AiL'uIra; i Tur i T j
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO
Štev. 8
Avgust 1975
Letnik XII.
Predsednik sveta KS Kidričevo Anton Kosi ob otvoritvi novega plavalnega bazena v Kidričevem:
DOSLEJ NAJVEČJA PRIDOBITEV
v naslednjem planskem obdobju urediti še naslednje: gradnjo garderob in sanitarij s pripadajočimi prostori, igrišča za tenis, rokomet, odbojko in badminton, motel, restavraci-
jo in kegljišče.
Nekaj osnovnih podatkov o bazenu objektu, katerega bomo danes izročili v uporabo:
Rekreacijski bazen v izmerah 25 X 50 m, globine 1,30 m na dolžini 17 m in 1,80 m na dolžini 30 m, je iz aluminija, saj je to bilo osnovno vodilo pri izbiri materiala, ker je Kidričevo znano po tovarni glinice in aluminija, in navsezadnje, da se bomo kopali v bazenu iz materiala, katerega sami proizvajamo. Z izgradnjo tega bazena pa se povečajo uporabne vodne površine za 5-krat.
Gradbena dela na novem objektu je izvajalo gradbeno podjetje Gradnje iz Ptuja, ki je pričelo z deli 8. novembra 1974; zaradi slabega vremena in zaradi objektivnih razlogov se je gradnja zavlekla za nekaj nad 10 odst. od planiranih dni.
Montažna dela na aluminijskem bazenu je izvajal investicijski oddelek Impola iz Slov. Bistrice. Montaža se je pričela 28. aprila 1975. Čistilne naprave, ki so sestavni del tega bazena, je dobavil ìd montiral Cevovod iz Maribora; montaža se je začela 6. junija
1975.
Tovarišice in tovariši, spoštovani gostje!
Globoko sem prepričan, da delim mnenje vseh vas občanov krajevne skupnosti, vseh gostov, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v krajevni skupnosti, če rečem, da je ta bazen, katerega danes izročamo v uporabo, in rekreacijski center v Kidričevem ena od največjih pridobitev krajevne skupnosti — od ustanovitve do danes.
Nekaj več kot deset let je od tega, ko je par ljudi. — entuziastov — pričelo z gradnjo kopalnega bazena, ko so organizirali zbiranje finančnih sredstev im prostovoljno delo. Že takrat smo se vsi zavedali potrebe in koristnosti takšnega objekta, zato je takrat ta akcija tudi uspela, kot tudi vse ostale v nekaj več kot 10-letnem delovanju krajevne skupnosti Kidričevo.
Že v prvih letih obratovanja zgrajenega manjšega bazena je bilo ugotovljeno, da so kapacitete daleč premajhne, in smo pričeli s pripravami za gradnjo objektov, s katerimi smo zaključili športnorekreacijski center za obstoječe lokalne potrebe. Od priprav do realizacije dokončne ureditve rekreacijskega centra je poteklo vrsto let, v 5-letnem razvoju krajevne skupnosti pa bo predvidena nadaljna gradnja objektov, nekaj teh pa v 10-letnem razvoju. Kot sem že omenil,_ so si občani, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi' krajevne skupnosti prizadevali za dokončanje izgradnje teh objektov, do delne realizacije pa je prišlo šele v tem letu, v 1975. letu.
_ Tovarišice in tovariši, dovolite mi, da v kratkih besedah opišem dosedanji in bodoči razvoj rekreacijskega centra v Kidričevem.
Dosedaj smo v sezoni uporabljali dva bazena, malega otroškega ali čofotalnega, pa večjega za odrasle in plavalce na skupni vodni površini 300 m2. Vsem uporabnikom
letnega kopališča so na voljo razna športna igrišča za odbojko, košarko, mali nogomet in igrišče za minigolf.
Po sprejetem urbanističnem načrtu je mogoča ureditev ko-
pališča in vseh ostalih igrišč na več kot 10 ha površin. S programskim osnutkom objektov rekreacijskega centra Kidričevo, tega je izdelal Projekt Maribor, pa bo potrebno
ključno za revalorizacijo osebnih dohodkov v smislu povečanja življenjskih stroškov. Planirana masa je v gospodarskem načrtu razdeljena po posameznih kvartalih. Ob sprejemanju gospodarskega načrta je bilo dogovorjeno, da bo odstotek povečanja osebnih dohodkov obračunavan na podlagi statističnih poročil o gibanju življenjskih stroškov, ki bodo objavljeni. Ta poročila pa še uradno niso bila objavljena.
Potrebno se je držati plana in vrednosti točke, ki izhaja iz plana. Točka je za I. kvartal 0,02394, za II. kvartal 0,02496. Revalorizacija osebnih dohodkov za I. kvartal znaša okrog 9 odst. dodatne mase ali nekaj več kot 50 odst. predvidene mase za povečanje osebnih dohodkov v letošnjem letu. Prekoračitev mase izhaja iz naslova večjega števila delavcev, kot je predvideno v planu za letošnje leto. V navedeni vrednosti točke je zajeto tudi 1,88-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
odstotno povečanje neto osebnih dohodkov na ručan znižanja dajatev. V okviru plana osebnih dohodkov je za III. tromesečje predvidena točka v vrednosti 0,0255; to je povečati še za 1,88 odst. iz naslova znižanih dajatev.
Razdelitev stanovanj
Na predlog sveta za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje je delavski svet razdelil prosta stanovanja zaradi tega, ker še ni sprejeta prioritetna lista. Stanovanja so bila dodeljena:
Karlu Hofmanu iz TOZD vzdrževanje garsonjera v Ptuju, Kajuhova 3 (Mirka Kond-riča), — Hildi Rojs iz delovne skupnosti Skupnih služb trisobno stanovanje v Kidričevem št. 2, katerega je odpovedal Mirko Adamčič, — Stanku Drevenšeku iz TOZD tovarna aluminija dvosobno stanovanje v Kidričevem št. 13; tega
(Nadaljevanje na 3. strani)
Milan Krajnik, direktor TGA, je izročil bazen v uporabo
Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TGA:
VREDNOST TOČKE - PO KVARTALIH
13. redno zasedanje delavskega sveta TGA, ki je bilo 15. julija 1975, je bilo sklicano predvsem zaradi razdelitve stanovanj.
Na tej seji se je delavski svet TGA seznanil z informacijo o poslovanju TGA v prvem tromesečju. Nadalje je uvedel postopek za sprejem pravilnika za odpis osnovnih sredstev; tega mu je posredoval svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja-delavcev in obveščanje.
NA 5. STRANI:
PRIORITETNA LISTA ZA PODELJEVANJE STANOVANJ
Glavni direktor je podal delavskemu svetu TGA poročilo o revalorizaciji osebnih dohodkov v skladu z naraščanjem življenjskih stroškov. Iz tega poročila je razvidno, da je v okviru gospodarskega načrta za letošnje leto predvidena 15 odst. večja masa za osebne dohodke, ki je namenjena iz-
Avtoportret
Iz tabel I. in II. je razvidno, kako smo poslovali v mesecu juniju 1975 in v času od I. do VII. 1975,
Indeks 1975/76 prikazuje odnos dosežene proizvodnje nasproti enakemu obdobju lanskega leta.
I.	DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKS FIZIČNEGA OBSEGA
Obrat — mesec	Plan	vmes.	Doseženo kumulat. 1975/74	
A. GLINICA				
1. Izluženo:				
— junij	100	105	102	104
-julij	100	89	100	105
2. Kalcinirano:				
— junij	100	106	101	96
- julij	100	94	100	97
B.	ALUMINIJ
3. Elektroliza	A:
— junij	100
— julij	100
4. Elektroliza	B:
— junij	100
— julij	100
5. Elektroliza	B 12-P:
— junij	100
— julij	100
6. Elektroliza	B 12-S:
— junij	100
— julij	100
7. Livarna:	
— junij	100
— julij	100
8. Anodna masa:	
— junij	100
— julij	100
101	102	145
102	102	136
105	106	112
104	106	112
112	114	93
115	114	92
106	109	109
113	110	116
105	104	125
106	104	122
102	105	117
101	104	117
— alum, fluorid	100	88	80
— el. energ. — kemija	100	100	99
Elektroliza B:			
— glinica	100	100	100
— anodna masa	100	99	95
— kriolit	100	54	59
— alum, fluorid	100	70	68
— el. energ. — kemija	100	99	95
Elektroliza B 12-P:			
— glinica	100	100	100
— anodni bloki	100	96	93
— kriolit	100	55	82
— alum, fluorid	100	72	68
— el. energ. — kemija	100	98	98
Elektroliza B 12-S: — glinica	100	100	100
— anodna masa	100	96	98
— kriolit	100	59	86
— alum, fluorid	100	65	71
— el. energ. — kemija	100	99	102
ANODNA MASA Za izvoz: — petrolkoks	100	102	101
— katranska smola	100	97	98
Za domačo porabo:			
— petrolkoks	100	101	102
— katranska smola	100	96	96
— el. energija	100	85	91
V JULIJU 1975
Julija se je poškodovalo 12 delavcev.
Prikaz ponesrečencev po TOZD in DS skupne službe.
TOZD ALUMINIJ	Na delu 3	Na poti	Skupaj 3
TOZD GLINICA	Mi	—	—
TOZD VZDRŽEVANJE	2	1	3
TOZD PROMET	1	2	3
DS SKUPNE SLUŽBE	3		.	3
SKUPAJ	9	3	12
ŠTEVILO NEZGOD PO VZROKIH:
Prometna pota	1
Prevozno sredstvo	.	1
Nedovoljen način dela	1
Neprevidnost pri delu	5
Poti in prehodi	1
stroji' in stroj, naprave s hibo	2
Kršenje cestnoprometnih predpisov	1
Julija so se poškodovali naslednji delavci:
TOZD ALUMINIJ
1.	Franc Moravec, mat. št. 4214, iz elektrolize A, se je poškodoval
10.	julija. Pri dviganju črpalne cevi ga je ta udarila po zapestju leve roke, kjer je utrpel lažjo poškodbo.
2.	Štefanec Vogrinc, mat. št. 4098, iz elektrolize A, se je poškodoval 10. julija. Pri puljenju klinov je ponesrečenec dobil po obrazu večjo količino anodne mase; zaradi tega je utrpel na obrazu lažje opekline.
3.	Željko Klobučar, mat. št. 4288, iz elektrolize A, seje poškodoval
7.	julija. Pri puljenju klinov je ponesrečenec dobil po obrazu večjo količino hlapov anodne mase. Pri tem je utrpel lažje opekline.
TOZD VZDRŽEVANJE
1.	Franc TOMANIČ, mat. št. 1587, iz gradbenega vzdrževanja, se je ponesrečil 8. julija. Pri nabijanju opeke mu je kladivo zdrsnilo iz roke in ga zadel po sredincu leve roke, kjer je utrpel lažjo poškodbo.
2.	Stevo LONČARIČ, mat. št. 2935, iz avtomacije, se je poškodoval 15. julija. Pri ročnem prestavljanju enakokrakega kotnika na delovni mizi mu je ta zdrsnil z mize in padel na palec leve noge, kjer mu je povzročil lažjo poškodbo.
3.	Jože RESMAN, mat. št. 3750, iz gradbenega vzdrževanja, se je poškodoval 23. julija. Pri vožnji z motornim kolesom na delo je hitro zavrl in zaradi premajhne varnostne razdalje 'zadel v osebni avtomobil pred seboj. Utrpel je lažje poškodbe na glavi.
TOZD PROMET
1	Ivica MAJEČIČ, mat. št. 2444, iz železniškega prometa, se jei ponesrečila 1. julija. Peljala 'se je s kolesom na delo.. Med vožnjo ji je padla palica med žbice kolesa. Ponesrečenka je padla in si poškodovala desno nogo v kolenu.
2.	Ivica MAJEČIČ, mat. št. 2444, iz železniškega prometa, se je 21. julija peljala s kolesom na delo. Med vožnjo ji je prišel blatnik med žbice kolesa. Ponesrečenka je padla in si pri padcu poškodo-
II. PRIKAZ PORABLJENIH VODA — VII/1975	SUROVIN	NA ENOTO	PROIZ-
		Indeks	
Na 1 tono proizvoda	Plan	julij I-	-VII/1975
1. GLINICA			
Al Hidrat — AI2O3			
— boksit	100	101	104
— NaOH 100 °/o	100	77	105
— para	100	82	90
— el. energija	100	102	97
2. ALUMINIJ			
Elektroliza A:			
— glinica	100	100	100
— anodna masa	100	105	96
— kriolit	100	53	57
vala laket desne roke.
3. Martin KORPAR, mat. št. 3060, iz cestnega prometa, se je ponesrečil 13. julija. Ponesrečenec je voznik viličarja. Med prevozom se mu je sklad aluminijevih hlebčkov nagnil. Voznik je sestopil in nameraval paket al. hlebčkov naravnati. Pri tem mu je eden od hlebčkov padel na prste leve noge. Utrpel je lažjo poškodbo.
DS SKUPNE SLUŽBE
1.	Franc BOGME, mat. št. 603, iz splošnega sektorja, se je poškodoval 1. julija. Ponesrečenec je opravljal redno dolžnost stražarja. Pri obhodu tovarne, ko je šel mimo lokomotive, mu je padla iskra v desno oko. Utrpel je lažjo poškodbo.
2.	Jera ŠTRUCL, mat. št. 3237, iz splošnega sektorja, se je poškodovala 6. julija. Ponesrečenka je prala tla v jedilnici Glinice. Med omenjenim opravilom ji je spodrsnilo na mokrih tleh, pri tem je padla in si poškodovala levo nogo.
3.	Zora TEŽAK, mat. št. 315, iz STK, se je ponesrečila 28. julija. Ponesrečenka je pipetirala iztopni lug. Pri tem si je poškodovala z lugom ustnice In jezik. Utrpela je lažje poškodbe.
zavedamo
svoje
odgovornosti?
V zadnjem času lahko vsak dan in oh vsakem času slišimo o trenutnem stanju v našem gospodarstvu, o tem, v kakšnem stanju je naše gospodarstvo. Vsak dan lahko beremo v časopisju, slišimo na radiu ali spoznavamo na televiziji probleme, s katerimi se srečujejo mnoge naše delovne organizacije širom po državi.
Ali smo se morda tudi sami vprašali, kako pa je kaj pri nas in ali smo res vsi dali od sebe tisto, kar bi lahko in kar bi naj precej prispevalo k temu, da bi naša proizvodnja bila večja, cenejša in kvalitetnejša?
Marsikdo od bralcev bo morda dejal, kako danes ob taki situaciji poceniti proizvodnjo! Toda to je vsekakor mogoče, vendar le ob določenih pogojih, katerih pa se seveda moramo pridržavati vsi, ki v tej delovni skupnosti živimo in delamo.
Res je, da se nekomu zdi smešno v sedanji fazi in ob taki stopnji inflacije čimuspešnejše gospodariti, čeprav je to le mogoče! Vem, da bom deležen tudi mnogo kritičnih pripomb, toda vse to me ne moti, kajti v tem sestavku izražam Le svoje mnenje, misli in predloge, stvar ostalih pa je, da to demantirajo ali pa dokažejo nasprotno. Želim namreč, da bi v teh prizadevanjih sodelovalo čimveč naših proizvajalcev, pa naj se naša mnenja še tako krešejo, saj je prav to pozitivno in koristno, če seveda najdemo potem tudi skupna stališča in merila za naše bodoče de-
Tisti, ki delamo v neposredni proizvodnji, bomo tudi lahko potrdili, da ničkolikokrat poslušamo o tem, kako smo prekoračili normative, kako smo neodgovorno kontrolirali delo podrejenih in kako nam ni mar bodoča perspektiva naših TOZD kot naše TGA. Mnogokrat je morda v tem bil tudi kanček resnice, toda tudi ta je bil povezan od zgoraj-navzdol, kot -to— mu še pravimo.
Kljub naši globoki samoupravnosti in tudi konkretni določitvi, kaj naj kdo dela, kje, kako in kdaj, pa še vedno prihaja do tega, da nekateri prekoračujejo svoje pristojnosti in nenehno urejajo zadeve v proizvodnji tako, da bolj motijo delavce na delovnih mestih, kot pa jim s tem koristijo. Zato menim, da tudi delo na tem področju mora potekati tako, da bo delavec na delovnem mestu dobival konkretna navodila za svoje delo od neposredno nadrejenega vodje ali preddelavca, ne pa, da si že domala vsi lastijo pravico komandirati in odločati po svoje, (mislim seveda na tiste, ki delajo s temi pristojnostmi), ki pa delavca bolj zbegajo, kot pa mu koristijo. To pa se ne bi smelo dogajati. Vsak naj dela tisto, kar mu je v sistemizaciji določeno, ostalo pa naj prepusti drugemu, ki mu to mesto in vloga pripadata.
Seveda ne mislim trditi, da smo vsi svoje opravili in da je sedaj čas komu kaj očitati! Nikakor, toda red je red in tudi samoupravna pravica delavca je, da o vsem odloča.
Na naših zborih delavcev in sestankih sindikalnih skupin bi morali mnogo več spregovoriti o našem konkretnem delu, pri katerem pa mora brez vsakih motenj prevladovati neko zaporedje, ki je določeno v naših samoupravnih aktih, ostalih dokumentih, pravilih, pravilnikih in sporazumih. Vsak se bo le tako zavedal svoje odgovornosti in seveda tudi odgovarjal, ko bo na svojem področju samostojno odločal in tako prispeval svoj delež, käjti vsako vmešavanje v delo na mestih, za katera niso pristojni, zmanjšuje avtoriteto nadrejenih, ki so odgovorni za svoja delovna področja v proizvodnji. Zato se odvadimo vmešavanja na področja delovanja drugih in poslujmo tako, da bo povsem realiziran tisti del samoupravnih aktov, ki govori o neposredni odgovornosti delavca za opravljanje zaupanih mu nalog na svojem področju.
Vsi smo dolžni, da prispevamo svoj delež za čimvečjo in cenejšo proizvodnjo, toda tudi pri odgovornosti v določenem delokrogu bodimo dosledni.
O tem vprašanju pa bomo konkretneje še pisali v eni od naslednjih številk!
F. M.
Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TOZD TOVARNA GLINICE
DELAVSKI SVET UNIAL JE ZASEDAL
26. REDNO ZASEDANJE
Sprejem Samoupravnega sporazuma o merilih za pridobi- Odobritev sredstev za silos vanje in razporejanje dohodka v črni in barvasti metalurgiji za glinico Slovenije.
Delavski svet TOZD tovarna glinice je ponovno obravnaval Samoupravni sporazum o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka v črni in barvasti metalurgiji Slovenije potem, ko je komisija za obravnavanje delitve dohodka in o-sebnih dohodkov pri DS TGA in sindikatu uskladila pripombe k osnutku sporazuma pri skupni komisiji grupacije in je bil mnenja, da je sporazum za TGA sprejemljiv, zato ga je posredoval v obravnavo m sprejem zborom delovnih ljudi.
Na zborih delovnih ljudi, ki so bili po izmenah od 4. do 11. avgusta, je bil Samoupravni sporazum o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka v črni in barvasti metalurgiji Slovenije sprejet v predloženi obliki z 52,6 odst.
Razprava o Samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in
Samoupravnem sporazumu o varstvu pri delu Po določilih zveznega zako-
na je delavski svet TOZD tovarna glinice pričel z akcijo za sprejem Samoupravnega sporazuma o medsebojnih raz mer j ih delavcev v združenem delu.
Vsa vprašanja s'področja o medsebojnih razmerjih je sklenil urediti z enim sporazumom, združeno s Samoupravnim sporazumom o varstvu pri delu pod skupnim naslovom »Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu«.
Delavski svet je določil besedilo osnutka sporazuma in imenoval 5-člansko usklajevalno komisijo z nalogo, da pripravi morebitne pripombe in dopolnitve, o katerih bo delavski svet razpravljal na prihodnji seji. Po dokončnem sprejemu osnutka sporazuma na delavskem svetu bo sporazum dan v javno obravnavo na zborih delovnih ljudi, kjer bodo z večino glasov določili besedilo predloga sporazuma in ga potrdili tudi s pismeno izjavo.
Sedanji način transporta glinice za naše elektrolize ne ustreza ekonomsko niti tehnološko. S sedanjim načinom transporta* je izguba pri raz-sipu glinice po oceni tehnološke priprave dela TOZD tovarna glinice od 100 do 5001 glinice na leto. Stroški vzdrževanja naprav — polžev — so zelo visoki, ker so pogosto v okvari.
Ugodna okoliščina je, da je železni silos v tovarni neizkoriščen in ga je v ta namen mogoče koristno uporabiti.
Za izvedbo te investicije je delavski svet TOZD tovarna glinice odobril 650.000 din; ta vsota bo po izračunih TPD Glinice odplačana zaradi prihrankov v enem letu. Dodatni prihranek bo dosežen, ko bo preusmerjen transport glinice z vozički v halo A z zmanjšanjem delovne sile in z ustavitvijo MIAG vakum črpalk, pri električni energiji in vzdrževanju črpalk. Odpade pa tudi vzdrževanje cevovoda do elektrolize za transport glinice.
FJ
Ob občinskem prazniku — 8. avgustu — je delegacija SO Ptuj položila venec pred spomenik Borisu Kidriču — v Kidričevem. Ob polaganju venca so bili prisotni tudi člani krajevnega odbora ZZB Kidričevo
VREDNOST TOČKE - PO KVARTALIH
(Nadaljevanje s 1. strani)
je dosedaj zasedala Hilda Rojs, — Janezu Horvatu iz TOZD vzdrževanje dvosobno stanovanje v Kidričevem št. 35; tega je odpovedal Jakob Žohar, — Otiliji Majcen iz delovne skupnosti Skupnih služb dvosobno stanovanje v Kidričevem št. 10, katerega je dosedaj zasedal Janez Horvat (v primeru-, da Janez Horvat ne sprejme stanovanja Jakoba Žoharja, bo to stanovanje dodeljeno Otiliji Majcen), — A-lojzu Kokolu iz delovne skupnosti Skupnih služb trisobno stanovanje v Kidričevem št. 4; tega je odpovedal Edi Menoni, — Alenki Ljubša iz Apač 124, vzgojiteljici v vzgojnovarstve-nem zavodu v enoti Kidričevo je za čas, dokler bo opravljala delo v tej ustanovi, dodeljena garsonjera v Kidričevem št 13, katero bo izpraznil A-lojz Kokol. — Rinaldu Staniču iz TOZD tovarna aluminija je na predlog glavnega direktorja dodeljeno trisobno stanovanje v Kidričevem št. 7, katerega je odpovedal Ivan Horvat, — Janezu Gerečniku
iz TOZD tovarna aluminija dvosobno stanovanje v Kidričevem št. 22; tega je odpovedal Ferdinand Zavratnik, — Mariji Pesek iz delovne skupnosti Skupnih služb garsoniero št. 8 v Kidričevem št. 13, katero je odpovedal Matevž Skok, — Francu Turku iz TOZD vzdrževanje garsoniero v Ptuju, Kajuhova 3; to je odpovedal Franc Jančar, — Stanku Vindišu iz TOZD promet dvosobno stanovanje v Kidričevem št. 13, — Milanu Mešlu iz delovne skupnosti Skupnih služb je na predlog glavnega direktorja dodeljeno štirisobno stanovanje v Ptuju, Potrčeva 50, katero je odpovedal Jože Toplak.
Delavski svet TGA je nadalje razveljavil svoj sklep, katerega je sprejel na prejšnji seji v zvezi z izselitvijo Ivana Šobe iz stanovanja v Kidričevem št. 4 in sprejel naslednje nove dodelitve:
— Janezu Pfeiferju iz Kidričevega št. 13 je dodeljeno stanovanje v Kidričevem št. 4; — Ivana Žobe, — Francu Panik-varju iz Kidričevega 13 je do-
deljeno stanovanje v Kidričevem št. 13 (dvosobno), stanovanje Alojza Jernejška v Ki-čevem št. 58 je zagotovljeno za izselitev Ivana Žobe iz Kidričevega 4.
Vse dodelitve stanovanj so postale medtem že pravnomočne.
Pritožbe v zvezi z razdelitvijo kreditov
Proti razdelitvi kreditov po
VIII.	natečaju o dodelitvi posojil za izgradnjo in nakup stanovanjskih hiš se je pritožil Franc Pukšič. Delavski svet njegovi pritožbi ni ugodil.
Zoper razdelitev sredstev po IV. natečaju o dodelitvi posojil za rekonstrukcijo stanovanjskih hiš sta se pritožila Franc Žmid in Vinko Dovečar. Vinko Dovečar je pritožbo na seji delavskega sveta umaknil, pritožbo Franca Žmida pa je delavski svet zavrnil.
Ob koncu seje se je delavski svet seznanil z odgovori na vprašanja, katera so na prejšnjih sejah zastavili člani delavskega sveta.
K.—n.
ŽIVAHNA RAZPRAVA OB SPREJEMANJU LETOŠNJEGA PLANA
Po daljšem premoru je bilo sklicano 5. redno zasedanje delavskega sveta UNIAL — združene industrije aluminija Maribor. To je bilo 6. avgusta 1975 v TGA Kidričevo.
—	Plan za leto 1975
Sprejet je bil plan sestavljene organizacije združenega dela UNIAL za leto 1975 — v obliki, kot je to predlagal kolegijski organ za program in razvoj. Delavski svet je ob sprejemu plana sklenil, da je do konca avgusta potrebno proučiti problematiko, ki1 se nanaša na medsebojne odnose TGA — IMPOL. To problematiko bosta proučila glavna direktorja TGA Kidričevo in IMPOL Slov. Bistrica skupaj s svojimi sodelavci in podala predlog rešitve delavskemu svetu UNIAL po družbenopolitičnih organizacijah UNIAL. Sočasno je treba proučiti in nakazati osnovne cilje dolgoročne politike in delovanje mehanizmov, ki bodo uveljavljeni pri poslovanju sestavljene organizacije združenega dela UNIAL.
—	Poslovanje v prvem polletju
Delavski svet UNIAL se je seznanil s poročilom o poslovanju v sestavljeni organizaciji združenega dela podjetja UNIAL v prvem polletju.
—	Srednjeročni razvojni program do 1980. leta
Delavski svet je sprejel predlog razvojnih konceptov UNIAL do leta 1980 — v obliki, kot je to predlagal kolegijski odbor za program in razvoj.
Pri tem je tudi sklenil, da je potrebno čimprej temeljito pripraviti srednjeročni program UNIAL in za to angažirati strokovni kader v obeh organizacijah združenega dela s ciljem #4 vključiti ta program v srednjeročni program Slovenije, predvsem glede na stanje električne energije.
—	Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma v smislu organizacijskih dopolnil
Sprejeta je bila pobuda za
nadaljevanje postopka za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela — v besedilu, kot sta ga pripravili strokovni službi obeh združenih podjetij. Spremembe in dopolnitve je dal delavski svet v razpravo delovnim skupnostim podpisnic, ki naj v skladu s svojimi samoupravnimi akti začnejo postopek za sprejem sprememb in dopolnitev. Za predsednika usklajevalnega organa so bili določeni vodje delegacij: iz IMPOLA Stanko Vehovar, dipl. ing., iz TGA pa Viktor Prelog. Spremembe in dopolnitve sporazuma bi bilo potrebno sprejeti v roku 45 dni od sprejetja sklepa v DS UNIAL.
— Nakup poslovnih prostorov
Delavski svet UNIAL je o-dobril nakup poslovnih prostorov v Mariboru, Cankarjeva 25, od trgovskega podjetja »Dom-Smreka« Maribor za znesek 2,500.000 din. Nadalje je odobril nakup garažnega boksa in pisarniške opreme, telefonskih aparatov, pisalnih in računskih strojev. Delavskim svetom podpisnic (TGA in IMPOL) je predlagal, da združijo sredstva za ta namen v skupnem znesku 2.915.000 din, vsaka do ene polovice. Sredstva bodo združena za nedoločen čas in ostanejo v lasti organizacije, katera jih je združila.
Kljub temu, da seja ni imela obširnega dnevnega reda, je trajala domala štiri ure. Živahna razprava je bila predvsem pri sprejemanju plana za leto 1975.
K,—n.
Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
ENOTEN SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o medsebojnih razmerjih delavcev v zduženem delu
Delavski, svet delovne skupnosti skupnih služb je imel 18. redno sejo 28. julija 1975. Na tej seji je razpravljal o:
— osnutku samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in samoupravnem sporazumu o varstvu pri delu. Sklenil je, da je treba samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in samoupravni sporazum o varstvu pri delu združiti v enotni samoupravni, sporazum s skupnim naslovom »Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu«. — V
usklajevalno telo je imenoval Ivana Gerjoviča in Ivanko Galun;
— samoupravnem sporazumu o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke v črni in barvasti metalurgiji Slovenije. Za sprejem samoupravnega sporazuma je sklical zbore delavcev v delovni skupnosti Skupnih služb; ti morajo biti sklicani v času od
7.	do 11. avgusta 1975, za organizacijo zborov pa je zadolžil direktorje sektorjev in vodje služb;
(Nadaljevanje na 4. strani)
PRISPEVEK ZA URESNIČEVANJE KONKRETNIH STABILIZACIJSKIH UKREPOV
ZA BOLJŠE POSLOVANJE Z MATERIALOM
Smo v času nenehnih podražitev in pomanjkanja surovin, energetske krize, omejevanja uvo-	la za izkoriščanje kapacitet	potrebne evidence pa	bi
za materiala. Zaradi tega je razumljivo, da je večina letos sprejetih stabilizacijskih ukrepov v	m ekonomičnost poslova-	lahko bolje izkoriščala	za
naši tovarni usmerjena k čimmanjši porabi materiala in energije.	nja;	analitsko delo;
Da se tudi člani kolektiva zavedajo pomembnosti in nujnosti varčevanja z materialom, pričajo nekateri članki v našem glasilu Aluminij, ko dopisniki negodujejo in protestirajo zaradi ustvarjanja čezmernih zalog, zaradi propadanja nakopičenega materiala, zaradi razsipavanja in negospodarnega ravnanja s surovinami. Lahko rečemo, da so stabilizacijski ukrepi prvi korak k ureditvi tega položaja in upravičeno pričakujemo, da bo dosledno izvajanje teh u-krepov dalo letos več kot milijardo starih dinarjev prihranka. Žal pa so vsi ti ukrepi le parcialni, manjkajo nam podrobne analize stroškov nabave, skladiščenja, zunanjega in notranjega transporta materiala, ker bi lahko le na osnovi teh analiz primerno ukrepali in zmanjšali ogromne stroške, kateri nastajajo zaradi neusklajenosti v materialni preskrbi naše tovarne.
V tehnično razvitih deželah posvečajo poslovanju z materialom zmeraj večjo pozornost. Zelo hitro so si izračunali, da povzroča material in vso manipuliranje z njim domala 70 % vseh stroškov, ki nastanejo v delovni organizaciji. Z uvajanjem mehanizacije in avtomatizacije v proizvodne procese se stroški proizvodnega dela vse bolj znižujejo, odstotno pa vedno bolj naraščajo stroški materiala in stroški, ki jih material povzroča. Nabavni, skladiščni, manipulativni, porabni in distribucijski stroški v večini podjetij postajajo velikanski. Tam pa, kjer poslovanje z materialom ni urejeno in primerno organizirano, ti stroški naraščajo preko vseh razumnih meja.
Da bi zagotovila plansko preskrbo z materialom in čim-večjo ekonomičnost tega poslovanja, dobro organizirana industrijska podjetja v zadnjem času združujejo vse razcepljene funkcije materialne-.ga poslovanja v enotno službo »materials managements«, katera združuje nabavno službo, prevzem, skladiščenje, kontrolo zalog in transport v enotno, dobro organizirano službo.
Profesor na visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, mag. Zdravko Kaltnekar je opravil anketo o materialnem poslovanju v 79 slovenskih podjetjih. Rezultati ankete kažejo, da je materialna dejavnost tudi v naših organizacijah združenega dela zelo pomembna, saj material povzroča okoli dve tretjini celotnih
stroškov, vrednost zalog v skladiščih pa znaša domala eno petino vseh letnih prihrankov podjetij. Ugotavlja pa tudi, da posvečajo naša podjetja poslovanju z materialom le malo pozornosti. Največkraj ga imajo za nujno zlo, ki pač povzroča neizbežne stroške. Le malokdaj podrobno analizirajo stroške, saj le redka podjetja računajo ekonomičnost nabavnega poslovanja, vskla-diščenja ter zunanjega in notranjega transporta. Pri tem podjetja sicer navajajo številne vzroke, zakaj materialno poslovanje ni bolje urejeno, govorijo o pogostih spremembah v proizvodnem programu, o nestabilnosti trga, pomanjkanju primernega skladiščnega prostora, devalvaciji vrednosti denarja oz. inflaciji, o slabi organizaciji in slabi kadrovski zasedbi.
Mnogi od teh vzrokov so lahko objektivni, vendar prav gotovo ne veljajo ob vsakem času in za vse vrste materiala.
Pogosto služijo samo kot izgovor za neurejeno materialno poslovanje.
Zato mag. Kaltnekar predlaga organiziranje posebne združene službe v podjetju, katera bi naj združevala vse dejavnosti materialnega poslovanja.
Prednosti take službe bi bile:
—	izvajale bi enotno politiko materialne preskrbe;
—	zaradi koordinacije dela bi se zmanjšal obseg dvojnega dela in slučajnosti;
—	na enem mestu bi združila odgovornost za materialno preskrbo;
—	skrbela bi za učinkovito kontrolo nad stroški v celotnem materialnem poslovanju;
•§- z določanjem normativov zalog in optimalnimi naročenimi količinami bi skrbe-
ENOTEN SAMOUPRAVNI
SPORAZUM
(Nadaljevanje s 3. strani)
—	sprejel je pravilnik o odpisu osnovnih sredstev;
—	strinjal se je s predlogom za razdelitev dotacij, kot je to predlagal svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje s sklepom št. 217 z dne 18. junija 1975;
—	dokončno je potrdil prioritetno listo za dodelitev stanovanj s tem, da je po predlogu usklajevalnega telesa št. 198 dodelil tov. Kristini Lubaj in Mariji Krajnc po 300 točk za težavne stanovanjske razmere;
—	sklep delavskega sveta TOZD tovarna glinice št. 155 z dne 27. junija 1975, ki se nanaša na uvedbo disciplinskega postopka proti delavcem v prodajni službi, je odstopil pravni službi z naročilom, da ga posreduje komisiji za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti delovne skupnosti Skupnih služb, delavski svet pa o rešitvi zadeve obvesti;
—	v letnem planu počitniškega doma — tabela VIII-9.2.
— plan realizacije —-’ je bila napačna postavka cene penzi-
onskega dne, zato je na predlog direktorja kadrovskosoci-alnega sektorja sprejel popravek letnega plana tako, da znaša cena penzionskega dne:
Or- odrasli - člani kolektiva
60 din
—	zakonci, zaposl. drugje
70 din
—	otroci do 10 let 40 din
—	brez posebnega ležišča
35 din
—	tuji	150 din
t -7- na osnovi predhodnega soglasja delavskih svetov TOZD je odobril nabavo parnih hermetičnih kotlov za kuhanje kave in mleka v sanitarni I. v znesku 45.000 din;
■Sđsi v razpravi o predlogu TOZD vzdrževanje za odobritev dodatnih sredstev za ureditev pisarn v kadrovskosbci-alnem sektorju je ugotavljal, da so razna dela v podjetju opravljana prepočasi in se zaradi tega stroški iz dneva v dan povečujejo. Ugotavljal je tudi, da projekti nišo v redu izdelani, kar je tudi vzrok za nepravočasno dokončanje del. Predlog TOZD vzdrževanje je odstopil direktorju kadrovsko-socialnega sektorja, da ga s konkretnim predlogom vrne delavskemu svetu v ponovno obravnavo;
Okno
—• delavske svete ostalih TOZD je prosil za soglasje k nabavi oz. izdelavi 2 kom. 6-delnih pisarniških omar za potrebe nabavne službe;
—	vprašanje Ane Vrabič, zankaj je cena malice v obratu družbene prehrane za podjetje višja od cene, po kateri obrat družbene prehrane zaračunava malico posameznikom izven podjetja; je odstopil direktorju splošnega sektorja;
—	vprašanje, katerega je tudi zastavila tov. Vrabičeva_, kako je s povrnitvijo škode, ki je nastala ob redukciji električne energije, pa je posredoval glavnemu direktorju.
Na obe vprašanji je potrebno podati odgovore do prihodnje seje delavskega sveta.
KA
—	z upoštevanjem transportnih stroškov pri nabavah bi nabavljala po najnižjih dostavnih cenah;
—	skrbela bi za racionalno oblikovanje transportnih in skladiščnih enot;
—	z usiklajenim operativnim planiranjem bi lahko skrbela za čimboljše izkoriščanje kapacitet posameznih služb;
—	izognila bi se lahko dvojnosti različnih evidenc, vse
—	omogočila bi več študijskega in analitskega dela, saj bi lahko angažirala za to delo razne specialiste;
—	kot razmeroma močna služba bi lahko uveljavila zahtevo po bolj ekonomičnem poslovanju z materialom in bi lahko materialu dala tisto vlogo, ki mu pripada v celotnem poslovanju podjetja.
—sj—
Iz strojne delavnice
Dogaja se nam, da se dnevno ne srečujemo zgolj s svojo tematiko, s problemi, vprašanji, področji — 'kjer smo doma. Vsakodnevno se najdemo v položajih, ko nam primanjkuje informacij, specialnih znanj, podatkov. Tako v določenih situacijah ob naši bolj ali manj specializirani izobrazbi nimamo tal »pod nogami«. Tako je pač: nismo vsi za vse, objektivno tudi biti ne moremo.
Ali pa morda smo?
Dogaja se namreč, da se marsikdo znajde. Sicer tudi njemu zaradi pomanjkanja informacij, specialnih znanj in podatkov zmanjkuje »tal pod nogami«, vendar ne dopusti, da bi ostali to videli in vedeli.
In tako se zgodi, žal celo nemalokrat, da smo žrtve poskusov posameznikov, ki na vsak način žele dokazati, kako se na vse spoznajo. Pri tem dokazovanju ne izbirajo sredstev. Predvsem žele za vsako ceno s kompliciranim, zamotanim in zavitim govorjenjem, ploho besed, uvoženih tujk in drugega govorniškega instrumentarija dokazati, kako so povsod doma, kakšni strokovnjaki so za sleherno temo.
NE MOREMO BITI VEDNO VSI PAMETNI
Mi poslušamo bobneče besede, tekoče govorjenje, saj se beseda drži besede, ter klonemo pod ploho učeno zvenečih besed in stavkov; z vsemi sredstvi nas torej želijo prepričati o svoji strokovnosti, poučenosti, vsestranski informiranosti.
Tisti, kar nas zna manj učeno, tekoče in leporečno govoriti —■ odprtih ust spoznamo... da se znanje nahaja marsikomu v... jeziku, odn... da nekateri vse znajo, odn. vse vedo ...
Ali je res vedno tako?
Dr. Bogdan Kavčič, direktor Visoke šole za organizacijo dela v Kranju je Lekovim delegatom na seminarju v Kranjski gori dejal:
»Četudi nekateri to za vsako ceno skušajo dokazati — ŽAL NE MOREMO BITI VEDNO VSI PAMETNI!«
kolektiv
S SEJE SVETA ZA SAMOUPRAVLJANJE, ŽIVLJENJSKA VPRAŠANJA DELAVCEV IN OBVEŠČANJE z dne 12. avg. 1975:
Prioritetna lista sprejeta
V junijski številki Aluminija je bil opisan postopek za sprejem in uskladitev prioritetne liste za dodelitev stanovanj. Sedaj so delavski sveti TOZD in delovne skupnosti Skupnih služb dokončno sprejeli prioritetno listo za dodelitev stanovanj in jo svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje tudi objavlja.
Na prioritetni listi, kot je bila dana v razpravo vsem delavskim svetom TOZD in delovne skupnosti Skupnih služb, je bilo 80 prosilcev za stanovanja. Do dokončnega sprejema prioritetne liste se je to število zmanjšalo na 60, saj je 13 prosilcev dobilo stanovanje, 4 so dodeljeno stanovanje odpovedali, 3 prosilci pa so prekinili delovno razmerje s TGA.
Po tako sprejeti prioritetni listi je svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje dodelil stanovanja naslednjim:
1.	Kristini Lubaj iz TOZD vzdrževanje (1020 točk), 3-sobno stanovanje v Kidričevem št. 22, katerega je odpovedala Vera Doblje-kar;
2.	Rajku Matijeviču iz TOZD vzdrževanje (620 točk) 2-sobno stanovanje v Kidričevem št. 10, tega je odpovedal Anton Planinšek;
3.	Radovanu Komelu iz TOZD tovarna aluminija (740 točk) 2-sobnO stanovanje v Kidričevem št. 22, katerega je odpovedal Ferdinand Zavratnik;
4.	Srečku Matiču }z delovne skupnosti Skupnih služb (780 točk) 2-sobno stanovanje v Ptuju, Kajuhova ul. 1, tega je odpovedal Vinko Topolovec;
5.	Marjanu Lorenčiču iz TOZD vzdrževanje (1170 točk) 3 in polsobno stanovanje v Ptuju, Potrčeva 42, tega je odpovedal Ivan Veljača, dipl. ing.,
6.	Ivani Banič-Kranjčevi, dipl. ing. iz TOZD tovarna aluminija (880 točk) 4 in polsobno stanovanje v Ptuju, Potrčeva c. 46, katerega je odpovedal Ivan Ozimek;
7.	Jožetu Mikoliču iz TOZD tovarna aluminija, (710 točk) enosobno stanovanje v Ptuju, Potrčeva 50, izpraznil ga bo Marjan Lorenčič;
8.	Francu Notersbergu iz TOZD tövamä glinice (1230 točk) 3-SObno stanovanje v Ptuju, Kajuhova ul. 1, katerega je odpovedal Janez Šalamun;
9.	Janezu Vidoviču iz delovne skupnosti Skupnih služb (1160 točk) 3-sobno stanovanje v Ptuju, Kajuhova ul. 1, katerega je odpovedal Ivan Kostanjevec. Svet je ugotovil, da imata po prioritetni listi prosilca za 3-sobno stanovanje v Ptuju — Franc Grabar in Janez Vidovič —, enako število točk. Svet je dodelil stanovanje Vidoviču zaradi tega, ker ima težje stanovanjske razmere in ene-ga družinskega člana več kot Grabar.
10.	Janezu Kurbusu iz TOZD tovarna aluminija (590 točk) 2-sobno stanovanje v Ptuju, Kajuhova 1, tega bo izpraznil Janez Vidovič;
11.	Jožetu Bregarju iz delovne skupnosti Skupnih služb (500 točk) 4-sobno stanovanje v Ptuju, Potrčeva cesta 44, tega je odpovedal Slavko Janžekovič;
12.	Silvi Bednjički iz delovne Skupnosti Skupnih služb (690 točk) 2-sobno stanovanje v Kidričevem št. 13, katerega bo izpraznil Jože Bregar.
Osebe, ki imajo pravico do dodelitve stanovanj po pravilniku o dodeljevanju stanovanj, lahko zahtevajo preizkus tega sklepa, če je v nasprotju z določili pravilnika. Zahtevek za preizkus je treba podati v roku 15 dni po objavi tega sklepa in ga nasloviti na DS TGA — do 28. avgusta 1975.
Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje predlaga delavskemu svetu, da dodeli po predlogu glavnega direktorja v skladu z določili 10. člena pravilnika o dodeljevanju stanovanj garsonjero v Ptuju, Kajuhova 3, katero bo izpraznila Ivana Banič-Krajnčevič, dipl. ing., Milanu Nikoliču iz delovne skupnosti Skupnih služb.
Svet za samoupravljanje je nadalje podal soglasje k zamenjavi stanovanja med Borisom Gajzerjem in Savom Sajičem, oba iz Kidričevega št. 13.
Na predlog direktorja kad-rovsko-socialnega sektorja je svet za samoupravljanje dovolil uporabljati Mihaeli Drozg garsonjero v Kidričevem za eno šolsko leto, kolikor bo trajalo njeno začasno delo v VYE Majšperk.
Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje je razpravljal tudi o članih delovne skupnosti, ki bi se morali izseliti iz družbenega stanovanja jx> pogodbi o dodelitvi posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo in o dodelitvi posojila za rekonstrukcijo stanovanjske hiše v juliju, avgustu in septembru 1975. Sklenil je, da se rok za izselitev podaljša:
—	Ireni Draškovič do konca leta 1976,
•— Ivanu Jakoliču do 1. novembra 1975,
—	Stanku Megliču do 31. junija 1976,
—	Ivanu Gerjoviču, st., do 31. avgusta 1976,
—	Francu Krajncu pa prične teči rok za izselitev šele takrat, ko bo dobil posojilo za individualno stanovanjsko izgradnjo, kar je potrebno urediti s pogodbo o dodelitvi posojila.
Delavski Sveti TOZD in delovne skupnosti skupnih služb so razpravljali o predlogu sveta za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje št. 217 z dne 18. junija 1975. Vsi delavski sveti TOZD in delovne skupnosti Skupnih služb so s predlogom sveta za samoupravljanje soglašali, delavski svet TOZD tovarna glinice pa se s predlogom ni- strinjal.
Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje je zaradi tega sklenil, da delavskemu svetu TOZD tovarna glinice predlaga ponovno razpravo o predlogu sveta za razdelitev dotacij, h kateremu naj tudi poda Svoje soglasje.
VELJAVNA PRIORITETNA LISTA ZA DODELJEVANJE STANOVANJ — 12. AVGUSTA 1975
Dodel.
Zap. Mat.	oz. TOZD ötev.	Štev.
št. št. Priimek in ime zamenj - DS točk Sedanje stanovanje	dr. čl. Prosi za stanovanje
1.	282	Anžel Ludvik	z am.	SS	1355	Kidričevo 22 — 3-sob. brez cent. ogrevanja (oba z ženo bolna, prip. obr. zdravnika) Ptuj — Bezjakova 14, enosobno občinsko stan.	3	Ptuj - 3 ali 3 In polsobno stanovanje s centr. ogrev.
2.	2312	Notersberg Franc	dod.	Glin.	1230*		5	Ruj — 3-sobno stanovanje
3.	1945	Lorenčič Marjan	ram.	Vzdrž.	1170*	Ptuj, Potrčeva 50 —» enosobno stan. (hči 15 let)	3	Ruj — 4-sobno stanovanje Toplak Jožeta
4.	871	Grabar Franc	dod.	SS	1160	Ptuj, Potrčeva 38 — enosob. obč. stan. (še eno sobo si je sam preuredil iz kleti)	4	Ruj, 3-sobno brez centr. ogrevanja (po možnosti v nižji legi zaradi bolezni)
5.	2375	Vidovič Janez	zam.	SS	1160*	Ptuj, Kajuhova 1 — 2-sobno brez centr. ogrevanja (35 kv. m)	4	Ptuj — 3-sobno stanovanje
6.	620	Hadler Štefan	zam.	Glin	1050	Kidričevo 10 — 2-sobno brez centr. ogr. (odrasli otroci) Ptuj, Trg svobode 2 — enosobno obč. stan.	4	Ruj — 3-sobno stanovanje
7.	3090	Sluga Štefan	dod.	Vzdr.	1030*		5	Ruj — 3-sobno stan. s centr. ogrevanjem Kjerkoli — 3-sobno
8.	3250	Labaj Kristina	dod.	Vzdr.	1020*	Kidričevo 9 — pri razv. možu v 2-sobnem stan. b.c.	4	
9.	3666	Korenjak Alojz	zam.	Vzdrž.	1000*	Ptuj, Potrčeva 42 — gars, (žena bolna na pljučih — prip. zdravnika)	3	Ptuj — 3 ali 3 in polsobno stanovanje s centr. ogrev.
10.	3537	Kramberger F.	dod.	Al.	960*	Ruj, Prešernova 4 — pri starših v obč. stanovanju	3	Ptuj, dvo, tri ali triinpolsobno stanovanje
11.	4056	Banič-Kranjčevi £ Ivana, dipl. ing.	zam.	Al.	880*	Ptuj, Kajuhova 3 — garsonjera s centr. kurjavo	3	Ptuj, 4-sobno stanovanje ali več s centr. ogrev.
12.	3980	Ačimovič Marija	dod.	Gl.	820*	Ptuj, Kajuhova 3 — podpritličje, 2 prostora Ptuj, Aškerčeva 7 — pri starših	3	Ptuj — 3-sobno s centr. ogr.
13.	3949	Šneberger Ema	dod.	SS	820*		2	Ptuj, 3 ali 3 in polsobno stan. s centr. ogrevanjem
14.	4283	Glazer Jože	'dod.	SS	820*	Ptuj, Prešernova 37 — pri tastu v obč. stanovanju	2	Ruj, 3, 3 In pol ali 4-sob. stan.
15.	3778	Štebih Antonija	zam.	Pr.	800*	Ptuj, Potrčeva 48 — gars, s centr. ogrev.	3	Ruj, 3 ali 3 in polsobno stan. s centr. ogrevanjem
16.	4057	Matič Srečko	dod.	SS	780*	Ruj, Slovenski trg 4 — pri tastu Ptuj, Miklošičeva 5 — pri starših s sinom in zaročenko, zaposleno v TGA	3	Ptuj, 2 ali 3-sobno stanovanje
17.	4148	Komel Radovan	dod.	Al.	740*		3	Kjerkoli, 2 ali 3-sobno stan. s centr. ogrevanjem
18.	3845	Mikolič Jože	dod.	Al.	710*	Ptuj, Kvedrova — pri tastu		Ptuj, 1, 2 ali 3-sobno stan.
19.	2990	Korenjak E.	zam.	SS	700	Kidričevo 13/111. nad. •— 3-sobno stan. s centr. ogr. (hči bolna na srcu — prip. specialista) Ptuj, Lackova 5 — majno 2 in pol sobno stan. (49 kv. m) — KZSZ (po ženi)	4	Ptuj, 3 ali 3 in polsobno stanovanje s centr. ogr. v I. nadstropju ali pritličju
20.	3670	Žlender Drago	dod.	SS	700		4	Ruj, 3 ali 3 in polsobno stanovanje s centr. ogrev.
21.	3426	Lahjj Ivan	zam.	Gl.	700	Kidričevo 13 — 2-sobno stan. s centr. ogr. (žena zaposlena v TGA)	3	Kidričevo — 3-sobno stanovanje s centr. ogr. v novem bloku, ki bo vseljiv leta 1976
22.	2937	Jakomini Stane	zam.	Al.	700	Ptuj, Cir. M. dr. 15 — 1 in . polsobno stan. s centr. ogr. (razp. pravica TGA)	4	Ptuj, 3-sobno stan. s centr. ogr.
23.	3976	Vreže Franc	dod.	Al.	700*	Kidričevo 1 — pri starših	2	Ptuj, 3-sobno stan. s centr. ogr. ali v novem bloku, katerega bomo zgradili
24.	3897	Bednjički Silva	dod.	SS	690*	Kidričevo 13 — v samski sobi (skupne sanitarije)	2	Kidričevo, 2-sobno stanovanje s centr. ogrevanjem v Kidričevem 13
25.	2931	Mohorko Zvonko	zam.	PR	680	Kidričevo 10 — 2-sobno stan. brez centr. ogrev. v pritličju — razv. z 2 otrokoma	3	Kidričevo — 2-sobno stan. s centr. ogr. (razen v priti, zaradi otrok)
26.	3446	Hojnik Liljana	zam.	SS	680	Kidričevo 4 — 3-sobno s centr. ogrev.	4	Ptuj, 4-sobno v Kajuhovi, 3 ali 4 in polsobno Trop Milana, dipl. ing. — s centr. ogr.
27.	4013	Bencik Sonja	dod.	SS	680*	Kidričevo 13 — pri materi	3	Kidričevo, 2 ali 3-sobno stan. s centralnim ogrevanjem
28.	3175	Miličevič T.	zam.	Al.	640	Kidričevo 13 — dvosobno s centr. ogrev.	3	Ptuj, 3-sobno s centr. ogrev.
29.	3905	Brenčič Jerica	dod.	SS	640*	Žabjak 10 — pri starših (mati samohranilka)	2	Ptuj, garsonjera s centr. ogr.
30.	3654	Potočnik Bojan	zam.	Vzdr.	640	Kidričevo 13 — 2-sobno s centr. ogrev.	4	Ptuj, 3-sobno ali več do 4 in polsobno s centr. ogrev.
31.	3989	Krajnc Marija	dod.	Vzdrž.	640*	Kidričevo 14 — pri starših .	1	Ptuj, 1-sobno stan. s centr. ogrev.
32.	4134	Kmetec Maks	dod.	Vzdrž.	620*	Kidričevo 10 — podnajemnik	2	Kidričevo, 2-sobno stan. s c.
33.	4244	Matijevič Rajko	dod.	Vzdrž.	620*	Kidričevo 31 — začasno pri tastu	2	Kidričevo, 2-sobno stan.
34.	4032	Milošič E.	dod.	Pr.	600*	Kidričevo 9 — pri razv. možu v enosobnem stan. b. c.	4	Kidričevo, 2-sobno stan. brez centr. ogr.
35.	4064	Kurbus Janez	dod.	Al.	590*	Ptuj, Kajuhova 1 — pri starših	1	Ptuj — 1 ali 2-sobno stanov.
36.	3301	Kavarič Vido	zam.	Al.	570	Kidričevo 14 — 2-sobno brez centr. ogrev.	4	Kidričevo, 3-sobno s centr. . ogr. v blokih od 1 do vključ. 8
37.	3571	Frčeč Zvonko	zam.	Vzdrž.	560	Kidričevo 15 — 2-sobno brez centr. ogrev.	3	Kidričevo, 3-sobno stan. s centr. ogr.
38.	3622	Anžel Ludvik, ml.	zam.	Vzdrž.	520	Kidričevo 13 — 2-sobno s centr. ogrev.	3	Kidričevo, 3-sobno stan. s C. ogrev.
39.	4111	Bregar Jože	zam.	SS	500	Kidričevo 13 — 2-sobno s centr. ogrev.	3	Ruj, 3 ali večsobno do 4 in polsobno stanov, s centr. ogr.
40.	4167	Lečnik Ivan	dod.	Al.	500*	Ptuj, Muršičeva 10a — 1 soba — obč. stanovanje	1	Ptuj, garsonjera s centr. ogr.
41.	4242	Furjan V.	dod.	Al.	500*	Jarki 10 — pri starših	1	Kjerkoli 1-sobno stan, s centr.
42.	4251	Princi Slavko	dod.	Al.	500*	Sela št. 26 — pri bratu	1	Kferkoli, garsonjera ali 1-sobno stanovanje
43.	3807	Malovič Miro	zam.	Pr.	490	Ptuj, Volkmerjeva 5 — 2-sob. s centr. ogr. (razpolagalna pravica TGA)	5	Ruj, 3 in pol ali 4-sobno stan. s centr. ogr. do vključ. III. nad. (zdrav, potrdilo za ženo)
44. 45.	4036 3678	Požun-Kurinčič Nevenka, dipl. ing. Horvat Janez	zam. zam.	SS Vzdrž.	480 470	Kidričevo 34 — 2-sobno brez centr. ogrev. Kidričevo 10 — 2-sobno brez centr. ogrev.	3 5	Ptuj, 3 in polsobno ali večje stan. s centr. ogr. Ptuj, 3-sobno stanovanje
46.	3729	Gajser Boris	zam.	Al.	460	Kidričevo 13 — 2-sobno stan. s centr. ogrev.	4	Kjerkoli, 3-sobno stanovanje v I. nad. ali priti, (zaradi bolnega otroka — prip. specialista)
47.	3527	Šprah Veronika	ram.	Vzdrž.	460	Kidričevo 14 — 2-sobno brez centr. ogrev. (mož težji invalid)	3	Ptuj, 2-sobno stan. s centr. ogrev.
48.	3987	Ferlinc Darko	dod.	Al.	440	Maribor, Železnikova 21 — pri materi (v JLA od 12. 9. 1974) Kidričevo 18 — pri starših	1	Ptuj, garsonjero s centr. ogrev.
49.	4074	Martinkovič V.	dod.	SS	440		1	Ptuj, 1-sobno stan. ali gars, s centr. ogrev.
50.	4349	Peki ar Mirko, dipl. ing.	zam.	Vzdrž.	440	Kidričevo 13 — 2-sobno s centr. ogrev.	3	Kidričevo, 3-sobno s centr. o.
51.	3864	Kovačič Josip	zam.	Vzdrž.	430	Kidričevo 13 — 2- sobno s centr. ogrev.	4	Kidričevo, 3-sobno s centr. o.
52.	4132	Ercegovič Ivo	zam.	Al.	430	Ptuj, Kajuhova 1 — 2-sobno brez centr. ogrev. (35 kv. m, žena noseča)	3	Ruj, 3-sobno stan. breč centr. ogrev. — Šalamun Janka
53.	3789	Hohnec Bruno	dod.	Vzd.	410	Župečja vas — pri tastu	1	Kidričevo, 2-sobno stan. s centr. ogrev.
54.	4235	Sikupnjak Darko, dipl. ing.	zam.	Vzdr.	400	Ptuj, Potrčeva 42 — garsonjera s centr. ogrev.	1	Ptuj, 3-sobno stan. s centr. ogrev.
55.	4034	Crnjakovič Z.	dod.	Vzd.	340	Ptuj, Potrčeva 36 — pri starših (v JLA od 12. 2.1975)	1	Ptuj, 2-sobno stanovanje ali garsonjero
56.	4228	Borovnik Cvetko	dod.	Gl.	240	Ptuj, Prešernova 1 — obč. stan.	3	Ruj, 2-sobno stanovanje
57.	1223	šerc Vlado	zam.	Vzd.	1050	Kidričevo 6 — 3-sobno s centrg. ogre. (hči zaposlena v TGA)	3	Kidričevo — stan. v int. hišici (6. čl. pravilnika o dod. stan.)
58.	2495	Plej Edita	zam.	SS	985	Kidričevo 6 — 3-sobno s centr. ogrev. (mož zaposlen v TGA)	4	Kidričevo — 3-sobno s centr. ogr. v int. hišici (6. čl. pravil, o dod. stan.)
59.	2742	Zupančič Stanko	zam.	Vzd.	835	Kidričevo 4 — 3-sobno s centr. ogrev. (žena zaposlena v TGA)	3	Kidričevo — stan. v int. hišici (6 čl. pravilnika o dod. stan.)
60.	3578	Slavkovič M.	zam.	SS	470	Kidričevo 13 — 1-sobno stan. s centr. ogrev.	1	Kidričevo — 3-sobno stan. s centr. ogrev. razen Kidričevo 13 (6. čl. pravil, o dodeljevanju stanovanj)
NAŠ BAZEN
Bazen je odprl Franc Klemenčič, predsednik zbora delegatov KS Kidričevo
O izgradnji bazena je govoril predsednik sveta KS Kidričevo — Anton Kosi
Stari bazen
Novi olimpijski bazen
ZA URESNIČITEV ODLOKA O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI
Ustavna kategorija, torej samoupravna pravica in dolžnost občanov
Koncem junija 1975 so se sestali na sejah vsi trije zbori občinske skupščine, ki so tudi tokrat zasedali ločeno. Čeprav je za dvanajsto sejo zborov SO Ptuj bilo kar 18 točk dnevnega reda (zbor KS jih je menda imel celo 22), pa je tokrat bilo zanimivo to, da so se seje končale že v pičlih dveh urah.
Obravnavali so vrsto predlogov s področja kadrovske politike, sklepov, imenovanj in zadev for-malnotehnične narave. In prav zaradi tega so bile seje tako hitro končane.
Vsekakor je na dnevnem redu bila najbolj zanimiva razprava o predlogu odloka o uresničevanju družbene samozaščite v občini Ptuj (osnutek je namreč bil obravnavan že na prejšnji 11. seji zborov SO Ptuj 29. in 30. maja 1975). Omenjeni predlog je razdeljen na pet poglavij in uvodnih določbah opre-deluje temelje in enotne pogoje za uresničevanje družbene samozaščite na tem področju. Iz tega izhaja, da je ta kot nedeljiva sestavina samoupravljanja trajen in revolucionaren proces delavskega razreda in vseh delovnih ljudi za zaščito in varovanje razrednih interesov. In prav zato je v tem poglavju tudi zapisano, da je družbena samozaščita najširša podlaga za zagotovitev naše samoupravne socialistične družbe. Naslednje načelo pa izhaja iz ciljev, h^ katerim težimo v zvezi z uresničevanjem družbene samozaščite. Zato je tudi v odloku opredeljeno, da z njo zagotavljamo varnost ljudi in premoženja, varstvo družbene lastnine, nemoten proces združenega dela, varstvo odnosov in družbe ter varstvo družbenega razvoja in odnosov. Omeniti velja tudi to, da je v posebnem členu odloka opredeljeno načelo, da je uresničevanje družbene samozaščite ustavna kategorija, kar pomeni, da gre za ustavno in samoupravno pravico in dolžnost slehernega pripadnika naše družbe in vseh družbenih asociacij — od organizacij združenega dela do družbenopolitičnih skupnosti. Vsi trije zbori so omenjeni odlok o uresničevanju družbene samozaščite v občini Ptuj z malenkostnimi popravki tudi sprejeli.
Med odloki, katere so prav tako obravnavali vsi trije zbori SO Ptuj, velja omeniti še odlok o na j več jem številu učencev pri zasebnih delodajalcih v obrti in gostinstvu. V prvem členu tega odloka je zapisano, da zasebni delodajalec v obrti in gostinstvu, ki izpolnjuje pogoje 28. člena zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij in ne uporablja dopolnilnega dela drugih delavcev, lahko hkrati izobražuje največ dva delavca. V naslednjem odstavku pa pravi: če samostojni obrtnik ali gostinec uporablja dopolnilno delo drugih delavcev, se lahko število učencev iz prvega odstavka tega člena poveča za toliko, kolikor ima zaposlenih kvalificiranih delavcev, vendar ne sme biti skupno število učencev, katere hkrati izobražuje, večje kot pet.
Navedeni odlok pa izhaja s stališča, da bi omogočili čimveč učnih mest za učence v gospodarstvu pri tistih obrtnikih, ki izpolnjujejo določene pogoje za praktično izobraževanje učencev, pa s stališča, da pri tem ne bo presežen normativ, ki je že dosedaj veljal v obrtništvu in ki omogoča, da učenci pri praktičnem delu res lahko pridobijo potrebno praktično znanje s tistega področja.
V nadaljevanju so delegati razpravljali in sprejeli družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in_ drugih osebnih prejemkov voljenim ali imenovanim funkcionarjem v provosodju. Ker so vsi trije zbori že predhodno temeljito razpravljali, o osnutku ni bilo bistvenih pripomb in so ga tudi sprejeli. Bila je tudi razprava o sklepu, s katerim so vsi trije zbori morali dati soglasje o pripojitvi Počitniškega doma Biograd na moru k skupnosti otroškega varstva Ptuj. Ta počitniški dom je bil ustanovljen še po okrajnem ljudskem odboru Ptuj 29. julija 1957. leta, njegovo delovno področje z nalogami pa je bilo: »sprejema in oskrbuje socialno in varstveno ogrožene in ostale otroke iz SR Slovenije, ki nimajo kon-traindinacije morske klime; skrbi za zdravstveno nego in kulturno razvedrilo otrok v domu. Poleg tega dom sprejema po zmogljivosti tudi počitniške goste na hrano in stanovanje proti odškodnini. Delegati so se izčrpneje seznanili s to problematiko in podali k temu sklepu svoja soglasja.
Delegati so razpravljali še o predlogu odločbe o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi postaje milice Ptuj in to tudi sprejeli kot upravičeno in potrebno. Sprejet je bil tudi sklep o poimenovanju šolskega centra za kovinsko stroko Ptuj po velikem jugoslovanskem revolucionarju, humanistu in narodnem heroju VELJKU VLAHOVIČU. Tak sklep sta predhodno že sprejela delovna skupnost šolskega centra in komite občinske konference ZKS Ptuj in ga posredovala vsem zborom SÒ, ki so tega, razumljivo, sprejeli z velikim odobravanjem. Sledilo je imenovanje sekretarjev zborov: za sekretarja družbenopolitičnega zbora je bil imenovan Maks Zmauc, dosedanji šef odseka za kadrovske zadeve v upravnih organih občinske skupščine. O njem ni treba govoriti, ker ga tudi člani naše delovne skupnosti zelo dobro poznajo. Sledila so imenovanja ravnateljev osnovnih šol Cirkovci, Hajdina in Trnovska vas. Za ravnatelja OS v Cirkovcih so imenovali Bogomirja JURTELO, predmetnega učitelja iz Cirkovec, za ravnatelja OS Hajdina, kjer so bili kar trije kandidati, je bil imenovan Rihard Vobovnik, predmetni učitelj iz Stoperc v Halozah in za ravnatelja OS Trnovska vas dosedanji ravnatelj Niki Suena. Razrešili so sodnika občinskega sodišča v Ptuju Franca Potočnika, ki je zaradi odhoda na novo službeno dolžnost sam zaprosil za predčasno razrešitev. Vsi zbori so prošnji ugodili in ga razrešili. Nato so izvolili za sodnike občinskega sodišča v Ptuju še Adelo Bomb ek, dosedanjo sodnico tega sodišča in Cirila Stajnka, prav tako dosedanjega sodnika občinskega sodišča v Ptuju. Čeprav je še očitna potreba po sodnikih v Ptuju, so morali vsi trije zbori v skladu z 42. členom temeljnega zakona o splošnih sodiščih odkloniti dosedanjo sodnico Vido Vidovič, ker je bil na prejšnji seji zborov SO Ptuj imenovan za predsednika občinskega sodišča Ptuj Jože Vidovič — njen soprog!
Imenovani so bili tudi nekateri novi člani komisije za ugotavljanje izvora premoženja, ker je pač prišlo v prejšnji do nekaterih sprememb, nekateri pa se niso udeleževali sej komisije. Tako je bila razrešena prejšnja komisija in imenovana nova. Ustanovljena je bila tudi komisija (posebna) za reševanje pritožb v zvezi z odločbami o odmeri samoprispevka in imenovani so bili njeni člani. Ta tričlanska komisija, ki ji predseduje Alojz D onaj iz Moškanjc, člana pa sta še Stanko Žitnik iz Rogoznice in Fanika Vauda iz Ptuja, bo obravnavala vse morebitne pritožbe proti odločbam, katere bodo izdajale krajevne skupnosti občanom in našim zdomcem, ki imajo zaenkrat menda določen pavšalni letni znesek 300 din.
Ugotovljeno je namreč, da nekateri naši zdomci ne izpolnjujejo svojih obveznosti, čeprav vsako leto ali pa celo redno koristijo usluge, objekte in ceste, ki so bile zgrajene prav s samoprispevki občanov.
Ob koncu so delegati DPZ obravnavali še predlog sklepa o ustanovitvi odbora za samoupravno združevanje sredstev za izgradnjo objektov posebnega družbenega pomena v občini Ptuj. Pri tem so menili, da mora tak predlog biti dobro pripravljen in prikazan občanom, da bodo ti vedeli, za kaj pravzaprav gre.
F. Meško
NAVODILO ZA PRIJAVO IZUMA
PRI ZVEZNEM ZAVODU ZA PATENTE
V primeru, ko avtor izuma zahteva patentno zaščito po predpisih zakona o patentih in tehničnih izboljšavah, mora zveznemu zavodu za patente predložiti pismeno prijavo z Ustreznimi podatki. Sočasno mora prijavi priložiti o-pis izuma. Če pa je izum take narave, da mora biti prikazan tudi z risbo, mora' biti tudi ta priložena k prijavi.
Prijava za odobritev patenta vsebuje: priimek in ime izumitelja, poklic, prebivališče, dejanski naziv izuma in izjavo o pristanku na plačilo stroškov za uradno objavo odobrene patentne prijave, kakor tudi stroškov za tiskanje patentnega spisa.
Če prijavo predloži pooblaščeni zastopnik, morajo biti navedeni podatki tudi o njem. Zastopnik priloži prijavi ustrezno pooblastilo.
Če prijavo izuma predloži več oseb skupaj,, je treba navesti, na čigav naslov naj bo naslovljena vsa pošta. Prijava patenta mora biti taksirana po zakonu o administrativnih taksah.
Osebe v delovnem razmerju, upokojenci in invalidi plačajo omenjeno takso, zmanjšano za 75%.
OPIS IZUMA
Opis je obvezno priložiti vsaki prijam Sestavljen naj bo tako, da je bistvo izuma prikazano jasno, točno in popolno, da je razvidno, v čem je novost izuma in če je izum možno uresničiti. Opis naj ne bo preobširen, naj vsebuje res samo to, kar je odločilno važno za pojasnilo bistva samega izuma. V opisu izuma naj bo tudi nia kratko naveden namen izuma im njegove prednosti v primerjavi z došedaj znanimi izumi: za podobne predmete, naprave ali postopke.' Prav tako je treba navesti, v kateri vrsti industrije, obrtništva ali gospodarstva je možno novi izum uporabiti.
Če je izum take narave, da so za razumevanje potrebne tudi risbe, potem morajo biti tudi te priložene. Na sliki naj bo prikazan primer izvedbe naprave po izumu.
ZAŠČITA IZUMA V INOZEMSTVU
Fizične in pravne osebe lahko zaščitijo svoje izume tudi v inozemstvu, ker je naša država članica Mednarodne unije za zaščito industrijske lastnine. Jugoslovanski državljani morajo najprej izum prijaviti doma in nato lahko zahtevajo zaščito v tujih državah.
Če si avtor izuma želi zagotoviti prioriteto tudi v inozemstvu, mora biti predložena prijava v inozemstvu najkasneje v roku 12 mesecev od dneva, ko je bila vložena prijava v SFRJ.
Pravica do prioritete prijave v Jugoslaviji je v inozemstvu dokazljiva na osnovi prioritet-
nega potrdila, katerega v ta namen izda zvezni1 zavod za patente domačim zainteresiranim osebam.
Zaščita izuma v inozemstvu ni vezana na predhodno odobritev izuma v Jugoslaviji.
POSTOPEK ZA VPIS V REGISTER PATENTOV
Zvezni zavod za patente razišče, če je prijava v redu narejena in če so vse priloge, zlasti opis patenta in potrebne risbe, pripravljene tako, da je možno razbrati funkcionalnost izuma.
Po končanih poizvedovanjih izda Zvezni zavod za patente »Rešenje«, s katerim lahko patent delno, ali popolnoma o-svoji, lahko ga pa tudi zavrne. Če je patent zavrnjen ali le delno osvojen, mora »Rešenje«, s katerim je patent popolnoma ali delno osvojen, biti objavljeno v Službenem listu zveznega zavoda za patente.
Od dneva objave »Rešenja« pričnejo pogojno teči vse zakonske pravice, ki izvirajo iz .priznanja patenta..
V času 3 mesecev od dneva objave v Službenem biltenu lahko da vsakdo prigovor, če meni, da ni pogojev za izdajo patenta zaradi naslednjih razlogov:
1.	če izum ni nov;
2.	če je izum takšne narave, da ga je mogoče zaščititi s patentom;
3.	če izum ni tako jasen, da bi ga po opisu lahko uporabila tuja oseba.
Prigovor mora biti dokazan. Zvezni zavod za patente odloči, ali prigovore sprejme ali zavrne.
Ako pa v določenem roku ni prigovora za izdajo patenta ali če so prigovori zavrnjeni, je patent vpisan v register patentov, avtorju patenta izdana listina o priznanju patenta. Register izdanih patentov vodi Zvezni zavod za patente. Register je javen.
V registru je za vse zabeležene in izdane patente navedeno: številka patenta, predmet iznajdbe, ime, poklic in stanovanje avtorja, lastnik patenta, datum objave in od kdaj je računana prednostna pravica.
Vsi registrirani patenti so objavljeni v Službenem listu Zveznega zavoda za patente.
PRIHRANEK PARE
IDEJA TREH RACIONALIZATORJEV V GLINICI
Tudi med gliničarji raciona-lizatorska žilica ne miruje. Skupno so tov. Salemovič, Kokol in Modrič razmišljali, kako bi zmanjšali potrošnjo pare in so tudi skupno našli rešitev. Šele, ko so idejo preizkusili in videli uspeh, so se pravzaprav zavedli, kako veliko delo so opravili.
Gre za spremembo vračanja čistega kondenzata od avto-klavnih vrst v kotlarno. Čisti kondenzat od avtoklavnih vrst se preko kondenčnih loncev ter peščenega filtra in vmesnega rezervoarja, ki sta v kotlarni, vodi v odplinjevalec. Zaradi pogoste onesnaženosti tega kondenzata često ni bilo mogoče uporabiti. Onesnaženi kondenzat je poleg slabo pripravljene permutirane vode bil glavni povzročitelj oblaganja cevnih sistemov v kotlih, kar je povzročilo pogoste iz-
pade in zamenjave predizpa-rilcev.
Da ne bi več prihajal onesnažen kondenzat v kotlarno, je bila prekinjena zveza med čistim in alkalnim kondenzatom ter s tem onemogočeno mešanje obeh kondenzatov, kakor tudi mešanje s soparo iz zniževalcev tlaka. Čisti kondenzat gre po novem direktno nazaj v kotlarno.
Po starem načinu obratovanja je onesnažen kondenzat od avtoklavov prišel v kotlarno, se tam pomešal s kondenzatom iz vparilnice in če ni bil čist, je bilo potrebno vse skupaj zavreči. Na ta način je šlo v izgubo mnogo toplotne energije.
Kako velik prihranek na pari je bil dosežen, je razvidno iz primerjane proizvodnje in porabe pare v letu 1972 in 1974.
709.108t 48.9511 734.387 t 29.387 t
Za izračun prihranka se vzame osnova, katero bo vsako lč-to podal direktor TOZD tovarna glinice.
Datum obračuna prične teči s 1. januarjem 1974. Kot primerjava za porabo pare bo upoštevano 1972. leto.
V smislu sklepa delavskega sveta in po podatkih, katere je dal direktor TOZD glinica, je sektor za organizacijo in načrtovanje naredil obračun. Izračun je pokazal, da je v letu 1974 uveljavljeno racionalizacijo vračanja kondenzata od avtoklavne vrste v odplinjevalec dosežen vrednostni prihranek v znesku 780.712 din. Od prihranka pripada novator-jem po našem pravilniku 14 odst., vendar največ do 20.000 din za vse tri avtorje predloga.
Proizvodnja pare v letu 1972 Lastna poraba (v odplinjevalcu) Proizvodnja pare v letu 1974 Lastna poraba (v odplinjevalcu)
V letu 1974 je bilo za višjo proizvodnjo porabljeno v odplinjevalcu manj pare kot leta 1972. Če preračunamo po normativu iz leta 1972 in za proizvodnjo v letu 1974 porabo pare v odplinjevalcu, dobimo podatek, da bi v lanskem letu porabili 50.721 ton pare. Razlika med letom 1972 in 1974 znaša torej 21.3341. Tega vsega ne moremo računati kot prihranek, ker po novem načinu prihaja kondenzat v kotlarno z višjo temperaturo. Ta prinaša s seboj več toplotne energije, katero je treba od prihranka odšteti. Preračunano na paro, je to znašalo v lanskem letu 11.650 ton. Če to paro odštejemo, dobimo dejanski prihranek pare, ki je v letu 1974 znašal 9.6841.
To pa še niso vse koristi, katere je tovarna imela od te izboljšave. Izboljšala se je kvaliteta napajalne vode, kar bo ugodno vplivalo na življenjsko dobo kotlov, nadalje se je s tem zmanjšala tudi poraba permutirane vode, ker prihaja več kondenzata nazaj. Zadnji dve koristi sta sicer evidentni, vendar jih je težko ovrednotiti in pri izračunu nista upoštevani.
Vse koristi, katere ima tovarna od racionalizacijskega predloga, kakor tudi tehnično izvedbo je obravnavala komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge na več sejah. Končno je komisija posredovala predlog delavskemu svetu TOZD glinica v odločitev.
Delavski svet TOZD glinica je na 19. redni seji 18. marca 1975 razpravljal o racionalizaciji vračanja kondenzata od avtoklavne vrste v odplinjevalec kot koristnem predlogu Radenka Salemoviča, dipl. ing. Antona Kokola in Ivana Modriča ter sprejel naslednji
SKLEP:
Delavski svet TOZD tovarna glinice odobrava racionalizacijo vračanja' kondenzata od avtoklavne vrste v odplinjevalec kot koristen predlog, kakor je to predlagala komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge.
Novator Anton Kokol
Novator Radenko Salemovič, dipl. inž.
Novator Ivan Modrič
TABORNIKI DOBILI SVOJ PRAPOR
Večletna želja tabornikov odreda BORIS KIDRIČ Kidričevo se je končno uresničila, saj so prav ob dnevu borca razvili svoj društveni prapor in tako k novim uniformam dodali še en lep uspeh.
Vsi, ki so bili pesimistično razpoloženi in niso hoteli verjeti v uspeh tabornikov, so sedaj sprevideli, da so se tokrat krepko ušteli. Dan pred praznikom borcev je bila na prostoru otroškega igrišča pred vzgojno varstveno ustanovo in ob taborniškem prostoru svečana proslava, na kateri je o pomenu tega velikega praznika maloštevil^ nim krajanom spregovoril tovariš Karl Žmauc, član predsedstva republiškega združenja zveze borcev. Predvsem je poudaril pomen tega praznika, ki ga letos praznujemo v okviru 30-letnice zmage nad fašizmom. Predvsem se je dotaknil pomembnih dni pred tridesetimi leti in dejal, da prav mlada organizacija tabornikov mora nadaljevati delo tistih, ki so dali svoja življenja za našo svobodo. Nagovoru je sledil krajši kulturni program, pripravili so ga malčki iz otroškega vrtca, mladinci Kidričevega in člani pevskega zbora DPD Svoboda Kidričevo. Malce neprijetno je bilo edino to, da ni nastopila godba na pihala tovarniškega sindikata, ker je pač malce za-šepalo pri pripravljanju programa. Vendar proslava kljub temu ni bi-
la nič manj svečana in ni izgubila na svojem pomenu.
Omenil sem že, da je morda malce nenavadno za krajane KS Kidričevo to, da so se kljub dobri informiranosti udeležili tega slavja v manjšem številu, kot so to organizatorji pričakovali.
Najbolj svečan trenutek, katerega brez dvoma noben tabornik ne bo pozabil, je bil takrat, ko je glavni direktor tovarne glinice in aluminija BORIS KIDRIČ, Milan Krajnik, dipl. ekonomist, povabil starešino odreda Mirka Nežmaha, da prevzame prapor, ta pa ga je izročil praporščaku odreda Senadu Begiču.
Vzdušje je bilo res enkratno, saj so poleg mladih tabornikov prisostvovali slavju tudi nekdanji veterani taborništva; Ivan Meznarič, ki je bil večletni član in je opravljal tudi razne funkcije, Stanko Mesarič, ki je bil prisoten, čeprav je invalid, Anton Kovač in še mnogi drugi, ki so pred leti mnogo žrtvovali za napredek taborništva v Kidričevem.
Seveda pa bo treba v bodoče storiti še marsikaj, da bo ta organizacija v Kidričevem dosegla ti-
Pri čiščenju in urejanju naselja so sodelovali mladinci in taborniki (Foto: Zorec)
ODPRT PRVI PLAVALNI BAZEN V KIDRIČEVEM
doslej mjvečja pridobite!
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pleskarska dela na bazenu je opravil Tekol iz Maribora s precejšnjimi težavami, saj mu je ves čas barvanja nagajalo vreme. Tekol je pri barvanju porabil približno 2 toni barve.
Montažne plošče okrog bazena in nad strojnico je dobavil Gradis, TOZD Maribor, pohodne plošče in ploščad za sončenje pa je izdelalo podjetje Beton iz Preloga, vgradilo pa gradbeno podjetje Gradnje iz Ptuja. Pri gradnji je bilo porabljenega približno 500 m3 raznega materiala — od gramoza in mivke — in 70.000 kilogramov cementa in železa.
Filtrima naprava ima takšno kapaciteto, da bo voda v bazenih zmerom čista, saj bo prefiltrirana v približno štirih urah ali v enem dnevu najmanj 3-krat. K filtrimi napravi pripada tudi klorirna postaja in naprava za dodajanje alu sulfata. Še en podatek: v bazenu je nekaj čez 2000 m3 vode!
Investicijska vrednost bazena in pripadajoče čistilne naprave je 3 milijone din. Sred-
stva so bila zagotovljena v znesku 1 milijona din iz last nih virov krajevne skupnosti in 2 milijonov iz kredita.
V izgradnjo tega objekta so bili vloženi veliki napori, zato mi dovolite, da se v imenu vseh zahvalim izvajalcem, vsem samoupravnim organom in družbenopolitičnim organi; zacijam krajevne skupnosti Kidričevo, tovarni glinice in aluminija, občini in vsem ob; čanom, ki so na kakršenkoli način prispevali k dokončanju tega objekta. Posebej še mladinski delovni brigadi, ki je prispevala precejšen delež k ureditvi, saj so mladi opravili nad 3000 delovnih ur.
Z otvoritvijo tega bazena je dana možnost za razvoj rekreacije in športa naših občanov, delovnih ljudi in mladine v krajevni m širši družbeni skupnosti.
Tovarišice in tovariši! To je velik prispevek k praznovanju praznika občine Ptuj in k praznovanju 30. obletnice osvoboditve.
Naj živita šport in rekreacija!
Naj živi naš tovariš Tito!
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO
Uredniški odbor:
Ivan Veljača, dipl. ing. — predsednik, člani: Konrad Riž-ner, Stojan Kerbler, dipl. ing., Doroteja Puž, dipl. our., Janez Sukič In odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Franc Vrlič.
Tisk: ZGP Pomurski tisk — TOZD tiskarna, Murska Sobota Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno Rokopisov In slik ne vračamo.
sto mesto in vlogo, ki ji gre. To pa bo doseženo le v primeru, če bodo aktivni vsi člani in če bodo odpravili določene stvari, ki s taborništvom nimajo ničesar skupnega.
Res je, da mnogi starejši člani organizacije niso več zmožni tako aktivno sodelovati, kot je to v taborništvu potrebno, nam pa vseeno labko mnogo koristijo in pomagajo z nasveti. Prireditev, ki je sledila kulturnemu programu, je kljub manjšim spodrsljajem dosegla uspeh, katerega sl v začetku nismo upali zamišljati. Seveda pa
nam bodo razni spodrsljaji s te lepe prireditve lahko mnogo koristili za bodoče delo in prepričan sem, da bo naslednja prireditev vsekakor mnogo bolje pripravljena in organizirana. Slavje tabornikov je bilo še toliko lepše, ker so prav tega dne svečano izročili svojemu namenu nov prizidek otroškega vrtca, v katerem bo našlo svoj drugi dom še 32 malčkov. Zal pa vreme ni bilo naklonjeno graditeljem novega kopalnega bazena, ki tako ni bil nared in pripravljen, da bi lahko sprejel prve kopalce. Toda za vse to je krivec deževno
vreme, ki ni bilo naklonjeno graditeljem in občanom KS.
Toda kljub temu lahko trdimo, da smo praznik dneva borca in razvitje taborniškega prapora lepo proslavili, saj nam je tega dne resnično ustreglo tudi vreme, ki je bilo kot nalašč za taborniško prireditev. Zato ta ne bo šla tako hitro v pozabo.
Novemu praporu morajo slediti nove akcije — nove delovne zmage, o katerih bomo lahko še poročali.
fm.—
ZBORI SKUPŠČINE OBČINE PTUJ SO SE SESTALI ŽE TRINAJSTIČ
Največ o gospodarskih gibanjih
V sredo, 30. julija 1975 so se vsi trije zbori skupščine občine Ptuj že trinajstič sestali na rednem zasedanju.
Tokrat je hila najprej skupna seja vseh zborov SO v Narodnem domu. Na njej je bila podana ocena o gospodarskih gibanjih za obdobje od 1. 1. do 31. 5. 1975, pa o stanju na področju planiranja.
Po uvodnih besedah predsednika Franca Tetičkoviča, ki je tokrat po dogovoru vodil skupno zasedanje, je spregovorila Jožica Cater, članica IS OS Ptuj, ki je navzočim delegatom podala obširno poročilo o tekočih gospodarskih gibanjih v občini Ptuj v prvem polletju.
Spregovorila je o gospodarski rasti, zaposlenosti, produktivnosti in osebnih dohodkih, kjer je najprej prikazala nagel vzpon industrijske proizvodnje v prvih mesecih nasproti enakemu obdobju lani, pri tem pa nakazala tudi vrsto problemov in težav, s katerimi so se srečavali na tem področju. O kmetijski proizvodnji je že v začetku bilo jasno povedano, da v prvih mesecih ni bilo optimalne letine, predvsem zaradi vremenskih razmer. V razvoju prometne dejavnosti je v prvem polletju trend dokaj ugoden, v trgovini pa se je skupni blagovni promet na drobno in debelo povečal za 51 odst., od tega odpade na trgovino na drobno 28 odst. in na debelo 73 odst.; vendar pa je ugotovljeno, da je vrednost realnega prometa v trgovini na drobno v upadanju, vzroki za to pa so znani, kajti povpraševanje se ob zahtevnejših pogojih potrošniškega kreditiranja zmanjšuje predvsem v maloprodaji. Nasprotno pa je izreden nominalni porast zabeležen v trgovini na debelo zaradi hitrega naraščanja tranzitnega prometa v dveh trgovskih podjetjih in povečanja prodaje proizvodnim organizacijam. V gostinstvu beležijo v prvih mesecih — po dveh letih stagnacije — dokaj ugodne rezultate. V turističnem prometu pa ne dosegajo predvidenih rezultatov. Ker pa smo šele na polovici turistične sezone (to je bilo namreč julija), predvidevajo, da se bodo tudi v tej panogi približali predvidenim rezultatom.
V	nadaljevanju je bilo precej povedanega tudi o porastu nominalnih osebnih dohodkov» ki so v prvih petih mesecih porasli za 29,6 odst. (v SRS v treh mesecih 35,9 odst.), povprečni mesečni OD pa je znašal na zaposlenega 3.014 din, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani za 21 odst. več (v SRS 3.177 ali za 27,5 odst. več), s tem, da ima rast OD v naši občini počasnejšo dinamiko kot v SR Sloveniji.
V	nadaljevanju je bilo govora o položaju gospodarstva v prvem polletju 1975 — po periodičnih ob-
računih; iz njega je razvidno, da je bil dosežen 30 odst. višji nominalni porast vrednosti proizvodnje in še višji 39 odst. porast materialnih in drugih proizvodnih stroškov. Doseženi bruto dohodek je na osnovi takih gibanj vrednosti proizvodnje in stroškov porasel le za 15 odst. S tem se je zaradi izredno visokega porasta stroškov zmanjšal delež doseženega bruto dohodka v celotnem dohodku od 31 odst. v prvem polletju lani na 27,3 odst. letos.
V	zvezi s stanjem na področju investicij v osnovna sredstva je bilo poudarjeno, da podatki SDK kažejo, da so skupna izplačila za investicije v osnovna sredstva v obdobju januar — maj 118.922.000 din, kar je za 36,5 odst. več kot v enakem obdobju lani. Ce primerjamo dinamiko rasti investicijskih naložb z republiko (47,3 odst.) ugotovimo, da je stopnja rasti v občini nižja kot v republiki, vendar sta obe stopnji v upadanju. Rast investicijske potrošnje po področjih kaže, da izplačila za negospodarske investicije naraščajo v tem letu mnogo hitreje (101 odst.), kot v gospodarstvu (9 odst.).
V	informacijah o tekočih gospodarskih gibanjih v občini Ptuj v prvem polletju 1975 je bilo delegatom nakazanih še vrsto problemov s področja investicij v osnovna sredstva, izvoza in uvoza blaga ter storitev, o likvidnosti gospodarstva, kjer je še posebej poudarjeno, da se likvidnost v prvih mesecih letošnjega leta močno poslabšuje na področju celotnega narodnega gospodarstva, kar je seveda povezano s konjukturno situacijo (povečanje zalog, problemi š financiranjem investicij in njihove prekoračitve). Po zadovoljivem stanju likvidnosti ptujskega gospodarstva v začetku leta se je ta v prvih mesecih prav tako poslabšala, ven-
dar še ni dosegla razsežnosti, kakršna je bila koncem leta 1971. Govora je bilo še o skupni in splošni porabi, o gibanju cen in podobnem.
Ob koncu pa so bile nakazane zaključne ugotovitve, stališča in predlogi, katere je pripravil IS SO Ptuj in za katere so vsi delegati tudi glasovali.
Po skupni seji vseh zborov SO Ptuj so ti nadaljevali svoje seje ločeno kot po navadi. V DPZ so najprej pregledali zapisnik 12. seje in tega potrdili, nato pa potrdili samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti socialnega varstva in statut stanovanjske skupnosti, medtem ko so potrditev statutov skupnosti socialnega varstva, skupnosti osnovnega izobraževanja in kulturne skupnosti preložili za naslednjo zasedanje, ker o teh še ni razpravljala komisija. Sprejeli so vrsto sklepov: o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Ptuj za leto 1974, pa ò potrditvi zaključnega računa starostnega zavarovanja kmetov občine Ptuj za leto 1974. Sprejet je bil še sklep o ustanovitvi družbenega pravobranilstva samoupravljanja in za družbenega pravobranilca samoupravljanja so imenovali Jožeta Malingerja. Seznanili so se z osnutkom odloka o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih v občini Ptuj, potrdili sklep o imenovanju komisije za razvrščanje otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, imenovali za ravnatelja OS Stoperce Janeza Purga iz Majšperka in za direktorja delavske univerze Ptuj dosedanjega direktorja Viktorja Krajnca.
Delegatska vprašanja so se tokrat nanašala na asfaltiranje republiških cest Ptuj Lenart, Ptuj — Juršinci in nadaljevanje urejanja ceste Ptujska gora — Majšperk ter Podlehnik — Žetale.
O vsem tem pa morda več prihodnjič!
France Meško
KINO PROGRAM
za mesec september 1975
2. Hulja, franc, barvni, kriminalni;
5.— 6. Zlato za nekoristne, amer. barvni, vojni;
9. Ko legende odmirajo, amer. barvni, akcijski;
12.—13. Klic črnih volkov, zah. nemški barvni, pustolovski;
16. Kaliber 9, ital. barvni, kriminalni;
19.—20. Zakaj te oče pušča samo, amer. barvni, komedija;
23. Kockar jn norišnica, amer. barvnj, drama;
26.—27. Mačke iz visoke družbe, amer. barvni, risanka;
31. Pobeg v zločin, zah. nemški barvni, kriminalni.
Rekreacijski bazen v Ptuju po otvoritvi