GEOGRAFSKI OBZORNIK VZHODNA AFRIKA - OD ZIBELKE ČLOVEŠTVA DO VALILNICE NARODOV Drago Kladnik UDK 916.76 VZHODNA AFRIKA - OD ZIBELKE ČLOVEŠT- VA DO VALILNICE NARODOV Drago Kladnik, Inštitut za geografijo Univer- ze, Trg francoske revolucije 7, 61000 Ljub- ljana, Slovenija Območje vzhodne Afrike ima razburljivo zgodovino. Tu se je pred milijoni let pričel razvijati človek in postopoma vse bolj obvla- doval naravo, nakar so se zaradi podnebnih sprememb in prenaseljenosti nekaterih delov celine pričele mogočne selitve ljudstev s sti- čiščem prav na tem območju. Danes je v ospredju plemenska pripadnost, s pojavom novih, neodvisnih držav pa se preko njihove centralistične organiziranosti že nakazujejo zametki novih narodov. UDC 916.76 EAST AFRICA - FROM CRADLE OF MAN- KIND TO HATCHERY OF NATIONS Drago Kladnik, Inštitut za geografijo Univer- ze, Trg francoske revolucije 7, 61000 Ljub- ljana, Slovenia The area of east Africa has exciting histo- ry. Millions years ago a human being began to evolve here and gradually the nature has been more and more subdued by him. Later because of climatic changes and overpopula- tion in some parts of the african continent immense migrations of different ethnic groups have started with their convergence right in this area. Today people mostly be- long to different tribes, but with appearance of new, independant states, which are most- ly centralists organized, the embrios of new nations can be anticipated. Arheološka in antropološka prou- čevanja v vzhodni Afr ik i so z odkritjem odtisov pokončno gibajočih se človečnja- kov v Laetoliju (30 km od Olduvajske so- teske) pomaknila zgodovino človeka za celo 3,6 milijonov let v preteklost. Najno- vejša teorija o razvoju človeka kot prvega identificiranega človečnjaka navaja Au- stralopitecusa afarensisa, iz katerega se je pred približno 2,4 miljoni let razvil Auatralopitecus africanus, ki se je pred 2 do 0,6 miljoni let razdelil v dve veji: rastlinojedega Australopitecusa robustusa in mesojedega loveča Homo habilisa, ki je kot pripomoček za lov pričel izdelovati primitivno kamnito orožje in orodje. Nje- gov naslednik je bil Homo erectus, ki se je gibal izključno pokončno. Pred približ- no 300 000 leti se je iz njega pričel raz- vijati Homo sapiens, ki je že pred 100 000 leti v vzhodni Afr iki povsem prevladal. V anatomskem pogledu sodo- ben človek se je pojavil v obdobju sred- nje kamene dobe pred približno 40 000 leti (2). V obdobju pred 5 do 10 tisoč leti je bila vzhodna Afr ika poseljena s predniki ostankov današnjih lovsko-nabi- ralniških plemen Boni, Vata, Variangulu in Dahalo v Keniji ter plemen Hadza in Sandave, ki poseljujeta obrežje in zaledje jezera Eyasi v Tanzaniji. Ta tradicional- na ljudstva so govorno povezana s tleska- jočimi jeziki kosianskih ljudstev v južni Afriki, naprimer z Bušmani v puščavi Kalahari in Hotentoti (5). Velika preseljevanja preko vse celine (panafriške transmigracije) so se pričele pred približno 4000 leti in so v vzhodni Afr ik i vzpodbujale pozitivne razvojne tokove, ki so vedno znova privla- čevali nove in nove valove naseljencev (5). Kenija je bila skozi stoletja eno glavnih migracijskih območij v Afriki , podobno kot Panonska nižina v Evropi. Prvi val priseljencev so sestavlja- la visokorasla, vitka nomadska kušitska ljudstva, ki so se pričela pomikati proti jugu iz današnje Etiopije okrog leta 2000 pr. n. št. Prodrla so vse do današnje osre- dnje Tanzanije. Druga skupina pastirskih ljudstev, vzhodni Kušiti, jim je sledila tisoč let pozneje in poselila velik del osre- dnje Kenije (1). Drugi predniki današnje razno- vrstne etnične podobe so se iz različnih območij kontinenta naseljevali v obdobju 500 let pr. n. št. do 1500 let po n. št., čeprav je bilo še pozneje, vse do začetka 20. stoletja več manjših selitev različnih 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Hribovito zaledje kotline ob Viktorijinem jezeru poseljuje bantujsko ljudstvo Luja (2,1 mio). Na današnji teritorij so se kot priznani obdelovalci železa doseljevali v obdobju med 14. in 17. stoletjem. Še danes so priznani obrtniki (kovači, lončarji, izdelovalci košar), čeprav se večina ukvarja s poljedelstvom. V navidez idilični po- krajini se usklajeno prepletajo njihova iz blata narejena in s slamo krita bivališča, skrbno obdelana polja ter gole skalne vzpetine - inselbergi, nastali kot posledica hitrega preperevanja v tropih. (Foto: D. Kladnik.) Slika 2: Središče rodovitne pokrajine na vznožju vulkanov Kilimandžaro in Meru je Aruša. Kot mnoga afriška mesta ima živopisno tržnico. Na njej se zbirajo tudi šte- vilni Masaji, pravzaprav njihova poljedelska veja, ki se ima za pleme Aruši. V mes- tih je tudi mnogo urbaniziranih Masajev, ki so se doselili zaradi utesnjevanja nji- hovega ljudstva v rezervatih, kjer jim tudi zaradi visokega naravnega prirastka vse bolj primanjkuje virov za preživljanje. (Foto: D. Kladnik.) 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK ljudstev in bojevanj za obvladovanje ozem- lja. Z vspostavitvijo kolonialnih oblasti so se močno zmanjšale množične migracije preko sedanjih mednarodnih meja. Pripadniki kalenjinskih ljudstev (Kipsigi, Nandi, Tugeni in pleme Mara- kvet), ki so danes četrta najmočnejša etnična skupina v Keniji, so prodrli pred 2500 do 2000 leti iz doline Nila. Od tod izvira njihova splošna označba - Niloti. Prvotno so bili predvsem pastirji, ki pa so se sčasoma vse bolj ukvarjali s polje- delstvom. Danes obvladujejo vzpet svet vzhodno od Viktorijinega jezera. K razpr- šenim drobcem Nilotov sodijo Pokoti, ki so ostali pastirski nomadi (poseljujejo sušna nižavja severno od jezera Baringo) in Okieki, katerih osnovne dejavnosti so še vedno lovstvo, nabiralništvo in čebe- larstvo (2). Najintenzivnejše selitve druge veje Nilotov so bile v obdobju od 14. do 16. stoletja. V to skupino sodijo Masaji Turkani in Luo, ki so največje nilotsko ljudstvo. Pri svojih selitvah so izrinili ali absorbirali številna staroselska plemena, tako da nekatera ljudstva danes uvršča- mo v nilo-hamitsko skupino. V času selitev starejših Nilotov so iz območja današnje jugovzhodne Ni- gerije pljusnili valovi selitev bantujskih ljudstev in preplavili celotno osrednjo in južno Afriko. Še danes prevladujejo v večini dežel na tem območju. V osrednji Keniji so številčno najmočnejši pripadniki ljudstev Kikuju, Kamba in Meru, ki sku- paj štejejo čez 7 miljonov ljudi. Poseljujejo plodna vulkanska pobočja, kjer se pride- la večina hrane v državi, od tod pa je tudi glavnina izvoznih kmetijskih pridel- kov. Med Bantuje sodijo tudi ljudstva Luja, Gusiji in Kuria, ki pa so bila pod močnim vplivom sosednjih nilotskih ljud- stev. Danes omenjena ljudstva (skupaj čez 4 miljone) poseljujejo zaledje severovzhod- ne obale Viktorijinega jezera. Bantuji so prodrli tudi na obalno območje vzdolž Indijskega oceana, kjer so trgovali z Arabci in Perzijci, ki so se tu naseljevali kot trgovci s sužnji in slonovino. Ena glavnih posledic tega "sožit- ja" je jezik svahili, ki ga danes kot po- govorni jezik uporablja več kot 60 miljo- nov ljudi v vzhodni Afriki, v nekaterih državah pa je tudi uradni jezik. Svahili je izvorno bantujski jezik, ki vsebuje številne arabske, azijske in evropske izra- ze. Glavno bantujsko ljudstvo ob obali oceana je Mijikenda, ki je nekoč na seve- ru prodrlo vse do Somalije, nakar so ga na jug potisnili plenilski pastirji hamit- skega ljudstva Gala. Tudi prebivalstvo Ugande in Tanzanije je etnično zelo raznovrstno. V Ugandi so na zahodu Bantuji, na vzhodu Nilo-hamiti, na severu Niloti, v gozdovih vlažnega jugozahodnega dela države pa je tudi nekaj Pigmejcev. V Tanzaniji je razpršeno preko 100 različnih plemen, med katerimi je glavnina bantujskega izvora. Le na severu so nilo-hamitski Masaji, vzdolž obale pa je močan arabski vpliv, še posebno na otokih Zanzibar in Pemba, katerih prebivalci so mešanci Širazov (iz Irana), Arabcev in priseljencev iz Komor ski h otokov (1). Naseljevanje Azijcev (iz območja današnjih držav Indije, Pakistana in Ira- na) v pred kolonialni dobi je slabše prou- čeno. Verjetno so bili ti tokovi usmerjeni v že obstoječa afro-arabska trgovska središča ob obali, najmočnejši v času od 10. do 12. stoletja (2). Drug močan val doseljevanja Azijcev je bil v času gradnje železnice iz pristanišča Mombasa proti Ugandi (tam je kot pomemben dobavljalec surovin cvetelo kraljestvo Buganda), ko so britanske kolonialne oblasti pogodbeno pripeljale okrog 32 000 delavcev. Ko so se njihove pogodbe iztekle, se jih je mnogo odločilo ostati v vzhodni Afriki in pričeli so se ukvarjati z različnimi posli. Po 2. svetovni vojni se je s prizadevanjem Bri- tancev njihovo število še povečalo (1). Ker pripadajo agresivni gospodarski struktu- ri, so kmalu prevzeli kontrolo nad mno- gimi gospodarskimi vejami v Keniji, Tan- zaniji ter Ugandi, posebno na področju trgovine, obrti in financ. Vse bolj se je utrjevala njihova samozavest, domačine pa so imeli za kulturno manjvredne in lene, in ti so jih marsikje začeli prega- njati. Najmočnejši pregoni so bili v Ugan- di, kjer je 70 000 Azijcev moralo leta 1972 po prevzemu oblasti diktatorja Idija Amina v roku treh mesecev brez sleher- ne imovine in odškodnine zapustiti drža- vo. Kmalu zatem se je ugandsko gospo- darstvo povsem zlomilo. Bolje so jo odnes- li v Tanzaniji, čeprav so tudi tam nacio- 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK nalisti prevzeli del njihovih domen in omejili njihov vpliv v gospodarstvu. V Keniji pa so svoje pozicije v celoti obdrža- li (1). Belci so se pričeli za območje vzhodne Afrike zanimati razmeroma pozno. Njihovo prodiranje je teklo pod vodstvom Angleža Lorda Delamera. Ker belci niso poznali zakonitosti v pokrajini, različnih bolezni in življenja divjine, so bili prvi poizkusi snovanja ovčjih farm in pozneje poizkusi uvajanja pšenice ne- uspešni. Po letu 1912, ko so pričeli delo- vati v višavju na bolj realističnih gospo- darskih osnovah, so se pričele uveljavljati kmetije z mešanimi usmeritvami, urejeva- li pa so tudi številne kavne in čajne plantaže. Do leta 1920 je število belih priseljencev v Keniji doseglo 9000, do leta 1950 pa je naraslo čez 80 000 (1). Po osvoboditvi izpod kolonialnega jarma leta 1963 se jih je mnogo odselilo, tako da je danes le okrog 4500 Kenijcev evrop- skega izvora (večinoma iz Velike Britani- je, Južne Afrike, Italije in Grčije). Razen njih tam živi še okrog 40 000 belcev iz Evrope iz Amerike, ki so kot pogodbeni delavci zaposleni v trgovini, na vodilnih mestih in v diplomaciji (2). Pri prodiranju belcev v notra- njost so bili vseskozi glavna ovira Masa- ji. To znamenito, ponosno ljudstvo je iz- vorno potomec migrantov iz doline Nila. So visokorasli, nomadski pastirji s slavno bojevniško tradicijo. V času prodiranja proti jugu so bili na območju jezera Turkana pod močnim vplivom vzhodnih Kušitov. Od njih so prevzeli mnoge social- ne in kulturološke navade. Do 14. stoletja so zavzeli glavnino osrednjega dela tek- tonskega jarka in okoliških hribovij ter prodrli vse do severnega dela današnje Tanzanije. Postali so pomembno in moč- no ljudstvo, katerega ponos so bili strah vzbujajoči bojevniki - morani, ki so na svojih pohodih plenili predvsem ženske iz drugih plemen ter govedo. Druga plemena so se jih bala, jih spoštovala in se jih v glavnem izogibala. Šele konec 19. stoletja je imperialistična politika Britancev zlo- mila njihovo moč (2). Legenda pravi, da so Masaji nekoč bili močno ljudstvo z več plemen- skimi vejami kot posledica volje njihovega legendarnega "praočeta" Olmasinte. Mnoge skupine so že odmrle in danes jih je le še pet. Vsem je skupna pripadnost jezi- kovni skupini Maa, v katero sodijo tudi sorodna plemena Samburu in Ilchamus v Keniji ter Aruša in Baraguju v Tanzaniji (4). Masaji se imajo za nekakšno izbrano ljudstvo vzhodne Afrike. Nekateri pokris- tjanjeni pripadniki celo trdijo, da so izgu- bljeno židovsko pleme. Nekatere teorije pa iščejo njihov izvor na Kavkazu !? (3). Nekoč so Masaji napadali popot- ne kolone le, če so njihovi udeleženci kr- šili pravila primernega vedenja in s tem posegali v njihove življenjske tabuje. Do konca 19. stoletja pa je njihova moč dodobra oslabela in njihovo število so zdesetkala zlasti dolgotrajna medsebojna vojskovanja med nasprotujočima frakcija- ma Ilmasajev in Iloikopov. Predmet spora je bil predvsem v nesporazumu, katera od obeh skupin je resnični potomec legen- darnega Olmasinte. Med letoma 1880 in 1892 so visok davek zahtevale tudi spal- na bolezen, kolera, črne koze in lakota. Zato so imeli Britanci v pogajanjih z masajskim laibonom (duhovni vodja z največjo oblastjo) boljše možnosti. Zaradi sporov je bil neodločen, kar so s pridom Slika 3: Etnična podoba vzhodne Afrike. Hamitska l judstva SUDAN ETIOPIJA Nilotska l judstva T U R K A N A S O M A L I J A , G A L A SAMBURU R O R A N S O M A L I Na i rob i j l judstva ^ K I K U J I K A M B A ^ M w a n z a S U K Ü M A Mombasa ; N J A M V E Z I L U G U R U : Zanz ibar I Dar es Salaam: iDodoma l i t j i h NJAKJUSA O l judstva Bantu INDIJSKI OCEAN IOZAM1 Risajta. mrmic. p. PEŠKO starejša t f t JÇ^^r^h negro idna & H l M t A S l ' ( W / ZAIK • Hamit i in Semit i • Bantu ED Ni lo -Hamit i mil Ni lot i I G l a v n o mes to ^ Mes ta z nad 100 000 preb. • Smer i v d o r a glavnih etničnih skupin B . Burundi R . Ruanda Z . Zamb i j a 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Osnovna gospodarska in socialna enota Masajeu je enkang - polstalno naselje več družin, ki skupaj skrbijo za živino. Tvori ga 10 do 20 iz posušenih govejih iztrebkov narejenih koč, včasih obdanih s trnovo ogrado kot zaščito pred roparicami. Osrednje je bivališče poglavarja, prva hiša desno pripada njegovi prvi ženi, prva levo drugi, druga desno tretji in v takem zaporedju dalje. Število žena je odvisno od njegovega imetja v živini. Zelo bogat mož ima tudi čez 20 žena, na splošno pa jih le malokdo premore več kot pet. Na fotografiji je vas pod Ol Donyo Lengaiem (masajsko Gora bogov). (Foto: D. Kladnik.) Slika 5: Severovzhodno obalo Viktorijinega jezera poseljuje nilotsko ljudstvo Luo (2,5 milj.), ki izvira iz južnega Sudana. Proti jugu se je selilo v 16. stoletju in med vsemi Niloti prodrlo najdlje na jug. Sprva so bili nomadski pastirji, vse večji pomen v njihovem preživljanju pa dobivata poljedelstvo in ribolov. V novejšem času so se ustalili v stalnih naseljih z relativno samotnimi bivališči. Obdržali pa so nomadski nagon, zato so množice Luojev v iskanju dela preplavile večja zaposlitvena središča. Posnetek ribičev iz ljudstva Luo je z obale Viktorijinega jezera v neposredni bližini tanzanijsko - kenijske meje. (Foto: D. Kladnik.) 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK izkoristili za gradnjo železnice med Mora- baso in Ugando čez njihovo ozemlje. Ko je bila gradnja končana, se je pritisk belcev v notranjosti povečal in Masaje so potisnili v dva rezervata, enega severno in enega južno od železnice. Pozneje so belci tudi s pomočjo prevare (prstni odtis umrlega Lenane naj bi veljal kot podpis) Masaje pregnali s severnega rezervata in jih skoncentrirali v južnem. Proti tovrst- nim pritiskom se je sicer porodil oboro- žen odpor, vendar ni bil uspešen. Pozneje je prevara prišla na plan, Masaji pa so stopnjevali pasivni odpor in pričeli od- klanjati vse tisto, kar je dišalo po novo- tarijah (4). V južnem rezervatu so bili pri- morani deliti ozemlje z novoustanovljeni- mi narodnimi parki, kar je povzročilo številne nesporazume med njimi in čuvaji v parkih. Masaji so namreč pasli živino na najboljših pašnikih in imeli so ustalje- ne nomadske poti z bogatimi napajališči tudi na območju parkov. Prekomerna paša na prisilno pregosto naseljenem območju je povzročila močno erozijo, ki je povratno prizadela tako tamkaj živeče ljudi in njihove živali kot tudi številne živali v divjini. Masaje so sčasoma potis- nili izven parkov in jih s tem še bolj zgostili. Primernih rešitev za ta problem (zaradi visokega naravnega prirastka jih je že čez 300 000) pravzaprav ni, saj so Masaji poslednje žrtve v verigi predhod- nih kolonizacijskih pritiskov, ni pa jih mogoče povsem odvrniti od tradicionalnih navad. Časi se sicer spreminjajo, a za Masaje le zelo, zelo počasi (1). So zagrizeni živinirejci. Govedo je njihova ljubezen, bogatstvo in denar hkrati, zato ne preseneča, da uporabljajo za kravo kar 700 različnih izrazov. Niko- li pa noso prenehali zaničevati poljedel- stva in drugih dejavnosti, ki vzpodbujajo drugačen življenjski način od njihovega tradicionalnega nomadizma. Sorodno ple- me Arušev, ki je prevzelo poljedelstvo, pomilujejo. Obrtnike pa celo prezirajo. Čeprav je med njimi poseben klan kova- čev, ki izdeluje njihovo glavno orožje - kopje, pa kovače tako zaničujejo, da nih- če niti ne pomisli na poroko s kovačevo hčerjo. Pred obiskom pri njih si mnogi naoljijo dlani, da bi preprečili morebitno okužbo (3). Tudi njihovo pravo je zasnovano na osnovi glavnega bogatstva - živine. Če je ukraden bik ali vol in storilce zalotijo pri klanju ali celo pojedini (praviloma na smejo jesti mesa govedi in divjih živali, razen bivola ter elanda), mora vsak udele- ženec plačati globo petih krav, če pa je ukradena telica ali krava, znaša globa sedem krav. Kazen za umor je 49 krav, medtem ko je za telesno poškodbo odško- dnina le ena telica. Kazen pa je potreb- no plačati čimprej, kajti če poškodovani medtem umre, se ves postopek obravnava kot umor in temu primerno huda je kazen. Za umor pa se smatra le uboj pripadnika masajskega plemena. Za umor moškega je potrebno plačati 49 krav, medtem ko je umor ženske (le-ti so red- kejši) obremenjujoč za vsega 14 do 24 krav (4). Danes se razlike v izvoru ljudi, ki se še vedno močno odražajo v pestri paleti jezikov, navad, načinov oblačenja in nenazadnje v fiziognomskih potezah, pod pritiski naraščajoče urbanizacije in državnega centralizma, vse bolj izgubljajo, kakor na primer v Tanzaniji, kjer se načrtno izvajajo programi za formiranje enotnega naroda. 1. Crowther, G. 1987: East Africa - a Travel Survival Kit. Lonely Planet. Victo- ria. Australia. 2. Kenya, 1989, Insight Guides. APA Publi- cations. Singapore. 3. Ljudstva sveta. Tretja knjiga, 1980, Severna Afrika in Arabski polotok, trop- ska Afrika in južna Afrika. Mladinska knjiga, Ljubljana. 4. Sankan, O. 1988: The Masayi. Kenya Literature Bureau. Nairobi. 5. Spectrum Guide to Kenya, 1989, Nairo- bi. 9