r 5 Posamezna tter. K 1*80 Ob nedeljah K 2*— O m ^OBTOTNi^ FAVSALIBANA 0 O' u ^TAUUR* mhnja. v«Ut d«af ] oetlelje in prašnikov, ob 13. uri * dh-iunom uasledajeg* dno ter steno čuječno po poiti K 20*—, n jne* contstvo K 40*-—, dostavljen nn dom K 22-—, prejrtmaa v upravi A*. 20-—« luaerati po dogovora, Naroda s« pri opravi Jl‘ABOJBu^f iIA.lv(I30.U, Jurčičeva ulica Stev, 4. f^^rawwcra»win iihvn««ih E3?TO!nfBfffiKWS3l A-i* m. ■ «■» inm«r»*■»'** i s : 5 ; Posamezna Ste*. K. 1*60 5; : Ob nedeljah K 2*— J « * ■ UUBDNIbTVO B6 nahaja v lunji- « * boru, Jorcičuva al. at. 4, J. nad- * 2 stropjo.- Toloion.intorarb. it. k'7&* JJ ■ UPUAVA uu nabija v Jarčičeri *» 2 uliti »t* 4, pritličje, desno. Tele« 2 ■ !oq at, 24. SHS poštno čekovni ra- * 2 con čtev, 11.787. 2 n 4( a 2 <«» naročila broa 'domuj* »o no * ■ oiira, — Bokopisi to n« vr*č«jo* « Loto: 131. Maribor, petek 27. januarja 1922. Številka: 22. Za državno avtoriteto. Da še cele plahti naroda in tudi Kar celotne pokrajine ne vidijo v Jugoslaviji države z vsemi potrebnimi atributi — tega no more nibče tajiti- Iz tega zla pa izvirajo vse težkoče za posameznika, vse nevarnosti za državo. Skrb za dobro ime, za prestrige, za avtoriteto države pa se mora pričeti od zgoraj in so širiti navzdol. Iz tega vidika more sklepati državni zbor zakone, ministrski 9vet izdajati odredbe in oddajati odlična in manj odlična, visoka in nižja službena mesta državnega aparata. Vsakokrat, in vsako stvar, ki izide pod zaščito državne avtoritete jo treba dobro premisliti, a v nobenem slučaju se ne sme kaka odredba preklicati. Gorje pa, če bo finančni minister ukinil, kar je sklenil, Podpisal in objavil naš ministrski svet, gorje, če bodo v državi moči, ki bi bilo resnično, ali ki bi vsaj hotele biti močnejšo od odgovornih čini-teljev! Potem zidamo na pesku! Kakor pri na j višjih, tako mora biti tudi pri podrejenih oblastih. Vse dolžnosti, predvsem davki se naj ne odmerijo krivično, prekomerno; kar pa se sme, to se tudi mora zahtevati. Tu ni nikakega barantanja in naknadnega odpisovanja, kakor se v najpo-slednejšem času baje ponekod prakticira; vsaka talca milosrčnost izzveni v slabost države, ki nosi na tak način Kar dvojno šlcodo. — Skratka, vsak ukrep mora, biti neovrgljiv, zato pa do pičice .izpolnjen. — V demokratični državi mora izginiti ves vpliv Kapitala na o-klusti, izginiti vse predpravice premožnejših1 slojev. Na tak način bo. pridobila na ugledu le država in njena oblast. KarsnajsKrbneje pa se mora čuvati državna avtoriteta napram posameznikom, kakor tudi celim skupinam, zlasti proti časopisju. Seveda je ločita med kritiko, ki hoče odločiti pomanjkljivosti in nasvetovati zboljšanja, in med zlohotnim blatenjem države, njenih oblasti in njihovih ukrepov. Če ne gre drugače, je treba s silo pregnati to lahkomiselno, v največ slučajih pa hudobno hujskanje, potvarjanje resnice in ^ blatenje države in njenih' predstavnikov gor do samega prestola. — Kes, da se ljubezen in vdanost do države ne bo dala izsiliti; pa tega tudi treba ni; dovolj je, da vsakdo sam pravično preceni težave in uspeh in spoznal bo, kako so polagoma sicer, a gotovo celi marsikatera rana, povrnil so bo k resnemu delu, našel več zadovoljstva in predvsem zaslutil vzvišeni pomen jugoslovanske državne ideje. Krepki opori na znotraj pa moro n mora slediti odločen nastop na zu-t}ap Dobro prevdarjeni sklepi so morajo nujno izvršiti. T.e na tak način si bomo ohranili, pravzaprav šelo pridobili Prestriž, ki ga tako nujno rabimo, da bomo mogli _ zabraniti zasmehovanja, onečašcenna m poniževan ja nase mlade države v inozemstvu. S svojo silo smo si pridobili ze velik ugled v sedanji Avstriji m Madžarski; v antantnih državah pa si no pridobimo edino le s trezno prevdanonim postopanjem, Ki nikdar ne pusti iz vidika časti, dolžnosti m pravic, lci jih ima naša 'država. Na-mm diplomatskim zastopnikom in zanjo ne srne biti nobena žrtev prevelika, kajti no njih1 nas ceni svet; naša čast Pa zahteva, da nas svet vsaj pravično cem. Le takrat, če utrdimo državno avto-na znotraj in na zunaj, se boure-l1 c sirilo blagostanje in sreča.,. Naša rzava pa so bo lahko1 posvetila popol- °ma kulturnemu dolu in tako postane ■ -G' ropi nova Danska in Nizozemska, Pst. Včerajšnja seja narodne skupščine. Pašičev ekspoze v dopoldanski seji, — Govor demokrata Cubroviča in radikalca Jovanoviča v popoldanski seji. TEP Beograd, 25. jan« Današnja bora. V finančnem zakonu, ki sprem-seja narodne skupščine je pričela do- 1 ja proračun, je predviden način, Itako poldan ob 10.50. Predsednik je nazna- se morejo doseči prihranki. Ako bomo nil, da je zbornici predložena trgovska šli po tem potu dalje, je več ko gotovo, pogodba z Avstrijo. Na to je podal mi- da bomo v proračunu za leto 1922. dose-nistrski predsednik obširen ekspoze o gli še več prihrankov kakor dosedaj. zunanji politiki. V ekspozeju je govo- Drugi način prihrankov pa se more do-ril o vprašanju naših mej, o razmejitvi seči potom novih virov dohodkov. Po z Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Al- njegovem mnenju in po mnenju vse banijo, Avstrijo in Italijo, o našem vlade se bodo iskali novi viri tedaj, razmerju do Italije, o odnošajih z Bol- ako se pokaže, da se drugače v prora-garijo in Rusijo ter končno o naših no- čunu ne more doseči ravnotežje. Kot tranjih nalogah. (Z ckspozejem mini- nov vir sta predvideni dve vrsti dav-strskega predsednika se brano bavili ka: 1. da bi se od vseh dosedanjih dav-obširneje v jutrajšnji številki. Op- ur.) kov progresivno pobiral nov davek. 2. LDET Beograd, 25, jan. Ob 16 45 Da bi se sprejel davek na premoženje, uri se je nadaljevala seja narodne Dolg, ki ga ima država pri Narodni skupščine. Prvi je govoril demokrat banki, ni edini vzrok padca dinarja- So Pavle Čubrovič. V svojem govoru tudi drugi vzroki. Veliko vsote, za Kaje med drugim izjavil, da so v deklara- tere so se naši trgovci zadolžili v ino-ciji ravne simpatične stvari, posebno zemstvu, potem politične prilike zad-glede kreditov za agrarno reformo in njega časa, kakor n. pr. mobilizacija zavarovanje setve. O finančnih prili- itd. Govornik graja Jugoslov. klub, da kak pravi, da so slabe- Glede hrvatske- je agitiral proti investicijskemu poso-ga vprašanja meni, da se ne moti, ako jilu (ugovori pri Jugoslov. klubu). Da-trdi kategorično, da bi bila intervenci- Ije pravi, da je naša trgovinska bilan-ja v hrvatskem vprašanju v načelu po- ca res pasivna, da pa to ni edini razlog, grešena in da bi vodila K razpadu naše temveč da so tudi drugi, M jih je Šteti ujedinjene države. Ako bi se država 11- vse v vrsto vzrokov za padec dinarja, jedinila po pokrajinah, kakor so bile H koncu pravi, da bo naše narodno poprej, bi se ne mogla ustvariti močna edi istvo vedno trpelo, ako bomo vztra- narodna sila. Ako bi sedržava organi- jali pri malenkostih in vprašanjih alijo jila na s1lhopa(me dn<*k zirala po tem pokrajinskem sistemu, In. delegat v tem ali onem mestu ali mifff- 'hega x0da. »■ sedanje prilike, ki so sedaj še majhne, strstvu Srb, Hrvat ali Slovenec. — —_________________ -_r_____— »r delovale še močneje na razkroj države. Radikalec Ljuba Jovanovič je go-Dalje pravi govornik, da smo imeli v voril o hrvatskem vprašanju in o spo-zunanji politiki nesporno uspehe, pa razumu med Hrvati in Srbi ter rekel, tudi dosti neuspehov. Glede Italije je da ne more prita do sporazuma v smi-mnenja, da je njeno zadržanje napram slu Hrvatskega bloka. Po mentaliteti našemu narodu nedostojno velike dr- navdahnjeni po neprijateljih; se misli žave. Obžaluje, da smo izgubili SKader, namreč na sporazum med suvereno Iir-ker pomenja to izgubo najvažnejše vatsko državo in Kraljevino Srbijo. Te točke na Jadranskem morju. — Zemljo- ga sporazuma ne more niti razumeti, radnik Stevan Banan je odgovoril nato niti odobriti, ker tvorimo samo eden na nekatere pripombe ministra Pribi- suveren narod1. On ve za Srbe, Hrvate, Čoviča glede izjav zemljoradnikov o Bosance, Slovence, Črnogorce in Ma-vprašanju zakona za zaščito države. — kedion.ee, ne pozna pa KrvatsKega naro-Za njim je govoril finančni minister da ali srbskega, ne ve za meje Hrvai-dr. Kumanudi, ki se je najprej bavil ske in pravi, da Jugoslovenski' Klub z opombami Stojana Protiča, da baš sam ni solidaren z mislijo Hrvatskega finančnemu problemu ni posvetil dosti bloka ih da je bila v tej opoziciji stalna pažnje, da se je v tem vprašanju poka- razdvojenost v mišljenju. Smatra, da zal nezadostno obveščenim. "V proračn- mora priti do drugega sporazuma in da nu so se izvedle tri redukcije, ter se je tako mislita tudi Protič in Marinkovič proračun od 9 milijard znižal na 5 mi- ter da temu tudi sam Pribičevifi ni na-lijard. Zato smatra, da se finančnemu sproten. Nato se je izvolil odbor 'dove-min&tru ne more očitati, da bi se ne torioe, kd se bo sestal jutri dopoldne, bil pobrigal za to. da se spravi prora- da vzame v pretres trgovsko pogodbo čun v ravnotežje. Deficit bo znašal pri- 71 Avstrijo, katere rok poteče Koncem bližno eno milijardo. Ta defecit se lab- tega meseca in Ki se mora; podaljšati, ko odpravi, in sicer na dva načina: S Seja je bila. zaključena ob' 19.45'. Pri-štedenjem. Ono prihranke. Ki se niso hbdnja seja je odrejena za jutri dopol-'mogli doseči, pričakuje sedaj vlada in dne ob 39. uri z istim dnevnim redom, narodna skupščina od finančnega od- Več jasnosti! Drug za drugim se oglašajo naši ministri. Zadnje dni smo slišali v skupščini ekspoze prometnega ministra. Pojasnil je težkoče, s katerimi se brad naš promet. Povedal je marsikatero grenko resnico, priznal marsikatero napako in slabost. Prometno vprašanje je važen del naše gospodarske konsolidacije. Čim več bomo razpravljali o njem, tem hitreje in popolneje borna zadeli pot, ki vodi k temeljitemu izboljšanju prometa. \ Nedavno je podal notranji minister, g. Noja Marinkovič svoje mnenje o> hrvatskem problemu. Priznal je važnost tega problema za našo državo ini povdaril potrebo odkritosrčnega sporazuma. KonciiMjantnost njegovega mi-' šljenja so podčrtali tudi separatistični listi. Škoda je, da g- Marinkovič ni p er' dal slične izjave v parlamentu. Zunanji minister g. Mončilo Ninčič ni človek široke in temeljite diplomata ske šole, a njegovi odgovori na interpelacije, tičoče se zunanjepolitičnih! vprašanj, nam pričajo, da zunanji minister skrbno zasleduje razvoj mednarodnega življenja v soseščini in v; za*-padnem delu Evrope. \ Toda vse te izjave, vsi ti odgovori! sa samo odlomki, posamezni členi, ki no dajejo prave jasnosti o politiki naše vlade in o celotni situaciji države naj znotraj in na zunaj. Ze dolgo nam ni podal ministrski predsednik obšimej-, šega ekspozeja o položaju in o vladnem; programu. Vladna deklaracija se je stale, še živeče ati oko. Opomba: Ob sklepu lista smo pve-jeli vest, da je v sredo podal ministrski predsednik Pašič obširen ekspoze o zunanji politiki. S tem ekspozejem se bo' mo pečali v, jutrišnji številki. Strašno posledice gladn v Rusiji. DKU Moskva, 24. jan. (Brezžično.) V vasi Tahtsly v tatarski republiki 30 nek kmet v obupu vslcd gladu pojedel, svojega lastnega sedemletnega otroka.; ^1t>no\ 3P Kil nvarl^LO Stran % Maribor, -zt. januarja 1922. ■*C2nww|B«rwi»wiiuixxM!rc*i. .*v*is vMsauuroiau«. Sovjetska Rusija In za-padne velesi!©. V sovjetski Rusiji se zadnje dni z izredno živahnost jo pretresa vprašanje: ali naj gredo zastopniki sovjetske vlade v Genovo ali ne? |V glavnem opažamo dve struji, zmerno in radikalno- Znano je, da se že 'delj časa vrši prikrita politična borba med Leninom in Trockim. Lenin je treznejši in nacijonalnejši; so trenutki, ko bi se lahko reklo 0 njem — in to mu večkrat očitajo tudi njegovi radikalni nasprotniki — da je Rus. Ivi ljubi Rusijo in sicer v prvi vrsti Rusijo. Žid Troekij vztraja trdovratno na ostrih vrhovih mednarodnega komunizma in ga ne more nobena grenka izkušnja zvabiti v doline realnosti. Troekij jo fanatik in — militarist. V sporu za vprašanje udeležbe na genovski konferenci sta nastala dva tabora: v prvem je Lenin, v drugem pa komunistična levica z Buh urinom in Ignacijevim na čelu. ; Uradni list sovjetske vlade »Izvas-tija« je nedavno označil cannesko resolucijo o genovski konferenci za prvo veliko moralno zmago sovjetov nad di-plmacijo zapadnih’ velesil- Velesilo so na ta način priznale, da bo sovjetska vlada ostala ter so se odreklo politiki vojaških intervencij. Nasprotni tabor pa naglasa, da je genovska konferenca zgolj intrigant-ska vaba zavezniških držav, ki bi rade | pripravljale gospodarsko intervencijo proti Rusiji in s pomočjo gospodarskih in finančnih koncesij vzpostavile v Rusiji nov kapitalistični red, ki bi nu j. no krava) padec komunističnega režima. Vprašanje je, ali naj Lenin groma genovsko konferenco ali ne? Pred par dnevi se je z gotovostjo ■/.atirjevaJo, da bo šel namesto Lenina Čičerin ali Lunačairskij, ker se Lenin hodi, da bi njegov odhod silno ojačil komunistično levico, ki trdovratno odklanja vsak kompromis z zapaduo bur-zoazijo ter bi Leninov odhod izkoristila Kot, izborno agitacijsko sredstvo. — (Včerajšnja vest pa pravi, da se bo Lenin vendarle podal v Genovo in stopil na čelo ruske delegacije, kateri bi pripadali znani sovjetski diplomati: Kra-erin, Litvinov, Rokovski j, Vorovskij in IJoffe. Lenina bi nadomestil v predsedstvu sovjetov komisar Krasili. Značilno je, da pri vsem tem igra odločilno vlogo skrb, da vsi od stikov 71 zapajdnimi velesilami ne nastane polom sovjetskega režima. To nezaupanje (v lastno moč ali v namene zapadnih da-žav) podi one, fci vidijo v sedanjem režimu izpolnitev svojih revolucijskih idealov in katerim je vso drugo deseta briga, na skrajno levico, kjer se počutijo vame kakor svetniki v puščavah pred skušnjavami sveta. S kakšnimi zahtevami ho nastopila Rusija na genovski konferenci? . .0 tem razpravlja posebna komisija, (Katero predsednik je Či Čerin. Definitiven program še ni znan, poročajo pa, da bo sovjetska delegacija zahtevala povrnitev ruskih državnih dolgov; odškodnino za škodo, ki je nastala vsled intervencij tujih držav; vrnitev ruske- ga trgovinskega ladjevja, ki so si ga prisvojili Dcnjikin, Judenič in Vran-gel, rešitev vzhodnosibiuskega vprašanja; gospodarsko obnovo Rusije; ureditev gospodarskih stikov z inozemstvom; rešiteV- vprašan ja konzulatov in rešitev valutnega ter narodnostnega vprašanja. Sovjetski krogi stoje na stališču, da bodo lahko samo z velikimi zahtevami uspešno pari rali poskuse zapadnih diplomatov, ki baje poiznajo samo en cilj: kapitulacijo sovjet,sitega režima. Strah', s katerim prihajajo boljševi-ki pred forum cele Evrope, je več kot slabo znamenje- Po našem mnenju je to priznanje, da se zavedajo svojega zločina in sedaj samb skrivajo kot Razkolnikov svoje krvave prste. ,J9VO« Doc. dr. I. Matko : Vzroki padca un sti (Konc Z navedenimi institucijami, pred vsem s preskrbo prebivalstva s čistimi in s primerno velikimi stanovanji je Anglež dosegel, da predstavlja danes najbolj telesno razvit, zdrav in krc5 pak narod na svetu, ki ima najmanjšo umrljivost med vsemi kulturnimi državami. Nižjo umrljivost (16.2) nego Angleška imajo v Evropi tri severne države, kar pa je v zvezi s tamošajim slabim obljuden jem in s klimo. -■ -Anglija se n,i ustrašila silnih naporov in tudi no denarnih stroškov pn izvedbi grandijozne stanovanjske reforme. Dr. Thome-Thorne je zračn- ?Cr ioon .eamo v razdobju I810. iS.iO. nad 2 in po! milijardi cta* rib kron za vzdigo ljudskega zdravja, S tem pa je dosegla, da ni padla samo obča umrljivost, ampak da se je, Slovaški klerikalci in hankokracija. Da spoznamo klerikalizem, moramo pogledati tudi čez meje. Tipičen cvet klerikalizma poganja na Slovaškem. 0 slovaški fudovi (ljudski) stranki smo žo pisali. Dance povzamemo iz praških »N. Listy« sledeči značilni dopis iz slovaško Bratislave: .Vesti, ki so se zadnje dni razneslo po slovaškem tisku, da se slovaška ljudska stranka pogaja za vstop v vlado, niso resnične- Izgleda pa, da se bo-d6 razmere v stranki vendarle že razčistile. Ljudslca stranica; je šla v opozicijo z velikimi gesli, obljubami in hrupom, a sedaj se je pokazalo, da stranka nima niti dovolj organizatorjev in praktičnih delavcev, niti dovolj denarja. Strankin voditelj Andrej Hlinka je skušal ustanoviti veliko banko, ki bi naj podpirala slovaško ljudsko stranko. Jedko te banke bi bila Lhidova banka v Ružonberku. 'A njo je hotel združiti vse denarne zavode na Slovaškem, ki so pod vplivom 1’udov cev tor jo nasloniti na kako večjo klerikalno banko na Moravskem. H lin kov načrt pa se ni dal izvesti, ker je določal, da gre glavni dobiček v strankino blagajno, s tem se pa niso strinjali — klerikalni akci-jonarji. 'A Hlinkovo bankokratsko politiko se n ir: ta strinjala škofa Kmetico in Voj tješak, ter odbila Hlinkovo prošnjo, da bi dahi na razpolago svoj denar. V zadnjem času so jo Hlinka rnudil v Košicab, kjer je poskušal pridobiti za svoj načrt madžarskega škofa Fisehe-ra Col brine, ki tudi ima svojo banko. P. Hlinka je prišel prepozno, kajti škof Fischer Colbrio jo žo fuzijoniral svojo banko jz moravsko-slovaško banko. Z ravno isto banko je sklenila fuzijo Ju-rigova Zohorska banka- Izmed večjih bank jo ostala Hlinki Seredska banka, katero obvlada klerikalni poslanec To-manck. Izgloda, da tudi ta no mara zapustiti svojega udobnega mosta. Tako inia p>. Hlinka na vsakem koraku novo težave. Posledipa teh neuspehov je ta, da se nahaja tisk ljudsko stranko v hudi finančni zadregi, kor ga stranka no more podpirati z izdatnejšimi podporami Sicer se govori, da so dobili lu-dovci gotove svoto denarja iz inozemstva, a to podporo boje šo niso bile iz plačane- Sicer pa sedanja strankina ta,etika zadeva ob vodno večji odpor ... Kakor je videti, so se slovaški klerikalci dobro oskrbeli 7, — bankami. — Cisto gotovo so njihovi listi polni zavijanj o liberalni bankokraciji. Seveda, duo si faciunt 5dom, non est idern... Slovaški avtonomisti so po duhu in po žepu podobni našim avtonomistom. Gospodarica sveta Velik avanturističen roman Spisal: Karol Figdor. Prevol: K. 11. S prvim februarjem prične izhajati v Taboru" velik in velezanimiv roman »Gospodarica sveta". »Gospodarica sveta“ je fudi fi|-mirana drama in sicer po romanu, katerega prične objavljati sedaj ..Tabor", Film se je predvajal tudi v Mariboru in kdor ga je videl, bo gotovo z zanimanjem čital tudi roman v „Taboru". Roman opisuje romantično zgodbo mlade Mavde Gregaar. dove ter povede čitatelja v spletkarsko in zvodnlško Kino, ga seznanja z razmerami na Kitajskem in z zahrbtnimi Kitajci, povede ga v Afriko, v domovino divjih črncev, v Ofir, mesto prošlosti, in potem zopet v Evropo, Dejanje jo tako zanimivo in napeto, pa tudi tako polno lepoto, da bo, kdor bo pričel čitati ta roman, nestrpno čakal na nadaljevanje. Kdor So ni nn-roč-v> na ..Tnhor", naj si ga iiomn-doraa naroči, da ne zamtidi pričetka. „Tabor” stanc mesečno le o dinnrn. zvišala ponekod tnrli povprečna živ* 'jenska doba! Kar so tiče živi jensko dobo, no sme-pozabiti, da. jo časovno omejeno življenje vseli živobitij, akoravno vlada velik razloček v tem oziru med ži= vitimi in rastlinami. Zivjjcnska doba slona ali nekaterih rib znaša okoli 200 let; živi jen jo marsikatere žuželko usahne, pi-odno zaton© solnce v dne-A,11' celom organičneiu svetu vidimo, da ima vsaka vrsta, vsako bitjo in med njimi seveda_ tudi človek strogo odmerjeno živi jensko dobo, ki se konča v gotovem času- V, odstranitvijo vseh cvarnih in zunanjih vplivov zamore-mo sicer podaljšati življensko dobo za gotov čas, nikakor pa no za večno. Za človeka se računa srednja in povpre- cna zrvl,jenska, doba približno 50—<10 Rt in je različna za posamezne deže* na i ode, poklice itd. Ha m on m orno je, da sr> odtegne našemu odgovoru vprašanje, če se bo posrečilo kodnj podaljšati povprečno življensko dobo za človeka! •V obče pa se lahko reče. da ho o sta- Politične vesti. * Grški kralj odstopil? »Daily Ex-press« poroča iz Aten, da je angleški poslanik obiskal grškega kralja ter mu razložil, da jo potrebno, da se odpove prestolu, sirar bi so morali normalni odaošaji med Grčijo in velesilami prekiniti. Kralj je izjavil, da je voljan tej zahtevi ugoditi. V tem slučaja bo nedavno sklenjena finančna pogodba razveljavljena. * Avstrija in Madžarska. AVstvijsko-madžarska finančna pogajanja, ki bi morala biti glasom beneškega spora zuma v štirinajstih dneh končana, se bližajo svojemu koncu, brez da bi bil dosežen povbtjčA ' rezultat. Beneški sporazum določuje za slučaj, če po štirinajstdnevnem pogajanju ne pride do sporazuma, mednarodno razsodišče. Radi tega skuša madžarska vlada doseči, da sc imenuje za predsednika tega mednarodnega razsodišča Italijan in s:cer italijanski poslanik v Budimpešti princ Castagnetta. Kor so Italijani tudi vzapadnoogrskem vprašanju pokazali svojo naklonjenost Madžarom, jo avstrijska vlada, v strahu, da bo tudi tukaj po Italijanih oškodovana. Za predsednika razsodišča bi bil- v tem slučaju najprimernejši Američan ali pa Švicar, kakor jo bil tudi v Gornji Slezi ji. Zato se poteguje Avstrija za imenovanje švicarskega, predsednika Sčasoma bodo Italijani tudi v Avstriji popolnoma odigrali svojo vlogo. Stališče sovjetske Rusije, 'člani vseruskega ekeekutivnega odbora so sklicani za 27. januar K izredni seji, na kateri se bo odločila udeležitov Rusije na genovski konferenci ter obenem izvolili delegati, (ki čer in pravi v svo- jem govoru na Bonom ijevo vabilo, da bo imela ruska delegacija vsa potrebna pooblastila in polnomoč. Nadalje prosi da bi se čim prej naznanil program in sestava konference, da zamoro sovjet' ska vlada pravočasno zavzeti svoje stališče- Troekij je nedavno govoril na nekem shodu delavske mladine v Moskvi, kjer je rekel: Mi moramo iti v Genovo, kajti najbrž bo že prihodnjo pomlad priznana sovjetska vlad«. Vendar še ni izključeno, da se bo še enkrat skušalo napasti sovjetsko Rusijo z vojaško silo; zato mora biti naša ariuada pripravljena, da ne bomo noprijdtno presenečeni. Čičerin je izda! oglas, f katerem.demontira trditve francoskega časopisja, da namerava sovjetska' Rusija izrabiti konferenco v Genovi 1® za propagando. Rusija žo dolgo želi zbližan ja z drugimi silami, posebno v gospodarskem vprašanju, ter gre le * dobrimi nameni na konferenco. Obnova Rusije ja edini cilj, ki ga pri te® zasleduje. la za človeka pri danih' razmerah doba med 70 ju 80 letom ona meja, ki bo predstavljala idealno in dosegljivo srednjo, povprečno življcnsko dobo! Že ta doba je razmeroma jako dolga v o-čigled kompliciranemu človeškemu u* stroju. Pomislimo samo na delo srca, ki sc jo skrčilo no računu Friodnjana nad 2.0(10 milijonlcrnt človeku, ki ;e dosegel GO let! Ideal po Ruhnerju bo toroj ostal, človeku povprečno življcnsko dobo vzdigniti na 70—80 let, kar bi odgovarjalo pri povprečni starosti 75 let približno umrljivost ,133 pa tisoč! Od te idealno številko smo še tln-te.j oddaljeni- Ni pa povsem izključeno da jo dosežemo tudi v istim, kakor nam zopet kaže angleška statistika. /!?. nainreč izračunal na podlagi s n.ts.iko, da je padla umrljivost v -0. /rajih na skoro .15 od (Isnč. JJov-pj ečn.a zn Ijenska doba se računa na ta način, da se sešteje starost vseh umrli!: recimo v cnoin !o’i in deli dobljena •stota s številom mrličev-) Navedene podatke podaiatu č-itale-p Spomenik konjem in psom. — Maršal in škof. Nov rekord na konferenci 1 Cannesu. — Kaj jo najtežja na svet® — to se izgubi generalov ovratnik Ko so že vsi slavni in neslavni naki dobili primerne spomenike, so t*3 Američani in Angleži spomnili tudi drugih tovarišev v vojni, psov iu konjev. Prvi so so spomnili Angleži td’ postavili v vojni padlim konjem v Londonu, velik, lep spomenik. Seda j so s® tudi Amerikanei Spomnili psov, katerim nameravajo postaviti v Ne'.vyork*j na živin jakom pokopališču i velikanski spomenik. Spomenik bo predstavljal velikanskega psa na straži. V Pariz® ki navadno no zaostaja za Londonom h} Ameriko, sc šo niso odločili, da-li bi postavili konjem in psom kak spomenik^ Zalo pa je nek novinar ozmerj^ vlado, češ, da nima smisla za humanost ter se briga samo za ljudi, zvest® tovariše pa pozablja- čaščenje živali F novost. V Angliji je, bilo to žc pred vojno v navadi. Ko jo bil lord Hardini?® podkralj v Indiji, se je proti njemu ko; vala zarota, ki ga je hotoia pri prvj priliki ubiti. Ko je podkralj pri neki slavnosti jahal na slonu k cere molih jam, so vrgli uporniki pred slona bombo. misleč, da se bo slon splašil ter pR tern ubil svojega gospodarja. Slon i® sieer malo postal, potem pa mirno n®' 'hujevat svojo pot- Iz hvaležnosti 3® vlada tega sloua »upokojilas, ga poste" vilo v poseben lep hib z ter mu pride!*' Iti dve častni slugi, ki mu strežeta. T®1 slon šo danes živi, tor uživa posebh® milost in naklonjenost vlade. * Ko je francoski maršal Foch’ neete^ 110 bival v Ne\vyorku, je obiskal tik5’ tamošnjo rimskokatoliško katedralo- v cerkvi ga je pričakoval škof, ki ga 3® sprejel s sledečimi bešedami: »G'osPa maršal, pozdravljamo vas ter vam pr®' dajemo- 8S3-S15 očonašev, S,978.217 a?®' ma-ij, 1195 rožnih vencev ter 1 milijardo 915.300 dni odpustkov!« Maršal je baje za ta čuden dar lepo zahvalil. * Na konferenci, ki se je nedavno vf' šila v Cannesu, jo bil, kar se tiče brz®" Iju z namenom, da se seznani s sanacijo zdravstvenih razmer v Angliji F vidi. kaj je vse pod vzela in storila F dežela za dobrobit in v prid svojeC® naroda. Nimam in tudi nikakor niseF imel namena, da bi razburil znaki*1 z_ omenjeno malo črtico iz angleške.*1 Življenja gotove sloje, javne urad®’ najmanj pa stanovanjske urado. Sl*1' žijo naj v poduk 'vsem onim, ki so itf potrebni in ki ne vedo, da jo gja*J razvoj dobrega zdravja prostranost svetteba! Nikakor pa naj črtica no ^ orožje proti stan. urad. ki se žo it® bore na življenje in smrt /a nar. bD' gor in stanovanje. Posledica dnnaŠ*1.^ stanovanjsko bede. ki vriva ljudi s pod streho, no bodo izostale in jih t,<’ šolo čutil na svojem lastnem teles« j pravom pomenu besedo prihodnji red! Seveda težak jo odgovor, k«1^ cdpoTUOči željam tisočerih brez streh®* k! pa ne spada v tuojo, ampak' kompetenco onih' desotisok;mikov, I’’ imaio nodlago »u zidanje hiš! ■vlarfbor, 27. Janaarfa 1925 .V £ BO Rt-. (Stran ,? 5avk, 'dosežen svetovni rekord. S te konference je bilo odposlanih skupno (»20.000 depeš. Samo v enem dnevu je bilo ekspediranih 88.000 brzojavk- — Francija sama je plačala za svoje brzojavke 700.000 frankov, doeim znašajo stroški drugih držav, ki so bolj oddaljene še mnogo več. Skupni stroški konference pa se izražajo samo v milijonskih številkah, navsezadnje pa jo še dostikrat ves trud zastonj. * Nek' danski list je vprašal svojo či-Čatelje, kaj je najtežje na svetu, na kar je dobil različne in zanimive odgovore: jNajduhovitejši« pa so glase: Najtežje na svetu je: biti baletna plesalka, če presega njena teža 150 kg; — najti žensko, ki vsaj eden dan ne obrekuje svojih prijateljic; — dobiti izposojene knjigo vrnjene; — žensko pripraviti k molčanju; — ujeti bolho z boksarskimi rokavicami; — zjutraj vstati. ■— Neka ženska, ki ima najbrž slabe skušnje pravi, da je najtežje, sami sobi poiskati moža. Mnogo čitat. je poslalo resnejše odgovore, kakor: nikdar v življenju lagati, biti dober, odpustiti itd. • Kako malenkostni so bili nekateri tfdavokrvni generali in drugi dostojanstveniki, in kako malo so se brigali za stradajoče in zmrzujoče vojake v strelnem jarku, pričajo razna povelja in službene objave nekaterih mogotcev. Tako je na pr- general von SchmidUie izdal dne 21. maja 1921. nastopno povelje: s Vojna pralnica v Lotzenu je fposiala gospodu generalu von Bur-marinu {ti bele ovratnike, znamke Mainzan široko 42 cm brez. drugih’ znamenj. Ti ovratniki pa niso gospoda [Kenerala. Nasprotno pa so so izgubili (tri boli ovratniki, široki '43 cm (genera |je bil vsekakor dobro rejen), dva z znakom V. 3. in s sivim sukancem na i^obu. Kdoi jih ima, naj jih’ vrne.« Kaj nbeda, kaj pomanjkanje vojakov, g'.av-'tio je bil generalov ovratnik'. Dnevna kronska. , Pozdrave vsem domačim in pri-(aateljem od slovenskih' fantov, ki slu-£!3° v Srbiji pri 47. pešad pulču v me-ptu..Kmseyac: Herman Kralj, Feliks pocmnlc iz Maribora; Kaiser ‘Jakob 5z Peker; Franjo Breznik izSv.Eenar-fta v Slov. gor.; Franjo Slona.r, Sv. Barbara. Slov. gor.; Anton Podkrižnik P.™! Kreitnor Stefan iz Dogoš; Ko-jgtfnik Gustl, Št. Lorene na Pohorju; (Vodnik’ Hinko, Selnica; Robnik Ivan, ERuše; Rožman 'Anton, Sv. Peter pri ®adgoni. L "7 £nižane vožnje za učiteljstvo in «ranništvo. Za znižane vožnje po državnih železnicah ima slehern reflek-ant teh dveh’ kategorij državnih uslužbencev vložiti, če reflelotirnjo na znižano vožnjo, prošnje s priloženim 2 din. ~a ravnatel jstvo državnih že-eznie v. Zagrebu ter priložiti prošnji n di svojo fotografijo. Mariborska Narodna godba v žalen. V nedeljo, dne 22. t. m. je priredila mariborska Narodna godba v 2al-tvrl, v^s*vom svojega kapelnika g. K.?,rsf naJi0 leP° uspeli zabavni veli ^ »v"k . ° Ta^®vetljeni dvorani je bi- ^ rana visa žalska inteligenca, ki je XaI™Iefa Proizvajali a i v ol>lcajnem koncertnem SSS? PTev vsena ne treba pohvalno tSn “?iVert-n'° PaJacky . Koncertnim toekrim .10 sledila. ^Kleinek-Va- STimil4™f-j-lllca+ »Olimpijo in JtfciminanJta«, la ima to posebnost da 5- gralcr ne govore in tudi ne pofe am-pa-k svirajo na godala znane rUnTs s premlevanjem orkestra. Po slični Sistemu je bila igrana v namlnih no-s0 isra »Nesrečna ljubezenT jrava tragikomedija, katero je Sli Po slovenskih na,rodnih pesmih g. Ivanovič Mecger. a uglasbil g. VanouT dobili sa-tno -.SSO ^lasov. Ostalo liste so dobile: italijanska narodna ž!veza 12196 sla- Snc ^ wirf1 ’4'm *lamv' re^™- kanci 3.391 glasov, socijalisti 2.2GG gla- ?SS SSalci,M3S slas(yv’ volilcev je bilo. 56.343, volilo pa jih je le 21000, torej niti ne polovica. Med onimi, ki niso -volih, je gotovo še na tisoče Sloven-cev,^ ki se volitev niso udeležili vslod laškega in fašisitovskega terorja. Po isti-skih mestih Pulju, Poreču, Piranu in Kopru, so zmagali povsod Italijani, upoštevati pa jo treba, da so bila ta r1<~ a v°dno v laških1 Tokah ter so ime-lx Slovenci, oziroma Hrvati le neznatno manjšine -- sedaj smo izgubili tudi te manjsme žalostna je usoda Opatije in } oloske, k.-er smo imeli prej lirvatsKe župane, so pa zmagali seda? Italijani m to. posebno v Opatiji, s pomočjo Nomoev m Madžarov. Ob peri^rijt našega slovenskega ozemlja . so izgu- bile občine Solkan, MavHInje, Nabrežina in Opčine dosedanje samosloven-sko lice. V teh občinah so prišli do veljave tudi Italijani, deloma zelo močno, v Solkanu pa socijalisti. Najhujše pa nas moira zadeti izid volitev v Sežani in Postojni. Ta dva, doslej čisto slovenska kraja in visoko narodno zavedna, kjer ni bilo poprej niti pet Italijanov, sta padla v roke italijanašev. Posebno se moramo čuditi v tem oziru Postojni, naši nekdanji najmočnejši trdnjavi in najbolj čistemu slovenskemu mestu v vsej Sloveniji. V Postojni so dobili italijanaši, pristaši gerenta Dovgana 140 čisto italijanskih glasov, katere so oddaji sami privandranci, železniški uradniki, cariniki, drugi u-iadniki in importirani delavci ter 328 glasov zaslepljenih Slovencev, skupaj torej 468 glasov, dočim so dobili pristaši poslanca Lavrenčiča le 243 glasov. Trdno pa so se držale ostale večje slovenske občine, tako mesto Idrija, Ilirska Bistrica in Trnovo, Vipava, Ajdovščina, Dornberk, Rihenbenk, Tolmin, Kobarid, Sv. Lucija in vse ostale, krog 150. Slovenski je ostal tudi skrajni obmorski mejnik jugoslovanstva, naš De: vin, o katerem so prve vesti trdile, da jo postal italijanski, kar pa ni res. Vedeli smo, da italijansko gospodstvo ne bo ostalo brez posledic, zato smo veseli, da so posledice še tako malenkostne. I-talijani bodo radi par malenkostnih uspehov trobili v svet o svoji zmagi, v resnici^pa so doživeli silen poraz. Primorje je in ostane naše! — .Koliko odvetnikov Je v Murski Soboti? Malo mestece Murska Sobota ima 12 odvetnikov. Med temi je 5 Slo-vencev in sicor doktorji: Černe, Go-Ijevšoek, Janc. škerlak, Vesnik ter 7 Madžarov (doktorji: Czifrak, Geiger, Olajos, Pinter, Hiatscher, Lomen in Valyg. ^ Ker se je nekaj’ madžarskih' odvetnikov izselilo, nam visoko število madžarskih odvetnikov v tako malem kraju jasno kaže, kako je vedela madžarska inteligenca eksploaitirati slovensko Prekmurje. •— Ukinjenje strogega pasjega zapora. Z dnem 3. oktobra 1921. odrejeni strogi pasji zapor {nagobčnik in vrvi-ca). se s tem ukinja in obstoja do od-locitvo pokrajinske uprave v Ljubljani samo navadni nasji zapor (nagobč-nik^ali vrvica). Obenem se opozarja, da 30 prepovedano jemati pse v javne lokale m na tržišča. — Zapiranje šel radi bolezni. Minister za prosveto je poslal-ministru za narodno zdravje poziv, v katerem ga naproša, naj izda čim prej naredbo. S aoI<>^la kod a j m radi katerih’ bolezni naj se šole za- tvorijo. Opozarja pa prf teni. da bi bilo zapiranje sol v večjih mestih1 ih; zor? č-no, ker ravno fam obi^%,ieio otroci ki-nematografe, gledališča *Hid., kar razširjanje boleani nikakor no preprečuje. — Stroge naredbe zoper ponočnjake v Zagrebli. Zagreliško policijsko ravna-teljstvo je odredilo, da so vsi ponočni razgrajači, ki na prvi poziv stražnika ne utihnejo, strogo kaznujejo in sicer z zaporom, ki se v nobenem slučaju ne sme spremeniti v denarno kazen. Tako zdravilo bi bilo tudi pri nas priporočljivo. — Nekaj Jz Madžarske. »Uj Nemze-•delc« poroča, da jo v Budimpešti, v zadnjih treh letih število nečloveških mater gromovito narrastlo. Samo v zadnjem letu se_ je našlo 275’ umorienih' otrok. — ■Največ trupel so našli v kanalu blizu porodinniee. — Najbogatejši mož v Beogradu, bivši srbski Hconzul Živko Barlovac 30 ter dni umri v visoki starosti. — Samomor častnika. pred rotov* JJJJ17 jo izvršil 'te dni Icape- ^0?.TS™16 samomor. Kape-tan Simia jo bil izboren in vesten Čast* er Priljubljen. Govori Se, da je Tul v zadnjem času izpostavljen za-sledovanju nekega svojega predstojnika, radi česar jo izvršil samomor •— Povodenj v južni Srbiji. Iz Skon* dol ” velik ipm-odnii v južnem cloKi nasedr/ave. Tra dni je nepresta- da J? ar -ie tako naraste!, ua obstoja nevarnost, da stopi iz struge «*■>’ Poplavi vse mesto. Mesto Velo3 leži SSr* ?0[! i,?ao' **®HM n,ost ptS \ elcsu ;io tako poškodovan, da je mn naljiti promet nemogoč. Most mod Ve* lesom 111 Prilepom je voda odnesla. Tu- di. iz drugih krajev južne Srbije priha« jajo •vesti o poplavi in neurju. — Iz cenika dunajskih krojačev* Zveza dunajskih krojačev je določil1'1 nov cenik, iz katerega povzemamo sle< deče podatke: kroj (delo) salonske obleko 38.000 K, za površnik 28.350 K, za zimsko suknjo 23.925 do 35.475 K, likanje obleke 1050 K, likanje površnika 825 K, likanje hlač 300 K. Za obračanje stare obleke so računa še 25?« vec. — Draga opcracija. Pred par dnevi je dal nek bančni ravnatelj na Dunaju operirati svojo žeon- Za operacijo je; plačal samo — 10 milijonov avst. kron. To je vsekakor, četudi v avstrijski va* luti, pretirano visoka vsota, ki si jo zamore dovoliti le kak verižnik ali pp dolarski princ. ^ — Strašen glas iz Rusije. Predsednik švedske pomožne ekspedicije je pos1.^! iz Samare ministrskemu predsedniku Brantingu brezžično depešo, v kateri pravi: Strašno trpljenje tukajšnjega prebivalstva me sili, da. pošljem še en/ krat švedskemu narodu in švedski vladi plamteč poziv, naj zbirata še na,-daljno pomoč za boj proti najgreznejši in najokrntnejši nesreči, Kar jih' pozna človeška zgodovina. V coni, koder razsaja glad, imamo kraje, kjer je beda dosegla 'svoj višek. Ljudje padajo v blaznost, nekateri celo ubijajo drugo ter b’ilf snejo. Mariborske vesti. Maribor, 26. januar] 1922, m Naš novi reman »Gospodarica sveta« je dosegel v originalu že več izdaj 7(,r bil razpiv/dan doslej v 120-0C0' izvodili,^ poleg tega pa Je preveden tudi že v večino evi* ipsSih jezikov, Po njem je izdelan film »CtaAjtodartea sveta«, ki je žel povsod’, koder so ga predvajali, velikanske uspelo. \) J. Mariborskem Eioslcopu so ga predvajati -Tasec- dni. pa 30 bil vedno *aks natlačeno poln, da je moralo vse polno ljudi oditi, no da bi našli prostrani Vzgleden obrtnik. V nedeljo k poslal zaveden mariborski obrtnik 'g. K. vse svoje tri vajence v »Ljudsko knjižnico« s pismom na vodstvo, naj se izročijo vajencem primerne knjigo za. čitanje, zalogo, vstopnino in izposojnino plača on. Objavljamo to veselo vest z željo, da bi kazali tudi. drugi o-brtniki, trgovci in sploh delodajalci povsod toliko razumevanja za izobrazbo svojih' vajencev! m Za 3ugoslovensko Matico je nabral v gostilni »Pri Vipavcu« gostilničar g. Izidor Benko 120 K- Iskrena hva* la! m. Za Ljudsko knjižnico je daroval g. Izidor Benko, gostilničar »Pri Vipavcu« 100 K. Za ta velikodušen dar se iskreno zahvaljujemo ter želimo, d* bi našel mnogo posnemanja! m Slovensko trgovsko društvo v Mariboru je izročilo trgovskemu gre-maju iz čistega dobička trgovskega plesa dne 14. t. m- znesek K 5000 kot podporo za trgovsko nadaljevalno Šolo, za kar se gremij najtopleje zahvaljuje. m Kemičen tečaj Ljudske univerze. Vsi, ki. so se priglasili za tečaj, uaj se zanesljivo udeleže prvega predavanja v soboto 28. jan, t. 1. ob pol osmih1 zvečer v kazini, da se po predavanju dogovore glede dneva, ure, sploh pričetka kurza, ki začne prve dni februarja. m Ljudska univerza v Mariboru ima prvo predavanje v soboto 2S. jan. 1.1. ob 30.30 zvečer v mali kazinski dvora' ni- Predavanje v kratko otvori preda, V- Grčar. Nato predava prof. I. Favai: Kaj je prava izobrazba in kaj ni. _____ Predavanje bo trajalo eno uro. Dvorana zakurjena- Vstop prost. m Velika kavarna. Ob 17. uri po-poldne čajanka s koncertom v »Klub baru«. m Tombolo z lepimi dobitki priredi prostovoljna požarna hramba na Po-brežju na družinskem ve feni cino 2 februarja v Rojkovi verandi. Na sporedu jo še tudi gledališka predstava in ples- Začetek’ ob 6. uri zvečer. Vstopnina 3 din. Čisti dobiček je namenjen zf popravilo gorske brizgalne. m Na potu v domovino ponesrečil. Na potu iz angleškega ujetništva, je prjael v pondeljsk zvečer v Maribor 32letni Ivan Šavata iz Bane' a. Pri izstopu iz vlaka io prišel n desn« taJBo nerodno mod' vrata železniškega vo2sa, da mu je zmečkalo prste. Rešilni oddelek mu je uudil (prvo ipomoč, tako da j& lahko nadaljerval pot v domovino, m Eri sanjkanju ponesrečil. V. torelc xvoeer se je sankal pri Aleksandrovi ,yojafšnjci v Melju 141etni učenec meščanske šolo Oskar Werbnig. Zavozil je -.v neki kannetn, padel s sanjk ter ei zasekal v desno nogo globoko, močno krvavečo ramo, tako, da je moral na rešilnem oddelku Iskaiti pomoči. Rešilni oddeiefk mio je ramo izpral in obvezal, na Ičar je bil !Werbnig predan y domačo oskrbo, m Požar v trgovini. Vi četrtek, dne 2(5- t. m. okrog 2. ure zjutraj so opazili pasanti, da se vali iz trgovine Tkale na Glavnem trgu št. 5. dim. O tem obveščena policija je alarmirala požarno brambo ter zbudila lastnika trgovine g. Tkalca. Požarna jbramba je takoj prihitela na lice mesta ter dognala, da je nastal ogenj vsled žarečega pepela, katerega je nelcdio na večer fesipal iz peči v lesen zabod pod prodajalno mizo. Od žrjavice je začel tleti zaboj, prodajalna miza, tla in tudi že podboji vrat. Po poldrugournem napora se jo požarni hrambi posrečilo ogenj pogasiti- K sreči se je nahajal zaboj v ozadju trgovine, sicer hi bila kaj lahko nastala mnogo Občutnejsa škoda. Nerazumljivo pa je, kako moro hiti človek tako nepreviden ter puščati žareč pepel v lesenem zaboju im še celo v trgovini! Zelo neumestno je tudi kričanje 5n vmešavanje občinstva in oškodovancev v poslovanje ognijegaseev, ker to le ovira razumno in smotreno gašenje ognja. mnogo Šobre volje in vztrajnega dela. Ne morem skleniti drugače kot z željo, da bi se tu in onstran našli ljudje, ki hi bili sposobni za te plemenite in koristne naloge. Marodno gSedaSišče. Repertoar: Petek 27.: „Parižanka‘. Premijera. Ab C. Sobota 28.: „Ptičar“. Premijera. Ab. A. Nedelja 29.: Ob 15. uri „Za narodov blagor0, ljudska. Ob pol 20. uri »Poljska kri“. liven. Pondeljek 80.: Produkcija dramatične šole. Izv. Torek 31.: „Dediči velikega časa*, Ab. B. Iz neodrešene domovine. Kultura in umetnost x Mariborsko Naciifiao fclndallšife vprizori v kratkem Oskarja Vvjldeja štiridejamsko dra-tto »Ladv VVjndenne-re«, ki je izšla nedavna v založbi Mariborske tiskarne v prebodu Radivoja Reharja. Kdor se hoče seznaniti a tem izbornim delom že poprej, n, izplačilo 1342_13r)0> žeki 1336-1340, gami. . . (London’ 1812—1315, Newyork čeki 305— — Kalcsem je položaj Slovanov y.\m Pariz 2475_2500, Praga 607-6l0, švi- Ctalui v namjonalnem ozu-u? ca 6000_050> Dunaj 3.l5-3.20, Budlmpe- -O tem vprasamju moram kot ite- gta 43_43<75 vaiuto; dolarji 808-304, lijanska. draavljam lnatalijandu POpl^" | avstrijste kroilo 3.50-4, rnblji 20-25, ?°c Sovorati v prvi vrstni pred tamosnjoj Ccgke krono 590-608, napoleoni 1060—1100 javnostjo Hi v italijanskem parlamen, j maj.ko 152_154 leji 220 turSke lir0 im tu. Tukaosnjajavnost m tukajšnji kro- j Curih deyizc; BerliQ. 2-52y- Now. gi so, kakor izgloda, precej dobro po,fyork 5J3> Lori(lon. 2L70) Pariz 4L90( Mi. ucem o našem položaju, kakor to od,, ,aif 2m p 950 Budimpe(3ta 0Mii, ^ovai-ja nacijonalm solidarnosti. Ml- Zagreb 1.65, Varšava 0.15*, Dunaj 013 slim, da jo v interesu vseh, zlasti pa v.; ,>iosrs.n.„ 005 J interesu obeh narodov, da dobi javnost j B 1 _Q_ v tem oziru kar najtoenojše in najpo- i polnejšo informacije. Kolikor je nodo- j g Ustanovni občni zbor mednarodne statkov, se bodo na ta način najlažje trgovsko-spedicijske in skladiščne del-odpravili. Treba pa jo, da se izogibate j niške družbo »Orient« v Mariboru. Vsakega pretiravanja in vsakega ne- i Dne 19. t. m. ob 15. uri popoldne so jo potrebnega vznemirjanja. f vršil v prostorih' trgovskega gc.rmja — Kaj mislite o odnošajih' meti obe-j v Mariboru, Jurčičeva uliea št. S. u-cna kraljevinama? (stanovni občni zbor novo dTužbe »Ori- — Moja dolžnost je, da izrazim že»jent«. Občni zbor je otvoril ravnatelj , 1 jo, da hi si bili kar najbližji. Imamo!g Albert Pečovnik v imena priprav-več vprašanj iz vsakdanjega življenja! l.iainega odbora, pozdravil vse navzoče naroda in posameznika, ki jih ne mo-;ter vladnega tajnika g. Poljanca, kon-remo več odlagati za bodočnost- Naš.statiral sklepčnost, ker jo bila navzo-narod v Italiji mora živeti, zato pa se | č.a četrtina imejltelje’’; podpisanih' dei-morajo urediti vso upravne, gospodar- i nic ter podal poročib o dosedanjem na-ske in socijalne razmere. In za to ure= j predovanju del,a iz katerega posname-ditev je predvsem potreben mir. To, i mo sledečo podrobnosti. Pripravljalni kar velja za oni del našega naroda, to odbor za ustanovitev podjetja jo obsto-velja tudi za vso Italijo na eni in za ja! iz gg. Janiča Tavčarja, Pramca Gul-Jugosilavijo na drugi strani. V; ta na- de, Alojza Snideritseba in Alberta Po- men je treba brez odlašanja urediti od- j č&vnika. Osnovni kapital družbe so jo noša je med obema državama. Po mo5 j določil na 1,000.000 din jem mnenju je potrebno sledeče: Prvič,]kupila že lasten dom in da se vsa vprašanja, ki se tičejo teh od nošajev, na obeh’ strameii prouče z ena ko stvarnostjo in strpnostjo; drugič, da se postopanje obeh' vlad z narodnimi manjšinami na obeli straneh.1 postavi na podlago pravo in iskrene vzajem* nosti v tam smislu, da se unapredujejo V okvir ju splošnega državnega blagostanja. Narodna občutljivost na tej ali oni strani je prevelika, da bi mogli do-[bri odnoša ji ostati stalni, če se ne bo* Jdete obo javnosti pomirili. Treba je Družba si je sicer hišo na * Meljski cesti št. 12., kjer ima že nameščene svojo poslovna prostore- Nadalje je družba ustanovila podružnico v Ljubljani, Sodna ulica št. S., ki' že posluje ter ekspozitura pod lastnim imenom v Beogradu, Zagrebu, Snbotici, Splitu, Bakra, Baiočj, Rakeku in na 'Jesenicah1. Priprav,tjauii odbor je skle-, nii interesno skup.V€ s »Celioslavijo« S v Pragi, v katei-i jo udmiSenih 130 če-9 škoslovaških' apedi)i?ik:E tvrdk 'Jer po-j seduje nad 20 lastnih1 podmJuic, medi drugimi tudi vseh večjih centrih- Ta pila k’ »Orientu« s .3000 delnicami kot prijateljica, ki go.;! napr&an Jugoslovemom najboljše simpatije. Nadalje je nova družba sklenila intere- v TreStr, jTamburgu ;n!Tavčar, induslErijalee v Mariboru; n inozemskih' trgovskih J podpredsednika Anton Kolone, velel i družba je pristo-|žee v Ptuju; inž. Oskar Dračar, .lova: nar; Franc Gulda, veletržec i)i Aibeit Poeevnik, ravnatelj, vsi tri jo iz Ma rihora; August Skaberne, veletržeo i? Ljubljane; Anton Jurca, komercijelj svetnik in industrijaloc v Ptuju; Bi B. Čemik, komereijelni svetnik v Pragi; Gustav Klaubor, ravnatelj v Pracii v nadzorstveni svet so bili izvoljeni gg.: Vilko Berd.o,is, veletržec; Aloja jej Križnič, industrijalec; Anton Tonejo ‘vTari- i vsi trije v Mariboru in Franc CučeM sno skupnost s Hpedlevisko tvTdko Avgust Dworschak na Dunaju, lii je pristopila k »Orientu« s 1.2C0 komadi delnic. Tvrdka ima v avstrijski republiki več podružnic ter že sedaj zaposluje »Orient s svojimi transporti ter ukinila sedaj svo.jo podružnico v Spori .boru, da ne bo delala novi družbi kot industrijalec v Ptuju. Po občiieBf delničarka Itionkuroaco. Družba je tudi »zboru so jo vršila prva seja upravneS® dosegla, da je tvrd. Miinzer v Zagrebu' sveta, ultinila svojo podružnico v Mariix»u ter prenesla vse tekoče posle na »Orient«. Družba je dala v subskripcijo 11.000 delnic, ki so že celokupno podpisane. Vladna oblast jo ustanovitev j dovolila ter tudi že potrdila pravila. Poročevalec je nato predložil seznam delničarjev ter račun ustanovnih stroškov, ki znaša 149,242.96 K, no vštevši davčne pristojbine delnic, ki znaša ■; Občni zbor J.N.S'. go vrši v nedeljo? dne 27. t. m. v Zagreba. : I. S.S-K. Maribor ima redni 'etri občni zbor dno 3. muvi 1922. : Ljubljanska Ilirija gostuje te drf v Zagrebu ter boda & tem absolvira^ 160 000 kron, katero je bilo treba vpla-f svojo prvo tekmo v iSji^u. čati pred izdajo delnic. Na to so je vr-S . Ccška »Sparta« jo po končni hrr» šila volitev predsednilca in dveh skrn- noji izključila nekaj članov nogoJtt tinaforjev. Za predsednika jo bil azvn- hnoštva, nekaj pa dtskvaU'i,;*raia n« ljen g- Janko Tavčar, za skrutinatorja | kratek čas. Vzrok temu — nediscipli4 pa gg- Vilko Berdajs im Gjuro Valjak. j na. Nato jo novi predsednik Tavčar pre- J . Dunajski »Rapidr poda na Tutt vzel predseds^o, pozdravil mvzoco, ^ ^ gpaTliiji in ' posebno pa brate Cehe. Za pozdrav se mu je v imenu Čehov zahvalil g. Čer- nik, komereijelni svetnik iz Prage, v češčini ter naglašal prijateljske odno-šaje, katero gonijo Čehi napram nam Jugoslovenom, želeč z brati Čehi združenemu slovenskemu podjetju obilo u-speha. Družbina pravila so bila sprejeta brez čitanja. V upravni’ svet so bili nato izvoljeni: za predsednika Janko : .Bok"s. Carpentier je pred kratklffl v Londonu premagal prvaka Avstrai* lije. 'i Praga: Bratislava 10:0. Medmesfa no tokmo jo praška reprenzentanca si' gumo dobila z 10:0. / ------------------------------------ Glavni urednik: Radi voj Rehar. Odgovorni urednik: Rudoif Ozim. ia!a oznanila. Dve likarlc! se sprejmeta. Prva mariborska pralnicaGvido Sparovitr, Maribor, Krekova ulica St. 12. 135 2—2 Žepne ure, precizijske in stenske poptavlia najsolidneje trrd-ka R. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica 16. 64 Drsališče pri treh ribnikih 70-pet otvorjeno. 137 išCem nfeBci j za trgovino z mešanim1 blagom. Ponudbe pod »Pošten" na upravništvo tega lista. 130 3—2 Pristno ca kakor tudi gJSST soljeno slanino ','3gi5$l oddaja samo na trgovce po najnižji dnevni ceni vsako količino Franc Vidovič, Maribor Cvetlična ulica št. 15. 132 8—2 fi) o- o ♦n rt< m 3 o 3 (n o 3 O 0 01 a 5’ Ut J3. O < N P S S) w< m«* m > wi im a M. «£ Pf" m © < m O : H Tvornica kola \ industrija drven© robe d. --------------- Tovarna v Mariboru — ■ .>— d« izdelGjs VOZOVE; poljedeljske v lahkem in težkem Izdelovanju, POEDINE DELE KOL, kakor kolesa, lestve i. t. d., TALIGE, ukovane in neukovane, ROČNE VOZIČKE, vse izdelano s stroji v serijah, vsaka količina in v najkrajšem dobavnem roku.' 0 Dopiši: TVORKOLA — MARIBOR Poštni predal 27. 85 "IP Uateik in izdali: Konzorcij „Tabcr“. — liska; Mariborska tiskarna d. a,