oblikovanje cti nih šopkov so Japonci u li v pravo umetnost, m vano ikebana. Tudi z zelenimi sodobi reistlinami in kaktejami mo v stanovanje vnesli i ko svetlobe in prijetnosti bra teh rož je izredno ve bira teh rož je zelo veliki fikusa in filodendrona, do asparagusa, raznih ; proti in palm. Ob prai negi lahko v stanovanju lo lepo uspevajo. Balkoni in okna, okras s cvetjem, močno spreme notranji in zunanji iz| stanovanja, saj mu da pomladni videz. Cvetlice oknu lahko velikokrat ? menijo otožen pogled mračne ulice in nam priči jo pred oči cvetoči vrt. ločili se bomo za cvetlici za zimzelene rastline. Tako za cvetje v vazah za lončnice moramo sti skrbeti. Cvetlicam v va vsak dan menjamo vodu jih obrezujemo. Lonh presajamo, zalivamo, zn mo in razsajamo. Z malct da in dobre volje bomo v sle v naše stanovanje vel svežine in ličnosti. DVANAJST KAPLJIC PARFUMA Kadar uporabljate kolt sko vodo ali parfum. D' ne razmetujte z njima. P' vsem: ni prijetno, kadar rite okrog sebe močan ' najsi je vaš parfum še ' kakovosten in drag. Kolonjske vode in p3' ma ne trosimo v velikih ličinah. Ce zares hočete sati diskretno in prij^ morate vedeti, kam je ti kaniti po kapljico parfi ali malce več kolonjske v Strokovnjaki za kozco^ svetujejo, da je treba ^ Ijico parfuma ali ovlaže" mašek s kolonjsko vodo i sloniti na sedem mest kožo zadaj obeh ušes, na^ tu med vdolbino med k'' nic.-ima in pt^d lasmi, se! vi na vrhnjem delu til" v pregiba pri k->m'-^lrm kolenoma, na senci in pestju. Utrjevanje otroka K pravilni negi otrokovega telesa sodi tudi zmerno utr- jevanje. Otroka utrjujemo s sončenjem, zračenjem in ko- panjem na prostem, ter s telovadbo, primerno njegovi starosti. Sončenje je za otrokov raz- voj in njegovo pravilno rast nujno potrebno. Ze če otrok skače po travniku, se igra na vrtu, na dvorišču, oblečen samo v kratke hlačke ali srajčko s kratkimi rokavci, če je gologlav in ima čevelj- čke obute na boso nogo, se sonči sam in ponevedoma. Tisočkrat obrne lice k son- cu ali od njega, prav tako pa roke, noge in vrat. Ze to sončenje ponavadi zadostu- je, zlasti na deželi. Drugače pa je z otroki v mestih in v tovarniških središčih, kjer nad vsem krajem leži črna megla. V takih krajih tako sončenje ne zadostuje. Z otroki moramo torej iz kra- ja drugam. Na obronek goz- da, k reki ali potoku, na travnik, na deželo, pozno spomladi, poleti ali zgodaj jeseni vsaj za nekaj ted- nov. Ce tega res ne more- mo, lahko damo otroka v mestu na ravno streho hiše ali v višjih nadstropjih hiš ob odprto okno, pa tudi v park ali na igrišče. Kako sončimo naravno, kot pravimo? Na lesena tla, na desko ali mizo, pogrnemo debelejšo tkanino in otroka golega izpostavimo sončnim žarkom: najprej nekaj mi- nut, nato četrt ure in tudi več, kakršno je pač sonce, lega kraja, čistoča zraka in občutljivost otrokove kože za sončne žarke. Če je od son- čenja prejšnjega dne ostala rdečina, s sončenjem raje za nekaj časa prenehamo ali pa imamo otroka na zraku samo v senci. Sicer pa čas narav- nega sončenja vsak dan po- daljšamo, tako da nam pri pravilnem ravnanju otrok zdrži ob koncu poletja na soncu kar vse popoldne, se- veda, če ga kdaj pa kdaj po- stavimo tudi malo v senco, da se ohladi. Kajpak ne de- lajmo tega v največji opol- danski vročini, temveč ko najhujša pripeka mine. To je navadno po tretji uri po- poldne do sončnega zatona in do prvega večernega hla- du. Dobro je, če ima otrok v največji vročini pri sonče- nju velik bel klobuček, ki m.u zakriva oči in obraz. Vedeti pa moramo, da ni vsak otrok za sončenje. Ble- dični, slabotni, z jetiko oku- ženi otroci, nadalje preveč razdražljivi otroci, otroci po nalezljivih boleznih pa tudi po drugih hujših boleznih ne prenašajo dobro sonca in jim celo škoduje. Zlovoljni po- stajajo, mine jim tek in lah- ko dobe tudi vročino. Taki otroci se bolje počutijo na sončnem obronku gozda ali pod košatim drevesom, da so sami v senci. Do njih pri- haja sončna svetloba, ki se odbija v okolici. Ce je zrak topel, so ti otroci lahko tudi goli, seveda krajši čas kot otroci, ki so na soncu, in pa pod nadzorstvom, da se pre- več ne shlade. Zrak, ki jim obliva kožo, stvarja v njih ugoden občutek, poživlja krvni obtok in pospešuje tek. Se spanec se jim zbolj- ša. Tako zračenje je tudi za zdravega otroka zlasti v pre- vročih poletnih dneh bolj primerno kot neposredno iz- postavljenje sončnim žarkom. Previdni pa moramo biti tu- di pri zračenju in sončenju naših malčkov zlasti ob mor- ju in v gorah. Sončni žarki se namreč odbijajo od beline gora ali gorskih snegov in lo- mijo ob morskih valovih, ki jih kot nešteta zrcalca me- čejo tudi v obrežno sen6o. Kar neverjetno, vendar ra- zumljivo, otroci nam ob morju in v gorah ogorijo tu- di v senci. Poleg tega je zrak ob morju in v gorah čist in brez prahu, kar še povečuje delovanje sončnih žarkov. S sončenjem in zra- čenjem moramo biti previd- ni, da ne bi v mislih kori- stili, v resnici pa škodili na- šemu malčku. Otrok sam, njegovo počutje, vedenje in videz nam povedo, kdaj smo na pravi poti. Kopanje na prostem je otrokom zelo priljubljeno. Otroci se smejo kopati samo pod nadzorstvom odraslih, samo v primerno nizki vodi, da se ne zgode nesreče zara- di prevnetega izpostavljanja soncu. Prijetno kopel mu lahko pripravimo doma. V kad. ki jo je imel še kot do- jenček, nalijemo čiste vode in jo pustimo, da se nam uro, dve greje na soncu. Otroka posadimo v kopel in ga pustimo v njej, dokler mu ugaja. HLADILNIK JE TREBA SKRBNO NEGOVATI V modernih stanovanjih brez shrambe in hladne kle- ti — ne moremo živeti brez hladilnika. Pa tudi v drugih stanovanjih je hladilnik do- brobit, ki gospodinji štedi čas in delo ter ji omogoča boljšo izbiro živil. Gotovo se je že vsaki iz- med nas primerilo, da je vi- dela ori mesarju čeden kos mesa. v zelenjavni trgovini rumeno solato, lahko bi ku- pila mleko f.e v soboto, sku- hala fižol za dva obroka, pri- pravila kosilo za naslednji dan. pa ni smela tvegati niti ene od teh stvari. Zato hlad:ln-ku posvetimo v? skrb in nego, da nam bo d 'hro služil. Temeljna pr.ivila so na- slednja: 1 V hladilnik ne postav- Ijnmo toplih in vročih jedil. 2 Vselej jih pokrijemo, če sn sveža, pa zavijemo, da čirnm^nj izhhipevajo. Hlapi se nabirajo v plast; ledu v zh!'-'' ivalnem pr)st.)ru 3 Pokrovi n.ij bodi) ravni in g'.qdki tak . lahko spra- vi.nn-> v hladiin-k čimveč reči cfstn si pomag-imo tako, da p bro obložen. 9 Hladilniku določimo me- sto na kraju, kamor ne sije s )nce, še slabše pa je, če se tišči štedilnika 10. T.Tmijemo ga vsak te- den. Najprej ga izključimo, da se led stali, snamemo po- lice in ga temeljito obriše- mo Tudi gumijasto tesnilo, ki g3 nikoli ne prijemijemo z mastnimi rokami, operemo ter suho od časa do časa na- mažemo z glicer nom 11 Ce smo dalj časa >kis 1- ni, ga izklopimo, umijemo in pustimo priprta vrata. rpiTj^NiK — Četrtek, 24. julija 1969 STRAN 9 01) 100-ktnici gasilstva na Slovenskem 2B0R SLOVENJEBISTRIŠKIH GASILCEV v soboto in nedeljo so ga- cilci iz slovenjebistriške ob- fine proslavili stoto obletni- co gasilstva na Slovenskem in 96 let gasilstva v njihovi ob- čini. V soboto zvečer je bila v kulturnem domu v Sloven- ski Bistrici oddaja: Kaj znaš in kaj veš o gasilstvu? Pred polno dvorano, v kateri je bilo najmanj Bistričanov, so se predstavniki iz več gasil- skih društev v občini pome- rili v znanju iz gasilstva. Boj je bil izredno trd. Od- dajo je odlično vodil znani spikor RTV Marjan Kralj. Po dolgi borbi so prvo mesto osvojili gasilci iz Poljčan. Na drugo so se plasirali gasilci Slovenske Bistrice, tretji pa so bili Pragerčani. Prva eki- pa si je priborila lepo nagra- do: izlet v San Marino v Ita- liji. Druga ekipa bo odšla na nekaj dnevni izlet v Benet- ke, člani tretje ekipe pa so dobili vsak po sto novih di- narjev. To nagrado je pri- spevala podružnica Kreditne banke Celje v Slovenski Bi- strici. V nedeljo se je gasilsko slavje v Slovenski Bistrici začelo s svečanim krstom no- ve črpalke na Trgu svobode. Po mimohodu gasilcev so se ti ponovno zbrali v opoldan- skih urah, ko je bilo tekmo- vanje gasilskih enot. V poz- nih popoldanskih urah pa se je začelo veliko slavje, na katerem so občinstvo zaba_ vali ansambel Vitek, Stef, Tina in Franček. Gasilci pa so si izvolili tudi svojo kra- ljico. -b Z zborovanja gasilcev na Trgu svobode JEZ JE POPUSTIL v Bistrici za Zagradom je v minulih dneh ob narastli vodi popustil jez. Vprašanje je, kako bo zdržala še osta- la polovica in ali niso možne manjše poplave. Se v večji nevarnosti pa je del ceste ob Bistrici, ki je že precej glo- boko izpodjedena. Vprašanje je, kdaj bodo to videli odgovorni, oziroma jih bo k temu prisilila kakšna nesreča, ki se laRko hitro pripeti. V ČREŠNJEVCU SO OBNOVILI KULTURNI OOM Z dobro voljo, prostovolj- nim delom ter s finančno po- močjo so Crešnjevčani le u- redili svoj kulturni dom. U- rejen je izredno lepo in so lahko na svoje delo ponosni. Sicer pa bodo lahko sedaj še z večjo voljo kot doslej o- življali svojo kulturno tra- dicijo. STR/\N 10 TEDNIK — ČETRTEK. 24. julljg Človeštvo leta 2000 Pri ameriškem združenju za Združene narode so lani ustanovili poseben odbor strokovnjakov, ki naj bi pro- učil rast prebivalstva na sve- tu in posledice, ki jih bo na- glo večanje svetovnega pre- bivalstva imelo za blaginjo in mir na svetu. Odbor je po enoletnem delu objavil svoje poročilo, iz katerega so pov- zete tudi naslednje ugotovit- ve. Za nas Evropejce je zlasti pomembno dvoje ugotovitev: da gre svet dejansko naspro- ti »eksploziji prebivalstva in da gre to najbolj na škodo Evrope in Združenih držav Amerike. Silnice splošne ra- sti prebivalstva na svetu so strokovnjaki izračunali skladno z naslednjim pre- teklim in sedanjim razvojem: Leta 1830 je število ljudi na svetu znašalo 1 milijardo, sto let kasneje pa dve mlH- 33rdI^^otern^a^že.čez_ 39 let (namreč lani) 3,4 milijarde. Tak razvoj pomeni, da bo le- ta 2000, torej čez dobrih tri- deset let, na svetu že 7,5 mi- lijarde ljudi. Ta razvoj pa je zelo nee- nakomeren, kajti najbolj na- rašča število prebivalstva na nekaterih najbolj gospodar- sko zaostalih predelih Azije, Afrike tn Južne Amerike. Pričakovati je, da se bo ne- sorazmerje med gospodarsko razvitimi in zaostalimi pre- deli sveta celo tako povečalo, da bo leta 2000 od izračuna- nih 7,5 milijarde ljudi več kot 75 "/o živelo v navedenih zaostalih predelih, medtem ko bo število ljudi v Evropi In tudi v ZDA mqčno zaosta- lo. Silnice razvoja kažejo namreč naslednjo sliko: V Evropi lani 460 milijo- nov, leta 2000 pa 570 milijo- nov; v Združenih državah Amerike naj bi se število prebivalstva v tem obdobju povečalo le od 200 na 350 milijonov, v Kanadi in Av- stralski Aziji od 40 na 70 mi- lijonov in v Sovjetski zvezi od 249 na 400 milijonov lju- di; nasprotno pa bo prebi- valstvo Indije naraslo od lanskih 520 milijonov na 1330 milijonov leta 2000. pre- bivalstvo Kitajske od 730 na 1480 milijonov, na Japon- skem od 100 na 140 milijo- nov, v ostali Aziji od 590 na 1550 milijonov in v Afriki od 330 na 860 milijonov. Poročilo sodi, da je v tem nesorazmerju ljudi in mož- nosti življenja dejansko — kakor je to bilo že od dav- nih časov — največja ne- varnost vojnih spopadov. Opozarja pa tudi, da so za človeštvo še druge nevarno- sti, katerih posledic ni mo- goče oceniti, kakor na pri- mer okuženje rek in ocea- nov, erozija tal, omejevanje plodne zemlje in prostora za zazidavo, večanje ogljikove- ga dvokisa v zraku, raba strupenih insekticidov in sintetičnih detergentov in ne nazadnje odlaganje radioak- tivnih odpadkov. Po drugI strani pa poročilo ugotavlja, da postajajo življenjske za- hteve ljudi povsod vse večje. NI čudno po vsem tem, da prihajajo avtorji omenjene- ga poročila do zaključka, da je nujno potrebno vzajem- no planiranje prebivalstva v posameznih deželah. Ce do Hega ne bo prišlo, poudarja v poročilu, utegne priti spo- znanje prepozno. Bilo je pol sedmih in Sen- born je bil zelo utrujen. Čez dan je imel mnogo dela, nje- gov opoldanski odmor pa mu je pokvaril obisk, pravzaprav napad Stelle Mauphite. Ve- sel je bil, da je bil dan pri kraju. Polagoma je pospra- vil stvari na svoji pisalni mizi. Vsi so bili že odšli. V pi- sarni je bil že sam. Nena- doma ga je nekdo poklical po imenu. Pogledal je. Pri vratih je stal Pred Mauthite. V prvem trenutku se mu je gdelo, da je vse tako, kot je bilo pred nekaj tedni: marljivi Fred je delal čez čas. Toda takoj se je spomnil, da stoji pred njim Mauphite, ki je poneveril denar. — Ja, Fred, je rekel di- rektor z negotovim glasom. — Domnevam, da vam je vaša žena vse povedala. Fred Mauthite je prikimal. — Da, rekla mi je, da ste tožbo umaknili. — Res je, Senborn se je velikodušno nasmehnil. Ni se treba zahvaljevati. Vem, ka- ko se počutite. Upam, da vam bo to prispevalo, da začnete novo življenje. — Novo življenje? — Mauphite se je piskajoče na- smehnil. Ali veste, kaj go- vorite? Novo življenje! Za- to, ker ste mi pokvarili mo- jo genialno zvijačo. — Res? — je rekel direk- tor z ledenim glasom. — Vi imate svojo poneverbo za ge- nialno? — Zakaj ste umaknili tož- bo? Zakaj nists pustili, da bi zadeva šla svojo pot? — Po svoji poti? — je vprašal Senborn razburjeno — Zaboga, ali ste želeli, de yas obsodijo? Fred je potegnil iz žepe majhen revolver, t— Žena mi dela že petin- dvajset let iz življenja pekel. Ječa je edini kraj, kjer sem pred njo varen. Zdaj moram priti v njo na kak drug na- čin, je rekel odločno. — Fred, pa me vendar ne nameravate ubiti? Mauphite žalostno. — Ne bi hotel, da me obesijo. Samo v nogo bi vas hotel malo zadeti... V katero nogo že- lite, da streljam, gospod di- rektor, v levo ali v desno? KONEC Z moDedom v Saharo Junak letošnjega velikega podviga — potovanje s To- mosovim mopedom v Saha- ro — znani turistični delavec in svefovni potnik Stane Tavčar Iz Kranja, se je te dni vrnil s svojega dolgega, zahtevnega in tveganega po- tovanja. Kot smo že poročali, je v prvi polovici letošnjega ma- ja krenil na pot, ki ga je vodila skozi Italijo, Franai- jo, Andoro in Španijo do Gibraltarja. Tam se je z lad- jo podal čez preliv in pričel afriški del potovanja. Pre- potoval je Maroko, Visoki Atlas in se napotil v osrčje Sahare. Zaradi nevšečnosti pri prestopu alžirske meje je moral kreniti na sever proti Oranu in Algeru, nato pa spet na jug ter prek Lag- houata in Ghardaie prodrl do Ouargle, najjužnejše toč- ke svoje poti po alžirski Sahari. Iz pekla razžarjene Sahare se je vračal prek El Oueda, Bou Saada in Con- stantlne, dosegi Tunis, se z ladjo prepeljal v Palermo na Siciliji, pri Messini se spet prepeljal na italijansko kop- no ter se prek Neaplja, Ri- ma, Ancone, Benetk, Kopra in Ljubljane vrnil v rodni Kranj, kjer so ga domačini in prijatelji že nestrpno pri- čakovali. Tavčar je že potoval po Afriki, ko je s Tomosovim mopedom prevozil okoli 12 tisoč kilometrov dolgo pot po deželah Bližnjega vzhoda. Tedaj se je seznanil z ljud- stvi in pokrajino nemirnega arabskega sveta, se spopri- jel s puščavami Arabskega polotoka In veliko Libijsko divjajo žgoči peščeni viharji, kjer je voda redkejša in puščavo ter spoznal, dai tudi puščava svoje { ogromne, spoštljive raj nostl. žgoče dneve in tej mrzle noči. Sedem vei jugoslovanskih časopiso, ponatisnilo njegov »S collbrijem po Evropi ziji in Afriki«. Letošnji Tavčarjev poj pa je bil še veliko zah nejšl. Njegovo potovati mopedom v Saharo je zares izredno pogumno tvegano dejanje, ki je njega in seveda tudi od peda terjalo maksimi vzdržljivost. V sedemdes dneh je prevozil skoraj ij kilometrov, od tega kilometrov puščavskih na področjih, kjer so ni tere oaze tudi do 400 i metrov vsaksebi, kjer se dnevi živo srebro dvigne 50 stopinj Celzija, ponoč: zdrkne tudi na 20 sto; pod ničlo. To so poti, I dragocenejša od zlata. Tt poti, o katerih s spo?,to njem govorijo popotniki, se vozijo v avtomobilih, lašč prirejenih za potova ^o puščavah. To pa so 1 pokrajine, ki skrivajo vi prave bisere arabske a: tekture, edinstvene prira lepote In tisočere zanimi sti orientalskega sveta, ki je Tavčar ujel in ohrani neštetih barvnih posnel in v svojih zanimivih poj nih zapiskih. Vozilo, s katerim je St Tavčar opravil svoj zahi ni podvig, je Tomosov i ped colibri 14-V iz leta 1 Njegov motor je dvotal 49 ccm, zračno hlajen i\ tilatorjem, moči 2,7 KM porabo goriva 2,2 1 na kilometrov. . oven od 21. marca do 20. aprila Zamenjali boste prijatelja v službi. V ljubezni nobenih spre- memb, monotonija zaradi vaše zaprtosti v samega vase je pa glavni vzrok. Denar pride. bik od 21. aprila do 20 ffia|a Dobili ste družbo, ki vas pa bo hitro zapustila. Priprave na dopust končajte, da ne bo bolj- ša polovica imela toliko pripo. vedovati. V torek bodite previd- ni. ovojcka od 21. maja do 22. iunija Z boljšo voljo do učenja lah- ko hitro napredujete. Družinske težave bodo, vendar ne v takih razmerah, kot sedaj. Za moža najdite včasih dobro besedo. rak od 23. |unl|a do 22. liulja Nikoli ne veste, kje vas čaka presenečenje. Pozabite na stare ljubezni. V domačem krogu vas prevečkrat pogrešajo. Sedaj je čas. da shujšate. Obisk! lev od 23. Inlija do 22. avgusti Bolje bi bilo, da priznate svo- jo napako, saj tako bi nekomu prihranili mnogo truda, sebi pa ugled. V prihodnjem tednu bo- dite zelo previdni. devica do 22. sept. ad 23. avgusta Rojene v tem znamenju ln ne- omožene, prišel je čas možit- ve. Zato ne zamudite nobene do- bre prilike. Čenče naj vas ne vznemirjajo. tehtnica od 23 sept. do 22. oktobra Nekdo bo popravil svojo napa- ko, ki vam je škodila. Zaljubili se boste, vendar ne za dolgo. Sprememba bo ugodno' vplivala na vaše počutje. Zdravjel škorpijon od 23. oktobra do 22. aov. Z glavo se ne more skozi zid, zato priznajte! Na dopustu bo- ste doživeli srečanje, ki vam bo pustilo več odprtih vprašanj. Bodite odločni. Kravata! strelec od 23. nov. do 20. dec. V soboto ln nedeljo se boste zabavali v prijetni družbi, ki vam bo sicer izpraznila denar- nico, prinesla pa nove prijatelje. Flirt ne bo uspel. kozorog od 21. d« do 20. lan" Z vašimi očmi ln postavo ste marsikoga premamili, ne za dolgo. Ce boste v« popustili, se pa lahko konca di drugače Ne odlašajte! vodnab od 21 )8* do 20. fel" Preveč ste zavidljivi, f lahko bili srečni. Do sobot« benih sprememb. NedeljsK" znanstvo se bo v nasie* dneh učvrstilo. Nobena P' ni potrebna. ribi ad 20. je" do 20. o" Za nekaj mesecev nakup velike stvari, za ste se že skoraj odločili- ni vedno dobra. V prihoo tednu bo nekaj dni razbun. jpj^lK — ČETRTEK. 24. julija 1969 STRAN 11 iziološko je, da imajo od- S moški manj las kot žen- ,Tudi meja med lasiščem 'felom je pri moškem gačfta kot pri ženski. Me- lasišča proti čelu je pri škem gola koža brez las, ja lasišča proti čelu pa je ženskah lahno valovita, iraj ravna črta. !o pa še tudi druge razli- va načinu poraščenosti med ima spoloma. Moški ima, razliko od ženske, pora- 1 spodnji del obraza, in ' vratu. Tudi poraščenost 'telesu je pri moškem in 'ženski različna. Sazliko v zunanjosti med spoloma povzročajo ^'!ie žleze s svojimi izloč- *ormoni. Vsakemu spolu '"^ene zunanje znake na pa imenujemo drugot- spolne znake. Drugotni znaki pri ženski so: * in gosti lasje, nepora- ■"0 telo in obraz, dobro ^^"•to podkožje z večjo ko- telesne maščevine kot 'loškem itd. Med moške *jtne spolne znake pa ^'^^vamo: redke lase, ali ^ plešo, močno porašče- ^' obraza in telesa, pred- prsi in udov. ^^IJdar poznamo moške, ki ^^^■'io do pozne starosti lase in imajo le malo jf Po telesu. Poznamo pa /ženske, katerim rastejo '"^ brada ter so pora- J PO prsih. ^'^^ si razlagamo vse to? zaplojeno in se za- j^fazvijati novo človeško "^3_ta bodoči moški in ^ ženska popolnoma spolno zasnovo, iz ka- • e»hu^^^ ^ drugem mese- ^»"ionalnega življenja [ diferencirati spolovila in spolne žleze. Mogoče je, da se med razvojem in pr- votne spolne zasnove razvi- jejo v zrele ženske spolne celice tudi nekatere celice v moški spolni žlezi in obrat- no. Moške spolne žleze izlo- čajo potem v moško telo po- leg moških hormonov tudi majhne količine ženskih hor- monov. V žensko telo pa se izloča iz jajčnikov, ki vse- bujejo tudi nekaj moških množine ženskih hormonov, tudi nekoliko moških hor- monov. Smeli bi torej trditi, da ima vsak moški v sebi nekaj ženskosti in vsaka ne- kaj moškosti in da ni na svetu niti stoodstotnih moš- kih niti stoodstotnih žensk. Cim manj pa je v moškem telesu ženskih hormonov, tem bolj se bo približal ti- pu, stoodstotnega moškega, za katerega je značilna pleša, močne in goste dlake po telesu, celo po hrbtu. Cim več pa ima ženskih hormo- nov, tem dalj časa ima goste lase, po telesu pa ni toliko porastel. Vidimo torej, da je moške- mu že v materinem telesu nekako določeno, ali bo plešast, ali pa bo imel dolge goste lase. Iz povedanega pa ne moremo sklepati, da je plešavost dedna. Plešast oče in mati. ki nima ravno naj- bolj čvrstih las, imata lahko sina. ki bo še v pozno sta- rost ohranil goste in krepke lase, če mu bodo spolne žle- ze izločale v telo tudi žen- ske hormone. Tudi poskusi dokazujejo, da so le ženski hormoni ti- sti, ki povzroče, da so lasje gosti, da zrastejo dolgi, od- porni. Ko so jemali plešasti moški večje količine ženakih hormonov, so se sicer poču- tili zelo slabe, utrujene, ven- dar so jim zrastli lasje. Ti pa so takoj odpadli, brž, ko so moški prenehali jemati hormone. Moški, ki bo kmalu postal plešast, skoraj nepretrgoma izgublja lase. Nekaj let mu sicer zrastejo vedno znova, a vsakokrat bolj nežni in manj odporni. Potemtakem je po pravici zaskrbljen vsak moš- ki, ki mu vztrajno izpadajo lasje. Vsak moški bi moral takoj ob vidnih znakih izpa- danja poskusiti vse, da bi izpadanje las zavrl. Pooosten vzrok izpadanja las je v za- četku seboreja, in če bo ukrenil vse, kar mora, da bo odpravil seborejo, bo že mno- go storil. Lasišče z redkimi lasmi je treba vsak večer vsaj pet minut masirati. Masiranje opravimo tako, da pritisne- mo na lasišče razkrečene pr- ste obeh rok, potem pa gu- bamo in raztezamo kožo la- sišča med prsti. Prsti ne smejo pri tem drseti po la- sišču, ostati morajo pritisnje- ni na isto mesto. Guba, ozi- roma premika se samo lasi- šče nad lobanjo. Tako po- stopoma zmasiramo vse dele lasišča. Dobro je, če si glavo pe- remo z jajčnim rumenjakom in z mnogo tople vode. Po umivanju glave moramo lase temeljito osušiti. Škodljivo je, hoditi okoli z mokrimi lasmi. Škodljivo in nezdravo je tudi. če si močimo lase pri česanju. Poleti, ko se kop- ljemo na prostem, si natak- nimo plavalno kapo. ki bo vsaj delno obvarovala lase, da se ne bodo zmočili. Ce si jih zmočimo, si jih takoj po- sušimo na soncu. Skrajno nezdravo ravna tisti, ki stal- no nosi na glavi med kopa- njem mokro plavalno kapo iz bla.ga. Nikar naj se ne čudi, če bo kaj kmalu ple- šast. Kape in klobuki, ki se kot obroč prilegajo lasišču. pre- prečujejo normalen obtok krvi. Do hudega mraza bo- dite raje razoglavi. Rezervirano za Lujzeka DOBEK DEN DROGI PRLEKI NO BOTE FSI FKUP LEPO POZDROVLENI Gnes mo van svoje privatne križe no težove pusta pri miri no mo rajši rešli poŠto, ki jo je posla »bikorejec« iz Ormoža. Bikorejec iz Ormoža piše: DROGI NO POPULARNI LUJS To enkrat si pisa, kak so nan mesori meso podrožili, jas pa mo ti gnes poveda, kak je pri- šlo do toga, ke mamo v ormoški občini premalo krovjih repov, no bikovih jajc no roglov. Bilo je še v tistih štorih cajtih. gdo so meli tudi držovni še pune stale živine. Tudi jas sen ba ti- ste cajte Se bikorejec no se do- bro spomijan, kak sen gna svo- jega dobro rejenega »rička« na odkupno postajo. Okoli jega se je zbrola vejkoštevilna stručna komisija, ki ga je začela oceje- vati od repa do glove, glih tak kak da bi Uija koki astronavtski kandidat za polet na mesec. E- den je reka »bik je zanič, saj vidite koki platfus ino«, drugi »poglejte kak je ošpičeni, saj ga je v križi skoro za pul metra premalo«, tretji »meso gre v tre- tji klos« no tak dale napre. ke sert nazadjo doba celih 400 što- rih dinarof za kilo žive teže. Krvovo sen nuca tiste dinare no sen pač raoga mojega »rička« z vejkimi solzami v očeh šeiikati totin oderuhon. Keri so bli boj pa.mctni no so še pač meli koki dinar v žepi, so se obrnoli na levo krug no z žalostnimi molit- vicami gnali živino nazaj domu v italo. Vidiš Lujs, zato smo vrgli gver v karuzo no živinorejo obesli na visoki klin, do kerega zaj sploh nemremo več se.gnoti. Po našem zgledi so šla tudi držovna po- sestva, konkretno pri nas naš kombinat, ki je v središki farmi oda fse bike no krave no s sta- le, ki je koštala več milijunof, nareda skladišč za šporhete. ki jih dela tovarna Goreje iz Ve- leja. Kejko pa je ostalo še pla- ča, pa so stale piščanci zasedli. Namesto pret ponosnega dreja bikof no krof, lehko čujemo zaJ le še nedužni Civ, čiv, Civ. V^i- diš. Lujs, zato pri nas nega več govejega mesa, kejko pa ga še pridelamo pa je tak drogo. ke si ga nemremo privošiti no mo mogli začeti ob nedelah store grable glodati namesto mesa Ja vidiš kon pluvlemo . . . Ja no, bodi za e?ikrat lepo po- zdrovlcni no nan še kaj lepega napiši. Zaj pa še ti moren neke tak po tihen na viiho povedati: »Lepo pozdrovi Marjanco iz Av- strije, Ce je še ledična, si lehko v roke segnema.« Lepo te pozdrovla tvoj bikore- jec iz Ormoža. BODI LEPO POZDROVLENI — TI NO TVOJE PROZNE ST.ALE Pje, gnes pa si ga resen pre- cik v živo ftrofa. Vidin, kp veš resen zlo pametno misliti no si ugotova fse vzroke, zakaj pri nas nemarno meso no zakaj je tisto, kejko ga še momo, tak prekleto drogo no osoleno. Veš, tan okoli tiste sredi.ške farme se jas ne bi preveč mi3*a, rečen ca ti lehko samo to. ke smo si t.an kak v dosti drugih primerih re- sen postavil prove spomenik« nenačrtnega gospodorjeja. Vi- din, ke si meja resen vejke kri- že no težove zavolo tvojega bi- ka, ki si ga moga tak fol odatl. Veš, še fsa sreča je, ke naša ži- vina neje boj intelegentna no da nema pameti. Ce bi biki no krave vedli, kak se delamo nor- ca ž jihove vrednosti, bi vena tudi pogruntali. zakaj jin je ma- ti narova rogle podarila. Toga so se naši trgofci začeli boti no so začeli že pred leti navejk« živini rogle fkrai žagati no žga- ti. Veš ke bi bi.ja hec. če bi se bikofska armoda sprovla nad tr- gofce no mesore, ki si na ra- čiin švinglarije lepe peneze gro- bijo, si kupuvle.ifl lepe avte no hiše gradijo. Jas niisJin, ke mo mogli pri nas tndi mi enkrat ku- nec nareti no sprafti živinorejo- na zeleno vejo, trgofce no me- sore, ki malo preveč zaslužijo pa mo mogli malo doj poklačitl, Ja, pa na neke še sen pozoba. Pisa si tudi, ke majo v Središči v tisti novi farmi namesto bikof no krof — piščance no skladiša za šporhete. V toten primeri se je resen tak zgodlo, ke so pi- ščanci krave pnjeli no si jih lehko zaj na tistih Sporhetih pe- čejo no pohajo. Pa dober tek, ali bog žegnej, kak tumi boj po domoče provimo. Drogi bikorejer, bodi lepo po- zdrovleni no mi še kaj napiši. Ce boš meja še kdo kokesja bika, mi piši, ke maga tak na črno viin sekala. Lepo te pozdrovla Lujzek. Mislin, ke de pa za gnes zado- sti Ce vas ke žuli no teži. mi pište na antres: Uredništvo Ted- nika. Heroja Lacka 2. Ptuj — za Lujzeka. Vaš atesti no nepoaoblenl LuJ- zek DO vsa žlohta iz mojega re- zerviranega kota. REŠITE MUHO IN Z NJO ČLOVEŠKI ROD »Rešite muho« je geslo prijateljev narave, ki so se v Angliji zbrali v posebnem društvu. Borijo se proti zid- nim barvam, ki ubijajo mu- he. Predstavnik društva je dejal, da so »v nevarnosti« ne le muhe, temveč tudi pti- či, ki muhe žro, dalje živali, ki žro ptiče, in tudi človek, ki uživa živalsko meso. -js MLADI NEPRIDIPRAVI Voznik pusti svoj avto v obrobni četrti kakega an- gleškega mesta. Ko zapušča vozilo, da deček star od de- vet do štirinajst let, vljudno vpraša, ali naj popazi na av- to. Ce to želi, plača šest do devet britanskih šilingov, če ne, pa se mu lahko zgodi, da bo ob vrnitvi naslednje jutro našel avto praktično uničen. Plašči bodo prerezani, karo- serija pa poškodovana. Seve- da se lahko zgodi tudi še kaj hujšega in najde policija čez čas avtomobil na samotnem kraju popolnoma razbit in izropan. -js KM) JE ČLOVEK MRTEV? Se vedno ni dokončnega odgovora na vprašanje, kdaj je človek mrtev in je mogoče njegove organe uporabiti za presaditev. Južnoafriški srč- ni kirurg Bernard je bil v Madridu mnenja, da z zdrav- niškega stališča nastopi smrt, ko prenehajo možgan- ske funkcije. Enakega mne- nja je tudi ameriški kirurg Cooley, Beseda o tem je ste- kla na kongresu o transpla- taciji kirurgije v Madridu, kjer sodelujejo zdravniki s pravniki in teologi. -js STRA.'vr 1? TEDNIK — ČETRTEK. 24. .iulii RADIJSKI PROGRAM NEUl-l.JA. 27. julija 4.30 Dobro .iiitro! — \mv.i, ob 4.43 Informativna ocid.a.ja 5.00 Po- ročila D.45 Informativiui oiJcln.ja 6.00 Poročila e.r.O Informativna oddaja C.50 Za vas 7.00 Poročila 7.30 Za knrietijsice proizvajalce 7.50 Informativna oddaja 8.00 Po- ročilu 8.05 »Veseli tobogan« 9,00 Poiočila 9.05 Iz naših kra,icv 10.00 Poročila 10.05 Se pomnile, tovariš- . . . lO.MO Pesmi borbe in dela 10.45 EP 10,50 Poslušalci če- stitajo — vmes ob 11.00 Poročila 12.00 Poročila 13.00 Poročila 13.15 Zabavna glasba 13.30 Domače vi- že 13.40 Reportaža 14.00 Poročita 14.05 Zabavne melodije 15.00 Po- ročila 15.05 Zabavna glasba — vmes ob 15.30 Humoreska tedna 15.00 F'el minut za EP 16.05 »Po domače« 17.00 Poročila 17.05 Športno popoldne 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Po- ročila 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.15 Zaplešite z nami 23.00 Poročila 23.03 Literar- ni nokturno 23.13 Godala v noči 24.00 Poročila. VSAK D.\N RAZEN NEDELJE: 4.30 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Poročila 5.30 Vremenska napo- ved 5.45 Informativna oddaja 6,00 Poročila 6.30 Informativna oddaja 6,50 Za va5 7,00 Poročila 7,25 Telesna vzgoja 7.45 Informa- tivna oddaja 8.00 Poročil;-. Ra- dijski in TV sijored. PONEDELJEK, 28. julija 14.00 Poročila 14.05 Lene me- lodije 14.30 Pet minut za EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kredit- na banko Ljubljana 15.00 Poro- čila 15.20 Glasbeni iiitermezzo 15.40 Koncert zborov 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17,05 Massenet; od- lo.mk! iz opere »Don Kihot;: 18.00 Poročila 18.15 i-Signali« 18.3a Lah- ka glasba 19.00 Lahko noč. otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambl Boruta Lesjaka 19.25 Pet minut za EP 19.30 Poročila 20.00 Kon- cert simfoničnega orkestra 22.00 Poročila 22.15 Za ljubitelje jazza 23,00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poročila. TOREK, 29. julija 14.00 Poročila 14.05 Iz albuma skladb za mladino 14,20 Lahka glasba 14.55 Kreditna banka Ljubljana 13.00 Poročila 15.20 Glasbeni interrnezzo 15.40 Slo- venski instruiuentalni virtiiozi 15.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Koncert Simfoničnega orkestra 13.00 Poročila 18.15 V torek na- svidenie! 19.00 Lalilco noč, otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambl Borisa Kovačiča 19.25 Pet minut za EP 19.30 Poročila 20.00 Radij- ska igra 20.32 Iz orkestralne glasbe 21.00 Parada popevk 22.00 Poročila 22.15 Jugoslovanska glasba 23.00 Poročila 23.05 Lite- rarni nokturno 23.15 Plesni or- kestri in ansambli 24.00 Poročila, SREDA, 30. julija 14.00 Poročila 14.03 Koncert za oddih 14.30 Ps( minut za EP 15.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kredit- na banka Ljubljana 15.00 Poroči- la 15.20 Glasbeni interrnezzo 15.40 Matičič: Suila za godala 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17,05 Mladina .sebi in vam 18.00 Poro- čila 18.15 Glasba 18.45 Kultumi globus 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene raz- glednice 19.30 Poročila 20.00 O- perne melodije 21.00 Zabavna glasba 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni no- kturno 23.15 Godala v ritmu 24.00 Poročila. ČETRTEK, 31. julij 14.00 Poročila 14.03 Mladina po- je 14,20 Operetne melodije 14.53 Kreditne banke Slovenije 13.00 Poročila 13.20 Glasbeni inter- rnezzo 13.40 VVagner: odlomki iz opere >:Tannhauser< 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.03 Simfonični koncert 18.00 Poročila 18.15 Turi- zem in glasba 19.00 Lahko noč. Otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pe- vec Franc Koren 19.23 EP 19.30 Poročila 20.00 Domače »esmi 21.00 Od Ibsena do lonesca 21.40 Glasbeni noklurno 22.00 Poročila 22.15 Jugoslovanski skladatel.ii 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poročila. PETEK. L avgust 14.00 Poročila 14.05 Lahka glas- ba 14.30 EP 14.33 Poslušalci česti- tajo 14.53 Kreditna banka Ljub- ljana 13.00 Poročila 15.20 Napot- ki za turiste 13.25 Glasbeni in- termezzo 15.40 Stravinski; »Og- njeni ptič;> 16.00 Za vas 17.00 Po- ročila 17.05 Človek in zdravje 17.15 Po željah 18.00 Poročila 18.13 Zabavna glasba 18.50 Na mednarodnih križpoljih 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvesti- la 19.15 Ansambl bratov Avsenik 19.25 EP 19.30 Poročila 20.00 Kon- cert zbora Slovenske filharmo- nije 20.30 Ob isti uri 21.15 Odda- ja o pomorščakih 22,00 Poročila 22.15 Plesna galsba 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.13 Glasba velikih orkestrov 24.00 Poročila. SOROT.V, 2. avgust 14.00 Poročila 14.05 Glasbene pravljice 14.25 Polke in valčki 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni in- terrnezzo 15.40 Poje Vilma Buko- vec 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.03 Gremo v kino 17.35 Poje zbor iz Polzele 18.00 Poročila 18.15 »Top-pops 11-: 18.50 S knjiž- nega trga 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 ,\nsambl Vilija Petriča 19.25 EP 19.30 Po- ročila 20.00 Sobotni večer — vmes ob 20.30 radijska igra 22.00 Poročila 22.13 Oddaja za izse- ljence 23.00 Poročila 23.05 S pe- smijo in plesom — vmes ob 24.00 Poročila 01.00 Poročila. PTUJSKA OSEBNA KRONIKA RODILE SO: Marija Ma.icen. Herberšlajno- va 31. Ljubljana --.deklico; Ma- rija Vogrinec, Moškajnci 89 — Marijo; Marija Kores. Cermoži- šc 06 — deklico; Roza Plajnšek, Kungota 11 — Marijo; Nada Pla- več. Loperšicc 23 — Karmeno; Marija Korošec. Moškajnci 6 — Danico; Marija Emer.šič, Lanco- va vas 56 — Alojza; Marija Sok, Zamušani 55 — Ivana: Alojzija Duh. Kicar 121 — Roberta: An- gela Erhatič, Muretinci 55 — Janka: Amalija Vrbnjek. Mez- govci 3 a — dečka; Marija Pra- protnik, Pušenci 1 — Stanko; Matilda Hertiš, Zupcčia vas n. h. — dečka; Elizabeta Pleh, Mestni trg 5, Ormož — Ernesta; Ivana Furek, Zg. Leskovec 10 a — Deana: Ana Kokol, Pohorje 18 — Tončeka; Alojzija Bezjak. Obrez 23 — Ivnna; Roza Debe- Ijak. Muretinci 3 — Lidijo; Ana MiH\šec, Dornava 125 — Marjel- ko; Terezija Golob, Prerad 51 — deklico; Marta Kaučič. Strnjaci 5 — dečka; Ana Horvat, Strai- na2 — Franca: Cvetka Frčeč, A- pače 109 ~ deklico; Ana Bren- čič, Žab.jak 36 — Marijo. POROKE Anton Ceh, Dražonska cesta 4 in Julijana Svenše)<, Draženska cesta 4: Dušan Orešek, Sp. Haj- dina 119 in Angela Fridl, Sp. Hajdina 9; Martin Klajnšek, Si- tež 11 in Marija Jus, Sitež 11. Limona - zdravilo in lepotilo Iz Indije, kjer je njena domovina, so limono prenesli v Afriko Arabci, v Evropo pa križarji. Poznamo več vrst tega sadja, toda dobra limona mora imeti te lastno- sti: biti mora težja v pri- merjavi z velikostjo sadeža, imeti mora bledo rumeno barvo in gladko lupino. Sodobna medicina uvršča limono med prave terapevt- ske izdelke. To je naravni koncentrat vitamina C, Bo- gastvo tega vitamina v limo- ni se kaže včasih zares pre- senetljivo: nekaj kapljic li- monovcga soka je dovolj, da preprečimo ali ozdravimo skorbut, hudo bolezen, ki nastane zaradi pomanjkanja vitamina C v hrani! Nekaj limonovih kapljic v^sak dan zagotavlja potrebno količino vitamina C v organizmu. Zaradi ogromnega bogast- va vitamina C je limona ak- tivna substanca v boju proti utrujenosti in mrazu. Veča odpornost proti infekciji in velja za najboljše zdravilo proti zimskim boleznim. Limona vsebuje citrate In druge orijanske soli, s ka- terimi deluje na kri in seč alkalno. Pri gripah. prehla- dih in bolečinah v vratu u- slvarja topla limonada z me- dom prave čudeže. Limona izboljšuje prebavo pri ljudeh, ki jim primanj- kuje kisline, toda sok mora- mo razredčiti: prevelika u- poraba čistega limoninega soka lahko škoduje želodčni sluznici. Shujševalnih kur z limo- ninim sokom, ki so bile svoj čas tako v modi, zdravniki danes ne priporočajo. Velike količine čistega limoninega soka organizmu namreč ško- dujejo, zaželene izgube tele- sne teže pa ni, 1 IMONA — LEPOTILNO SREDSTVO Kozmetiki svetujejo, da si žene vsako jutro natrejo o- braz s koščkom limonine lu- pine, da bi si osvežile polt. Odlične so tudi maske iz be- ljakov z nekaj kapljami li- moninega soka. Sok polovice limone je sredstvo za roke in nohte, ki ga ne bi mogli zamenjati z ničemer drugim: koža in nohti postanejo mehki in elastični. Razpoke na rokah zaradi mraza izgi- nejo, če si roke namažemo vsaj tri večere zapovrstjo z zmesjo enakih količin glice- rina in imoninega soka. Kadilci si bodo ohranili bele zobe, če si jih bodo dva do trikrat na mesec nalrli z limoninim sokom, potem pa si zobe in usta dobro izprali. Tudi lasje postanejo mehki in sijoči, če pridenemo zad- nji vod! za izpiranje nekaj kapelj limoninega soka. Morda ste za vse te limo- nine lastnosti že slišali, mor- da ste za večji del teh na- svetov že vedeli. Toda no bo odveč, če vas nanje spomni- mo še enkrat. VI STE . . . ■ Igrate sc z elastiko, ki vam je pri roki. Vi ste človek nemirnega značaja; bolehate za notranjo osamljenostjo in čutite potrebo po večji ljubez- ni in zaščiti. Hitro vas prema- gajo napadi melanholije, ki se mcnjujejo z ognjemeti včasih prav otroške radosii in veselja. KINO GORI s MCA 27. julija ameriški film ROBINSON CRUSOE; KIDRIČEVO 24, julija ameriški film OBRAČUN NA OBALI; 26, in 27, julija ameriški film BOEING, BOEING; .^0. julija ameriški film BILLY THE KIDD; PTUJ 24. julija angleški film KOČA STRICA TOMA; 25„ 26. in 27. julija fran- coski film NEUKROTLJIVA ANGELIKA; 29. in 30. julija ameriški film V VROČIČNI NOCI; SLOVENSKA BISTRICA 25., 26. in 27. julija franco. ski film DESET ZAPOVEDI. II. del 29., 30. in 31. julija japon- ski film MOST NA REKI KVAI; TOMAŽ PRI ORMOŽU 27. julija ameriški film RIO CONCIIOR; ZAVRC 27, julija ameriški filrn SVET SUZIE WONG. VABLJIV PREDLOG Pred kratkim sta bila v Londonu zagrebški televizij- ski režiser Angel Miladinov in urednik kulturne redak- cije Saša Zalepugin, V Londonu sta se pogo- varjala tudi z igralcem Ro- gcrjem Moorom, popularnim »svetnikom;<, ki ju je pova- bil na kosilo. Ob tej prilož- nosti je »Simon Templar« ugotovil, da je izredno podo- ben Zalepuginu. Zato mu je predložil, da za plačo, ki bi bila desetkrat večja od ti- ste, ki jo 'ima kot urednik kulturne redakcije, postane njegov filmski dvojnik. Saša Zalepugin jc »Svetnikov« predlog kljub devizam od- klonil, -js MALI OGLASI riM KV ALII K (i: \NE ^ dolnjo zaposlitev v Zah čiji. Nastop službe po t ru. Ugodni pogoji, Vpr^ tel. 77 ,363 ali v upravi ij K.METOV \L( I, POZOR: i sko in posrcdnišlio J >> P O .M I I? JI; C O M M i: R C E. , ski .Soboti, Cankarjeva 3, nudi generalno popravlja", lorje »rERGUSO\-::3« i \ no garancijo p(j zelo cenah. Nadalje vam posj mo prodajo novih slinova hiš z gospodarskimi poj] vinsko kletjo, z vinograj sadovnjakom. tra\ nikom j dom v okolici i^Iaribora g ugodnih cenah. Plačilo je tudi s Cclii. Vse informac! hko dobijo kupci oscbn smcno ali po telefonu 211 PRAV LEPE pozdravt Ptujčanoni, posebej Se j Jakoba IMilošiča iz Lesko- Barici V. in jim ■^,o11iti i prijetnih dni doma, njiho, ze iz Kanovra, PROn.VM 40 arov košenint telje pri glavni cesU /a 2; dinarjev. Ivan Viiikler, { 46. V PETEK dopoldne 18. t. bila od Šturmovca do Ptu gubljena aktovk;) z ribiškii borom. Najditelja prosim jo odda proti nagradi Koi Krajncu, VoSnjako\a 1, Pt na pos/^ajo LIVI. POSESTVO (vinograd in s njak) s hišo v Vareji 31 pr PRODAM več stavbenih j Vprašajte v Gerev*ji vasi i PRODAM Stavbeno pi v Apačah pri Lovrencu ni polju. Naslov v upravi, DV.\ IZRUVAC.V za krt znamke »luu.<« in »šmolcen dam. Drevenšek. Sikole 2S, gersko, PRODAM več stavbenih 9 % praSajle v Gcrcčji vasi I PKon.VM stavbeno parci Budini. Naslov v upravi. V MESECU avgustu spreji pisarniško moč s srednjo brazbo za določen čas. NM upravi. PRODAM črno hrastovo B no jedilnico. Kidričevo 3.' SJ VREJSO žensko vzam« stanovanje. Koželj, Na P« 12, Turnišče. ZA POMOC v gospodUl vzamem žensko za 4 ure d» v dopoldansketn času. Na*' upravi. Prodam enoosni traW' plugom, prikolico in | palnikom. Gizela Potof Mestni vrh 30. Kravo slmentalko s tel:c prodam. Ilovšek, Vid«^ Komunalno podjetje Ptuj razglaša prost« delovni mesti: i — DEL.AVCA na cesti IV. reda v Desterniku ter — DELAVCA na cesti IV. reda v Grajenščaku " Krtevini pri Vurberku. Razpis velja do zasedbe dolovneoa mesta. Osebi* prejemki so določeni po pravilniku. Prednost imajo delavci, ki stanujejo v bližini de lovnega mesta. . Tednik izdata časopisni zavod Pttiiskl tednik, Ptuj Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor: /»nton Baumj^n (glavni in odgovorni urednik) , Hmelina, Jože Slodnjak m inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. TekočI račun pri SDK Ptuj. št. 624-3-72. Tiska časopisno podjetje MariborsHi Maribor. Svetozarcvska 14. Rokopisov ne vračamo.