Posamezna številka 10 vinarjev.
M.
v LlnMlani v sobolo, i. aprilu \m.
~ Velja po pošti: s
Za oelo leto nnproj . . K 28'— za on meseo „ . . „ 2'20 za fiemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto nr.prej . . Ji 24'— za en meseo „• . . „ 2'—
V	upravi prejsman mesefino „ l'8Q
— Sobotna izdaja: ~
za oelo leto......K 7'—
za Nemčijo oeloletno . ,, 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
lusr Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 6/III. Rokopisi so ne vračajo; nelrankiraua pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Leio XL!V.
Inserati:
Enostolpna petitvrata (72 mm široka la 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjili naročillli primeren popnst po dogovoru.
- Poslano: r
Enostolpna p c. tit vrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan lav: emšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Kedna letna priloga vozni red
Upravnlštvo je v Kopitarjevi ulloi št. 6. — Račun poštne hractluloe avstrijske št. 24.797, ogrske 2B.511, bosn.-lierc. št. 7563. — Upravnišbega telelona št. 188.
Sli. Stori pri Gorici.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Jožefovo,
Koliko jih jc bilo prejšnja leta! Zlasti če je praznik sv. Jožefa prišel po IV. ali celo po »tihi nedelji«. Tedaj so bili mnogi Jožefi in Jožefe že z listki. Pa tudi drugih je bilo v tem slučaju že mnogo za Veliko noč. Saj dober katoličan rad hitro poskrbi za lepoto svoje notranjosti. Letos pa — kakšna sprememba! Druga leta sem tudi jaz pobiral rdeče velikonočne listke in dajal črne tam pod sv. Mihaelom, ki je dobil pred dobrim letom tako lepo, zlato novo suknjo in na novo pobarvano tehtnico. Zdaj je pa tudi njega in hišico pod njim zadela granata. Strel v polno jc prišel in kar pomedel oboje, da se še ne ve ne, kje je spovednica stala. Druge so sicer tudi vse polomljene, pa vendar še stoje na svojem mestu. Nikogar torej ni bilo na Sv. Goro na ta lepi, častitljivi praznik. Sam sem bil, pa še jaz brez listka, ker sem ga že prejšnji dan oddal v Gorici. Lep, prijeten, gorak, solnčni dan je bil in vendar za Sveto Goro tako neizmerno žalosten. Malo po 3. uri popoldne sem dospel na vrh hriba. Od dne 31. januarja, ko sem bil zadnjič gori, se je oko že skoro odvadilo teh strahot, ki se gori vidijo. Strašno je in nepopisliivo žalostno ob prijaznem pomladanskem solnč-nem svitu. Ob deževnem vremenu je povsod bolj žalostno, ob lepem dnevu je pa zlasti na gorah krasno, in kdor je bil kdaj ob lepem pomladanskem vremenu na Sv. Gori in užival njen divni razgled, ta si more nekoliko predstavljati kričečo razliko med lepoto tega razgleda po okolici in groznim razdejanjem svetišča, samostana in vsega, kar je vrh gore. Kar pa občuti tisti, ki to z lastnim očesom gleda, in je osebno pri tem prizedet, to izraziti se n: more nc z besedo, ne s peresom.
V samostanu.
Pri vstopu čez samostanski prag mi je udarjalo na uho močno kapljanje vode od vseh stropov po vseh sobah, ki imajo sploh še strop. Romarska hiša je morala dobiti na streho par granat, ker ima streha dve novi luknji, katerih zadnjič še ni bilo in spodaj okoli hiše leži več kosov razbite granate,
Dne 5. februarja je padla težka granata nad oni veliki in močni obok poleg gostilne spodaj na trgu ter ga razrušila, da se ne more več skozi priti. Tudi streha te gostilne ima dve veliki luknji, katerih prej ni bilo. V drugem nadstropju so vse sobe premočene, spalna soba gosi:1 "irjevc družine je pa vsa razdejana.
V cerkvi.
Iz samostana v cerkev ni mogoče priti, če kdo nima dobrih nog za telovadbo. Sv, Jožefa sem hotel obiskati, ki je imel oltar pri vhodu v zakristijo. Slike ni več, oltarja le še malo. Na razbiti menzi ležijo mesto cvetlic — koščki granate. Velike in globoke jame so že izkopale težke granate v tej strašni vojski. Tudi na Sv, Gori jih je mnogo. Toda take kot je ona pred tem oltarjem, menda ne najdeš nikjer na vseh neizmernih bojnih poljih. Orjaški steber, ki je podpiral prej tukaj desno ladjo, je pri temelju izruvan in nagnjen, da komaj še stoji. Zadnji in edini med vsemi,
Čim natančnejše ogleduješ veliki oltar, tem več ran zapaziš na njem; tabernakel je največ trpel; pa tudi menza in lepi, visoki marmornati stebri imajo hude rane. Strop presbiterija se je že začel luščiti, je močno razpokan in bo padci na tla po nekolikem deževju. Ravno to se bo, pa še preje, zgodilo v kapelici sv. Mihaela. Tu ni nič več ometa na stropu. Če stopiš vrh razvalin pred obhajilno mizo in pogledaš po cerkvi, se moraš razjokati, če si poznal poprej svetogorsko baziliko. Če bi bil bo-gonadarjen Jeremija, bi mogel zapeti še ža-lostnejše žalostinke, kakor so njegove. Maščevanje božje naj zadene tistega, ki je to 'azdejanje povzročil!
Na pokopališču.
Neverjetno in nerazumljivo, pa vendar resnično je. da ni padla nobena grana-
ta na pokopališče, če tudi jih je padlo na stotine na goro in čez goro, na pobočje obeh strani, na vzhod in zahod gore. Hvala Bogu, da imajo vsaj mrtvi mir. Tukaj spi smrtno spanje in čaka vstajenja mož, velik po telesu, duhu in značaju, ki je s celim srcem ljubil Sv. Goro, Zato si je tudi izbral to posvečeno mesto za počitek do vstajenja. Tam v nesrečnih Plaveh mu je tekla zibelka in tudi najbrž njegova rojstna hiša danes kup razvalin. Če pa to ne, je pa gotovo, da se v njej šopiri tisti verolomni, brezznačajni sovražnik, ki je razdejal prelepo in slavno Marijino svetišče. Tudi ta ti je obhajal danes svoj god. Kot je zapuščena njegova rojstna vas, rojstna hiša, tako zapuščen je tudi njegov grob. Njegovi rojaki, sorodniki, nečaki in nečakinje ječijo v pregnanstvu sovražne dežele. Med onimi, ki bi se in se bodo bridko razjokali nad sve-togorskimi razvalinami, ko jih bodo z lastnimi očmi gledali, bi ne bil on zadnji, ki bi se po otroško razjokal nad njimi. Na stotine učencev-duhovnikov ima v goriški, tržaški, koprski in krški škofiji, ki se ga s spoštovanjem in hvaležnostjo spominjajo. Pa samo eden je imel srečo in čast ta dan obiskati grob nepozabnega učitelja, pomoliti na njem in mu v znak spoštovanja in hvaležnosti prižgati malo svečico. Kdo pa je ta mož? Prelat dr. Jožef Gabrijevčič, dolgoletni ravnatelj centralnega bogoslov. semnišča v Gorici in profesor vseh bogoslovnih ved. Počivaj v miru pri Mariji!
Pri usmiljenih braiih.
Tudi ti gospodje so že veliko strahu in nevarnosti prestali; poleg tega imajo pa še velikansko materijelno škodo na svojem poslopju in posestvu. Največja škoda je pa še ta, da imajo streho nad bolnišnico na več krajih od granat predrto in preluknjano, tako da je voda ob dežju iz podstrešja prodrla strop drugega nadstropja, ocl tukaj pa že iije v sobe in na hodnike prvega nadstropja.
Dne 24. junija so dobili prvo granato okoli 6. ure zvečer v kapelo in sosednji ki-rurgični oddelek. V obeh krajih je bila predrta streha in strop drugega nadstropja, K sreči ni bil noben bolnik in noben čč. bratov zadet.
Za tem je imela bolnišnica dolgo časa mir. Pri četrti sovražnikovi ofenzivi je pa tudi ta hiša krščanskega usmiljenja prestala strašne dneve. Dne 18. novembra io je zadelo devet granat zaporedoma žc ob 5. uri zjutraj. Nastala je velika panika med bolniki v drugem nadstropju. Tisti, ki so si mogli sami pomagati, so takoj zbežali v pritličje, zelo slabotne so znosili bratje na nosilnicah v svojo obednico. V tem času so imeli tudi mnogo ranjenih vojakov v oskrbi. Nek ranjen topničarski podčastnik se je izrazil, rekoč: Tukaj je slabše, kakor pri bateriji. Tako sovražnik niti na našo baterijo ni streljal.« Med neko operacijo v operacijski sobi je predrla šrapnelska krogla dvojno okno in si napravila pot skozi zaprta vrata na hodnik. Na veliko srečo človeških žrtev ni bilo.
Več granat je dobila tudi mrliška soba in mrtvašnica. Dne 29. novembra je udarila granata v mrtvašnico, ko so bili tu štirje mrliči. Vse je vrgla na tla in zakopala v razvaline.
Ker je bila Gorica dan za dnevom obstreljevana in tudi bolnišnica že močno poškodovana, sta gg. deželni glavar msgr. dr. Faidutti in skrbni vladni komisar grof Dan-dini izposlovala pri namestništvu v Trstu izpraznitev te bolnišnice.
Vendar goriška bolnišnica ni ostala popolnoma prazna. Razun nekaj nevarno bolnih so ostali tudi nekateri bolehni starčki. Pa tudi novi vedno prihajajo. Ne mine teden, da ne bi kakega novega dobili. Določeno je, da jih smejo sprejemati do 15. Kadar jc to število polno, jih morajo odposlati dalje. Nekaj jih pa tudi umrje. Dosedaj sem jih pokopal 7.
Taka je bila usoda bolnišnicc v lanskem letu 1915. Letos pa ni nič boljše. Dne 13. januarja smo dobili tri strele v polno. | Na strehi ste na dveh krajih v gotovi raz-
dalji na visokih drogeh daleč vidni rdeče-beli zastavi »Rdečega križa«. Tik poleg vsake zastave je udarila po ena granata in povsod predrla streho in posamezni drobci tudi strop drugega nadstropja.
Dne 26. januarja je udarila ena v zid v drugem nadstropju. V sosedni sobi je ležal star mož-Goričan, ki se mu pa k sreči ni ničesar pripetilo, samo okno mu je pokvaril strel, da se je moral preseliti poleg mene. Popoldne tega dne je priletel drobec granate s ceste, predrl okno in se zasadil v vrata omare na nasprotni strani. Kuharica je stala tik pri omari in č. p. subprior sredi kuhinje. Vendar ni nikogar zadelo. Dne 28. januarja zvečer je udarila 28 cm granata v vrtni zid in napravila velikansko luknjo.
En trakt v bolnišnici je odločen za redovno družino in je pod klavzuro. Tudi tukaj so že lani napravile sovražne granate precej škode. Dne 16. marca so pa ta samostan skoro ves uničile. Dve druga za drugo ste udarili vanj zjutraj okoli pol 10. ure. Pa kakor na premnogih hišah, se tudi na tem poslopju niti s ceste, niti z vrta ne vidi nobena škoda, razun one poleg stolpiča za zvonove. Ponoči 18. marca je predrla 7 cm granata vnovič samostanski zid. Okoli 9. ure zvečer 20. marca je odbila sovražna granata rob zidu pri operacijski sobi.
Med bolniki, ki so zdaj tukaj, so povečini starčki, zapuščeni od vseh, brez doma, brez sorodnikov, brez sredstev. Nekaj je čez 70, nekaj čez 80 let starih. Nekateri so pravi originali. Stari Terpin s Podgore je menda precej premožen. Ima že 87 let, pa večkrat toži, kako je siromak, ker nima več ne očeta, ne matere! Gluh je kakor zid, pa Vendar mu je prišlo na ušesa, da bo bolnišnica evakuirana. Tedaj jo je pa na predvečer evakuacije na skrivnem popihal iz bolnišnice in se nekaj dni po mestu potikal. Zima in mraz sta ga seveda prisilila nazaj. Nekega deževnega decemberskega dne sem ga videl v veži bolnišnice, ko je čakal na novi sprejem. Oblečen je bil v lahko, ponošeno suknjo, na glavi pa slamnik! Vprašali so ga, zakaj ni šel z drugimi v Lipnico ali v Trst. »Vejo kaj, jaz sem v tej deželi rojen, tukaj sem živel do sedaj, tukaj hočem tudi umreti,« je odgovoril. Seveda so se ga dobri gosoodi usmilili in ga sprejeli.
Drugi taki original je g. Godina. Mož je sicer zelo gluh in skoro popolnoma slep. Kakor sem že zgoraj omenil, je 26. januarja udarila granata v zid blizu njegove sobe in mu razbila okno. Pa kaj se on meni za granate. Vsak dan dvakrat okoli 11. ure dopoldne in okoli 2. ure popoldne si prižge cigaro, vzame palico in jo mahne po mestu na sprehod, pa naj granate še tako treskajo v mesto.
V varstvo bolnišnice, postrežbo bolnikov in onih, ki pridejo na ambulanco iskat pomoči, je ostalo tukaj 6 gospodov, in sicer čč. gg.: P. Longin IIorak, prior, P. Vid Krikava, subprior, Fr, Nikodem Lukaš, podzdravnik, Fr. Rajmund Bernatzik, vodja pisarne, Fr. Fortunat Hržič, ekonom, Fr. Arnold Erlacher, bolniški azistent.
Poleg drugih bolnikov je tudi 13 takih, ki so m?'^ '"olni na umu.
Tihi junaki.
Med tem, ko tole pišem, mi je prišel v roke »Slovenec« od 21. marca, kjer se nahaja tudi kratek članek: »Tihi junaki«. Tudi jaz vem za več takih, tocla o vsakem posameznem ne morem poročati, ker jih prav cd blizu ne poznam. Zagotovo pa vem, da so junaki v svojem poklicu. Pomislite samo na ono, kar ste že brali o Vrtojbi., kjer varuje svojo prestrašeno čedo blagi preč, g. Edvard Mežnaršič; pomislite na Bilje, kjer osrčuje svoje ovčice mladi, pa goreči g. Ciril Zamar v razstreljeni cerkvi; šentpeterskega g. dekana tako vsi poznate; kdor hodi pa večkrat po solkanski cesti in skozi Solkan zlasti zadnja dva meseca, le ta more razumeti, kaj sc pravi samo pičlo uro od sovražnika oddaljen biti, v takem kraju živeti in šc druge tolažiti, osrčevati, jim pomagali v dušnih in telesnih zadevali. In zvesto in srečno vztraja med svojimi ovčkami preč. g. Jožef Likar, kaplan v Solkanu.
Pa vem še za enega. Saj bi ga povedal, če bi vedel, da bo prav. Pa se bo v nedeljo grdo in jezno držal, ko bom prišel k njemu, Sploh bi ne šel, ker vem, da mu ni ravno prav, da hodim; toda pretežko butaro dušnopastirskih dolžnosti mu je naložila vojska, tako da je začel omagovati pod njo. Ker ni bilo druzega, ga je ta okoliščina prisilila, da se je name obrnil za pomoč ob nedeljah in praznikih. Večkrat se tudi malo skregava, potem pa pravi: »Ali bote v nedeljo prišli?«
Silno težavno je njegovo pastirovanje in nevarno. Težavno: tega zvestega pastirja teži 65 let trudapolnega življenia; seveda si človek vsako službo lahko olajša; toda on ni nikdar tega iskal. Snežnobela glava ga dela pri njegovi gorečnosti še bolj častitljivega. Preteklo leto je imel avgusta in septembra dve nalezljivi bolezni v fari: kolero in tifus. Poleg tega je razsajala še neka otroška bolezen, ki je neusmiljeo kosila otroke; po 2, 3, 4 pri eni hiši. Po 5 do 7 mrličev je bilo na en dan v fari. Od oltarja k bolniku, od bolnika na pokopališče, od tu zopet k bolniku in tako je šlo par mesecev od jutra do večera.
Poleg tega ima Marijino družbo za dekleta in žene ter povrhu še tretji red, Pa ne samo na popirju, ampak vsa ta cerkvena društva tudi skrbno vodi. Ima redno mesečne shode za vsako teh društev. Poleg tega vodi tudi posojilnico. Vsako, tudi prav navadno nedeljo je čudno veliko ljudi pri sv. obhajilu. Poleg tega že 10 mesecev nima ne podnevi ne ponoči miru. Samo ena prav majhna sobica mu je ostala, vse drugo imajo drugi zasedeno. To mora biti, po mojem mnenju, za moža pri tolikih letih in tolikem naporu najtežavnejša reč.
P6t dni in šest noči je imel v svojem varstvu tudi milostno podobo svetogorske Marije. Dokler še ni bilo župnišče tako zasedeno, sem tudi jaz imel tukaj sobo na razpolago. Poleg tega je njegova skrbna in dobra sestra skrbela za perilo, šivala iD preskrbela vse, kar sem potreboval. Sicer bi ne bil mogel shajati sam. Bog naj ji vse to obilo poplača, ker ji jaz nc morem! Istotako tudi Usmiljenim bratom v Gorici!
Poleg težav in napora pa zalezuje tega tihega junaka tudi vedna nevarnost; ne samo ona kužnih, nalezljivih bolezni, ki so za enkrat ponehale, pa se poleti prav lahko zopet pojavijo, temuč tudi nevarnost granat, ki so že večkrat padale čez Sveto Goro v njegovo faro. Če se še prav spominjam, je bilo koncem avgusta neke srede, ko sem bil doli pri njem maševal, je okoli 9. ure težka granata enega župljana ubila, drugega težko ranila. Padla je blizu cerkve. Neke sobote zvečer je druga priletela v hlev, kjer je gospodinja krmila živino, porušila hlev, ubila ženo in eno kravo. Zopet tretja je porušila hišo tik ob vznožju Svete Gore poleg potoka. Človeka ni zadela nobenega. Največja nevarnost je bila pa v oktobru. Nekega dne je med mnogimi pri-vršala najtežjega kalibra 30.5 cm granata, udarila v zemljo na župnijskem vrtu in v zemlji eksplodirala. Enega moža v bližini je ubila, vrtni zid porušila in vodovod pokvarila. Kakor po čudežu se v župnišču nikomur ni ničesar zgodilo, samo eno okno je bilo malo razbito. Takih nevarnih dni je bilo že mnogo, in dokler je sovražnik tu tako blizu, je ž njim tudi nevarnost. Pa kakor vztraja ubogo ljudstvo, tako vztraja tudi zvesti pastir. Ne diči ga nobeno odlikovanje, ne cerkveno, ne cesarsko, pa knjiga življenja takega moža mora biti lepo popisana.
Kje je to? Kdo jc tu? vprašujejo sveto-gorski romarji. Tam doli v tisti dolini, mej hribi, kakor v kotlu, ste videli lepo ravnino, polje in travnike, a sredi vasi pa cerkev sv. Martina. To je Grgar. In tu pasti-ruje že nad 20 let preč. g. kurat Jožef God-nič — tihi junak.
Odlikovanje v Marijini družbi.
V nedeljo 19. t. m., na sv. Jožefa dan, mi je pokazal g. kurat grgarski lepo belo, štirivoglato škatlico z zlatim napisom: Pro patria ct humanitate K. D. V škatlici je bila pa lepa medalja z lovorovim vencem na belo-rdečem traku. Na medalji sta dva angela, držeča krono nad izbočenim mestom, kjer je vdelan mali rdeči križ. To je dobila ena naših deklet Mariiinc družbe,« mi je
rekel g. kurat- Avgusta in septembra lani sta razsajala kolera in tifus tudi v grgar-ski fari. Županstvo je iskalo za ženske na koleri bolne prostovoljno strežnico. Javila se je iz Marijine družbe Frančiška Sedevčič, po domače Kuljadova, iz vasi Fovica, Društvo »Rdečega križa» ji je zato poslalo to vojno odlikovanje. Popoldne 19. t, m, pri shodu Marijine družbe ji je g. kurat kot njen voditelj pripel častno odlikovanje. Gotovo čast za Marijino hči, za celo družbo ln njenega gorečega voditelja.
P. Frančišek Ambrož.
Gorica, 23. sušca 1916,
Paberkl s irooie.
(Izvirno poročilo »Slovencu«,)
Goriško, marca 1916.
Dobil sem piruhe. Poslal mi jih je Cadorna. Na vsaki strani hiše sta se zarila dva globoko v zemljo. Enega smo izkopali; prodrl je štiri metre globoko in v zemlji razpočil ter je napravil prostorno kambrico za velikega moža. Tretji se je jaril pod sosedovo hišo, ki meji na vrt. Pa je bilo res hudo tisti dan. Moja klet še ni videla toliko gostov obenem, kot tisti večer. Bilo nas je petdeset. Tudi stole smo topot prinesli, a ostali s0 posedli po tramovih, ki žalujejo za sladkim bremenom vinskih posod. Ostal sem v družbi le eno uro, potem pa sem se izročil Previdnosti božji in Materi božji ter šel molit m počivat. Mnogi so prenočili v kleti ^.sklfP-iio večerno molitev istotam opravili. Molila je naprej Žeža Jakumova ob brlečem svitu pojemajoče sveče, ki je že itak ostrašene obraze slikal še v groznejših potezah. »Molimo v zahvalo Bogu in Materi božji, ki nas je varovala nagle smrti in neprevide-n e nesreče,« je začela Žeža ...
In molili so vsi: možje in žene, deklici in mladiči pa otročiči, a oni, ki niso razumeli slovenskih besed, so umolknili, se odkrili, utrnili so smodke in svalčice in poslušali. Bilo je nekaj drugovercev.
Prav lep koncert je bil včeraj zvečer v kleti, me je drugi dan opomnil mož iz Budimpešte, ki pohaja opero in koncerte: nikdar ga ne zabim!
A gospod, ki stresa iz rokava grške, celo svetopisemske citate, ki se želi usposobiti za vseučiliškega docenta, je rekel: slika za Rembrandta je bila včerajšnja skupina molilcev in poslušalcev v kleti: ginljivo in očarujoče! Junaška Žeža Lebanova pa zasluži hvalo in pohvalo.
Zdaj je čas, da se vpelje v vsako hišo v fronti skupna družinska molitev. Mater božjo sem izbral za višjo patrono naše fa-re; doslej nas je čudovito varovala v mnogih groznih prilikah. Poteze božjega in Marijinega varstva prihajajo po vsakem sovražnem napadu jasneje in očitneje. Splošno se opaža, celo vojaki in oficirji »«
čudijo, da je sovražnikov napor ob opeto-vanih napadih bil naravnost minimalno uspešen in skoro brez človeških žrtev. Zadnji čas sem petkrat iskal zavetja v kleti, tolikokrat je bila naša vas napadena; po dvajset, petdeset in sto granat ter šrapnelov je padlo na naše ozemlje, a vsi smo ostali živi in celo — neranjeni. Neka gospodinja je kavo varila; granata je prodrla streho, udarila v sobo, prebrskala predale omare za obleko, šla v pritličje pred nosom gospodinje, in od jeze, da ni našla žrtve, prodrla je hišno steno, ki meji v »gaso«. Drugod je udarila v hišo skozi okno mimo matere, ki je cepila drva, in mimo otrok — a ni razpočila.
Žena je na vozičku pripeljala zavoje in zabojčke na pošto. Ravno je spravila zadnjo pošiljko iz vozička ter zaprla vrata poštnega urada za seboj, ko pridrvi od nekod sovražna granata, udari v voziček, prebije tlak, prodere kdovekoliko metrov v zemljo, razpoči in poškoduje odtočno strugo — in vse drugo je bilo obvarovano, niti šipe na oknih poštnega urada niso popokale.	...
Šrapnel razpoči tik pred mojo hišo: ploha krogel se vsuje na korce na strehi, dve udarita in se zarijeta v vežna vrata, ena pa prebije šipo v zunanjem oknu pisarne, udari ob okvir notranjih oken, ga razdere, a sama se odbije še vedno z neznansko silo skozi isto šipo na prosto. Šipo z dvema luknjama ohranim za spomin.
Danes sem premeril smer krogle ln zdelo se mi je, da bi bila zadela ali vsaj obrsnila kje mojo precejšnjo količino.
Komu se zahvaljujem? — Bogu in Mariji I
Tudi neko dvorano je posetila granata, kjer je upala na obile žrtve, a — zaman! Možu, ki je na postelji varil čaj, je sicer izkvarila zaželjen posladek, tudi mu je raztrgala torbo nad ležiščem in razbila revolver v nji — a vse drugo živo in ne-> živo je osi lo nepokvarjeno, razen luknje, skozi katero je prišla italijanska zračna miš! »Ein R i e s e n g 1 ii c k«, kolosalna sreča, pravijo nekateri, a mi smo globoko prepričani: Digitus Dei!
Bogu in Mariji se imamo zahvaliti, da nismo bili končani, — Ljudje božji! Bodimo hvaležni: hvaležnost je najboljše priporočilo za bodočnost. Zato pa molimo, organi-zirajmo skupno družinsko molitev sv, rožnega venca — in naša najboljša Mati Marija nas bo branila pred nevidnimi in vidnimi sovražniki!
XXX
Tudi danes, sreda, nas obsiplje Cadorna z granatami in šrapneli. Kmalu po 7, uri zjutraj je pričel kar s salvo, in sedaj — ob 11. uri dopoldne — še vedno žvižga nad nami in poka okoli nas. Bo li treba zopet v klet? Sporočim pa prihodnjič.
Bog in Marija!
Vaš dr. Marijan.
ao Italijani, slepi srda in jez«. Ker so zajeli dva jarka, nasltakujejo vedno iznova, kolikor morejo in rinejo vedno dalje v kar-tečno točo dobrdobskih baterij. Od Sv. Martina do Sv. Mihela je en sam naskok.
Sedaj zazveni četrt ure kasneje pri vseh baterijah ukaz: »Ustavite ogenj, cilj
Gttlej.. ,|« In vse baterije utihnejo in na-jejo šrapnelov, ki jih bodo streljale v vrste, ki bodo bežale vsak čas. Tišina nastane, dokler se ne pojavi zgoraj na robu bučno vrvenje in metei.
Vojaki 27. in 47. polka so zadeli na sovražnika.
Kakor v dol drveče skalovje so se zaleteli v osuple vrste in kopita so imela krvavega posla.
In zdajci se je polastila laških vrst • trepetom bojazen. Kakor bi jih gnala neustavna sila, se je obrnila najprej ena, za njo druga vrsta, naposled so udrle za njimi vse vrste dosedanjih naskakovalcev. Nepopisna blazna groza se jim je čitala z obrazov in hitro so ustavili vse poizkuse, da bi se v metežu merili z našimi. Divje so se zagnali v strahu po nasprotnem bregu nizdolu in za njimi so se bliskala svetla bodala in žvižgajoče sablje. Bežali so preko naših starih strelnih jarkov. Pri prvem italijanskem jarku se je razvil kratek boj, a ostra bodala naših bojevnikov so govorila tudi tukaj, in jarek je bil zajet.
Besno-blazno so se navalila bežeča krdela na rodne rezerve in za njimi so pritiskali z radostnimi hura-klici naše štajerske stotnije. Kakor narastli hudourniki, katere je napolnila pomladna moča, so podirali sovražnika pred seboj, ki se je vil v zmedenem vrtincu, drvili za njim z bodali in sabljami.
V	tem so prispele prve sovražne vrste do Soče in zagnale so se v vodo. Drug je skočil na drugega. Zdajci je došlo povelje: »Pehota nazaj v zajete jarke!« Glasno se je ponavljal ukaz: »Stoj! — Stoj! — Stoj!
In naši so stekli nazaj v jarke.
V	tem hipu so se oglasili zopet topovi in zagrmeli v salvah, sipajoče kovine in pogube v divje bežeče čete. Vrli dečki 27. in 47, polka pa so želi gorko pohvalo major-jevo in generalovo. V mladostnem ognju so takoj prvi dan in o prvi uri priborili zmago očetni deželi in Avstriji.
Doli ob Soči pa so se borili med seboj zblazneli odbiti Lahi, polk pri polku. Vroči dan je prinesel našim popolno zmago. Og-njeno-žareč se razpenja večer nad poljem avstrijske slave in vojaki počivajo v strelskih jarkih ter zro dol k Soči. Le tam je v razvalinah Številna močna sila in krog nje razrušenje in neskončna zmeda pobeglega, premaganega in ukročenega sovražnika.
»Frankf. Zeitung.«
Noši m DoMotie.
Ura mineva za uro. Vsa poveljništva pričakujejo mrzlično poročil. Baterije prejemajo vedno novih povelj in vedno se izmenjavajo cilji. Vse vrvi kot besno. Mož-narji stresajo zemljo, vihar tuli v zraku v divjem razkošju in v grozničavi ples žvižgajo v pošastnih zvokih jekleni razstreli. Počasi in trudno leze dan na poldne. Vmes strelja pehota neprestano, neprestano se vali ogenj in pojavlja se misel, da danes hoče prodreti sovražnik »na vsak način — za vsako ceno«. Vso svojo armado je menda pognal v boj. Poročila se glase vedno enako: Zopet nove rezerve! In zopet se glasi drugače ukaz: »Streljajte na pehotne
rezerve pri---tam in tam!« Potem
pridirja baterija in še ena, se oprosti vozičkov, topovi se obrnejo bliskovito in baterijski poveljnik že ukazuje. V hipu žvižgajo streli vzdržema v sovražne vrste. Toda vsa poročila se glase še vedno: Zopet nove pehotne rezerve! Vsa poveljstva presojajo naglo in ovirajo sovražni napredek, kolikor se da,
Že se primeri drugačno poročilo: »Naša pehota tam in tam nazadovala za ... metrov!« Pehotni general da vse, kar ima, poslednje rezerve. Dve je odbila ura. Skokoma oddrve municijske kolone nazaj po strelivo svojim baterijam. In tam zapirajo pot konjska trupla, treba je odstraniti polomljena kolesa in vozove. Pijonirji izvrše ta posel. Vedno težje prihaja, poslednje pehotne rezerve so v boju. In — vržejo sovražnika. Zopet so zavzeti izgubljeni jarki, A kot v zasmeh slove novo poročilo: »Zopet nove pehotne rezerve!«
Tri je ura. Položaj je težak in resen, A naši ne obupajo. Od glavnega poveljstva se glasi telefon.
Pol štirih! Ob majhnem gozdu daleč naprej potisnjena havbična baterija dobi ta hip ukaz: »Nabijte karteč!«In mahoma utihne naše topništvo.
Skoro vse prednje baterije dobe enaki ukaz: »Nabijte karteč!« Karteče pripravijo nemudoma. Pričenja se vroče delo, vs? čakajo le še povelja: »Cilj spredaj sovražna peliota; razdalja 500 korakov!« In sto žrel zeva Grozeče.
Pismo od daleč.
Naša pehota se je morala umakniti pod vrh na drugi breg. Pri nas je utihnilo vse, le kak strel iz puške poči še, a pojemaje. Nenadoma se prikažejo zgoraj na brdu prvi Italijani. In glasi se povelje: Strel! Vse baterije streljajo karteče v naskakujoče vrste. Kupoma padajo po tleh, preko njih drve nove čete. Besneje in besneje grme naši topovi in široko se vsipajoči svinec seka v nasprotnih krdelih kot toča po snopji.Včasih se vrže naprej pol stotnije, a se umakne skoro zopet.
Kako dolgo se ponavlja to? Kdo utegne vpraševati! Saj vidimo vsi, Italijani ne morejo naprej, ker popadajo že takoj zgoraj na robu. Vedno huje ljuteje in besneje groze in pihajo naše karteče v naskakujoče stotnije. Vse se drvi, vse beži, vsem je jasno le eno: Karteče; spredaj je sovražnik!
Zdajci utihne tam na kraju prva baterija: pošlo je strelivo. Za njo utihne druga, tretja. Municijski vozovi oddrve. Drve preko vseh ovir kakor blazni; konji padajo, jezdeci jih potegnejo zopet kvišku; vse napne poslednje sile, strelivo — najsi smrt takoj potem! In izvedejo jo, strelivo prihaja. Ta in ta, pa še ona baterija streljajo za pet. A vedno in vedno prihaja poročilo: nove pehotne rezerve. Krogle žvižgajo preko topniških postojank, granate udarjajo v tla. Sovražnik strelja na baterije. Kaj sedaj? »Streljajte dalje!« In topovi sipajo dalje železno točo.
V tem se je zvečerilo naglo. Nenadoma je prišla od G. nadomestna brigada. Po deset potih, po zmedeni kameniti pustinji je prispela in sedaj je tu, nenadoma. Mahoma se razvije v roje. »Le nam pustite!« pravijo; od 27. in 47, polka so. Kakor
■ " f ■ — » ——--- --- — i--------- ——----
burja stečejo prodirajoči in se vzpno po bregu v dolgih vrstah. Topovi streljajo hitreje in besneje, treskajo in bljujejo ogenj, da je videti, kakor bi žarele cevi. Šum in ropot je grozovit. Pri mnogih topovih je že komaj pol ljudi, tudi samo po dva ali trije možje. A navzlic temu opravijo.
Pehota se je v tem povzpela na breg. Krepki Štajerci so, vsi prvič v ognju; ali jim bode to ognjeni krst) Zabliskajo se vse oči veselega železnega poguma in zavesti. Topovi sipljejo dalje s kartečami, a vedno dalje napredujejo pehotni polki, A zgoraj
Ko sem odhajal iz Zagreba, Je bila tam že skoraj spomlad, zato sem opravičeno pričakoval, da se bom tu na jugu že lahko vsak dan kopal v pomladanskem solncu. Toda pozdravila nas je zima, kakršne ni bilo tu cele dolge zimske mesece. Gore so vse na debelo pokrite s snegom, katerega je tudi v dolinah dovolj. Večeri in jutra so mrzla, da se zavijamo v kožuhe.
Prišel sem v mesto južne Tirolske, katero si je Lah srčno želel »odrešit«. Na trgu pred kolodvorom stoji impozanten Dantejev spomenik. Fantazija umetnika-iredentista je dahnila v vse figure, ki kra-se spomenik čudovite izraze želj po »odrešenju«. Dante sam pa stega desnico po zemlji, ki naj bi bila »rešena«. Vendar brez upanja .,.
Življenje v mestu me spominja živo na slike iz Vzhodne Pruske, katere je mojstrsko risal dr. Štefan Steiner v dunajski »Reichsposti«. Prodajalne so po večini zaprte, okna hiš podnevi in ponoči zastrta, civilnih oseb se sreča le malo. Stanujem v hiši, ki je podobna zakletemu gradu, V celi trinadstropni hiši stanujete samo dve ženski. Ena, že stara, je majhna kot 3letna punčika; druga mlada, se oblači v črno in njen ostro risani obraz kaže nekaj vdovskega, Plahi sta obe kot dve srni. Cel dan se tiščite v kuhinji, katera jima služi tudi za spalnico. Drugače pa ste do skrajnosti boječe postrežljivi. Za zjutraj ne potrebujem nobene budilke, ker zgodaj v jutro začno ropdtati po kamenito tlakovanih ulicah težki tovorni avtomobili, da se tresejo hiše kot ob potresu.
Iskal sem rojakov-Slovencev, toda ni sem ga mogel najti človeka, ki bi govoril slovensko. Nekega večera pa srečam moža, ki sc mi je zdel znan. Bil je to gospod nadkurat H. Rant — znanec iz Kranja, ki je tudi te dni šele prišel semkaj. Oba sva bila veselo iznenadena nad tem srečanjem. Gospod je doživel v zadnjih dveh letih mnogo, mnogo; njegovo mirno pripovedovanje je polno zanimivosti, osoljenih z gorenjskim humorjem, ki je edin te vrste. Zdravje pa se mu, navzlic prestanih strašnih naporov, bere raz obraza. To sem opazi! tudi pri drugih častnikih in moštvu, Pri večerji v kolodvorski restavraciji, ki je vedno polna najraznovrstnejših uniform, se vidi obraze, zdrave in krasne, da se človek
komaj spomni, da je v mestu blizu fronte. Ampak nekaj posebnega sem vendar našel na teh obrazih — očil To so čudovite oči v vseh teh ljudeh! Nekaj posebnega je v njih, Nek čudovit miren lesk. To so oči, ki so vse že mnogokrat gledale smrti v obraz. To so oči, ki so gledale v enem samem dnevu morda več grozot kot jih je gledalo prej tisoče in tisoče oči celo življenje. Meni se zdi, da bodo ta ogledala duš ostala tudi pozneje neizpremenjena. Te oči bodo ostale žive priče prošlih dni. • Pisal bi, mnogo bi rad pisal, saj je vsaka ura dneva polna zanimivosti, toda človek na odru ne more pisati o drami, v kateri je sam udeležen, četudi z prav neznatno vlogo. Prah v morju množic, trpečih, borečih se, zmagoslavnih in polnih zaupanja, da čez te gore ne bo nikdar, nikdar stopil sovražnik.
Pisal bi, pa sanjam. Misli so mi tisočkrat na dan doma in obiskujejo ljudi, katerim sem morda enkrat v življenju podal roko. Od teh obiskov pa se vračajo moje misli žalostne, da jih komaj utolažim v lepih sanjah o lepi bodočnosti. Komaj jih utolažim, ker moje misli obiščejo tolikokrat na dan štiri angeljčke, ki se igrajo v pomladanskih solnčnih žarkih pred hišo tam na Gorenjskem, kjer so gore lepe in velike.
Tudi tu so gore, še večje, še mogočnejše, ampak naše so lepše.
Večeri so tu težki, Nad mesto lega mrak, ki ima nekaj tako težkega na sebi, da je podoben sivemu plašču, ki ga nosite vojska in smrt. Slabo razsvitljene ulice, temna okna temnih hiš, ozke ulice in težak mir — to vse samo podžiga fantazijo.
Zato je človek raje doma v svoji sobi in se igra s slikami, ki so bile in ne bodo morda nikdar več.
Krop, pripravljen za čaj vre. Nekdo zvoni. Gospodinja gre odpirat. Morda prijatelj, ki mu je tako pri srcu kot meni in ga je strah samega?
— Signore, un soldato. Ordonanc mi je prinesel poziv, da moram čez pol ure nastopiti nočno siužbo.
Z bogom, moje sanje! Nesite, moje misli, pozdrave in poljube vsem, ki so mi dragi in vsem, ki so mi bili dobri v življenju ...	P« 10. marca 1916.
Črtica iz strelskega jarka na soški fronti.
Preprost, kmetski iant iz doprepoljske doline piše sledeče zanimivo pismos
Italijansko bojišče 20. febr. 1916. Dragi mil
Nadejam se že naprej, da mi ne mo» rete zameriti, ker Vam nisem toliko časa dal glasu. Čeravno na bojnem polju po tratimo precej časa ali vendar pride člo' ek malokdaj ao tega, da bi imel toliko časa, da bi spisal kako pismo. Večkrat pa tudi ni dobiti papirja. Vojnopoštnih dopisnic imamo pa vedno zadosti. Seveda je tudi to, vojaki zadaj za fronto večkrat lahko pišejo, ker imajo zlate čase, ampak mi, ki smo v strelskih jarkih, nam je nemogoče. Mize nimamo nobene, enako tudi sedeža poštenega. Drugega nimamo kakor koščeno mizo — koleno, za pisalno orodje pa kakšen tumpast svinčnik, zraven pa človek zaspan in blaten. Naše življenje je zdaj kakor v puščavi. Človek vsak dan kaj drugega doživi, vsakovrstne slučaje, smrtno nevarne včasih pa tudi smehapolne. Tako se je dogodil prav smehavreden slučaj pri Dob, V jutranjih urah je bilo precej lepo ozračje. Grmeli so naši in laški topovi, enako so ropotali obeh aeroplani. Proti deseti uri nekoliko poneha. Čez nekaj časa se vsuje ogenj iz laških topov na neko grmičevje, da je bilo groza, ves prostor je bil naenkrat v dimu.
Pa tam ni bilo žive duše od naših čet. Kar naenkrat zleti ven iz tega grmičevja 20 ptic — brinovk. Vseh se je polastil smeh in krohot, ko so ta prizor videli, Cadornov opazovalec je pa gotovo natančno opazoval, ker je opazil premikanje te čete. Mogoče ima Cadorna taka povekše-valna stekla, da je videl iz teh 20 brinovk celo stotnijo Avstrijakov ter poslal nanje tak uničevalen ogenj. Uboge ptičice so odletele drugam, sicer pa nobene škode nam, ampak sam sebi si je nakopal zopet par tisoč novih dolgov. Čez par dni pa poroča ubogi Cadorna, da je uničil celo stotnijo s svojo »izvrstno artiljerijo«.
Kar se tiče v strelskih jarkih, se Imamo po navadi, 20—40 korakov smo narazen drug od drugega. Lahi so že napravili povsod žične ovire. Zakaj? Boje se nas. Gledamo se kot psi in mačke, če se le kateri pokaže, mu seveda precej pošljemo za voščilo malo fižola namesto »buon giorno signore«. Živimo naprej v samotnem življenju, Kratkočasi nas tu; en bel muci, ki je vedno pri nas. On se ne zmeni za granate, pridno vrši svoj poklic pri mišnicah. Včasih pride tudi po jarku malo pogledat. Ker imamo precej teh nadležnih miši v jarku, moramo ravont.iko paziti na kruh kakor na Lahone, sicer nam ga prav pošteno obiščejo. Zadnjič so ga enemu mojemu tovarišu docela oglodale, da smo morali
tovariši priskočiti na pomoč v tej hudi bedi ter mu lajšati neprijeten položaj.
Nekako otožno je gledati, ko že pti-čice prepevajo, vmes pa treskajo granate. Prostora primanjkuje, časa pa tudi, kajti začeli so že brenčati svinčeni »hrošči«. Torej za danes dovolj pa prihodnjič zopet kaj. Sporočite mi tudi Vi kaj novic iz naše dobrepoljske doline. Prejmite najlepše pozdrave od	Z.
mM pismo.
Gorica, marca 1916.
Zopet smo v zadnjem času prestali nekaj hudih dnevov. Žal, da so bile prejšnje dni tudi žrtve.
Granate so v zadnjih dnevih deževale v najrazličnejše dele mesta. Tudi slovenski hotel »Pri Jelenu«, ki je bil dolgo časa brez spominov ve vojsko, je pred kratkim imel obisk. Granata-petnajstarca je padla ravno v salon in ga precej razbila. Upravitelj hotela, g. Leban, ki se je nahajal v salonu, je pri sreči ostal nepoškodovan, malo bel od prahu in ometa je prišel ven, drugače pa mu ni bil skrivljen ni las. V nedeljo zvečer pa je dobil »Jelen« drugi obisk. Prišel je šrapnel, se zapičil v zid, in spet sreča, ni eksplodiral.
Deževje je v nedeljo popoldne nehalo. Kakor da je rs to čakala, je pričela naša vrla artiljerija grozno razbivati laške pozicije. Grmelo je in treskalo, kakor da ima biti sodni dan, vmes so pokale sovražne granate, bilo je nekaj naravnost groznega. Potem se je razvil napad na črti goriškega mostišča in zvečer so prasketale puške m ragljale strojnice, da se je pokanje držalo kar skupaj. Reflektorji so se križali, razsvetljevane rakete so švigale v zrak, ročne granate so pokale, mine bobnele in vrhu vsega še grom topov. Bil je hud večer. Po goriških cestah so ropotale slabo merjene laške kroglice, da skoro ni bilo varno stopiti izpod strehe. In več ali manj je trajal ta ogenj in ta grozni nemir celo noč. Jaz sem sicer po polnoči vseeno zaspal, a že po štirih me je ta mrtvaška godba spet zdramila. Tedaj je pa kakor nočna pošast ropotal nad mestom naš aeroplan.
Včeraj zjutraj se je raznesla precej vesela vest, da se je bilo našim posrečilo zavzeti več raznih sovražnih jarkov. Lepo število laških ujetnikov, bilo jih je 5 do 6 sto, je bil dokaz, da jc naš uspeh precej-
Sedaj imamo že drugi dan najkras-nejše pomladansko vreme. Včeraj so granate zelo strašile, danes je nekaj bolje,
Prejšnji teden se je govorilo, da je zemljeknjižnjemu vodji tukajšnje okrajne sodnije, g. Čuku, granata odtrgala obe nogi. Seveda so bili njegovi znanci veseli, ko rp ga videli drugo jutro na potu v urad popolnoma zdravega.
Kolikor nas je zdravih, se počutimo vsi dobro. V teh dolgih mesecih smo se na vse privadili in v vse uživeli. Treba je pač živeti vse drugače in se vsemu prilagoditi. Da bi nam le granate pustile vse ude zdrave, drugo se že da prestati. Ne živimo preveč dobro, a že gre. Gorica mora biti hvaležna vladnemu komisarju Conte Dandini-ju, ki res skrbi, kolikor je sploh mogoče, za civilno prebivalstvo, da je vsaj kolikor toliko po možnosti poskrbljeno za telesne potrebe prebivalstva. Za naš dušni blagor pa jc tudi poskrbljeno: gg. dr. Kobal, Jug, dr. Šorli in še par drugih je ostalo in vstra-ja na svojem mestu navzlic vsem granatam. Tudi njim priznanje, kakor sploh vsem gospodom, ki so ostali z ljudstvom v dobrobit ljudstva na svojih mestih. Največje priznanje pa našim vojakom-juna-kom, ki so nas že tolikrat oteli sovražnega vpada. Bog jih čuvaj in jim daj kmalu doživeti dan, ko bo njihova težka dolžnost izpolnjena, ko bo čast domovine sijajno rešena, sovražnik za vedno odbit in ko se bodo mogli po tako dolgem času vrniti zopet v svoje domove uživat plodove zmagovitega miru, ki bo samo sad njihovega nadčloveškega truda in njihovih sijajnih junaških činov v tej najgroznejši, najkrva-vejši vojni.
Nove
V Gradcu je govoril inženir R o s s -liandler, vodilni upravni svetnik štajerske električne družbe, o izrabi vodnih sil in o izpremembi gospodarskega življenja vsled te izrabe. Oziral se je na sedanje razmere, ki bodo prisilile državo, da bo iz narodnega gospodarstva dobila velike vsote, ki ji bodo potrebne za obrestovanje in odplačevanje nastalih dolgov, za zopetno zgraditev vsega, kar se je uničilo, za preskrbo invalidov, vdov in sirot itd. Na to je treba že sedaj misliti in se temu primerno urediti. Naše poljedelstvo še davnaj ni doseglo tiste višine, ki je mogoča pri izrabi modernih produktivnih sredstev, za katero nam podaje merilo Nemčija, ki je znala svojo kmetijsko produkcijo dvigniti na sorazmerno silno visoko stopnjo.
To je Nemčija dosegla zlasti z obilno in uspešno rabo umetnih gnojil. Za umetna gnojila pa pride v poštev v prvi
vrsti dušik. V zadnjih letih se je iz Čila izvozilo 2,450.000 ton solitarja. Od tega je vzela Nemčija 770.000 ton, od katerih je 600.000 ton porabilo nemško poljedelstvo, ostanek pa industrija, Avstrija je uvozila čilskega solitarja samo 100.000 ton, od katerih se je samo 60.000 ton, torej desetkrat manj kakor v Nemčiji, porabilo za poljedelstvo. Podobno je tudi razmerje v izrabi kalijevih »oli. Treba je torej pri nas delati na to, da damo poljedelstvu na razpolago dovolj umetnih gnojil, in sicer po taki ceni, ki bo omogočila kmetu tudi njih obilno rabo.
Moderna elektrotehnika je začela dušik izdelovati iz zraka. Ker ima Avstrija bogate vodne sile, bi se dale v alpskih deželah zgrajene elektrarne v precejšnji meri porabiti za izdelovanje dušika. Ker je pri oddaji toka na industrijo naravno, da ostane velik del električnega toka, ki ga proizvajajo naše vodne centrale, neizrabljen, bi bilo treba izdelovanje dušika tako urediti, da bi v ta namen prišel v poštev ves tok, ki preostane od izrabe za razsvetljavo in veliki obrt. Ker so v alpskih deželah in-dustrijalni kraji jako raztreseni, je eno najvažnejših vprašanj, kako razdeliti električni tok iz posameznih central na velika okrožja. Razdelitev električnega toka je silno važno narodnogospodarsko vprašanje, katero se mora že iz vsega početka na pravilen način rešiti. Če bi se v tem oziru iz početka naredile napake, bi to imelo za bodočnost ravno tako slabe posledice, kakor jih doživimo pri železnicah, ki se grade z različno širokimi in različno močnimi tiri. Saj je razdelitev električnega toka tudi v prvi vrsti transportno vprašanje. Električni tok se naj da na razpolago vsem slojem, Zaraditega je preskrba dežel z električnim tokom javno vprašanje največjega pomena. Zgraditi se morajo glavne žile za proizvajanje močnega električnega toka, v katere naj vse centrale, velike in majhne, oddajo svojo moč, V ta namen naj bi se združile država, dežela in občine, ki bi ustanovile veliko družbo za razdeljevanje električnega toka iz cenarale, Dežela Bavarska je storila že velik korak naprej, ki bo porabila centralo ob Valhenskem jezeru s 45.000 konjskimi silami za to, da nadomesti drago delujoče parne centrale, S tem se bo samo za en del Bavarske prihranilo 4,200.000 mark.
Za nekaj podobnega, kakor se dela na Bavarskem, so pa dani predpogoji tudi v avstrijskih alpskih pokrajinah. Predavatelj opozarja na veliki centrali, ki se nameravata zgraditi ob Dravi. Eno že gradi družba pri Fali na Dravi in drugo projektirata mesti Gradec in Maribor, Inženir Rosshandler ceni skupno silo obeh central na 100.000 konjskih sil s 450 do 500 milijoni kilovat-nih ur, od katerih bi se 150 do 200 milijonov kilovatnih ur moglo po daljnovodih razdeliti čez celo Štajersko, da, celo do Nižje Avstrije, in bi 250 milijonov kilovatnih ur še ostalo za domače proizvajanje dušika. S tem bi nastala dušikova industrija za proizvajanje apnenega solitarja, ki bi dala na leto 8000 ton dušika v vrednosti 11 milijonov kron.
Glede dušika predlaga inženir Rosshandler, da naj se ta industrija proglasi za državni monopol, ker ima država moč v rokah, da uporabo umetnih gnojil razširi tudi v najmanjše občine in ker more edino samo država nerazsodne posameznike prisiliti, da v svojo lastno korist uporabljajo umetna gnojila. Nastale bi nekake trafike za dušik, v karih bi vojaške vdove mogle s prodajo kaj zaslužiti. Svoje predloge re-sumira predavatelj v sledečih stavkih: 1, Dušikova industrija se proglasi za državni monopol; 2. tovarne za apneni solitar z nestalno močjo se zgrade v alpskih deželah, tovarne zaj apneni dušik pa v južnih deželah, Dalmaciji, Bosni, Srbiji, Albaniji; 3. ustanovi se družba za daljnovode z ude-ležitvijo glavnih odjemalcev, torej mest, dežele, države in privatnih družb; 4, zgraditev velikih vodnih central se za sedaj še prepusti privatnemu delu.
Izvajanja inženirja Rosshandlerja obravnavajo jako važno vprašanje, katero se mora res.reševati samo z višjega stališča splošnih interesov. Kakor so ceste in železnice zadeva javne važnosti, tako tudi električni tok, ki postaja neobodno potreben predpogoj za vsak večji razvoj. To je nagnilo kranjski deželni zastop, da je s tega višjega narodnogospodarskega stališča takoj izpočetka obravnaval to vprašanje in ustvaril nekak vzor, za katerim, kakor vidimo, sedaj streme vsi razsodni možje, ki imajo pred očmi zares velikopotezno gojitev narodnogospodarskega napredka. Zgraditev velikih vodnih sil ne more biti prepuščena brezpogojno posamezniku, ampak vsa akcija se mora izvršiti po načrtu, narejenem s sodelovanjem vseh faktorjev, kateri nosijo odgovornost za deželno kulturo in splošni gospodarski razvoj. Vprašanje, kdo zgradi posamezne centrale in s čigavim.kapitalom se to izvrši, je postranske važnosti, ako je zagotovljeno, da vsaka centrala tvori pravilen člen v skupni verigi vseh naprav. Kakor je treba za zgradbo železnice najprej generalnega projekta, ki določuje kraje, katerim naj železnica služi, tako sc mora tudi pri zgradbi
daljnovodov že naprej vzeti ozir na vse kraje, kamor se hoče dirigirati električni tok. Iz tega izvira, da so posamezne dežele kakor tudi država v prvi vrsti interesirane pri zgradbi vilikih električnih central. Veseli nas, da to naziranje prodira, in inženir Rosshandler, ki je veljak na tem polju, si je pridobil veliko zaslugo, da je iz kroga privatne industrije sprožil to misel, ki se je doslej zagovarjala samo od strani zastopnikov avtonomnih oblasti. Ne samo posamezna občina je premajhna, da bi sama vzela v roke velikopotezno rešitev tega vprašanja, ampak tudi posamezne dežele bodo mogle na racijonelnejši način preskrbeti same sebe samo v zvezi s svojimi sosedi. Ustvariti se bo morala na tem polju neka vzajemnost, v kateri se bo zadostilo potrebam javnega značaja, a v tem okviru bo tudi privatna industrija dobila vse v največji meri, veliko bolj, kakor pa če je preskrba motorne sile izročena samo njej sami in slučajni konjunkturi.
Dr. Lampe.
Poflržavllenje ljudske šole.
V vladnih krogih na Dunaju sc resno misli na to, da bi se ljudska šola podrža-vila. Vlada hoče dobiti v ljudski šoli večji vpliv na vzgojo otrok, a obenem hoče tudi odpraviti nedostatek, da po nekaterih deželah in okrajih za šolo ni bilo dovolj preskrbljeno in da so se tam pojavljali visoki odstotki analfabetov (ki ne znajo ne pisati ne čitati). Stališče vlade je razumljivo. Njej je na tem ležeče, da se domovinski čut v ljudski šoli goji mnogo bolj, kakor do sedaj. V tem oziru je bilo, tako pravijo veščaki, na Avstrijskem najslabše. Povsod drugod se že v mlada srca zanaša misel skupne državnosti in ljubezen do lastne države. Pri nas pa je tudi ljudska šola trpela že pod slabimi posledicami narodnost nih bojev, kar smo narodnosti ob meji naj-živeje občutili. Sedanja vojska je tudi pokazala potrebo najširše vojaške izobrazbe. Ako hoče vlada ž njo začeti že v ljudski šoli, je samoumevno, da mora imeti vso oblast na ljudskih šolah tudi sama v rokah. Tudi visoki odstotki analfabetov ne morejo biti nobeni vladi že iz vojaških ozirov po-volji. Vojaška uprava hoče imeti izobraženo vojaštvo, ker ž njim mnogo lažje in sigurnejše postopa.
Tudi na družabne razmere se bi novi ljudskošolski načrti ozirali. V kaki meri, ne vemo. Toda slovenski poslanci ne bodo zamudili, da pravočasno opozorijo vlado na želje, ki jih izražajo kmetje leto za letom.
Nastopila bo seveda tudi izprememba glede vzdrževanja ljudskih šol.' Sedaj je tako, da morajo šole graditi, vzdrževati in razširjati občine (šolski okoliši), govoriti pa imajo okrajni in deželni šolski sveti. S pre-osnovo ljudskošolskih zakonitih določil bo tudi v tem oziru nastopila za kmeta ugodna izprememba.
Z narodnega stališča nimajo obmejni Slovenci, ki še ne gleštajo šolske narodne samouprave, zoper podržavljenje ljudske šole popolnoma nič ugovarjati, kajti prepričani smo, da se bo državna uprava dala voditi v narodnostnih zadevh napram za državo odlično zaslužnim Slovencem od načel, ki poznajo samo strogo pravico. V drugih zadevah, ki se tičejo nameravane izpremembe, pa bi bilo dobro, da bi vlada še enkrat slišala vse želje in zahteve cerkve, staršev, ljudskih slojev in kajpada tudi učiteljstva.
Kje je davek no vojne dofiiCke ?
Široki sloji naroda nosijo možato in z občudovanja vredno požrtvovalnostjo sile in nadloge, ki jih je prinesla vojna. V tem pa redi vojna nekatere posameznike v taki meri, da je naravnost nezaslišano, Zadnje dni so poročali časniki naslednje: Ogromen dobiček je napravila v minilem letu delniška družba Fr. Odkolek, parni mlin in tvornica kruha v Visočanih blizu Prage. Pri delniški glavnici poldrugega milijona kron je dosegla ta družba 871.285 K čistega dobička, kar iznaša 53.75 odstotkov. In ta dobiček je napravila pri najpotrebnejšem živilu širokih slojev, pri kruhu. — Tvornica za čokolado v Kraljevih vinogradih A. Marschner je »zaslužila« v letu 1915 čistih 369.038 kron (v letu 1914 pa samo 139,779 kron). Upravni svet je sklenil, da bode razdelil 13 odstotno dividendo, to je 26 K na akcijo. V prejšnjem letu je znašala dividenda 6.5 odstotkov, to je 13 kron, — Švindska tvornica ruma in likerjev izkazuje po poročilih iz Pešte pri glavnici 1,200.000 kron skupaj 2,289.000 kron čistega dobička, to je 190 odstotkov. — Velika ogrska čevljarska tovarna »Turul« v Temešvaru, delniška družba, je napravila leta 1915 1,562.546 K čistega dobička. Iz tega se bo izplačala 15 odstotna dividenda, javne in tihe rezerve se bodo dobro podprle, 590.939 kron se prenese na novi račun. Obenem je sklenil občni zbor, da zviša akcijski kapital za milijon kroin na ta način, da se vzame iz posebnega rezervnpgn fonda 750 000 kron in razdeli delničarjem brezplačno 3750 delnic, in sicer tako, da odpade na vsake štiri stare delnice po ena nova. Ker
ima akcija 200 K nominalne in 400 K kurzne vrednosti, pomenjajo štiri podarjene akcije 1600 K darila ali 800 odstotno posebno dividendo. Vojna nese! — Na občnem zboru zapadnočeškega rudniškega društva so sklenili, da razdele od čistega dobička v znesku 3,474.100 K 13 odstotno dividendo (lani 11 odstotno), 290.059 K se prenese na novi račun. — Delniška družba avstrijske petrolejne industrije je delala leta 1915. tako sijajne kupčije, da bo izplačala 50 % dividendo (leta 1914. samo 10 %). — V očigled takim dobičkom v teh časih bi bilo pač na mestu, da bi se genila finančna oblast, predno bode prepozno. Kje je davek na vojne dobičke? Ekscelenca, gospod finančni minister, recite moško besedo! Bojevniki v jarkih in stradajoči v zaledju bi Vam bili hvaležni.
Smrtne nesreče v amerikansKKti slovenskih naselbinah.
John Lovšin, ki šteje dobro devet let, je ustrelil po nesreči svojo štiriletno sestro* Angelico dne 2, marca ob pol peti uri popoldne, ko se je vrnil iz šole, z 22 kal, rifle-Puško mu je podaril sosed in deček jo je ves vesel nesel domov. Mati mu je rekla, naj postavi puško v kot, dokler se ne vrne iz šole. Ko je šola minila, jc John kar divjal domov, da bi čim preje videl svojo ljubo puško. Mati ga je spet posvarila, naj bo previden in naj spravi puško pod posteljo, Angelica je šla ž njim v spalno sobo. Nesrečni fante je dvignil puško, pa rekel sestrici, naj gleda vanj, Nameril je, pomeril ji v glavo, pok — in krogla je šla deklici skozi glavo med očmi. Bila je na mestu mrtva. V puški je bila samo ena patrona, Vedno in vedno se poudarja, ne dajajte otrokom orožja v roke, saj se še doraslim pripeti dovolj nesreč, a vse vkup nič ne pomaga. — Dne 13. svečana zvečer se je ponesrečil v Mc Kees Rocks, Pa. Ivan Toporišič. Obiskal je svojega znanca, pa hitel potem na postajo, da se vrne z železnico domov v Burgettstown, Pa. Ko je hotel stopiti na vlak, ni videl, da prihaja od nasprotne strani drug vlak, ki je nesrečnika s tako silo treščil ob tračnico, da je ostal na mestu mrtev. Raztrgal mu je desno stran telesa in zlomil desno roko. Pokojni je dopolnil šele 22 let in je bil doma iz Sel pri Brežicah na Spodnjem Štajerskem. V starem kraju zapušča očeta, dva brata in tri sestre. — V Glincoe, Ohio, se je 14. svečana ponesrečil Ivan Flajs, ko je hotel odstreliti premog. Natresal je smodnik, ki se mu je na neznan način užgal v rokah, in sicer skoraj 15 funtov. Strašno mu je osmo-dilo vse zgornji del života. Na prsih in rokah ni imel niti pičice kože. Čudo prečud-no, da je mogel priti še sam domov. Čez dve uri potem je izgubi! zavest. Zdravnik mu je podal prvo pomoč; naslednjega dne so ga prepeljali v bolnico Martinsferry Ho-spital v Martinsferry, O., kjer je po nepopisnih mukah pustil dušo dne 18. svečana. Rajni Ivan Flajs je bil doma iz Soče na Primorskem in star komaj 28 let. V Ameriki je bival komaj tri leta. Delal je po raznih krajih, kakor v: Darragh, Pa. Arrama, Kans., Glenese, O., kjer si je služil svoj kruh komaj leto dni. Bil je jako dobrega srca in veselega značaja, V starem kraju zapušča žalostno ženo in pet let starega sinčka. Čujte in molite, ker ne veste ne ure ne dneva.,,! — Z dinamitom se je razstrelil v Chisholmu v Ameriki Vinko Arko. Delal je s tovavrišem v jami. Ko sta delala nekako pol ure, odstranil se je Arko in šel delat v drug oddelek. Kmalu nato pa je bilo slišati silno razstrelbo, in ko so šli gledat po vzroku, našli so Arkovo truplo, ležati kakih 20 čevljev proč od zaboja, v katerem je bil dinamit. smodnik in zažigal-na vrvica. Kos dinamita je dejsl pod obleko in vrvico zažgal. V Thomas W. Va se je ustrelil Slovenec Tomaž Žavbi.
Koprivi — mm rastlina.
Angleška izstradalna vojna, ki je Avstrijo in Nemčijo odrezala od svetovne trgovine, je močno izpremenila celo gospodarsko življenje. Iznajdljivi človeški duh je v tej uri sile in potrebe naenkrat z enim udarcem presekal marsikateri gor-dijski vozel, ki se je tako dolgo upiral raz-vozljanju. In ravno sedaj smo priborili velikansko zmago v tej izstradalni vojni: potreba po tekstilnih surovinah je pokrita. Avstrijski profesor dr. Osvald Richter je iznašel enostaven in cenen način za dobivanje predilnega vlakna iz koprive. Ta način je že patentiran v Avstriji in Nemčiji. Richter je sicer že 1900 iznašel sredstvo — koncentriran amoniak — za maceriranje rastlinskega staničja, ki jc povzročil razpad staničja v stanice. Toda ta metoda ni imela praktičnega pomena, ker je bila predraga. Po daljših poizkusih pa je Richter r.ašel, da naravna voda ravno tako pripelje do cilja; s tem je bil na enostaven in cenen način tudi rešen ta problem.
Koprive se porabljajo za dobivanje predilnega vlakna lahko zelene ali suhe, Stebla se očistijo listov ter se polože za
pol do 2 uri v vodo, ki ima navadno toploto. Nato pridejo stebla v različne stroje, v nekaterih urah je že vlakno gotovo za prejo. Za sedanje razmere je zelo važno, da ni potreba novih strojev, ampak zadostujejo isti stroji kakor za pridobivanje predilnega vlakna iz konoplje in lanu.
Po kakovosti je predilno vlakno nekaj slabše kakor laneno predivo, toda mnogo močnejše. Debelina koprivinega vlakna znaša 0.02 do 0.03 milimetra, dolžina pa 6 do 30 centimetrov. Pri tipanju se čuti mehko kakor svila, posebno če se še kuha v 0.5 do 5 odstotni milovi raztopini, ter se jako lepo sveti; porablja se kakor predivo. — Zelo važno je, da se da kopri-vino vlakno presti in tkati na vseh strojih, ki so se sedaj običajno porabljali v avstrijskih predilnicah, posebno še, če se mu kot dodatek primeša bombaž ali laneno predivo. V avstrijskih predilnicah so dosedaj napredli prejo od najdebelejših do najfinejših številk, iz katere so se natkale tkanine za plahte, vreče, dvotkaninske hlače (Zwilchhosen) itd. — Poleg predilnega vlakna pa daje kopriva še nekatere postranske produkte, tako na primer sadni sladkor (Lavnlose), katerega pridobivanje je že patentirano, odpadki iz trenja in mi-kanja, ki se rabijo za krmo govedi.
Bodi tudi omenjeno, da so se v Nemčiji že zdavnaj bavili z vprašanjem, kako bi se dalo koprivo koristno uporabiti. V Lipskem je obstajala že koncem 18. in začetkom 19. stoletja manufaktura za izdelavo preje iz koprivinega vlakna, in tudi na Francoskem v Pikardiji so izdelovali precej piatna iz koprive. Toda to je sčasoma zaspalo, ker ni bilo primernega načina za dobivanje predilnega vlakna iz koprive, vrhutega je pa koprivo izpodrinil mnogo cenejši bombaž. Danes pa je prišla kopriva do svoje veljave, in za bližnjo bodočnost srno rešeni skrbi, kje dobiti do-veij tekstilnih surovin. Vsled tega je tudi vojaška oblast prepovedala zasebno upo-i abo kopriv, to je krmljenje perutnine z mladimi in svežimi koprivami itd. Nadaij-ne tozadevne odredbe v kratkem izidejo.
Angleška pomoč Italiji.
Glasom časniških poročil je dala Anglija Italiji na razpolago ladij z obsegom približno 350.000 ton, ki naj bi služile predvsem za prevažanje premoga in živil. To ni bogve kaj in je stvar že tudi precej zastarana ter je čudno, da se javlja sedaj občinstvu kot velika novost. Kakor vemo je svoj čas v tej stvari potoval v London Marconi ter je dosegel gornjo drobtinico.
Švedska sodba o južnozahodnem bojišču. Stockholm, 30. marca. (Kor. ur.) Poročevalec lista »Aftenbladed« v avstrijskem vojnem tiskovnem stanu, pisatelj Lago Lennquit piše v navdušenem opisu južnozahodne bojne črte: »Posebnost je, opazovati, koliko more res storiti narod, če sam izpusti vse svoje sile in če istočasno zniža svoje pravice do zasebnih zahtev.«
Cadorna se je nahajal na potopljenem parniku »Sussex«, Bern, 31. marca. (Kor. urad.) Pariški dopisnik »Secola« je izvedel baje na mero-dajnem mestu: Cadorna se je nahajal na »Sussexu«. Potem, ko je bila ladja potopljena, se je vrnil v London in je 25. t. m, zopet odpotoval na belgijsko bojno črto. To pojasni, zakaj se je zamudil Cadorna ob svojem povratku v Pariz, kjer bi bil moral biti po načrtu navzoč pri sprejemu na lyonskem kolodvoru.
Letalci in milanska sodišča. Lugano, 31. marca. Milansko najvišje sodišče je sklenilo, da se morajo sodne razprave, kadar se bližajo sovražni letalci Milanu, takoj prekiniti ali preložiti, dokler se letalci ne oddalijo.
Laški ministri v Parizu. Lugano, Milanski listi poročajo, da se je odpeljal Cadorna 29, m. m. v Reims, da si ogleda bojišče. Ni še določeno, kdaj se vrne v Italijo. Salandra in Sonnino sta izjavila zastopnikom časopisja, da sta zadovoljna z uspehi posveta in sta se zahvalila na diskretni pisavi časopisov.
Triumf Italije v Parizu, Lugano, >.Stampa« poroča, da je iri-umfiralo na posvetu stališče Italije in da je prodrl Cadorna s svojim odporom proti odpošiliatvi laških čet Franciji na pomoč.
cev pri Dvinsku, kjer poizkusijo prodreti bojno črto kakor pri Verdunu.
ZAKAJ JE ODSTOPIL RUSKI VOJNI MINISTER POLIVANOV?
Berlin. »Berliner Tageblatt« poroča: Polivanov je moral odstopiti zaradi neuspehov nove ruske ofenzive, ob kateri je pokazal, da ni sposoben izuriti in izrabiti rezerve.
NOVI RUSKI VOJNI MINISTER.
Dunaj. Novi ruski vojni minister, generalni intendant general pehote Šuvajev v sedanji vojski še ni nastopil v ospredju, a udeležil se je že zadnjih petrograjskih vojaških posvetov. Na dvoru ima velik ugled, ki si ga je pridobil februarja 1910 s svojim po carju odobrenem reformnem načrtu za intendanco. Šuvajeva so določili za vojnega ministra pred vsem, ker so do-znali, kako se je boril vedno proti korupciji in ker je mož čistih rok,
OPOMIN NA PREMIŠLJEVANJE.
Berlin, »Ruskoe Vedomosti« izvajajo: Živimo v trenutku, ki je strašno odgovoren, Skrajni boj zahteva vedno večjih naporov moči. Vedno bolj se čutijo posledice politike, obsojane po celi deželi, ki je pa le ne opuste. Razglašena določila o delovnih pogojih v tvornicah in v delavnicah in dogodki v Baku dajo povod, da moramo resno premišljati o položaju.
RUSIJA PROTI TRGOVINSKI VOJSKI.
Petrograd. »Ruskoe Vedomosti« izvajajo glede na sklep pariškega posveta o nadaljevanju trgovinske vojske. Rusija ne smatra teh stremljenj resnim, Gospodarska politika je odvisna od razjasnitve političnih razmer po vojski.
POL MILIJONA DOZ CEPIVA PROTI LEGARJU ODPOSLANEGA NAŠIM VOJNIM UJETNIKOM.
Dunaj, 31, marca. (K. u.) Poizvedoval-nica za vojne ujetnike obvešča, da so že zdaj, preden se je pričelo poletje, odposlali po varni poti pol milijona doz cepiva proti legarju v Taškent, od tam pošljejo cepivo avstrijskim zdravnikom, da cepijo z njim vojne ujetnike v turkestanskih taborih. Znano je, da so poslali šele predkratkim en voz, naložen z drugimi zdravili in z zdravniškimi instrumenti v Taškent, Upajo, da te odredbe zadoščajo proti poleti običajnim nevarnostim v teh krajih.
GALIŠKO POŠTNO IN BRZOJAVNO RAVNATELJSTVO ZOPET V LVOVU.
Lvov, 30. marca. Gališko poštno in brzojavno ravnateljstvo se je iz Tarnova preselilo v Lvov. S posebnimi vlaki so pripeljali spise in drugo ter poštne uslužbence (400 oseb) z ravnateljem Schiffnerjem. Obenem so se pripeljale družine poštnih uslužbencev, približno 1000 oseb.
IZ VARŠAVE.
Dne 18. t. m. se je v Varšavi otvorilo vzklicno (apelacijsko) sodišče kot najvišja instanca za vsa poljska sodišča v okupiranih pokrajinah; to je hkrati vrhovna instanca poljske pravne organizacije; sestavljena je iz poljskih pravnikov in bo izrekala razsodbe v poljskem jeziku.
Varšavskim meščanom se bo v kratkem naložil nov davek na trgovinske in gostilniške račune. Izvzeti so računi pod polovico rublja, knjigarniški in lekarniški računi. Davek bo znašal 1 kopejko od računov do 2 rubljev, 5 kopejk od računov do 10 rubljev in 10 kopejk od računov nad 10 rubljev.
Varšavljani se kar ne morejo privaditi krušnim kartam. Doslej so se izdajale skupne krušne karte za več dni, a meščani so najrajši kar v začetku dotične »krušne dobe« porabili vse krušne karte, potem pa delali prošnje, naj se jim dajo nove krušne karte, seveda brez uspeha. Preden so se privadili krušnim kartam, so se te karte pred kratkim še omejile in znižale, da bi se moglo shajati do nove žetve. Varšavljani doslej pač niso bili vajeni kruha stradali. Policija je objavila, da bo Varšava v kratkem dobila zadostno množino krompirja iz okolice. Da se v mestu prepreči vsako oderuštvo z živili, bodo preiskali vse zaloge krompirja. Prevelike zaloge se bodo konfiscirale in se po primerni ceni razprodajo bednejšim prebivalcem.
Bi 113 ZiM.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 31. marca. Veliki glavni stan:
Streljanje s topovi v mnogih odsekih bojne črte na obeh straneh se je ob jasnem dnevu z.nfttno poživilo. Zahodno od Moze smo vzeli z naskokom vas Malancourt in sosedne francoske obrambne postojanke. Ujeli smo 6 neranjenih častnikov in 322
mol. Na vzhodnem bregu se položaj ni izpremenil. Ob irancoskih jarkih južno od utrdbe Douaumont so se razvili kratki po-bližnji boji.
Angleži so izgubili v zračnih bojih pri Arrasu in pri Bapaume 3 dvokrilna letala; dva njih letalca sta mrtva. Poročnik Immel-mann je sestrelil ob tej priliki svoje 13. sovražno letalo.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
29, m a r c a ob 3, uri popoldne. Naše baterije so obstreljevale v Argonih nemške utrdbe severno od Haute-Chevauchee in severni rob gozda Fileppy. Boj z ročnimi granatami v zvezi z napadom v ožjem odseku je dovedel do znatnega napredovanja v sovražnih zveznih jarkih severno od Avo-courta in smo ujeli nekaj sovražnikov. Zahodno od Moze ponoči sovražnik ni iznova napadal postojank pri Haucourt in Malancourt. Topniški boj je dosegel na bojni črti Bethincourt—Mort Homme—Cumeres gotovo ljutost. Naše čete so napadle po ljuti topniški pripravi zjutraj gozd Avocourt, Vzeli smo na južnovzhodnem delu gozda do globine 300 metrov najvažnejšo nemško utrdbo, opirališče Avocourt, Popolnoma smo odbili zelo ljut napad sovražnika s svežo, šele pred nekaj dnevi došlo brigado. Sovražnik je imel močne izgube in nam je pustil 50 ujetnikov. Vzhodno od Moze živahno topniško delovanje na obeh straneh pokrajine Vaux, Douaumont in na planoti Woevre pri odseku Moulainville. Na ostalih bojnih črtah je bilo ponoči mirno.
29. marca ob 11. ponoči. Naše težko iopništvo je izstrelilo veliko krogel na gozd Malancourt—Avocourt, medtem ko so izvajali Nemci protinapade na nek soseden odsek. Vzhodno od Moze ljuto obstreljujejo dalje. Tekom dne je napadel sovražnik trikrat tiste postojanke na črti od Avocourta do Bethincourta, ki smo mu jih iztrgali zjutraj v gozdu Avocourt. Nemce smo popolnoma odbili. Med napadi velikih čet na vas Malancourt sa se ustalili Nemci v neki prednji utrdbi severno od vasi Malancourt in so se polastili dveh vaških hiš. Vse nadaljnje prodiralne poizkuse je ustavi! naš ogenj.
Boj za Verdun.
Francozi branijo postojanko za postojanko, vsak grič, vsako vas in vsako utrdbo, osvoje to in ono nazaj, toda polagoma so bili potisnjeni na svojo glavno obrambo. Samo trdna zveza s toulsko in argonsko fronto je obvarovala doslej pred padccm hrbtišče, katero tvori Verdun v sesta.vu cele fronte. Tudi danes se še ne more reči, do kakega uspeha je dosegla nemška ofenziva, dosegla je pa to dvoje: Onemogočila je Verdun kot izpadno postojanko in prekrižala francosko generalno ofenzivo, za katero bo treba po vsej priliki šele zopet preskrbeti čete in municijo in napraviti nove načrte, V kolikem obsegu bo to po ver-dunskih izgubah še mogoče, mi ne moremo preračunih. To velja tudi za razvoj na nasprotni strani. Mali nemški sunki v Artoisu, ob Sommi, ob Aisni in v Champagni so več ali manj zanesljivo pokazali, da francoske moči ondi niso več v toliki meri na razpolago in skoraj bi mislil, da stoje francoske čete, ki so bile zbrane v pariškem taboru in v prostoru Mont Didier, deloma že v ognju pri Verdunu in da se je izvršilo v prostoru pri Reimsu neko gotovo razgaljenje francoske fronte, ne glede na premikanje na stari temeljni črti Belfourt-Toul.
Vpoštevati treba, da nemški artilerijski ogenj še vedno traja, iz česar se more sklepati, da Nemci še nikakor niso voljni opustiti nadaljevanje napada. Stalo bo pa še veliko trdega dela, da se osvoje mnogoštevilne druga za drugo ležeče postojanke tembolj, ker so le-te utrjene z vsemi sredstvi današnje utrjevalne umetnosti. Ravno odmori v pehotnih napadih dokazujejo, kakor se zdi, da postopajo Nemci čisto po načrtu ter nikakor ne mislijo doprinašati nesmiselnih človeških žrtev. Gotovo se bo tu in tam ponesrečil delni napad, če se voditelj moti in prezgodaj smatra ognjeno pripravo za zadostno in zato prezgodaj napade. Od sovražnikov izvirajoče podatke o gostih trumah napada je treba zelo previdno sprejeti, kajti dejstvo je, da se porajajo te trditve ob vseh napadih in pri vseh strankah, po dobršnem delu pa temelje na zmotah, ki so v bojnem razburjenju neizogibne. Da so Nemci napadali v štirih kolonah, je z ozirom na njihovo izvežbo komaj verjeti. Za nadaljevanje boja se nahajajo Nemci nedvomno v ugodnejšem položaju. Na večji fronti so tako razviti, da obkoljujejo francoske postojanke. Vsak skok naprej potiska branilce skupaj na vedno ožji prostor. Iz tega vzroka je Nemcem tudi lažje združiti ogenj večjega števila baterij na prostor, ki ga mislijo najprej napasti. Ker izvajajo Francozi svoje protisunke vedno le proti sveže vzetim postojankam, prenehajo pa z njimi, kakor hitro se Nemci v njih bolje urede, umaknejo le-ti po vsej priliki del svoje in-fanterije kmalu nazaj na počivališča, kjer ostane dotlej, dokler artiljerija ni pripravila novega odseka za naskok. Nasprotno pa morajo biti branitelji vedno pripravljeni, d" odbijejo napad in so zato tudi bolj izpc stavljeni artilerijskemu ognju nego napa-
Včeraj zvečer je naše uradno poročilo javilo, da je vsled neugodnega vremena nastal odmor. Ta odmor je danes gotovo v tem trenotku, ko izdajamo današnjo številko, že prenehal. Nastalo je zopet lepo vreme in z lepim vremenom se prično novi boji — novi porazi za verolomnega sovražnika.
Jako zanimivo je včerajšnje laško uradno poročilo. Cadorna, ki je mislil, da nas bo v par dneh porazil, je sedaj zadovoljen, ako nas more nadlegovati«, vsaj tako pravi, ko je uradno zapisal: »Na železnicah in cestah v dolini Lagarina in dolini Sugana neprestan promet vlakov in čet, katere smo, kjer le mogoče, z našo artiljerijo nadlegovali.«
Taka so poročila o italijanskih zmagah-. Italijane postaja strah. Radecki nas spremlja!
Na fronti pri Gorici,
Četrtek, dne 30. marca. Včeraj popoldne in danes vlada na fronti še razmeroma mir, med tem ko so se vršili ljuti boji posebno pri Sv. Mihaelu in na severnem delu Doberdobske planote. Istotako so Lahi otvorili strašen ogenj na naše, v nedeljo ponoči osvojene laške pozicije pri Podgori. Včeraj popoldne so priplula čez Kras sem štiri italijanska letala. Naši so jih ljuto obstreljevali. Bila so kmalu prisiljena, da so odplula nazaj. Naši letalci kri--'.arijo v zraku,
Boji za Doberdobsko planoto.
Iz vojnega tiskovnega, stana se poroča: V sredo so stopili dogodki na severnem bojišču — zmerni topovski boji in manjše praske — proti dogodkom na jugozapadu v ozadje. S tirolske in koroške fronte se poroča samo o topovskih bojih. Tem živahnejše so se pa nadaljevali artiljerijski in pehotni boji ob srednji Soči. Najhujše se je bojevalo ob goriškem mostišču in pri Selcih. Medtem, ko so na višinah pri Podgori in Pevmi naši ujeli veliko Italijanov, so se sovražniki na južnem robu Doberdobske planote srdito borili in šele po izredno krvavih izgubah pod pritiskom naših protinapadov prenehali z napadi.
Sovražnik skuša že delj časa naše po- i stojanke med Devinom in Selcami ogrožali \ z ognjem z južnega krila, V ta namen je : zape'ja! najtežji ladijski top v spodnji tek j Soče. Tam pomikajo te baterije po po- j trebi navzgor ali navzdol, da delujejo proti ; robu plarote. Proti tem težkim baterijam ; so včeraj naši letalci vnovič nastopili in ! metali nanie bombe.
Asquith v Rimu.
Rim, 1. aprila. Agenzia Štefani: As-quith je dosel 31. marca v Rim.
Kolera v Italiji.
Kolin. ~Koln. Volkszeitung« poroča, da razsaja v Italiji kolera in da prirejajo v vseh velikih mestih bolnišnice za na koleri obolele osebe.
Vojska z asi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 31. marca. Veliki glavni stan: ^ Rusi so se omejili tudi včeraj na močno obstreljevanje naših postojank na
dozdaj napadenih bojnih črtah.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO,
Petrograd, 28. marca. Uradno. Z a -hodna fronta. Pri Rigi ogenj topov in pušk. Naša artiljerija je dosegla dobre zadetke v sovražnih jarkih in baterijah zahodno Olaja, pred obmostjem Uexkiill, V odseku Jakobovo so Nemci po siloviti artiljerijski pripravi napadli pri vasi Var-sung (13 km južno od Jakobova), bili so pa odbiti. Severozahodno od Postavov se sovražnik ljuto upira in na nekaterih točkah srdito napada. Ob Naroškem jezeru je sovražnik zasedel gozd južno od vasi Mokr-zyce, mi smo pa s protinapadom vrgli Nemce iz severnega dela gozda, pri čemur smo zaplenili dve strojnici in ugrabili ujetnike, ki so pripadali štirim različnim polkom. V rokitniških močvirjih in v odsekih severno in južno od tam trajajo boji dalje.
Galicija. Severno od Bojana smo hkrati razstrelili 13 min; nato je naša pehota v navalu udrla preko dveh vrst sovražnih jarkov. Preživele branilce razstre-ljenih zakopov smo z ročnimi granatami pobili. Ujeli smo 1 kadeta in 125 vojakov ter zaplenili 2 strojnici, 1 metalec min, 1 žaromet in 1 metalec bomb, dalje veliko množino patron in 5 topov. Te smo pa po boju morali pokvariti, ker jih nismo mogli vzeti s seboj. Kljub temu, da je vreme na celi fronti zelo neugodno in trenske razmere izredno težavne, izvedejo naše požrtvovalne čete vse, kar se jim ukaže.
RUSKA OFENZIVA ZAČASNO KONČANA,
Genf, Po nekem poluradnem petro-grajskem poročilu javlja »Temps«, da je končana začasno ruska ofenziva. »Temps« poroča dalje, da tajanje snega onemogoča daljne operacije in da gre Rusom le za to, cla izboljšajo svoje postojanke na Kurskem in cla se boji najbrže prekinejo.
»MATIN« O DVINSKU.
Bern, Matin« poroča iz Petrograda: Ruski listi napovedujejo velik napad Nem-
daleč. Tega pa dalj časa tudi najboljša četa ne more zlahka prenesti. Zato se mora zdeti čudno, da se francosko vojno vodstvo še vedno ni moglo odločiti, da bi z na veliko zasnovanim napadom prisililo Nemce, da popuste Verdun.
Švicarski glas o bojih pri Verdunu.
Švicarski listi pišejo: Res je, da se je določeni metodi Francozov posrečilo nemški nastop na obeh straneh Moze začasno ustaviti. Vendar se je pa pri tej metodi nemškim četam posrečilo, da so svoje postojanke in ž njimi tudi težko artiljerijo pomaknile bližje Verduna. Podaljšanje nemške napadalne fronte na zahodni strani Moze pa pomeni, da se pod takimi razmerami lahko zabije zagozda med francosko argonsko in verdunsko fronto.
V verdunskih kleteh.
Geni. Na grad v Verdunu je, kakor pojoča »Temps«, padlo 350 granat.
Pri Malancourtu.
Geni. »Havas« objavlja brzojavko, ki fzraža upanje, da se posreči požrtvovalni posadki držati Malancourt, četudi so že zavzeli Nemci nadvladajoče vrhove.
Premikanje čet na Francoskem.
Genf, Radi nemške ofenzive premikajo Francozi v velikem obsegu čete, Na važnejših progah so morali zato popolnoma ustaviti osebni in tovorni promet.. Promet je povsod oviran, primanjkuje tudi voz.
Pariška prisega.
Kolin, »Kolnische Ztg.« javlja iz Berlina: Kadar dovede naše orožje končno odločitev, potem bomo videli, kaj da je na iznova v Parizu zapriseženi enotni di-plomatični akciji. Enotnost ni v sporazumu nikdar obstajala in ne more obstati. Če se pusti tudi Italija prisiliti, da postane njena brezupna stvar še brezupnejša vsled oslabitve njene bojne črte, nas to ne spravi iz ravnotežja. Igra je postala za sporazum tako neugodna, da misli danes vsak tovariš sporazuma, kaj naj reši zase.
Neobdelano polje v Franciji.
Bern. (Kor. ur.) V razpravi francoske zbornice je izjavil poljedelski minister Meline, cla je 3,394.000 ha zemlje neobdelane.
Nezadostna angleška zračna služba.
London. (Kor. ur.) Willing je ponovil
v poslaniški zbornici napade na vlado radi nezadostnih priprav za zračno službo. Rekel je, da nastavljeni stroji niso zanesljivi, da je ubitih 150 letalnih častnikov, 160 jih je ranjenih, nad 105 jih pogrešajo. Skoraj vse so sestrelili, ker so nemška letala boljša od angleških. Lahko bi imeli najboljše stroje na svetu, naročajo pa slaba letala, ki so nezadostno oborožena. Nemška oborožena letala prelete le 68 milj na uro. Državni podtajnik Tennant je obljubil, da namerava predlagati Asquitu, ko se vrne, naj se sestavi komisija, ki naj preišče Willingove podatke.
Angleži se boje izkrcanja Nemcev.
Berlin. Angleški list »Star« javlja, da se nameravajo Nemci izkrcati na Angleško in da je pripravljena Anglija na napad.
Kitchener ne potuje v Rim,
Lugano, 31. marca (K. u.) Zdaj je tudi Kitchener opustil svoi načrt, potovati v
Rim, kamor pride zdaj Asquith sam.
Novačenje v Angliji.
London. »Times« poročajo, da se je od-(očil unionistični vojni odsek za splošno brambno dolžnost.
[i Balkan
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 31. marca. Veliki glavni stan:
Položaj sc ni izpremenil,
Vrhovno vojno vodstvo.
Sovražne balkanske čete.
Kodanj, 31. marca. »National Tidende« poroča iz Aten: Prva srbska divizija je pripravljena za odhod in bo v kratkem odšla v Solun. V Valoni je 80.000 mož italijanskih čet in poleg tega še nekaj albanskih in črnogorskih oddelkov.
Boji v Macedoniji.
Curih, 31. marca. »Corriere della Sera« poroča iz Soluna, da pripravlja francoska pehota, podpirana od topništva, akcijo proti nemškim postojankam, ki so potisnjene na grško ozemlje. O uvodnih bojih ni še nobenih zanesljivih poročil.
Pasič še upa.
Budimpešta, 31. marca. Nasproti dopisniku »Journal de Geneve« je rekel Pasič: »Srbski zavezniki so se odločili pomagati Srbiji in so nam pomoč tudi poslali. Dokler je bila Srbija močna, niso mogli ničesar za nas storiti, danes pa nam bi morali v ta namen poslati izdatnejše število čet.« S tresočim glasom je Pasič nadaljeval; »Vi veste, kaj smo pretrpeli, videli ste vse. Ali ni res, to jc nad vsako človeško domišljijo. In vendar upam. Srbija je izpolnila svojo dolžnost in trdno sem pre-
pričan, da nas naši zavezniki ne bodo pustili na cedilu.«
XXX
Iz seje grške zbornice.
Lugano, 31. marca. (K. u.) V zbornični seji 27, t. m. je izjavil Skuludis, da si glede na angleške in francoske operacije na Kreti brzojavke časopisja nasprotujejo. Nekaj poslancev je izražalo radi obstreljeva-njaSoluna vznemirjenost in so napadali Ve-nizelosa kot glavnega provzročitelja vsega zla. Poslanec Kumunduros je zahteval, naj razglasi vlada naglo sodbo, da brani Grško proti notranjim sovražnikom. Ko se je zasukala razprava nepričakovano na zunanjo politiko, je prekinil Skuludis razpravo z izjavo, da sicer ne more motiti govornikov, ker izražajo upravičeno, kar čutijo, a da se razprave ne more udeleževati, ker sodi, da mu narekujejo najvišje koristi Grške zmernost in molk.
Delna demobilizacija grške armade.
Bukarešt, 30. marca. Iz Aten poročajo: Kralj je odredil, da se naj polagoma odpusti 15% mobiliziranih vojakov zopet domov. Med Venizelisti vlada velika po-parjenost, ker je vlada vse venizelistične častnike, ki so službovali v od entente zasedenih krajih, premestila v notranjost države.
Poroča se, da bo kralj Konstantin v kratkem inspiciral grške posadke v Makedoniji.
Skuludis ne odstopi.
Atene, 31. marca (K. u.) S poluradne strani se potrjuje, da poročila o odstopu min. predsednika Skuludjsa niso resnična. Kralj Skuludisu popolnoma zaupa, kakor mu zaupa tudi parlament in ostane na svojem mestu, da nadaljuje svojo dosedanjo politiko.
Častniki Venizclosove struje prestavljeni.
Bukarešt, 30. marca. »Ikdam« poroča iz Aten, da so Venizelosovi pristaši zelo osupli, ker je vlada vse častnike Venize-losove stranke, ki so doslej služili v ozemlju, zasedenem od entente, prestavila v netranjost dežele.
Ententina nota zaradi Epira.
Atene, 30, marca, V zadevi ententine note, ki zahteva pojasnila o Skuludisovi izjavi, da severni Epir končnoveljavno pripada Grški, tukajšnji krogi ne dvomijo, da se bo vlada trdno držala, na kar kažejo tudi razni znaki. Vlada ve, da ima v tem vprašanju na svoji strani celo armado in vse ljudstvo.
Grško vprašanje v pariškem vojnem svetu.
Kodanj, 30. marca. Kakor poročajo iz Londona, se je na pariški konferenci govorilo tudi o Epiru. Za bodoče operacije bodo zavezniki zasedli še nekaj ozemlja in več otokov. Na te otoke mislijo spravljati ranjence iz Egipta in Mezopotanije.
Pri bodočih mirovnih pogajanjih se bo Grška gotovo pritoževala radi kršitve svoje nevtralnosti, zato hočejo tem pritožbam odbiti ost na ta način, da hočejo ustvariti neko gotovo razmerje, kar bi seveda po-menjalo konec grške nevtralnosti. Ker se je pridružila tudi Italija, zato bodo zahtevali, da naj Grška jenja s protesti in da ententi na razpolago vse grško ozemlje in naprave, v kolikor bi jih zavezniki potrebovali za svoje vojaške namene.
Angleška zahteva tudi, da ji Grška da tudi vse svoje trgovske ladje v najem in da z Angleško in Francosko sklene trgovsko pogodbo, ki izključuje vsak uvoz nemškega blaga. Ententa bi ji za odškodnino priznala severni Epir in kos južne Albanije. V Londonu so prepričani, da Grška sprejme te predloge.
Nemški protest v Atenah.
Berlin, 30. marca. Nemška vlada je v Atenah protestirala radi aretacije nemškega kapitana od strani francoskih čet.
XXX
Rumunija in Bolgarija.
Sofija, 30. marca. O zadnji avdijenci rumunskega poslanika pri carju Ferdinandu se sliši, da so za časa njegovega bivanja v Bukarestu intervencionisti napeli vse sile, da bi ustvarili ententi prijazno razpoloženje. Poslaniku pa se je naročilo, da naj pove bolgarski vladi, da Rumunija odklanja neodgovorno gibanje, ki hoče rešiti razmerje med obema državama in da želi dosedanje prijateljsko razmerje še bolj utrditi. Rumunska vlada je poslaniku poverila posebno poslaništvo.
Laška vest o Rumuniji.
Lugano, 30. marca. »Secolo« prinaša bukareško brzojavko, da nikakor ne odgovarjajo rcsnici razburljive angleške vesti, da so Rumunija pripravlja in mrzlično razdeljuje i/ Japonske došlo strelivo. Ravno nasprotno so bolgarski in rumunski diplomati sklenili dobro razmerje za bodočnost, kor pomenja tudi dobro razmerje z osrednjima silama in nadaljevanje rumunske nevtralnosti,
Rumunija prebira tudi tujce.
Budimpešta, 30. marca. »Vilag« javlja iz Bukarešta, da morajo po ukazu .vojnega
ministra k naboru tudi tisti tujci, ki so se v svoji domovini kaznjivo odtegnili vojaški službi.
Premikanje rumunskih čet.
Pariz, 31. marca. »Petit Parisien« poroča iz Soluna: Po vseskozi verjetnih poročilih iz Konštance je poslan 5. rumunski armadni zbor na mejo Dobrudže.
Turčija v vojski.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 28. marca. Uradno. Črno morje. Naše torpedovke so potopile 10 jadrnic ob anatolskem obrežju, porušile dva mostova in zažgale neko municijsko skladišče.
Kavkaz. Ob obrežju so naše čete premagale ljuti sovražni odpor in vrgle po artiljerijski pripravi brodovja Turke iz njihovih postojank pri Baltačitales ter po boju zasedle mesto Ofi ob Črnem morju, 48 km vzhodno od Trapecunta. Proti večeru so Turki v celem odseku ob obrežju pričeli ljuto napadati, vendar smo jih ljuto odbili. Jugovzhodno od Bitlisa (40 km) smo po boju zasedli v noči na 25. marec trg Khisan. Turki, ki so trg branili, so pobegnili proti jugu.
Padli turški paša v Mezopotamiji.
Haag. »Times« poročajo, da je padel v boju pri Linnu Mohamed paša Dagista-nja.
Podmorska vojne.
V nemškem državnem zboru.
Berlin, 29. marca. (Kor. ur.) V proračunski komisiji se je danes nadaljevala razprava o podmorskih čolnih. Govorniki vseh strank so prav podrobno razložili vse svoje nazore. Državni kancler in državni mornariški tajnik sta večkrat govorila. Državni zakladnik je obširno razlagal gospodarske stvari. Splošno se je priznavalo, da je vlada vprašanja izredno odkrito in zaupljivo razpravljala. Razprava je obsegala vsa politična in gospodarska vprašanja in se je raztegnila tudi na vojaški moment, v kolikor je bilo potrebno v pojasnilo. Ker so razprave in vladna poročila zaupna, jih ni mogoče podrobno objaviti. Člani komisije so poudarjali, da predlagatelji niti od daleč niso mislili posegati v poveljevalno oblast. Državni kancler je izrecno priznal patriotične nagibe predlagateljev. Vso razpravo je prevejal odločen domoljuben duh. Komisija je bila popolnoma edina, da se ima pomorsko vojno voditi s sredstvi, ki bodo najbolj učinkovita za zmagovit konec vojne.
Berlin, 30. marca. (Kor. ur.) Z vsemi proti enemu glasu je proračunska komisija sprejela to skupno resolucijo:
»Komisija naj sklene sporočiti državnemu kanclerju: Ker se je podmorski čoln izkaza! kot učinkovito sredstvo proti angleškemu vojevanju, ki stremi za izstrada-njem Nemčije, zato državni zbor izraža prepričanje, da kakor vsa svoja vojaška sredstva, moramo tudi podmorske čolne tako porabiti, da nam je zagotovljen mir, ki bo varoval bodočnost Nemčije in da moramo pri pogajanjih z zunanjimi državami čuvati za veljavo Nemčije na morju potrebno prostost v rabi tega orožja, upoštevaje upravičene interese nevtralnih d ržav,«
V Ameriki.
Berlin, 29. marca. (Kor. ur.) Wolffov dopisnik brzojavlja brez žice:
Zavezniki so posamič odgovorili na Lansingov predlog glede razorožitve vseh trgovskih ladij. V resnici so predlog odklonili. Da pouče vse narode, bodo Zedi-njene države kmalu sestavile obširno poročilo o svojem stališču glede podmorske vojne in oboroževanja trgovskih ladij v brambne namene. Najbrže bodo poslali silam okrožnico. To poročilo, ki se skrbno ozira na zahteve obeh vojnih skupin, bo najbrže ameriški vladi služilo kot vodilo pri bodočih pogajanjih, Sliši se, da Amerika neizpremenjeno zastopa svoja že proglašena načela. Sodi se, da bo to poročilo tvorilo podlago za mednarodne pogodbe po vojni glede podmorskih čolnov.
X X X
Angleške ladje proti nemški obali.
London, 30. marca. (Kor. ur.) Admi-raliteta poroča: Vse naše ladje, ki so se udeležile podvzetja proti nemški obali, so se sedaj vrnile, izvzemši torpedni rušilec »Medusa«, ki sc je potopil, ko ga je vsa posadka zapustila, Med tem, ko so bili naši torpedni rušilci zaposleni z nemškimi izvidnimi ladjami, so jih napadla letala. Niso pa imeli nobene škode. Od sovražnih patruljskih ladij, ki so jih naše ladje potopile, so pripeljali tele ujetnike: 4 od ladje -Otto Rudolf«, 16 od ladje »Braunsclrvveig«. V soboto zvečer so zadele naše male križarke ob divizijo nemških torpednih ru-šilcev. V enega teh rušilcev sc je križarka »Kleopatra« zaletela ter ga potopila. Od posadke ni bil nobeden rešen.
Pripomba Wolffovega urada: Gre za torpedovko, ki sc glasom nemškega uradnega poročila o sunku pri zasledovanju
angleških ladij po letalskem napadu dne 25. marca ni vrnila.
Izbruh besnosti nad novo podvodno voj< sko.
Haag. :>Daily Telegraph« izvaja: Novo nemško podvodno vojsko so pripravljali več mesecev. Celo čarovnijo so zdaj naenkrat izpustili, da more mirne mornarje in potnike. Sovražnik seveda ne more nadaljevati v tem obsegu trajno podmorske vojske, ker velik del podmorskih čolnov se najbrž nikdar več ne vrne v nemške vode. Novi način pomorskega ropa je naperjen proti vsem zastavam, in sicer tako nepristransko, kakor se to še ni pojavilo v nobeni vojski. Položaj je resen. Vsaka potopljena ladja podraži življenje to- in onstran oceana. Vsaka umorjena oseba, bodisi mož, žena ali otrok, zniža varnost vsemu človeštvu.
Novi nemški podvodni čohi.
Berlin. Norveški listi poročajo, da je bivalo 30 mož torpedirane norveške jadrnice štiri dni na krovu nemškega podvodnega čolna in sklepajo, da morajo biti novi nemški podvodni ,čolni zelo veliki.
Na Sussexu ponesrečil perzijski princ Baran Mirza,
Haag. Neko angleško poročilo javlja, da je izgubil življenje ob potopu Sussexa perzijski princ Baran Mirza.
Krlen noležsj mi delavstvom i
mieieoi.
London, (K. u.) Kljub svetu vodite ljev nočejo municijski delavci v okraju Clyde zopet pričeti delati. 30 mož je zale* 29. marca sodilo sodišče, ki je naložilo 22. med njimi denarno kazen petih funtov. Tudi 10.000 pristaniških delavcev okraja Mersey se brani zopet pričeti delati, preden ne določi razsodišče o plačah nadur.
London. (K. u.) V poslaniški zbornici je poročal v odsotnosti Lloyd Georgesa podtajnik Addison o položaju v okraju Clyde: Zadnje tedne so organizirali stavke v nekaterih najvažnejših tvornicsh. Zdaj se dela najodločnejše na to, da se razširijo stavke, ki jih vodi odbor, ki je sklenil pred dvema tednoma, naj se dela na to. da prenehajo delati najvažnejše municijsko tvornice zato, da odpravi vlada postayo p službeni dolžnosti in municijsko poptpvo in vsa določila glede na povišanje dnin in z ozirom na stavke v podjetjih pod držav,-nim nadzorstvom. Stavke so se pričel? 27. marca. Stavka zasleduje sistematično politiko, da zabrani izdelavo nekega težkega topa. Pričelo je stavkati 1000 ^poz, V petek je mora), posredovati munjpijskj minister, ki je zahteval, naj primeio ,vpjar ške obl asti šest kolovodij, katere so ijai® odstranili iz okraja Clyde, a smejo &yatf v gotovih drugih okrajih.
London, 29. marca. (Kor. ur.) »Dfuly Telegraph« poroča iz Glasgowa, da s0J'.dosegli delavski nemiri v državnih obratih kritični stadij. Uradniki strokovnih organizacij so poizkušali pregovoriti stavkujo-če društvene člane, da bi šli zopet na delo, toda njihovega vodstva delavstvo ne priznava več.
London, 30. marca. (K. ur.) Del strojnih graditeljev v ladjedelnicah Harland in Wolff v Belfastu je začel stavkati v znak protesta, ker je bilo sprejetih veliko ne-izučenih in napol izučenih delavcev.
limmM se pripravlja.
Amsterdam, 31. marca. (Kor. urad.) Brzojavno se je naročilo, naj se umaknejo vsi dopusti častnikov in vojakov vojne sile na morju in na suhem; izvzeti so le tisti dopusti, ki jih je podelil mornariški ali pa vojni minister. Jz Haaga se še dodatno javlja: Korespondenčni urad je poizvedel, da začasno pri vojni sili na suhem in na morju ne dele nobenih dopustov več. Pri najvišjih mestih armade in mornarico je zboroval danes zjutraj važen posvet. Notranji minister se je razgovarjal z ravnateljem kraljične pisarne in z zunanjim ministrom. Trdi se, da nameravajo neposredno sklicati tajno sejo druge zbornice. »Handelsbladed« poroča, da so rekvirirale oblasti danes tovorne vozove, ki so bili dani s 1. avgustom 1914 na razpolago vojaškim oblastim, a so jih začasno dopustili prometu. Vozovi, ki so bili danes ob 6. uri zvečer pripravljeni na odhod, so smeli še odpeljati, iz ostalih so pa izložili blago.
Amsterdam, 31. marca. (Kor. urad.) Glede na oficiozna naznanila o vpoklicu na dopustih se nahajajočih vojakov in mornarjev, o važnem posvetu vojaških oblasti in o tajni seji druge zbornice piše »Nieuvc van den Dag«: Naši bralci hočejo gotovo vedeti, kaj je na teh govoricah, ki same-posebi lahko vznemirjajo duhove. Mi sami tavamo do zdaj še v temi. Očividno kažejo te odredbe na mogočo napetost naših razmer nasproti inozemstvu. To tiče 'ahko nas naravnost tako glede na vojsko v Evropi kakor tudi mogoče z orirom na razmere v Indiji. Čudno je, ker izgleda ravno zdaj položaj, v kolikor gre za podvodno
vojsko, kolikor mogoče ugodno, zdaj, ko
je zmagala glede r.a podvodno vojsko v nemškem državnem zboru vlada, to se pravi, zmerne stranke. Proračunska komisija državnega zbora je, kakor smo poročali v našem jutranjiku, sprejela predlog, ki se ozira na upravičene koristi nev-tralcev. Nemško časopisje presoja tako položaj, da se lahko nevtralci zadovolje ž njim. Mednarodne zveze pa tičejo lahko nas neposredno in nas dovedejo do kolkov, kakršen je zgorajšnji. Upamo, da poda zelo hitro naša vlada novo pojasnilo. Vsekakor se zdi po pojasnilih, podanih v drugi zbornici, da se ne pričakuje neposredna kriza.
Berlin, 31. marca. (K. u.) Listi si še ne usoiajo napraviti sodbe o dalekosežnosti dogodkov, o katerih sc je poročalo s Ho-landskega. Tageblatt« prinaša poročilo, ki pravi, da je holandska vlada ukrenila odredbe, ker zahteva Anglija prehod skozi Holandsko. »Lokalanzeiger« piše: Ne moremo misliti; da se Holandska iz dosedanjega poteka vojne ni ničesar naučila. Na vsak način pričakujemo v Nemčiji nadalj-nega razvoja stvari z mirno trdnostjo. Ra-zentega piše list: Od holcndske, četudi ne diplomatične strani se opozarja na to, da je*Holandska že večkrat porabila priliko, da odstrani v Londonu vsak dvom nad tem, da se bo z oboroženo silo upirala vsaki kršitvi njene nevtralnosti, pa naj bi ta poizkus izviral od katerekoli skupine vele-vlasti.
im mtat
Obdolženci, med njimi vojaški intendant major Jakob Fenyoes in bivši nadporočnik Julij Riemer sta se nahajala približno eno leto v preiskovalnem zaporu.
Ameriško vprašanje Nemčiji radi potopljene ladje »Ingenieur«.
Washington, 31. marca. (Kor. ur.) Reuter poroča: Združene države so vprašale Nemčijo, če je nemški podmorski čoln potopil manehestersko ladjo »Ingenieur«.
Odstop japonskega vojnega ministra.
Tokio, 30. marca.(K. u.) »Agence Havas«; Vojni minister general Oka je odstopil, urad vodi njegov namestnik Oshima. Iz Pekina in Šangaja se piše, da namerava odstopiti Juanšikaj. Predsednik postane najbrže njegov podpredsednik Lijuanhun.
Povišani davki na Bavarskem.
V finančnem odseku zbornice državnih svetnikov je izjavil državni minister vitez pl. Breunig, da se bo zvišal prvotni primanjkljaj državnega proračuna od 19 na 38,1 milijon mark, vsled česar po treba zvišati davke namesto za 25 za 53%.
Ženske ministri«
Berlin, >B. Z.« poroča iz Kristijani je: Odsek storlinga jc sklenil soglasno, da smejo postati ženske ministri.
Masarykovo veleizdajstvo.
Brno, 30. marca. »Moravska Orlice«, glasilo bivšega ministra Žačka, piše: Vsi češki praški listi (^Narodni Listy«, »Narodni Politika«, »Venkov«, »Večer«, »Čech«, Hlas Naroda« in »Pravo Lidu«) so v sobo-lo objavili enak članek »V tuji službi«, ki odkrito in odločmo obsoja in preklinja vele-izdajalsko početje bivših državnih poslancev Masaryka in Diiricha in nekaterih drugih tovarišev. Ti so v začetku vojne zapustili in izdali svojo domovino. Na stroške sovražnikov žive v tujini in tam se drznejo v »imenu češkega naroda«, katerega so ravno tako kakor svojo nekdanjo domovino zapustili in izdali izdajati za entento ugodne manifeste in v teh in številnih okrožnicah opisovali notranje razmere monarhije čisto napačno, kot razorane itd. > Moravska Orlice« je že pred dvemi leti, lani in letos v lastnih člankah obsodila tako in podobno gonjo. Tudi danes soglašamo s praško sobotno objavo.
Grof Tisza o položaju.
Berlin, 30. marca. Dopisnik^ »Lokalan-zeigra - je imel razgovor z ogrskim ministrskim predsednikom grofom Tisza. Poročevalec je omenil, da sovražno časopisje piše, da je Avstrija sita vojne, da je zadovoljna s sedanjimi uspehi in misli skleniti poseben mir. Tisza je odgovoril: »Tega vendar ne more verjeti noben resen človek. Skupno bomo vztrajali in vojno skupno za oba dela zadovoljivo končali.« Letošnja letina je bolj bogata, ker se je obdelalo več zemlje; zraven pa pride še Poljska in Srbija. Izstradati se tedaj ne damo. Za gospodarsko zvezo osrednjih sil se bo obliko tem prej našlo, seveda moramo izločiti nerealna utopična stremljenja —, kolikor bolj jasno se kaže potreba te zveze, Eden za drugega smo krvaveli, v težkih dneh smo si medsebojno pomagali in tudi po vojni bojno skupaj držali: »Mi ostanemo skupaj!« je rekel grof Tisza.
Ugodna zaupna pojasnila nemškega vojnega ministra.
Berlin, 31. marca. (Kor, ur.) Proračunski odsek državnega zbora je dokončal razpravo o proračunu zunanjega urada in državnega kancelarja z zaupnim razgovorom o zadevi Baralonga, transatlan-tičnem kablu, mednarodnemu pravu nasprotujočem postopanju s konzulatnimi uradniki po Angleški in o primernih proti-odredbah Nemčije. Odsek je nato začel razpravo o vojnem proračunu, o čemer se je govorilo o postopanju z vojaki in njihovi preskrbi, Nadomestuioči vojni minister Wandel je naznanil, da je izšlo glede postopanja z vojaki več odlokov, ki so dobro učinkovali, Trajno se gleda na to, da se znižajo slučaji zlostavljanja ali predpisom nasprotujočega postopanja. Govornik se je dalje izjavil k vprašanju o dopolnjevanju častniškega zbora in naglašal, da verski oziri pri tem ne bodo igrali nobene vloge. Minister je nato naznanil, da je bilo na tisoče podčastnikov povišanih v častnike ter se skliceval glede vprašanja o dvoboju na svoječasno kabinetno povelje. Končno je podal minister vrsto zaupnih izvajanj o izgubah, dopolnilnih razmerah in preskrbo-vanju municije, ki so dokazala, da more Nemčija s polnim zaupanjem pričakovati nadaljnega razvoja vojne.
Goljuilvi vojni dobavitelji na Ogrskem.
Budimpešti, 1. aprila. Proti goljufivim dobaviteljem Juliju Riemer in tovarišem se prične pred tukajšnjim honvedskim divi-zijskim sodiščem sodna razprava 4, aprila.
Um liovie.
—% Majnikova pobožuosi na Ogrskem. Na konferenci ogrskih škofov so sklenili po vseh ogrskih cerkvah prvo nedeljo v maju imeti skupno sv. obhajilo v zahvalo, da se je ravno meseca maja lanskega leta obrnila vojna nam v korist. — Na konferenci se je tudi govorilo o delu duhovnikov za vojne invalide, sirote in ujetnike in o udeležbi škofov pri novem ogrskem vojnem posojilu.
—	Vojnoskrbstveni akciji gledališč, kinov in zabavnih podjetij, ki se je v obliki odbora ustanovila na Dunaju pod predsedstvom kneza Trauttmannsdorfia, je izdalo notranje ministrstvo temeljem ministrske naredbe z dne 20. januarja 1916 za vse kronovine veljavno dovoljenje, da v sporazumu z lastniki ali najemniki navedenih podjetij pobira naklano na vstopnino. Na Dunaju se je s prizadetimi krogi že dosegel sporazum ter se bo pobirala od dne
30.	aprila dalje naslednja naklada na vstopnino: v gledališčih, varijetejih in kabaretih 40 vin. za ložo in 10 ozir. 4 vin. za sedež; v kinih 4 ozir. 2 vin. za sedež. Dohodki iz cele te akcije se razdele tako: po 45% dobita Avstrijski Rdeči križ in c. kr. avstrijski vdovski in sirotinski zaklad, ostalih 10% pa se porabi za podpore vdovam in sirotam in drugim radi vojnih dogodkov v stiski se nahajočim svojcem umetniških panog, kakor tudi umetnikom, ki so v vojni postali invalidni. Pričakovati je, da bo celokupno prebivalstvo z veseljem prispevalo v tako plemenite svrhe svoje vinarje, ko se bo naslajalo ob raznolikih umetniških in zabavnih priredbah.
—	Velika nesreča na dusajski električni železnici. — 50 ranjencev. Dunaj,
31.	marca. (K. u.) Na LinzerstraRe sta trčila dva voza električne cestne železnice, ko sta najhitrejše vozila. Ker sta bila voza popolnoma zasedena, je ranjenih nekoliko oseb. Govori se o 50 ranjenih. Do zdaj se ne poroča še o nobeni smrtni žrtvi. Voznika, ki je povzročil nesrečo, še niso zaslišali, ker se nahaja med ranjenci,
—	Proti lepctičenju žensk. Iz Budimpešte se poroča: Z grofico Pallavicini na čelu je pričelo 50 dam iz visokih krogov akcijo, da se omeji ogromno razsipavanje za lepotičje in obleke pri boljše situiranih damah. Me vemo, ako bodo kaj prida opravile. Tiste, ki nimajo tolikega obzorja kot te dame, bodo tudi dalje mučile svoje može in občinstvo z izrodki svoje pavove pameti.
Umor v Benetkah. V kolodvorski blagajni v Benetkah je nek blagajniški uradnik z nožem umoril svojega tovariša, da bi si prilastil vsebino blagajne v znesku četrt milijona lir. Njega in dva njegova poma-gača so zaprli.
»Kšeft.« »Ostravsky Demiik« piše: Dočim se čuti na vseh koncih in krajih pomanjkanje cigaret in tobaka, se nam poročajo neverjetni ali vendar resnični dogodki, kako delajo židje s tobakom in cigaretami svoj »kšeft«. Poljski židje so nakupili v času, ko še nobenemu kadilcu na misel ni prišlo, da bi tobak poskočil, ogromne zaloge cigaret in tobaka, a zdaj delajo ž njim dober *kšeft«. Pri vsaki škatli cigaret (100 kom.) imajo dobička 3 K. Tako prodajajo egiptovske cigarete, ki stanejo 6 K, po 9 K, memfis, ki stanejo 5 K, po 8 K, Natakarji in markerji ostravskih restavracij in kavaren, ki kupujejo cigarete od imenovanih židovskih prekupcev, pozabljajo poleg vsega, da je njih dolžnost naznaniti vsakega takega sleparja, ki jim ponuja cigarete za višjo ceno, prvemu policijskemu stražniku.
— Kam je izgini! cigaretni tobak? Na Dunaju je oblast po kavarnah in gostilnah izvršila preiskave po cigaretah, ki so jih natakarji sami izdelali iz v velikih množinah nakupijenega tobaka in drago t>ro-
dajali. Kaznovana bo celo neka natakarica, pri kateri so našli samo tri take cigarete.
Zaslužki trafikantov. Ker je bilo zadnji čas 'zelo malo tobaka bodo trafikante odškodovali na ta način, da bodo ugotovili izgubo v primeri s prejšnjim prometom in znižali povračilo dobičkov.
Vrle žene v Požunu. Iz Požuna poročajo: Tukajšnje gospodinje so dokazale minuli četrtek na poseben način, da se zavedajo domovinske dolžnosti. Kar so storile one, še niso storile gospodinje doslej v nobenem mestu. Oddale so vso moko, ki so jo imele odveč. Nihče jih ni silil k temu, župan je izdal samo povabilni oklic in slušale so prostovoljno. Ženske in otroci so prihajali v mestnem uradu o oddaji moke in prinašali zavitke z moko, da »dobe tudi drugi nekaj«! Celo ubožno ljudstvo, ki si je pri krušnih listih prihranilo nekaj manj porabljene moke, je dona-šalo te prihranke in jih dajalo na razpolago oblastvu.
—	Sokolska društva v Čehih. Kakor poroča »Den«, je bilo v Ktitni gori tamoš-nje sokolsko društvo, ki spada k najstarejšim sokolskim društvom sploh, uradno raz-puščeno,
—	Koniiscsrana kava. Praška policija je konfiscirala v skladiščih tvrdke Schen-ker & Cie. 15 vagonov skrite kave. Proti lastnikom je bilo uvedeno kazensko postopanje. Praško »odkritje« je karakterističen prispevek k razrešitvi uganke, kam je izginila kava.
Kuharice na fronto. Angliji manjka vojakov in da se temu odpomore, izrablja vsa sredstva. Da dobi za orožje nekaj novih stotnij, je sklenila vojaške kuhinje izročiti ženskim rokam. Tako poročajo pariški listi. Radi lepšega pa se seveda ta odredba utemeljuje s tem, češ, da se ženske mnogo bolje razumejo na kuhanje nego moški in da so zlasti bolj praktične in skrbne v porabi ostankov.
LTmor milijonarjeve hčere. V Chicagu sc vrši sodna razprava proti dijaku W. H. Orpehu, ki je obdolžen, da je zastrupil krasno hčerko Marrion ameriškega milijonarja Francis Lambertu. Orpeh se zagovarja, da ni deklice zastrupil, marveč da se je zastrupila sama, ker ni maral zanjo.
Trtna uš na Italijanskem. V rimskem viničarskem društvu je poročal predsednik profesor Marescalchi o nenavadnem razširjenju in opustošenjih trtne uši, proti kateri se je moglo radi vremena in pomanjkanja delavnih moči in sredstev le malo storiti. Italijanska vinska letina 1915 je bila najslabša izza ustanovitve države ter se je pridelalo komaj 19 miljonov hektolitrov proti poprečnemu pridelku 46 miljonov hektolitrov v zadnjih šestih letih. Cene so poskočile od 22 na 76 lir; tako visokih cen ni bilo celo stoletje. Marescalohi je nujno opominjal viničarje, katerih je 40% pod orožjem, naj store za ohranitev trte, karkoli je v njihovi moči.
V Italiji štedijo pri — ljudskem šolstvu. Proračun za 1. 1916—1917 znižuje določeno vsoto za elementarni pouk od 62,324.000 na 58,486.000 lir, torej za okroglo 3.8 milijona lir. Razen tega so odtegnili ljudskošolskemu pouku milijon lir, določenih z zakonom za šolske zgradbe v letu 1916—1917. Fond za prispevke občinam za ustanovljanje šol je skrčen tudi za 100.000 lir. Končno so odtegnili rezervnemu fondu za ljudsko šolstvo 15 milijonov. Vsega skupaj so torej 20.000 milijonov, določenih za elementarno šolsko izobrazbo, oddali za druge namene. — Tako se dogaja v Italiji. Dežela, ki je bila baje zibel evropske kulture, je postala skladišče — analfa betov.
Vreče iz slame. Iz slame vsake vrste se dobiva vlakno, katerega množina je odvisna od tega, koliko mokrote ima slama v sebi. Način pridelovanja vlakna in za to potrebni stroji so patentirani. To vlakno se prede na istih strojih, kakor juta. Vlakno iz slame se uporablja lahko samo, ali se pa tudi meša z drugimi vlakni, kakor z juto, italijansko ali rusko konopljo. Vreče narejene iz slamnega vlakna, ki je pomešan z juto, so ravnotako trdne, kakor one iz čiste jute. Take vreče so porabne za vse, le za moko ne. — To je dragocena iznajdba, Dosedaj so se namreč izdelovale vreče iz jute, katera se je uvažala iz Indije, vsled vojske pa je dovoz jute popolnoma odrezan.
Umetni udje. Še nobena vojska ni pro-ducirala tolikega števila pohabljencev, kakor ravno sedanja. Z rastočim številom teh revežev, pa raste v isti meri tudi kategorična volja pomagati. Organizacija in znanost tekmujeta med seboj, da olajšata pohabljencem brez udov z »umetnimi udi« (protezami) kolikor mogoče živlienje. Do sedaj so na tem polju ljubezni v prvi vrs';i deioveli le zdravniki, batulažisti i:i ^rtope-dični mehaniki, sedaj so se jim pridružili tudi tehniki in inženirji.To skupno delovanje nam daje upanje, da 3e bodo dosegli res pomembni uspehi. Društvo ne.i^kih inženirjev je razpisalo nagrado 13.000 mark za unotno roko. Na ta razpis se jc poslalo 82 pro)ektov, od katerih 60 odgovarja stav-
ljenim zahtevam. Natečaja so se udeležili tudi Avstrijci. Nagrado 1500 mark je dobil Gerber z Dunaja, 1000 mark pa Koloman Ruth iz Budimpešte.
levice.
lj Lov mestne občine Ljubljana in Sp. Šiška je na javni dražbi dobil za 1432 K g. podpredsednik trg. in obrtne zbornice Jean Schrey. Dražba je bila zelo živahna. Občina je z izidom lahko zadovoljna. Lov je tako v dobrih rokah in ne bc izkoriščevan.
lj Vojaška vest. Dne 15, marca 1916 je bil po enoletnem službovanju za domovino enoletni prostovoljec Ivo Pire povišan v sanitetnega kadeia,
lj Redni zadružni shod Zadruge kroja-čev, krojačic itd. se vrši v nedeljo, dne 9. aprila 1916, ob pol 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih g. Ložarja v »Rokodelskem domu«, Komenskega ulica 12.
lj Preureditev prodaje prekajenega svinjskega mesa pri mestni aprovizaciji Da se prepreči naval pri nakupu prekajenega mesa, se bo to blago prodajalo mesto dvakrat štirikrat na teden. Oddajalo se bo v prvi vrsti onim, ki se izkažejo z legitimacijo oziroma izkaznico mestne vojne prodajalne. Le če ne bo navala, dobe tega mesa tudi drugi Ljubljančanje, vsak za svoje družinske potrebe. Vsak ponedeljek pridejo na vrsto izkaznice z imeni in začetnimi črkami A do F, vsako sredo izkaznice z imeni od G do K, vsak četrtek imena L do P, vsako soboto pa črke R do Ž. Meso se bo prodajalo še več tednov in tudi še po Veliki noči, Občinstvo se opozarja v lastnem interesu, naj se v začetku preveč ne drenja, ker je še dokaj blaga.
lj »Glasbena Matica«. Izredno lep bo dobrodelni koncert dne 8. aprila na korist okrepčevalni postaji za ranjene in bolne vojake na tukajšnjem kolodvoru. Sodelovale bodo najodličnejše, obče priljubljene slovenske domače in hrvatske umetniške moči: koncertna in koloraturna pevka gospa Pavla Lovšetova iz Rudolfovega, gdč. Dana Koblerjeva, pianistinja, koncertni in operni tenorist g. Josip R i -j a v e c iz Gorice in izredno dobrodelno delujoč hrvatski umetnik g. Hinko S i m o-n i c h s Sušaka pri Reki. — Vstopnicc za ta koncert se že od danes naprej dobivajo v trafiki v Prešernovi ulici.
lj Izgubila je neka goriška begunka od Trnovske ulice do Židovske ulice denarnico z približno 126 K. Pošten najditelj naj blagovoli oddati denarnico pri Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. Dunajska cesta 38.
e novice,
-f- Pomlad 1916. Pomlad, lepa, mlada devojka stopa v deželo, Solnce krasi njeno čelo, cvetke venčajo njeno glavo, ptički sc njeni spremljevalci. Veselite se, ljudje božji, pomlad je tu! Prinaša vam radosti, cvetja, lepih solnčnih dni. Stopi na zasneženo livado — sneg skopni, zelena travica požene, cvetke priklijejo iz tal. Ozre se na drevje — iz tisoč popkov se razvijejo zeleni listki, ptički se zazibljejo na vejah in zapojo Stvarniku slavospev. Zamahne z roko — topel vetrič zaveje preko cvetočih livad, zelenih travnikov, preko njiv, vinogradov in gozdov. Veselite se, ljudje božji, pomlad je tu! Solnce krasi njeno čelo, cvetke venčajo njeno glavo, z zelenjem je pretkano njeno belo oblačilo, ptički sa njeni spremljevalci. Pozdravljena! — Veselite se, ljudje božji, pomlad je tu! — Žalostni so vaši obrazi, otožna vaša hoja. Pogled vam uhaja proti nebu, globoki vzdihi se vam izvijajo iz prsi. Ne boste pozdravili pomladi z glasnim petjem in vriskanjem? Prinaša nam trpljenje, prinaša pa tudi veselje — novih zmag. Pač mnog junak bo še padel pod mečem sovražnika, i zmagali — zmagali bomo le mi!
Ovenčani s slavo se bodo vračali vaši možje in sinovi domov. Pozdravljali jih boste z glasnim petjem in vriskanjem. Nova, večna pomlad miru bo zasijala domovini. In tedaj se spomnite tudi onih, ki jih ne bo nazaj... Za vas so trpeli, za vas umrli.
-f- Velikonočni ponedeljek letošnjega leta bodi po Slovenskem posvečen skrbi za naše goriške begunce. Naši bratje, naše sestre so! Hvalimo Boga, da nam ni bilo treba zapustiti naših domov zato darujmo tistim ki trpe za nas. Prosimo somišljenike na deželi naj že sedaj s primernimi predpripravami in nagovori store vse, da se v vsaki župniji na velikonočni ponedeljek kolikor največ nabere za goriške begunce, S tem pokažimo svetu, da razumemo Simon Gregorčičeve besede o dejanski ljubezni do trpečega prata. Daruje naj ljudstvo, darujejo naj naše posojilnice in zadruge, darujejo naj naša županstva — vsi na pomoč trpečim bratom in sestram iz Goriške!
-f- Četrto avstrijsko vojno posojilo. ! Malo dni nas še loči od razpisa IV, vojne-j ga posojila. Po občinah, v gospodarskih ; korporacijah, v šolah in društvih naj gre
vse na delo, da tudi to pot pokažemo, da
smo za zmago države vsi enega duha. Borza je izvrstno razpoložena, razširjeni stik z nevtralci daje dobre nade. Nam se zdi položaj zrel za delo, za dejanja, za sijajno /mago četrtega avstrijskega vojnega posojila!
— Predavanja o četrtem vojnem posojilu. Naučni minister je pozval javne trgovske šole, da naj njihovi profesorji trgovskih predmetov tudi po drugih šolah prirejajo poučna predavanja o četrtem vojnem posojilu.	,
+ Posebna zbirka za voine sirote
na Kranjskem. Kakor poroča uradni list, je »Deutscher Verein« v Ljubljani dobil dovoljenje, da ustanovi poseben vojni sirohnski zaklad za podpiranje otrok padlih vojakov nemške narodnosti. Sirote bodo podpirali, dokler si same ne bodo mogle služiti kruha, morda se ustanovi tudi posebna sirotišnica. Dovoljenje za javno nabiranje se
glasi na eno leto.	v , .
+ Odlikovanja. Vojaški zasluzni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik polj. havb. div. št. II./27 Miroslav Lavrič. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 25. polj. top. p. Alojzij Gorjup in stotnik 13. pp. Henrik Rus _ Najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik 47. pp. Franc Pacal in nadporočnik 7. tren. div. Evgen Jauernik — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil med. akcesist 8. garn. bolnišnice Ernest Pitter — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil štabni narednik 20. lov. bat Rudolf Hervatin. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila desetnik 7. pp. Sagmeister Matija in poročnik 17. pp.
Hospodsky Jaromir.
-f- Bosensko-hercegovsko poklonimo odposlanstvo. Budimpešta, 31. marca.
[Kor. ur.) Člani bosensko-hercegovskega
poklonilnega odposlanstva so odpotovali
danes od tu.
_ »Slovenski Gospodar« v Mariboru
se tiska sedaj v 28.000 izvodih.
—	Težko je obolel, kakor se z Dunaja poroča, skupni finančni minister dr. Ernest vitez Korber.
—Madžari vabijo Poljake. Grof Bat-thyanyi je ogrski neodvisni stranki predlagal, da naj povabi avstrijski »Poljski klub« v Budimpešto na razgovor o poljskih
vprašanjih.
_ Ogrski državni zbor bo zopet sklican koncem maja. Na mizo dobi indemni-tetno predlogo in več davčnih predlog, med temi tudi načrt davka na vojne dobičke.
—	Hotzendoriova radovednost. V prejšnjem tednu se je mudil na Dunaju načelnik našega generalnega štaba, generalni polkovnik Konrad pl. Hotzendorf, da poroča cesarju o vojnem položaju. Po končani avdijenci se je podal naš slavni vojskovodja v neko gostilno v Grunangerjevi ulici, kamor navadno zahaja, kadar se mudi na Dunaju, da povžije svoje opoldansko kosilce. Po končanem kosilu je poklical natakarja, da mu plača kosilo. Predno je odšel, je potrkal natakarja na ramo ter ga smehljaje vprašal: »Dragi Jože, povejte mi sedaj še, kedaj bode konec vojske?«
—	Proti vlačugam so pričela sodišča ostro nastopati, za kar jim bo občinstvo aelo hvaležno. Pred tukajšnjim sodiščem je več vlačug bilo obsojenih v večmesečni zapor po prestani kazni jih pa oddajo v Lankovce. Najostrejši boj proti vlačugar-stvu, ki hoče zastrupiti srečo in zdravje ljudstva je najnujnejše delo za >noč države in njenih narodov. Ob priliki bomo priobčili tudi imena obsojenih vlačug v svarilo
drugim. jyjor,jca 0r0Žnijt0V štrukelj in Zu-
pet bodeta stala 17. t. m. pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Soobtoženih bo še okolu 10 sokrivcev na njunih ropih.
—	Promoviral je na Dunaju za doktorja prava odvet. kandidat Vekosl. Goričan.
—	Jutranja izdaja »Narodnih Novin« preneha. Uradno glasilo hrvatske vlade, »Narodne Novine«, poročajo, da s 1. aprilom prenehajo izhajati zjutraj, ostane pa večerna izdaja. Vzrok je najbrže pomanjkanje papirja.
—	Umrli vojaki. V Celju je umrl inf. 87. pp. Janez Planine, v Celovcu je umrl 27 let stari topničar Anton Pečar iz ko-perskega okraja.
—	Prost. gas. društvo v Zagorju ob Savi je priredilo dne 19. marca vojaški koncert v prid Rdečemu križu. Sodelovala je si. godba c. in kr. pešpolka 87 iz Celja, kateri se izreka zahvala za požrtvovalnost in za izvrstno godbo, istotako rudniškemu ravnatelju g. I. Paner za blagohotno naklonjenost in g. R. Mihelčiču, zdravniku g. G. Zamiku, g. M. Bukovcu in vsem obiskovalcem koncerta, kateri so pripomogli da je donesel Rdečemu križu čisti dohodek 201 K 94 v.
—	S srebrno rabroslno svetinjo 2. vrste je bil odlikovan četovodja 17. pešpolka Čadež Franc iz Hotovelj, p. Poljane nad Škofjo Loko.
—	Umrla jc v Osjeku Otilija grofica Althann, stara 69 let. — V Travniku v Bosni je umrl nbsolvirani filozof Milan Juhas.
Umrl je dne 28. marca ob dveh zjutraj na Vratih kot begunec g. Boštjan Errath, posestnik iz Ukev, star 43 let. Svetila mu večna luč!
Zadnja poročila.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 1. aprila.
Rusko bojišče.
Avstrijski oddelki so vzeli pri Oliki neko sovražno postojanko, zasuli so sovražna kritja, porušili kritja in se vrnili nato zopet v svojo glavno postojanko.
Južnovzhodno od Sjenukovcev je preprečil topniški ogenj in protinapad poizkus sovražnika, ki je poizkušal potisniti svojo črto v širini 1000 kovakov naprej.
Italijansko bojišče. Včeraj so pričeli na obeh straneh bojne črte zopet delovati.
Pri tolminskem mostišču, v odseku Bela in v dolomitski fronti so se razvili več ali manj živahni topniški boji.
Odbili smo italijanske napade proti delu bojne črte med veliko in malo dolino in pri Scbluderbachu.
Južnovzhodno bojišče.
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Primorske novice.
Iz Gorice. Ob 11. uri dopoldne sta udarili dve granati v Raštelj; pri drogistu Francu je ubilo eno ženo. Ena granata je posula notranji del trinadsropne hiše. Prebivalstvo takoj hiti na pomoč, kadar kje udari granata. Danes je bilo vse veselo nad našim uspehom na Kalvariji in pri Oslavju in vsak je rekel: Bog daj, da bi zahrbtnega sovražnika v kratkem potisnili tako daleč, da bi ne mogel več streljati na naše odprto mesto. — Kave se dobi po trgovinah samo po Vs kg, sladkorja po l/i kg. Maksimalna cena za krompir je 32 vin. za kg. Pivo se toči po 70 vin. vrček (pol litra). Ob torkih in petkih ni mesa. — Umrl je krčmar v Kapucinski ulici v hiši Goriške ljudske posojilnice. Anton Lašič. Gostilno prevzame neki krčmar iz Mirna.
Odlikovanje. G. Ivan Janežič, kranjski rojak, v Št. Petru službujoč kot preglednik premikalnih tračnic na ondotni progi, je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje. Čestitamo naročniku in zvestemu bralcu »Slovenca«!
Iz Mirna. Letošnji pastirski list našega prevzvišenega in preljubljenega nadpastirja ekscelence dr. Sedeja je pravi biser teolo-gičnega in govorniškega znanja. Ljudje ga hlastno in pazno poslušajo in so večkrat do solz ginjeni. Bral se je tukaj v štirih presledkih; tako so ga ljudje dobro »prebavili«. — Vojakov pri nas skoro nič ni nastanjenih. — Hiš je kakih sto ali zelo poškodovanih ali pa popolnoma podrtih. Kak spomin vojske ima pa vsaka. — Kužne spolne bolezni v naši okolici še ni in pamet našega ženstva nam jamči, da se tudi v prihodnje ne bo zanesla semkaj.
Posvetovanje goriških občinskih zastopnikov. V nedeljo dne 26. marca se je vršilo v Dobravljah na Vipavskem po ini-cijativi goriškega okrajnega glavarstva v sporazumu z vojaško oblastjo posvetovanje zastopnikov okoliških goriških občin. Na dnevnem redu so bile tekoče zadeve občin, posebno v razmerju do vojaške oblasti, v prvi vrsti pa se je obravnavalo vprašanje obdelovanja polja. Govoril je voditelj c. kr. okrajnega glavarstva v Ajdovščini dr. Žnideršič in ritmojster Ritter baron Zahony.
Ječmen za setev na Goriškem. Kakor je bilo že objavljeno, ima goriški deželni urad v Ajdovščini sedaj ječmen za setev na razpolago. Ljudje pravijo, da ie za setev pri nas sedaj že malo pozno.
Solkan. Kakor se je pred meseci razširila novica, da je naša Gorica kup razvalin, tako se tudi sedaj trosi okoli, da je ljuba vas Solkan kot cerkev popolnoma porušena, nobena hiša več cela, svetovno-znani most podrt! — Resnici na ljubo naj bo tu povedano, da Solkan je res trpel zadnji čas, a cerkev še stoji, le 53 šip je pobitih in nekaj korcev zdrobljenih. Stene so še vse popolnoma nedotaknjene! Enako še stanuje tu okoli 2000, reci dvatisoč ljudi. Kje bi stanovali, ako bi nobene hiše ne bilo več cele? Bog daj, da bi pri tem ostalo! Enako so tudi druga poročila od hi včasih nejasna.
Pomenljivi slučaji. V vasi S. na Krasu sem videl dve podrtiji, ki sta jih povzročili dve veliki laški granati. Blizu cerkve je hiša i obzidanim dvoriščem, na dvorišču je stal hlev. Priletela je granata, udarila v dvoriščna vrata, jih razbila, raztrgala streho nad vratnii in porušila zadaj stoječi hlev. Vratni obok z napisom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« pa stoji nepoškodovan in glasno govori... Blizu tam je druga hiša v razvalinah, pod katerimi je našlo smrt
tudi šest vojakov. Le v prvem nadstropju je ostal nepoškodovan kot sobe, v katerem visi Marijina slika. Vse drugo je popolnoma razsuto.
Z Doberdobske planote. Doberdobska planota je grozno prizorišče. Drevje leži na vse strani, kamenje razbito, zemlja raz-orana, cesta d» kolen blatna. V dolinicah, kjer je več zemlje, pa stoje križci padlih junakov. Pri vsem tem živahno vrvenje. Pitne vode imamo dovolj, kar je glavna reč.
Kako se je rodila vest o smrti zdravnika dr. Grešiča v Gorici. Dotični, ki je prinesel v Ljubljano vest o smrti dr. Grešiča, je zamenjal ime Krečič z imenom Gre-šič. Takrat je granata v Gorici ubila kuharico redarjev ter lahko ranila redarja Antona K r e č i č a. Redar Saksida, ki je bil v istem času v kuhinji, je ostal nepoškodovan, kakor tudi štirje v kletkah se nahajajoči kanarčki.
Aprovizacija na Goriškem je še vedno v rokah goriškega okrajnega glavarstva in funkcionira do zdaj še dobro. Dol. Otlici je obljubljena izdatnejša pomoč od strani vojaške oblasti. Želeti pa bi bilo, da bi pričeli kmalu razdeljevati tudi koruzno moko.
—	Smrtna kosa. Na otoku Mljetu v Dalmaciji je 25. marca 1916 zaspala v Gospodu po kratki, a mučni bolezni soproga c. kr. gozdnega paznika Marija Veli-konja; od sedem živih otrok so starejši trije: jurist Narte, Avgust in Alojzij pri vojakih. Blagi ženi večen mir in pokoj! — V Vel. Žabljah je v četrtek, dne 30. marca umrl znani Andrej Kodri č. N, v m. p.! — Na Katinari pri Trstu je umrl gostilničar in posestnik Ivan Speti č. — V Trstu je umrla gospa Amalija V o u k.
—	Iz poštne službe. Za izborno službovanje pred sovražnikom je bil poštni ofi-cijal Fran Fitzko odlikovan z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje.
Poštni promet iz Primorske. Na podlagi odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 23. marca 1916, št. 7176/P, se zviša teža za zasebne zavitke v prometu s primorskimi poštnimi uradi, t. j. iz Primorskega na Primorsko, iz Primorskega v druge dežele in iz teh na Primorsko od 5 kg na 10 kg. Označba vrednosti ostane še zanaprej omejena na 100 K. V prometu z Gorico je navedba vrednosti nedopustna. — Za Pulj ostane v veljavi promet z zasebnimi poštnimi zavitki brez omejitve teže, izvzemši relacijo iz Pulja na Primorsko in iz Primorskega v Pulj.
Št, Peter, Tatovi so se organizirali tu v fronti. Kmetu Pisku so pokradli slanino in salame, a Cotiču v Pristavi skupiček za pitanega prašiča: 540 K. Ali jih primejo?
V ruskem ujetništvu se nahajala, kakor nam pišeta, Henrik Valenčak in Jožef Veluščik, oba iz Zapotoka, obč. Anhovo, pol. okraj Gorica. Sedaj sta v Saranski guberniji v Penzi, a bosta kmalu prestavljena drugam; kakor hitro prideta na stalno mesto, bosta naznanila svoj naslov. Zdrava sta oba.
V
v deželnem gledališču.
Dnevi učinkovitih sporedov!
Danes v soboto ob 1/2 6, 7 in 1/2 9 uri zvečer
Prehlajenje, prepili in vlažno vreme so za nas izgubili svoj strah, ne provzročajo nam več revmatičnih bolečin, odkar poznamo Fellerjer bol lajšajoči fluid iz rastlinskih esenc z zn. „Elza-tluid", ki ga vporabljamo kot sredstvo za vtiranje. Masaže z „Elza-fluidom" ožive kroženje krvi in so tako najbolje sredstvo za zabranjenje revme, pro-tina, ischias, podagre in podobnih bolezni, 12 steklenic za 6 kron poštnine prosto pošlje lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 285 (Hrvatska). Oez stotisoč zahvalnih pisem in priporočil. Feller-jeve odvajalne rarbara-krogljice z zn. „Elza-krog-ljice" stanejo 4 K 40 h za 6 škatljic.	(-et-)
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p, n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n, odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Pri nerednem prebavljanju, želodčnih bolečinah, suhih ustih, slabostih, pomanjkanju teka, bljuvanju in kolcanju, se raba naravne »Franc-Jožefa« grečice najtopleje priporoča radi lastnosti, da razkraja izloči-ne v spodnjem telesu gotovo in brez bolečin. Znanstvena raziskovanja na zavodu diakonis v Draždanih so prišla do zaključka, da je Franc Jožefa vdo ceniti kot koristno čistilno sredstvo.
7
Zobna-krema
90 dinarjev
PP-
Prekrasen film iz serije Stuarta \Vebbsa v 3 dejanjih.
tilsEov postransM Mi
Veseloigra, ki obvladuje sedaj vsa dunajska kino gledališča. V glavni vlogi monakovski dvomi igralec Walldan,
Jutri v nedeljo ob 3, 1/2 5 pop., 6, 1/2 8 in
9 uri zvečer in v pondeljek ob 1/2 S, 7, in V2 9 uri zvečer:
Četrti film Erne Morene! "^Sg
,dei reža.
Pretresljiva Drama v treh dejanjih. Srna Morena v glavni vlogi.
Prvovrstna veseloigra v treh dejanjih. V glavr.i vlogi Many Ziener.
Brezkonkurenčni sporedi 1
Nedelja 2. aprila ob V2II uri dop. in ob
2. uri pop. in Ponedeljek 3. aprila ob 1/-45 popoldne:
z novimi pravljicami.
m vspfreda u otrofte se še si ieIs i lili.
Spored je pridobil „Kino Central" z velikimi stroški
Obsega naslednje prekrasne uprav čarobne točke:

Predprodaja za nedeljske popoldanske predstave od 11. do 12. ure dopoldne.
Pojasnilo.
Piimornm sem vsem svojim cenjenim naročnikom vljudno naznanjati, da sem vsled vedno ras-točih cen prisiljen dvigniti ceno pri „Sartljevi moki" znamka „Hasin" za 14 vinarjev, ter
stana toraj zavitek K 1-44
neveč K 1'30. Gotovo mi bodo cenjeni naročniki to pripoznali ter pričakujem še mnogo večjo število naročnikov.
Obenem prosim vse conjene naročnike, da mi oprostijo, če kateri čaka par dni na naročeno blago, ker mi vsled velikih naročil ni mogoče drugače ker se izvršujejo vsa naročila po vrsti.
Trosim cenjene naročnike, da vzamejo to na znanje, ter se priporočani za mnogobrojua naročila,
Razpošiljalnica „Šartljeve moke" „HASIN"
Ivan Urek, LJubljana
Mestni trg 13. (pod Tračo).
Iščem
za domača hišna dela, za kravo, prašiča in druga poljska dola. Plača 24 kron mesečno. Vprašanja na M. Humer Polšnik p. Litiji.

najbogatejši alknlični (nntron litijev) kislec na Češkem. — Izborila diotetičnn namizna pijača. U vrednosti ..Hilinske" izvolite vprašali hišnega zdrav nika.
liffTOl IIIIS
oziroma tudi pomočnik (ali vrtnarski delavec) so takoj sprejme pri Karel Stebla/, vrtnar, Ljubljana, Karlovska 2.
V najem se odda
lep lol^al
za trgovino pripraven tudi za vsako drugo obrt. Ista obstoja že nad 15 let na lepem prostoru tik tovarne na Jesenicah. Vpraša se v Ljubljani Sv. Petra ccsta št. 45.
Domačo čebulo
ima v zalogi tvrdka
Milic t A Milili p.
Ljubljana, Marije Tererije cesta 8.
Vnovčevalnica za živino v Ljubljani, Dunajska cesta 29, pritličje.
Prodaja: Kranjske klobase, salame, braun-švajgarce, ter vsakovrstno sveže meso po zmernih cenah.
Kupuje: Klavno ž:vino, plemenske vole, breje krave, krave s teleti, breje svinje, jalove svinje, ki so še sposobne za pleme, jesence, plemenske prasce, ovce, koze, kozličke in belgijske zajce.
Ponudbe in naročila naj se izroča pismeno ali pa ustmeno med uradnimi urami (od 8 do 12 in do 2 do 6) na zgorajšni naslov.
za trajno delo :Ivan Kertelj, krojač v Ajdovščini.
Koi
»
želi vstopili h kakemu tovarniškemu podjetju ali ključavničarski ozir. kovaški obrti krepak 151etni deček poštene lodbine. Zadevne ponudbe sprejema uprava 6 ovenča ped št. 785.
se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe pod »Poštenost« na upravo lista št. 822.

s svojim finim strojem išče primernega mesta z hrano in stanovanjem. Gre tudi za hišno šiviljo. Več pri g. Paušek, Ahacljeva cesta štev. 2.
03nei?3aj že sc priznane najboljše
lončene peči
iz tovarne
Gregorc
3Ttengeš
Sprejmeta se
mirnem
'Velikonočna skupina razglednic „<Vojska v slika})" je pravkar idšla!
Naša sveta dolžnost
je, da širimo svoje narodno blago po vseh
slovenskih pokrajinah! Z razpečavanjem razglednic „Vojska v slikah" ne pospešujemo le domače trgovine, marveč prispevamo tudi v moralnem oziru na oltar domovine; predočujmo si namreč, da je delež dobička namenjen v prvi vrsti našim bednim goriškim beguncem.
Upravništvo „Ilustriranega Glasnika", Ljubljana.
Pogreša se v
c. kr. lovski baon 7, 3. komp., 1. voj, Kdor bi kaj vedel o njem, se prosi, da sporoči Ivani Ber-toncelj, Ovsiše 2, p. Podnart.
Šcnifna ponučlba.
\TTla3 krojač z Goriškega, star 27 let, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospo3ično, najraje s šiviljo, v starosti 18—-20 let, s premoženjem 500—1000 K. l3onu3be, če mogoče s slil?o, l?i se vrne, na upravo Usta po3 „Pomla3 7<?8".
Izvežbana
vešča več jezikov, išče službe. Ponudbe pod »Blagajnič;irka 777« na upravo lista,
dobro ohranjen, se ceno proda. Sp. Šiška, Celovška c. 66 I. nadstropje desno. 819
KafeSJ
»Certosan," krepilni prašek za pljuča, sloviti izdelek bostonskega prof. dr. Coole, odstrani naglo in temeljito najhujši kašelj, hripavost, tež»o sapo, zdravi naglo težkoce pri dihanju, katar na pljučih, ovira uničevalno delo pojavov tuberkuloze in zavrne to težko bolezen na pot ozdravljenj.!, ker <:esinticira pljučno omrežje in napravi potom zvapnenja bacile neškodljive, končno učinkuje v vsakem slučaju zelo redilno, krepilno in osvežujoče. Tisoči ozdravelih zahvalno omenjajo zdravilni, krepilni in živijenje rešilni učinek „Certosana". Velika izvirna stekleaica »Cer-tosana" stane K 8—. Zahtevajte ga v lekarnah. Ce ga tam ne dobite, naročite ga naravnost pri glavni zalogi: Lekarna
Jožef v. T5rBk, Budapest, VI. Klr41y-ntca 12 L.
14 letna deklica, ki je dovršila 4. razr. ljudske šole, bi rada vstopila kot


"■fmisTsr
pri mizarskem mojstru jožefu Andiovic, Ljubljana, i v špecerijsko ali pa v trgovino z meša-
Breg 20. nim blagom. Naslov pove upr. lista pod 802.
827
c^sb ie i.i
gT priporoča trgovina s semeni na debelo in drobno m
Sever & Urbanlc, Ljubljana
VVolfova ulica 12
St. 2534.
Razglas.
Mestni magistrat je preskrbel novo izdajo dimnikarskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano.
Hišni gospodarji in stranke se na to novo založbo opozarjajo s pristav-kom, da se knjižice prodajajo v mestnem ekspeditu, Mestni trg 27/IIL, po 20 vin.
MssSfii mag strat !jufe!j»"sk??
dne 27. marca 1916.
Na proda)
brinje
v poljubnih množinah po nizki ceni tvrdka Ivan Jelačin v Ljubljani. 814
za kuho b rinjevice
želi vstopiti v kako trgovino 15 leten deček, sirota brez starišev, gojenec „Marijaniščali v Ljubljani. Vprašati je na Fr. Škofic, Sp. Jarše 19 p. Domžale. 806
K 1-20	K V20
Kompletna
prečlfisl^ari ja
-• v hiši. —
Šablona s 16 monogrami, primerna za namizne prte, serviete, žepne robce in vseh vrst perilo se dobiva pri
TONI JRSER
Ljubljana Židovska ulica 5. Ljubljana K 1'20	K 1*20

. 'V ■	- ■
35 si hvala.
Po bridki izgubi naše predobre žene, nenadomestljive matere in stare matere, gospe
Ml ~mm <e ^ l^ alii
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so tekom dolgotrajne bolezni izkušali po svojih močeh olajšati njeno brezprimerno trpljenje, ki so spremili blago pokojnico na njeni zadnji poti, ki so ves čas, a osobito v zadnjih urah sočustvovali z nami.
Vendar se moramo še posebej zahvaliti preblagorodnomu gospodu prirna-riju dr. Stojcu za njegovo vzgledno zdravljenje, — preblagorodnemu gospodu dr. Vladislavu Peganu, dež. odborniku, za i/.vanredno naklonjenost, prečastitemu gospodu kuratu v dež. bolnici in častitim usmiljenim sestram za vztrajno in prelju-beznjivo negovanje blage pokojnice.
Ljubljana, Vipava dne 31. marca 1916.
Žalujoči ostali,
HHn
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubi soprog, oče, sin in brat, gospod
Rudolf Žibert
c. kr. oficiant
danes ob 6. uri zvečer, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po kratki in mučni bolezni, v 38. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bode v nedeljo dne 2. aprila ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Ježici št. 63 v lastno grobišče k sv. Juriju v Stožicah, Sv. maša zadušnica se bode brala v župnijski cerkvi na Ježici. Ježioa, dne 31, marca 1916.
Mlml,
hčerka.
Francka Žibert,
soproga. Anton in Marija, starši.
Doktor Ivan Avg.,
brat.
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče ozlr. brat, gospod
SIMEN KRAMAR,
dnč 1. aprila v 61 letu starosti mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bode vršil v nedeljo 2. aprila ob 3, uri popoldne na pokopališče v Želimljah.
Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Želi m lje, dnž 1. aprila 1916

Žalujoči ostali.

VM
hIRHBk: MM
<
1 verslunsKem bojišču.
Z višine Ornes smo imeli priliko gledati najveličastnejšo^ bojno panoramo, ki se je v tej vojni nudila našim očem. Silna brdo-vita pokrajina pred nami je bila napolnjena s šotorišči, po potih pa so se pomikale vozne kolone. Na odprtem polju so bile v močnem loku postavljene dolge vrste kratkih topov, ki so iz kvišku štrlečih cevi si-pali ogenj v neznano daljavo. Povsodi so se po strelih dvigale v zrak krpe belega dima: streli so prihajali do naših ušes kot neoremočno bučanje. V enakomernih premorih sc je oglašal zamolkli udar čisto težkih kalibrov.'Kljub jasni dnevni svetlobi je bilo na določenih mestih neprestano opaziti bliske ognja, ki je ob strelih švigal iz topovskih cevi. Sivi stebri dima na redko udarjajočih francoskih granat so se tu in tam dvignili iznad ravnine. Nad grebeni jiričev nam nasproti so se neprestano kopičili črni dimi, podobni temnim drevesom, in se polagoma razkrajali. Nad višino forta Vaux je neprestano visel tenak dim granat. Nad nami so leno križarili v zraku nemški letalci, na straži proti sovražnim poizvedovalcem, ki se pa niso pokazali. Enkrat smo videli z daljnogledom, kako sta se iz dima nad grebenom forta Vaux izločili dve črni točki in izginili v dalji. To je bilo vse, kar smo mogli opaziti od francoskih letal. Nad nami pa je stalno naraščalo število blestečih se velikih ptičev. Brzi fokkerji enokrovniki so priletali in vršali mimo.
Ozemlje krog Verduna je po topniškem ognju skoraj popolnoma opustošeno. Samo v malo vaseh je ostalo po nekaj hiš, v katerih je mogoče prebivati. Večinoma lepe stare cerkve leže ponajveč v razvalinah. Mestece Etain sestoji le še iz kupov razvalin in v enakomernih premorih pošiljajo Francozi tjekaj vsak dan nekaj težkih granat, da bi opustošenje kolikor mogoče dognali. »Sedaj pride zopet ena, točno ob 6. uri«, je reklo nekaj vojakov, ki so pospravljali ruševine. Verdunski forti otipljejo s svojimi dalekonosnimi topovi vsak dan celo po sovražniku zasedeno ozemlje, v kolikor ga morejo doseči. Pri tem jemljo na muho posebno mostove in križišča, S tako dalekonosnimi topovi Francozi niso vedno razpolagali in bil je čas, ko douaumontski topovi niti 7 km daleč niso dosegli. V tej oddaljenosti so mogli nemški vojaki mirno delati na odprtem polju. Prebivalci so seveda iz celega ozemlja že davno izginili. Toda na francoske vojake spominjajo še barikade iz ne-ometanega kamenja, zgoraj pokrite z ruš-no, da bi izstrelki kamenja ne krušili. Kakor se na prekopih takoj spozna nemško delo od francoskega, tako tudi na barikadah. Nemci vsikdar uporabljajo s peskom napolnjene vreče, francoska kritja so zato slikovitejša, nemška pa praktičnejša. Ob cesti opustošenih vasi leže podzemska, proti bombam varna skrivališča nemških vojakov. Niti zdaleka tako prijetno urejena niso, kakor sem jih videl na drugih mestih. Tla so premokra in preilovnata. Priproste jame so to in nič drugega. Kažipoti in avtomobilni napisi so mnogokrat daleč naokrog edini spomin na kulturne razmere v mirni dobi. Tu in tam tudi zarjavelo poljsko orodje ali prevrnjene kočije in vozila v obcestnih jarkih.
Po dolinah se vidijo veliki tabori kolon polni vrvečega življenja, delavnosti in nasičenih barv. Taboriščni ognji plapolajo med drevjem in napolnjujejo visoke gozdove z modrikasto soparo. Nekaj pustolovskega je v teh slikah in nad njimi se ziblje močno razpoloženje izza dobe bra-vijev, razpoloženje vojnega življenja. Kljub dolgim vojnim izkušnjam so napravljali name ti prizori vtis nekaj neresničnega, teatralnega ali kakor fantastične sanje.
2332
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s koronino, brez bolečin ne odpravi
IRia-Balsam. jamstveuim pismom K 1-—, 3 lončki K 2.50. — KEMENV, | Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/82 Ogrsko
Prodam ca 3000 kg
(neotrto predivo - gerosteter Stengel-flachs) za takojšnjo pošiljatev. Leopold Knez trgovec z meš. blagom Št. Jurij pod Kumom - ž. p. Zidanimost.
Rabim
iz dobre hiše 16 let staro, ki je dovršila 6 razredov, ter je zmožna v računstvu, kot učenko v trgovino z mešanim blagom.
Ivan Žargi, trgovec v Kamniku.
Cerkvenik
prost vojaščine želi nastopiti službo
v župnišču na deželi. Naslov pove uprava Slovenca" pod štev. 824.
Večje š evilo zanesljivih "=5®$
ogljarjeV
za žganje bukovega oglja sprejme v trajno delo tvrdka E. Hieng, Ljubljana. — 816
Revizija žrebanj
pod jamstvom za vse srečke od njih početka kakor tudi za poznejšo zaznambo. Pristojbina K 1— pri banki S. FISCHER, Dunaj, IX. 286	WShrlngerstr. 41.
Sprejme se v • i
Ponudbe
illtfiiiitinu srnine v Ljubljani.
pod »Trajno mesto 811« na upravo tega lista.
ima v zalogi sledeča krmila: surovi sladkor v vrečah po 100 kg & K 48 —
Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— in zmlsta iS, K 87'— za 100 kg brez vreč.
Sezamove tropine po K 84'— brez vreč.
Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po BO kg & K 53'— za 100 kg brez vreč.
Krvno klalo, drobno in debelozrnato v vrečah po 50 kg po 48 — za 100 kg, (vreča všteta).
Tudi konopljene in rapsove tropina dobi v kratkem!
Poljedelci! Naročajte pri Gospodarski zvezi semena za jaro pšenico, ječrren, rž, oves, ajdo, fižol, semenski krompir, domačo in nemško deteljo, grašico in druga travna semena
Modro galico G. Z. bo radi enotnosti v poraz-deljevanju na vinogradnike v smislu medsebojnega tozadevnega dogovora oddajala Kmetijska družba.
Kmetovalci! Preskrbite si od Gospodarske zveze kalnlta, kalijevo sol, 8% kalijev, 18—20% mineralni in kostni superiosSat, mešana gnojila, zlasti 14°/0 žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10'— ft, 100 kg z vrečo vred. Naročniki nai dostavljajo lastne vreče franko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13'20 K ži 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa nakupu|e tudi po najugodnejših cenah koruzne storže, ajdove, prosene in druge pleve.
želi premenitl službo, na kako malo občino za tajnika, najraje kje na Goriškem; sprejme tudi kako drugo pisarniško službo. Punudbe je pošiljati pod štev. 747. =_
«M>K'iTiVHa»WI- I.....II II MIhi H IIIIIPHP Hllllll I IHIIMI^—
in prlrezovalcev se proti dobrem plačilu sprejme. Pismene ponudbe naj se pošljejo na Upravništvo »Slovenca" pod šifro 54/801.
§8 C-
ko sprejme v glavno zalogo tobaka, in špecerijsko trgovino Oton Hornan, Radovljica,
ja
dan)« i 15 deklice
j-c clobe po jnano nizkih cenah ramo pri
juliji Pulanj^o
Stijabetna ccsra 5.
Priooroca se tudi velika Izbira rayiourstn. nabita.
Footavila točno. k
SIB0V1
Gradec - Landhausgasse
priporočajo:
blago iz kavčuka za tehnične namene: cevi, mašila itd. bla*o iz trdega kavčuka za elektr.
namene kirurgično gumijevo blago izdelki iz asbesta opreme strojev materijalije za mašila strojno olje in mažo jermenarske izdelke krožci za jermena orodje za kletarstvo sesalke, brizgalnice za ročni in
motorni obrat gasilske opreme: armature, lestve, cevi
potrebščine za mline: pasove, nasip alnike nepremočne plahte — itd.
Vsakovrstne
33
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobu pošta Domžale pri Ljubljani.
Išče se
za obdelovanje kmetijstvana posestvo blizu Kočevja i 11 ena družina na manj obsežno kmetijstvo pri Črnomlju, kjer se odda tudi gostilna. Ponudbe se pošiljajo na Ant. Kajfež, Kočevje. 761
Polletna ali celoletna
so oddati v gradu Grič, 10 minut od kolodvora Mirna - Dolenjsko. Podrobnosti pri lastniku Jos. Paulinu, Ljubljana, Nova ulica 3.
se vsak! dan podražuje!
Prepričajte se,
da pri moni kupite najceneje: vsakovrstno perilo, čovlje i" vat) potrob-Silne za ilvilje. So po stari ceni: velika zaiogai umetnih cvetlic, nagrobnih vonoev a trakovi in napisom, dokleiV zaloga.
KOStillf
es mm
suEZiva/ma

Ponudbo z ceno in množino (koliko va gonov) je poslati tvrdki:
J. Pogačnik, Ljubljana
Marije Terezije cesta 13 (Kolizej). Na ponudbe brez cene se no ozira.
Prodom
v nekem trgu na štajerskem, blizu kolodvora. Nova, moderna stavba. sobe, (parket) kuhinja, kopalnica, lepo kleti, elektr. luč, vodovod. Zraven je vrt. I.o resni rnflektant linj se obrne pod Dom 1010 651" na upr. tega lista.
Zaloge v Ljubljani: A. Šapabon in dulius ElbePt.
brez vsakih kart S
Samo pri meni so dobi lina šartljeva moka, znamka
Samo en zavitek rabite za en šartelj, brez da bi potrebovali kaj sladkorja, kvasa ali drugih reči. — Eu zavitek stane samo
Po pošti se pošilja samo po povzetju in najmanj 3 zavitke.
Če se pošlje denar naprej, se
ovoj ne zaračuna. Pojasnila o
vporabi se prilože. - Naročite
obratno pri razpošiljalnici šartJjeve moke
znamka „HASIN"
Ivan Urek, Ljubljana
601	Mestni trg 13, J?od Traučo,
(prej v Borovljah na Koroškem).
Frvo
podjetje u umetno slanje na silo
' S3
BnisajsRa
cesta štev. .Flgovcu"
13
se priporoča slav. cerkvenim prodstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za stekiarstvo v ngutainl in navadni ornamentlki, stavbno ter porfalno steklarstvo — Za:oga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
Najcenejše


V EV
i (tsv ^aaa « s * a t.
3 • laMaHraseaMBBMBMaMN »Wf.rtf.ais.t.
!j domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni In najboljši kakov sti slavnemu občinstvu in pročastiti duhovščini
na dežnikov, Lili m
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica i
Popravila točno in ceno.
Ženitvena ponudba.
Gospod s 25.000 I< se želi v svrho ženit\>e seznaniti s pošteno žensko brez otrok, pri 40. letih katera ima približno enako premoženje bodisi v kateremkoli imetju. Ponudbe na upravo časopisa pod št. 748
Neznosne nadloge nSi — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
Prodaja jih z navodilom po 2 K par:
Cvančara, droiterija, Ljubljana; J. R. Hočo-var, lekarna, Vrhnika; J. K o sc !i i r („Pri Orlu), Kamnik.	4
UubUansa, mestni trg
13


ra
i m si i
stane dopisnica, potom katere izvolite \ zahtevati moj glavni cenik s 4000 sli- ; i f^jjf^ kaini, obsegajoč bogato izbero priprav- i i JgjjMiŽl n i h predmetov za vsakdanjo rabo in • i darila; cenik se pošlje vsakemu zastonj \ : .............. in poštnine prosto.
Prva tovarna ur JAN. KONRAD j
c, in kr. dvorni založnik, iiriix St. 1223 (0ei;iiO) ?
Pristne ntkelii žepne uro po 4 20 K, 5'— li. = V srebru 8-40 K, 9 u0 K. Niketn budika 2 90K, j ure s kukavico 7 85 K, ure z nilialom 0 — K = Pošilja se po povzetju. — Neugajajoče se za- ; 1276	menja ali denar nazaj.
tm
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Športno in vojaško parilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velbiodje dlake in bombaža. Perilo za dame ln gospode iz šifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd.
1926
en,.,-
Malega pohištva m iapeinis^ega blaga.
"iVVV.-VVAV* A/j t /-) y <•*?■ J }/"> -.WiV(WW
^.WA\.VA>A v> ! i^L U / J) i h' Ve umaa\WM/
11 Zaloga otroških
| vozičkov.
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavaovanja na doživstja in s.urt, otroških dot. rentna in ljudska, nszgodna in jamstvena zavarovanja
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že i;o prvem letu: Stanje zavarovani koncem
leta 1914.............................." ~ "
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1S14........
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz Čistega dobička
Kdor namarava skleniti živlieasko zavarovanje, veljavno sa 0Oj!!Q XSaa?fJSSS!jB, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
pošinine prosto.	1439 1
0C Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji.
Marije Terezije cesta št. 12.
K 173,490.838' K 48,732.022-76 K 432 232-66
fooclna spalna ■>prava ja 2 osabi -ji. ?(jotovuena 13 tu• {Ji
an inozemskega |i|j g oreha ali hrasta 3 j jf marmorism in ogledalom
Cene konkurenčne.
Pjlago solidno.
■■v.w,v.w 1?	o /y/y /» yj 1 L* v\wwwwi
^VA-AVAVA J*. ✓ W \J W 1» t L L A A*AVA'AVA
Ljubljana, }/(arije Jere^He cesta t3-18.
$X m auu
"N
795
ANGELA 8
Stritarjeva ulica 1 Ljubljana Stritarjeva ulica H se velecenjenim damam vljudno priporoča za obila naročila.
Največja in najlepša izbira	
VELIKONOČNIH	RAZGLEDNIC
kakor tudi umetniške in vse druge	Velika zaloga papirnatih prtič-
vrste razglednic, raznovrstni pisemski	kov (serviet,)
papir ter sploh v trgovino s pa-	L. P EV A LE K
pirjem spadajoče stvari priporoča	
najceneje na debelo in drobno.	Ljubljana Židovska ulica 4.
Pri mestnem magistratu kot odgonski postaji v Ljubljani je spo-polniti službo odgonskega sprevodnika. Ta služba je provizorna. Plača znaša letno 1250 kron. Za vsako spremljanje gnancev se plačajo še posebne pristojbine.
Z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in o fizični sposobnosti opremljene prošnje je do 15. aprila t. 1. vložiti pri mestnem magistratu v Ljubljani.
v Ljubljani, dne 22. marca 1916.
Ustanovljeno v letu 1842.
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena ;n stavbena pleskarja
I Ill$tll3ll3 •it:j.i_z;i____
Lpipim, MiKilMCVd um
Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
lantanevi laki in la^čilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo, j
'	~~"" — jaMr™"	..............,.„„._., ..............,, _ ,
Firnež iz pristne-	m Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako
ga lanenega olja. fi obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine
Oljnate barve, najboljše \ Lake angleške za kočije, lake |§ za žgalno in briljantno
za pohištvo in druge predmete
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen- ^^MBHHBBMBHMP^MBHI Ijive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	n32
slikanje.
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela p
Igriška ulica 6, Gradišče. »
v
I
ftt. 75,
SLOVENEC, dne 1, aprila 1916,
8tran 11.
(Tovarna Čevljev Trii č.Gorenjsko PETER KOZINA g. CS Breg. LJUBLJANA
nasproti
Sv. Jakoba Mostu.

prodaja na
DEBELO IN DROBNO
Zahtevajte
cenike!
Prekupcem priporoča se izbira in nakup na zalogi
Moderne oblike! Solidni izdelki !
■r
m^ifffvftiv«vwfiffffp

Specialni oddelek plafn
v trgovini
A® SlUTC lastnica Jadvte a Sare
Ljubljana
SeSenburgova uBica 5
__ nudi se priložnost k dobremu In cenemu nakupu
rjuh
brisalk
brisač
prtov
prtičev
šifon
srajce hlače
spalne srajce spalne jopice spodnja krila nogavice
Švicarska vezenina. Ferllo za pspod« S8 Izdeluje po meri
m
beps trpežne uojriE ure riajuečja izbira briljantau
pa nizkih cenah
LMka izbira za razna darila
za obilni obisk najuljudneje uabim
1 m
te
odejnih rjuh blazin
pernatih blazin pernic žepnih rut platna
Prešernoua ulica St. 1. Ljubljana
Prstan Suetouna
naročujte cenik z patriotično prilogo uojna z rudečlm in s koledarjem za leto 1916 kateri križem lepo emai-se pošilja po pošti prosto.	Uran K 2'30.

5.
. avstr. razri
S tii
Pri naši poslovnici Miene srečke so zaflels:
K< i;.
Ustanovljeno 1. 1893.
Ustanovljeno 1.1893.
kron 300.000 glavni dobitek
št. 10.202 izžreban te 18. okt. 1915. IV. lat.
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plaCuje iz .svojega, css:®« Zunanjim vlagateljem so za poši-
^Hi
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice

m
m
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7Va, 15 ali 22v2 let;	p
pa tudi izveu odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom.	%
Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in	|| zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1914 2228 s 16.493 deleži, ki repre- ^ zentnjejo jamstvene glavnice za 6,432.270 kron.
Načelstvo:	ffij
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol.kanonik v Ljubljani	\
I. podp redsednik:	IL podpredsednik:	.4*
Ivan Snšnik, stolni kanonik v Ljubljani Karol Pollak mL, tovarnar v Ljubljani. I||
Člani: Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; Dr. Merhar Alojzij, gimn. veroučitelj vLjuli-ijani; dt. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljub-ljani; b. Remec, ravnatelj trg. šole v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski profesor v ^J? Ljubljani; dr. Viljem Schweit*er, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš USoničnik, profesor bo-goslovja v Ljubljani; Fran Verbic, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; Ignacij Zaplot-
nlk, katehet v Ljubljani.	|jj|
Nadzorstvo:	^
Predsednik: Anton Kržlč, e. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — ('lani: Anton fiadež, katehet v Ljubljani; K. Gruber, o. kr. fin rač, ofloiial v Ljubljani. Ivan Mlakar, pro- *** fesor; v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani
1*
11
30.000 .....St. 63.435
10.000 Št. 7788 N 130. 69
5.000 ....... 68.425
Mnogo dobitkov po K 2000, 1000, 800, 400 in veliko število dobitkov po K 200.
izplačali smo na dobitkih za % 011,280 —
Prihodnje in glavno žrebanje se prične:
10. aprila in traja do 8.majat.l.
Izžrebalo se bode:
i premija za
Dobitki i
i za
i -
1 ■■ n
in še mnogo manjših dobitkov v skupnem znesku K 1,276.500.
1/1 K 200
'/4
; so
CM

1/2 K 100
•t
Ve K 25
PT Srečke prodaja
Poslevnica c. kr. avstr. razredne loterije
podružnice v Celju, Celem Trstu in Split«.

Brzojavk«: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv
Telefon št. <1.
Sološna prometna
Centrala na Dnnain. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic, U&sal inarir« trg
Preskrbovanje vseh bankovnlh transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjigo tor na konto-koront z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje ln prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — .Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrcdnpstaih papirjev in posojila nanje,	15
£ fifiJMMflfeMMMj jI««**.* »a So. Fsira cesta. Delniški kapital in rsseri/e 65,900.000 ^ron.
NajkulantnejSe izvrševanjo borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovunjo in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrarnbe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotln itd. pod lastnim zaklopom stranke. — Hreznlačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
Uatmana ln pismena pojasnil« la nasveti o vseh v bančno stroko spadajoeih transakcijah vsek.lar brezplačno, Sta»|e rieiiaraiti vlo« na hranilne knjlžioo dno 29 febr. 191G H 10S.519.538 -,
31. decembra 1912 na knjižico ln tekoči račnn K 23B.633-922
H£RBABNY-]ev podfosfornato kisli
apneno-železni sirup
Ta ie žo 46 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, pomiljuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev in je izborno sredsto za tvoritev krvi in kosti, posebno pri slabotnih otrocih. Cena steklcnici K 2-50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
HERBABNT-Jev močnejši	2264
Sarsaparilla-sirup
že 44 let vpeljan in najbolje priporočen. Izvrstno lagodno-delujoče odvajalno sredstvo. Izvrstno sredstvo proti zaprtju, baeuioroldl in nabiranju maščobe. Pospešuje prebavo in čisti kri. Cena steklenici K 1-70, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
Edino Izdelovanje	Wa m" mea°ftr°anl farmaoevtiškl razstavi odlikovano z veliko zlato »votlnjo.	DUNAJ VII /1
in glavna razpošlljatev: Dr.fflellieiannoua lekarsia „Znr Barmherzigkeit" (Herbabiiy-ieo nasl.) Kaiserstr<.s8e Vr! n-iV
V zalogi je še pri gg. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Celju, Csloveu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, St.Vldu, Trbižu, Trstu, Velikovcu ln Volšperku.
..J- * : <( ?	1?:1.1;	SjA? j v	•"!-■ ■'.,'■• ' ,
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, Ljublfana.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.	24215
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčnk - štambilijev
Ljublfana, Selenliiiroova ul. ši.
Ceniki franko
Ceniki tranko.
Kuharica
dobro izučena, želi vstopiti v službo takoj ali pozneje. Naslov:
IVANA ARKO Sodražica 133. Dolenjsko,
feeStZ*.:,.-.
Izborno so Jo obneslo za vojake v vojaki in •ploh za vsakega kot najboijie
bol oblažajoče mazanje
pri prehlajenju, rcnrualizmu, gihtu, inflnenci, prsni, Traini in bolesti v hrbtu
Ur Kiobter-Ja
0	o a
1	Sff? S f
»palci i eompoa.
Nadomestilo
II
Sidro-Pain-Expeller.
Steklenica kron. —'80, 140, 1—. .
Dobiva se v lekarnah ali direktno	f
v Dr. Richter-1a lekarni „Pri zlatem ieTn', L I f Praga, I., Elizabetna cesta s.
Dnevno rasponlljanje.
i
8
Ju
Kateri šivalni stroii so naiboliSi? ft
Samo Jrlfzner" In Jfrana".
H^fintiuaB^i <88 a 554
__Edina tovarniška zaloga bivalnih strojev
: Jos. Peteline, Ljubljana : i
sv. Petra nasip 7, blizu frančiškanskega mosta, levo za vodo, 3. hiša.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljublfana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
0
4
ter jih obrestuje po 434°o brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto.
Stanje vlog je bilo koncem junija 1915 čez 23 milijonov kron. Za
nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
Naielstvo.
9pan Gncar
šefen$>wz<%ova 1Aica 3 %aic<^a
izgotopljenilj oblel^
^	in deč&e.
C. ln kr. dvorni založniki
. ZHNKL-SINOVI
tovarna kemičnih barv, lakov in firnežev
Resljeva cesta 1 LJlIBlaJH MU. Marijin trg 1
priporočajo vse vrste oljnatih, suhih, emajlnih in fasadnih barv, pristnega kranjskega flrneža, mavca, prašnega olja za tla, strojnega olja, karbolineja, čopičev, steklarskega kleja in vseh drugih v to stroko spadajočih predmetov.
Ceniki na razpolago.


JCepegcrljiuej e^bestno ^tcdilna luč

Carbonc
je najcenejša luč, prekaša vse voščene in druge nočne in štedilne svečave in gori vsakokrat ko je bila napolnjena s petrolejem, 10 do 12 ur svetlo, mirno an enakomerno. ^arhono* traja, ako se jo uporablja vsak dan, približno 2 leii. Plamen ostane vedno enak in ne postane nikdar meglen ali manjši. ..Carbono" je glede na varnost najvarnejša luč. — Posebno je primerna za gospodinjstvo, kot nočna luč, dalje za razsvetljave, za večno luč v cerkvah in kapelah, v kateri namen so jo dovolili in priporočili preč. škof. ordinariati vsem dekanijskih in župnim uradom.
Cena brez 5tcl<lq 50 uincrjei?.
Dobiva se z zeleniš, višnjevim, temno-belim in živordečim steklom, premerilo nekaj dražje.
Preprodajalci popust.	Edina prodaja pri
]alija S^iein, Ljubljana
zaloga stekla in porcelana.
Jrfodni salon
fuchly-^aschke
Jimbljana
Židovska ulica $t. 3 dvorski trg i.
S&L
čji
Popravila iolno in vtrtno, Zunanja narolita na tjbiro s obratno po}to.
Osebno i3brane novosti z Dunaja
Priporoča: največjo 13bero klobukov j a dama in da-^lice far^or ludi bogato zalogo žalnih klobukov.
Solidno blago. Prijnano nljfa cent.
648
i
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliško Tiskarne«.
O darovom i urednik: Jolef Gostlnčnr. državni poslanec.