LETO XXXII.. ŠT. 30 Ptuj, 9. avgusta 1979 CENA 4 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Pogovor s Francem Šetincem (stran 3) Bo| afi manj po začrtanem programu (stran 4) Stara hiša in nova Sob v njej (stran 7) Mehanizacqa izpodrinia konje (stran 9) 7&4etnica čebelarskega društva (stran 13) 8. AVGUST - PRAZNIK OBČINE PTUJJ Letos smo praznovali v Doleni Slavnostni govornik je bil Franc V imenu dobitnikov Plakete občine Ptuj se je zahvalil dr. Vladimir Bračič foto: zk Čudovito poletno vreme je v nedeljo 5. avgusta privabilo množico občanov v Doleno, kjer je bila osrednja prireditev ob občin- skem prazniku, posvečena letošnjim jubilejem in 37. obletnici boja Slovenskogoriške—Lackove čete. Slavje se je pričelo že ob 8. uri s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti Dolena in nadaljevalo z nastopom pihalnega orkestra TGA Kidričevo, folklorne skupine iz Cirkovc in s skoki padalcev ptujskega aerokluba. Zatem je Zvonko Sagadin, prvoborec in aktivist na tem območju, odkril spominsko ploščo padlim krajanom v NOV in obudil spomine na razvoj NOB na tem območju od leta 1941 naprej. Jože Hebar, predsednik sveta KS Dolena, pa je odprl novi dom družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti. Sledila je slavnostna seja zborov skupščine in vodstev DPO občine Ptuj, ki jo je vodil dr. Cvetko Doplihar, udeležila pa so se je tudi delegacije iz pobratene občine Arandjelovac, občine Zabok in iz bratskih občin Cakovec, Kopriv- nica, Krapina, Varaždin,Pregrada, Maribor, Lenart, Slovenska Bistrica in Ormož, delegacija ZRVS bratskih občin, JLA, UJV in brigadirjev MDA Slovenske gorice '79, Jože Globačnik, pod- predsednik republiške skupščine, Alojz Gojčič, izvršni sekretar P CK ZKS in drugi gostje. Slav- nostni govornik je bil Franc Zadravec, predsednik OK SZDL, ki je opisal dosedanje dosežke ptujske občine in nakazal nadaljnje razvojne usmeritve. Zatem sta skupščino pozdravila Ratko Papovič, predsednik OK SZDL Arandjelovac in predstavnik delegacije ZRVS, ki sta vsem občanom iskreno čestitala. S seje so poslali pozdravno pismotovarišu Titu, ki ga je prebrala Jožica Stramič. Janko Vogrinec, član komisije za odlikovanja, je nato prebral sklep o podelitvi priznanj občine Ptuj v letu 1979 z obrazložitvijo. Sklep je svečana seja sprejela z aplavzom in sledila je podelitev plaket. Plakete, dve zlati in 5 obi- čajnih, je podelil predsednik skup- ščine dr. Cveto Doplihar. V imenu dobitnikov plaket se je zahvalil dr. Vladimir Bračič. Dobitnike plaket predstavljamo na 5. strani. Ko so posebej imenovane dele- gacije prevzele vence, da jih polo- žijo k spomenikom revolucije v Mostju in na območju KS Dolena, se je začel pester kulturni program. Zrežiral ga je Peter Malec, sodelovali pa so moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, pihalni orkester TGA Kidričevo in Jože Zupan, slovenski gledališki igralec. Po združeni praktični reševalni vaji enot in štabov civilne zaščite krajevnih skupnosti Dolena, Leskovec, Podlehnik in Videm pri Ptuju, je bilo še tekmovanje koscev, sledil pa je družabni popoldan, ki se je raztegnil pozno v noč, saj so gostoljubni domačini znali poskrbeti za prijetno vzdušje s pomočjo narodno zabavnega ansambla Tornado iz Majšperka. Z nedeljsko prireditvijo pa praznovanje še ni zaključeno, saj se bodo v naslednji dneh zvrstile še razne delovne, kulturne in športne manifestacije. N. D. Delovno predsedstvo slavnostne seje foto: zk Ratko Papovič izroča s darilo občine Arandjelovac foto: zk Spominsko ploščo padlim borcem je odkril Zvonko Sagadin foto: zk.' SPOMIN NAJ BO VZPODBUDA Včeraj zjutraj so se na komemorativm seji sestali delegati skupščine občine Ptuj in predsedstev družbenopolitičnih organizacij ptujske občine in obudili spomin na tragične dogodke pred 3 7 leti ter z minuto tišine počastili spomin na borce prve Slovenskogoriške—Lackove čete. Seja je bila v delavskem domu Franca Krambergerja, to je v domu, ki smo ga poimenovali po železničarskem delavcu, članu KPJ od leta 1928 in borcu, kije v spopadu z desetkratno sovražnikovo premočjo pred 3 7 let prvi omahnil pod točo krogel iz sovražnikovih strojnic. Skupščina občine Ptuj pa je že prej imenovala delegacije, ki so s komemorativne seje ponesle vence in jih položile pred spominska obeležja NO V na območju ptujske občine. Ni odveč, da v nekaj stavkih obudimo spomin na tisti tragični 8. avgust 1942 proti večeru, ko so Slovenske gorice, vajene vesele pesmi klopotcev, prisluhnile strašni pesmi smrti, kije bobnela v gozdiču Laze. kot da bi silni viharji lomili stoletne hraste. . Borci so zavzeli položaje za drevesi in s skrbno merjenimi streli odgovarjali sovražniku. V kritju dreves so se začeli počasi pomikati proti Pesnici, čez katero so se nameravali prebiti. Ob skoku izza enega drevesa k drugemu je Franca Krambergerja zadel rafal... Krogle so zadele tudi borca Draga Stojka in Janeza Pukšiča. Komandir Vinko Reš je s svojim najmlajšim bratom Kosijem in skojevcem Zavcem našek kritje za nizko vzpetino. Krogle iz njihovih pušk in pištol so začasno prikovale sovražnika k tlom. karjc omogočilo sicer že ranjenim Francu Osojniku. Jožetu Lacku in Mirku Rešit preboj. Vinko in Kosija Reš ter A lojz Zavec pa so sejunaško biti do zadnje krogle, do poslednjega diha... Po dve in pol urnem junaškem, neenakem boju so Slovenske gorice onemele, mračne, vse tihe v bolesti... Mrtve borce so okupatorjevi rablji naložili na voz, prepeljali v Ptuj. Strašna vest o uničenju Lackove čete se je še isti večer kot blisk raznesla po Ptuju in okolici. Srca sodelavcev in somišljenikov OFso v grozi obstala, a še vedno upala, da vest morda le ni resnična. Toda prestreljena in razmesarjena telesa Vinka in Kosija Re.ša, Alojza Zavca in Franca Krambergerja. položena ob plotu pri sedežu gesiapa. nasproti takratne pošte, so žal prekmalu razbila sleherno upanje... Tam so ležala trupla .še ves naslednji dan v zastraševanje vseh zavednih Slovencev. Toda pozabili so. daje »Najstrašnejša mrtvih propaganda«, zavednim Slovencem so se trgala srca in stiskale pesti v prisegi: mašče- vanje! Ko danes obujamo spomine na te najtežje dni v naši zgodovini, jih obujamo zato. da hi jih mladi rodovi ohranjali in prenašali naprej, da bi nam bili vzpodbuda za še boljše, še doslednejše delo pri uresničevanju tistih idealov, za katere so pred 37 leti žrtvovali borci Lackove čete svoja življenja. Ob lem se zavedamo, da danes naša socialistična družba, delavski razred in delovni ljudje, lako v naši ptujski občini, kot v vsej socialistični skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, pod vodstvom Zveze komunistov in tovariša Tita. pogumno korakamo po poti. ki vodi k ures- ničevanju teh velikih človeških idealov, ki z našim delom postajajo stvar- nost. Zavedati se moramo, da vse. kar smo dosegli v tem obdobju, je predvsem plod trdega dela našega človeka, obenem pa je tudi plod dosledne revolucionarne smeri našega družbenega razvoja — s ciljem popolne osvoboditve dela in delavca, in prav za te cilje so pred 37 leti padli borci Lackove čete. padli številni drugi borci in talci, dokler ni zmagoviti ogenj socialistične revolucije zajel slednjo vas, vsak zaselek v naši občini. Plastika na kraju poslednjega boja borcev Lackove čete predstavlja skupino trpečih obrazov Foto: B. Rode Franc Šetinc med brigadirji tretje izmene MDA Slovenske norice 79 ^ sredo. 1. avgusta je prispel v naselje republiške mladinske de- '"^ne akcije Slovenske gorice 79 ^■"anc Šetinc, sekretar predsed- ^iva centralnega komiteja ZKS. y ^>abu akcije so ga pričakali Gojčič. izvršni sekretar CK r^^ za področje informiranja. Poglajen, vodja centra za ""^eščanje in propagando pn ^•-'Puhliški konferenci ZSMS. '^'■'■'Jsiavniki družbenopolitičnih "■"ganizacij in občine Ptuj ter '«dstva letošnje akcije, IglJ^^^rko Potočnik, komandant - . '^nje akcije je svoje goste JI JP^^ej seznanil o dosežkih briga- ^elu ^ naselju. Na tret l^l^ral še brigadirji grad"' ''a^^'"'^ '2 Ljubljane—Beži- hjii ^-Šentjurja in Kočevja, kise '^'•ošni? I^"^''-" "'iJU^Pešnejši v J' akciji. Franc Šetinc je Iren ", ^mo lahko zadovoljni s alceii u'"^ Manjem na delovnih J'*" brigadirjev sirom Slove- nije, da pa mora biti prihodnje leto še boljše. Predvsem kar se tiče priprave mladih na odhod v .brigado, več pozornosti pa je treba posvetiti seznanjanju in propagandi. V brigado moramo pritegniti čim več mladih strokov- njakov, tudi oni se morajo zave- dati da je sodelovanje v brigadi eden izmed načinov potrjevanja mlade osebnosti. Franc Šetinc seje zanimal tudi kak(t se brigadirji zanimajo za razne tečaje in krt>žkc v brigadi, ali zmorejo po napornem delu na trasi v popoldanskem času še pozorno slediti predavanjem. Na akciji v [)ornavi je zanimanje za interesne dejavnosti veliko, vsi tečaji so dobro obiskani. Več pozornosti je treba nameniti le sodelovanju domačinov z briga- dirji, čeprav do sedaj to ni bilo tako slabo. Treba je sodelovanje še razširili, naj se čuti. da živijo brigadirji z domačini tudi preko sestankov v KS in družbenopoli- tičnih organizacijah znotraj nje. Franc Šetinc je z ostalimi gosti odšel še na delovišče akcije proti Moškanjcem ter se pogovarja! z brigadirji. Obljubili so mu, da bodo normo še presegli in to besedo so tudi držali. M. Ozmec Franc Šetinc v pogovoru z vodstvom MDA SG 79 v Štabu brigadirskega doma v Dornavi. (foto: M. Ozmec) , FF 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 9. avgust 1979 — TEDNIH Preprečiti veliko gospodarsico škodo v juliju so dobavitelji opreme zagotovili, da bo tovarna do 15. septembra nared in pripravljena /a poskusno obratovanje. Danes se je situacija na gradbišču zelo spremenila, ne na slabše, vendar je še vedno takšna, da proizvodnja sladkorja v septembru še ne bo stekla. Zaradi tega je prav v tem času zelo aktualno vprašanje ali bo tovarna do 15. oktobra zgra- jena in ali bo za letošno proiz- vodnjo dovolj sladkorne pese. Zanimivo bi bilo tudi zvedeti, kako bo s spravilom pese. ali so skrbi zasebnih proizvajalcev upravičene ali ne. Na vprašanja je odgovoril Boris Osole. pomočnik direktorja SOZD Slovin Ljub- ljana. »V letošnjem letu bomo za sladkorno tovarno pridelali okoli' 12 tisoč vagonov sladkorne pese. ki pajo lalikopredelujemosamo v lastni tovarni. Težnje so celo tak- šne, da moramo peso v sladkor predelali doma zalo. ker je pre- d rag prevoz in tudi železnica ni več pripravljena sodelovali z nami. 12 tisoč vagonov predstavlja približ- no 30 odstotkov zmogljivosti to- varne. V zadnjem času se je investi- torju ormoške sladkorne tovarne mnogokrat poslavljalo vprašanje ali bo tovarna v pravem času zg- rajena, na to mt)ramo odgovoriti tako: Žal ne govorimo več o 15. septembru, temveč že o 15. ok- tobru. Kaj pomeni 15. oktober? Pomeni, da lahko sladkorno peso. ki smo jo letos v Sloveniji in na Hrvaškem pridelali, korektno in ekonomsko ovrednoteno še pre- delamo v sladkor z vsemi priča- ku)očimi ekonomskimi rezultati. Danes to\arna še ni popolnoma pripravljena za poskusno obrato- vanje. Še vedno je nekaj kritičnih mest. F\)vzročajo pa jo dobavitelji opreme in sicer »Djurt) Djakovič« iz Slavonskega Broda. »Rade Končar« iz Zagreba, mariborska Metalna, tudi novogoriški Gostol in Jcdinstvo — Monting. Spravilo sladkorne pese bo leklo normalno, kerje v tovarni že zgrajeno veliko skladišče in ni bojazni, da bi pesa ostala na poljih. Tudi mehanizacije je do- volj, takoenorednih in dvorednih kombajnov. Povdariti moramo, daje 1800zasebnih proizvajalcev pese lahko brez skrbi, spravilo bo pravočasno in dobro organizira- no.« Kateri objekti so najbolj kri- tični, kje so najhujše zamude'' »Velike zamude so pri gradnji energetskega objekta, silosa sladkor in pri objektu za kemično predelavo vode. Naj pt)vem. dg smo doslej uporabili že trinajsti terminski načrt! Zagotovo pa se moramo v letošnjem letu odpo. vedati silosu za shranjevanje sladkorja. V tovarni bomo morali napako popraviti in sladkor vskladiščiti tako, da ne bo nepo- trebnih zastojev in zapetljajev. Seveda bo za ta poseg potrebno tudi nekaj denarja, novih stroš- kov. Prepričani smo, da bodo dobavitelji opreme ukrenili in storili v.se, da bo objekt za tehno- loško vodo ter energetski objekt zgrajen pravočasno,« je povdaril Boris Osole. zk Boris Osole: Ormoiika sladkorna tovarna mora začeti s poskusno proizvodnjo (foto: D. Cvetnič) OBiSK PREDSTAVNIKOV TIME V PTUJU Osnova za bodoče trdnejše sodelovanje Prejšnji četrtek so bili na obisku v Ptuju predstavniki sestavljene organizacije TIMA Maribor in se skupaj s člani izvršnega svela SO Ptuj pogovarjali o aktualnih problemih na področju kmetijstva, poljedelski in živinorejski proizvodnji ter trgovini. Predstavniki TIME so uvodoma poudarili, da bodo o teh vprašanjih razpavljali na sejah izvršnih svetov v vseh ob- činah podravske regije. Pri razpredanju kmetijskih vprašanj, so bili v ospredju problemi okrog sladkorne pese. pomanjkanju pšenice in koruze, melioracijah in ' komasacijah, kolobarjenju v poljedelski proiz- vodnji ter dohodkovne povezave na področju kmetijstva, predvsem pa v regiji. S trenutnim stanjem na tem področju ne moremo biti zado- voljni, saj tržni odnosi še vedno prevladujejo in prav je, da se začnejo ti odnosi preoblikovti na drugačni podlagi. Poudarjeno je bilo, da bo potrebno iskati skupno pot pri pitanju prašičev in govedi ter načrtovanju klavne industrije. Že v obdobju 1981 — 1982, tako so obljubili predstavniki TIME, pa naj bi v Slovenji vasi — Zlatoličju zrasla predelovalnica. Ob koncu informativnega obiska pred- stavnikov TIME v Ptuju je predsednik IS SO Ptuj Franjo Gnilšek poudaril, da bo združeno delo ptujske občine v svojih razvojnih konceptih upoštevalo težnje sestavljene organi- zacije in da bi v bodoče vsi nadaljnji razgovori temeljili na že sprejetih usmeritvah. MG AKTUALNE NALOGE V KMETIJSTVU Zlasti usposabljanje kmetijskih zemljišč v kmetijstvu nalog nikoli ne zmanjka. Za sedanji čas pa lahko zapišemo, da so najpomembnejše izpelja- va ukrepov za odpravo posledic sušnega obdobja, sklenitev samoupravnega sporazuma za melioracije na celotnem območju Pesniške doline, akcija in vskladi- tev nalog za izvedbo namakalnega sistema ter vsekakor priprave na srednjeročno planiranje. Akcija odprave posledic sušnega obdobja obsega zlasti odkup letošnjega pridelka pšenice, agrotehnične ukrepe in povečanje pridelka krmnih rastlin. Kmetij- ska zemljiška skupnost občine Ptuj vodi akcijo za sklenitev samoupravnega sporazuma za melioracije na celotnem območju Pesniške doline. Sporazum bo omogočil hitrejšo izvedbo zastavljenih planskih nalog. da bi tako Pesniško dolino uredili v naslednjih dveh letih. O namakalnem sistemu veliko govorimo, dela na tem projektu napredujejo. Ptujska občina ima po navedenem projektu možnost namakanja približno 1500 hektarjev zemljišč v Šturmovcu, Markovcih, Bukovcih, Mali vasi, Gajevcih, Moškanjcih in Goriš- nici. Doseženi rezultati v kmetijstvu, ki na nekaterih področjih niso majhni, na nekaterih pa veliko pre- majhni, so ob dobri analizi dosedanjega dela osnova za pripravo programa za naslednje srednjeročno obdobje. Seveda pa ob tem ne smemo prezreti vsklaje- nosli dela in razvoja tako zasebnega kot tudi S SEJE PREDSEDSTVA OK ZSMS PTUJ KOLEKTIVNO VODSTVO Osrednja tpma pogovorov članov predsedstva OK ZSMS, sestali so se v petek popoldan, je bilo vpraša- nje, kako uresničiti pobudo tovariša Tita, da naj mla- dina razvija kolektivno delo, poglablja odgovornost, demokratizacijo dela in odločanja v vseh sredinah in na vseh ravneh. Ob tem pa je tekla beseda še o prisot- nosti mladih na prireditvah ob občinskem prazniku in sklenili so, da bodo preverili, kako so mladinci v KS pripravljeni na akcijo ,,Nič nas ne sme presenetiti". O kolektivnem vodstvu so govorili informativno in se zedinili, da mora vsak član predsedstva najprej sam prebrati stališča RK ZSMS in nato na tej osnovi oblikovati svoje predloge, ki bodo ustrezali sredini v kateri živi in dela. In kaj je zapisano v teh stališčih? Opozarjajo na pereče težave, s katerimi se mladina srečuje že vrsto let zapored in obenem nakazujejo, kako jih preseči. V prvi vrsti je treba organizirati široko javno razpravo med mladimi v vseh sredinah in na temelju teh rezulta- tov ter sklepov, zapisanih na zadnjih kongresih ZK in ZSM spremeniti stvari tam, kjer je resnično potrebno. Organizacijske spremembe naj ne bodo same sebi namen, izpeljane samo zato, da se bodo posamezni statuti m.ed seboj ujemali, ampak naj poživijo delo, vključijo čim več mladih. Pomenijo naj odpravo nepravilnega kadrovanja, forumskega dela, liderstva, kopičenja pomembnih funkcij, prilaščanja samoupravnih pravic in podobno. Formalna reorgani- zacija, ki ne bo povzročila vsebinskih sprememb v delu mladih bo prej korak nazaj kot naprej. Tako so podane samo osnovne smernice, kako se bodo mladi lotili te naloge, pa bodo spregovorili v prvih septembcrskih dneh, na naslednji seji predsed- stva. VK Težak gradbeni dinar Pri temeljni organizaciji Stavbar v Ptuju Gradbeništvo ,,Drava" so ob obravnavi polletnih gospodar- skih rezultatov ugotovili, da so v tem obdobiu dosegli 85-odstotno realizacijo letnega plana. Najbolj jih pesti pomanjkanje dela. Še največ povpraševanja je po gramoznih frakcijah in betonih, ki gredo ,,sproti". Temeljna organizacija trenutno zaposluje okrog 370 delavcev. Ti pa delajo na več gradbiščih. Največje gradbišče je dom učencev. Do konca tega meseca pa bodo zaklju; čili z deli na poslovni zgradbi mizarstva kmetijskega kombinata Ptuj in kmetijski zadrugi Ptuj. V naslednjih dneh bodo predane svo- jemu namenu tudi proizvodne hale Petovije. Pred dnevi so pričeli delati tudi na novogradnji proizvodne hale za opekarno v Pra- gerskem, ki je Stavbarjeva temeljna organizacija. V začetni fazi pa je investicija nove mešalnice tovarn; močnih krmil kmetijskega kombi- nata Ptuj. Delavci temeljne organi; zacije delajo še na novogradnji zdravstvenega doma v Ormožu, k' bo zaključena čez tri mesece. Nada- ljujejo se dela tudi na stanovanj- skem bloku v Majšperku; pre« dnevi pa so začeli delati na gradnji novega mostu čez Pesnico v Lenar- tu. Za letošnje leto načrtujejo v tej ptujski gradbeni organizacij' skupnega prihodka za' 140 milil"' nov dinagev. ^ ZAKUUCNA DELA PRI MODERNIZACIJI NEKATERIH CESTNIH ODSEKOV v tekočem tednu bomo v ptujski občini bogatejši za nekaj km asfal- tiranih cest. Tako bodo zaključena dela na modernizaciji cestnih odse- '^*^^' Podlehnik—Kozminci in Podlehnik—Dobrina v skupni dolžini 4800 m ter odsek Zamen- ci—Brezovci. Pri lokalni skupnosti za ceste občine Ptuj so povedali, da so se krajevne skupnosti v polni meri vključile v razreševanje cestne problematike. Niso redki primeri, ko skupnosti poleg velikih sredstev. prispevajo še veliko prostovoljnega dela. Krajani Podlehnika so se odlo- čili, da bodo jutri, 10. avgusta ponovno organizirali delovno akcijo in skupno z brigadirji urejali bankine na že omenjenih odsekih. Veliko aktivnost pri modernizaciji cestne mreže beležijo tudi v kra- jevni skupnosti Grajena, kjer bodo v prihodnjih dneh delali na urejeva- nju tamponskega sloja in propu- stov ter ureditvi odvodnjavanja na cesti Grajena—Krčevina v skupni dolžini 5120 m. Pri ureditvi te ceste .sodeluje s prispevkom tudi lokalna skupnost za ceste občine Ptuj "^^ sicer z zneskom 9{X).000 dinarje^' medtem ko je prispevek krajevnj skupnosti znatno višji in dosega milijone in pol dinarjev. S polag^' njem asfalta pa bodo po predvidi' vanjih pričeli okrog 15. avgusta- Boljša finančna disciplina Po podatkih službe družbenega knjigovodstva — podružnice Ptuj so uporabniki družbenih sredstev v prvem polletju letos oddali 562.0 v Stopercah. kjer so urejali cesto in bankine. Po prvi iKcni veljajo opravljena dela na trasi 796.455.— din delo na opravljeni udarniški akciji pa 68.850 din. Zaključna slovesnost ob odhodu tretje izmene je potekala v soboto 4. avgusta v naselju v Dornavi. Brigadirjem, ki so se najbolj izkazali so podelili priznanja in pohvale, enako tudi posameznim četam. V tretji i/meni jc bkilo do sedaj podeljenih tudi največ udarniških značk. Slovo ic bilo iežko a v upanju, da bo snidenje prihodnje leto še lepše. V nedeljo dopoldne so v brigadriski dom v Dornavo prispeli že ; brigadirji zadnje — četrte izmene letošnje akcije. Vsehskupajje trenutno 131. od tega je v brigadi Stane Žagar iz Radovljice 48 brigadirjev, v brigadi Miloš Zidanšek iz Radelj je 46 brigadirjev, v brigadi Kozjanski, odred iz Sevnice pa je 37 brigadirjev. Od skupnega števila brigadirjev je le 22 deklet, ostalo so fantje. V četrti izmeni bodo brigadirji nadaljevali z delom na trasi v C Cirkulanah in na trasi od Dornave proti Moškanjecm. Povsod kopljejo jarek za primerno in sekundarno vodovodno omrežje. vDornavi pa bodo "do 27 avgusta, ko bo svečan zaključek letošnje akcije. Brigadirjem želimo čim več lepega vremena in še več uspehov na trasi in v naselju! M Ozmec. Če ne bi bilo ekonoma in njegovega zelenega štirikolesnika potem bi bili brigadirji lačni (Foto: M. Ozmec) TEDNIKOV POGOVOR S FRANCEM SEnM:EM, SEKRETARJEM PREDSEDSTVA CK ZKS „Odločno odklanjam vsako misel na to, da mladinske delovne akcije nimajo prihodnosti!" 1 otvoritvijo mladinske delovne akcije ,,Slovenske gorice 79" v pornavi pri Ptuju, 2. junija 1979, ^Q se !etos uradno začele mladinske jglovne akcije v naši republiki. V Sloveniji jih poteka letos deset. Od lega so tri zvezne, ki potekajo v Posočju, Suhi krajini in na Kozjan- skem ter sedem republiških akcij, l^i potekajo v Brkinih, Kožbani, Goričkem, Istri, Kobanskem, Beli l^rajini in Slovenskih goricah. Prav v teh dneh je letošnje brigadirsko poletje na višku. Na slovenskih ak- cijah bo sodelovalo okoli 5000 bri- gadirjev iz vse Jugoslavije, v večini od njih pravkar poteka četrta iz- mena. Brigadirji pa opravljajo predvsem dela na rekonstrukcijah vodovodnega, cestnega in PTT omrežja. Deset mladinskih delovnih akcij za Slovenijo pa ni malo. Ponosni smo lahko, da je mladinsko pros- tovoljno delo v naši republiki in družbi kot celoti dobilo tako mesto in vlogo, kot jo mora imeti. Neizpodbitno dejstvo je, da so tudi danes mladinske delovne akcije nujno potrebne. Res pa je tudi, da je bolj kot vihtenje krampov in lopat pomembno, da na akcijah gradimo in utrjujemo osebnost mladega človeka — to je prava živ- ljenjska šola mladih. Prav zaradi tega je potrebno mladinskim delovnim akcijam po- svetiti večjo pozornost. Žal večkrat opazimo, da informiranje in ob- veščanje širše družbene skupnosti o tem ni zadovoljivo. Pogosto lahko slišimo najrazličnejša mnenja o mladinskem prostovoljnem delu, tudi to, da je njihov čas že preživel. Zal pa so ta mnenja največkrat ne- realen odsev posameznikov. Nedaven obisk Franca Šetinca, sekretarja predsedstva CK ZKS in predsednika koordinacijskega od- bora podpisnic samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za mladinske delovne akcije v SRS, med brigadirji tretje izmene MDA Slovenske gorice 79 smo izkoristili za tale pogovor. Tovariš Šetinc, gotovo ste letos obiskali že več mladinskih delovnih akcij pri nas. Kakšno je vaše mnenje o poteku posameznih ak- cij? ..Mislim, da letošnje mladinske delovne akcije potekajo uspešno. Gotovo ne tako kritično, kot se zdi po pisanju nekaterih časnikarjev in po neki TV oddaji. Mi smo rekli že "a začetku delovnih akcij v letoš- njem letu, da mora biti dosežen na- predek, se pravi, da mora biti na «cijah čim več brigadirjev, več kot -000. Rekli smo, da moramo po- "jnožiti lokalne delovne akcije in -slasti da moramo doseči kvaliteto "iladinske delovne akcije. Se pravi, a moramo še bolj uspešno razvija- demokratično in 'samoupravno ^'^Jenj^e v brigadah, da mora biti °'J življenjsko idejnopolitično delo, bolj približano potrebam in interesom brigadirjev. Sklenili smo tudi, da moramo letos izboljšati kontakte med MDA in naselji kjer živijo, med domačini. Mislim, da pri vsem tem letos le dosegamo lepe uspehe. Seveda pa je treba sproti govoriti tudi kritično o nekaterih pomanjkljivostih in napakah. Od- ločno odklanjam vsako misel na to, da mladinske delovne akcije nima- jo perspektive. Jaz mislim, da jo imajo bolj kot kdaj prej. Lepo pri- hodnost imajo danes mladi pri nas. Republiško politično vodstvo se je odločilo, da bo mladinskim delov- nim akcijam posvečalo še več po- zornosti, da bo stimuliralo akcije, da bo to eden izmed temeljnih na- činov samopotrjevanja mladega človeka." Smo lahko zadovoljni z odzivom posameznih struktur mladih ljudi na MDA? ,,Želimo predvsem, da bi prišlo na akcije več mladih itnelektualcev, kulturnikov, časnikarjev, znanstve- nikov, da se pomešajo med delav- sko in kmečko mladino. V tem po- gledu letos ne bomo dosegli velikih uspehov, ampak prihodnje leto bomo temu posvetili več pozorno- sti. Zlasti pa želimo da bi začeli ob pravem času s pripravami brigadir- jev, ki bodo sodelovali na akcijah. Dogaja se, da se brigada prepozno kompletira, marsikje se sploh ne kompletira, ker prepozno začno. Imajo sicer prijave, v začetku so optimisti, mislijo, da so dovolj pripravljeni, ob koncu pa se poka- že, da ta ali oni iz različnih razlo- gov ne more sodelovati. Dogaja se, da tudi v delovnih organizacijah delajo težave mladim, zaradi zna- nih gospodarskih problemov. In tako potem brigada ni kompletna. Zato bomo vsi, z našim koordina- cijskim odborom vred morali začeti s pripravami za prihodnjo briga- dirsko poletje že letos. Tako bomo ob pravem času vedeli kakšen bo obseg akcij, da bomo brigadirje začeli pipravljati že v jeseni, da bo vsaka brigada že pred odhodom na akcijo imela že nekaj sestankov bri- gadne konference, pa tudi zabav, da se mladi med sabo spoznajo. Navsezadnje bo tudi to tisto, kar jih bo stimuliralo, da bodo v bri- gado raje odhajali, da jih bo to pri- vlačilo. Vsekakor mora biti prihod- nje leto manj napak. Sočasno mo- ramo ,še enkrat pretresli cel sistem financiranja. Potrudili se bomo, da bo ta dovolj stabilen in seveda sa- moupraven." Kot predsednik koordinacijskega odbora podpisnic samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za mladinske delovne akcije imate gotovo pregled nad vsemi temi združenimi sredstvi v naši republi- ki. Zanima nas kako se podpisnice zanimajo za obračanje teh sredstev na posameznih akcijah? ,,To je velika razlika. Ponekod se zelo zanimajo, se pravi, da ne dajejo sredstev zgolj formalno, za- radi sklepa političnega vodstva, ponekod pa se ne brigajo dovolj kako so njihova sredstva uporab- ljena, ne prihajajo v brigade. Mor- da delajo nekakšne formalne te- žave. S temi bo treba stvari razči- ščevati. So pa seveda republiške in občinske samoupravne interesne skupnosti, ki pa vedo kam nalagajo denar. Zanimajo se za to in vedo, da bo denar izkoriščen kar najbo- lje. Se pravi, da bo izoblikovan program posamezne dejavnosti in da bo tudi realiziran. Skratka raz- like so velike. Mi bi morali doseči, da bi se vsak udeleženec tega druž- benega dogovora, vsak podpisnik zanimal, da bi sodeloval s svojim interesom z vsem srcem, ne pa samo formalno. Ampak vsekakor je nekatere treba pohvaliti, ker so v tem primeru za vzgled drugim." Tovariš Šetinc, tudi sami ste bili nekoč brigadir, vseskozi pa sprem- ljate mladinske delovne akcije pri nas. Kakšna je razlika med vlogo brigadirja nekoč in danes? ,,V začetku mladinskega prosto- voljnega dela pri nas, se pravi takoj po drugi svetovni vojni, ko smo gradili porušeno domovino je mla- dinska delovna akcija imela neko- liko drugačen povdarek. Glavni namen je bil v delovnem prispevku brigadirjev pri gradnji objektov. Takrat smo bili pač borni, domo- vina je bila opustošena in jo je bilo treba ponovno zgraditi. Pomanj- kanje vsega smo pač nadomestili z mladinskim entuziazmom, navdu- šenjem, z mladinskim zagnanim delom. Pa vseeno je bila tudi takrat mladinska delovna akcija šola, ko- vačnica zavesti mladega človeka, kot smo rekli. Oblikovanja mlade osebnosti je še danes osnovni na- men . Razlika je morda v tem, da so takrat temu posvečali veliko pozor- nost. Če je nekdo prišel z brigade je užival ugled, v njem so videli, skoraj bi lahko rekel borca, kot re- cimo partizana, ki je prišel iz bri- gade. Lepo so ga sprejeli, tako so tudi brigadirje lepo sprejemali. Mi- slim, da se je sedaj treba vračati k temu. Brigadirju je treba dati pose- ben status, treba mu je dati knjiži- co, mora imeti nekakšne prednosti. Moramo se zavedati, da je vsak brigadir nekaj pokazal, da je to na- čin samopotrjevanja. Izkazal se je in ko odločamo o štipendijah, o vpisu v šole in pri zaposlovanju bi to morali upoštevati. Treba je ve- deti ali ima določene kvalitete in med drugim tudi, da ima svoj od- nos do dela, do določene solidar- nosti in seveda odnos do mladin- skih delovnih brigad. Če bomo vse to upoštevali, potem bomo na akci- je pritegnili gotovo še več mladih ljudi. In to je naš skupen namen!" Pripravil: M. Ozmec Franc Šetinc med brigadirji tretje izmene letošnje MDA Slovenske gorice 79, ob obisku na trasi v Juršincih. (Foto: M. Ozmec) Franc Šetinc: ,,Prihodnje leto mo- ramo na akcijo pritegniti čim več mladih intelektualcev..." (Foto: M. Ozmec) POGOVOR Z ALBINOM TOMSETOM O obveščanju in propagandi na mladinsicih delovnih akcijah Brigadirsko naselje in delovišče MDA" Slovenske gorice 79 je v sredo. I. avgusta obiskal tudi Jože Poglajen, vodja centra za obveš- čatTjcin propagando pri repub- liški konfercncT ZSMS. O tem. kaki> daleč smo do sedaj z infor- miranjem in propagando na mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji )c iivcidoma dejal: »Misiuii. del smo letos dosegli na tem področju precej napredka, predvsem kai" zadeva notranje informiranje na vsaki akciji. Po- sebej to dciKazuje tudi primer na akciji Slov enske aorice 79. kjer so ti bilteni zelo doBro in redno pri- pravljeni, potem imajo radio nri- gadir. štcMlne stcnčase. razen tega pa o dogodkih na akciji dobro obveščajo tudi javnost preko sredstev lokalne2,a obveščanja. \'se to je dobik) tfšto pravu infor- mativne) vscbint). skratka infor- macija služi svojemu namenu. Brigadir je ob vsakem času sez- nan^jcn / rezultati dela in drugimi /animivoNtmi. Kar zadeva zunanje informi- ranje je treba posebno pohvaliti sredstva lokalnega obveščanja, torej lokalne radTjske postaje in lokalne časiipisc." Z osrednjimi skncnskimi mediji smo manj za- doviiljni. čeprav jfm posredujemo natančne tridnevne podatke z vsake akcije v Sloveniji. To je z naše stranrnovost s katero smo želeli bistveno doprinesti izbolj- šanju iniormirania. /al na ug(>- UiMJamii — ra/eri v lokalnih riic- Jijih — da temu ni tako.- Kaj pa propagandno informi- ranje o akcijahT popularizacija brigadirskega" življenja, je t») /a- dovoljivo'.' •N"c povsem, čeprav smo /c le- tos in leta nazaj dajali pobude mladim in navodila za sodelova- nje na akcijah. Ponekod smo to uspeli, ponekod pa nekoliko manj. Osnova teh priprav je pra- vzaprav raznovrstnost informira- nja. Mislim na vse ostale oblike, ne samo na čisto papirnato infor- macijo ali okrožnico. Gre pred- vsem /a prika/eodelu na lokalnih in drugih' mladinskih delovnih akcijairn.i ra/ne oddaje in celo filme o tem. To so predvsem mo- dernejše, za mlade ljudi bolj dos- topne metode. Seveda pa je treba v takšne oblike vključiti še več sredstev, kar pa je ponovno v priišanje zase.« M. Ozmec .(u/c INij^lajcn. vodja centra za (»bveščanje !n propagando pri RK ZSMS. (Foto: VI. Ozmec) V SOBOTO ZVEČER SiE JE VRNILA MDB DUSAN KVEDER-TOMAl Spomini na alccijo ^Beograd 79" avtobusu je šumelo. Prepevali smo znane p'^'?adirske pesmi in vse bolj, ko smo se bližali (j/'!!'' postajali nemirni. Po osemindvajsetih , eh smo se vračali. Bili smo ponosni, srečni, na že precej obledelem praporu je viselo G&J^ naše uspehe na akciji „BEO- 79" trak akcije, eiiko volje in odrekanj je bilo potrebnih, da •'"o uspeli. rj^"^' '^m. rnidim predvsem pri delu na trasi, mo- biig^ \^deti, da smo bili mlada brigada in daje l^ot polovica brigadirjev prvič na akciji. Nov Topčiderski reki, bloku 70, 30 in 29 v elan^*^ ^eogradu nam je ,,pobiralo" delovni najb^?^^ beograjsko sonce. Tudi delo ni bilo rojp^ organizirano in Ptujčani sploh nismo 'ali n' 'Jrejevanje zelenic, kar smo večidel de- "a trasi. inte)l^^' svojimi športnimi dosežki uspešno zastopali tako barve društva in Ptuja kot barve Jugoslavije na raznih mednarodnih tekmovanjih tako doma kot v tujini. ANTON PURG, rojen pred šestdesetimi leti v Zgornji Pristavi. Svojo razgibano revolucionarno aktivnost je pričel že pred štiride- setimi leti kot srednješolec v gimnaziji. V NOB se je vključil v jeseni 1943. Leta 1944 je bil poslan v radiotelegrafsko šolo na Vis, v začetku leta 1945 pa je bil razporejen v partizansko enoto, ki je delovala na Kosovem in v Makedo- niji. Takoj po demobilizaciji iz JLA se je vključil v obnovo domovine in aktivno sodeloval pri utrjevanju državne uprave predvsem na gospodarskem področju in financ. Ob ukinitvi okraja Ptuj in formiranju večjih občin leta 1957 do 1972 je bil načelnik oddelka za analize in finance občine Ptuj. V tem času je s svojimi izkušnjami iz dotedanjih službovanj in z vztraj- nim delom reševal odgovorne gospodarsko-fi- nančne naloge v manj razviti občini. Od leta 1972 uspešno vodi Kreditno banko Ptuj, pozneje podružnico in sedanjo Poslovno enoto temeljne banke Maribor. Tudi na tem položaju je zavzeto delal in skrbel za razvoj gospodarstva v občini, regiji in širši družbeno politični skupnosti. Svoje strokovne finančno gospodarske izkušnje iz državne uprave je s pridom uporabil pri kreditiranju in razvoju gospodarstva. Tov. PURG se je aktivno vključil v preobraz- bo poslovnih bank v letih 1973/74 in v letih 1977/78. Bil je pobudnik praktičnih izvajanj upravljanja bank po predstavnikih delovnih organizacij, oziroma delegatih združenega dela. Zraven odgovornih službenih nalog je vedno našel čas za aktivno družbeno politično delo v KPJ oz. ZKJ, katere član je od leta 1947. Več mandatnih dob je bil član občinskega komiteja ZKS Ptuj in njegovih komisij. V SZDL je tudi več mandatnih obdobij bil aktiven član občinskega odbora SZDL. Veliko svojega prostega časa posveča dejav- nosti laznih društev. Je več mandatov predsed- nik Turističnega društva Ptuj, tajnik občinske turistične zveze Ptuj, podpredsednik lO mariborske turistične zveze, član UO TZ Slove- nije in član NO TZ Jugoslavije. Pod njegovim duhovnim vodstvom se je TD Ptuj razvilo v pomembnega kreatorja turističnega gospodar- stva v občini in v širši družbeno politični skup- nosti. Njegova aktivnost je pomembna tudi v Folklornem društvu, še zlasti pri ohranjanju kul- turnih tradicij in prireditev kurentovanja. Tudi v Aeroklubu Ptuj je aktiven član, kjer je podpred- sednik. FRANC KRAJNC, rojen leta 1925 v Ptuju, socialni delavec, sedaj podpredsednik izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj. Leta 1947 je bil pri tedanjem OLO Ptuj imenovan za upravnika doma onemoglih v Muretincih. To dolžnost je opravljal približno eno leto, nato je bil upravnik bolnice v Ptuju, leta 1955 je bil ponovno imeno- van za upravnika doma onemoglih v Muretincih. Leta 1974 je bil zgrajen dom upokojencev v Ptuju. Oba domova sta se združila v dom upokojencev Ptuj—Muretinci in Franc KRAJNC je bil imenovan za direktorja enotnega doma. Celih 24 let in še predtem eno leto ni delal le kot direktor, ampak se je uveljavljal tudi kot prizadeven družbeni delavec na področju social- nega varstva, zlasti pa na področju varstva odraslih in ostarelih. Deloval je v raznih odborih in komisijah v občini, ki so urejale vprašanja varstva družine, borcev in invalidov in ostarelih občanov. Leta 1973 je diplomiral na višji šoli za socialne delavce v Ljubljani, da si je tako pridobil tudi potrebno strokovno kvalifikacijo. Več let si je prizadeval, da je dom v Muretin- cih preuredil iz stare, zapuščene graščine v prije- ten dom za bivanje, ki ima pogoje za oskrbo in nego starih ljudi. Stalno je iskal tudi nove vsebinske in organizacijske oblike organiziranja življenja v domu, da bi bivanje v domu bilo za ljudi prijetno. Svoje izkušnje in ideje v domskem varstvu ostarelih je prenašal tudi v republiške komisije na področju domskega varstva, kjer je vsa leta aktivno deloval in bil neredko pobudnik izboljšav in napredka na tem področju. Pri izvršnem svetu Skupščine občine Ptuj je bil več let zadolžen za področje socialnega var- stva in skrbstva. Tako je pripomogel tudi k raz- mahu socialnega skrbstva v občini in aktivno sodeloval pri oblikovanju politike in razvoja na tem področju. Od leta 1975 do 1978 je bil pred- sednik izvršnega odbora skupščine skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj. Ne le, da je izredno vestno in skrbno opravljal to funkcijo, s svojim razumevanjem vsebine socialnega skrb- stva je bistveno pripomogel k samoupravnemu organiziranju socialnega skrbstva, k njegovemu podružbljanju in strokovnemu napredku. PRIZNANJA OBCINE PTUJ LETOS PODELJENI DVE ZLATI PLAKETI Na slavnostni seji skupščine občine Ptuj in vodstev družbenopoli- tičnih organizacij ptujske občine le bil z aplavzom sprejet .sklep o podelitvi priznani občine Ptuj v letu 1979. Letos sla bili izjetririo podeljeni poleg plaket občine Ptuj še dve zlati plaketi. O dobitnikih poročamo v posebnih sestavkih. V skladu s pravilnikom o kriterijih in postopku za podelitev priznanj občine Ptuj je bil objavljen javni razpis. Nanj je komisija za odlikovanja in priznanja pri skupščini občine Ptuj dobila vrsto predlo- uov z ra/nih področij dejavnosti v občini. Precflagatelj za podelitev zlate plakete pa jc bilo predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj. Iz vseh predlogov JC komisija izbrala najumestnejše in najbolj utemeljene ter jih predlagala zborom skupščine občine Ptuj v razpravo in sprejem. Priznanje kmetu-borcu l rane BIT.ŠAK-Simon. se jc rodil v kmečki družini pred osem- desetimi leti v Muretincih. Sedaj je upokojenec in živi v Muretincih. kjer kmetuje. _Njegova življenjska revolucionarna pot je pestra, zlasti kot kmeta borca in jo je pričel že kot Maistrov borec za našo severno mejo. Kot zaveden Slovenec se vključi v narodnoosvobodilno gibanje leta 1941. ko naveže prve slike s partijskimi aktivisti iz Ptuja. Zaveda se. da je Osvobodilna fronta pod \odstvom komunistične partije Slovenije in Jugoslavije, organizacija, ki združuje vse zavedne in napredne Slovence v boju za osvoboditev in novi družbeno-politični sistem, v katerem bodo imeli oblast delavci in kmetje, skratka tisti, ki sojih vsi dotedanji sistemi zatirali. Zlasti se aktivira v političnem delu Osvobodilne fronte v letu 1943 m postane njen pomemben organizator na ptujskem območju. Njegovi uspehi so vidni, zlasti je treba poudariti njegovo neposrednost, spo- st)bnost pritegniti ljudi za aktiven boj za cilje, ki jih je postavila Osvobodilna fronta in KPJ. Pa tudi usmerjanjeljudi v neposredni aktivni oboroženi odpor. Med njegovimi izpolnjenimi nalogami v tem obdobju poudarjamo predvsem: organiziranje Lackove tehnike, vzpostavljanje mreže odborov osvobodilne fronte in organizacij zveze socialistične' mladine. Leta 1944 je bil sprejet v vrste KPJ. To pomeni za Franca BF.L- ŠAKA tudi priznanje za njegovo delo v organiziranju narodnoosvobo- dilnega gibanja v ptujskem okraju, pomeni pa tudi idejno politično pt)trdilev njegove pripadnosti socialistični revoluciji in pomeni še večjo aktivnost za uresničenje naprednih idej ter spreminjanje celotne druž- bene strukture. To je treba toliko bolj poudariti, ker se kasneje tudi uveljavi kot nosilec pomembnih polhičnih funkcij, saj je bil zadnje mesece pred osvoboditvijo Franc BF.LŠAK sekretar okrajnega komiteja KPS in okrajnega odbora OF. Po osvoboditvi seje aktiviral na vseh področjih, zlasti v ustvarjanju ljudske oblasti. Bil je predsednik okrajnega ljudskega odbora Ptuj, poslanec skupščine SR Slovenije, predsednik okrajnega odbora Zveze borcev. Bil je član ožjega vodstva OK ZKS. predsednik občinskega ljudskega odbora Bori. sekretar komiteja Gorišnica-Cirkulane itd. Po upokojitvi se ta aktivnost ne zmanjša, saj tudi v tem času opravlja pomembne zadolžitve v krajevni skupnosti in orgaih občinskih druž- beno-političnih organizacij. Zadnja leta ga srečamo kot glavnega organizatorja in predsednika t^dboraza asfaltiranjeceste Muretinci—Stojnci. predsednika krajevnega odbora SZDL v Muretincih. kot delegata občinskega odbora ZZB NOV Ptuj. delegata v skupnosti invalidskopokojninskega zavarovanja, člana upravnega odbora društva upokojencev in na številnih področjih dela. Vse te naloge tudi danes, kljub visokim letom, opravlja uspešno, s posluhom za človeka in za razvoj socialističnega samoupravljanja. Franc BFLŠAK-Simon pozna politiko ZK in od te politike, od osnovnih začrtanih usmeritev, sprejetih z ustavo in zakoni, ne odstopa. Prav zato je njegova aktivnost, kljub starosti, na področju uveljavljanja delegatskih odnosov prav tako mladostno sveže prisotna, kot je bila v času NOB in izgradnje ljudskeoblasti. Samoupravni indelegatskiodnosi predsta\ Ijajo zanj osnovno usmeritev pri delu v krajevni skupnosti, na vasi med ljudmi in tudi širše. Ljudje mu zaupajo, ga spoštujejo in cenijo. Ta uglednost ni le rezultat njegovih zaslug v boju za ljudsko oblast, za samoupravljanje, temveč si jo vsakodnevno potrjuje z neposrednim živim stikom z ljudmi, z razvijanjem človeških odnosov, ki v bistvu pomenijo samolupravne socialistične odnose. V te odnose zna tudi \scbinskt). živo in neposredno vplesti pridobitve narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. Pri tem mu ne manjka sposobnosti za kritično presojanje pravilnosti uresničevanja postavljenih ciljev, sprejetih na kongresih Zveze komu- nistcn-. v njegov, ih organih in v delegatskih skupščinah. Predvsem izstopa njegcno delo v okviru SZDL kot enotni fronti vseh organiziranih so- cialističnih sil. Franc Belšak-Simon sprejema Zlato plaketo občine Ptuj foto: zk ROJAKU VINORODNIH HALOZ *^«"ka dr. Vladimiriu Bračiču foto: zk Dr. VLADIMIR BRACiC, rojen pred šestdesetimi leti v Cirkulanah, se je že kot dijak in študent vključil v vrste napredne slovenske mladi- ne. To je tudi pogojevalo, da je že leta 1941 postal aktivist Osvobodil- ne fronte. Junija 1942 se je aktivno vključil kot borec v NOB, tega leta je postal tudi član K P. V NOV je opravljal vrsto odgovornih dolžno- sti, predvsem na političnem pod- ročju in je bil nazadnje politični komisar brigade Srečka Kosovela. Po osvoboditvi je nekaj let oprav- ljal politične dolžnosti zunaj Slove- nije, izpopolnjeval je svoje vojaško znanje in je danes rezervni podpol- kovnik JLA. Dr. Vladimir BRAČ IČ, univer- zitetni profesor in rektor maribor- ske univerze, je že več kot tri deset- letja med najbolj organiziranimi znanstvenimi, kulturnimi, prosvet- nimi in družbenopolitičnimi delav- ci v ptujski občini, nato v Mariboru in številnih republiških organih. Kot univerzitetni profesor in rektor univerze se je uveljavil v širšem slo- venskem, jugoslovanskem in med- narodnem prostoru. Doktoriral je iz geografskih ved in nam v doktor- ski disertaciji predstavil .socialno geografsko podobo vinorodnih Haloz in Ptujskega polja v 'dveh knjigah, ki sla doživeli visoko oceno pristojnih strokovnjakov. Na prosvetnem področju so vidna njegova prizadevanja pri >plošnem razvoju šolstva v regiji, razvoju pedagoške akademije in v razvoju mariborskega visokošol- skega središča. Je med prvimi, ki so se zaveuau pomena visokega šol- stva v severnovzhodni Sloveniji in s tem omogočeno mladini tudi iz naše občine ugodnejše pogoje študija. To pionirsko delo je lahko opravljal zaradi velikega znanja, velikih organizacijskih sposobno- sti, široke politične razgledanosti in demokratičnih lovariških odnosov. Bil je prvi rektor nove univerze v Mariboru. V Mariboru je deloval pri razvoju založbe Obzorja in Borštnikovih srečanjih. V Ptuju pa je med ustanovitelji Borlske koloni- je in predsednik kolonije. V ptuj- sko občino pogosto prihaja na razne, predvsem kulturne priredit- ve in je nuKua opora pri izvajanju kulturnih akci) v naši občini. \ družhcno-poliliCnem življenju nekdanjega ptujskega okraja in občine se je uveljavil kot funkcio- nar družbeno političnih organiza- cij, predvsem v SZDL, nato posla- nec republiške skupščine in njenih teles, deloval je v občinskih, okraj- nih in republiških izvršilnih organih in opravljal najodgovornejše funk- cije na področju splošnega ljudske- ga odpora. Profesor dr. Vladimir BRACiC je kljub velikim obveznostim, kijih je imel v Mariboru in Ljubljani, redno spremljal naša prizadevanja v ptujski občini, nam pomagal pri razreševanju problemov, ostal je naš občan, preprost in dostopen za vsakega našega delavca, vsakega občana. S svojim vsestranskim in izjemno plodnim delom je prav gotovo zaslužil, da mu občina Ptuj ob njegovi 60-lelnici podeli svoje naj\ išje priznanje. 6 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 9. avgust 1979 - TBP|ff^ Svečano odprli novi vrtec v Podgorcih v nedeljo 29. julija so v Podgor- cih v okviru krajevnega praznika svečano odprli novi otroški vrtec, ki je bil zgrajen v rekordnem času. Po svečani seji skupščine krajevne skupnosti je imel daljši govor predsednik občinske konfe- rence ZSDL Ormož. Silvo Be- drač, ki je med drugim dejal: »Intenzivneje bomo morali začeti na vseh nivojih uvajati načelo kolektivnega dela in vode- nja; pred nami je odgovorno delo na področju srednjeročnega pla- niranja za obdobje 19S1—85; krajani te krajevne skupnosti se boste morali ob tem odločiti, kako in za katere namene boste v prihodnjem obdobju združevali sredstva. V vse nas rnora prodreti spoznanje, da je nujno, da vsak naš občan in delavec nosi del teh družbenih delovnih naporov, ker bo le na ta način možno dovolj hitro korakati naprej po poti družbenega in ekonomskega na- predka. Mi vsi skupaj moramo prav tako spoznati, da dohodka izven pri- marne proizvodnje ni; oziroma, da realno drugega dinarja ni, razen tistega, katerega ustvari kmet za plugom in delavec za strojem.« Zalem so podelili srebrne zna- čke OF in priznanja zaslužnim članom občine Ormož: Dušanka Bedrač — Ormož za požrtvoval- no delo v prosvetnem društvu Podgorci, predvsem kot vodja folklorne skupine, Anton Prigl, Podgorci za .sodelovanje in delo v RK. Franc Zuran. Bresnica za sodelovanje v NOB. Priznanja KS so dobili: Franc Rižnar. Bresnica; Franc Tomažič. Cvetkovci; Franc Hergula, Cvet- kovci; Mirko Bombek. Podgorci; Ciril Nemec, Strjanci; Stanko Kukovec. Podgorci. Gasilska društva Cvetkovci, Podgorci in Bresnica za vsestransko pomoč v KS in Turistično društvo Pod- gorci za aktivno delo v vseh akcijah v KS. Nato so položili vence k spome- niku paalih domačinov NOB delegaciji Podgorc in iz pobrate- ne KS Podunavci iz občine Vrnja- čka Banja. Slavnostni govornik Nada No- vak, predsednica 10 skupnosti otroškega varstva je v svojem obširnem govoru dejah'' »Današnji dan je najlepše darilo za najmlajše, nov, sončen in topel drugI dom, poln veselja, vzgojnih in izobrazbenih vrednot. Predajo nove zgradbe za predšolsko vzgo- jo opravljamo v letošnjem medna- rodnem letu otroka in na tak način v naši občini najlepše izpolnjujemo sprejete .sklepe, ob- veze, da bomo mlademu rodu zagotovili čim srečnejši, lepši današnji in jutrišnji dan. V vseh KS imamo danes organi- zirano otroško varstvo in vzgojo. V zadnjih letih smo zgradili štiri nove montažne vrtce in dokaj dobro uredili prostore za to dejavnost. Le po tej poti se bomo približali cilju, ki smo^a zastavi- li, da naj vrtci postanejo resnično centri predšolske vzgoje v KS. Vrtec je v celoti .stal 456 milijo- nov starih dinarjev, v njem pa je prostora za 60 otrok." Zaključila je govor z zahvalo v imenu investitorja OSOV izvajal- cu del Marlesu. dobavitelju opre- me Sloveniialesu. ZSOV Sloveni- je in vsem. jci so karkoli doprine- sli k graditvi in dograditvi vrtca. Zaželela pa je. da delamo tudi v bodoče vedno in povsod tako, da bo naš mladi rod imel čim boljše pogoje za vzgojo in izobraževanje v našem samoupravnem, s(x:iali- stičnem duhu. V programu pa je bil najlepši, najprisrcneiši nastop malih cici- banov in pionirčkov, ki so izvedli kar 20 pevskih, recitatorskih, folklornih točk pod vodstvom mentorice Majde Ozmec, vzgoji- teljice otroškega vrtca. K temu ga ji je pripomogla Dušanka edrač. saj sta program skupno sestavili in je lepo uspel. Pionirji so dobili tudi zanvalno pismo od tov. Tita. ki so mu čestitali ob dnevu mladosti »Dragi moji pionirji! Naitopleje se vam zahvaljujem za dobre želje, ki ste mi ji^ poslali za moj rojstni dan in ob dnevu mladosti. Vaša čestitka je zelo razveselila. Želim vam mnogo sreče in veselja in vas prisrčno pozdravljam! TITO« Ganljiva pa je bila točka, kako si v letu otroka vsa deca vsega sveta želijo in nam kličejo: Vsi starši! Vsi moški! Vse ženske! Vse vlade! Odprite srca na stežaj! Cujte! Tu smo! Vaši smo! Uradno le odprla vrtec Marija Lah. predsednica .sveta staršev, ki seje v .svojem govoru zahvalila v imenu sveta staršev in v imenu vseh staršev K S vsem tistim, ki so pripomogli, da .so dobili malčki preKrasen. svetel in topel domek. Vrvica je bila prerezana. Sledil je ogled novega vrtca, razstave ročnih del in rizbic, delo malih ročic. V šoli pa so razstavile kulinarične dobrine kmečke žene in dekleta, ki so razstavo pope- strile še z ročnimi deli. Intonacijo državne himne in promenadni koncert je izvedel pihalni orkester iz Središča. Za zabavQ in za ples pa so peli in igrali Štajerski lovci. Tako se je slavje z lepim sončnim dnem končalo. Besedilo in foto: R. Rakuša Vrvico je simbolično prerezal eden od uporabnikov vrtca Na gričku ob stari .^oli je zrasel otroški vrtec, ki se lepo vključuje v slikovito okolje Slovenskih goric K spominskemu obeležju padlim borcem NOV z območja KS Podgorci so položili vence KRAJEVNA SKUPNOST ^ORIS ZIHERL" PTUJ Zbor Stanovalcev krajevne skupnosti V kongresnih dokumentih smo si med drugimi nalogami tudi zapisali, da se bomo komunisti zavzemali za uresničevanje programov gospodarjenja in stanovanjske izgradnje in za celovito odločanje o porabi na tem področju. Hitreje bomo organizirali in razvijali samoupravno odločanje stanovalcev v hišnih svetih in zborih ter utrjevali njihovo vlogo in vpliv v samoupravnih stanovanjskih skupnostih. Nadalje, da bomo družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo uresničevali tako, da bodo delovni ljudje in vsi samoupravni organizmi neposredno odločali o programski in prostorski zasnovi zazidalnega načrta, o ravni in vrsti komunalne opreme, strukturi in kakovosti ter spremljajočih objektov, kot so: vrtec, šola, trgovina, igrišča, prostori za kulturno in družbeno politično udejstvovanje stanovalcev in podobno. Vse te naloge imajo razmeroma dobro opredeljene krajevne skupnosti z območja mesta Ptuja v svojih statutih; žal pa je še zelo malo narejenega na področju konkretnega uresničevanja statutarnih določil v praksi in življenju stanovalcev tako v družbenih sta- novanjih kot tudi v soseskah zasebnih sta- novanj. Med prvimi so se stvari na tem področju za- čele v krajevni skupnosti ,,Boris Ziherl" Ptuj, kier ie družbena gradnja stanovani tudi najbolj intenzivna. Tako sta koncem junija samo- upravna stanovanjska skupnost in svet skup- ščine krajevne skupnosti sklicala posvet s predsedniki hišnih svetov. Skupno je bilo dogo- vorjeno, da se v krajevni skupnosti čimprej samoupravno organizirajo tako kot je to zapisano v statutu, zlasti v njegovem 19. členu. V prizadevanjih, da bi za- gotovili čimbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti stanovalcem, so začeli s pripravami za ustanovitev zbora stanovalcev krajevne skupnosti. Pri tem je treba ločiti, kaj je zbor stanovalcev v okviru hišnega sveta in kaj zbor stanovalcev krajevne akupnosti, ki je samo- upravni organ, njegova naloga pa bi naj bila, da povezuje in usklajuje delo in interesno usmerjenost hišnih svetov na območju krajevne skupnosti. Gre pa tudi za nekatere širše naloge, saj hišni svet postaja vse bolj temeljni organ samoupravnega odločanja stanovalcev in ni le podaljšana roka samoupravne stanovanjske skupnosti. Zaradi tega so v tej krajevni skup- nosti že v glavnem statutarno opredelili naloge, ki bi jih naj opravljal zbor stanovalcev krajevne skupnosti. Tako bi naj zbor stanovalcev na svojih sejah dajal pobude in predloge za dobro gospodar- jenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; sodeloval pri določanju o investicijskem in tekočem vzdrževanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in sprejemal programe njihovega vzdrževanja. Pomembno je določilo, da bi naj obravnaval pobude in predloge hišnih svetov v vseh zadevah s področja upravljanja in gospodarjenja s stanovanjskimi objekti. Ker so v krajevni skupnosti na volitvah v lanskem letu že izvolili posebno delegacijo za delegira delegiranje v skupščino SIS za stanovanjsko gospodarstvo, so predlagali, da bi naj do konca te mandatne dobe zbor stanoval- cev KS skupno s posebno delegacijo obravnaval gradivo za seje skupščine samoupravne sta- novanjske skupnosti občine Ptuj in sooblikoval stališča delegacije. V naslednji mandatni dobi pa bi naj zbor stanovalcev KS v celoti nadomestil po.sebno delegacijo za to področje. Nadaljnja naloga bi naj bila skrb za urejeno in zdravo okolico stanovanj, dajanje pobud za ustanavljanje servisov za potrebe stanovalcev, obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na vzdrževanje čistoče in lepega videza okolja bivanja, spremljanje gradnje , vzdrževanja in upravljanja komunalnih objektov, javnih nasadov in zelenic, otroških igrišč in drugih površin. Prav tako bi naj ta smoupravni organ oblikoval stališča in predloge za določanje ekonomskih in socialnih vidikov subvencio- niranja stanarin,sodeloval bi pri oblikovanju meril za dodeljevanje stanovanj iz solidarnost- nega sklada in podobno. Vse to imajo v statutu krajevne skupnosti lepo zapisano, kako bo pa izgledalo izvajanje teh določil v praksi, je odvisno predvsem do subjektivnih sil, od zavesti in zavzetosti vsakega stanovalca, predvsem pa samoupravnih organov. Na omenjenem jX)Sv_£tujJredsjedjQikov.hišnih svetov, po predhodnem dogovoru v DPO, so sklenili, da v zbor stanovalcev krajevne skupnosti izvoli vsak zbor stanovalcev i območja hišnega sveta po enega delegata. Teh je na območju KS „Boris Ziherl" že sedaj nekaL 30, z najmanj 15 stanovanji v okviru eneglj hišnega sveta, do konca leta 1980, ko končana gradnja družbenih stanovanj n»J zazidalnem okolišu Rabelčja vas-vzhod, P^^^a, 15 novih hišnih svetov. Tako bo zbor stano^f* cev krajevne skupnosti štel približno toli"^^ delegatov kot skupščina krajevne skupnosti bo prav gotovo imel pomembno vlogo P, uresničevanju neposrednega upravlj^''^ stanovalcev na območju krajevne skux»nosU- Ko bodo izvoljeni vsi delegati, se bo ^ stanovalcev krajevne skupnosti sestal na .seji in sprejel tudi posebni poslovnik o ■^^'■'''tf delu. Na tem mestu, med novimi stanovanjskimi bloki bo v naslednjem letu zra.slo tudi novo sredi^^ krajevne skupnosti ,,Boris Ziherl" Foto: M. Oz"** PREDSTAVITEV KS DOLENA z USPEHI KRONANO DELO OBČANOV V okviru osrednjih slovesnosti ob letošnjem prazniku občine Ptuj, ki so bile v nedeljo, 5. avgusta v Doleni, so slovesno odprli tudi novi dom družbenopolitičnih organizacij. Na slovesnosti je govoril JOŽE HE-. BAR. predsednik sveta skupščine krajevne skunnosti, kije ob tem tudi i predstavil krajevno skupnost, delo in življenje. Iz njegovega poročila povzemamo nekaj zanimivih podatkov. Krajevna skupnost dolena s sedežem v Bolečki vasi je bila ustanov- ljena 31. januarja 1965. Razprostira se na 2083 ha površine in združuje naselja: Dolena, Bolečka vas, Zg. Pristava, Popovci, Sela, Trnovec in Barislovci. Zadnja leta so krajani te krajevne skupnosti napravili ogromno. To najbolj potrjuje podatek, da so pred leti imeli še mnogo skoraj neprevoznih cest. slabo električno omrežje in podobno. Zavedali so se. da ahko veliko napravijo z lastnim delom in sredstvi, prijeli so za delo, smelo ubrali korake naprej...Če se danes ozrejo nazaj, na vse to, kar so naredili in uredili, skorej verjeti ne morejo, da je to resnično bilo mogoče. S skupnimi močmi in v slogi vseh krajanov so zgradili transfomatorske postaje, zgradili nove betonske mostove čez Polskavo, asfaltirali cesto Sela — Dolena in tako opazovali z asfaltnim trakom sedež krajevne skupnosti z drugimi kraji v občini. Ne le uspehi na gospodarskem in komunalnem področju, novi objekti, rast družbenega proizvoda, pomembnejša od vsega tega je splošna družbena razgibanost celotnega območja krajevne skupnosti, pripra- vljenost ljudi v sleherni vasi. da pomagajo, da tudi sami prispevajo svoj osebni delež za hitrejši razvoj svojega kraja, svoje krajevne skupnosti, s tem pa tudi občine in širše družbene skupnosti. Ta razgibanost in pripravljenost, je poudaril Jože Hebar, je tudi najboljše zagotovilo, da bomo petletni plan družbenega razvoja KS Dolena v celoti uresničih, obenem pa je to zagotovilo, da bomo za naslednje srednejročno plansko obdobje postavili realne temelje druž- benega planiranja in tako še naprej uresničevali vedno nove naloge. Glede doma družbenopolitičnih organizacij pa je Jože Hebar povedal: ,,Prvega maja 1977 smo položili temeljni kamen za ta dom in od ta- krat smo krajani naselij Dolene, Bolečke vasi, Zg. Pristave in Popove krepko zavihali rokave in začeli z zbiranjem sredstev, gradbenega lesa in pričeli s prostovoljnimi delovnimi akcijami. Ves prosti čas v popoldanskih urah, ob nedeljah in praznikih smo porabili na delovnih akcijah na gradbišču, zato je danes tudi viden naš uspeh — novi DOM DPO DOLENA. Dvorana, prostori krajevnega urada in krajevne skupnosti so nam bili nujno potrebni, zato smo tudi krajani vložili veliko truda v ta dom. Onravlienih ie bilo čez 6 tisoč prostovoljnih delovnih ur, posamezniki sojih opravili tudi po 300, nekateri pa smo delali brez razmišljanja o kaki, evidenci ur in če bi vodili točno evidenco, bi jih lahko našteli tudi čez ti.soč. Res je, da so bile med nami izjeme, posamezniki, ki niso hoteli razumeti solidarnosti in ne prispevati ure z delom in ne sredstev. To ni bilo prav. saj je ta dom last vseh nas, ki ga nujno potrebujemo in smo danes ponosni nanj. Uspeh naših prizadevanj je in bo odvisen od celovitosti delovanja na vseh ravneh in v vseh okoljih. Ta uspeh bo toliko večji, kolikor bolj bo vsak občan na svojem delovnem mestu ali položaju, ki mu gaje družba dala. z ustrezno doslednostjo in zavzetostjo izpolnjeval skupno dogo- vnriene naloge.« Za lem seje tov. Hebar zahvalil vsem občanom za razumevanje soli- darnosti, za vse kar je kdo prispeval, posebej pa seje zahvalil najzas- lužnejšim in najpožrtvovalnejšim. Posebej seje zahvalil izvajalcem del: »Stavbar« TOZD «Drava« Ptuj. IMPOL Slovenska Bistrica, tesarjem in Apač, elektrikarjem. Francu in Jakobu Cebek, aktivu mladih Dolena, komunalni skursnosti občine Ptui in seveda skuBŠčini občine PtuL Predlagal je, da sta opravila svečanost otvoritve doma najzaslužnejša krajana Jakob Cebek in Francka Petrovič. Oba predlagana sta zaupno slovesno opravilo izvršila, več sto ude- ležencev slovesnosti pa si je z zanimanjem ogledalo notranjost lepo urejenega doma. Dom DPO Dolena v »praznični obleki« pričakuje udeležence osrednje slovesnosti ob prazniku občine Ptuj Foto: zk Jože Hebar: »Ta dom naj služi vsem aktivnostim v KS« fot02k FF CDNIK - 9- avgust 1979 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7 Prsti se podaljšajo v samopostrežnih trgovinah s košarico se jc sprehajal med policami v trgovini, položil vanjo kakšno malenkost in se kradoma oziral okrog. Njegove oči so spremljale prt)dajalcc. ki so polnili police z živili in z drugimi drobnarijami. Ustavile so sc na hrbtu prodajalca, še enkrat hitro preletele trgovino in v istem hipu sta dva zavojčka kave pristala v globokem žepu širokega plašča. Oddaljil seje od police, na kateri so bili zloženi zavojčki kave in s hitrimi koraki stopil proti Hagajni. »l\)variš. bi stopili prosim malo z menoj v pisarno?« gaje presenetil miren glas za hrbtom. »Kako? Jaz?! Zakaj?«, se je z nekoliko jeznim, negotovim in upornim glasom inlzval. pa vseeno stopil za prodajalcem. Kakoje kava zašla v njegov žep seje težko spomnil, ker je imel že po naravi slab spomin, a ob pomoči dveh trgovcev, ki sta spremljala romanje kave v njegov žep in ko so vsi za lase privlečeni izgovori padli v vodo, je le priznal. »Kradel sem.« Takšne in podobne prigode se dogajajo v vseh samopostrežnih trgovinah. Bila sem v treh ptujskih trgovinah in se pogovarjala s pos- lovodji. Zanimalo meje. kdo poskuša »pretihotapiti« blago mimo bla- gajne, na kak način in kako trgovci kaznujejo te nepridiprave. Najprej sem stopila v »Namo«. našo prvo samopostrežno trgovino. »Dober dan. rada bi napisala nekaj vrstic o krajah....« sem pričela pogovor s poslovodjem v njegovi pisarni. »Našo trgovino dnevno obišče približno 1000 — 1500 kupcev. Gotovo je tatvin več, kot jih mi ugotovimo. Spominjam se, da smo v prejšnjih letih preprečili cxi 100 do 120 kraj v enem letu. Največkrat si otroci napolnijo žepe s sladkarijami in se poskušajo pretihotapiti mimo blagajne. Tudi starejši ljudjekradejo pri nas. Ženske poskušajo izmakniti nogavice, kozmetiko, kavo; moški pa sežejo po pijači in konzervah.« Kako odkrijete tatu in kako ga potem kaznujete? »Človek, ki namerava krasti se navadno obnaša nenormalno in tako. pritegne našo pozornost. Njegovo nakupovanje spremljamo in ko na- polni svoje žepe, torbico, dežnik ali vrečko in pri blagajni »pozabi« to blago plačati, ga povabimo na pogovor. Takšni pogovori so zelo ne- irijetni. tako za nas kot za »kupce«. Slednji se na vse pretege izgovarja, aže.« Kakšni pa so ti izgovori? »Najrazličnejši. Zelo pogosto »pomotoma« zaidejo stvari v torbice, največkrat pa uporno trdijo, da so blago kupili v drugi samopostrežni. Vendar mi po numeraciji poznamo naše blago in tako dokažemo, daje vzelo s polic v naši trgovini. Včasih ne izvemo niti identitete tatov. V takšnih in podobnih primerih nam pomagajo delavci UJV. Kadar kradejo otroci, pokličemo njihove starše in se pogovorimo z njimi.« Tudi v Blagovnici je tekel podoben pogovor. Tukaj se izmenja do 3000 kupcev dnevno. Mesečno odkrijejo približno deset tatvin. V sa- mopostrežni »Živila« ob Potrčevi cesti imajo v enem mesecu opravka s 5 do 6 tatovi, in kakšni so izgovori? Otroci se pogosto izgovarjajo, da so jih na krajo napeljali prijatelji. . Starejši pa imajo nekoliko bujnejšo domislijo. »Vzel sem. ker sem hotel to podariti prijatelju,« je pred kratkim nekdo opravičeval svoje početje. Nekaj je takšnih, ki enostavno »pozabijo« plačati. Tudi izgovori o bolanih živcih niso redki. Verjetno se bo marsikdo nasmehnil ob pisani paleti najrazličnejših izgovorov. Morda se bo kdo vprašal, zakaj ljudje kradejo. Tudi jaz sem se in ponujalo se mi je nešteto odgovorov. Ob tem pa sem se nehote spomnila besed, ki jih je poslovodja v Nami mimogrede < omenil: »Kruha nam ni ukradel še nihče!« Vesna K raj ne. TRGOVINE OSTANEJO Med problemi, ki so bili zadnje dni največ na tapeti, je bil brez dvoma Najaktualnejši problem zapiranje tigovin na manj razvitem območju ptujske občine. Po sklepu mariborske trgovine: Kolonial-TOZD Klas in oskrbnega centra TIMA-TOZD Sadež bi naj s prvim avgustom letos zaprli trgovine na Rodnem vrhu. Drenovcu. Polenšaku in I ovrencu na Dravskem polju. Samo najširšemu dogovoru med vsemi prizadetimi in odgovornimi za osnovno preskrbo gre zasluga, da seje problem rešil pravočasno in v zadovoljstvo občanov na teh območjih. Predstavniki mariborske trgo- vine, ki so bili prejšnji četrtek na obisku v Ptuju in so se sestali s člani izvršnega sveta SO Ptuj, so poročali, daje bil njihov sklep preuranjen in da trgovine ostanejo. V bodoče pa bodo o takšnih in podobnih odločitvah razpravljali skupaj s potrošniškimi sveti. MG! KOVINOSTRUGARSTVO VALENTIN ZAMUDA Prešernova 50 Ptuj Čestita delovnim ljudem in občanom, poslovnim in osebnim prijateljem ob prazniku občine Ptuj— 8. avgustu! Fotoatelje STANKO KOSI Trg MDB 3 Vsem občanom občine Ptuj, predvsem pa cenjenim strankam in bralcem TED- NIKA prisrčne čestitke ob praznovanju praznika občine Ptuj'! Uresničujejo se dolgoletne sanje Markovčanov v Markovcih pri Ptuju zaključu- jejo s pripravami na svečano otvo- [jiev nove osnovne šole, ki jo bodo ^ okviru letošnjega občinskega paznika odprli v soboto 11. gvgusta in ob tej priložnosti pripra- vili tudi več spremljajočih prire- jj.ev. Ravnatelj OS Bratov Sirafela v Vlarkovcih — Karto Krivec nam jg pred otvoritvijo nove šole dejal: ^^Do sedaj je potekal pouk v vlarkovcih v šolski zgradbi, ki je jiila postavljena leta 1892 in sicer v sedmih učilnicah ter v pomožni 5olski stavbi z eno učilnico. Nismo jpieli ne tehničnih delavnic niti te- lovadnice. Ze po starosti zgradbe lahko ugotovimo, da so bili pros- tori neustrezni, stavba dotrajana in stropovi podprti. Pouk je 550 učen- cev obiskovalo v treh izmenah in vse 10 je narekovalo nujnost grad- nje nove šole. Slavnostna otvoritev bo torej 11. avgusta s čimer bomo tudi Mar- kovčani slovesno proslavili letošnji občinski praznik. To pomeni tudi, da bomo novo šolsko leto v jesen že pričeli v novi zgradbi v kateri bomo imeli enoizmenski pouk na najso- dobnejši način in ustrezno opremljenih kabinetih ter v novi te- lovadnici, ki smo jo najbolj pogre- šali. Sola v Markovcih je ena izmed najmodernejših kar jih stoji na našem območju, prostorsko pa tudi prilagojena za takojšnjo uvedbo celodnevnega pouka ob ziigotovlje- nih finančnih sredstvih, ki pa jih žal naša izobraževalna skupnost še nima na voljo. Investicija je veljala okrog 325 milijonov dinarjev in je ob tem po- trebno posebej povdariti, da je to prva šola v ptujski občini, ki smo jo gradili tudi z občinskim samopri- spevkom, dodatni delež pa so prispevali tudi naši krajani. Kljub temu, da smo sredi šolskih počitnic smo se na ta slovesni tre- nutek že dalj časa pripravljali. Tako bomo ob otvoritvi izvedli pe- ster kulturni program, odprli bomo razstavo izdelkov učencev; z ustrez- nim strokovnim gradivom in lite- raturo ter drugimi dokumenti pa bomo skušali tudi predstaviti raz- voj našega kraja s posebnim pov- darkom na narodnoosvobodilnem boju in ljudski revoluciji ter pris- pevkom naših krajanov v njej. Poleg lega bo izila tudi posebna številka šolskega glasila, ki ima tudi za naš kraj značilni naslov Iz kuntove dežele. V njem bodo učen- ci opisali v vezani in nevezani be- sedi kako sami doživljajo la slove- sen trenutek in kaj jim nova šola pomeni. Tako se bodo tudi najmlajši občani oddolžili vsem, ki so kakor koli pomagali, da smo do- živeli tudi to, kar so bile naše dol- goletne sanje." mš Ravnatelj OŠ Bratov Štrafela v Markovcih — Karlo Krivec. (foto: Ozmec) Stara hiša in nova šola v njej v stari zgradbi ob koncu Prešernove ulice jej bila gimnazija skoraj celo stoletje. Razposajeni | dijaški glasovi so polnili njene prostore od za- i fetka septembra pa vse tja do sredine vročih ju-j nijskih dni. Samo v času počitnic je življenje v; njej zamrlo. Tako je bilo vrsto let zapored; le-: tos pa je med starimi zidovi živahno tudi v teh; vročih počitniških dneh. \ Gimnazija se seli iz te zgradbe, ki jo pravkar | obnavljajo. Vanjo se bo 1. septembra vselila; nova osnovna šola. Pleskarji, zidarji in drugi \ obrtniki pravkar dajejo stari hiši novo podobo. \ Popravljajo stare, obrabljene stopnice, ki so; zadnje čase delale preglavice profesorjem in ve- \ selje dijakom, ker so bile odlična drsalnica. Ob- j ledele in popackane zidove bo prekrila sveža; barva in tako bodo učilnice nove in morda bodo j izgledale malce tuje in strogo. Čopiči veščih ple- \ skarskih mojstrov bodo prekrili številne šaljive | in nagajive napise, ki so jih pisali dijaki po ste-' nah v učilnicah, po hodnikih in največkrat - na WC. Prav le packe, ki so pognale kri po žilah profesorjem, nam, dijakom pa pomenile zabavo in včasih tudi malce nevarno potegavščino, so dajale šoh domačnost. Nova šola bo imela tudi mlečno kuhinjo, no- ve klopi v nižjih razredih in nova učila. V obno- vitev bo vloženih dva milijona in sedemsto tisoč dinarjev. 25. avgusta bodo obrtniki svoje oro- dje pospravili in šola bo pripravljena, da sprej- me mlade, uka željne glavice. O tem, kako bo tekel pouk v tej šoli sem se pogovarjala z ravnateljem Ervinom Hojkerjem. Pričakujejo, da bo jeseni prestopilo šolski prag 460 osnovnošolcev. Razdelili jih bodo v 16 od- delkov in v vsakem od njih bo najmanj 21 in največ 33 učencev. V novi ustanovi bo zaposle- nih 18 pedagoških delavcev, 10 predmetnih uči- teljev in 8 razrednih učiteljev. Nekaj učiteljev je prišlo iz osnovne šole Toneta Znidariča, nekaj iz šole Franca Osojnika. Ostale pedagoge bodo privabili z razpisom prostih delovnih mest. Po- uk bo potekal samo dopoldan, zato bo popol- dan dovolj ča.sa in prostora za najrazličnejše iz- venšolske dejavnosti. Če bo treba, bodo organizirali v šoli tudi po- daljšano bivanje. Na kosilo bodo otroci lahko hodili v sosednji dijaški dom. Samo za telesno kulturo v novi šoli ni primer- nih prostorov. Telovadnico stara zgradba sicer ima, vendar je majhna, temna in še to bodo morali deliti z dijaki. Dokler ne bo zgrajena te- lovadnica ob Srednješolskem centru bo tudi di- jaška mladež telovadila v skoraj vseh prostih te- lovadnicah v Ptuju. Nova osnovna šola bo reši- la to zagato tako, da bo najela igralnico in igri- šče dijaškega doma, če bo treba pa še igrišče v KS Olge Meglic. Vesna Krajnc PRIPRAVE NA AKCI^ JVIC NAS NE SME PRESENETTTr V KRAJEVNI SKUPNOSn J02E POTRČ" TEMEUITO V PRIPRAVAH V krajevni skupnosti se na akcijo pripravljajo že od začetka letošnje- ga leta. Prve smernice za akcijo so sprejeli v okviru družbeno-politi- inih organizacij, pri tem je bila najbolj aktivna osnovna organiza- cija ZKS. Seveda pa so se v pripra- ve vključile tudi druge krajevne strul(ture. V okviru te akcije bodo v krajevni skupnosti preverili množi- i.m usposobljenost krajanov za iz- vajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, je povedal Drago Čater, predsednik skupščine krajevne skupnosti Jože Potrč. Poleg tega pa bodo v teku priprav poskušali kar najširši krog delovnih ljudi in občanov usposo- biti za obrambne in samozaščitne naloge. Pri uresničevanju nalog pri po- družbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite so v tej ptuj- ski krajevni skuonosti že Drecei na- redili. Posebno vlogo ima pri tem odbor za ljudsko obrambo in druž- ''eno samozaščito, ki šteje 16 čla- [lov. V krajevni skupnosti dela tudi štab civilne zaščite, v zadnjem času pa so največ naporov vložili v izpo- polnjevanje enot civilne zaščite. Drago Čater je povedal, da so naj- večje uspehe dosegli pri organizira- nju splošnih enot civilne zaščite po blokih in ulicah. V enotah je doslej vključenih čez 600 ljudi. Sestavlja- jo jih pripadniki civilne zaščite, na- rodne zaščite in Rdečega križa — prve pomoči. V kurirski službi, ki so jo prav tako že organizirali, pa so vključeni predvsem mladi. Posebno pozornost pa v krajevni skupnosti posvečajo informiranju občanov o tej akciji. Največ so pri lem naredili ob formiranju splošnih enot civilne zaščite po blokih. V se- danjih pripravah na akcijo ,,Nič nas ne sme presenetiti" so imeno- vali tudi več komisij, ki bodo skr- bele za to, da bo akcija uspešno po- tekala. Tako imajo komisijo za preizkus znanja ravnanja z oro- žjem, komisijo za ureditev cestne prometne problematike, komisijo za pregled in oceno stanja zaklo- nišč, komisijo za komunalne zade- ve, komisijo za sestavo načrta vaje in druge komisije. MG V PTUJSKIH TOPLICAH PONOVNO VEC KOPALCEV V teh dneh. ko sc je ozračje ponovno oloplilo. imajo Ptujske loplice iz dneva v dan več kopal- cev. Drugih bistvenih novosti ni. Direktor toplic Marjan Cigleneč- ki nam jc ob našem obisku pove- dal, da v času kopalne sezone niso razširili gostinske ponudbe, le na določenih prodajnih mestih so vnesli določene novosti. Tako ob dneh.ko je veliko obiska pripra- vljajo jedi na žaru in pečejo po- mmcs tritles. Morda je potrebno še na to navezali prodajo na po- sebnem vozičku. Tega so veseli predvsem obiskovalci ob bazenih. Za prijeten zaključek tedenske kopalne sezone pa v toplicah organizirajo vsaki petek in vsako soboto ples. MG V teh vročih dneh imajo toplice ponovno več obiskovalcev foto: OM SLOVENSKA BISTRICA Večja proizvodnja , mleka ^ občini Slovenska Bistrica, predvsem v zadnjem obdobju, ugo- ^^Ijajo razveseljiv napredek v Proizvodnji mleka. To še posebno za višinske predele občine, Jcr so še do pred nedavnim živeh v ^Pričanju, da ta nima pomemb- gospodarske prihodnosti za "''^«vske kmetije. km .^"^'^'^rn letu so že odkupili pri M ^''h kooperantih, ki imajo 1^', Pno blizu 1.500 krav, 3.120.700 ograniov mleka, kar pomeni v ^l^jPi^.f^čju 2.118 kg na kravo. V bi- lad r P3 tudi ugotavljajo '^vr^i • ' P^'''^''' zanimanja m pro- Ij^^njo mleka, kar še posebno ve- ^ hribovske kmetije, tev \ jc pomembna ugotovi- inig pridobiva na pomenu tudi le,^"'''^"ejša govedoreja. Kljub vgjj Pa je za bistriško občino že na ,^ značilno majhno število krav ^^.^Krriečko gospodarstvo, kar ne govg?S°'ovila, da bo proizvodnja sp^l .^'■^je v kratkem poslala per- SirSe^J^^^ejša oblika dejavnosti v •"obsegu. V.Horvat VELIKA NEDELJA Pri lovskem domu pri Veliki Nedelji tc dni poteka pouk obrambe in zaščite za tisto mla- dino, ki jc po osnovnem šolanju ostala doma. bodisi to na kmetiji ali v ti>varni. V lepo urejenem ta- boru sc jc zbralo okoli 40 mladih, ki spoznavajo vojaške veščine, opremo in načine dela ler življe- nja. Pouk obrambe in zaščite je razdeljen na dva dela in sicer do- poldne fantje in dekleta spozna- vajo vojaško življenje, popoldne pa so svobodne aktivnosti, ki obsegajo različne tečaje, plesne in glasbene večere. Franc Gral. ko- mandant tabora nam je povedal, da jc delo z mladimi prijetno, pa tudi sodelovanje z občinsko skupščino in občinsko konferenco ZSMS Ormož je zelo dobro. Pouk obrambe in zaščite bo tekel do 11. avgusta, ko bodo mladi ocenili svojeznanje in izdali bilten. besedilo in slika: zk Pouk obrambe in zaščite V taboru Je red in disciplina, je zatrdila udeleženka tabora 8-IZNASlHKRAJEV 9. avgust 1979 — TEDNIK SKUPŠČINA OBCINE PTUJ Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Spremembe prometnih ureditev v mestu Ptuj Obvcščamt) vse udeležence v cestnem prometu, da je i/vršni svet skupščine občine Ptuj na 62. seji. kije bila 25. julija 1979. raz- pravljal o predlogih oddelka za gospodarstvo in urbanizem, ki so se nanašali na potrebo po neka- terih spremembah prometnih ureditev na območju mesta Ptuja in sicer v križiščih magistralne ceste M/3 in Zagrebške ceste. Osojnikove ceste in Ciril—Meto- dovega drevoreda ter ureditvi prometa v ožjem središču mesta. V zvezi z obravnavanimi pred- logi sprememb prometnih uredi- tev je IS SO Ptuj sprejel naslednje sklepe: 1. Odreja se sprememba prometnih ureditev v križiščih 0'^ojnikove c. in Ciril Metodove- ga drevoreda ter magistralneceste M/3 in Zagrebške c. in sicer tako: — odvzame se prednost Osoj- nikovi cesti iz smeri Gregorčičev drevored in se da prednost smeri Ciril Metodov drevored — Osoj- nikova cesta ter obratno. — odvzame se prednost vozi- lom, ki zavijajo v Zagrebško cesto iz smeri Maribora in se da pred- nost vozilom, ki zavijajo v isto iz smeri Ptuja. 2. Uvede se prometni režim po predlogu oddelka za gospo- darstvo in urbanizem. V Lackovi. Vodnikovi in Zele- nikovi ulici se ob prometnih znakih za prepoved prometa, namestijo dopolnilne table, ki dovoljujejo dovoz in od voz blaga s tovornimi vozili. Skice prometnih ureditev so sestavni del sklepov. Sklepi začnejo veljati od 1/9—1979. 3. Izvršni svet sklene, da se veljavnost sklepa o vzpostavitvi enosmernega prometa po Trgu svobode. Krempljevi ulici. Mik- lošičevi ulici in Titovem trgu. objavljenem v Tedniku, št. 17 z dne 10. maja 1979 podaljša do 1/9-1979. Predlogi oddelka za gospodar- stvo in urbanizem so izhajali iz rezultatov opravljenih analiz prometnih razmer v omenjenih križiščih in začasno vzpostavlje- nega enosmernega prometa od Trga svobode do Titovega trga. kar pa je narekovalo potrebe po zagotovitvi večje varnosti in efi- kasnosti prometa ter hitrejšem doseganju ciljev, ki so jasno defi- nirani v izdelani prometni študiji za mesto Ptuj. Analize prometnih razmer so pokazale naslednje: I. Avtobusi, ki imajo namen zaviti iz Osojnikove ceste v Ciril Metodov drevored se morajo us- taviti pred križiščem že omenje- nih cevt. kar predstavlja določeno gospodarsko izgubo. — Ciril Metodov drevored in Osojnikova cesta prek Volkmer- jeve ulice tvorita povezavo nove- ga naselja z magistralno cesto M/3 ter je na teh gostota prometa občutna večja kot na potezi Gre- gorčičev drevored — Osojnikova cesta. 2. Gostota prometa na smeri od Dravskega mostu proti Zagrebški cesti je prepričljivo večja v odnosu na gostoto smeri Maribor, ska—Zagrebška cesta. Prometje v navedenem križišču urejen s pravilom prednosti zg vozila, ki pripeljejo po desnj strani. Zaradi tega so vozila, ki po navadi formirajo kolono pred križiščem navedenih cest z na- menom, da zapeljejo na Zagreb- ško cesto iz smeri dravskega mostu, primorana dvakrat usta- viti. 3. Začasno vzpostavljen enoos- merni promet od Trga svobode do Titovega trga je pokazal prednost takšne prometne ureditve kot so povečanje površin za parkiranje, Efikasnosl peš prometa, večja hitrost prometnih tokov itd., koi pomanjkljivost se ugotovljeno povečanje zasičenosti prometne- ga toka Trstenjakove ulice. Vzrok za takšno situacijo je v nezmožnosti • pravočasnega razvrščanja vozil iz Trstenjakove ulice za smer proti Mariboru, kar pa onemogoča prometni tok v Lackovi ulici, zlasti v času. koso zapornice na železniškem prelazu spuščene. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Ureditev prometa v križišču Osojnikove ceste in Ciril—Metodovega drevoreda v Ptuju (NI POTREBNO BESEDILO, kerje že na skici!) Ureditev prometa v križišču magistralne ceste M/3 in Zagrebške ceste< Ptuju (Besedilo je že na skici!) Prometni režim v mestnem središču začne veljati od 1. septembra 1979 dalje POGOVOR Z MARJANOM GOZNIKOM O KRMNIH MEŠANICAH IN NOVOGRADNJI Krmne mešanice so eden po- membnih dejavnikov v kmetijski proizvodnji. \ prireji mesa. Kljub stalnim naporom za zagotovitev lastne krmne osnove, ki jo pride- lamo na naših kmetijskih površi- nah, pa bodo krmne mešanice še vnaprej ostale pt)memben dejav- nik. Pomemben tudi po tem. kakšen delež imajo v strukturi cene prireje mesa. S pripravo krmnih mešanic za govedo in prašiče se v ptujski občini ukvar- jajo v Kmetijskem kombinatu Ptuj TOZD Tovarna močnih krmil. Marjan Goznik. tehnolog v tej delovni sredini, nam je tovarno takole predstavil: »Naša temeljna organizacija je eden pomembnih členov v mesni liniji Kmetijskega kombinata Ptuj. Proizvajamo krmne mešani- ce za prašiče in govedo, na tem področju smo specializirani saj imamo že dolgoletne izkušnje. Pri tem pa sodelujemo s strokovnjaki tako s farme prašičev kot tudi ostalimi. Sočasno pa opravljamo tudi sušenje žitaric, ki jo pridelu- jejo v naši TOZD Kmetijstvo. Letno tako posušimo vse pridela- ne količine koruze, pšenice in oljne repice. V tej delovni sredini nas je 36. To število je na prvi pogled veliko, vzrok pa je v tem. da proizvodnja ni avtomatizirana in je precej fizičnega dela.« — Specializirani ste torej na področju proizvajanja krmnih mešanic. Od česa pa je odvisna kvaliteta mešanice, uporabniki se včasih nad to kvaliteto pritožuje- jo- »To področje je zelo široko. preširoko, da bi ga lahko bolje obdelala v tem pogovoru, saj znanstvena odkritja hitro napre- dujejo. Poskušal bom na kratko opisati kaj vse vpliva na prirast oziroma delo v živinoreji. Na živinorejsko proizvodnjo namreč vpliva veliko faktorjev, med njimi zlasti dedne lastnosti živali, zdravstveno stanje, sistem proizvodnje in prehrane, pre- hrambeni status živali in ostali. Uporabimo kot primer prašičere- jo. Z ekonomičnim in uspešnim pitanjem želimo doseči zlasti, da z minimalno porabo hrane dose- žemo maksimalni prirast v čim- krajšem času. stroški proizvodnje naj bodo čim nižji in kvaliteta mesačimboljša. Vseh teh momen- tov pa ni lahico doseči. Ekonomič- no pitanje prašičev je odvisno namreč med drugim od rase in tipa prašičev, izbalansiranosti obroka, sistema prehrane, pogo- jev v katerih .so živali (zlasti sanitarnih), organizacije dela. prisotnosti kliničnih in suhklinič- nih bolezni in tako dalje. Seveda pa je osnovni cilj vsakega proiz- vajalca uspešno poslovanje in čimvečji dohodek. Na končni finančni rezultat vpliva tako veli- ko faktorjev, glavni strošek pa je seveda hrana, ki znaša 70 do 80 odstotkov. Ob današnjih cenah koruze pa znaša celo prek 85 odstotkov. Kvaliteta hrane je predvsem odvisna od kvalitete surovin in izbalansiranosti obroka. V obro- ku hrane so zastopane predvsem naslednje skupine hranilnih snovi: proteini. ogljikt)vi hidrati, maščo- be, mineralne snovi, vitamini, in razni dodatki. Pomembno je. da so v obroku vse naštete sestavine v določeni količini in v določenem razmerju.« — Priprava krmilnih obrokov oziroma krmnih mešanic torej ni tako enostavna kot je videti na prvi pogled. Kako pa je s pokri- vanjem potreb po krmnih mešani- cah v ptujski občini*^ Ali lahko zadostite vsem potrebam? »V preteklem letu smo proiz- vedli prek 30 tisoč ton krmnih mešanic za prašiče in govedo, tako smo med slovenskimi mešal- nicami na četrtem mestu. S sedanjimi zmogljivostmi težko zadostimo vsem potrebam. Z mešanicami oskrbujemo naši te- meljni organizaciji Farma praši- čev in Kmetijstvo. Kmetijsko zadrugo Ptuj ter manjše kmetij- ske organizacije v regiji in tudi izven nje. Če želimo doseči oziro- ma izpolniti srednjeročni pro- gram v proizvodnji mesa, je potrebna tudi razširitev naše tovarne močnih krmil, saj nas na tem področju čakajo še velike naloge.« — V programu razvoja kmetij- stva ptujske občine je razširitev vaših zmogljivosti. Kako daleč ste na tem področju? »V Kmetijskem kombinatu Ptuj v skladu s planskimi obvez- nostmi intenzivno pripravljamo povečanje prašičerejske proiz- vodnje. Z ozirom na povečane potrebe po krmnih mešanicah, smo se v kombinatu odločili za izgradnjo novega sodobnega ob- jekta za proizvodnjo mešanic. Zraven količinskega povečanja je potrebno izboljšati, posodobiti, tehnologijo proizvodnje z uvedbo avtomatskega doziranja surovin in krmiljenja strojne opreme, agregatov za dodajanje tekočih maščob in melase, opreme za peletiranje krmil, za razsuti tovor in tehtalne opreme za malo pakiranje krmil. Vse to pa je danes nepogrešljivo v proizvodnji krmnih mešanic. Pratako teče tudi akcija za povečanje njivskih površin in že v letu 1985 lahko pričakujemo, da bomo v kmetijskem kombinatu obdelovali okrog 5000 ha njiv. Te smo v zadnjih dveh letih povečali kar za 50 odstotkov. Zaradi naraščajoče poljedelske proiz- vodnje nam postajajo premajhni tudi silosi, čeprav imajo sedaj kapaciteto 9000 ton. k temu pa prispevajo tudi povečane potrebe po krmnih mešanicah. Zato bomo sočasno izgradili tudi dodatne silose. Z gradnjo nove mešalnice smo že pričeli, poskusno proiz- vodnjo pričakujemo proti koncu leta 1980. Z gradnjom novih silosov bbomo pričeli jeseni, dela pa bodo dokončana še pred naslednjo žetvijo.« — V preteklem letu ste torej proizvedli prek 30 tisoč ton krmnih mešanic. Kolikšne bodo nove kapacitete in kako zagota- vljale surovinsko osnovo? »Nova mešalnica bo dajala letno 60 tisoč ton krmnih meša- nic. To je tudi maksimalna zmog- ljivost. Z izgradnjo silosov bomo skladiščne kapacitete povečali za enkrat. Bistveno se bodo izboljša- li tudi delovni pogoji, ki so sedaj zelo težki, močno odvisni od vremenskih razmer. Povečali pa bomo tudi produktivnost, kar v sedanjih razmerah ni mogoče. Delo bo tako v mešalnici kot tudi silosih avtomatizirano, tako bo- mo težko fizično delo močno zmanjšali. Z novimi zmogljivostmi bodo rasle tudi potrebe po surovinah, zlasti koruzi in krmnih žitaricah. Pri zagotovitvi koruze in krmnih žitaric smo v kombinatu v glav- nem usmerjeni na kombinate v Slavoniji, v Vojvodini pa širimo lastno kooperacijsko proizvodnjo v okviru naše TOZD Merkur v 3eogradu. Potrebne količine bo- mo zagotovili v naših TOZD Merkur in Kmetijstvo ter z dolgo- ročnimi sporazumi v Vojvodini in Slavoniji. Predvidevamo, da bi že v letu 1985 v okviru TOZD Merkur v Vojvodini pridelali okrog 10 tisoč ton koruze, v okviru TOZD Kmetijstvo prek 9 tisoč ton. tako bi polovico potreb ■pokrili v okviru delovneorganiza- cije. Ostale surovine zagotavljamo z dolgoročnimi sporazumi in sofi- nanciranjem proizvodnje kot na primer pri sojnih tropinah. Večje težave so pri surovinah iz uvoza, gre za ribjo moko. zaradi že znanih razlogov. Vendar pričakujemo, da se bo vse uredilo, in večjih težav ne bo, saj smo si surovinsko osnovo zagotovili.« je zaključil pogovor Marjan Goznik. V Kmetijskem kombinatu Ptuj. TOZD Tovarna močnih krmil so k zagotovitvi surovin pristopili pravilno, z dolgoročnimi sporazu- mi in sovlaganjem v proizvodnjo. Ob tem pa v okviru delovne organizacije na razpoložljivih kmetijskih površinah, gre za njivske, želijo pridelati čimveč surovin v lastni proizvodnji. Ob usposabljanju in izboljšanju kme- tijskih površin se te možnosti še povečujejo, tako za pridelovanje v družbenem kot tudi zasebnem delu kmetijstva ptujske občine. *l kotar fotografije: M. Ozmec Marjan Goznik Zemeljska dela za novo mešalnico — 9. avgust 1979 NASE KMETIJSTVO - 9 Mehanizacija je že močno izpodrinila konje \ časih je bil konj na kmetiji nepogrešljiv in želja vsakega l^pietovalca. Krave, voli in konji bili »osnovna mehanizacija«. Dancsje to postalo redkost in če se (,0 tako nadaljevalo, bomo konje srečevali le še na prireditvah športnega značaja in seveda na fotografijah. Sodobna meha- nizacijaje ob naši miselnosti, daje j;onjii »odzvonilo«. vrste te malo /ahtevne živali močno razredčila, sodelavec Obdravskega za- voda za veterinarstvo in živino- ^gjo Martin Kranjc nam je pos- tregel s pod a t k i o b k a t e r i h s e v elj a ytT!isliti. V naši republiki smo jnieli leta 1960 še 58 tisoč pred- stavnikov konjskega rodu od tega 28 tisoč kobil in žrebic. Leta 1977 smo zabeležili le še 25 tisoč živali od tega le 7 tisoč kobil in žrebic. Torej v sedemnajstih letih ztnanjšanje staleža za več kot po- lovico iz leta 1960. Razlog v tak- šnem zmanjšanju je vsekakor v silnem razmahu mehanizacije saj kinetje. ki imajo s sodobno me- hanizacijo opremljeno kmetijo, nimajo več interesa za vzrejo konj. V močnem upadanju je tudi število pripustnih postaj. Danes imamo le še okrog 50 žrebcev s pripustom okrog 2000 kobil. To je v primerjavi s sosednjimi repub- likami izredno malo. Konjerejaje danes prisotna le še okrog Ptuja. Lenarta. Maribora. Ormoža, del- no na Dolenjskem ter seveda vz- reja kasaških konj in konj za ja- hanje, to pa je le v večjih mestih z izjemo Ljutomera. V Obdravskem zavodu so pri delu na tem področju, s kontrolo plodnosti kobil z analizo vseh vz- rokov med drugim ugotovili, da kmetovalec v današnjih pogojih redi kobilo, če je taniodna in če da vsako leto žrebe. Ce tega žrebeta ni. kobilo prodajo. Moške po- tomce takoj prodajo že v starosti šestih mesecev, mlade žrebičke pa daleč premalo vzrejamo. Torej je eden večjih problemov plodnost kobil, ki iz leta v leto pada. saj kt)bile oslarijo, mladih in spo- sobnih za pripust pa ni. Po po- datkih za leto 1977 je celo manj kol polovica pripuščenih kobil ostala breja. V preteklem letuje to verjetno še manjše. Delo na pod- ročju osemenjevanja z zamrznje- nim semenom je dalo določene rezultate, vendar še ne željenih. To področje zahteva namreč ve- liko več strokovnega in razisko- valnega dela kol pa smo mu ga dosedaj namenjali. Med uspehe na tem podrt)čju lahko štejemo 35 žrebet. potomcev žrebcev Ob- dravskega zavoda. S tem delom pa je potrebno nadaljevati. Prav- golovo ne smemo dopustiti, da se stalež konj in zlasti kobil in žrebic še naprej manjša. Če ne drugega, obdržati ga je potrebno vsaj na današnjem nivoju. Kako? O tem bo pravgotovo potreben širši po- govor in zlasti dogovor. Ali konj res nima v boju s sodobno mehanizacijo nobene možnosti? Menim, da temu ni tako. Prav- gotovo so na naših posestvih pre- deli, kjer mehanizacija ni učin- kovita ali pa se uporaba strojev ne izplača. Tam bo konj še vedno zelo dobrodošel. Mehanizacija pa ni učinkovita tudi na kmetijah, ki jih vodijo starejši. Ti pravgotovo lažje delo opravijo s konjem kot 5a s strojem. Možnosti za vzrejo conj pa nam v naši občini ne manjka, saj je konj z ozirom na prehrano malozahtevna žival. Ne moremo pa mimo njegove velike vloge takrat, ko mehanizacija odpove. Gre za odročne kraje, prevoz in prenos lovora in opre- me, saj ne potrebuje cest in ure- jenih pristopov, ne potrebuje bencina ali nafte in še bi lahko naštevali. Upamo, da smo s tem sestav- kom uspeli prikazati stanje kakr- šno je danes na področju konje- reje. To področje z ozirom na pomembnost potrebuje veliko večjo skrb in zlasti več priprav- ljenosti za vzrejo. l.kotar Takšni prizori so bolj redki (foto N. Topolovec) Mehanizacije, zlasti traktorjev, imamo skoraj preveč (foto z. kodrič) Sproti obveščati štab o elementarnih nesrečah 2e več let v kmetijstvu elementirane nesreče povzročajo velike škode. Letošnje leto nas je močno prizadela suša, sedja pa nam neprestano grozijo točonosni oblaki. V regiji imamo organiziran sistem obrambe pred točo, vendar bo potrebno storiti še marsi- kaj, da bo delovanje sistema popolno. Zato se še neprestano tu in tam toča pojavlja, posledice za marsikaterega lastnika zemljišč pa so velike. Ob lanski pozebi je pri izvršnem svetu SO Ptuj imenovan .štab za odpravo posledic po ele- mentarnih nesrečah v kmetijstvu. Štab še vedno deluje. Prav bi bilo, da odgovorni ljudje v KS sproti obveščajo štab ob vsaki elementarni ne- sreči. Stab bo jih usmerjal kako odpraviti po- sledice, istočasno pa bo evidentiral višino na- stale škode, ki je pri pridobivanju družbenih sredstev izven občine zelo pomembna. Na fi- nančno pomoč iz sklada za odpravo posledic elementarnih nesreč v kmetijstvu, ki je bil obli- kovan v lanskem letu zaenkrat ni možno raču- nati, ker so zbrana sredstva porabljena. ZvonkcAKneževič, član IS za kmetijstvo živilsko industrijo in gozdarstvo SO Ptuj 10-12 NASIH KRAJEV 9. avgut 1979 - TBDMIH Dober den vcin zelin. Dugo se že nesmo vidli no srečali. Tak sen ba z žetvijo no drugimi kmečkimi montrami zaposleni, ke van nesen meja cajta pisma napisati. Bitka za vsakdanji kruhek je pač boj pomembna. Prafza- prav smo letos s pšenico hujde montre meli. V cajti žetve nan jo je skoro vsoki den dež zale va tak, ke smo toti trdo pridelani kruhek kumerpodstreho spravli. Vete pri naši hiši mamo pšenično njivo na strmi breg poslujeno /j^ nemremo s kombajnon žeti. Srp no kosa sta na naših bregačah še najb^h gvišna kombajna. To je hu/da monira pa kaj si čemo, če pa dreačik ne g^/ Snopje potli že zgeplamo lak, da nan več ne treba s cepmi mlatiti pii^^ poka-Dika-pok...Mtoiimošesamofiogovor o letošnjih ujmah in letini kaj kmalu sprevrgel v šalo in dovUp. K. njkala je samo še pgsem: ,,Kako lepo je res na deželi..."! besedilo in foto I. C. i Montaža kk>potca zahteva precej znanja, spretnosti in tudi moči S pomočjo žvapi in krepkih rok so orjalui kmalu postavili „na nogo' Treba bo le še zbiti zemljo in dobro utrditi z nekaj podporniki, pa ga noben vihar ne bo podrl... TEDNIK - 9. avgust 1979 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 11 POGOVOR Z ALBINOM TOMSETOM SLIKANJE JE POSEBEN U2ITEK Pričelo seje loplo popoldne. Veter je valovil reko. napenjal platno in mršil lase. Nagajivo je hio videti vse skupaj. Tudi sli- karjcva roka. kreda in svinčnik in breg na oni strani Drave. Napeti platno prek okvirjev, ga predtem še >>grundirati« in potem tisto vidno s črtami prenašati na platno ni kar tako. ni lahko. Pa vendarle veliko jih na tak način poskuša živeti, ustvarjati. Neka- teri začnejo šele na jesen svojega življenja. Albina Tomšeta smo našli na desnem bregu reke. pod cestnim mostom, od tam kjer je stari očak ob Dravi videti najlepši. Sredi dela smo ga zmotili. Zanimalo nas je. kje so začetki njegovega slika- nja in kako jc zašel v likovno sekcijo DPD Svoboda Ptuj? »Že kot otrok sem rad risal, rad opazoval, toda nikoli nisem imel prave priložnosti, da bi postal slikar, da bi se resno ukvarjal z risbo in risanjem. No. priložnosti prave ni bilo. Odločil sem se za drugi poklic, strojni tehnik sem. V liki)vno sekcijo sem prišel šele leta 1974. Takrat sem namreč poslal upokojenec in nenadoma sem imel časa na pretek. Najprej sem se resno ukvarjal z risbo. Moral sem se naučiti osnovnih risarskih veščin. Skoraj tri leta sem samo risal. No. kasneje sem začel slikati tudi z oljem. To počnem še da- nes.« Kako ste zadovoljni z delom v likovni sekciji'.' »Zadovoljen sem. kljub temu daje med nami tudi nekaj članov, ki niso dovolj aktivni in so bolj pasivni opazovalci dogajanja. Razstavljamo pa vsi. okoli 13 sli- karjev deluje v sekciji in mislim, daje to kar lepo število sodelujo- čih.« Poletjeje čas kulturnega molka. .Ic temu res tako? »Ne. temu ni tako. vsaj za sli- karje ne. Poletjeje čas slikanja, v tem času jc veliko svetlobe, zele- nja, svežih in lepih barv. Slikarji so prav v poletnih mesecih najbolj zaposleni.Jaz recimo ne poznam tako imenovanega kulturnega molka. Jaz poleti delam, sli- kam...« In kako nastane slika? »To je dolgotrajen postopek. Najprej moram napraviti okvir. potem »grundirati« platno, na- penjati in še nekaj opravil je. Platno »grundiram« s temeljno kredo, cinkovim belirom in z mizarskim klejem. No tako bi bilo platno pripravljeno za sliko. Delo je precej naporno, tudi na- tančno je in zahteva celega člo- veka. Slikanjeje poseben užitek in ga primerjam z vsakim delom.<' Videti je da, obvladate slikarstvo tehniko, ste to pridobili v sekciji? »Vidite, prav to v sekciji najbolj pogrešam. Skoraj vse druge sek- cije imajo mentorje, le naša se kar najprej ukvarja s tem problemom Slikarji smo tako prepuščeni sami sebi in smo včasih v slikar- skem izražanju prav amaterji,Jaz študiram sam, prec knjig sem si nabavil in po njih š idiram. Zelo rad sežem po lilerati ri in tehniki impresionistov. Tudi vzgleduj i se po njih. Najbližji so mi ' venski impresionisti kol recimo Grohar. Jakopič in Jama. Všeč mi je tudi Ivana Kobilica.« O vsebini njegovega slikanja se. nismo pogovarjali, tudi o tehniki ne. Povedal pa je, da rad riše krajino, tudi portret, vendar mu le-la ni toliko všeč kot pokrajina, mesta. hiše. vasi. Za portret je potreben denar, modeli niso po- ceni. In kot upokojenec si dragih modelov ne more privoščiti, je med drugim dejal AlLin Tomš Kot upokojenec mora biti sk men. je še zaključil in se s{ poglobil v študiju mesta. Svinčnik je narahlo zdrsel po platnu in črte so dobivale obliko in vsebino. Saj, črta je osnova risbe in barva vse- bina slike... besedilo in slika: zk Albin Tom.še: Navdušujem se nad starimi tehnikami, realist sem. Modeme tehnike me ne zanimajo v takšni meri, da bi segel po njih. Bo stara opekarska rimska peč kmalu na ogled? v neposredni bližini stano- vanjskih blokov na Ziherlovi ploščadi v Ptuju tečejo zaščitna Jcla pri ohranitvi stare rimske peči za lončarske in opekarske i/delke. ki sojo odkrili arheologi pn raziskavah na tem terenu. Prvič jo je delno že začel razisko- vati Viktor Škrabar 1920. leta. 54 let kasneje pa je bila dokončno odkrita skupaj z drugimi pečmi na tem območju in določenena. dajo bomo predstavili javnosti. O tem smo v Tedniku že obširneje pisali in končno so tudi stekla prva zaščitna dela. čeprav za dokončno restavracijo sredstva še niso za- gotovljena. V glavnem teče akcija pri zaščiti celotnega prostora in postavljanju zaščitnih sten ter čiščenju, kar bo končano do sre- dine prihodnjega meseca in pri- pravljeno ta tako imenovano im- pregnacijo ali kemijsko zaščito s čimer bomo onemogočili nadalj- nc razpadanje tega pomembnega arheološkega najdišča. Zataknilo pa se bo po vsej verjetnosti pri drugih nujnih opravilih, ker še ni denarja za ustrezno pokritje peči. Delavci Pokrajinskega muzeja si prizadevajo, da bi najdišče pokrili z neke vrste stekleno streho ali zvonom kar bo omogočalo lep pregled nad objektom ob vsakem trenutku. Ta kompleks opekarskih peči je nastajal nekje med drugim in četrtim stoletjem in zaščitena peč sodi nekje v sredino tega obdobja. Tak je v tem trenutku pogled na staro rimsko peč, ki jo želimo predstaviti naši javnosti, (foto: M. Ozmec) MUZEJSKE ZBIRKE OBISKALO LETOS PREK 17 TISOČ LJUDI Kaj pravzaprav lahko v Ptuju ponudimo slučajnemu ali namernemu obiskovalcu? Zabave sicer malo , kopanje v Ptujskih toplicah, v zadnjem času nekoliko boljšo postrežbo v gostinskih lokalih in og- led mesta muzeja kot ga radi poimenujemo, čeprav si dostikrat tega preveč ne zasluži, ker pač nismo spo- sobni, da bi lahko vse tisto kar je v njem muzejsko tudi obiskovalcu prodali oziroma pokazali. Vzrokov je več in eden izmed bistvenih seveda pomanjkanje denarja za dostojno predstavitev tistega, kar imamo. Tako pač vsak najprej zavije v muzeje in tu ima kaj videti z ozirom na področje, ki ga predvsem zanima. Podatki za prvo poletje o obisku muzejskih zbirk so„ dokaj razveseljivi in po popularnosti svojih zbirk prednjači grad, skupno pa so zabeležih 17.693 gostov med katerimi je zlasti veliko mladih šolarjev in 694 tujih turistov iz skoraj vseh evropskih dežel ter tudi nekaterih afriških in azijskih držav. V knjigo vtisov so zapisali najboljše ocene o tem kar ponujamo, kar nam seveda daje tudi novih vspodbud za še boljše delo na tem področju. Poleg tega je bil dober obisk zabeležen še na vseh razstavah in sicer kar 8.812 ljudi , med njimi pa sta imeli izjemno velik obisk razstavi Ptuj skozi arheolo- ška obdobja in Ukradeni otroci. niš SPOMINI VTKANI V SEDANJOST dSANKARICA Nič kaj poletno vreme za obdobje počitniških mesecev mnogokrat spremeni načrte dopu- slnikom in tudi nedeljskim izlet- nikom, da se namesto v kopališče, odločajo za daljše ali krajše izlete in popotovanje po domovini in tujini. Posebno nedeljski izletniki se zaradi krajše odmerjenega časa raje odločajo obiskovati znamenite turistične kraje in kulturno zgodovinske spomenike in spominska obeležja. P besedah direktorja Muzeja narodne osvoboditve Maribor, dr. Milana Ževarta v tem okviru deluje tudi letos obnovljeni spo- minski muzej NOB na Osankarici nad Oplotnico. je ta muzej eden najbolje obiskanih podobnih us- tanov v SR Sloveniji. Saj ga je "»amo v lanskem letu obiskalo prek 70.000 starejših in mlajših Slovencev in tudi gostov iz drugih republik in zamejstva. Ob letošnji prenovitvi je postal muzej NOB na Osankarici eno osrednjih zbirališč pisanih in fotografskih materialov iz življe- nja in bojev partizanov na celot- nem Pohorju in tudi njeni širši okolici. Svojo vlogo pa ima tudi zaradi neposredne bližine kraja, kjer je 8. januarja 1943 pri Treh žebljih v neenakem boju padel legendarni Pohorski bataljon. »Te dni je muzej na Osankarici obiskan bolj kot je to navadno v počitniških mesecih, saj zabeleži- jov dnevih med tednom tudi po sto in več obiskovalcev, medtem ko je ob sobotah in nedeljah ta številka tudi nekajkrat večja« je povedal Stane Videčnik. v letih NOB borec Šercerjeve brigade, danes.član krajevne organizacije ZZB NOV Oplotnica. ki tudi skrbi za obiskovalce muzeja. Pričakovati je. da bo število obiskovalcev doseženo iz lanske- ga leta letos vsaj v enakem okviru ali celo preseženo. Besedilo in slike: Viktor Horvat Muzej NOB na Osankarici Tudi v Ormožu vroče arheološko poletje Arheologinja Pokrajinskega muzeja v Ptuju Marjana Tomanič — Jevremov je pred nedavnim končala z raziskovalnimi deli na terenu pri hotelu v Ormožu kjer bo kmalu stal novi prizidek. V intenziv- nih izkopavanjih, ki so trajala mesec dni, so odkrili pet keltskih lončarskih peči, ki so bile vkopane v prazgodovinski nasip iz obdobja kulture žarnih grobišč. To je izredna najdba in predstavlja prve tovrstne peči, ki so jih arheologi odkrili v Sloveniji. Našli so še nekaj drugega drobnega materiala in odkrili celotno konstrukcijo nasipa. Sedaj tečejo arheološka izkopavanja v Skolibrovi ulici. Ta teren raziskujejo že tretje leto in bo namen- jen za gradnjo solidarnostnih stanovanj. Delali so etapno tako, kot so se sproščala zemljišča in„ odstranjevale stavbe pod katerimi sedaj delajo na raziskovanjih. Našli so del naselbine iz kulture žarnih grobišč to je iz časa 1100 do 700 p. n. š. in sicer sledove stavb na navpičnih gredeh in veliko keramike za vsakdanjo, rabo. Omeniti je potrebno tudi naj- dena ognjišča in kurišča, ki so bila locirana izven tedanjih stavb. Zanimiva je ugotovitev, pravi med drugim kusto- sinja Marjana Jevremov, da je bil Ormož v tem času skoraj večji od današnjega. Imel je že pravo urbano zasnovo in sta bili od leta 1974 do danes odkriti tudi dve pravokotni cesti, ki se sekata sever-jug in vzhod- zahod, stavbe, ognjišča, zbiralniki za vodo in pa se- veda tudi del grobišča. mš nadaljevanje) Mhjne utrdbe Stab IV. operativne cone NOV in POS, obveščevalni center, je Poročal 23. oktobra 1944 o gradnjah nemških utrdb na Sp. Štajerskem S)"^'"" štabu NOV in POS. (dok.VIII—44—1—4172; zg. arhiv CK poročilu beremo, da je okupator v svojih glasilih naznanil graditev ocne obrambne črte, ki bo varovala vdor naših sil in RA v jugovz- pre-?° -^^strijo. Na Sp. Štajerskem bo tekla od Save vzdolž hrvaške meje, ^'a bo Dravo in se nadaljevala vzdolž madžarske meje. Po prejetih podatkih, pravi poročilo, bo gradil Ptuj 150 km obramb- I^^^a pasu, Maribor 180 km, Trbovlje 27, Celje 50, Zagorje pa 25. Lj/'^"o silo na utrdbah bodo črpali iz okrožij Celje, Ptuj, Maribor, 'eta bodo mobilizirali moške in ženske, moške od 14. do 60. '^^^''osti. V prvi polovici oktobra je bil uspeh mobilizacije petdeset Pa n^^n"' oddaljenih krajev so vozili delavce na delo z vlakom, od blizu '^kun ''''^^^^ P^^- Maribora so jih peljali v 23 železniški+i vagonih, iti ob '^ot)'''2'''a'' so tudi otroke osnovnih šol, delavce v tovarnah ^tniških delavnicah, moške in ženske, "•^un ornenjenega dopisa so še drugi dokumenti, ki pojasnjujejo roku '""^-'^^^ prizadevanja, da bi obrambni pas zgradili v določenem l^p^'z pisma OK KPS Ptuj, z dne 5. oktobra 1944, oblastnemu komiteju Dra^^^^^^O' da so kopali tedaj strelske jarke vzdolž madžarske meje do da "^^'Je v Halozah ob hrvaški meji. Partizani so dela ovirali tako, hodj,'^^"^'^^'^ pobrali orodje, lopate in krampe, ljudem pa orcDOvedali Opravi"^. ^'^"d^'" ljudje niso upali dela zapustiti, pač pa so ga ^'jali površno tn počasi. Drago Novak navaja v svoji knjigi Priekija v NOV, da so pričeli j graditi utrdbe ob Muri že septembra 1944. Na delo so sklicali domačine, - ki so jih nadzirali nemški vojaki. V pomoč je prišla tudi mladina iz ; Avstrije. Delavci so spali po šolah, prosvetnih dvoranah in telovadnicah. Šolski pouk je bil vsled tega nereden, k čemer so prispevali tudi letalski ; alarmi. Utrdbe so gradili po šest ur, pa tudi po ves dan. V Pomurju so gradili dve obrambni črti, eno na Muri in drugo v [ notranjosti Slovenskih goric. Ob Muri je tekla od Cmureka do Gornje j Radgone in od tam v Prekmurje po stari jugoslovanski meji. Zaključila se : je v Monoštru. Prekmurska obrambna črta naj bi zadržala prodiranje j Rdeče armade proti Dunaju. ' j Od Gornje Radgone je tekla obrambna črta ob Muri do Razkrižja. j Tam je zavila na Safarsko ob Dravi proti Ormožu in nato čez Medži ; murje na Dravo. [-•ri Ormožu JO gradili tudi tankovske okope, precej bunkerjev pa ob j železniški progi Ormož — Ptuj. Druga črta po notranjosti Slovenskih goric se je končala pri Gornji; Radgoni. V Veržeju so zgradili betonske bunkerje in bunkerje tik ob, Muri, nekaj pa v gozdovih ob Muri. ' V ormoški kroniki dr. Alojza Trstenjaka beremo o utrdbah, da so se' vlekli tankovski okopi od Zavrča čez Virje in polja niže Ormoža, čez njivei proti jugozahodu skozi gornji del Pušenec, pod Hum in naprej skozi, šalovske gozdove na Vitan ter dalje proti bivši državni meji v smeri Štrigove in Mure. Poleg tankovskih okopov so kopali strelske jarke. = Tankovski okopi so bili široki štiri metre in globoki tri metre. Strelski] jarki so tekli v glavnem vzporedno s tankovskimi. Bunkerje ob jarkih so; gradili iz železobetona za strojno orožje. Na trasi proti Frankovcem je bilo vse prepredeno s strelskimi jarki; ter dalje do gozdov v Kravjaku, pod Humom in povsod po hribovitem^ svetu ob vaških cestah tja do Vuzmetinec in Stare gore. Zelezobetonskei bunkerje so gradili tudi ob železnici ter na začetku in koncu vasi. ,,Delaloi je več sto delavcev, moških, žensk in otrok od blizu in daleč", piše doktor Trstenjak. ; Nemci so gradili utddbe skoraj do konca vojne. Disciplina delavcev ^ pa je iz meseca v mesec bolj popuščala. Leta 1945 so le stežka zbrali nai delo večje število ljudi. ; PARTIZANSKI NASTOPI V VZHODNIH SLOVENSKIH GORICA^ , Ormoška poročrla o partizanskih nastopih v vzhodnih Slovenskih' goricah, ohranjena od julija do konca leta 1944 nam pričajo o živahnem delovanju partizanov v tem predelu. Ni bilo skoro dneva, da bi orožniške postaje ne prijavile okrožnemu orožniškemu poveljstvu partizanskih nastopov. Med večjimi na.stopi je bil partizanski napad na Apače pri Radgoni 23. septembra po 23. uri. V nemškem orožniškem poročilu beremo, daje vdrlo v Apače deset do petnajst partizanov. V kraju so se spopadli z nemško vermansko patruljo. Pri tem je bil hudo ranjen eden od vermanov. Apaški Nemci so med napadom streljali na partizane iz svojih hiš. Zato so se morali umakniti. Druga skupina partizanov je napadla orožniško postajo. Postaja je bila tako močno utrjena, da niso mogli vanjo vdreti, pač pa so s streli v okna razbili šipe ter vznemirili orožnike. Napad jc vodil Janko Jurkovič-Jovo. V Radencih so partizani jeseni 1944 napadli občino, v Ivanjcih trgo- vino, v Železnih dverih mlekarno in trgovino. Take akcije so izvedli še v drugih krajih. Na občinah so uničevali arhive in opremo, Hitlerjeve slike, zaplenili živilske karte, papir in druge potrebščine, vermansko posto- janko v Seliščih in tam zaplenili tri puške, več orožja pa niso našli. V Ljutomeru so nameravali s smrtjo kaznovati nemškega župana Hanca Herndla, zagrizenega sovražnika Slovencev, vendar ga niso našli. Zažgali pa so pri njegovih goricah njegov avto. Po odhodu z goric so se spopadli z graničarji. V boju je bil ranjen partizan Jože PucKo-Janez. 12. septembra je pripravil prometnik Edo Potočnik iz Radenc trčenje dveh vlakov z vojaškim tovorom pri postaji Hrastje—Mota. Vlak se je iz- tiril in bil poškodovan, promet pa prekinjen za 48 ur. Potočnik je odšel po akciji v partizane. Septembra so napadli partizani tudi orožniško postajo v Radencih. Vodil jih je Janko Jurkovič—Jovo. Slavko Ivanjšič-Boris bi moral pripeljati v pomoč svojo skupino. Toda graničarji so jo na poti napadli pri Vučji vasi. Boris je bil pri tem ranjen v nogo. Partizani so ga odnesli k Marku Slaviču v Ključarovce, kamor ga je hodil zdravit dr. Kaukler iz Ljutomera, ki je že leta 1943 zdravil Ivana Nemca-Vojka. Ker ni Jovovi skupini prišla v pomoč Borisova, ni mogel do živega orožnikom v Radencih, pač pa so orožnike partizanski streH spet opo- zorili, da niso varni na slovenski zemlji Nadaljevanje prihodnjič POPRAVEK: V 107. nadaljevanju članka UPORNE SLOVF.N- SKF (iORICF.. pod naslovom STANKA PADF V PARTIZANIH, je pravilni), da jc bila Stanka posvojenka gostilničarja Pergcrja in ne prvorojenka kot j<; natisnil naš tiskarski škrat. 12 - NASI DOPISNIKI 9. avgust 1979 - TEDMIK Odhod ptujskih brigadirjev na IMDA Bricini 79 v torek. 31. julija 1979. smo se ptujski brigadirji, zadnjič pred odhodom na MDA Brkini 79. zbrali na brigadni konferenci. Prisotnaje bila tudi Dragica Voda. predsednica OK ZSMS Ptuj. Spregovorila je o pomenu MDA v naši družbi. Povdarila je. da bi na MDA razvijali tovariške odnose in tako krepili bratstvo in enotnost. Zaželela nam je čimveč uspehov na vseh področjih dela. Naša brigada sc prav tako kot MDA, ki je delala v Beogradu, imenuje po narodnem heroju Dušanu Kvcdru-Tomažu. V brigadi nasje 55 brigadirjev iz vseh koncev naše občine, nekaj je celo Ormožancev. Veliko imamo mladincev do 16 let. Povprečna starost brigadirjev je 17 let. Največ nasje srednješolcev, nekaj pa je delavcev. MDA Brkini je akcija, na katero ptujski brigadirji odhajamo že tradicionalno. Naša OK ZSMS vsako leto pošlje brigadirje na Brkine in še na eno zvezno akcijo v drugo republiko. Tako smo letos na Brkinih že četrtič. Na akcijo smo odpotovali v nedeljo. 5, avgusta ob 5, uri zjutraj. Brigadirsko naselje je v majhni vasici Tatre, Zanjo, kakor nasploh za Brkine, je značilno, da v njej 'živijo samo starejši ljudje in mladega človeka tod zelo redkodkaj srečaš. Pokrajina je zelo zanimiva, vendar za kmetijstvo neprimerna. Voda je tu še vedno glavni problem. Tudi v samo naselje jo dovažajo s cisterno. Prav zaradi tega tukajšnji ljudje izredno radi sprejemajo brigadirje in nestrpno čakajo, da se prične brigadirsko poletje, Ze samo dejstvo, da si po svojih zmožnostih pripravljen pomagati, tudkaj veliko pomeni. Zato smo mladi že ob odhodu obljubili, da bomo dali vse od sebe in dobro zastopali našo občino. Pokrovitelj naše brigade je Mercator Izbira Panonija Ptuj in temu trgovskemu podjetju se vsi skupaj zahvaljujemo. Pozdravljamo vse brigadirje naše občine, ki so letos sodelovali na katerikoli MDA sirom po Jugoslaviji. Naj ob tem še povem, daje 5 mladincev naše občine odšlo tudi v regijsko brigado, ki sedaj dela v Črni gori. v Ulcinju, Prilagam še naslov MDA Brkini za vse. ki nam boste pisali ali nas obiskali,: MDA Brkini 79. Trate 2. 66243 OBROV. tel, št, 066-83-616, Vzdušje je zelo dobro, zato si preberite še brigadirsko pesem, ki smo jo brigadirji izbrali tudi za svojo himno. Brigadirski Z-D-R-A-V-O! Diana Bohak MDB »Dušan Kveder Tomaž« Brkini Lopate in krampi, kupizemlje, potna telesa, globokijraki... Tonisosanje, niti Jamajka, Brkini, lepi, sončni Brkini, zvestismo vam ptujski brigadirji in naši komandirji. Mesečina, taborniogenj, mlada telesa, tiha pesem... Tonisosanje, niti Jamajka... Brkinis soncem obsijani hribi, ker je voda vredna trikrat več, kakorjev dolini. Brkini... To so Brkini Brkini... To so Brkini Brkini... BRKINI! MDB,,Dušan Kveder -^Tomaž" Ptuj Mala oglasa Menjam celi za zlomljeni kramp. Šifra: »Falirant.« Zamenjam kompletno prikolico za polovico postelje v ženski spalnici. Šifra: »Sem v dobri formi.« Dehvodskašolanatasi V ponedeljek so nas najprej seznanili s traso, potem pa je stvar prevzel v roke naš vrli Trasko Stane — partizansko ime Bam- bus: Kramp, kaj je to? To je polavtomatski stroj, ses- tavljen iz dveh delov. To sta leseni del ali ročaj in železje na drugi strani. Dvigneš ga. a dol pade kar sam. Preprosto, kajne?! Lopata, kdo si pa ti? Je težak izpopolnjen stroj, s katerim dviguješ zemljo, ali kaj drugega v trdem agregatnem sta- nju. Od lopate dobiš žulje pod pazduho ali pod brado. Je res univerzalen stroj. Samokolnica: Za samokolnico moraš imeti izpit iz prve pomoči in avtošolo. Vedeti moraš vse znake in imeti števec. Sestavljen je iz dveh delov: Kolesa in korita in dveh ročajev. Motika: Četrt avtomatski stroj, dokaj seksi videza, ker je pač žen.skega spola. .....samo nežno jo dvigneš, pa je na tleh,,.. Našabrigada Naša brigada je klump, komarjdant je lump in brigadirji vsi bi le zabušavali. Sekretarka, ta pa zna, po kroniki packa, včasih pa s prazno skrinjo razbija si črepinjo. Predsednik brigade je zalit, je špeha zmeraj sit, a bolničarka Joiica nas z ricinusom pita. Če ekonomov škis za malico da komis, hitimo v kantino, da spraznimo vitrino. Ko kliče nas dežurni, še polii so bolj urni ko mi gremo v zbor, saj ni nobeden nor. Na trasi pa, ojoj, nam motijo pokoj različni krampi — krampiči in skraviani deklici. Naselja nam stoje, da strah in groza je in postelje so vse po šestkrat počene. Oj lunca, lunca rumena (ha, ha) vodstvo, vodstvo štaba našega. Toni, Dule, Safran iz brigade Miloša Zidanška Moj obrambni dan Uuuuuuuuuuu... Vstani! Alarm! Bumm, tresk, au. Hudiča! Nika- mor ne grem! Tako in še podobno se je slišalo v ženski spalnici ob 5. uri. Storkljanje cokel, kletvice in že je vse frčalo, ne — letelo proti izho- du. Ha, bilo je, kot da bi kdo delil za.stonj cigarete ali bencin. Hop, hop in že smo bili v bližnjem gozdičku. Mokra trava, megla, zaj... teren, — res je bilo romantič- no. Na srečo pa je bila megla tako gosta, da so letala zgrešila naše naselje in smo se varno priplazili v postelje. Komaj sem iztegnila premražene noge, a se je zopet drl dežurni, da moramo vstati. Kaj smo hotele. Malo več kot prej do gozda smo sedaj potrebovale, da smo prišle v zbor. Tam nam je Branko v stilu Napoleona, povedal, kaj vse nas čaka. Po obvezno okusnem zajtrku so nas stlačili v avtobusa. Pomislite, bila sta kar dva! Redek čudež. Še preden sem oddremala polovico ionelnega venca, nas je voznik dostavil v kasarno. Hu, ženske, to je bil pogled! Malo morje moških... Izbira je bila res enkrat- na. Edina škoda je bila, da sem imela poleg sebe že pripadnika moškega spola. Tako sem se raje pripravila na križev pot od puške do puške. Da sploh ne govorimo o vseh mogočih avtomobilih, ki jim je manjkala samo malo lepša fasa- da. Drugače pa so baje univerzalni: lahko jih imaš za navaden avto, čoln, pa še buldožer. Hja, nekaj takega bi jaz potrebovala. Najlepše pa je bilo med predava- njem. Večina je odspala drugi del sonetnega venca, mene pa so uspavale noge zadnjega soseda. Potem pa smo imeli pravi pravcati kino. Bilo je napeto in komaj meje sosed sproti budil. Na srečo smo šli nato na zanimivejši del, — strelja- nja. Najprej sem zvedela, da ima tovariš v roki puško, nato pa še vse ostalo. Na koncu koncev sem bila naj- uspešnejši strelec v naši brigadi, (skromnost pa res ni moja lastnost, a ne?) Pa veste zakaj? Namesto tarče sem si predstavljala našega namestnika komandanta in zato ni čudno, da mi je uspelo. Povrhu vsega pa nosim še očala in s štirimi očmi se res boljše vidi. Po kosilu se je prav prijetno ulil dež. In že sem upala, da nam bo prizaneseno s pohodom. Zal je prenehalo deževati in odracali smo pustolovščinam nasproti. Vmes je bilo potrebno narediti cel kup stvari. Ko sem metala bombo sem namesto cilja videla postrojen štab akcije in tako tudi pri tej veščini uspeh ni izostal. V copatih mi je že pošteno klokota- lo blato, ko se je v daljavi prikazal cilj. Seveda se spodobi, da vsaj na koncu pokažeš vso vnemo in pognali smo se kot mladi avioni. Ne vprašajte kaj je bilo na koncu: prava pravcata nevihta, cel kup mokrih buč, kot posledica pa moja angina. Pa naj še kdo reče, da niso obrambni dnevi zanimivi in poučni. Smonca mi BRIGADIRJI Šenčur pri Celju, včeraj, danes in jutri Šentjur pri Celju leži na vzhodni strani celjske kotline, oziroma ob cesti, ki pelje iz Celja proti Ro- gaški Slatini. Na južni strani obdaja Šentjur strmo hribovje Rifnika in Resevne. Na severni strani Šentjurja proti Dramljam se lepo vidijo vrhovi Konjiške gore in Pohorja, medtem ko se na se- verovzhodni strani Šentjurja opazijo obronki Sladke gore in Boča. Šentjur leži torej ob vznožju precej strmega hribovja, ki skriva v sebi bogato zakladnico kulturnih spomenikov starejše in novejše zgodovine. Južno od Šentjurja se vzpenja precej strm hrib z imenom Rifnik. Ob strmo steno na severni strani hri- ba, kakih 100 m pod vrhom se prislanja nanj manjši hribček z razvalinami srednjeveškega gradu rifniških gospodov. V dobi kmečkih uporov je bil grad močno poškodovan, tako da je danes le še kup grajskih razvalin. Vseeno pa Rifnik predstavlja danes pravo zakladnico arheoloških najdb. Tako so arheologi izkopali posamezna grobišča in stavbe, ki so nastale v prazgodovini in v dobi antike. Vsi najdeni predmeti imajo trajno zgodovinsko vrednost. Ce pogledamo v dobo romantike, nikakor ne smemo pozabiti da je tekla v Šentjurju zibelka naših zelo znanih skladateljev Ipavcev. Tako so se v glasbeni družini Ipavcev rodili trije zares znani romantični skladatelji. Bratje Alojzij, Gustav in Benjamin so prviš kaj več slišali o glasbi od svoje matere, ker je bila priznana pianistka in harfistka. Čeprav so bili vsi bratje po svojem poklicu zdravniki, predstavljajo njihove kompozicije veliko umetniško glasbeno vrednost. Spomnimo se samo na ,,Slovenec sem", ,,Slovensko dekle", itd. Še danes jim z veseljem in z velikim ponosom prisluhneml. V znak spoštovanja in v priznanje za njihovo delo, jim je občinska skupščina Šentjur pri Celju postavila spominske plošče. Nemški okupator tudi Šentjurju ni prizanesel. Že 1941, leta so napredno misleči domačini množično odhajali v gozdove. Kmalu so se oglasile partizanske puške iz gozdov Resevne, Rifnika in drugih bližnjih hribov. Nemški okupator je začel zato neusmiljeno preganjati vse aktiviste OF in člane KP. Preko svojih plačancev je imel tudi nekaj uspeha in tako se je veliko šentjurčanov znašlo v znanem celjskem zaporu Starem piskru. Veliko jih je bilo ustreljenih v Celju, Mariboru ali pa na znanem morišču v Stranicah pri Frankolovem. Mnogo so jih odpeljali v Nemčijo, v znana in strahotna taborišča, od koder se niso nikoli več vrnili. Skozi Šentjur je vodila tudi pot slavne XIV. divizije NOV. Ko se danes peljemo skozi Šentjur, takoj opazimo, da postaja mestece zares mikaven kraj, ki h@ kmalu postal večje mesto. Industrija, kakor tudi kmetijstvo sta doživela odličen razvoj in uspeh. Prebivalci Šentjurja s ponosom govorimo o svojem kraju. Kar ozrimo se malo na okrog, pa bomo takoj videli, da so si Šentjurčani zgradili zares lepe hišice; pred vsako hi- šico pa stoji tudi avto. Vsi občani Šentjurja se trudijo, da bi se njihov kraj še hitreje razvijal, saj vidijo da je vsak dan lepši in srečnejši. Takšno je življenje danes v Šentjurju; jutri pa bomo videli zopet nove uspehe pridnih Šentjurčanov. LOVILI SMO KRAVO Čapla je moj kolega ali bolje povedano — delovni tovariš na MDA, v brigadi ,,Jože Boldan-Silni". Čaplin kramp se pogosto zarije v blato le nekaj cm od malega prstka moje leve noge. Čapla vsakič z veseljem zmiga z ušesi, saj je preprečil delovno nezgodo. Samo pomislite kaj bi bilo, če bi se velik kramp z vso svojo težo, Čapla ga namreč spušča v prostem padu, zvalil na moj mali mezinček. Bilo je pred dnevi, ko sem si snel umazani rokavici in si prižgal cigareto. Tudi Čapla je menil, da sije zaslužil počitek. Sonce je že krepko grelo ... Tedaj je nastopil dramatičen trenutek (vas rajcam, ha?) ,,Eee seka no, le primile jo no!" Nedaleč od naju je po bregu v nekontroliranih skokih prihajala krava, resnično KRAVA, za njo pa ženska bolj poznih let in z otečeno nogo. Slednje sem si posebej zapomnil, ker zaradi tega ni mogla enako- vredno dirjati s kravo. Zato je naju prosila, naj jo primeva. S Čaplo se nisva obotavljala. Pogumno sva skočila iz jarka. To sva si namreč želela že ves dopoldan, vendar nisva našla pravega razloga za to. Ko sva ko- bacala iz jarka, sva tako iskala oporo, da sva najmanj kubik zemlje spet spravila tja odkoder smo jo malo prej z veliko težavo iztrgali. Hrabro sva tekla za kravo, še z večjo hrabrostjo jo je za nama lomastila ženska z otečeno nogo. Ko sva kravo že skoraj ujela, je buša divja in neprištevna sko- čila naravnost v naš jarek... ,,Mali božja, ke mo pa zdaj za kriščovo volo" je ženska z otečeno nogo v strahu vila roke. Pogledal sem Čaplo, Čapla žensko, ženska pa kra- vo. Ženska z otečeno nogo je junaško in strokovno pravilno prijela kravo za roge, Čapla pa se je spravil na nasprotni konec. Potem je ženska vklekla, Capla pa potiskal tisto najmanj 600 kilsko maso, ki ji pravi- mo krava. Jaz sem jima pa gostobesedno prigovarjal in jima tako dvigal moralo, neposredno pa se liste žive gmote v jarku nisem dotaknil, ker imam kravofobijo. Še en krepki brigadirski HOO-RRUUK! in krava je bila rešena, delno tudi zato, ker pri reševanju krava sama ni stala prekrižanih nog. Marsikdo bi se lahko po njej vzgledoval: Če po svoji neumnosti kam padeš, se poskušaj tudi sam izkopati. No, krava je bila sicer še bolj rjavo lisasta kot prej, vendar svobodna! Ženska poznih let z otečeno nogo se nama je srčno zahvalila,sajsvasipohvalotudizaslužila, če že ne za praktično pomoč pa vsaj za resno voljo pomagad. Ženska je potem odkalopirila za kravo, s Čaplo pa sva si podala roki v potrditev: VSI ZA ENEGA — EDEN ZA VSE! Razmišljanje o brigadi Brigada. Beseda, ki jo sestavlja samo sedem črk, a se zanjo toliko skriva. Dokler ne spoznaš življenja na trasi in v naselju, ti ne pomeni ničesar. Potem pa spoznaš, da se za njo skriva življenje, mladina in naša vnema. V obdobju 21 dni, ki nm vse prehitro mineva- jo, se spoznamo med sabo, med nami se porajajo najrazličnejša čustva. Počasi vzljubiš delo, saj te preplavlja zavest, da pomagaš ljudem, ki nimajo najosnovnejših stvari. Ker malo čudno se ti zdi, da so še ljudje, ki nimajo vode ali pa prepotrebne ceste. Kaj ni čudovit občutek,dasistoril nekaj za sočloveka? Dnevi, ki jih preživiš v družbi enakih, so lepi, polni mladega življenja. Mimogrede ti zjutraj uidekletvica, ko opaziš, da je uho polno zobne paste. Potem pa se pomiriš, saj dobro veš, da ti je to storil kdo, ki te morda naskrivaj rad vidi. Oddolžiš se mu s tušem in ' stvar je urejena, Nailepši pa so večeri. Izpolnjujejo jih kulturni programi, ko le ob lepi besedi prevzame po- nos, da si Slovenec. Plesi ti pomenijo prijetno razvedrilo in čeprav si malo prej komjda hodil, se po- tem zavrtiš vdvijihritmih ročk n'rola. Končno in sploh nenazadnje so tu še brigadirske simpatije. Ko spoznaš sotovariše, opaziš med njimi tudi takšne, za katere slutiš, da bi ti lahko pomenili več kot drugi. Porodi se obojestranska simpatija in nenadoma so ti večeri še lepši, delo lažje, cel svet se ti zdi za nekaj odtenkov svetlejši. Se hitreje ti mine 21 dni, potem pride čas slovesa. Solze, obljube, kasneje pa fotografije, brigadirka in kup spominov. Lepih in žalostnih. Vendar lepi ostanejo, ostalo pa potone v pozabo. Tako ni čudno, da se drugo leto spet srečamo v enakih uniformah, z žulji na rokah. Lepo je. Torej se srečamo prihodnje leto. Smonca PONOSNA SEM NA TRETJO ČETO Na prvi brigadni konferenci sem zvedela, da so me izvolili za komandirja 3, čete. Ponosna sem bila na to nalogo in si zadala cilj, da nalogo uspešno izvedem. Veliko so mi zaupali. Nič ni lahko, toda z voljo se vse doseže. Pred odhodom na akcijo je komandant dal vsakemu spisek brigadirjev, še prej pa prebral, v kateri četi je kdo, Z očmi sem še enkrat preletela seznam. Pomislila sem sama pri sebi: ,,To je moja mala četica. Oni so moji in jaz sem njihova," Lep je tak občutek. Kmalu smo se spoznali med sabo. Po konstrukciji in zmogljivosti smo si različni. Toda naš duh je enak. Rekli smo si, da smo eno. Vsi za enega — eden za vse. Lepo je tako misliti in delati, S tem bomo veliko dosegli. Ko Rrem po trasi in vidim včasih samo lopato ali kramp v zraku, kajti brigadir je majhen in ne vidiš ga^ In pri srcu mi je lepo, ko vidim, da se trudi, ker hoč« biti enak drugim, I^Josili smo dude in tako smo dobil' ime dudarji. Nas to negane, saj morajo biti tudi šale- Saj smo ljudje z dušo in srcem. Sedaj je 3, četa breZ mamice, toda kmalu se jim bo pridružila. Težko miJ^ in solze imam v očeh, ko pravijo, da so me pogrešal' na trasi. Toda kmalu se pridružim 3, četi in še bo \epO; Lepega in slabega je enkrat konec. Ko se bomo razšl)' bo vsak nosil v srcu spomin na to, kar je doživel. dudarji, se ne damo, saj smo iz 3. čete. Čeprav mal" slabši, toda to nam ne jemlje poguma. Vzdržali bom" do konca. Kar smo si zadali, to vedno izpeljemo. fSDNIK - 9. avgust 1979 IZ NASIH DRUŠTEV - 13 OB 7&LETNICI USTANOVITVE PRVE PODRUŽNICE .SLOVENSKEGA ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SPODNJO STAJmSKO" fa podružnica je bila v smislu „"f|gna društvenih pravil prva ier ie ustanovila dne I. maja 1904 ^jlg. Čolnar Jo/*fu, gostilničarju ^ pestincih (sedaj Gomilce 14, *ošta Desternik, občina Ptuj — op. p), župnija Sv. Urbana." 5 temi besedami začenja ,,Poro- ko odbora podružnice ,Slovenske- ga čebelarskega društva za spodnjo štajersko' za župnije Sv. Andraž, 5v Bolfenk in Sv. Urban v Slov. 0, za leto 1904," ki je bilo spreje- J^o na občnem zboru podružnice 18.' decembra 1904 v šoli Sv. Andraž SI. g-" Letos 1. maja je bilo za nami to- rej polnih 75 let od ustanovitve pr- y( podružnice ,,Slovenskega čebe- larskega društva za spodnjo Štajer- sko"- ^ tistih letih ob prelomu šioletja so se zvrstili številni po- membni mejniki v zgodovini slovenskega čebelarstva. Dotlej je minilo samo šest let od ustanovitve Slovenskega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko" (1898) in od izida prve številke njegovega glasila ,,Sloven- ski čebelar" (1898). Leto pred tem (1903) so štajerski čebelarji na svojem shodu pri Sv. Andražu v Slov. goricah sklenili ustanoviti „Cebelarsko društvo za spodnjo štajersko". Dve leti kasneje (1906) ;!a v založbi Slovenskega čebelar- skega društva v Ljubljani bili pre-. vedeni v slovenščino obe znameniti Janševi deli ,,Razprava o rojenju čebel" in ,,Popolni nauk o čebelar- stvu". Tri leta kasneje je Mohor- jeva družba izdala Lakmayerjevo knjigo ,,Umno čebelarstvo" (1907), ki jo v slovenskem čebelar- skem slovstvu zaznamujemo ,,kot prvi poskus sodobne čebelarske knjige, obsegajoče vsa območja leorije in prakse". Z navedenimi dogodki se začenja ..novo razdobje v zgodovini pospe- >evanja slovenskega čebelarstva ^ploh" in razdobje, ko postajajo wdni prvi koristni sadovi tedanjih prizadevanj v slovenskem čebelar- stvu, namreč da se postavijo trdni 'mielji za razvoj enotne slovenske ^^ebelarske organizacije, ki bi mno- žično vključevala slovenske čebe- larje v svoje vrste, uravnavala svoje 'ielovanje po poteh razvoja sodob- nega čebelarstva v svetu, pri tem upoštevala priznana izročila in iz- kušnje slovenske čebelarske tradi- ^''Jf ter si prizadevala za razvoj slo- venske strokovne čebelarske litera- '"re, ki bi ,,širše obravnavala teda- aktualna čebelarska vpraša- nja" vi^"^^"f listine, ki so ohranje- ' '''a slo"""'"^''*^'' obsegajo: ..Pra- ^'va i-a "'''^^Ka čebelarskega dru- J^napjj ^P«dnjo Štajersko" (potr- l "^'ok,^' namestniku v Gradcu ^>arja ^^^'ev. 4985 z dne 12. fe- ''^Prejp^^'*) z enim izvodom , p^"'.^^" (pri,stopne izja- ""■ažu ''^ podružnice pri Sv. Poc. kr ^ ^'o^- Cof." (potrjena '■''30/2 "^"lestniku v Gradcu štev. dne??'''^^ aprila 1906), listi- h"Oo|J- ^P^''^ '906, s katero ^dlaggfjavarstvo v Ptuju obvešča 'Ca J^iJa ustanovitve podruž- o?.efg predlagatelja njenih pravil ^eienika, kmeta od Sv. Urbana (sedaj KS Desternik), da c. kr. namestništvo v Gradcu soglaša z _ ustanovitvijo podružnice, in ,,Člani 1904" (seznam članov po- družnice). Zal nam ni ohranjen zapisnik o ustanovnem zboru podružnice, ki je bil. 1. maja 1904. Znano tudi ni, v kakšnih okoliščinah so potekale priprave na ustanovni zbor in kakšno vzdušje je vladalo ob tem pomembnem čebelarskem dogod- ku. Kakor je razbrati iz poročila od- bora podružnice za leto 1904, kije v uvodu omenjeno, je bila podruž- nica ustanovljena za območje teda- njih župnij Sv. Andraž (.sedaj KS Vitomarci), kjer je bil sedež podružnice. Sv. Bolfenk (sedaj KS 1 rnovska vas) in Sv. Urban (sedaj KS Desternik). Vse tri navedene krajevne skupnosti so na območju občine Ptuj. Sedež osrednjega dru- štva v ustanovnem letu 1903 in v letu 1904 je bil pri Sv. Urbanu, kajti po 1. členu društvenih p.ravil ima društvo ,,svoj sedež v kraju, v katerem stanuje predsednik". Nje- gov prvi predsednik je bil že ome- njeni kmet .lože Zelenik. Med osrednjimi pobi^^pij^jk^j^il^, ustanovitev osrednjega društva in prve podružnice je bil tedaj 43-letni Ivan Jurančič (1861 — 1935), doma iz Andrenc, ki velja za znanega na- prednega štajerskega čebelarja, če- belarskega učitelja in pisca žal neobjavljene knjige ,,Cebeloreja" (1888). Žal smo slovenski čebelarji spregledali dva Jurančičeva jubileja — 100-letnico rojstva (1961) in 40- letnico smrti (1975). Zato so tem- bolj dobrodošle dragocene vrstice Antona Petroviča, nekdanjega Jurančičevega učenca iz Hvaletinc, ki jih je zapisal v deseti lanski šte- vilki ,,Slovenskega čebelarja" v spomin Jurančičevemu pionirske- mu poslanstvu med štajerskimi če- belarji. Da je Jurančič imel tolikšen ugled med čebelarji in v javnosti nasploh, je razvidno tudi iz naslednjih vrstic v poročilu odbora za leto 1904, sprejetjem na občnem zboru podružnice, 18. decembra 1904: ,,Zatem je društveni potovalni učitelj g. jurančič Ivan v vnesenih besedah razložil, zakaj se morajo tudi slovenski čebelarji združiti, kar so drugi narodi že davno storili, liki čebele okoli svoje matice. Navdušen govor je bil sprejet s splošnim odobravanjem, kar je pričalo, da je imelo osrednje društvo srečno roko, da je namestilo tega gospoda potovalnim učiteljem". Jurančičeve besede niso bile namenjene le čebelarjem, marveč tudi številnim drugim gostom, prisotnim na občnem zboru podružnice. Kakor je razvidno iz poročila, se je za vse zbrane po zboru ,,vršila prosta zabava, pri kateri nas je razveseljeval, kot že prej med posameznimi točkami, s svojim lepim petjem mešani zbor od Sv. Andraža pod vodstvom svojega pevovodje g. Cvetko Franca. Med prosto zabavo so še nastopili razni govorniki, tako da smo se pozno v noč razšli prijetno zavestjo, da je to bil lep dan". Naj pripomnim, da je tudi pravkar omenjeni učitelj Franc Cvetko bil, kot je razvidno iz članskega sez- nama za leto 1904. član podružnice. Med pobudniki ustanovitve podružnice so bili nekateri drugi čebelarji, ki so veljali tedaj za ugledne občane v teh krajih. Bili so to možje različnih poklicev in starosti. Od 27 članov podružnice, kolikor jih je bilo vpisanih v izvirnem seznamu članov za leto 1904, je bilo 13 starejših in 5 mlajših kmetovalcev, 4 obrtniki, 4 učitelji in 1 duhovnik. Med najbolj znanimi in zaslužnimi člani naj omenimo le nekatere, ki so imeli glavne funkcije v odboru osrednjega društva in v odboru podružnice: Jožefa Zelenika, predlagatelja ustanovitve podružnice, predsednika odbora osrednjega društva in predsednika odbora podružnice, Ivana Juran- čiča, čebelarskega učitelja in namestnika predsednika, Ivana Strelca, upravitelja ljudske šole Sv. Andraž in tajnika Jožefa Bezjaka, blagajnika, in Jožefa Čolnarja, gostilničarja in člana odbor. Vsi imenovani so bili hkrati tudi člani odbora-osrednjega društva. Še posebej je potrebno opozoriti na pomembnost, da so vsi člani podružnice bili zavedni slovenski domoljubi, in da jih je zavest narodne pripadnosti še bolj združevala v njihovih skupnih pio- nirskih prizadevanjih za napredek čebelarstva v tem delu Štajerske. Po zaslugi prve podružnice se je dejavnost osrednjega društva tako razmahnila, da so štajerski čebelarji v tistem času ,,ustanovili več podružnic, imeli pred 20 poučnih shodov, na katerih so predavali Jurančič,Cernej , Piki, Kurbus in drugi. Društvo je raslo in je imelo leta 1914 že 800 članov" (dr. Jože Benigar: Slavnostni govor na proslavi 80- letnice slovenske čebelarske organizacije — Slovenski čebelar številka 3/1978). Posebno pozornost bi kazalo posvetiti preučitvi vsebine pravil osrednjega društva in podružničnih pravil. V obeh je zaslediti zelo podrobno opisane dolžnosti in odgovornosti organizacije in njenih članov, izredne pestre dejavnosti društva in podružnice in — kar je še posebej zanimivo in posnemanja vredno — presenetljivo prikupen, lahko berljiv in razumljiv jezik brez tujih ,,vsiljivk" ter brez praznega besedičenja, ki je ljudski besedi običajno le v napoto. Ker omenjenega jubilejnega dogodka ni zaslediti v slovenski čebelarski literaturi, bi bilo želeti, da bi ta prispevek spodbudil čebelarske zgodovinopisce, da bi tudi temu dogodku odmerili primerno veljavo in mesto v slovenski čebelarski preteklosti. Predvsem bi bilo zanimivo in koristno preučiti in ovrednotiti tedanje splošne gospodarske^ razmere in položaj kmetijstva na Slovenskem in Štajerskem, ki so spodbudili čebelarje k združevanju svoje dejavnosti (vpliv krepitve; industrije na poglabljanje! kapitalističnih odnosov na vasi,: kapitalistični ukrepi v kmetijstvu! in podobno). Nadalje, kaj je pospeševalo razvoj čebelarstva in v kakšnih pogojih se je ta panoga razvijala. In še: ali je nova organi- zacija resnično povezovala interese čebelarjev in v kolikšni meri sta osrednje društvo in podružnica pripomogla k strokovni izboljšavi čebeljarjenja na Štajer- skem. Za konec še podatek, da jc bilo rojstvo podružnice na ustanovnem zboru 1. maja 1904, z odlokom tedanjih oblastnih organov pa je bila dovoljena ustanovitev podružnice šele 14. aprila 1906. Tu je potrebno pripomniti, da je do zakasnitve odloka prišlo zaradi tega, ker so podružnična pravila, kot je razvidno iz ustanovnih listin, bila predložena pristojnim organom v obod britev šele 21. marca 1906. Brez dvoma je ustanovitev prve podružnice osrednjega štajerskega čebelarskega društva pomenila tedaj dragocen člen v življenju in razvoju vse slovenske čebelarske organizacije; hkrati pa je pomenila tudi dragoceno pridobitev in izkušnjo v napredni slovenski čebelarski tradiciji. ^ Franjo Rebernak Tako so izgledala tiskana ,,pravila" s podrobno opisanimi dolžnostmi organizacije in njenih članov, konkretno in jasno, brez praznega besedičenja... Pravila slovenskega čebelarskega društva za Spodnje Štajarsko. Ime, sedež In namen društva. imenuje; ^.Slovensko čebelnrsko a Spodnje Štajarsko'-, ter ima svoj »edei . katerpia Btnirajc predsednik. Nnmen mu ^f»pcse,ati zlioljievati in nuSirjnti eelR-larslvo ^•'»jera Štijanskcin. ^ 2 V ta namen mi služijo tale sredstva: ll ^1'^» letne doneske ml drnštvenikov; Pf«jema list; ^.slovenski čebelar' kot drnšt- J^^Klasilo. ter fra oddaje svojim društvcnikoni ^*uiovi di^štveno knjižnico, ter skrl.i, da se ,j ^"j" ''"*>rc strokovne knjijte med dništveniki; ntil!'.lj-."^ se mistavijo čebelarski potovalni ' S,? '•'•"Stvenike pri spečavanju čeHelarekih P"'l'-lkov, ,„ pri nabavi eebelnrskeRa orodja JI 5^^"'"''J* lioiiražnic<> po .SpodTijem Štajarskem ; 'na postavodajstvo v čebelarskih stvareh ""'"•'"nvanjih in predlojtih na vlado in po- ilik ' P^P<*»je pravieo pri čel)elarskih prnv- h) prireja čebelarske shode, pri katerih se vrtijo javna predavanja in djanska razkazovanja, po razmerah tudi razstave; i) izvaja podjiore iz javnih zakladov za povzdi(,'o slovenske čebeloreje. b. Društvenlkl. § 3. Dnistvenik more biti ^-sak človek dobrega imena, kateri stanuje na SjKMlnjem St.^jarskem, ako (.-a (Hlbor sprejme. Dolžnost vsnkef[;a dništvenika je ravnati so po pravilih, podpirati društvene namene, ter skripti za razžirjcvanje in l>laf;or • društva. ij 4- Dntštveniki so; a) redcl()vanjc sc je manifestiralo tudi na minulih praznovanjih dneva borca in dneva vstaje slovenskega ljudstva. Del taborniškega parka v Kidričevem, kjer so izvedli del programa ob praznovanju 22. julija Foto: K. Zoreč SPOMENIK TABORNISTVU V Slov. Bistrici je pred dobrimi petnajstimi leti taborništvo ,,obiralo" še zadnje sadove svojega uspešnega delovanja, ko so bili bistriški taborniki med najuspešnejšimi v SR Sloveniji. Imeli so svojo organizacijo medved- kov, čebelic, mladincev in velikega števila zavzetih starejših ljubiteljev naravnih lepot. Bila je to zlata doba bistriškega taborništva, ki se je z odhodom prekaljenih in dolgoletnih članov pričela spreminjati v srebrno, bronasto in nato na zarjavelo železo, da bi na koncu povsem izginila. Tudi večkratni, dobro pripravljeni poizkusi obnoviti taborniško orga- nizacijo v mestu Slov. Bistrica, niso zabeležili pričakovanih rezultatov, saj je največkrat ostalo pri programih in mogoče še majhnemu številu entuziastov, ki pa so ostali osamljeni in tako tudi nemočni. Vse kar je do danes ostalo od zlate dobe so spomini, danes že starejših Bistričanov, tu in tam še katero od ohranjenih republiških in zveznih priznanj za uspešno delovanje organizacije in posameznikov. Med ostanki pa je tudi ,,spomenik" nekdaj zlate dobe taborniškega življenja in dela Bistričanov, ruševine taborniške koče, ob katerih se osamljeni ljubitelji narave, ko se odločajo za pot proti Trem kraljem, ustavljajo in razmišljajo. Včasih je to razmišljanje na lepo preživelo mladost, drugič tudi zakaj tega nismo znali ohraniti. Seveda je sedaj že prepozno, saj bodo kmalu izginili še zadnji sledovi zlate dobe taborništva na bistriškem Poho- rju. Kdaj bo ponovno oživelo pa je težko povedati. Fotografija in tekst: Viktor Horvat. ,,Pokopališče" šole v naravi pod Tremi kralji. Taborjenje mladih gasilcev v času od 23. do 31. julija je bil pri planinskem domu Anton Štuhec pri Treh kraljih na bistriškem Pohorju tabor mladih gasilcev z območja občine Slovenska Bistrica. Organizator taborjenja je občinska gasilska zveza Slov. Bistrica, potekalo pa bo v petih skupinah. Namen taborjenja je, da pionirje — gasilec kar najbolje usposobijo za uresničevanje vsakcxlnevnih nalog na področju varstva narave, okolja in družbenega premoženja. Posebno pozornost pa posvečajo spoznavanju širokih gasilskih dejavnosti, ravnanju z raznimi lažjimi gasilnimi orodji in aparati. Taborjenje ima tudi namen seznanjanja mladega človeka z zgodovino na območju bistriškega Pohorja, saj bodo v času taborjenja vsake skupine obiskali številna spominska obeležja in se na krajih samih seznanjali z dogodki v času NOB. V okviru taborjenja bodo organizirah tudi poseben pohod do partizanske bolnišnice Jesen in na kraj posled- njega boja legendarnega Pohorskega bataljona. Obiskali bodo tudi spominski muzej NOB na Osankarici.^ __[___________ ,____. Viktor Horvat 14 - NASI DOPISNIKI 9. avgust 1979 — tbumu Markovski kopjaši na letošnji ohceti v Ljubljani 1 Popularni markovski ženito- vanjski kopjaši, ki že vrsto let na pustno nedeljo Destriio tradicio- nalno povorko po ptujskih ulicah so po štiriletnem premoru zopet bili gostje na ohceti v Ljubljani. Letos pa so se jim še pridružila dekleta z lepo okrašenimi gostuvanjskim bosmani, ki sojih nosila v naročju. Letošnja (prej kmečka) ohcet, ki je trajala kar ves teden poprej, je dosegla svoj vrhunec v soboto 14. julija s tradicionalno svatovsko povorko od Gospodarskega raz- stavišča, Titovi cesti vse do ljub- ljanskega magistrata. Posebn9st letošnje ohceti pa je bila tudi v tem, da ie potekala v znamenju prekmurskih ženitovanjskih običa- jev in z Dolenjskim parom iz Nemške vasi pri Ribnici, Francem Prelesnikom in Marinko Smalc, ki sta bila letos tudi uradni slovenski par, poleg slovenskega para iz Celovca, pa tudi Prekmurci so imeli svojega. Tradicionalna svatovska poje- dina ni bila letos v HALI TIVOLI kot prejšnja leta, ampak na Gospo- darskem razstavišču. Kljub nesrečni številki, letos se je namreč poročilo trinajst parov m zaple- tenosti okrog uradnega slovenskega para iz Dolenjskega v gorenjski noši, povrh pa še zelo močno obar- vano ,,gostuvanje" po prekmur- skih o posebnostih, seje vse srečno končalo — noben par si namreč pred poroko ni premislil. Tudi vreme, ki je ta teden močno naga- jalo, je svatovski povorki priza- neslo, saj je bila lepa sončna in za tiste, ki so si v povorki dali precej duška skoraj prevroča sobota. Le proti večeru, ko se je svatovsko slavje na Gospodarskem razsta- višču že nagibalo h kraju, je prihi- tela kot dobrodošlica osvežilna ploha. Brez markovskih kopjašev, ki so bili takorekoč stalni gostje že prej- šnje kmečke ohceti tudi letos ni šlo. Le nekaj dni pred zaključno prireditvijo smo se odzvali vabilu. Ker tvorijo skupino kopjašev fantje iz plesne folklorne skupine, so si letos povabili na ohcet v Ljub- ljano svoje plesalke, ki so nosile na rokah lepo okrašene ženito- vanjske bosmane, ki so žal ostali le še etnografska zanimivost. Časnik DELO, ki je priobčil iz svatovske povorke veliko fotogra- fijo naših kopjašev je zapisal, da so bili ob številnih narodnih nošah iz vseh koncev Slovenije med najbolj razposajenimi in vztraj- nimi,.štajerskim praporaši". Nekoliko smo se hudovali na ta vzdevek, sicer pa je bilo tudi slišati, d a prihajajo zastavonoše in še kaj drugega. Menimo, da ni šlo za zlonamernost, temveč za nepozna- vanje in površnost tistih, ki so zato odgovorni. Tega jim ne bi zamerili, če jim ne bi pravočasno poslali o naših ženitovanjskih obi- čajih obširne razlage, ki pa je žal obležala po vsej verjetnosti nekje v predalu. Naj bo že karkoli. Letošnja ohcet je za nami. Prihodnie leto naj bi prišla na vrsto Primorska in bo naslednje naslednja ohcet Dotekala v znamenju primorskih običajev. Na vrsto pa bo prišla po vsej verjet- nosti tudi Štajerska — mordau naša ptujska občina, ki slovi naokoli po svojih bogatih pusu pa tudi ženitovanjskih običajih. Prav na letošnji ohceti smo pogovarjali z nekaterimi nepozabni in najlepši „fantj ščini—74", ki so je organizij Turistično društvo Ptuj ob poim Markovčanov in ostalih folklor skupin naše občine ter vseh drui ki so po svojih močeh pripomog temu, da se ie ponesel dober j naših krajev daleč po svetu. KopjaSi so bili kljub sončni pripeki veselo razigrani. VOJNA... SVOB(H)A Kruto življenje Malokdo se spominja ostarelih ljudi. Teh pa je danes veliko in mi mladi bi morali biti nanje ponosni. Saj so nam prav oni dali življenje, nam pri- borili svobodo in nas napotili v boljšo in lepšo bodočnost. To pa ni vse. Najhuje je, če je človek t>olan in priklenjen na posteljo. Hudo pa je tudi, če je človek invahd. Glede na leta bi lahko še opravljal kmečka opravila, toda bolezen in invalidnost sta ga prikrajšali za veselje do kmečkega dela, ki ga je s trudom vedno rad opravljal. Vedno je bil srečen nad vsakim svojim uspehom. Toda ta kruta narava in usoda, usoda... Onemogočili sta mu njegovo veselje do dela, kmečkega dela, ki je v današnji družbi zelo pomembno. Najverjetneje pa je posledice njegove bolezni pustila druga svetovna vojna. Kratek razgovor z vseskozi dobrim sosedom, ki je vedno vsakemu z veseljem rad pomagal. Toda danes se velikokrat joče, kajti kruta narava ga je prehudo kaznovala. Franc Krajnc iz Runča je star 58 let, vendar le s težavo hodi samo po berglah. Bili ste vedno veseli in dobre volje, vsakemu ste z veseljem pomagali, vse to pa vam danes onemogoča bole- zen. ,,Te posledice mi je pustila druga svetovna vojna. Nekaj pa jih je pustilo tudi naporno delo, ki ga nikoli ni zmanjkalo." Bili ste udeleženec NOB . Kje in kdaj je bilo najhuje? ,,Najhuje je bilo na fronti pri Mostarju, kjer je pritiskal hud mraz, nismo imeh ne primerne obleke in ne obutve. Bilo je res grozno. OkoUški hribi so bili odeti v debelo plast snega. Takrat smo drug drugega reše- vali iz grmovja pokritega s snegom, kajti sam se nisi mogel rešiti. Pa smo kljub ? vsemu danes še nekateri živi." So vaši domači vedeli, kje se nahajate in kje preživljate vojne grozote? ,,Ne , niso vedeli. Ob koncu vojne sem prišel v Trst in od tam poslal pismeno sporočilo, da sem še živ. Več kot šestnajst mesecev niso vedeh za mene, sem živ ali mrtev." Tu doma živite s sestro, imata kmetijo pa tudi nekaj živine, kako zmore vso to delo ona sama? ,,Saj nama vsi radi pomagajo. Veliko nama je pomagal tudi brat Stanko, ki nama je poškropil krompir in vinograd. Nekaj pa ji tudi sam pomagam, kolikor le morem. Saj mi je težko, ko vidim delo pa ga ne morem opraviti." Ste bili bolani že prej? ,,Ja, saj sem vedno, posebno zadnje čase sem bil velikokrat pri zdrav- niku. Imam revmo pa križ me zelo boli." Vam je socialno varstvo pripravljeno nuditi pomoč. Do tega imate ludi pravico, ker ste član Zveze borcev KS Ivanjkovci? ,,Ne vem. Prošnjo sem napisal, pa so mi obljubili, da jo bodo na prvi seji obravnavali. Do zdaj še nisem nič dobil." Koliko vem vam občani radi pomagajo? ,,Seveda, saj še nihče ni rekel, da nama ne bo pomagal. Tega sem tudi zelo vesel". Kako gledate na današnji čas, ste zadovoljni z razvojem katerega doživljate? ,,Vsekakor bi bil zadovoljen, če bi bil zdrav. Zdaj pa gledam na svet drugače. Ko sem bil zdrav nisem nikoli tarnal, vse sem rad delal, čeprav je bilo včasih zelo naporno. Poslušal, vse ljudi, ki niso bili zadovoljni s svo- jim delom. Jaz pa sem bil vedno zadovoljen, kajti potrebna je le dobra volja, pa gre vse." Upate, da se vam bo obrnilo na bolje, da boste ozdraveli? ,,Ne, saj sem prosil, da bi me dali kam v toplice, pa mi je zdravnik rekel, da druge pomoči ni kot operacija, ki pa mi jo priporoča in ne pri- poroča." Pa bi šli na operacijo? ,,Zdaj poleti ne, ker še le nekaj pomagam in sestri olajšam delo, kolikor le morem. Pozimi ni toliko dela, pa bom mogoče šel." Koliko časa pa ste bili v vojni? ,.Mobiliziran sem bil v nemško vojsko, v partizanih sem bil 18 mesecev. Kot sem že prej povedal je bilo najhuje pri Mostarju. Potem smo ob naši jadranski obali napredovali vse do Gorice. Pred Gorico pa sem bil ranjen v obraz. Ko sem se vrnil iz bolnišnice so me poslali v cono A. kjer sem bil več kot leto dni." Kaj si želite v nadaljnjem življenju? ,,Kaj. zdravje, kaj pa bi si naj drugega želel. Kaj ti pomaga vso bogastvo, če nisi zdrav. Če pa si zdrav vse nekako gre z dobro voljo in veseljem. Samo da bi bil zdrav!" Da, to je največja želja Franca, ki se ji tudi sama pridružujem. Saj je naš dober sosed in vsi ga imamo radi. ga spoštujemo, kot poštenega, veselega in dobrega človeka. Danica Raušl STOPERCE Udaril nas je ledeni bič Ker v sredstvih obveščanja nisem zasledil niti najmanjšega poročila o tem, da je tudi naše kraje močno prizadela toča, sem se odločil, da sam napišem nekaj vrstic. Če boste medtem dobili uradno poročilo o povzročeni škodi pa mojega pisma ni treba objaviti. Neurje, ki je v petek, 17. julija zajelo celotno naše območje, je naselja okrog Stoperc močno pri- zadelo s točo. Ledeni bič, širok okoli dva kilometra, je udaril od Boča, čez Makole — Stari grad in nadaljeval svojo uničevalno pot proti Maclju. Najbolj so prizadeti vinogradi, njive in sadovnjaki. Travniki so bili pobeljeni kot da bi zapadel sneg. Sam sem šel v svoj okleščen vinograd nekako tri ure po tem ko je nehala padati, pa so med trsi ležali še precejšnji kupi ledu. Koruza je popolnoma .skleščena, prav tako uničen fižol, da so tistim kar je v vinogradu in na sadnem drevju pustila spomla- danska pozeba niti ne govorim. Poleg Stoperc so predvsem prizadete kmetijske površine še v naseljih Grdina, Kupčinji vrh Nadole. Kočice... slednji dve sta že na območju K S Žetale, zato o tem nimam podrobnejšega pre- gleda. Nujno je. da se škoda čimprej oceni in da se že itak revnim kmetovalcem na tem manj razvitem območju pomaga, p j VOJAŠKO USPOSABUANJE ŠTUDENTOV V kasarni Franc Rozman-Stane v Mariboru so potekale študentovskeorol vaje. Vaj so se udeležili študentje iz severovzhodne Slovenije. Ko smo prH prelepo urejeno kasarno v Mariboru smo imeli različne občutke, kaj nas vseii Ze dopoldan so uspeli oborožiti oz. opremiti več kot 660šludentov. Razdeljenii bili v štiri čete, te na vode itd. Prvi in drugi dan smo še nekako prenesli, pota stopili na površje žulji. Kajti dobili smo prelepe nove škornje. Seveda smo bil listi, ki smo jih morali zmehčati in pripraviti za redno vojsko. Vstajanje ob petih, nategovanje postelj in jutranja telovadba so bili veij< najbolj zoprna opravila za nas. ki smo napravili velik preskok v načinu življ Vsakodnevni marš v Radvanje nas je utrujal, tako da smo zvečer kaj^ zadremali. Program je bil preveč natrpan, trpeli pa smo mi in pa starešine, Id vložili maksimum truda, da bi nas kar najbolje usposobili. Tako smo se sea s stvarmi, ki so nam bile v večini tuje. Najlepše je bilo vsekakor takrat, ko smo dobili manevarsko municijoin lahko preizkusili puške, ki smo jih potem tako čistili, daje bilo skoraj prevei dni smo bili na poligonu v Apačah na Dravskem polju, kjer smo streljalisp m unicijO in seveda z različno uspešnostjo rešetali tarče s puškami, puškomitri ročnimi metalci; preizkušali pa so nas tudi v metu bombe c cilju. Ptujčanis« kar dobro odrezali v streljanju. Nekateri posamezniki niso uspeli kontrolirati sami sebe in so pobegn kasarne ter nakopali sramoto svoji občini in seveda vsem udeležencem orožni Ptujčani smo bili disciplinirani, lahko rečem, da smo se izkazali tako pridiso in pri vseh drugih aktivnostih. Seveda pa je tudi nekaj naših fantov dobilo iu niso bili na pligonu. Te orožne vaje so poglobili prijateljske vezi med nami; pa smo navezali s študenti iz drugih občin. Edino na kajbi lahko imeli prip* je to. da bi bilo boljše, če bi opomnik, ki smo ga dobili še enkrat preštudirali ki so ga izdali in se zares držali tistega kar piše v njem, (Proste nedelje, razloi je vsaj minuta prostega časa, poučni filmi itd.) Danilo Klal ZAKAJ NE VOZI AVTOBUS? Vprašanje, zapisano v naslovu zelo pogosto slišim med obiskovalci Ptujskih toplic, predvsem velja to za krajane z območja Ptuja Deistvo ie namreč, da bi bd avtobus nuino potreben in nihče ne objavi, če bo in kdaj bo začel voziti. ure namreC za naslednje. Mnogi starejši in bolehni ljudje z območja Ptuja dopoldne še pridejo peš v Ptujske toplice. Toda voda in vročina jih tako izčrpata, da le z veliko težavo potem pridejo domov. Vsi pa tudi nimajo takih svojcev, ki bi jih prišli iskat z osebnim avtomobilom. Zato v imenu mnogih menim, da bi se stvari morale in najbrž tudi dale uspešno uredui, zlasti še v tem. da^ popoldanskem času avtobus odvažal kopalce, ki to ž' domov oziroma v mesto. Kot obiskovalec Ptujskih toplic pa imam še em Snjo, Nadzorniki v kopališču bi naj omejili, če prepercčili mladim neprestano skakaknje v topli j"^ Starejše ljudi, ki si v tem bazenu iščejo predvsem »Jf namreč tako neprestano čofotanje zelo moti, ^ Upam, da se bo navedenim upravičenim mnogih dalo ugoditi. Rujski fantje iz Capljine Vsakega fanta pričakuje prijetna dolžnost, da služi svoji domovini. Kot je že vsem znano se v kasarnah srečajo in zbližajo fantje iz vseh republik in pokrajin, vseh narodov in narodnosti. Tako je tudi nas prinesla ena izmed poti v Čapljino, da služimo in tudi častno odslužimo domovini, kar zahteva od nas. Saj smo mladi izbrah Titovo pol in bomo tej poli ludi sledili do konca življenja. Pot je sem prinesla tudi mnoge Slovence iz vseh vetrov Slovenije. Tako smo se znašli med njimi tudi trije Ptujčani. Tukaj smo se spoznali, med nami se je razvilo tovarištvo ob delu in športu. Res je, da nismo vsi trije v eni enoti in bi bili tako še bolj povezani, ampak nas to sploh nc moli. Eden je pač v drugi, dva sva pa v isti enoti. Skoraj ni dneva, da nismo skupaj in se pogovorimo o tem in onem kar se nam je zgo- dilo in kar nas še pričakuje v bodočnosti. Pa tako večkrat pogovor steče pKizno v noč. Večkrat se pozno v noč sliši tudi harmonika in slovenska pesem, ki jo skupaj zapojemo s številnimi Slovenci, Mislim, da se bo to prijateljstvo nadaljevalo tudi po tem, ko bomo zapustili kasarniške zidove. Saj gre že prvi in to Jože za nekaj dni domov, potem pa drugi in med tem bo še sigurno prišel spet kakšen iz Ptuja. ^ Z Jožetom sva se bolj posvetila športu in to stvu. Zvonko pa se pri tem drži bolj ob strani'^' športom sem se sam ukvarjal že pred vpokl'^ JLA in sem bil tudi dokaj uspešen v mednar<^ programu. Jože je začel s tem tukaj in kar postal dober strelec. Tako sva pred kratkim jonu osvojila prvi mesti in še ekipa je bila prv^\^ dvojni uspeh. Razumevanje za ta šport so P" j, ludi starešine, ki so nama omogočili, da lahko"^^i teno trenirava. Tako bova sedaj zastopala enoto v okviru tekmovanja za najboljšega stf^ — nastavnem centru Čapljine. Sama si želiv^t ^ bila spet uspešna in se na ta način oddolžila vahla starešinam, ki so nama zaupali to nalo*' predstavljava našo enoto. Vsi trije pa redno vsako soboto prebiramo J j, in komaj čakamo, da ga dobimo v roke. Ta^ vsaj malo seznanjeni z dogajanjem iz našega kr*. Na koncu pa vsem delovnim ljudem in ob*! čestitamo ob občinskem prazniku 8. avgustu! J v. p. 2469/2 C«| POMAGAMO. SAJ JE TO NASA BODOČNOST Obiskala sem IV. skupino dijakov, ki so delali na gradbišču srednješolskega zavoda. Nihče me ni opazil kdaj sem prišla. Le tu in tam je kdo pogledal proti meni. nato pa je prijel za delo. Poiskala sem koman- danta te skupine. Težko ga je bilo najti, saj je bil zmeraj drugje. Komandant te skupine je bil Oto Težak, — gimna- zijec doma iz Hajdine. ..Sedaj dela okrog 50 dijakov, prejšnje dni jih je bilo še manj. Na listi, ki smo jo se- stavili na koncu šolskega leta je vpisanih 105 dijakov. Ne vem zakaj jih ni prišlo več. Morda je vzrok počitni- ško letovanje s starši ali pa obvezna počitniška praksa. S temi, ki delajo sedaj sem zelo zadovoljen. Za delo smo se dijaki vseh ptujskih šol odločili zato, da se prihrani denar. Vsak teden se skupine menjavajo Sem komandant celotne skupine. Razdeljeni smo na pet čet in te imajo svojega komandanta in učitelja. Pomagamo pri vseh delih in ne iščemo razlike med dekleti in fanti. Dekleta opravljajo tudi takšna dela, ki bi jih sicer morali opravljati fantje, toda njih je pre- malo. Do sedaj smo očistili precej učilnic, pometamo prostore, nosimo lepenko, ena skupina pa dela zunaj. Pomagamo tudi pri razkladanju pohištva. Tudi na gimnazijo smo poslali četo, da je pospravila šolski laboratorij." Poiskala sem četo, ki je pometala prostore. Njihov vodja je bila Danica Petrovič, — gimnazijka doma iz Cirkulan. ,,Moja četa ne pometa samo prostorov, ampak opravlja vsa dela, ki so nujno potrebna. Včeraj smo nosili lepenko. Delamo v stavbi. Delo ni lahko saj je precej prašno." Z njimi je bil Franc Lozinšek. ,,S svojo skupino sem zelo zadovoljen, saj imajo precej prašno delo." Druga četa so bili čistilci keramičnih ploščic. Njihov komandant je bila Biserka Tratnik, — gimna- zijka doma iz Ormoža. ,,Imenujemo se četa čiščenja keramičnih ploščic, delo ni naporno. Ne čistimo samo keramičnih ploščic, zlagali smo tudi opeko, nosili smo lepenko in opravljali dela, ki so bila nujno potrebna. Omenila bi tudi, da je tukajšnje delo razdeljeno zelo dobro in da preživljamo dneve na brigadirski način." Tretja je skupina, ki je čistila okna. Njihov vodja je bila Marija Eberil. ,,Čistimo okna. Največ etikete, ki jih je pa tudi težko odstraniti. Pazimo tudi, da oken ne bi poškodovali." Tudi četrta skupina je čistila okna, njihov vodja je bila Marjana Flajsinger. ,,V četi nas je 9 deklet, ki čistimo okna in učilnice. Delo ni naporno." Peta četa je pulila žeblje in zlagala tramove. Njihov vodja je bil Boris Zmazek. — gimnazijec doma iz Gorišnice. ..Naše delo je precej naporno, saj delamo od jutra pa do 13. ure na soncu. Le tu in tam se prikaže kakšen oblaček, da včasih pokrije sonce, ki neusmiljeno pošilja žarke na nas. Pulimo žeblje in zlagamo tramove. Tudi v gimnazijo smo hodili, da smo pospravili naš laboratorij." Z njimi je bil tovariš Zlatko Zerak. ..Moji so zelo pridni, kar čudimo se. da ne omagajo v tem soncu. V njih ni nič sončne lenobe. Zares pridna skupina so, ne ovirajo jih niti žulji na rokah." Vodja celotne skupine pa je profesor Tone Lorger. ,,Tukaj bom z dijaki od 23. julija do 31. avgusta. Na prijavni listi je vpisanih 105 dijakov, na delovno akcijo pa jih je prišlo samo 50. Ti, ki delajo so zares pridni, čeprav jih je malo. Drugi teden bomo kopali odtočni jarek in zato bi prosil vse dijake, ki niso na vpisni listi, naj pridejo delat. Posebej bi opozoril na tiste, ki jih štipendira občina Ptuj. Mislim, da naj bi bilo to priporočilo. Ker če občina lahko štipendira določenega dijaka, je tudi ta dolžan pomagati, kadar gre za potrebe občine. Zato še enkrat prosim, naj pridejo delat prostovoljci." Delovodja Ferdo Kralj. ,,Delo dijakov je zelo do- brodošlo. Vsi se trudimo, da bi delo končali ob pra- vem času. Delo ni odvisno samo od posameznikov, ampak od celotnega kolektiva." Ustavila sem se tudi pri delavcih in jih vprašala o delu, ki ga opravljajo dijaki. Franc Godec — klepar doma iz Ptuja. ,,Montiram ventilatorje. Z dijaki sem zadovoljen, saj so pridni in delajo hitro ter spretno." Rajko Vuk — doma iz Maribora. ,,Belim okna in vrata. Tukaj sem šele dva tedna in sem z delom dijakov še kar zadovoljen. Dušan Kosi — kv zidar doma od Tomaža. ,,Tukaj delam samo mesec dni in sem z delom dijakov zado- voljen .'' Končni rezultati same pohvale za dijake. Res je. Pridni in marljivi so. Dan prehitro mine in tako malo se pozna kol'ko so naredili. Dela je še veliko. Vsak teden se menjavajo skupine, ki nadaljujejo delo prej- šnje. Čeprav je malo dijakov, a vendar so pridni. Vsi upamo, da bo delo v SSC pravočasno konča- no. Ko pa sem dijake vprašala, kaj jim pomeni to delo, so vsi odgovorih: ,,Delali bonto, ker je to naša bodočnost," Marjana Hvaleč — 9. avgugt 1979 IZ NASIH KRAJEV - 15 DE2N0 - ZGORNJE GRUSKOVJE Kdaj bo posvetila žarnica? , krajevni skupnosti Podleh- nekaj let tečejo prizadeva- la elektrifikacijo naselij Dež- "•'^ n Zgornje Gruškovje. Prebi- Ki teh naselij so nas prosili, naj njihovih prizadevanjih napiše- n »kaj t^asopis. da bo stvar kla naprej«. Pravijo, da si tudi mievna skupnost premalo /adeva za uresničitev teh ''%ov. !iami pa žive v odročnih iraiih- l^'"'^''-''-' ^'■^ raztresene po jo5k'h gričih, prevoznih cest koraj "^^^^^ nimajo, .svetijo • petrolejkami — pa še petrolej dobijo, saj morajo večkrat J^nj v P'uj- ker ga v Podlehniku "'v Dežnem smo obiskali Av- ,a Murka, ki je predsednik L(,ora za vodovod in za elektri- fikacijo naselja. Povedal je, da so krajani pripravljeni prispevati 5V0J Jelež s prostovoljnim delom jn v materialu, denaria pa imajo malo. saj gre za kmetovalce, ki jim ni »z rožicami postlano«. Dejal je. da je pri njih tako: Veste, naši otroci so v težkem položaju. Domače naloge in uče- nje opravijo ob svetlobi petrolej- ke, mnogokrat s solznimi očmi. fudi delo na kmetiji je treba zvečer opravljali ob petrolejki in !(,ni prijetno, .saj je svetloba slaba. NaJi otroci zaradi tega tudi v šoli ne napredujejo tako kot ostali. No. pogodbo z DES TOZD Elektro Ptuj smo že podpisali, (daj pa čakamo, kdaj se bodo dela pnčela.Zdaj pa imamo probleme še z dokončanjem vodovoda - to gre hudo počasi. S kopanjem jar- kov za vodovodne cevi smo pričeli že pred tremi leti, vložili smo okrog 5000 delovnih ur..... Tudi pozimi smo kopali - Haložani si želimo vode bolj kot kaj drugega. Sedaj je treba priklopiti črpalke - to je naloga Komunalneea nod^ jetja pa pravijo, daje treba najprej urcam eiektriko. drugače ne gre. Zato pa si prizadevamo, da bi čimprej dobili elektriko, saj je vodovod odvisen od tega. Mi smo se med seboj dogovorili, da bomo pri elektrifikaciji pomagali s prostovolinini delom, če na DES TOZD Elektro nimajo dovolj de- lavcev, ker so sedaj dopusti.« V Zgornjem Gruškovju smo obiskali Franca Drevenška, ki je s svojo pripovedjo segel v leto 1958, ko je njegov oče dal prvo akon- tacijo za elektrifikacijo tega na- selja: »Ja. potem s tega ni bilo nič, potem smo zbrali denar leta 1967, pa je bilo premalo in potem še leta 1974 pa smo spet dobili denar nazaj. Mislim, da je to prava sra- mota, da še nimamo elektrike, pa pravijo da je Slovenija najbolj razvita republika. - mi imamo pa še petrolejke. Po petrolej hodimo 9 km daleč. Mislim, da si krajevna skupnost premalo prizadeva, da bi v teh odročnih krajih dobili elektriko. V našem naselju je 18 kmetij brez elektrike, nihče ni zaposlen, zato bi težko prispevali sredstva. Do- govorili pa smo se, da bomo sami delali izkope, pa še les bomo dali. drugo pa bi dala krajevna skup- nost ali občina, pa tudi DES. Pred dnevi sta bila tu dva tovariša in si ogledala teren. Pravijo sicer, da bomo dobili elektriko še letos, pa nič kaj ne verjamemo, da se bo to uresničilo že letos, predolgo že traja.... Veste, naši otroci niso med najboljšimi v šoli. ker se morajo učiti pri petrolejki. Posebej pozi- mi je težko, ker ponoči - v temi - odidejo in zvečer pridejo domov. Trije naši fantje so v šoli, pa se vedno prepirajo za petrolejko, ko delajo nalogo. Včasih jo pišejo ob sveči - ni lahko tako delati, v takih pogojih. Tudi doma morajo kaj pomagati - ne samo moji, vsi otroci na naših kmetijah, saj živi- mo od svojega dela.« Tudi pri DES TOZD Elektro Ptuj smo se pozanimali, kakoje z elektrifikacijo teh dveh naselij. Povedali so nam. da je največja težava - pridobitev vseh ustreznih dovoljenj - na gradbeno dovolje- nje so čakali dva meseca. Dejali so tudi daje za Dežno vse pripravlje- no, težave imajo le zdelavci.kerso dopusti, medtem ko za Zgornje Gruškovje še ni vse urejeno, pri- čakujejo pa. da bodo dela konča- na do konca tega leta. Če se bodo te napovedi ures- ničile, bodo prebivalci Dežnega in Zgornjega Gruškovja najbolj srečni. Izpolnila se bo njihova dolgoletna želja, ki bo uresničena s širšo družbeno pomočjo. Tekst - N. D. Foto - zk Franc Drevenšek Avgust Murko 0BRE2 Padla je lipa Vihar, ki je divjal 20. julija nam je podrl našo staro lipo. Oblaki, ki so se grozeče začeli valiti od severozahoda (mi pravimo iz babjega kota) so nič dobrega obetajoč prinesli med dežjem samo malo kot koruza debelo točo. Na srečo ni naredila preveč škode. Po kratkem presledku, pa je iz iste smeri pridivjal zračni vrtinec, ki nam je dobesedno izruval našo Upo. Zrušila se je starka, ki je 'imela tri vrhove. S svojo ogromno krošnjo je dajala prenekaterim nekdanjim cestnim popotnikom, potepuhom, beračem, voznikom in njihovim konjem ter tedanjim liikarjem, ki so vozili v tistih starih časih liik na sejem v Cakovec, senco ter zavetje pred neurjem. Nudila pa je tudi senco sedaniim avtobusnim potnikom ter zavetje avto- mobilistom, ko so iskah zatočišče v nevihti pod njo. Imel pa je srečo voznik, ki je minuto pred nienim padcem vedril tik ob njej. Hvala sosedom, ki so kar s petimi motornimi žagami priskočili na pomoč, da smo očistili glavno cesto Ormož — Cakovec, da se je promet nemoteno lahko odvijal naprej. Lipa je bila stara 250-300 let in je rasla pred hišo Rakuševih v Obrežu, kjer je bila do nedavnega najstarejša gostilna v ormoškem območju. Pred stotimi in več desetinami let je bila pri hiši pošta oziroma poštna postaja, kier so Madžarski postiljoni menjavali konje, ko so vozili pošto s štirivprežno vleko poštne kočije Budapest-Trst. Od tod tudi naše tedanje ime ,,Rakoši". Smatram, da je v naši hiši tekla zibelka vseh sedanjih Rakušev. Tako je ugotovil profesor Rakuša, ko je raziskoval naš rodovnik, da smo Madžarskega porekla. Babica mi je tudi pripovedovala, da je v naši gostilni prespal nekdanji avstro-ogrski cesar, ko je hodil preoblečen v potepuha po deželi. Naj bo to mala kronika naše hiše, stare lipe in še starejše gostilne Rakuša v Obrežu. B^^^^j,^ posnetka: Rudolf Rakuša Lipa, ki je padla čez cesto in ustavila promet za slabo uro. Panj in kosi debla 300 letne lipe. ELEKTROINSTALATERSTVO IN MEHANIKA METOD SENČAR Obrtniška 9, Ptuj Delovnim ljudem in občanom čestitam k prazniku občine Ptuj! FRANC MUZEK Splošno ključavničarstvo in dekor Vespazianova 1 Ptuj Delovnim ljudem in občanom ptujske občine iskreno čestitam ob prazniku — 8. avgustu! S svojimi kvalitetnimi storitvami se priporo- čam! VRTNARSTVO JAKOB MAJCEN Potrčeva 20, Ptuj nudi vence in cvetje za slovesne priložno- sti. Tudi v naprej sei toplo priporoča, de-j lovnim ljudem in ob- čanom pa čestita ob prazniku občine Ptuj — 8. avgustu! j BIFE DARINKA MESARIC Rabelčja vas 15 a Vsem delovnim lju- dem in občanom če- stitamo k prazniku občine Ptuj! Za obisk se toplo priporočamo! OPLOTNICA Kam odlagati smeti v sicer lepo urejenem središču krajevne skupnosti Oplotnica se že vrsto let srečujejo z vprašanjem KAM ODLAGATI SMETL Vprašanje postaja z vsakim letom glasnejše in bolj prisotno, saj postaja, še pred leti vzorno urejeno okolje, vse prej kot privlačno ne samo za domačine, tudi tuji obiskovalci se čudijo, ko se pri obisku v Oplotnici, nemalo- krat srečuieio s kupi odpadnega materiala, ki postaia že prava nadloga. Kljub temu, da je bil pred leti že sprejet odlok o kraju za odlaganje odpadnega materiala, pa se je zataknilo pri njegovem uresničevanju. Tako so ostali prebivalci Oplotnice še danes brez javnega kraja za odlaganje smeti. Prisiljeni so iskati rešitev v sili, ta pa je že kar prava poguba za okoliške gozdove, saj je z vsakim dnem ob cestah in še pred leti privlačnih gozdnih oorobkih opaziti nova, divja odlagališča smeti, ki ogrožajo zdravje kot tudi naravno podobo okolja, po njeni lepoti je prav Oplotnica dolga leta slovela. Veliko breme te pomanjkljivosti nosi s seboj tudi potok Oplot- niSnica, ki priteče s Pohorskih pobočij ,,neomadeževana" v Oplotnici pa jo hitro ,.obogatijo" z odpadki. Se sreča, da večji deževni nalivi dvignejo gladino vode in potok spremenijo v hudournik s katerim odolovejo tudi mnogi odpadki. Kljub temu pa se večina prebivalcev tega kraja sprašuje kako dolgo bodo ostali še brez odlagališča smeti? Besedilo in posnetek: Viktor Horvat ^ Idilični potok Oplotnišnkra postaja zbirališče odpadkov prav v središču naseUa. 16 - NASI DOPISNIKI 9. avgust 1979 - TEDNI|( »KOSF.C KOSO BRUSI* Ko /raste trava, jo pokosimo. Travo pokosimo s koso ali kosil- nico. Koso nabrusimo s kamnom. Ko se trava posMši. ji rečemo seno. S posušeno travo liranimo živino. Ce je velika trava, ne smemo hoditi po njej. ker se potem težko kosi. Travo pustimo na kupu. da se posuši. Helga Mihelač. l/d. 0§ Tone Žnidarič, Ptuj Brat Branko Orisala bom brata Branka, ki štcjc komaj sedem let. Obiskuje prvi razred, jc majhen in zelo živahen. Ima temne lase in široko odprte oči. saj je sila radoveden. Zelo rad riše in je poln sanj in domišljije. Večkrat ga opazujem ko sedi za mizo in ima pred sabo kos papirja. Zamišljen je in oprezen kakor mucka, ki čaka na svoj plen. Potem vzame svinčnik in riše podobe, ki so čudovite. Ko nam pokaže svoje ^umetnine«, ga ga pohvalimo in Branko dobi .še večje veselje. Silno rad ^leda ri- sanke in jih kasneje skuša narisati. Veliko ljubezen čuti do živali, ki jih dobro opazuje in razmišlja o njihovem življenju. Nenehno vprašuje in terja odgovore. Vsa doživetja so zanj zanimiva, zato o njih veliko razpravlja. Jeziček in možgani mu kar pridno delujejo, kerje zelo ukažcljan. Morda bo kdaj šc dober risar. Irena Kolarič, 7.c Zdivjal nama je motor S prijateljem Ivanom sva se sprehajala ob kanalu. Nenadoma si je prijatelj domislil: »Pojdiva domov. Peljala se bova z našim motorjem.« Začudeno sem ga pogledal in vprašal: »Kaj očeta ni doma?« Z nasmeškom mi je odvrnil: »Z avtomobilom .se je odpeljal v Haloze.« Oba sva se nasmehnila in že tekla proti Ivanovem domu. Motor je bil v skednju. Da se ne bi nanj usedal prah, je bil pokrit s plahto. Hitro sva ga spravila na dvorišče in najprej pogleda če ima dovolj bencina. Pravšna mera gaje bila. Ivan meje vprašal: »Boš vozil?« »Ne,« sem odvrnil mogoče nazaj grede.« Motor je znamke Java in vozi 160 km na uro. Ivanje vžgal motor in zavpil: »Hitro se spravi na se- dež, da te ne bom pustil doma.« Sedel sem na jeklenega konjička, ki seje začel počasi premikati. Že sem mislil, da bo Ivan speljal, koje motor nenadom.a. kot da bi ga pičila osa. zdrvel s tako hitrostjo, da ga Ivan ni več mogel obvladati. Zapeljal je v plot. V zmedi sem zavpil: »Zavore. Ivan!« Toda ,joj! Prijatelj je stisnil prvo zavoro in vrglo naju je prek motorja v plot. da sva začutila kar precejšnje bolečine. Na srečo se nisva hudo poškodovala: prijatelj si je izpahnil roko. jaz pa sem utrpel praske in buške. Na motorju pa se je kar lepo poznalo, da sva doži- vela polom: sprednji blatnik je bil do konca uničen. Ko se je vrnil Ivanov oče in zagledal škodo, se je precej raz- buril. Dobila sva krepke zaušnice, starši pa so zahtevali, da sva mo- rala iz lastnih prihrankov kupiti nov blatnik. Tako klavrno se je končal najin podvig. Stanko Vaupotič.T.a Na pikniku Svoje mlade prijatelje sem po- vabil na piknik. Da ne bi zaspal, meje mama pravočasno zbudila. Najprej sem se odpravil v trgovi- no, kjer sem nakupil pijačo in slaščice. Mama je medlem pri- pravila meso za ražnjiče in če- vapčiče. Ko sem se vrnil domov, sem se lotil priprav. Najprej sem očistil roštilj. nato pa se odpravil po češnje in naj- lepše izbral za poslastico. Vse sem zapeljal na kolesu na travnik ob gozdu. Tam je najbolj pripraven kraj za piknik. Poskrbel sem še za suhe in tanke vejice, da bi pozneje laže zakuril. Ura je bila štirinajst in prijatelji so se začeli zbirati. Zborno mesto je bilo na mojem domu. Ko so bili vsi zbrani, smo se dobro razpo- loženi odpravili na travnik. Kmalu je zagorel ogenj, počasi sem naložil oglje. Dekleta so ob- likovale testo za čevapčiče, dečki pa smo se lotili ražnjičev. Kaj kmalu je prijetno zadišalo in že smo se veselili okusne malice. Priskrbel sem tudi tranzistor, da smo lahko poslušali veselo glasbo. Zapeli in zaplesali smo. Mama. ki nasje prišla gledat, se nam je od srca nasmejala. Ko smo se razgi- bali, smo spet začutili lakoto in žejo, zato smo planili na jedačo in pijačo. V veselem razpoloženju je po- tekel čas. kot bi mignil. Zvečerilo seje in prijatelji so se spomnili, da morajo domov. Vsem je bilo hudo. ker je bilo konec lepega doživetja. »Srečno!« so se pos- lavljali in že utonili v gozdičku za travnikom. Ostal sem sam, čisto sam in se lotil pospravljanja. Na nebu so se že prižigale zvezde, za njimi je prijadrala luna. Medtem sem pospravil in zamrmral: »Srečno, lepo doživetje!« Janez Horvat.7.c NAŠA RDECKA Imamo kravo, ki ji je ime Rdečka. Ni preveč močna, ampak daje veliko mleka. Imam jo rada. Skoraj bo dobila telička, je več ne molzemo. Njenega telička se veselim. Voziti še ne zna. Pasla še je nisem. Nada Horvat. 0§ Vitomarci V GOZDU Ko grem v gozd sem tiho. ker bi res rada videla gozdne živali. Poleti nabiramo gozdne sadeže: jagode, maline in gobe, V gozdu se skrivajo: zajci, srne in veverice. Tam je prijetno hladno, Mojca Dolinar, 1/dOŠPiuj Letalstvo kot del obrambnih sil naše armade s strahotnim ropotom, kije vzbujal srh in grozo, so nemška letala napadla mojo lepo domovino in njeno glavno mesto spremenila v ruševine. Jekleni ptiči so s svojim zloveščim glasom oznanili, daje konec svobode, da prihaja v Jugoslavijo tujec, ki ima samo podobo človeka, po svoji duši pa je hujši od krvoločne zveri, V jutranji mir so takrat zarezali dolgi rafali, bombe so zadevale cilje, sejale smrt in preplah. ♦ Letalci, ki so ljubili svojo domovino, niso klonili. Sklenili so. da bodo letala uporabili za boj proti tujemu osvajalcu. Piloti jeklenih ptič, ki so vsak dan krožili pod svobodnim nebom, so najbolj čutili, kaj se pravi izgubiti svobodo. Zato so postali bojevniki-uporniki in se z letali spuščali na sovražnikove postojanke. Rušili so fašistična gnezda, z mitraljezi morili tujo soldatesko. z drznimi napadi netili v ljudeh upor proti tujcem in jim prinašali pozdrave iz svobodnih gozdov, V najtežjih dneh naše narodne zgodovine seje rodilo partizansko letalstvo, kije prispevalo svoj veliki delež v boju za narodno in družbe svobodo na Balkanu. Bojevniki so pregnali fašiste. Tudi nebo nad Jugoslavijo je postalo svobodno, V višavah pod soncem so zakrožili jekleni ptiči, ki danes svobodno merijo prostor pod soncem in ponosno krožijo nad kopastimi vrhovi gora in prijaznimi dolinami. Njihovo ostro oko budno čuva vse meje na nebu. Letalstvo je postalo sestavni del obrambnih sil naše armade. Z' napredkom tehnike seje izpopolnilo in obogatilo, tako daje danes kos letalstvu največjih držav. Ponosni kot orli in drzni kot sokoli bdijo in pazijo, da ne bi kdo nasilno kržil zakon višav. V sodelovanju z vsemi obrambnimi silami naše vojske se letalstvo uri in preizkuša svoje sposobnosti na različnih manevrih. Kakor vsi rodovi naše armade takočuva tudi lelalstvojugoslovanski praporzrdečo zvezdo, simbol naše svobode, ki je videti z neba še bolj vihrajoč in njegova zvezda še bolj rdeča. Daniel Bračič. 7, a Učenci osnovne šole Toneta Žnidariča med izvajanjem kulturnega programa na letošnji skupni proslavi praznika krajevnih skupnosti območja Ptuja LAŽ IMA KRATKE NOGE Začela se je druga ura pouka. Manjkala sta Milenko in Mišo, Tovarišica je šla pogledat, kje sta. A ni ju našla. Potem ju je videla na dvorišču. Ko je minilo nekaj minut, sta prišla v razred, Tovarišica ju je poklicala k tabli. Vprašala je. kje- sta bila. Rekla sta. da sta bila na stranišču, Tovarišica je rekla: »Tako dolgo sta bila?« Milenko je rekel, daje stal pri umivalniku, Mišo je povedal resnico. Vesna Ivanuša, l/a, OŠ Tone Žnidarič. Ptuj NEVIHTA Poleti sva šli z mamo k sosedu, kjer .so sušili seno. Pomagali sva. Naenkrat se je zaslišalo v daljavi grmenje. Hitro smo šli po voz in traktor. Oblaki so bili že nad nami. Mi pa smo hiteli seno nalagati na voz. Naložili smo pol sena in že se je vlil močan dež. Končali smo z delom! Po nevihti sva šli domov. Doma sva se preoblekli. ker sva bili mokri, Branka Horvat. 3/r., OŠ Sredi.šče ob Dravi Prijateljica Irena Izpod velikih temnih obrvi se svetijo rjave oči. ki so polne nagajivih iskric, Življenjcji ni bilo naklonjeno, saj je že od rojstva slepa na eno oko. Zaradi tega mora nositi očala, ki pa so zanjo prava mora. Njene srčasto oblikovane ustnice so vedno razpotcgnjene v nasmeh, ki ga deli na vse strani, za njimi pa se skrivajo bleščeli beli zobje. Podolgovat obraz lepšajo kratko ostriženi kostanjevi lasje. Njen vrat je dolg, morda zato, ker si ga pri pisanju kontrolnih nalog preveč nateguje. Morda? Ne vem! In kdo sedaj ne bi iz lega opisa spoznal mojo prijateljico Ireno, ki jo je povsod dovolj. Njena žilica nemira skoraj nikdar ne počiva, V odmorih vihra po hodnikih, daje še veter ne dohiti. Rada nagaja fantom in jih vznemirja z jezičkom in roko. Pa bo nekdo mislil, daje prava razpo- sajcnka. Ne, Njeno srce je večkrat razbolelo. toda bolesti le malokomu, izpove. S smehom in razposajenostjo kroti svoje bolečine. Še nikoli sc nisem skregala z njo. čeprav meje z jezičkom že večkrat ošvrknila. in to zelo boleče. Ne morem in ne morem se hudovati nanjo, kajti njeno srceje plemenito. Sonja Kelenc. 7. c NA GASILSKE VAJE MORAM Zunaj jc že sijalo sonce, ko sem se prebudila. Še vsa zaspana sem vprašala: »Kolikoje le ura?« Pogledala sem na bratovo posteljo. Prazna. V kuhinji seje oglasila mama: »Alenka, ali ne boš vstala? Na gasilske vaje moraš,<■ Malce sc še prctegnem. nato pa hitro skočim iz postelje. Pojutranjem obredu /c sedim za mizo. Pošteno sem lačna, kajti ura je devet. Vsa /asopihana pritcčam h gasilskemu domu. kjer mc žc čakajo. »Zamud- nica.<' mc pičijo / besedo. >Desetina v/hor!<' poveljujcdcsctarka. Nato pa: »V napad, v napad!« Ko[ bi trenil, švigamo s cevmi. Končano. .Sedemdeset sekund. »Ni slabo.<■ si mislim, '>da bi bilo tudi na tekmovanju tako.« Potem ponovimo šc d\ akrat. Po kosilu sem premišljevala: »Kam'.'« »Zevem,« sem se odločila. Sedla sem na kolo in sc odpeljala v (iajcvcc k stari mami. Pri njcj so namreč že /orclc češnje, Žc od daleč sem zagledala rdeče sadeže, Uh, kako so se mu cedile sline! Mimogrede sem pozdravila babico, poiskala lestev in že po njcj plezala na drevo. Utrgala sem prvo češnjo in se veselila: »Kako .so sladke« Otroci, ki so se vozili po cesti, so željno obračali oči nanjo. »Le glejte sadeže, jaz pa jih bom jedla.« sem se hahljala, »Kako si grda.« se jc oglasila vest. Kosem se najedla, sem nabrala vrečko češenj še za mamo, sc poslovila in se odpeljala proti domu. Na poti sem seveda poklepetala s sošolko in se spomnila, da še nimam naloge. Brž ko sem prispela domov sem sedla za mizo in začela pisati. Vse sem opravila mimogrede. Mikal me jc televizijski program, zato za učenje ni bilo časa. Mama meje opzorila: »Učila se ne boš?« »Nimam kaj.« sem odvrnila. Tako jc minila nedelja, Alenka Vaupotič. 7. b MOJ domaČi kraj Moj domači kraj se imenuje Središče, Je velika vas. Leži v jugovzhodni Sloveniji, ob hrvat- ski meji, V vasi imamo tudi trgovino, pekarno, zdravstveni dom. trgovi- no s čevlji. Pred nekaj leti .so zgradili otroški vrtec. Zidajo blok in majhno blagovnico. Južno od Središča teče reka Drava, Ljudje se največ bavijo s kmetijstvom. Nekateri so tudi kooperanti, V šolo hodijo učenci iz Obreza, Grab. Godeninec in Šalovec. Učenci središke šole se pridno učimo. Želim si. da bi Središčani še naprej skrbeli za razvoj naše krajevne skupnosti, Irena Borko. 3/r., OŠ Središče ob Dravi NASA SOLA JE LETOŠNJE OBLETNIC^ PROSLAVILA PRI TREH 2EBUIH V četrtek smo se zbrali pred šolo. kjer so nas še čakali avtobu- si. Na šipe avtobusa smo nalepili plakete z napisi »Živel Tito«. Živel prvi maj. 60 let KPJ in 60 let Zveze sindikatov. Odpeljali smo se na Osankarico, Po nekaj kilometrih je začelo deževati, a je kmalu prenehalo. Ko smo se peljali navkreber je posijalo sonce in postalo je prav prijetno toplo. Mimo nas so bežale ogromne smreke in na naše največje začudenje se je ob cesti pojavil celo sneg. Bolj ko smo se bližali več gaje bilo. Na vrhu smo parkirali in izto- pili ter šli proti spomenikom. Nenadoma je začelo snežiti in vsakdo je iskal zavetja pod krošnjami smrek. Kljub temu smo nadaljevali pot in tudi sneg je čez čas nehal padati. Pot do Treh žebljev je bila označena na deblih dreves z rdečimi krogi. Bila je blatna in na njej je bilo stotero odtisov čevljev otrok in odraslih, kateri so poča- stili junaštvo borcev s proslava- mi. Vse okrog je bil sneg. Zbrali smo se pri spomi^^, plošči. Začela se je prosl^^' Vrstile so se posamezne recita,? je. Kasneje so predstavniki J' rednih skupnosti položili k sk^. nem spomeniku šopke cvetja prižgali sveče. Nato smo z g ' minutnim molkom počastili p.^ junake Pohorskega Bataljona ' Postajalo je vse bolj mrzlo,\. je bil povsod led in sonce 1 moglo prodreti do nas. Visok smreke so mu preprečevale, 3 njih so padale kapljice dežja. drevesi se je obujal spomin 1,, padle borce. Ob enakomerne^ trkanju žolne se je slišal g|, nastopajočih. Kasneje je gi" pevskega zbora preglasil šunieiij. dreves in petje ptic. Po zaključeni proslavi smozvi zastave in odšli k avtobusoit Odpeljali smo se domov z vei,' Ijem. da smo lahko na kraju, kiJ. se je nekdaj boril Icgendarr pohorski bataljon, proslav, obletnice naše socialistične druj bc, Franček Narat. 7/^ OŠ Videm pri Ptu, ZAMUSANSKI FRANC v Zamušanskcm vrhu /ivi 45-letni Franc, Je zelo suhljat, njego hrbet je že ukrivljen, lasje pa osiveli. Dvoje velikih rjavih oči zasanjar, gleda v svet. Pod nekoliko ukrivljenim nosom mu ležijo ustne, ki seir, vsakič, ko zagleda kakega znanca, raztegnejo v blažen nasmeh. Je zelo vesele narave. Rad se šali in pripoveduje zgodbe iz pretekli sli. V mrzlih zimskih večerih prihaja k nam in otrokom baja pravljice,; jih po/na čez sto. Neradi se ločimo od njega, ko moramo v posteljo. V mladih letih se je izučil za krojača, toda poklica ne opravlja, ken /e v mladosti začel popivali in je danes kronični pijanec. Preživlja sea hiše do hiše. Stanuje v hiši, last njegove sestre, ki jo je podedovala p starših. Bil je poročen, pa se je žena ločila od njega. Je oče dveh oirok.l pa nista njegove glave. Franc je namreč pameten mož, ali kaj, ko svoi pameti ni znal izkoristiti. Po srcu je zelo dober človek, saj vsakomur rad ustreže. Nekatf ljudje pa njegovo dobroto radi izkoriščajo, zato je Franc velik siromak. Želim mu še vrsto let življenja, da bi s svojimi zgodbami osrečei /amušansko siromaščino. Vinko ŠkerjanecJ V SANJAH Razbohotila se je pomlad. Zacvetelo je sadno drevje in travniši cvetice. V.sa narava sejeokitila. Tudi v panjih se je prebujalo življenje. V trenutku so mi zra* prozorna krilca, rjave nožice, porasle še z mehkejšimi dlačicami, le truplo je ostalo moje. Z rojem čebelic sem se dvignila v višave in odleu Ustavile smo se na cvetočem travniku. ,,Ti boš na.ša matica," so odlo: čebele. ,,Letela boš na čelu in nas vodila do prvega sadovnjaka Ponosno razpnem svoja krila, se dvignem, sestrice pa za menoj. Priletele smo v cvetoč sadovnjak, Previdi sem sedla na drevesno deblo. Čebelice so se spuščale cvetove in pridno srkale medene sokd Opazujem jih pri delu, jim dajem nasvete in pazim da se kateri kaji zgodi, Pristokala je čebelica: ,,Košek je poln medu. Ne morem več. Brei mc bo oviralo pri poletu." ,,Počivaj, čebelica," ji svetujem. Takrati /ačuiim lakoto. Moj želodec je prazen. Pa sem se spomnila: ,,Kaj, kc čebelice prosila za okrepčilo. " Zapiskam v trobento. Čebelice si zbrale okrog mene. ,,Lačna sem," jim potožim. Prosim jih, naj odstopijo nekaj medice. ,,Kaj nisi nabirala sladkih sokov?" so prizadeto vprašale. ,.Ne pazila sem vas," sem hitela odgovarjali. ,,T matice pa ne. Z nami letaj, z nami delaj, potem boš lahko z nami deli so vpile čebelice. Spustile so se v zrak in odletele. Osiala sem sama. ,,Tudi jaz se bom napila sladke medi^ sem zakričala /a njimi in že sedla na češnjev cvet. Takrat pa mi je šim glavo: ,,Saj nimam žrela." Solze so mi navrele v oči, mi zmočile krik nožice, pod mano pa seje /lomila veja in padla sem na tla. Ko sem odprla oči, sem ležala pod posteljo, na glavi pa zaiS veliko buško, Marta Vučak, OŠ Franc Belšak GoriS ZAPUŠČENA DOMAČIJA Prišla sem mimo stare domačije. Ravnokar je prenehala neviM škrlatno sonce je oblilo dvorišče osamljene, stare kn" hišice. Zazrla sem se vanjo. Dežne kapljice sO padale od kapa in v njih so se izgu'' sončni žarki, da so bili videti kol biseri, ki padajo izpod neba. ^ poživelo zapuščeno domačijo. V njenem siromaštvu je preživljal) svojega življenja osemdeset letni starec, 'fa je od starosti, revščine" koncu še od zime nekega dne za vedno zaspel. Domačija je ostala brez gospodarja. Odrte stene, razmajana Vloge s potrebnimi dokazili sprejema Reševalna postaja Ptuj. O izbiri »ni|' imenovanju bodo obveščeni vsi kandidati v roku 30 dni od poteka razpi- ^ snega roka. ~. SUVENUimS LIK SAVINJA TOZD-trgovina les PTUJ-R0G0ZNI5KA C. 4 objavlja prosto učno mesto za izučitev poklica PRODAJALEC v prodajalni GRAMAT, Ptuj Kandidati naj pošljejo ponudbe na gornji naslov v roku 15 dni po objavi. SODELOVANJE MED BRATSKIMI OBČINAMI Pred nami Sta dve športni prireditvi Pretekli petek je bilo v Ptuju posvetovanje predstavnikov komisij za delavsko športne igre in rekreacijo občinskih svetov SSH in ZSS bratskih; občin. Beseda je tekla o programu in pravilih tekmovanja v plavanju in j rokonicntncga turnirja ženskih ekip. ob koncu pa so se dogovorili, da bo; potrebno sodelovanje na športno-rekrealivnem področju še razširiti, j Program razširitve bodo predstavniki izdelali na posvetovanju v sep-^ tcmbru. i Tretje tekmovanje v plavanju za prehodni pokal Ptujskih toplic bo | v soboto 25. avgusta, pričelo pa se bo ob 7.30. Tekmovalke in tekmovalci ■ iz bratskih občin, nastopajo lahko le rekreativci. se bodo pomerili v j disciplinah 50 m kravi. 50 m hrbtno. 50 m prsno in štafeti 4 x 50 m prosto. I V vsaki disciplini bosta nastopila dva predstavnika posamezne občine, j Namen tekmovanja je zlasti v popularizaciji plavanja. \ Isti dan bo tudi tradicionalni turnir ženskih ekip za prehodni pokal j skupščine občine Ptuj. Tokrat je število sodelujočih ekip večje, nastopilo ; jih bo šest in sicer občinske reprezentance Koprivnice. Čakovca, Va- raždina. Krapinc. Maribora in Ptuja. Dopoldan bodo predtekmovanja, : popoldan in zvečer pa fiinalna srečanja. Z ozirom na kvaliteto ženskega '[ rokometa v omenjenih občinah, bo la turnir eden najmočnejših v na.ši; rcpLibliki. 1. k. ] Lebar sedmi v Ebenseeu Minuli teden je bilo v Ebenseeu v Zg. Avstriji in v Linzu medna-' rodno atletsko tekmovanje, ki sc ga je udeležilo 12 držav iz Amerike, j Azije in F.vropc. Med njimi tudi Jugoslovani, ki so osvojili celo nekaj i pr\ih mest. Od Ptujčanov je Alojz Lebar v teku na 300 m zasedel dobro sedmo mesto med dvajsetimi tekači. Milan Žohar pa je bil v teku na 400 m; deveti. i V Ebenseeu so na tem mitingu odprli nove atletske naprave. V Linzu : pa je ta atletska prireditev tradicionalna v spomin na domačo atletinjo; Susi Lindner. kije pred leti v avtomobilski nesreči v Jugoslaviji izgubila : življenje OP ; V Kranju tri zmage Ptujčanov v sredo 1. avgustaje bil v Kranju v počastitev občinskega praznikal mednarodni atletski miting, ki so se ga udeležili tudi atleti TVD Partizan ■ Pluj. Tekmovali so zelo dobro in osvojili kar štiri medalje. Miki Prstec je. zmagalvteku na 100 m s časom 11.1. v skoku v daljino pa je osvojil bron. ■ Milan Žohar je bil prvi v teku na 400 m s časom (51.80). Dušan Koren pa' je preskočil v višino 190 cm in prejel zlato odličje. i Nastopili so še Slavko Feguš. Žarko Markovič in Stanko Hauptman, j ki so osvojili četrto oz. peto mesto v teku na 400 m. ter teku na 1 miljo.; OP' Tist/, kije dobro zarezah se je dobro odrezal TEKMOVANJE KOSCEV To, da tUdI amaterji znajo dobro kapun zare- ^^^i. so dokazali v nedeljo v Doleni, ko je bilo tekmovanje koscev. Sest amaterjev se je pome- "'o v košnji in kar poznalo se je, da tekmovalci "'SO smeli nastopiti z motornimi kosilnicami, temveč s koso. In glej čudo med hrabrimi in od 5pnca ožganimi fanti tudi ženska: Angela Vtič iz ^'Ogovc. Bučno vzpodbujanje številnih obiskovalcev, ^^'^ njimi je bilo tudi nekaj izkušenih koscev, ki P3 tokrat niso hoteli prijeti za kosišče. Mirno soj opazovali in le nasmešek na njihovih ustni-: cah je govoril: no, bomo videli kako bo, kako kaj znajo fantje kapun zarezali... In začelo se je. Visoka trava je padala pod zamahi, nekdo si je že pridobil nekaj prednosti, vendar jo je kaj kmalu spet izgubil. Vse oči so bile uprte v Angelo. Dobro se je držala, potem ji je zmanjkalo moči, tudi brusjak ni bil najboljši in kot je na cilju dejala: ,,Ni težko kositi, če imaš dobro orodje. Kositi sem začela pred dvajsetimi leti, pa je v meni ostalo znanje, ki nikoli ne zarjavi." V hudi konkurenci je najboljše zarezal in se zato tudi najboljše odrezal Branko Vihar iz Ješencc, ki ne živi na kmetiji in namesto kose v rokah vrti volan velikega tovornjaka, drugo mesto je osvojil Ratko Hojnik prav tako iz Ješence, tretji je bil Prane Mom, četrti Stanko Furek, peta Angela Vtič in šesti domačin Martin CokI, ki je tako častno branil barve domačih. besedilo in slika: zk Wa Vtič je enakovredno tekmovala z mofldmi Kosd so kose nabnisfli in se s travo poskusili 18 - ZA RAZVEDRILO 9. avtust 1979 - TEDNIK OD 9. 8. DO 16. 8. 1979 od 21. 3. do 20. 4 Prchli/u ognja ste bili. zato ste se opekli. Brez njene pomoči ste kot jagnje v čredi. Ko bo minil ves la vrvež okrog vas. potem pre- mislite in ji napišite pismo. Razumelaja bo. kajti podobnih misli je. Cez nedeljo nekaj pre- senečenj. Doma se boste razjezili. Toda v ponedeljek jezo na stran, kajti čaka vas odgovorno delo. od 20. 4. do 20. 5. Kjcrje dim. je tudi ogenj, pra- vijo. Ozrite se okrog sebe in videli boste, da delale narobe. Veliko preglavic mu povzročate. Zalo brzdajte svoja čustva in nagnjenja do njega. Ni še čas. da bi vrgli puško v koruzo in odšli v neznano. Najprej premislite, šele potem se odločite za novo in drugačno pot. od 21. 5. do 21. 6. Tako občutljivi ste postali, da ste neznosni. To vam pravijo tudi sodelavci in prijatelji. V soboto se pripravite na dialog. Ne mislite si, da ste močnejši od nje. Če ne boste pazili, boste izgubili še zadnjo bitko. V tovarni nekaj nevšeč- nosti, toda nepomembne za vašo delo. V nedeljo obisk iz lujine. od 22. 6. do 22. 7. Sedaj je čas. da si izberete lju- bico. Ob iskanju pa nikar ne pozabile na delo in odgovorne naloge, ki so pred vami. Zaradi vas nc sme zastali delo. Ona vas bo povabila k sebi toda. ne zaradi ljubezni, temveč zaradi občutka krivde. Nc skrivajte besed, po- vejte ji vse. tudi tisto kar sle na- meravali prikrili. Poljub bo vroč. od 23. 7. do 23. 8. Zaradi zvezd, lune in rdečih oblačkov vam ni potrebno jokati. To ni nobena romantika, temveč pretvarjanje. Hitro vas bospoznal in hitro vas bo tudi zapustil. Jok bo odveč, kajti ne bo se vrnil. Obljubili ste presenečenje, željo morate izpolnili sicer vas bodo kaznovali na neprijeten način. od 24. 8. do 23. 9. Ko vam je prekrižala račune in vse vaše poti. ste se zbali zase in za svojo družino. Kar prav sle storili, Vo sle se umaknili iz ognja. Njeno prijateljsko prepričevanje ni za- leglo, nekaj laži je bilo vmes. V petek sc bo stvar spet ponovila, bodite previdni in upoštevajte vsa pravila igre. od 24. 9. do 23. 10. S tuhtanjem nc dosežete niče- sar, temveč s pridnostjo rok. Kar pt^gumno sc lotite dela. 2e v tem tednu boste premagali prvo oviro, potem bo lažje in zadovoljni boste vi in seveda tudi ona. Ne pozabile obiskali starše. V tem času vas zelo pt)lrebujejo. tudi nekaj pomem- bnega vam bodo povedali. V ne- deljo obisk, v ponedeljek pismo. od 24. 10. do 22. 11. Zelo prijetne narave je. to sle kaj kmalu opazili. S sodelavcem sc bosta sprla zaradi nje. Nikar ne popustite. Ona je na vaši strani, tega nikar ne pozabite. V četrtek kupite časopis, nekdo nekaj pro- daja in prav to vas bo zelo prese- netilo. Na čustvenem področju ste zelo aktivni in lako je prav. od 23. 11. do 21. 12. Ko boste odšli, ne pozabite nanj. Pričakoval vas bo in v po- govoru boste zvedeli dve osupljivi novici. Ne sprašujte ga po izvoru, potolažite ga. kajti na tleh je. Prav bi bilo. če bi pozabili na življen- jske stiske in se posvetili otroku, ludi njemu, ki bo v naslednjih dneh od vas pričakoval ljubezen, nežnost in resnico. od 22. 12. do 20. 1. Ne pričakujte pomoči od njega. Preveč je sebičen, da vam bi po. magal. Kar sami se skobacajte na noge in začnite živeli tako kot si želite. Nc skrivajte čustev, vaš korak mora bili čvrst in poln. Ko vas bo tako videl, bo presenečen in lahko sc zgodi, da se bo spet zaljubil. Bodite previdni. Nekaj namerava. od 21.1. dO 19. 2. Tako hladni ste. da se človek ob pogledu na vas zdrzne. Z vašimi čustvi jc nekaj narobe. Premalo sle samozavestni, tudi človeške topline vam manjka. V nedeljo se spremenile, opazil vas bo. povabil na kozarček in med vama se bo razvilo neko posebno prijatel- jstvo. Negovali ga morate, čuvati in brzdati. od 29. 2. do 20. 3. Nezgoda ni vplivala na proiz- vodnjo, niti na vaše zdravje. Vzamile si nekaj dni počitka in ob tej priložnosti uredite svoja čus- tva. Temnolasi fant vam spel na- gaja, ne dovolile mu. Najprej razčistita odnose, šele potem se igrajla. Starši bodo v začetku jezni na vas. toda kasneje se bodo stvari uredile. kmeCka gostouubnost v doleni — Zakaj tu prezebata, v hišo raje pridita, noč je hladna Bova takoj videla, koliko je vredna tista tvoja stimulacija, ki si jo dobil ob polletnem obračunu — Takoj na udarniško, tovariš, saj pa vemo po katerem sa- moupravnem sporazumu ste plačani! Oprostite, to je zadnja juha pa moramo biti racionalni.... Nc grem na vrt ne, Ic tvojo delovno sobo grem pospravljat UGANKARSKI SLOVARČEK AMF = odlična slovenska igralka badmintona (Marta) ALARODl = skupina kav- kaških plemen ARAGONA = italijanska renesančna pesnica, slovita kurtizana svoje dobe (Tul- ila, 1508-1556) DAGOVER = starejša nem- ška filmska igralka (Lil, ,,Kreutzerjeva sonata") ILF = ruski humoristični pi- satelj (llja, 1897-1937) KALAHARI = puščava v južni Afriki KATETER = steklena zdravniška cevka za odvaja- nje seča MALANIMA = italijanska pevka lahke glasbe (Nada) PRATOLINI = italijanski pi- satelj s socialno tematiko (Vasco, ,, Kronika revnih ljubimcev") REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Trop, so- nant, remiziranje, asesor, stas, materialist, nova ce- sta, AO, ZP, Nan, Edi, trim, Arat, Jasenica, rovec, Aca, Epinal, ZA, Stari, zo- na, Aragonec, tanin, nravi. Aro, AV, Etoi, Lie, prere- zek, Novoteks, Oman, Ali- da, oro, TS, kosa, Avon. fEDNIK — 9. avgust 1979 OGLASI IN OBJAVE - 19 TV spored TV LJUBLJANA ppTF.K. 10. avgust: 17,50 Poročila. 17.55 Doživljaji niačka Toša. otroška serija TV gcograd. 18.10 Priljubljene zgod- mladinska oddaja. 18.35 Ob- zornik. 18.45 Pihalna godba iz ^olic 19.15 Risanka. 19.30 TV jpevnik. 20.00 Jadranska sreča- nja — prenos iz Crikvenice 2agreb. 21.25 Junaki serijskega lilnia: Colombo. 22.35 Informa- iivna oddaja. 22.40 Balkanske ,iletskc igre. posnetek iz Aten. 'SOBOIA. I 1. avgusta: 15.50 Poročila. 15.55 Snežni mož y Afriko, mladinski film.^ 17.15 »^aš kraj. 17.25 Nogomet Željez- ničar:Crvcna zvezda — prenos Sarajevo. 19.15 Risanka. 19.30 TV Dnevnik. 20 00 Hišica v najem — Tv nanizanka. 21.00 \emoralnež. celovečerni film. 1? 00 Poročila. 22.35 625. 'nKDF.LJA. 12. Avgusta: 9.10 Poročila. 9.15 Za nedeljsko jobro jutro: pojo Frankolovčani. 9,45 625. 10.05 S. Stojanovč: Več kot igra. nadaljevanka TV Beo- erad." 11.00 Priljubljene zg(xlbe. 11.25 Mozaik. 11.30 Kmetijska oddaja. Po sledeh belega žerjava, dokumentarni film. Veseli tobo- gan: Savudrija. Poročila. Poletje iia Adi. zabavno glasbena oddaja TV Bgd.. Obisk na FIbi. potopis- na oddaja. Športna poročila. Riž.- japonski film. 19.15 Risanka. 19,30 TV Dnevnik. 20.00 D. Kovačevič: Med nebom in zemljo, nanizanka TV Beograd. 20,45 Slovenci v II, avstrijski republiki — oddaja iz cikla Žive naj vsi narodi. 21,30 TV dnevnik. 21.45 Risanka. 21,55 Zabavno glasbena oddaja — Tilograd. 22,10 Športni pregk-d — Beograd, PONFDFLJFK. 13. avgusta: 17.45 Poročila. 17.50 Vrtec na obisku: Slikajte z nami. 18.05 Za nas in naše vnuke, sovjetski dok. film. 18.35 Obzornik. 18.45 Mladi za mlade. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20,00 Simone de Beauvoir: Strta žena — TV drama. 21.40 Kulturne diagonale. 22,20 TV dnevnik. 22.35 Balkan- ske atletske igre — posnetek iz Aten. ^ rORi;K. 14. avgusta: 17..SO Poročila. 17.55 Festival mladinskih pevskih zborov — Ccljc. 18.35 Obzornik. 18.45 Poletni nomadi — reportaža. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Najbolj oddaljeni .sosed, dokumentarna serija Antipodi. 20.50 H. de Balzac: Cesar Birot- icau. TV nad,. 21.45 Iz koncert- nih dvoran — Leoš Janačck: Taras Buljba. 22,10 TV dnevnik, SRFDA, 15, avgusta: Poročila. 18,05 Mala čebelica. 18,20 Ne prezrite, 18,35 Obzor- nik. 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Vrh poljane Doberdob. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zurich: Mednarodni atlet- ski miting, prenos EVR. 22.20 TV dnevnik. 22.35 Srečanje z.,, ČFTRTFK, 16, avgusta: 17,40 Poročila. 17,45 Dediščina za prihodnost, japonski dok. film. 18,35 Obzornik. 18,45 Nedobud- neži, nanizanka TV Beograd. 19,15 Risanka. 19,30 TV dnevnik. 20,00 Film tedna: Dolge počitni- ce, španski film. Glasbena odda- ja: Jadranske razglednice. TV dnevnik. Osnovna šola v ustanavljanju Ptuj. Prešernova 31, objavlja prosta dela m naloge 1. učitelja likovne vzgoje PRU z nepopolno učno ob- veznostjo 2. kuharice Pogoj: usposobljenost za pripravo malic, poskusno delo 3 nnesece, ponovno objavlja prosta dela in naloge: 3. učitelja biologije in kemije PRU 4. učitelja zemliepisa in zgodovine PRU 5. učitelja glasbene vzgoje PRU z nepopolno učno obveznostjo 6. učitelja tehnične vzgoje PRU z nepopolno učno ob- veznostjo Dela in naloge veljajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen pod 1, 5, in 6, kjer delavci združujejo delo za krajši kot polni delovni čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Če ne bo kandidatov z ustrezno izobrazbo, se lahko zapo- slijo absolventi PA, za določen čas. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v roku 15 dni. MDB »Slovenske gorice 79«. 22, julija 1979: Slav ko Dobnikar. Kopališka 3: Branko Babosek. Peršonova II; Bojan Horvat, Gnilovška 3; Franc Iskrač, Podlesjc 14; Roman Zi- danšek. D, Kvedra 24; Drago Kovačev. Zrcnjanin; Srečko Sa- Iczina. Lazišc 20; Srečko Kos. Lika 93: Andrej Žlebič. Zajčje polje 3;_Branko Eriih. Uniše 11; Janko Škvorc. Ljubljanska 30; Bojan Jeram. Bratovževa pl, 15; Roman Peter, Kvedra 34; Alojz Vebcr, Loka 18; Vida Urbanič, Podolnica 21; Sul^man Peroviz. Celovška 302; Rogoznica. 31, julija 1979: Marjan Vorih. Kicar 126; An- ton Vorih. Kicar 126; Simon Anžel. Žabjak 3; Anton Kline. Kicar 36; Jože Kolarič. Podvinci 120; Marija Čeh. Podvinci 15; .lanko Čeh. Podvinci 15; Stanka Žitnik. Rogoznica 13; Elektrokovina Marikir in Ptuj. mesecjulij 1979: Milan Zamuda. Obrežna 75; Ivan Medved. Trniče 62; Anton Juršič. Dvorjane 9a; Posamezni krvodajalci v juliju 1979 Edi Drvenšek. Podlehnik 65; Janko Gajšek. Podlehnik 61; Jože Roškar. Drav. vrh 13; Marjan Frangeš. Panonska 2 Mb.; Milan Gajscr. Gruškovje 31; Anton Leva. Kungola 35; Stanko Majhen. Korenjak 19; Otmar Koser. Ipavčeva 17; Anton Emeršič. Pobrežje 42: Danica MandI, Murkova 3; Marjan Po- lancc. Kidričevo 4; Andrej Štrucl. Drav. vrh 2; Bojan Murko. Pob- režje 7; Ivanka Laura. Prvomajska 4; Videm pri Ptuju. 2. avgusta 1979 Franc Gabrovec. Šturmovec 7; Zvonko Ulaga. Videm 35; Antpn Rojko. Mestni vrh 22; Janez Še- ruga. Drav. vrh 48; MirkoČernila. Videm 10; Franc Skok. Šturmo- vec 10; Lizika Fajt. Drav. vrh 40; Ivan Ropič. Videm 14; Lizika Ropič. Videm 30; Jože Skok. Vi- dem 49; Martin Mihelač. Jurovci 6; Neža Šimenko. Pobrežje 7; Elizabeta Bratušek. Ljubstava43; Ludvik Vidovič. Videm 58; Jožefa Vidovičjoj. Gabrovec. Videm 58; Franc Štrucl. Videm 78; Ivan Ropič m!.. Šturmovec 27 a; Da- nijel Breznik. Videm 52; Stanko Petrovič. Videm 49; hino PTUJ: V četrtek. 9. avgusta: ZAČNI- TE Z REVOLUCIJO... JAZ BOM ŽE PRIŠEL am, barv, vis- tav, komedija ob 18,. ob 20, uri pa bo na sporedu angi, barv, erot. film EMILY. V petek. 10. avgusta: EMILY angl. barv. erot. film. Film ni primeren za mladino do dopol- njenega 15, leta starosti. Predstavi ob 18, in 20, uri. V soboto 11, in v nedeljo 12, avgusta: NOČ ORLOV angl, barv. CS vojno-vohunski film. ob 18. in ob 20, - V nedeljo ob 16,. 18, in 20, uri. Ob 10, uri bo mati- neja ameriškega filma SINOVI PUSTINJE, V torek 14, in v sredo 15, av- gusta: VOJAKOVA VRNITEV am. barv, CS film, ob 18. in ob 20. — v sredo samo ob 18, ker bo ob 20. uri na sporedu am, barv, film TROJNA IZDAJA - V četrtek 16, avgusta: TROJ- NA IZDAJA am. barv. vistav, pustolovski film. ob 18, in ob 20, uri. mali oglast v HALOZAH prodam 58 arov vint>grada, starega šest let, dobro urcjcmcga na žično, z vikendom primernim za dva. Ugodno pla- čilo. Vprašajte Zlatko Serec, Dubrova pri Zavrču v soboto in ncdcljo-telefon: 042-44-516, PRODAM skoraj novo enod- ružinsko nadstropno hišo z 12 arov ohišnice v Rabcičji vasi. Ogled oh sohoidh. 1 rankovičeva 2,>luj. PRODAM FIAT 1100-R. regis- triran do decembra. Hcrega. Titov trg 10. Ptuj PRODAM nvo spalnico »AN- GI I IKA« še v kartonu. Ulica Dušana Kvedra I, Danica Dre- vcnšck, V VARSTVO dam 8 mesecev starega otroka, Jerica Marin. Vrtnarska pot 4. Ptuj, LTH servis — TEHNOHLAD Ormož, Poštna 1, tel, 70-255 išče vajence za izučitcv poklica elek- tromchanik. Pogoj: končana osnovna šola. LTH servis — TEHNOHLAD Ormož. Poštna l.tel, 70-255 vabi k sodelovanju električarjc in elek- iromchanikc za popravilo in vz- drževanje vseh vrst pralne in hladilne tehnike. PRODAM 25-tonsko električno štanco. Naslov v upravi! PRODAM belo halo.ško vino. Naslov v upravi! ELIZABETI SAMBOLEC iz Strmca 1 prepovedujem vsakršno prodajo, ker ni lastnica, obenem pa vse naprošam, da od nje nihče nič nc kupuje, ker bom v na- sprotnem primeru sodno posto- pal, Anton Dietner. Strmec 1. Vel, Nedelja, PRODAM barvni TV sprejem- nik. Informacije od 7 — 9, ure na telefon: 771 391 interna 26, PRODAM moped 4 S. star 5 me- secev. Anton Hercog. Mali Okič 56, Cirkulane, RABLJENO okovje zidanega štedilnika z nizko pečico kupim. Naslov v upravi! PRODAM pujske stare 8 tednov. Župečja vas 34. PREKLICUJEM zaključno spri- čevalo OŠ Gorišnica. izdano leta 1978 na ime Zinka Bombek. Ti- bolci 16. Moškanjci. DNE I. avgusta 1979 je bil iz- gubljen v prostorih otroškega vrtca na Potrčevi 9. oziroma na igralnem prostoru pred vrtcem slušni aparat. Najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi v vrtec na Pot7čcv i 9. UCjODNO prodam osebni avto VW 1300. letnik 1966 in rezer- vne dele za NSU 1200. Igor Pod- križnik, Kraigherjeva 19. Ptuj. nov i blok, PRODAM dva kavča, tri fotelje s prevlekami, mizico, komodo. tcpih 3x4. in šivalni stroj BA- G.AT. Ogled vsak dan od 14,— 15, ure. Bt)mbek. Peršonova 1. Ptuj, PRODAM kombi FIAT 750 s ši- pami, registriran do naslednjega leta, letnik 1976. plačilo možno s čekom, Slavko Novak. Špin- dlcrjcva 1. Ptuj. KOMISIJA za delovna razmerja Zgodovinskega arhiva v Ptuju razpisuje prosta dela in naloge tajnika-računovodje. Poleg splošnih pogojev se za razpisana dela in naloge zahteva srednja izobrazba ekonomske smeri in poskusno delo. ki bo trajalo dva meseca. Poskusno delo bo oprav- ljeno le s pristankom delavca. Prijave z dokazlilom o izobrazbi pošljite na naslov: Zgodovinski arhiv Ptuj. Muzejski trg 1 v 20. dneh po razpisu, PRODAM moped APN-4. letnik 1978, Naslov v upravi. DVOJE VRAT; ena primerna za garažo, druga za klet ali vežo in komplet studenec z 8 m dolgo cevjo prodam. Naslov v upravi! PRODAM 5 stopenjsko — 3 faz- no vodovodno črpalko z hidrofo- rom. Drago Doberšek. Dornava 141 e. UGODNO prodam osebni avto »ŠKODA« 110 LUX. Milan Svcnšck. Zagrebška 58. Ptuj, TRAKTOR Tomo Vinkovič 18 PS. generalno obnovljen, ugodno prodam, Fochova 64, Maribor, PK NATAKARICO in dve dek- leti za priučitev — kuhinja, točil- nica — sprejmemo takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Klaneček. Limbuška48. Maribor, PRODAM ZASTAVO 750. Vprašajte Sp. Hajdina 51. PRODAM spalnico in dnevno sobo, Zebec, Ormoška 1, PRODAM uteži (prednje) 80 kg za traktor Same Delfino 32, Hor- vat, Bukovci 51. Markovci PRODAM košnjo otave v Mes- tnem vrhu. Vprašajte »MODA«, Slovenski trg 2. Šegula Peter. RADIO PTUJ ČETRTEK, 9. avgusta: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Pionirji na počitnicah, 17.00 Novice, 17.05 Kulturna panorama, 17.30 Srečanje rezervnih vojaških starešin bratskih občin; vmes vedri ritmi popularnih melodij. PETEK, 10. avgusta: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glas- ba, vmes EPP, 16.30 Sodelovanje krajevnih skupnosti z območja Sloven- skih goric, 17.00 Novice, 17.05 Mladi danes, 17.30 Aktualni zapisi; vmes popularne melodije za razvedrilo. SOBOTA, 11. avgusta: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 V soboto popoldne (magnetofonski zapisi s pri- reditev ob prazniku občine Ptuj, gost oddaje, nasveti, vmes popularne melodije). NEDELJA, 12. avgusta: 11.00 Tedenski pregled dogajanj in obvestila. 11.25 Zabavna glasba, vmes EPP, 11.30 Aktualnost tedna, 11.40 Izbrani zbori, 12.00 Cicibani, dober dan, 12.10 Pojo domači zbori, 13.30 Čestitke poslušalcev I. del, 13.00 Kmetijska oddaja, 13.15 Čestitke poslušalcev II. del. PONEDELJEK, 13. avgusta: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Za- bavna glasba, vmes EPP, 16.30 Šport in društva, 17.00 Novice in EPP, 17.10 Aktualni zapisi in razgovori, vmes popularne melodije. TOREK, 14. avgusta: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glas- ba, vmes EPP, 16.30 Naš komentar o sprejemanju in izvajanju sklepov, 17,00 Novice in EPP, 17.10 Delavec v kolektivu Labod—Delta Ptuj, 17.30 Razgovor o vmes popularna glasba. SREDA, 15. avgusta: 8.05 Dobro jutro, pogovori v živo, magnetofon- ski zapisi, 8.30 Poročila, obvestila in EPP, 8.45 Cicibani, dober dan, 8.58 Povzetek in odpoved oddaje. V ostalem času prenašamo prvi radijski program RTV Ljubljana. Odbor za delovna razmerja delavcev OSNOVNE ŠOLE FRANC OSOJNIK Ptuj objavlja prosta dela in naloge: 1< pomočnik ravnatelja 2. vodja podružnične šole v Grajeni Pogoji: po zakonu o osnovni šoli kot za ravnatelja osnovne šole 3- učitelja nemškega in angleškega Jezika — dela in na- loge bo opravljal tudi na podružnični šoli Grajena 4- učitelja telesne vzgoje na podružnični osnovni šoli v' Grajeni z nepopolno učno obveznostjo (10 ur) S. učitelja tehničnega pouka in fizike Gornja dela in naloge so za nedoločen čas. 8. čistilka na podružnični šoli Grajena s krajšim kot polnim delovnim časom — za določen čas Začetek dela 1. 9. 1979. Prošnje z dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa, na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku raz- pisnega roka. Dežurstvo prehrambenih trgovin: SOBOTA, 11. avgusta 1979 prodajalna PANORAMA SOBOTA, 18. avgusta 1979 prodajalna POTROŠNIK SREČANJE EKIP ZRVS BRATSKIH OBCIN Delovno in tekmovalno v okviru prireditev oh letoš- njem pra/niku občine Ptuj in srečanj bratstva in prijateljstva devetih st)delujočih občin socia- lističnih republik Hrvatske in Slovenije jc bilo v nedeljo 5. av- gusta v Kidričevem. Apačah in Doleni tradicionalno srečanje rezervnih starešin iz bratskih občin. Udeležile so se ga ekipe rezervnih starešin iz občin Ko- privnica. Cakovec, Varaždin. Pregrada. Ormož. Slovenska Bis- trica. Lenart. Maribor in Ptuj. Rezervni starešine so se na srečanju pomerili v šahu. strelja- nju s polavtomatsko puško in motu bombe v cilj. Najprej so se pomerili šahisti in sicer v Kidri- čevem. Medtem ko so se borili za točke. JC \ sosednji dvorani pote- kal deU)vni pogovor predstavni- kov občinskih konferenc ZRVS iz sodeluHKih občin. Osrednja tema pogovorajc bilo vključevanje rezervnih vojaških starešin \ akcijo Nič nas ne sme presenetiti in izmenjava izkušenj na tem področju. S to akcijo so v socialistični republiki Hrvatski pričeli pred desetimi leti na po- budo občine Ivanec, Prerasla je t)bčinskc okvire ter postala ses- tavni del usposabljanja delovnih ljudi in občanov ter preverjanja znaja in pripravljenosti. Akcija je stalna, teče skozi vse leto v posa- meznih sredinah, v delovnih organizacijah, krajevnih skup- nostih, ustanovah, občini, zaklju- čijo pa JO s skupno vajo oziroma preverjanjem pripravljenosti. Po- membno je. da so v akcijo vklju- čeni prav vsi delovni ljudje in občani, delo poteka po dogovor- jenih in sprejetih programih, na popolnoma prostovoljni osnovi, analize ob zaključku posameznih akcij pa so dobra osnova za na- črten anjcntnih. Omeniti velja, da izdelani lastni programi ne po- menijo izvajanje akcije v zaprtih ok\ irih. temveč pt)teka vsklajeno in \ sodck)vanju tako med ustanovami, krajevnimi skup- ntistmi in občinami ter regijami. Rezervni starešine se v akcijo vključujejo v okviru SZDL kot enotne fronte. Njihova vloga je zelo pomembna tako pri načrto- vanju kot sami izvedbi akcij. Po- sredovane izkušnje pri pripravi akcij in izvedbi, ki smo jih slišali na delovnem pogovoru, nam bodo služile za pripravo naših akcij Nič nas nc sme presenetili. Pogovora seje udeležil tudi Jakob Ccrnc. član predsedstva RK ZRVS Slovenije, kije poudaril, da so takšna delovna srečanja zelo koristna, saj lako ne čakamo na dogovore na zvezni ravni, temveč z medsebojnim dogovarjanjem med organizacijami in tudi med posameznimi srečanji pripravlja- mo akcije in izmenjujemo izkuš- nje. S lem pa krepimo bratstvo in prijateljstvo, saj so takšna sreča- nja zraven lega. da so delovna in tekmovalna, ludi tovariška. Ob koncu delovnega pogovora so ludi šahisti zaključili s tek- movanjem. Vrstni red ekip je bil naslednji: 1. Pluj. 2. Slovenska Bistrica. 3. Cakovec. 4. Lenart, 5. Koprivnica. 6. Ormož. 7. Pregra- da in 8. Varaždin. Za največ dob- ljenih partij na posameznih des- kah so medalje prejeli Martin Majcenovič. Milan Kneževič in Jože Perko iz ekipe Ptuja. Predstavniki ekip so se za tem udeležili osrednje svečanosti v Doleni. kjer je zbrane v imenu rezervnih vojaških starešin pozd- ravil predstavnik Varaždina Ivan Janež. Medtem pa so se tekmo- valci v Apačah pomerili v s stre- ljanju s polavtomatsko puško in mclu bombe v cilj. V streljanju je bil vrstni red naslednji: 1. Pre- grada. 2. Maribor. 3. Lenart. 4. Ormož. 5. Ptuj. 6. Slovenska Bis- trica. 7. Koprivnica. 8. Cakovec in 9, Varaždin. Med posamezniki so najbolj mirno roko imeli Franc Šijanec (Lenart). Branko Posarič (Maribor) in Kondrad Repnik (Slovenska Bistrica) V metu bombe so se ekipe uvrstile tako: 1. Ormož. 2. Ptuj. 3. Lenari. 4. Slovenska Bistrica. 5. . Pregrada. 6. Maribor. 7. Cakovec. 8. Varaždin in 9. Koprivnica. Najboljši posamezniki pa so bili Marjan Vnuk (Ormož). Darko Gorup (Pregrada) in Slavko Gole (Piuj). Končni vrstni red ekip je bil naslednji: 1. Pluj 21. 2. Lenari 19. 3. Ormož 18.4. Slovenska Bistrica 17. 5. Pregrada 16. 6. Maribor 12. 7. Cekovec 11.8. Koprivnica 8. 9. mesto Varaždin 4 točke. Ob koncu so najboljšim ekipam podelili pokale, najboljšim posamezni- kom v posameznih disciplinah pa medalje. Srečanje rezervnih vojaških starešin v Kidričevem je uspelo, bilo je delovno, tekmovalno in zlasti tovariško. 1. kolar Ivan .lane/ med p<)7dravnim govorom v Doleni (foto z. kodrič) Na položaju — tokrat za tekmovalne točke (foto I. kotar) Met bombe v cilj (foto I. kotar) Zbor brigadirjev veteranov mtedinsicih delovnih akcij V sobou>. 11. avgusta ob 7. uri zjutraj se bodo na Trgu rnladinskij, dclo\ nih britjad v Ptuiu zbrali brieadirii - veterani mladinskih delovnji akcij. Po zboru v Ptuju bodo odšli na delovišče mladinske delovne akti •>Slovcnske gorice "79«. da opravijo tretji udarniški dan in z deloj^ počastijo spomin na padle borce Slovenskogoriške - Lackove čete Mostj u. Po delu na delovišču bodo brigadirji - veterani preživelipopold^ med brigadirji mladinske delovne akcije »SlovensTce gorice '79(, [ Dornavi. Predvideva se. da bodo sprejeli program naloga za delo »Klubj brigadirjev občine Ptuj« v prihodnje. Želimo, da bi se srečanja brigadirjev udeležilo čimveč veleranov,;;i so s številnimi mladinskimi delovnimi brigadami sodelovali na grad. biščih sirom po Jugoslaviji v obdobju po osvoboditvi. Prijave sprejema Občinska konferenca ZSMS Pluj. Ffi Na lanskem drugem udarnii^kem dnevu so veterani dokazali, da $e vedno znajo učinkovito uporabljati kramp in lopato Foto: Langerho|( V SOBOTO V MARKOVCIH Otvoritev nove šole Dolgoletna želja in velika x)lreba učencev in učiteljev v crajevni skupnosti Markovci se je uresničila. Nova. sodobna šola. ki bo zamenjala stare, s tramovi podprte učilnice, je pred svečano otvoritvijo. Slovesnost se bo v soboto JI. avgusta pričela ob 9. uri. Še ena pomembna pridobitev ob letošnjem prazniku občine Ptuj. l.k. Nova 5ola Bratov Štrafela pred otvoritvijo (Foto: I. kotari osebna kronika Rodile so: Cvetka MUZEK, Ptuj, Ziherlo- va ploščad 15 — Matejo., Silva BRUMEN, Kidričevo 62 — dečka., Marija KRAJNČlC, Pa- cinje 38 — Sabino., Barbara PECEK, Krapina, Maršala Tita 10 — Ines., Milena PAPDI, Kidriče- vo 27 — dečka., Ivana BUKOVEC, Gomila pri Kogu 12 — Bojano., Katarina MIKLAVŽIC, Podgora 99 — Jeleno., Majda CEH, Ptuj, Nata- šina pot 2 — Tino., Marija SERDINSEK, Zupečja vas 42 — dečka., Terezija STANDEKER, Ptuj, Prešernova 7 — Klavdijo., Jožica KAVClC, Kidričevo 24 — Davida., Albina Šijanec, Biserjane 14 — Tomaža., Martina PERNAT, Kozminci 16 — dekli- co., Pavlina JUG, Gradišče 9, Slovenska Bistrica — dečka., POROKE: Ludvik CAFUTA, Draženci 80 in Milica PIHLER, Hajdoše 42., Branko ZGEC, Ptuj, Zagrebška 1 in Dragica FlLIPlC. Ptuj, Gajzerjeva 20., Danilo MESAREC, Trnovski vrh 42 in Olga KOKOL, Spodnji Velovlek 23., Stanislav PAUKO, Mestni vrh 114 in Angela REP, Zagorje 19.. Henrik VERDNIK, Gornji Dolič 76 in Angela POLANEC, Bišečki vrh 58., Umrli so: Antonija OSTERC, Banovci 3. roj. 1926, umrla 27. 7. 1979., Ma- rija RIZNAR, roj. HERIC Sovjak61, roj. 1907, umrla 27.' 1979., Ivana HANZELIC Dornava 70, roj. 1890, umrla 30 7. 1979., Maks REBERNAK Ptuj, Tiha pot 5, roj. 1896, umt' 1. 8. 1979., Zvonko DUNAJ; Goričanovec 71. roj. 1979, umr' 27. 7. 1979., Janez SERUCA^ Zerovinci 57, roj. 1979, umrl I-^ 1979., Magdalena SEVER, Hui« pri Ormožu 45, roj. 1908, umrla3 8. 1979., Franc PROSENJA^^ Brstje 22, roj. 1895, umrl 4. 1979., Franc PRIMC, Pt"'' Potrčeva 55, roj. 1925, umrl 5. ^ 1979., Na Ožboltovem sejmu letos manj kupčij Tradicionalni Ožboltov sejem je bil letos nekoliko manj obiskan, kot leta poprej. Verjetno je temu največ kriv dopustniški čas. kajti lako. kolje bilo precej manj prodajalcev ludi kupcev in firbcev ni bilo veliko. Kupčije pa niso in niso šle od rok. čeprav je datum primeren. Pa kaj hočemo, bo pač drugo leto bolje... fotozapis: M. Ozmec IVANJKOVCI Za samoprispevek 71 odstotkov Minulo nedeljo so se občani krajevne skupnosti Ivanjkovci odločili za novi samoprispevek. Po stopnjah 3 odstotke od osebnih prejemkov zaposlenih in od pokojnin, ki so večje od 3 tisoč dinarjev. 5 odstotkov od dohodka obrtnikov. 15 odstotkov od katastrskega dohodka kmetov ler 1.500 dinarjev letno od zaposlenih v tujini in 10 dinarjev po konjski moči traktorja bodo v petih letih zbrali približno 8.5 milijona dinarjev. Sredstva bodo porabili za sofinanciranje rekonstrukcij občinskih cest na svojem območju, širitev vodovodnega omrežja.telefonskih na- peljav, graditev transformatorskih postaj in vzdrževanje krajevih cest. mrliške veže in drugih krajevnih objektov ter sofinanciranje organizacij in društev. jr ČRNA KRONIKA UMRL ZA POSLEDICAMI NESRECE Zelo huda prometna nesreča se je zgodila v sredo. 1. avgusta ob 13.30 v naseljenem kraju Skorba. Voznik kolesa z motor- jem Danilo Ošovnik iz Skorbe 44 je peljal po stranski cesti v Skorbi. Pri hiši št. 32 je zavijal v levo. V tistem času je iz smeri Hajdoš pripeljal voznik kolesa z motorjem D. K. iz Ptuja, ki ni upošteval pravila desnega in lako izsilil prednost Ošovniku. Sredi križišča sla se zaletela in padla po cestišču. Pri padcu se je Ošovnik lako hudo poškodoval, da je v soboto 4. avgusta z za poškodbami podlegal. PRETESNO PREHITEVAL Do prometne nesreče je prišlo Tudi teden od 30. julija do vključno 6. avgusta je minil dokaj tragič- no. Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so posredovali v .šestih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili eno smrtno žrtev, tri osebe so bile huje dve pa lažje poškodovani. Materialna škoda znaša le okoli 30.000 din. Glavni vzroki nesreč so bili tokrat neprevidnost voznikov koles z motorjem, izsiljevanje prednosti in pretesno prehitevanje. v petek. 3. avgusta na Zagrebški cesti v Ptuju, voznik motornega kolesa Jože Koleinik iz Ljubsta- ve 7 je peljal iz Ptuja proti Vidmu. V isti smeri jc peljal tudi kolesar Jože Fideršck iz Pobrež- ja. ki ga je Koleinik s svojim vozilom pretesno prehiteval in ga zaradi tega zadel s pedalom. Fideršck je padci po cestišču in sc pt>škodoval. materialna Skoda pa jo neznatna. PREČKALA GLAVNO CESTO, NE DA BI SE PREPRIČALA Huda prometna nesreča se je zgodila v nedeljo 5. avgusta ob 9.05 na Hajdini v križišču z magistralno cesto (v bližini gosti- šča Korošec). Kolesarka Terezija (jajser iz Lešja 19 je peljala proti Spodnji Hajdini. Ko je pripeljala do križišča z magistralno cesto se ni prepričala, če je la prosta in zapeljala pred osebni avtomobil nizozemskega državljana. Ta jo je zadel s prednjim delom in jo zbil po cestišču. Pri lem jc dobila hude poškodbe. NENADOMA ZAVIL V LEVO Zelo huda prometna nesreča se je zgodila v ponedeljek 6. avgusta izven naselja Kungota. Voznik osebnega avtomobila Roman Tomanič od Lovrenca na Dr. polju je ob 16.25 peljal iz smeri Kidričevega proti Prager- skemu po prednostni cesti. V Kungoli muje nasproti pripeljal Stanko Potočnik, voznik kolesa z motorjem in pred njim nenado- ma zavil v levo ler mu tako zaprl pot. Prišlo je do čelnega trčenja v katerem je Potočnika zbilo po cestišču. Obležal je hudo poško- dovan, njegovo zdravstveno sta- nje pa jc kritično. — OM TEDNIK izdata zavod za časopisno m rad'), sko delavnost RADIO-TEDNJ 62250 Ptuj, Vošnjakova 5. poS'' predal 99. Ureja uredniški kolej ki ga sestavljajo vsi novinarji zaJIV da, direktor in glavni urednik HAEL GOBEC, odgovorni ured^ FRANC FIDERŠEK. Uredništvo J uprava RadioTednik telefon (0^ 771-261 m 771-226. CelotJ naročnina znaša 200 dinarjev,ij tujino 300 dinarjev. Žiro račun Ruj 52400-603-31023. ČGP Mariborski tisk. Na pooi« zakona o obdavčevanju pro\7S^^ in storitev v prometu spada '^^ NIK med proizvode, za katere se plačuje temeljni davek od pro"^ oroizvodov.