la k Bla vaak latria». Casa ■■ I« S K aa lata. (Za R*a«|o J K M *, «a Aaarlko la iraga tal* triaca « K M ».) — (piai la doplal tallitala i OraJalltwa „Domoljaka", kjakljaaa, Kopitarja** all** It**. ■arotalaa. r*klana*l|* la laaaratl pai Opra*allt*B „Doatol|afcaM, LJablJaaa, Kopitarja** all** «t. I.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK 1H ZABAVO.
laaaratl aa apr*J*maJo po »Ia-lallk **aaki Cnoatopna pstltvrita (laatlaa „Domoljabo**" Uria* M ■■) atana aa rakrat SO *. fri »•*-krata« ab|a*l|*B|a prlmaraa pa-paat pa lafoiora. — Poaaaiaaaa lt**llk* ia prodajajo po 10 ». lo-koval proaiot poltao-kraallallaaga arala Ita*. 814.797. —————
Ste». 46,
I DUMM dné 14. nooembra 1907.
Leto n.
0 naših poslancih.
Nismo se varali, ko smo volili S. L. S. poslance v državni zbor. Delajo, in sicer previdno in marljivo, to jim mora priznati vsakdo, tudi najhujši nasprotnik. Liberalci s Hribarjem na čelu ne morejo nikamor, sami ne vedo, kaj hočejo; zato pa delajo eno neumnost za drugo. Najbolj neumno je pa, da se tako obnašajo proti vladi, kakor doma proti svojim volivcem. Tem obetajo zvezde z neba; delajo pa ravno narobe. Tako tudi na Dunaju. Priklonjenih hrbtov prosijo in moledujejo za svoje ožje pristaše po dunajskih kanclijah; ponižno kot ovčice se priklanjajo ministrom, na zunaj, ko jih svet vidi, pa višejo rokave in kličejo na boj. Ni jih takih vladnih hlapcev kakor so oni. Poslanci S L. S. so pa odkriti na vse strani, proti volivcem in proti vladi. Kar je prav in kar ustreza njihovim načelom, odkrito hvalijo; kar je napak, odkrito zametajo. Pri njih vsak ve, pri čem da je.
Izmed njihovega dela omenjamo par stvari:
1. Letošnje leto so po raznih krajih zadele ljudstvo velike nesreče: toča, požari, suša in črv, ki sta zlasti
ob istrskokranjski meji na Krasu uničila seno in otavo. Naši poslanci so v nujnih predlogih zahtevali podpore za uboge ponesrečence. Državni zbor je te predloge sprejel in dovolil že meseca julija tri milijone kron za vso državo. Naši ljudje pa vkljub temu po večini še čakajo. Kje je vzrok? Glasno in jasno povemo, da so poslanci vse storili, kar so mogli. Vzrok je pri okrajnih glavarstvih in pri vladi, ki svoja poročila silno počasi izdelujejo, in ki zlasti v naših deželah zelo neradi pripoznajo, da vlada v kakem kraju pomanjkanje. Če pride od domače vlade neugodno poročilo, odpade podpora. O ti reč' bo treba še govoriti.
2. Belokranjska železnica je zagotovljena, in sicer z zvezo na Kar-lovec. Silno težko breme se odvali od kranjske dežele, ki je jamčila, da bodo lastniki prednostnih delnic dolenjske železnice dobili svoje obresti. Zraven je pa prisrčno upanje zapuščene Belekrajine izpolnjeno. Ta železnica bo tudi celi deželi in lahko rečemo, vsemu slovenskemu narodu v neizmerno korist. Povzdignilo se bo kmetijstvo; zacvetela bo obrt in trgovina; bližamo se boljšim časom in upajmo, da se bodo ustavile nepregledne vrste naših najčvrstejših
mož in deklet, ki zdaj v Ameriki iščejo kruha. Liberalci pa ob ti priliki delajo zgago: Hribar na Dunaju, Naro-dovci pa v umazanem „Narodu". Poslanec Suklje, ki se je za to železnico že dolgo vrsto let trudil in ki bi sedaj po pravici smel računati na hvaležnost cele dežele, se sedaj v „Narodu" opisuje, češ da je podkupljen. To neumno obrekovanje seveda ne more niti od daleč zadeti njegove časti, marveč pade z vso silo na njegove nesramne sramotivce nazaj in jih kaže v najgrji oštudnosti.
3. Naši poslanci so dosegli, da bodo gimnazije v Kranju, Novem-mestu in prva in druga v Ljubljani slovenske. Noben Nemec ne bo na njih nastavljen za profesorja. Dozdaj so večkrat naši mladeniči čakali po več let, preden so bili stalno nameščeni; večkrat so vrinili na Dunaju vmes Nemca, ki jim je snedel služ-o; odslej te nevarnosti ne bo več. Tudi ta uspeh pregrizujejo liberalci, češ da so naši poslanci izdali Slovence, ker so ob ti priliki dovolili, da se osnuje v Ljubljani za Nemce posebna gimnazija. Hinavci ne povedo, da so Nemci že zdaj imeli v Novemmestu in na prvi državni gimnaziji takorekoč svoje gimnazije — nemške profesorje in nemške razrede. Dozdaj je bilo to
na škodo našim dijakom in profesorjem ; ta škoda odpade odslej ; liberalci pa vendar tulijo o izdajstvu.
4. Najlepša novica je pa, da so koroški Slovenci stopili v petek dné 8 novembra v najožjo zvezo s S. L S. Njihov poslanec Grafenauer je vstopil v Slovenski klub, ki zdaj zastopa v resnici vse slovenske dežele. Libe-. ralci besné. Začeli so napadati koroške voditelje, ki so jih še nedavno na vse pretege hvalili in koroški list „Mir" pošiljajo nazaj. Par sto naročnikov je „Mir" takoj izgubil. Pokažimo, da je prazno liberalno delo. Naročajmo se na „Mir", ki stane po 4 K na leto. Trikrat toliko kot jih je odpadlo, jih lahko vstane iz naših vrst! Prepričani smo, da se te naše besede ne bodo prezrle. Korošci so pokazali s svojim vrlim poslancem Grafenaueijem vred, da so naši. Pokažimo jim še mi, da smo njihovi.
Spremembe v ministrstvu.
V avstrijskem ministrstvu so se izvršile precejšnje izpremembe.
Med temi sta dr. Ebenhoch in dr. Oess-mann krščanska socialca.
Iz ministrstva izstopijo: Poljedelski minister grof A u e r s p c r g, trgovinski minister dr. Foft, ministra dr. Pacak in dr. P r a d e.
Novo ministrstvo ie sestavljeno tako: Baron Beck — predsednik: baron Blenerth — notranje;
dr. Marchet — nauk in bogočastje: dr. Derschatta, — železnice; dr. Kerytowski — finance; dr. Ebenhoch — poljedelstvo; dr. F edler — trgovina; dr. Klein — pravosodje; dr. Gessmann — javna dela; Peschka — nemški minister: Prašek — češki minister; poljski minister postane skoraj gotovo poslanec Abrahamov "cz, minister za deželno brambo pa podmaršal Georgi.
Državni proračun za I. 1908.

Političen presied.
DRŽAVNI ZBOR.
Naši poslanci v državnem zboru.
Zopet so storili naši poslanci korak naprej. Ne mine teden, da ne bi imeli poročati o uspehih naših poslancev. Interpelacija za interpelacijo, prošnja za prošnjo, predlog za predlogom izročajo merodajnim krogom — vedno si v svesti, da bodo dosegli, za kar se poganjajo.
Pretečeni teden ie poslanec dr. Benkovič vročil železniškemu ministru pritožbo, kier popisuje razmere, ki vladajo na železniški črti Celovec—Trst. Iz deistev, ki jih navaja, je razvidno, da ie na omenjeni progi nemškuta-rija doma. Nebroi jc tu nastavljenih uslužbencev, ki slovensko ali ne znajo ali nočeio znati. In to na progi, ki teče skozi izključno slovensko posest. Slovenski jezik se na mnogih postajah niti ne »pripoznava«. Zato je bilo jako umestno, da je dr. Benkovič to zadevo spravil pred ministra, da se takemu zapostavljanju slovenščine korenito odpomore.
Poslanec Gostinčar je vložil nuini predlog za izboljšanje razmer državnih slug. Znano ie. da ravno državne sluge nimajo najboljšega stališča, zato se je zanje potegnil naš delavski poslanec in ie utemeljeno upanje, da ne zastonj.
Poslanec dr. Fon je interpeliral radi razmer na goriški realki.
Dr. Korošec je jako ostro prliel vlado radi tega, ker je dovolila loterijo »SOdmarki« in s tem nodnrla društvo, ki ima edini namen ponemčiti Slovence.
Poslanec Jaklič pa je podpiral govor poslanca Steineria, ki je zahteval, da se moštvu, ki je poklicano na vojaške vaie, dalo podpore. Jakiič je govoril slovensko. Stenograf-sko je njegov govor zaheliežil dr. Skaberne, ki je bil prideljen naučnemu ministrstvu.
Finančni minister dr. Korytowski ie pretečeni torek predložil državni proračun za leto 1908 in ga pojasnil z daljšim govorom.
Skupne državne potrebščine bodo po tem proračunu znašale 2134 milijonov kron, dohodki pa bodo 2136 milijonov kron; torej bo ostalo okrog 2 milijonov kron. Zanimivo je primerjati ta proračun s pretečenim letom. Iz tega primerjanja je razvidno, da so se državni stroški v enem letu pomnožili za 62 milijonov. Ta priraščai se razdeli sledeče:
Stroški ministrstva za notranje posle se zvišata za pet milijonov, ministrstvo za deželno brambo zahteva okolu 7 miliionov več. naučno ministrstvo zahteva več blizu 19 milijonov. finančna uprava 22 milijonov, trgovinsko ministrstvo 6 milijonov, za poštno osobje 7 miliionov. za telefonske naprave 12 in pol milijonov, železnično ministrstvo 30 milijonov več. pravosodno ministrstvo 9 milijonov, poljedelsko ministrstvo 4 milijone, pokojninske potrebščine 6 milijonov več.
Odkod pa dobi država prihodnje leto toliko več dohodkov, da bo lahko ustregla vsem tem potrebščinam? Finančni minister pravi takole: direktni davki se pomnožilo za 11 miliionov kron. in sicer zemliiški davek za 400 tisoč kron. hišni davek za šest milijonov, pri-dobninski davek za dva in noi milijona, osebna dohodarina za dva milijona, carina za 7 milijonov; užitnina za 10 mil., vozarina za 3 mil., pri tobaku ima država več dobiti nad 7 mil., pri železnicah 32 mil., pri državnih rudnikih pa 5 milijonov.
To so suhe številke, ki pa jasno kažejo kako dohodki države leto za letom rastejo, kar je pri rasti davčne moči prebivalstva čisto naravno.
Za kranjsko se je določilo od teea denarja za Karlovsko cesto v Liubliani 15.000 K za zeradbo mostu v Breziu 42.000 K. za most Pri Kranju 18.000 K, za Karlovsko cesto pri Metliki 20.000 K. za tlakovanje Dunajske ceste v Ljubljani 20.000 K. za vodna dela pri Brežicah 81.525. za ureditev Save 90.000 K za II. državno gimnazilo v Ljubljani 30.000 K za njeno onravo 22.000 K. za novomeško gminazijo 80.000 K. za kočevsko gimnazilo 3000 K, rilharmoničnemu društvu v Ljubljani
se zviša od 1600 na 3000 K, »Glasbeni Matici, od 1200 na 3000 K. za cerkev na Bledu je določenih 5000 K, za podporo idrijski realki Sonn kron.
Nagodbeni odsek.
Znano je. da se je izvolil izmed poslancev poseben odsek, ki se ima pečati z nagodbo Pri volitvah v odbor je prišlo do resnih prepirov, in to zlasti med krščanskimi socialci in socialnimi demokrati. Volitve so se konečno Ic zvršile. pa ne po volii kršč. socialcev.
Doslej so govorili še le trije govorniki. Senčnih strani v pogodbi ni nobeden prezrl. Zlasti pa je vzbujal pozornost govor kočevskega poslanca kneza Auersperga, ki je / vso odločnostjo zahteval, naj se takoi razdeli skupna armada v avstrijsko in ogrsko. To pa utemeljuje s tem, da je ločitev itak neizogibna, torej je bolje preje nego kasneje. Jasno ic, da se z Auerspergovim stališčem kot Jugoslovani ne moremo sprijazniti.
Auerspergovemu predlogu je ugovarjal zlasti baron Beck, ki je s svojim govorom vzbudil veliko pozornost. Rekel ie: Zbornica lahko reče »ne« ali »da«. Stvarnih razlogov za »ne« pa nima. Ako zbornica odkloni nagodbo, povzroči najhujši politični in gospodarski boj.
Poslanec Grafenauer v »Slovenskem klubu«.
Bilježiti imamo dejstvo, katerega se bodo gotovo vsi našemu slovenskemu ljudstvu na Koroškem dobro hoteči domoljubi zveselili. Koroški slovenski poslanec Grafenauer je vstopil v »Slovenski klub«. Na Koroškem bi gotovi ljudje po vsei sili radi razvili zastavo liberalizma. Pod raznimi imeni ustanavljajo stranke, ki naj bi med pošteno koroško ljudstvo uvedle ncznačajni in povsod že prepereli liberalizem. Na take poizkuse ie dal znnčaini koroški poslanec Orafenauer krepak odgovor. Odločno je pokazal, da on in njegovi volivci ne marajo liberalizma in je zato vstopil v »Slovenski klub«. Kako je mnenje njegovih volivcev, je pokazal tudi shod zaupnikov iz Grafenauerievega volivnega okraia, kier ie bilo 71 glasov za to, da vstopi njih poslanec v »Slovenski klub«, le trije so glasovali za »Jugoslovanski klub«. Tako je »Slovenski klub« dobil novega, značajnega in delavnega člana, Korošci pa imajo na svoji strani še boli kot doslei vso slovensko ljudsko stranko, to se pravi, celo Sloveniio.
HRVATSKA.
/
Hrvaški ban dr. Rakodczay je dospel v soboto v Budimpešto, da sprejme program ki ga mu sestavi ogrska vlada in da na temeliu tega programa imenuje novo hrvaško vlado. Baie pripravlja ogrska vlada za Hrvate vc-1'ko iznenadenje. — Starčevičeva stranka ic imela v Zagrebu glavno letno skupščino, pri kateri ie bilo navzočih nad 8000 članov. Stranka, ki je složno zborovala, odklan'a vsako zvezo z Mažari ter ie pripravliena na boj zoper madiarsko nasilie na Hrvaškem in ocr-sko-hrvatsko nagodbo, ki usužnjuje hrvatski narod. Sklenilo se je ustanoviti novo tiskamo »Hrvatska tiskara«. ki naj se združi z »Rad-ničko tiskarn«. Podnredsednik deželnega zbora dr. Milan Starčevič je govoril ostro proti nolitiki resolucijonašev. Snreleta je bila reso-luci'a. ki zahteva za hrvatski narod ustavno prostost ter združitev hrvatske kralievinc v okvirju habsburške monarhiie. Hrvatsko-ogr-ska noeodba iz leta 1868. ie za Hrvate po-Kubna in zato je glavna naloga hrvatskega naroda, da jo spravi ob moč.
MA2ARI IN SLOVAKI.
Kako Mažari zatirajo Slovake, pojasnjujejo černovski dogodki. V Cernovi so dozidali cerkev, katere pa ljudje niso pustili blagosloviti. ker še niso bili dovršeni altarji in orgije. Ogrska vlada pa je zahtevala, da se cerkev takoj blagoslovi, vsled česar je prišlo do spopada med ljudstvom in orožniki, ki so neopravičeno streljali ter ranili 25 do 28 slovaških kmetov. Sumnje, da je naščuval domačine župnik Hlinka, so povzročile, da je zbežal le-ta v Prago. Tu je govoril pred mnogoštevilnim občinstvom o zatiranju Slovakov. Poročal je. kako silovito pomažarujejo slovaško deco, kako je madjarska vlada ugrabila »Matici« premoženje, sežgala njeno knjižnico, iz njene hiše naredila sodišče, kjer obsojajo zdaj uboge Slovake. Hlinkov govor je naredil mogočen vtisk na poslušalce. Iz Prage je odšel v druga češka mesta, da istotako poroča o nasilstvu Ogrov. Dosegel je, da so se zavzeli češki listi za 50 sirot černovskih žrtev, ter jim preskrbeli pri mestnih zastopih izdatne IK>dpore, s katero se bodo izučili slovaški otroci rokodelstva. Zdaj pišejo budiinpeštan-ski listi, da ie Hlinka v zvezi z vseslovanskim gibanjem na Zgornjem Ogrskem. V finančnem odseku ogrske zbornice ie glede na to inter-peliral Wekerla neki poslanec. Wekerle je odgovoril, da hoče proučiti, kako naj bi se dosegla izročitev župnika Hlinke. ali vsaj onemogočila njegova agitacija. Hlinko so obsodila ogrska sodišča v poldrugoletno ječo. Zoper vse očividne krivice v Cernovi je podal Milan Hodža v ogrskem državnem zboru interpelacijo. a predsednik Justh ga je zavrnil z smehljajem: »Mrtvi se več ne zbude«. Nastal ie vihar v zbornici, a predno so se razburjeni poslanci dejansko spoprijeli, je bila seja zaključena.
SRBIJA.
Poroča se, da pogajanja o sklepanju trgovinske pogodbe s Srbijo slabo napredujejo. I Vladni s/bski krogi izjavljajo, da je nemogoče skleniti z Avstrijo trgovinsko pogodbo. Avstrija zahteva, da se ne sme v Avstro-Ogrsko uvažati in prevažati živa živina. Srbski interesenti pravijo, da jim je vseeno, če uvažajo tudi zaklano živino, toda carinska tarifa za živo govedo je 9 K 50 vin., za 100 kilogramov mesa pa 30 K. Take pogodbe Srbija ne more sprejeti. Zahteva se nadalje, da avstrijski in ogrski živinozdravniki nadzorujejo vse srbske klavnice in pa srbsko živino. Ker bi po sklenjeni pogodbi Ogri uvažali manj živine v tostransko Avstrijo, je umevno, da Ogri o pogodbi najraje molčijo. Zato se je podal srbski ministrski predsednik osebno v Budimpešto, da poizvé. kakšno stališče zavzemajo Ogri nasproti pogodbi.
VOLITVE V RUSIJI.
Volitve v rusko dumo so končane in je znan doslej izid 425 volitev. — Značilna je zmaga katoličanov v vilnski guberniji, kjer je zmagala katoliška ustavna stranka, ki jo je ustanovil po ruski vladi izgnani škof baron Ropp. Izvoljeni so v dumo voditelj stranke, duhovnik Matzejevič, Vankovič in še dva dru-•ga katoliška poslanca.
BOLGARSKO VSEUČILIŠČE.
Bolgarski vladi se nastop proti vseučiliš-kim profesorjem ni posrečil. Vpisanih je v letošnjem zimskem tečaju celih — 30 dijakov, dočim jih je bilo lani 1300. Od inozemskih vse-učiliških profesorjev, ki jih je bolgarska vlada povabila, je prišel samo eden. Vsi drugi ruski in poljski profesorji so solidarni s svojimi Jolgarskimi stanovskimi tovariši.
ŠKANDAL V ITALIJI.
Bivši italijanski učni minister Nasi sedi na zatožni klopi radi poneverjenja državnega denarja. Dolže ga, da je s svojim tajnikom poneverjal na ta način, da sta izdatke, ki sta jih vknjižila na druge naslove, porabila za druge namene, večinoma za svoj žep. Na sto-tisoče lir državnega denarja sta na ta način spravila sama. Nasi pa taji krivdo in dolži druge. Ker pa vsega ne more utajiti, pravi, da ie obtožba pretirana. Sodba se še ni izrekla.
VERSKA ».SVOBODA« NA FRANCOSKEM.
Nečuveno tiransko postopa francoska \ lada s cerkvenimi napravami na Francoskem. Ni ji bilo dovolj, da so oropali cerkve vsega premoženja, sedaj so se spravili še na samostane. V Burburgu ie izgnala policija s silo redovnice-kapucinke. Vlomili so vrata samostanska kakor posameznih celic ter redovnice s silo iztirali. — Ravno tako so bili v Dinau frančiškani, ki so imeli ondi neki učni zavod, s silo izgnani. Frančiškani so se zabarikadirali v kapelici. Policija je nato vdrla vrata ter redovnike izgnala. Ljudstvo je v obeh slučajih bilo ogorčeno nad vladnim postopanjem ter navdušeno pozdravljalo izgnance.
PROTIVLADNO GIBANJE NA PORTUGALSKEM.
Položaj na Portugalskem postaja vsak dan resnejši. Stranke se kar kosajo, katera bo bolj napadala vlado, ki je s svojim slabim gospodarjenjem prišla ob ves kredit. Celo vojaštvo je zelo nagnjeno, da se pridruži revo-iudionarjem. Voditelj konservativne stranke se je kar naravnost izrazil, da mora boj končati s padcem ali odstavljenjem kralja Karlosa.
Listek.
Sreča in vera.
(Tirolska povest. — Reimmichl.)
8. Zviti načrti.
Dva meseca sta pretekla od tedaj. Zi-dovje nove vile je zraslo že za klaftro iz zemlje. Cilka se dolgo ni mogla sprijazniti z zidanjem, a se je slednjič udala, da bi ne jezila moža. Celo svoje premoženje mu je dala na razpolago v upanju, da si še bolj nakloni njegovo ljubezen. Najbolj sta priganjala k zidanju oba tujca. Še štirinajst dni sta mislila ostati pri Goričanu. Danes sta prišla navsezgodaj v verando in se pogovarjala v živahnih besedah.
»Ali si srečal krošnjarja Vida?« vpraša pastor.
»Srečal. Bil je na poti v Inomost,« odvrne advokat.
»Ali je razdelil vse spise in brošure?«
»Večinoma vse; ampak njegovo delo nima uspeha. Prepričan sem, da so vsi spisi romali v peč. Krošnjar Vid je prevelik pijanec in babjek ,zato mu ljudje ne zaupajo. Govori kakor popoln pagan, tako brezbožno!«
»Ampak njegovo udrihanje po farjih se že nekoliko prime ljudi.«
»Prav nič. Laže tako očito, da mu nikakor ne morejo verjeti ljudje. Ako hočemo začeti krepko apostolsko delo v teh gorah, si moramo poiskati drugo oporo.«
»Saj jo imamo — Goričana!«
»Ki teka za svojo ženo kakor kužek na vrvici in že par tednov hodi poslušat farške pridige doli v vas.«
»E, Goričanu ni mnogo mar vera. Na zunaj že drži z ženo in fajmoštrom, ker se mu gre za dva tisoč goldinarjev od žene — v srcu pa se mu studijo vse te šušmarije. Prav pridno prebira naše spise.«
»Kaj pa je že storil za nas? Prav nič! Saj še naše službe božje nismo več smeli opravljati tu gori.«
»Zaradi žene ne. Preveč se ji drži za krilo. Ampak mi ga bomo že odtrgali od babe in postal bo goreč apostol naše vere. Ni mogoče drugače: kmalu mu bo zmanjkalo pri zidanju denarja. Mi imamo denarja dovolj in ga mu bomo posodili iz ljubezni do bližnjega. Vtaknil bo naš denar v zidanje in — moža imamo na vrvici. Goričan je napuhnjen mož. Rajšc bo zatajil tisto malo vere, kar je še ima, kakor bi dopustil, da mu prodamo hišo in doni. Prisilili ga bomo, da prestopi v našo vero; ko postane naš, postane tudi goreč oznanjevalec vere naše. Odpadniki so navadno najhujši bojevniki nasproti onemu taboru, v katerem so stali prej.«
»Izvrsten vojskovodja si!« se smeje advokat.
9. Mreže so nastavljene.
Ko sta se tujca v verandi pogovarjala o Goričanovi bodočnosti, še nista vedela, v kakih denarnih stiskah je že. Komaj do prvega nadstrop'a je zraslo zidovje nove vile, pa je pošel že ves denar — tudi Cilkinih dva tisoč goldinarjev. Včeraj ga je že tirjal Zibert iz vasi za stari dolg tisoč goldinariev. Treba ga plačati v enem mesecu. V velikih zadregah ie bil Jurij. Dva dni ie že povpraševal pri vseli sosedih, da bi dobil dva tisoč goldinarjev posojila, pa so ga povsod odpravili s praznimi izgovori iz hiše. Obupen položaj. Samo Cilka je še nekoliko tolažila Goričana s svojo milo besedo in trdnim zaupanjem na pomoč.
Imela ie Cilka bogatega strica na svojem domu — Klandrovega Šimna, ki je dolgo let živel v Ameriki in prišel par dni pred njeno poroko z dvestotisoč goldinarji v domovino. Cilka se je hotela k temu stricu zateči v zadregi. Saj je bila nekdaj ljubljenka starega strica — pri njem je brezpogojno upala, da dobi pomoč. Ali zmotila se je. Ko je stopila v domačo hišo. je bil Šimen ves iz sebe od veselja. Ko pa mu je Cilka razložila svojo prošnjo, je Amerikanec postal resen in je govoril:
»Cilka, žal mi ie, a ne morem drugače; zate bi vse žrtvoval, za tvojega moža ničesar. Njemu pomagati — kakor bi metal denar v vodo. Dobro se razumem na gospodarstvo, in pravim ti — tvoj mož bo vso domačijo uničil.«
Bridko je pričela jokati mlada žena. Starec Jo je tolažil:
»Bodi tiho, Cilka! Ne skrbi, ničesar ne skrbi! Ne bom vaju pustil v revščini: Bom že pomagal, ampak kadar pride čas za to. Ti in tvoji otroci ne bodo trpeli lakote; ako bom smel pomagati tudi tvojemu možu, bomo videli pozneje . . . Kar on sedaj počne, mi ie neumljivo . .. Dovolj sem občeval s hudobnim svetom in ga poznam; tukaj v naši dolini je še nedolžen kraj. ali tvoj mož se na vse mogoče načine trudi, da bi pripeljal hudobni svet tudi v ta srečni paradiž. Za take namene niegove ne dam niti vinarja, veš, Cilka — ti dete moje!«
Odprl je omaro in ponudil Cilki dvesto goldinarjev.
»Tukaj, dete moje, imaš zase in za svoie otroke nekoliko — zapomni si — zase, ne za moža.«
Z globoko užaljenim srcem je zapustila Cilka domačo hišo. Prišedši k Goričanu po- *
ložila je vseh dvesto goldinarjev pred moža na mizo.
Drugi dan je šla Cilka v mesto. Vse svoje Icpotičje, uhane, broške, medajlončke je vzela s seboj, da jih proda in pomaga svojemu mo-žu. — Ko je zvečer zopet položila stoinpetde-set goldinarjev na mizo. jo je pogledal Jurij zelo začudeno.
»Kje si dobila denar?«
»Prodala sem--« Cilka ni mogla govoriti dalje.
»Kaj si prodala?«
»Vse lepotičje.«
»Cilka, nisem mislil, da ima to. kar sem ti jaz podaril v dnevih ljubezni, zate tako majhno vrednost.«
»Jurij,« odvrne žena s solznimi očmi. »nerada sem storila to. bodi prepričan! Saj me ie vsaka stvarica spominjala na najino ljubezen. na kako srečno uro — o Jurij! Ali tebi je treba denarja, meni pa lepotičja ni treba — saj si ti. Jurij, vedno moj najlepši kras in ponos.«
Jurij se ni mogel vzdržati; z dolgim, vročim poljubom jo ie poljubil na lice in del
tiho:
»O Cilka — ti si moj angel varuh.«
Odsihmal se je Jurij s podvojeno ljubeznijo oklepal svoje žene, ona pa se je trudila na —e mogoče načine, da bi rešila moža iz zagi. ; Ali zaman. Goričanov propad se je priče :al in ni ga bilo mogoče ustaviti. Od dneva do dneva so se množili izdatki za novo zidanje. Dan pa. ko je bilo treba poravnati dolg kmetu Zibertu, se je bližal vedno bolj.
V tej skrajni stiski se je moral Jurij obrniti na tuja gospoda, ki sta mu obljubila pomoč. Šel je k njima in boječe prosil, da bi tnu gospoda posodila potrebni denar. Ob besedah Goričanovih je hušknil zmagoslaveff smeh okrog ust advokata: pastor je ostal hladen in resen.
»Ali vaši prijatelji in sorodniki niso voljni posoditi vam denar?« vpraša pastor; »midva sva tukaj tujca in treba je nekaj sitnih okoliščin.«
»Na vsake duri sem že potrkal — povsod zastonj,« odvrne Goričan.
»Lepa krščanska ljubezen do bližnjega to!« sikne advokat.
»Morebiti bi vam župnik v vasi pomagal; ali ste se že obrnili nanj?« vpraša pastor s prikritim nasmehom.
»Gospod župnik sam nima ničesar, ker vse razdä.«
»Pa drugi bogati kmetje naokrog?«
»Vsi gledajo postrani in z nevoljo novo vilo.«
»Rad bi vam pomagal, iz srca rad, ne le zato, ker ukazuje evangelij ljubezen do bližnjega, ampak tudi zato, ker sem vaš odkritosrčen prijatelj. Vendar je pri vsej stvari nekoliko težav — toda popolnoma v vaši moči je. da te težave odstranite.
»Vse bom storil, kar mi bo mogoče,« ga zagotavlja Jurij.
»Toda velike težave so,« nadaljuje postar. »Jaz in prijatelj tukaj nimava toliko lastnega premoženja, da bi vam pomagala, imava pa v rokah velike svote, ki so nama jih zaupali luterani, da z njimi podpiramo potrebne brate naše vere.«
»S tem denarjem bi vam lahko pomagal, a vest mi govori, da smem rabiti ta denar le za luterane.»
Pastor je dolgo časa molčal na to, potem pa je govoril prežeče:
»Goričan, ako se morete odločiti, da postanete luteran. potem so odstranjene vse tež-koče in denarja dobite, kolikor hočete.«
Goričan je prebledel in vztrepetal:
»Tega ne morem in ne smem nikdar in nikoli!«
»Zakaj pa ne?« se prilizuje pastor; »saj je to le majhna, postranska reč. Vsaka krščanska vera, taka ali taka, je dobra in prava — ali niste še po naših spisih prišli do tega prepričanja?«
»Včasih se mi zdi, da je tako — pa še večkrat mi vstajajo pomisleki v glavi; resnično odpasti od vere. tega ne morem.« zatrjuje Jurij.	. .
»Saj živi pri nas ravno isti Bog in Kristus kakor pri vas.«
»Ali moja žena, moja žena! Kaj bo ona storila?« obupuje Jurij.
»Vaša žena?« se smeje advokat; »ako vam ne dovoli, da bi se na tako lahek način rešili iz stiske, potem je malo vredna njena zvestoba.«
»Zapustila bi me, gotovo bi me zapustila!« jadikuje Goričan.
»Zapustila!« se zakrohoče advokat; »potemtakem naj pa kar odide! Saj lahko dobite drugo in boljšo. Ako prestopite k naši veri, potem vam ni prepovedana nova ženitev. Pridite k nam v Vajmar. Videli bodete, kako lepe device imamo.«
Goričan je postal rdeč kakor kuhan rak. Na vso moč je udaril s pestio ob mizo in zakričal:
»Gospod doktor, kaj takega si drznete govoriti nasproti meni ! — Ali mislite, da sem lump, baraba?« — Vedite, moja žena ni naprodaj za vse zaklade sveta!«
»Prosim vas, Goričan —« pastor ga hoče pomiriti — »ne bodite vendar tako vročekrvni. Prijatelj moj je govoril to le za šalo, saj vidite.«
»Zahvalim se za tako šalo!« kriči Goričan. »Ako mislite take burke uganjati z menoj, potem — adijo!«
Po teh besedah je odprl vrata in jih butnil za seboj. Oba tujca sta poparjeno gledala za njim.	(Dalje prihodnjič.)
Berač.
Zapisal Tone Gričar.
Sorodnika sem imel. Bil je berač in velik prijatelj moj. Ljubil me je, ker sem bil študent, in jaz sem ga ljubil, ker je bil berač in dobra duša. V veliki gosposki hiši je stanoval pod streho. Ni imel postelje in mize in stola, imel pa je velik kup slame in črno rjuho. Čudno porasel je bil njegov obraz. Meni je podaril britev, sam pa je obdržal škarje in se včasih postrigel okrog brade. Solnca ni maral videti. Na večer je romal od hiše do palače z usnjeno malho, toda brez palice in brez klobuka. Ko se je nebo stemnilo, se je splazil v cerkev in molil pred »Veronikinim prtom«. V molitvi je postal otrok. Prosil ni Boga za vsakdanji kruh ampak za črešnje in kostanj, ni molil za srečno smrt, ampak zato, da bi nikoli ne umrl. Ce je duhovnik prihajal iz spovednice, se je trkal na prsa; če je duhovnik blagoslavljal z Najsvetejšim, je jokal. Tak je bil v cerkvi. Drugače je bil pameten — vsaj meni, ki sem bil študent, se je zdelo tako.
Obiskaval sem ga vsak drugi dan, samo v nedeljo nikoli ne. In če nisem prišel ob do-določenem času, se je razjokal, tako mu je bilo hudo. Hodil pa sem rad k njemu.
In ko sem prišel, me je poljubil z mastnimi ustnicami. Na slamo me je posadil. Gledala sva si v oči in držala za roke. On mi je pripovedoval bajke, ki jih nisem verjel, a jaz sem opazoval čudno oglato punčico v njegovem levem očesu.
»Na levo oko vidite slabo, ne-li, stric?«
»_---in kraljica je imela spačen nosek in nesrečno grd je bil njenpogled,« nadaljuje berač svojo bajko. »Kralj se je razjezil in razgadil nad kraljico---jčh-no.
poslušaj vendar, nerodni študent . . . jčh-no, ljubljenec moj!« In vnovič me je poljubil z mastnimi, hlastajočimi ustnicami.
Tako je bilo pri njem pod streho, vsak drugi dan, samo v nedeljo nikoli ne. Prirasla mi je njegova družba do srca. da skoraj no-benkrat nisem opustil obiska. Težko bi mi bilo, ako bi mu moral za vekomaj stisniti trdo in raskavo desnico v slovo.
In vendar je prišlo! Nežnordcča zarja se je razžarila nad Golovcem, in to je bil zadnji dan, ki se je njemu rodil. Nečuveno lepa je bila tista zarja, kakor bi stala devica Marija zadaj za njo. Dan pa, ki se ie rodil, je bil naj-krasneiši. kar jih je videla naša beraška zemlja od početl.a sveta.
Bukve sem tistikrat pobasal v žepe in še pred šolo sem 'ekel k stricu. Temne in trhlene stopnjice so se vile v Spirali navzgor. Strah me je bilo nekoliko, ker je maček mi-javkal nekje.
Pa sem vendar srečno in brez nezgod priplezal navzgor. Oddahnil sem se do peta, in še čez — hoj, striček!
»Na slami še zmiraj? Jutro je že — ne čujete, stric?«
Trenil je s trepalkaini in pogledal.
»Sčdi na slamo — semkajle — ali pa lezi podolgem — tako!«
Vlegel sem se podolgem, glavo čisto oh stričevi glavi, takò da so me božale njegove kocine.
»Jčh-no, premalo sem molil, zato boni umrl — fantek ti kuštravi. ti ljubljenec moj.«
Trudno je zacmokal in me poljubil. Maček je slišal in zamijavka! v kotu. Strah me je bilo. Naslonil sem lice stricu na brado.
»Prišla bo tetka smrt danes opoldne. Ccz uro pridejo gospod z Jczuščkom. Potem <-c bom z njim peljal v nebesa.«
»Stric, ali res?«
Maček je zacvilil v kotu.
»Smrt prihaja in poje. Ali dežuje zunaj?«
»Ne. stric.«
»Napravil bi testament. Pa nimam ničesar — kakor cigan bom umrl.«
Maček je vdrugič zacvilil v kotu.
»Smrt žvižga.«
»Malho imate, stric.«
»Tvoja naj bo malha — nä, tukaj pod vzglavjem!«
Sklonil se je v stran. Izpod črne rjuhj sem potegnil usnjeno malho.
»Lepa je še. stric, in škoda bi jo bilo.«
»Spravil boš bukve vanjo, kadar pojdeš v šolo.«
»Preradi me imate, stric.«
»Jčh-no, ljubljenec moj! Semkaile lezi semkajle k moji glavi — da te objameni
tako-le---o ti Tonček, ti ljubljenec moj.
z Bogom--z Bogom!«
Zaiokal je in tako trdo me je objel, da so me bolela prsa. Vzdihnil sem. In zacvilil jc maček v tretjič.
»Smrt vriska — od veselja.«
»Ne. stric, maček cvili.«
»Na ušesu ležiš, zato ne slišiš.« Lezi vznak — tako! Ali slišiš? Smrt vriska.«
Poslušal sem. Težek voz je škripal na cesti. Koni je zahrskal. In tistikrat je začel moliti moj prijatelj berač. Svetile so se mu pe-pelnate oči kakor nikoli v življenju, tako čudovito svetile, da je bilo skoraj dan pod streho in da je zbežal iz svojega kota maček.
»Gospod, usmilien mi bodi. kadar pridem k tebi. Ne spomni se moje mladosti in ne moje starosti in ne mojega življenja — saino tistih ur se spomni, ki sem iih prejokal v
cerkvi! Bodi usmiljen — o-o-o usmiljen--« tako je molil.
.laz sem jokal, nekoliko zato, ker me je bilo strah, nekoliko pa zato, ker sein slutil težko uro ločitve.
In takrat se je čulo eingljanje s ceste. »Jczušček pride — o-o-o — pride.« Mož in žena sta prisopihala pod streho. Dvignila sta berača — mož za roke, žena za
noge - in sta «a nesla navzdol. Na čudovito lepo in belo posteljo sta ga položila, pred hišo je zacingljalo in Jezušček je prišel.
Mene je bilo strašno strah. Za usnjeno malho sem prijel in tekel po črnih stopnjicah navzdol in v šolo. Polovico pouka sem zamudil, zato sem bil zaprt dve uri in pol. Drugi dan zvečer sem šel k pogrebu. Zvonilo ni nič, pelo se ni nič. Samo lopate so zvenele.
j Po pogrebu sem šel še enkrat pod streho in sem ondi pobral beračeve škarje.
Skoraj do osme šole sem v podedovani malhi nosil knjige s seboj. Ker pa je bila malha iz finega usnja, sem si dal lani iz nje napraviti škornje, ki jih nosim še danes.
Škarje pa sem za drag denar prodal sta-rinarju Cigumigu in sedaj vise pri njem v izložbenem oknu.
Razgled po domovini.
Vseslovensko delavsko politično društvo
se je ustanovilo preteklo nedeljo na Jesenicah. Govoril je na shodu državni poslanec dr. Krek. Posebno zborovanje so isti dan napravila tudi naša strokovna društva.
Važna zborovanja. V ponedeljek se je ustanovila v Ljubljani Rafaelova družba za izseljence. Na občnem zboru je bilo mnogo zborovalcev od raznih krajev. — Isti dan je imela občni zbor družba treznosti. Popoldne pa se je vršilo dobro obiskano protialkoholno zborovanje duhovnikov.- Navzoči so bili tudi gg. iz Primorske in Štajerske. — O teh shodih bomo natančneje poročali v prihodnjih številkah »Domoljuba«.
Iz Borovnice. V nedeljo dné 3. novembra se je tu vršila igra, katero je priredilo in precej izborno izvršilo, tukajšnje »Katol. izobraževalno društvo«. Za začetek so igralci svojo nalogo dobro napravili. Tamburašem gre precej dobro, seveda bo treba še veliko vaje. Napredek se torej kaže tudi v Borovnici. Dvorana je bila nabito polna, škoda, da je tako majhna; no ko bo »Katol. Dom« zgrajen, bode tudi to boljše. Od večih strani se sliši, naj bi se igre večkrat prirejale. Ljudstvo ima rado to domačo zabavo. Društvo na noge: poprimite se, to bo tebi v korist, ljudstvu pa v zabavo. S čistim dobičkom se bode dalo pri novem »Katol. Domu« bolj moderno in kaj lepše urediti. Tudi ne bi bilo napak ustanoviti nekak društveni fond, ki bi o priliki zelo prav prišel.
Mlekarska zveza je imela v mali dvorani »Uniona« 11. t. m. ustanovni shod. Priglasilo je pristop k zvezi takoj 24 zadrug. Predsedoval je shodu g. Teršar ml. posestnik iz Vrhnike, ki je pozdravil navzočega g. deželnega glavarja Otona pi. Detelo, deželnega odbornika grofa Barbota, zastopnika poljedelskega ministrstva iz Dunaja ter zastopnika deželne vlade »Lašana«. — Veselo pozdravljamo novo »zvezo«, proti kateri je nastopil še pred njenim rojstvom v posebnem članku »Šlov. Narod«, a je s svojim hujskanjem temeljito pogorel. Kar je pametnih mož, bodo pristopili k tej zvezi, ki ima najlepšo bodočnost. Za-slepljence pa radi prepuščamo Hribar-Lenar-čičevi kompaniji.
Kmečka zveza za trebanjsko-krški okraj je imela jako dobro obiskan shod v nedeljo, 10. t. m. v Mokronogu v ondotni graščini, ki je sedaj last vrlega g. Mauserja. Govorila sta na shodu dr. Lampe iz Ljubljane in domači župnik g. Henrik Bukovic. — Na shodu, ki ga je priredila Kmečka zveza za logaški okraj v Planini, je govoril državni poslanec Gostinčar.
Socialna demokracija in krščanstvo.
Neki socialistiški pisatelj Blatchford je bil toliko odkrit, da je povedal, kaj socialisti sodijo o krščanstvu. Dejal je: »Kristjan ne potrebuje izobrazbe, ne inteligence. Da postane pa človek brezverec, se je treba učiti in misliti. Ne tajim ničesar. Ne vem nič o Bogu in ne o posmrtnem življenju.« — To so odkritosrčne besede. Tega moža so drugi socialisti zmerjali
radi njegove odkritosrčnosti, ker je v tem pripomogel, da so ljudje spoznali socialiste in je njihov kandidat radi tega propadel. Ta odkritost je torej hvale vredna! A mož se v nečem precej moti ! Nekdo je lahko velik brezverec, a zraven še večji tepec! Saj to \idimo navadno na naših socialistih. Da pa je kdo cel kristjan, mora znati vsaj katekizem, in že to je zaklad modrosti.
Slovenska šola v Aleksandriji. Po prizadevanju našega rojaka P. Benigna se je ustanovila v Aleksandriji šola za slovensko in hrvaško mladino. Konzul je delal težave. V sredo popoldne je deputacija dr. Šusteršič, Vu-kovič in aleksandrijski odvetnik dr. Wolf prosila ministrskega predsednika zunanjih stvari Aerenthala nravne in gmotne podpore za to šolo. Minister je deputaciji izrazil svoje veselje nad šolo in obljubil svojo podporo.
Izobraževalno delo! Jesen je tu in zima se bliža. To je najprimernejša doba za delo po naših društvih. Že obstoječa izobraževalna društva naj prično z rednimi predavanji! Kier društev še ni, naj se osnujejo prej kot mogoče! Vemo, da bi marsikje že davno radi imeli izobraževalno društvo, a iih še danes ni. Naše ljudstvo je vedoželjno. Zato v vsako faro eno izobraževalno društvo, ki bi potom predavanj, dobrega berila in poštenega razvedrila dvigalo izobrazbo našega ljudstva! Na delo, da bo plačilo veselo!
Štajerski poslanec Ježovnik je na glavnem zborovanju liberalne Narodne stranke rekel, da so kmetje tako zabiti da ne stavijo svojih zahtev. Lep kmečki poslanec, ki na javnih shodih tako psuje svoje volivce. Pač res, vsak kmet je zabit, ki bi prihodnjič njega volil. Ježovnik je izmed vseh poslancev najbolj omejen in ravno on se drzne reči da so naši kmetje zabiti. To naj si dobro zapomnijo njegovi volivci.
Hrastnik. (Dvorno poročilo.) Dobroznam gospod Roš se je odpovedal županstvu trboveljskemu, kakor se je zadnji teden oficijelno naznanilo iz njegove slavne rezidence. Hudomušni ljudje trdijo, da se je zbal novih občinskih volitev, pri katerih bi niti v odbor več ne prišel. Upamo, da kmalu prizanesetc tudi deželnemu dvorcu v Gradcu, ki se je bajda tudi že naveličal njegove trdovratne molčečnosti.
Krvavi dogodljaj v Pulju. Preteklo nedeljo zvečer so prišli zlikovci v stanovanje finančnega komisarja Morina v Pulju, ko je bila soproga sama doma. Najprej so io zvezali, zagrozili ji z nožem, ako ne bo tiho, nato so začeli pleniti po stanovanju. Medtem so sosedje slišali, kaj se godi v Morinovem stanovanju in poklicali redarstvo. Ko je ono prišlo so roparji ravno odhajali. Zlikovcem se je posrečilo uiti. Prijeli so samo 20-letnega Vis-koviča, katerega je gospa spoznala in rekla: »Ta je moj ubojica«. Bil je takoj aretiran. Posrečilo se je sedaj tudi drugim priti na sled.
Novice Iz Amerike. V Calumetu se je u-stanovilo »Hrvatsko slovensko in obrtniško društvo«. — Prejšni urednik »Glasnika«, Iv.
Molek je prevzel uredništvo »Proletarca«, ki dela konkurenco »Glasu Svobode«. — S hišne strehe je padel in se nevarno poškodoval rojak J .Mtdved. — Rojak Mike Maurin, večleten prodajalec knjig, je odpotoval v rojstni kraj, v Tančjo goro pri Črnomlju, kjer misli živeti v bodoče. — V Aldridge je umrl Ivan Flerij, doma iz Gornj. Grada. — Dramatično društvo »Zarja«so ustanovili Slovenci v Pu-ebli. — Lokomotiva je ubila rojaka Matevža Ložekarja.
Zelo popoten imenik slovenskih knjig je
priložila današnji številki »Katoliška Bukvama v Ljubljani*. Gotovo se pokaže v vsakdanjem življenju za vsakega in večkrat potreba, omisliti si kako knjigo, da se pouči o marsičem potrebnem za svoj stan, marsikdo si poželi za proste ure kako mikavno pripovedno berilo, katero ima za splošno izobrazbo pomen. Katoliška Bukvama je izdala sedaj na podlagi svoje popolne zaloge imenik pripovednih in podučnih knjig, namenjenih za slovensko ljudstvo in mladino, ter ga priložila današnji številki. Tako popolnega imenika še nismo imeli v rokah. Pregleda naj ga vsak, to mu bode mnogo koristilo; saj kdor pozna slovstvo domačega jezika, je napravil velik korak v izobrazbi in vé nasve-tovati tudi drugim kaj koristnega. Vse v imeniku naznanjene knjige ima »Katoliška Bukvama vedno v zalogi. — Nekatere knjige imajo zvezdico (*) poleg cene; ta zvezdica pomeni, da so take knjige priporočljive tudi za mladino. Mnogo lepega prinese sv. Miklavž naši mladini; le žal da pozabi včasih na najkoristnejše darilo — namreč na dobre knjige, posebno pripovedne spise, katere čita mladina s tolikim veseljem in katere jo navdušujejo za vse dobro ter odvračajo / jasnimi zgledi od hudega. Preskrbljeno je udi za manjše otroke, tudi take, ki še čitati n, nato; te knjige so navedene na strani 15. .i^šcga imenika pod naslovom, knjige z barvanimi slikami otrokom za nazorni nauk. Katalog je torej sestavljen za vse potrebe in bo vsakemu dobro došel. Knjige se naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Predavanja v krščansko soc. zvezi ljubljanski se vrše vsak torek in sicer se prično ob pol osmih zvečer. Do sedaj so predavali gg. dr. Lampe, kanonik Sušnik, profesor dr. Graden, poštar Slavko Ravnihar, semeniški profesor dr. Ušeničnik. V torek 19. t. m. predava stolni vikar dr. Jerše, v torek 26. dr. Pegan. Tudi za prihodnji mesec je preskrbljeno za predavatelje. Vljudno vabimo k tem predavanjem tudi naročnike »Domoljuba« v Ljubljani. Pristop je vsakemu prost. Vrše se predavanja v zvezinih prostorih v »Unionu.«
T Dr. Jožef vitez TonklL V Gorici ie umrl. dne 1. novembra dr. Jožef vitez Tonkli. imejitelj reda železne krone, vitez Franc Jo-žefovega reda, bivši svetnik drž. sodišča upravni svetnik avstrijskega Lloyda, namestnik dež. glavarja, drž. in dež. poslanec, odvetnik itd. Svoj čas je igral veliko in odločilno
vlogo v političnem življenju goriških Slovencev ter je bil vroč zagovornik slovenskih pravic. Ze več let zaporedoma ga je mučila bolezen, trganje po udih. Trpel je hude bolečine. Naposled je tudi oslepel. Pogreb je bil v nedeljo dne 3. t. m. ob 2. uri popoldne. Na krsti je bilo opaziti posebno lepi venec »Go-riške čitalnice« s trobojnimi trakovi. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva, zastopana je bila vlada po grofu Attemsu, dež. odbor po l am. dež. glav. dr. Gregorčiču, dalje po pro-iesorju Berbuču in dr. Eggeriu, zastopana so bila tudi slovenska društva v Gorici. Blagemu pokojniku svetila večna luč!
Kokošje tatvine. Kakih deset let se že vršijo v Vrtojbi kokošje tatvine, ne da bi bilo mogoče kokošarje vjeti. Konečno se je posrečilo orožniškemu postajevodju gosp. Fatur-ju, tem tatvinam na sled priti, nakar je Iv. Mermoljo in Josipa Doitatellija aretoval. Pri tatvini ie bilo več fantov udeleženih, kateri so skupno imeli v hiši Mermolje kokošje pojedine. Samo v teku leta 1906 je zmanjkalo 80 do 100 kokoši, oziroma piščancev. Prebivalstvo je jako veselo, da se je prišlo tem tatvinam na sled, katere so jim skozi toliko iet belile glavo z vprašanjem: Ali so lisice ali tatovi? No, sedaj se že ve, ker onih dveh are-tirancev nečejo izpustiti.
Trideset milijonov bankovcev po 20 K bodo natisnili v c. kr. državni tiskarni na Dunaju. Ti bankovci bodo imeli močnejši papir iu bodo nekoliko manjši od sedanjih, vijoličasti. Posebnost teli bankovcev bo lesketanje v raznih barvali: modro, zeleno, sivo in vijoličasto, tako. da bo bankovec, če ga držiš proti luči. vedno igral v drugih barvah. Zato I/o skoro nemogoče te bankovce ponarejati. Vpeljali jih bodo 1. maja prihodnjega leta.
Antimonovo livarno v Izlakah pri Zagorju so dogotovili in jo bodo 12. t. m. ko-lavdiraii. Lastnik ie tvrdka Riedl, delniška družba v Berolinu.
Denarna kriza v Ameriki in delavstvo. Denarna kriza v Ameriki je jako občutno zadela tudi delavstvo. Mnoga industrijska podjetja nimajo denarja, da bi delavce izplačevala zato delavce odpuščajo. Zadnja dva tedna je bilo odpuščenih 60.000 delavcev.
Po nesreči se je ustrelil. Iz Primero Colo \ Ameriki poročajo: Žalosten dogodek se je pripetil v Cokedale, Colo., v bližini Trinidad. Rojak Ivan Grlj iz Cokedale je šel v bližnjo naselbino obiskat tamošnje rojake. V suknji c pa imel revolver kalibra 45. Predno je odhajal. je hotel pomagati gospodinji, pri kateri je bil na stanovanju, škaf z vodo vzdigniti, pri-Itogiiivšemu se je pa padel revolver iz žepa. Krogla mu je šla v desno lice in na vrh glave ven, tako da je bil na mestu mrtev.
Na Vrhniki se snuje katoliško slovensko izobraževalno društvo. Vlada je pravila že vzela na znanje.
Slovenska trgovska šola. Deželni odbor kranjski je pred tednom na predlog deželnega odbornika gospoda Povšeta sklenil z ozirom na sklep dež. zbora z 1. 1903. obrniti se na naučno ministrstvo, da ono izreče svojo državno podporo za slovensko trgovsko šolo v Ljubljani in zagotovi ne le redne vsakoletne prispevke ampak tudi prevzame en del ustanovnih stroškov. Ker je naučni minister de-putaciji »Slovenskega kluba« to obljubil, imamo vso nado, da se bo toliko potrebna trgovska šola kmalu ustanovila. O značaju nove šole ali bodi štiri- ali dvorazredna, bode moral sklepati deželni zbor.
Potres v Buhari. O katastrofi v Kara-tagu se nadale poroča: Iz'Kohana se poroča, da je v mestu Karatagu 20. oktobra izgubilo življenje nič manj kot 2500 ljudi. Na površju so se pokazale velike razpokline. Iz Taškenda se poroča, da so trije zaporedni sunki pov-
zročili drčo gore, ki je zasula mesto Katarag.
Mesto šteie 5000 prebivalcev.
Slovenski organici! Knezoškofi.iski or-dinarijat ljubljanski je z dne 11. oktobra t. I. št 5091 blagohotno vzel na znanje predložena ititi pravila k novemu društvu organistov in cerkvenikov, ter želi društvu, ki se ustanavlja obilo uspeha v moralni in socialni prilog slovenskih organistov in cerkvenikov. Pravila so sedaj predložena c. kr. dež. vladi. Seja osnovnega odbora bode v mesecu novembru. Natančneje se še objavi. Opozarjajo se vsi odborniki, da se gotovo udeležijo te važne seje, ki je zadnja pred občnim zborom. Tovariši .agitirajte za obilno udeležbo na dan občnega zbora, ki bode sklican takoj ko bodo j)otrjena naša pravila
Čuden samoumor. Iz Trbovelj se nam piše: Upokojeni rudar Jernej Ajdovec je hotel pretekli teden skočiti s ceste, ki pelje preko Bevškega v Zagorje, v prepad ob cesti, a so mu zabranili. Toda kmalu je prišel drugikrat na cesto, in zdaj se mu je strašna nakana posrečila. Vsega pobitega so izvlekli iz prepada ter ga prenesli v trboveljsko bolnišnico. Ni se več zavedel. Rajni je bil nekoliko zmešan.
Državna policija v Pulju. iz Pulja se nam piše: Slišijo se govorice, da bode začetkom 1. 1908 v Pulju nameščen poseben odsek državnih stražnikov, sto po številu, takih, kakoršne ima Trst — z enim častnikom. Delokrog te policije bo obsegal Rovinj, Vodnjan in druge kraje v okolici. Z uvedbo je pooblaščen višji komisar Osto, ki je že stalno nameščen v Pulju. Povod temu so dali vladni in mornarski krogi, ker je v zadnjem času pokazala mestna policija večkrat, da ni niti kos niti sposobna, da vzdrži mir in red v mestu.
Velika železniška nesreča. Pretečeni teden je skočil iz tira pri postajališču Glasl-bremse pri Ljubnu vlak, ki je vozil rudo. Vla-kovodja se je rešil, ker je skočil hitro z voza, medtem ko sta padla strojevodja in kurjač z vlakom vred pod nasip. Nevarno sta ranjena oba. Kurjač 191etni Drechsler je ležal dve uri pod vlakoviini razvalinami, predno so prišli do njega.
Iz Celja. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju vrlo napreduje. V kratki dobi dveh mesecev jej je pristopilo 42 članov, ki so vplačevali na glavnih in opravilnih deležih 15.632 K. 178 vlagateljev je vplačalo 140.532 kron 34 v hranilnih vlog. Posojil se je izdalo 40.100 kron, pri drugih zavodih pa ima naloženih 123.759 K 37 v. Denarni promet prvih dveh mesecev je znašal 352.437 K 63 v. Zavod vživa vsestransko zaupanje in se vsled tega zelo hitro in krepko razvija. Od previdnega in krepkega vodstva pričakujemo, da postane ta denarni zavod na Spodnjem Štajerskem glavna opora kmečkega stanu in važen činiteij v razvoju narodnega gospodarstva. Zato pa želimo, da se razvija in napreduje v enaki meri, kakor prva dva meseca, tudi v bodoče.
Kmetijsko poučno predavanje. Pretekli torek se je odpeljalo večje število kmetovalcev, posebno iz Horjula in Selc, pod vodstvom gospoda mlekarskega nadzornika Legvarta na Tirolsko proučevati kmetijske razmere, zlasti živinorejo in živinske zavarovalnice.
Za materjo v smrt. Iz Brežic poročajo: Dne 27. oktobra je v Bukošeku umrla žena Marija Novak. Njena neutolažljiva hči je po pogrebu rekla grobarju, naj takoj po pogrebu izkoplje poleg matere še en grob, ker bo kmalu sledila materi. Nato je šla domov in se zastrupila.
Na Jesenicah še sedaj nimajo župana bkoro leto dni so nagajali liberalci. Ko so bili vsi njih prizivj odbiti, se je vršila pred tedni
volitev I. razreda. Izvoljeni so bili v večini i somišljeniki »S. L. S.« Ta stranka ima poleg I. razreda tudi III. razred v posesti. Pretečeni teden bi bilo treba voliti župana. Sedaj pa so začeli obstruirati Nemci. Hoteli so za župana na Savi in sicer tovarniškega uradnika Pon-graca. Pristaši »S. L.. S.« niso hoteli v to privoliti, in Nemci so šli od volitve in s tem preprečili volitev župana. Sedaj je zopet anarhija nastala po krivdi Nemcev. Liberalci in Nemci zahtevajo nove volitve. Vlada bi morala kaznovati Nemce z globo in jih prisiliti da pridejo k volitvi. Kakor se pa vidi, je vlada bolj na strani Nemcev. Ljudstvo zahteva, da se napravi vendar enkrat red v občini.
Liberalni učitelji vedno bolj očitno stopajo na dan s svojimi nameni. Nedavno je nijhov časopis »Učiteljski Tovariš« zahte\al, da se prepode šolske spstre iz Cirii-Meto-dove šole v Trstu, češ da učenke preveč navajajo k molitvi in pobožnosti. To je edini vzrok, katerega imajo ti vzgojitelji krščanske mladine zoper šolske sestre. — Toda v svojih brezverskih namerah gredo še dalie. Posnemati so začeli framasonske učitelje na Francoskem. V nekem kraju na Notranjskem je ondotni učitelj prepovedal nositi otrokom križce in svetinje okrog vratu, ker se to ne strinja s paragrafom 78 nove šolske postave. Istega mnenja je bil tudi okraj, šolski svet v Postojni. Toda o tem se bo še govorilo. Ce mislijo liberalni učitelji s takimi šikananu povečati svoj itak že mali vpliv pri našem ljudstvu, se silno motijo. Liberalnim učiteljem kličemo: ne žalite krščanskega čuta našega ljudstva. Vsaka stvar sega le do gotove me.ie.
Prošnja. Kateri izmed Amerikancev ve, kje se nahaja Jožef Zrnec, doma iz Zdenske vasi pošta Dobrepolje. Dotični je 40 let Mar, pred tremi leti je šel v Ameriko, pa ni od tedaj nobenega sledu o njem. Med tem časom je brat umrl in on bi moral podedovati, pa ga od nikoder ni. Ce je komu znano, kje se nahaja, naj mu pove. ali pa naj naslov pošlje na županstvo. Stroški se povrnejo.
Iz Trsta: Po dolgem čakanju odobreiija pravil se je dne 20. oktobra t. I. ustanovilo pri Sv. Ivanu pri Trstu »Slov. kršč. soc. izobraževalno društvo«.
1.	Pozdravil je gospod ustanovnik kaplan Anton Cok udeležence in raztolmačil društvena pravila.
2.	Nato so bile volitve. Predsednikom je bil izvoljen gospod kaplan A. Cok, podpredsednik gospod Mislej Vinko, tajnik gosi>od Janko Križman. njega namestnik g. Furiati Edvard, blagajnik gospod Jožko Stranj, niega namestnik g. Janko Marc in knjižničar L bil imenovan g. Radivoj Udovič. Kot pregledo-valca računov sta za redne ude g. Maksimi-Ijan Baretto in za podporne ude g. Ivan Marija Marc. Nato je bilo vpisovanje udov in ob tej priliki se je vpisalo približno 50 udov ustanovnih in 20 podpornih.
Gospod Franjo Sila je izrekel veselje nad ustanovitvijo društva in gospod Križman Janko je raztolmačil rek: »V slogi je moč!«
Nato je sledila prosta zabava.
V nedeljo 3. t. m. je imelo »Slov. kršč. soc. izobraževalno društvo pri Sv. Ivanu pri Trstu« svoje prvo predavanje.
Predavanje je otvoril gospod predsednik Anton Cok in podelil besedo gospodu S. H-Skerlju, kateri je nekaj omenil o včerajšnjem shodu N. D. O. Sovražnikov tudi ni manjkalo, kateri so prišli pod vodstvom g. socijal. demokrata Mekinda, hoteč razbiti predavanje.
Nato je predaval gospod M. Moškerc iz Ljubljane o delavstvu. Srčna hvala gospodu Moškercu za njegov govor. Nato je zaključil gospod predsednik predavanje. Mlademu društvu kličemo: »Razcvitaj sel«
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja. •
g Iz Radomlja. V osmi številki »Omla-dine«,glasilu takozvanih radikalcev, izraža nekdo nejevoljo, ker se upiramo radikalizmu. Morda pa se kaže v tem le ponos »Sioveni-jinega« tajnika, češ, da tudi on dela doma. Knjige in časopisi so se že preje čitali, ko še »Prosveta« ni vzela vas v režijo. Je Ii »Pro-sveti« znano, kako knjižnico je zapustil nekdanji župnik v pokoju g. Zupančič?! Se je li on kje hvalil?! Sedaj pa, ko se bere s sodelovanjem »tako narodnih radikalcev«, katerim je pa »Svobodna Mis^l« ljubša kot pa rožni venec, je pa vse pridobljeno na narodnem polju. Malenkosti! Hinavščina. Ali bi ne bilo umestno, ako bi vzela »Kmečka zveza za kamniški okraj«, ali pa »Mladeniška zveza« v oskrbovanje , da bi se čitalo več knjig in časopisov, ki nam niso sovražni ali hinavski. Kot si jaz mislim stvar, podam v naslednjem v par črticah. Od posameznih izobraževalnih društev bi se izvolili najsposobnejši mladeniči alj tudi dekleta, ki razumejo, kaj ljudje radi čitajo in da so sploh zmožni voditi knjižnico. Vsak tak knjižničar bi moral poslati zaznamek knjig glavnemu knjižničarju, ki bi tvoril nekako centralo. Ta z odborom vred bi imel nalogo, da bi se premenjevale knjige iz društva v društvo. Dalje bi prejemal morebitna darila v knjigah, v denarjih; njemu bi se pošiljali zneski nabrani od neudov, ki bero knjige. Knjige bi ne smele biti društvena last, sploh nobena knjiga l?i se ne smela prašiti v privatnih ali društvenih predalih! Po vaseh kjer ni naših društev, naj bi se uredili bralni krožki, ki se naslanjajo na bližnje izobraževalno društvo. V Radomlju n. pr. bi se naslanjal tak krožek na rovsko izobraževalno društvo, če bi se pa tu mladini dvignil ponos, da ustanove svoje izobraževalno društvo, bi bilo pa šc lepši. Sicer pa Rovam vsa čast. — Skoro neverjetno je bilo slišati, da je postalo ognjišče za »Prosveto« v Radomlju ravno tam, kjer se je najmanj pričakovalo. Sicer je pa mogoče, da se bo tu delalo samo v imenu — radikalizma ne! — Splošno bi pa bilo jako dobro in koristno, ako bi društva prirejala tudi v krajih, kjer ni društev, kako pevsko veselico, igro, ali da bi nastopil kak mlad govornik, ki ni trgal hlač po gimnazijskih klopeh. Citn bolj smo združeni, večji lxr uspeh. Ce pa bo hiralo ali pa dve bralni društvi v eni vasi, mora pa oboje razpasti, kot zna tudi »Prosvetina «knjižnica« v Radomlju. Na Gorenjskem ne bodo ti mladi radikalci dosti opravili, ker nosijo pod svojim plaščem še vedno stari liberalizem, katerega se pa javno že vsak sramuje. Veselilo bi me, ko bi videl, da se primejo tega združevanja mladeniči z veseljem. Morda se še kdo oglasi o tem predmetu v »Domoljubu« in nasvetuje boljše. Potem pa na delo in naše vrste bodo z manj delavci kot pri »Prosveti« lahko pokazale več uspeha. To v odgovor domišljavi »Omla-dini«. Slednjič pa iskrene pozdrave vsem vrlim mladeničem kamniške okolice in okraja s klicem. Mi gremo naprej, mi mladi — a vas je strah. — Vedni opazovalec družabnega življenja v kamniškem okraju.
g Domžale. Prihodnja domžalska farna cerkev na Goričici je dobila zadnje dni nov, |)osebno pomenljiv okrasek — krstni kamen! Spodnji kamniti del je izdelal kamnosek A. Vodnik v Ljubljani, zadnji pa domači domžalski kipar K. Hrovat. Celo delo je krasno; vsakemu izredno ugaja. To je pač najlepša pohvala mojstroma, ki sta ga izgotovila! Se-
veda je za sedaj krstni kamen v tej cerkvi še bolj za — parado! Vendar pa je ravno on vsem, ki za ustanovitev fare toliko žrtvujejo, najboljši dokaz, da tudi ustanovitev fare domžalske ni več daleč!
g Moravške novice. Kat. izobr. društvo je priredilo 3. novembra igro s petjem in sre-čelovom. Društveni pevski zbor, pod vodstvom tukajšnjega organista g. Štefana Grila, se je dobro obnesel. Zapel je dve krasni pesmi, namreč: »Jadransko morje« in »Slovan«. Tako vrlo se pevski zbor še ni postavil. Do sedaj je nastopal na odru z lažjimi, krajšimi pesmimi, a pokazal je, da je kos tudi težjim skladbam. Gledalci so petje naravnost občudovali; kar strmeli so, ko je zadonelo: »Buči, buči morie adrijansko, nekdaj bilo si slovansko.« Nič manj senzacije ni napravila druga: »Slovan«. Vsa čast takemu petju! Kaj porečejo neki »gospodje« pri liberalnem pevskem zboru, ti, kj mislijo da so neprekosljivi, češ: drugi nič ne znajo, samo mi znamo in vemo kako se mora peti.« O, le skrijejo naj se uboge stvarce, saj vemo koliko časa je treba, preden si vtepejo kako pesem v trde buče. — Igra »Crevljar«, znana vsled svoje šaljivosti, je napravila mnogo smeha. Igralci so uloge izvrstno jxigodili, za kar jim izrekamo priznanje. Naj bi pač društvo priredilo v zimskem času mnogo zabave, saj moči ima, zanimanja tudi ne manjka in časa bode dovolj, torej na delo za izobrazbo. — Občinske volitve za artijsko občino se bližajo. Liberalci se baje znanje že pripravljajo. Pravijo, da bo Hušnikar zopet agitiral. No, naj le agitira, saj je vajen, in ko propade, ga tudi ne zadene tako hudo, ker ima v tem prakso. Najbrž ima še dobro spravljen »aufpos«, ki ga je dobil pred tremi leti z spomin artijskega starešinstva. Toda šalo na stran. Radovedni smo pa le, kdo bo šel Musnikarju na limanice. — Ceste v merav-ški dolini so v silno slabem stanju. V zadnjem deževju smo bredli blato do kolen. Najgrše je seveda v Trzinu. Tu se je bilo bati, da kdo v blatu ne obstane. Čuditi se temu ni, saj cestni načelnik — neki penzijonirani davkar iz Prevoj — cest ne pride nikdar gledat. Sploh načelstvo za ceste vse premalo skrbi; jx> nekod so ceste udrte, kakor kaka reber na Grin-tovcu, drugod štrle skale sredi cest^jarki niso iztrebljenj, da teče voda kar po sredi ceste. Ako ne bode načelstvo v bodoče za ceste boljše skrbelo, bomo primorani se pritožiti na drugem mestu. Sicer pa bodo v kratkem volitve cestnega načeiništva in takrat se bo dalo tudi pomagati. .Saj se menda razumemo!
Iz Št Vida nad Ljubljano.
n Načelstvo hranilnice in posojilnice naznanja: Od nedelje 17. t. m. dalje se bo namesto v sredo uradovalo vsako nedeljo takoj po jutranjem cerkvenem opravilu pa do dopoldanskega cerkvenega opravila, to je od 7'/«. do V«10. dopoldne. Uradne ure bodo torej odslej vsako nedeljo dopoldan, vsak ponedeljek od 7. do 11. ure dopoldne in vsak torek zvečer od 6. do 8. ure. Načelstvo upa, da je s tem ustreglo vsem, kateri se hočejo posluževati domačega denarnega zavoda. Ob izvenuradnih urah se ne more in na sme nobena vloga niti sprejeti, niti izplačati. Glede posojil sprejema prošnje načelstvo v uradnih urah v pisarni, v izvenuradnih urah pa dajejo pojasnila in sprejemajo prošnje člani načelstva (odborniki).
g Tacenski most. Dosedanji lastnik baron Lazarini hoče na vsak način obdržati stari most z mostnino. Zato leta dan na dan k pristojnim oblastem, naj bi mu dovolile in ga jjodpirale, da se stari most popravi. Vsi okoličani pa vemo, da je most, kar ga je še ostalo, ravno tako strohnel in v slabem stanju, ka-
kor oni del, ki ga je Sava vzela. Zato smo odločno zoper to, da bi se popravil stari leseni most in bi še morali plačevati mostnino. Tembolj nas torej veseli, da sta se naša pridna poslanca dr. Šusteršič in Povše na pristojnih mestih potegnila za to, da se čim preje zgradi most, ki naj bo v državni ali deželni upravi in brez mostnine. Z ozirom na to posredovanje obeh poslancev je okrajni cestni odbor ljubljanske okolice dné 6. t. m. imel sejo, pri kateri je načelnik g. A. Belec stavil sledeča liredloga: Ker je vsled živahnega prometa na cesti Tacen-Brod-Ljubljana zgradba novega mostu zelo nujna, in ker ni upanja, da bi baron Lazarini stari most mogel dovolj hitro in varno piopraviti, naj okrajni cestni odbor ljubljanske okolice zgradbo novega mostu prevzame v svojo upravo, seveda pod tem pogojem, ako sta visoka c. kr. deželna vlada in deželni odbor voljna dati dovolj podpore. Ker se te ceste (Tacen-Brod-Ljubljana) prav pridno poslužujejo tudi prebivalci vodiške in smle-ške okolica, naj se naprosi si. okr. cestna odbora Kranj in Kamnik, da za zgradbo tega prepotrebnega mostu kaj prispevata. — Oba predloga g. načelnika Belca sta bila soglasno sprejeta.
g Nov most čez Savo bo torej, kakor smemo upati, prišel v deželno ali okrajno last in bo brez mostnine.
g Cast komur čast! Kar začudil se boš, ako sedaj vstopiš v prijazno cerkvico sv. Antona P. na Glinici. Vsa je prenovljena. Dobila je nov tlak, nov lestenec, novo »večno luč« in pa nove klopi, katere ja prav primerno izdelal mizarski mojster Ivan Zalokar. Krona vsej prenovitvi pa je nov veliki kame-niti aitar, katerega je v nedeljo 27. oktobra župnik in duhovni svetnik gosp. Gr. Maloverh slovesno blagoslovil. Altar je mojstersko izdelal domači mojster g. Alojzij Vodnik v Ljubljani. Nič težkega in okornega ni na tem al-tarju, vse je lepo in z natančnostjo izdelano, posebno ugajata oba stranska kipa, sv. Jožef in sv. Janez Krstnik. Glavni kip je patron cerkvice sv. Anton Puščavnik. Altar je veljal 4200 K, pa kdor ga vidi, mora reči, da ni previsoka cena. Glinčani pa so si s tem postavili spomenik, ki bo še poznim rodovom pričal o njihovi globoki vernosti in gorečnosti za lepoto in čast hiše božje. Zato čast vsem, ki so s svojimi prispevki pripomogli, da se je cerkvica tako lepo prenovila, in tako pokazali, kaj prejnore gorečnost za čast božjo, dobra volja in dobro srce. Cerkvena ključarja Valentin Babnik in Janez Zavašnik pa naj v tem lepem delu imata zadoščenje za ves trud, ki sta ga imela, plačal jima bo pa prav gotovo Bog po priprošnji sv. Antona.
g Gasilni dom v Št. Vidu je gotova stvar. Stal bo na Padovškovi ledini ob veliki cesti. Ali bi ne bilo prav, da bi ob tej priliki tudi kmetijsko društvo mislilo na kake prostore, kamor bi shranjevalo svoje orodje, motor, sla-moreznice itd. Morebiti bi ne bilo napačno, da si kmetijsko in gasilno društvo združeno postavita poslopje za shrambo orodja.
g Pogrebni zavod. Koncesijo mrliške in pogrebne uprave je deželna vlada podelila Andreju Kregarju, posestniku in miz. mojstru v Vižmarjih.
g Iz telovadnega odseka. Sveža sapa je zadnje dni potegnila med nami in je odnesla z debla mlade naše organizacije par suhih vej ter povzročila nekoliko razburjenja med našimi fanti. To razburjenje pa se je takoj poleglo in dobro mislači mladeniči so se še z večjo vnemo poprijeli telovadbe, tamburanja in sestankov, ko so uvideli, da je plevel iz-trebljen. Cujemo, da se bo v kratkem ustanovil »Sokol« liberalnega, svobodnega kalibra. S tem se bo izpolnila vroča želja nekega mladega gospodiča, ki je navdušen za mladeniško
organizacijo in sokolsko misel, toda le tako, ki je na svobodomiselni podlagi, »kakor jo uči g. Žirovnik«. Tako namreč se je ta go-spodič sam blagovolil izraziti. Nas to prav nič ne straši, se bomo vsaj ločili, ne bo treba uganjati hinavščine, in vsakdo bo lahko iskal zabave med »svojimi«. Mi se bomo slejkoprej zavedali, da fantu ne prinese sreče taka svobodomiselnost, kakor jo uče liberalci, marveč izobrazba uma in srca, katera izobrazba sloni na naši veri. Zavedati se bomo slejkoprej, da je mladeniču v čast in korist samo tako življenje, ki se prav v vsem strinja z nauki krščanske vere. Povdarjamo: prav v vsem. Zato pa imenujemo nekrščansko tisto izobrazbo, ki mlada ljudi odtujuje cerkvi, jim skuša pristuditi službo božjo in poslušanje božje besede, in jim zastrupiti srce z brezver-skimi in umazanimi nenravnimi knjigami. Zavedali se bomo slejkoprej, da je za lepe misli in za pravo izobrazbo uma in srca navdušen le tisti mladenič, ki svojih najlepših let na umaže in ne oblati s pijančevanjem in pono-čevanjem, s preklinjevanjem in kvantanjem in ki se ogiblje slabe druščine. Zato je naša najsvetejša dolžnost, gledati na to. da fant, ki je le v eni teh nečastnih stvarij prizadet, nima mesta v naši lepi organizaciji. Prav lepo pa vabimo vsa poštene mladeniče, naj se oklenejo našega odseka, saj s tem ni rečeno, da bi morali telovaditi ali tamburati, ker ni le to naš namen, ampak, da se združimo vsi, kar nas misli dobro in da bodo ostali osamljeni oni, ki iščejo fantovske časti v surovosti in podivjanosti ali pa v liberalni brezvernosti. To povedati si je smatral za dolžnost cel odbor mladeniškega telovadnega odseka. — V nedeljo, dné 17. t. m. ob 6. uri zvečer zopet redni sestanek s predavanjem in tambura-njem. Tudi »Čebelica« bo tedaj poslovala. 1. decembra pa bo naš občni zbor, na katerega že zdaj opozarjamo vse naše prijatelje, naj se ga vdeleže, da bodo videli, kaj delamo v lepi naši organizaciji.
Bohinjske novice.
g Policijsko uro bo treba naviti nekaterim gostilničarjem v naši fari. Marsikateri toči celo noč. da potem ljudje pridejo domov vsi podivjani. Naj bi županstvo bolj pazilo na take gostilne. Tudi dajejo nekateri žganje in špirit ob prepovedanem času. Imena za danes zamolčimo. Skoraj vsi pa imajo med službo božjo v nedeljo odprte gostilne in komaj čakajo, da bi kdo prišel. Ljudje v cerkev, pa ne v gostilno!
g Cesta iz Jereke na Koprivnik je v silno slabem stanju. V to poklicane faktorje prosimo, da nam cesto popravijo, dokler ni kake nesreče.
g Veliko lesa bo pri nas letos za voziti. Kmetje, stopimo skupaj, da se pogovorimo, za kakšno ceno bomo vozili, da nas tujec ne prehiti.
g Veliko mraza smo imeli prejšnji teden. Jesenske mrve je veliko uničene. Marsikateri kmet že danes s strahom zre v bodočnost zaradi mrve.
g Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 h je dobil Janko Zupan iz Cešnjice, sedaj vajenec v Kranju, ker je rešil življenje Antonu Kozlu iz Kranja.
g 24 ljudi, večina fantov, je bilo poklicanih v Radovljico zaradi boja. Fantje, pamet, da ne bo prepozno.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Mošenj. Sveti misijon smo imeli od 26. pr. mes. do 3. t. m. Vodili so ga očetje misijonarji. Vsa čast župniku v Mošnjah za njegov veliki trud. Lepo je izdelan novi misijonski križ. V prihodnjem letu nameravajo go-
spod župnik izobraževalno društvo ustanoviti. Mladeniči, pozor! Tega društva se vsi okle-
nimo!	.	•
g Iz Bre/nce. Dne 3. novembra ie pn-rcdilo tukajšnje »Katoliško izobraževalno društvo« s sodelovanjem »Marijine družbe« prav lep zabaven večer. Na tem večeru so prvič nastopili novi društveni tamburaši. ki so kaj povoljno rešili svojo nalogo. Res, vsak začetek je težak, pa z vstrajnostjo se premagajo vse težkoče. To so pokazali tudi naši tamburaši. Kaj marljivo so hodili k skušnjam, zato so pa tudi želi splošno pohvalo od mnogoštevilnega občinstva. Dvorana jc bila popolnoma polna in to največ zato, ker je vsak hotel prvič slišati nove tamburaše. Le krepko naprej ! — Nato se je igrala žaloigra »Mlinar in njegova hči«, ki se je prav dobro obnesla. Posebno so se postavili oni igravci in igralke, ki so imeli težje, daljše uloge. kakor Marica, Konrad, Korenka. Crnot, županja. Pa tudi drugi so častno rešili svoje uloge. Vsem je treba le častitati na tako krasnem uspehu. Kmalu zopet kaj enakega!
g Iz Rateč pri Belipeči. Pretečeni mesec ie umrl pri nas v najlepših letih Janez Kon-lK)š, star 25 let. Bolehal je že štiri leta. Pre-hladil se ie v Rajbeljnu pri rudokopih. Dve leti je bil popolnoma slep. N. v m. p.! — Ustrelil je 20. m. m. v gostilni pri Jalenu za mizo s samokresom Janez Jank Janeza Branca v levo lice. Drugi dan so peljali oba v Ljubljano. Janeza Branca v bolnišnico. Janeza Janka pa v blaznico. kjer je že enkrat bil.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Litija. Rekel bi. da je najlepši kras dobilo litijsko pokopališče v spomeniku rajnega gospoda Jerneja Zupančiča, ki je skozi triintrideset let deloval v Litiji. Spomenik je izvršil mojster in umetnik gospod Veturaz. Morda je sploh malo tako umetnih spomenikov v naši deželi. Predstavlja nam oltar. Prt iz marmorja izklesan je tako naraven, da ne veruješ niti svojim očem. Gube, čipke, svetloba — vse kot naraven prt. Umetnina je tudi notranjščina oltarja: duhovske insignije: štola, knjiga, kelih in grozdje ter pšenični klas. Kdor se pelje mimo litijskega pokopališča, naj nikar ne zamudil ogledati si te umetnine. Prejšnji teden ga je blagoslovil č. g. šmartinski dekan. 2al, da smo opazili le malo litijskih tržanov; zlasti onih ni bilo, ki so se vedno bahali s prijateljstvom rajnega gospoda. Tako po smrti vse mine!
d V Zatičini je sedaj ponehal legar. Le v okolici imamo še nekaj bolnikov. Mesto obolelega dr. Repiča prihaja k bolnikom dr. Košenina iz Ljubljane.
d Okrajni šolski svet v Litiji je menda zaspal. Odkar boleha gospod nadkomisar Klein, ni nobene točne rešitve v šolskih zadevah. Ako se ne vzdrami, bomo zavpili, da se bode slišalo noter do deželnega šolskega sveta v Ljubljani.
d Iz Št. Vida pri Zatičini. Ker se še ni kaj dosti pisalo o mlekarski zadrugi v Št. Vidu, sem se namenil malo poročati, kako deluje, ker so si nekateri nasprotniki močno prizadevali, kako bi jo uničili ali vsaj oškodili; a vse zastonj. Cim bolj so napadali, tem več je bilo mleka, tako da ga ie bilo že na dan po 1400 litrov. To ni tako malo, ker še ni dolgo, kar se je mlekarska zadruga ustanovila. Četudi ni veliko plače po 10 vinarjev liter, pa vendar se celi mesec nabere nekaj kronic.
Kmalu se bo dražje plačevalo mleko. To-le se mi tudi čudno zdi, da eni še sedaj ne vedo, kaj .ie mlekarska zadruga. Raje nosijo mleko socialnemu demokratu Jerobu, ki ga ravno tako plačuje kakor mlekarska zadruga. Tega nc moremo umeti, zato bomo objavili v »Domoljubu« imena tistih mož, ki to delajo. — Kar ie dobrih mož, vsi okolu naše mlekarske zadruge!
Iz Zagorja.
d »Vzajemno strokovno društvo krščanskih premogarjev v Ztgorju« ima.no. Ustanovilo se je dne 27. oktobra. In kar ie še najlepše: ustanovili so si ga delavci-rudarji sami, ustanovili, ker so videli, da Irrcz društva več nc shajajo. Kdor je preživel v Zagoriu zadnje državnozborske volitve, ta ve. kako potrebno je društvo. Takrat se je pokazalo, kako daleč pripelje socializem ljudi, ki so sc mu udali, takrat smo videli, kaj so socialisti, če začno živeti po svojih naukih. Mislili so m, in to povedali tudi na glas, mi bomo zmagali; in na ta račun so začeli kazati, kako bo t;i-krat, ko bodo oni gospodarji. Kdor ie le zinil drugače, kakor je ugajalo tem ljudem, kdor si je le upal misliti po svoje, ne pa tako. kakor ie ukazal kandidat Cobal. ta je bil /x obsoien. In vzdignila se je zanj cela socialno-demokraška tolpa, možje, žene in otroci. I'l u-vali so nanj, zmerjali, kleli, polivali z vodo. metali nanj kamenje, čakali na vogalih, me-ketali in tako dalje, kdo bi pač mogel našteti vse krivice, ki so jih takrat naredili socialni demokrati poštenim delavcem. Marsikdo si niti življenja ni bil varen, par boječih je zato celo šlo stran, iskat dela drugod. Ljudje u sosednjih krajev,' ki so prišli k nam po opra'.kih, so zatrjevali, da takega razdivjanega ljudstva še niso videli na svetu; kjer se je kateri prikazal. dobil je precej lepi pozdrav: ta pr paur je tudi Povšeta volil itd. Kai bi bili šele počeli, če bi bili zmagali po celi državi? Menda isto. kar so storili leta 1870 njihovi bratci tamkaj v Parizu, ko so za par mesecev prišli do vlade: iz cerkve bi napravili velikansko ječo, tamkaj za pokopališčem pa močne gav-ge, in kmalu bi podavili vse. ki ne mislijo tako rdeče, kakor oni sami.
d In začeli so misliti ljudje, ki niso voljni prodati svojih možganov Cobalu, kako 11 si pomagali, kako bi se dali obvarovati take socialnodemokraške podivjanosti vsaj tisti, ki še niso prišli Cobalu v kremplje, ki še niso v njegovem društvu. Videli so, da eden ali dva ne premoreta nič proti celi vojski demokratov. Ce se pa spoznajo med seboj, če se med seboj izobražujejo, če se jih združi trdno več skupaj, potem bodo dobili vsaj nekaj manire tudi tisti, ki so vpisani pri Cobalu. Potem se bodo morali brzdati najhuji nasprotniki, ne bodo jih več napadali, vsaj tako grdo ne kakor doslej. In tako so ustanovili društvo. Socialisti sami so jih s svojimi surovostmi in s svojimi napadi prisilili na to. In zdai društvo živi in bo živelo, dokler bo dobrih delav-cev-rudarjev kaj v Zagorju. Ni se ustanovilo društvo za to, da bi kedaj tako grdo napadali ljudi, ki so mirni, pa drugače mislijo, kakor to delajo socialni demokrati, ampak ustanovili smo ga, da se izobražamo in pa tuoi branimo, ker tudi krščanski delavci hočejo živeti, in sicer mirno živeti!
d Pa varnost življenja, bramba pred napadi ni še edini, ni prvi namen društva. Strokovno društvo ima pred vsem namen, aa brani delavčeve pravice na zgoraj, pri deio-dajavcu, pri nas torej pri rudniku in njegovin uradnikih. Pred nekaterimi meseci letos je obolel tukaj rudar. Ležal je že dalje časa. Ko je toliko okreval, da se je vzdignil iz postelje, da še popolnoma nesposoben za aau j delo, je prosil za začasno pokojnino, ker 1
trajala bolezen že Cez dvajset tednov, za kar je imel kot rudar pravico. Saj je plačeval več let zato v blagajno. Ciré k zdravniku po spričevalo, da je res nesposoben. Ta ga pa na kratko odpravi, češ, »pojdite, pa prosite za kakšno lažje delo; spričevala vam ne dam.« In vendar je mož, ves shujšan, komaj po koncu stal, pa naj bi šel delat! Kaj naj stori? Delati ne more, če se pa vendar predrzne na delo, bo v par trenutkih skupaj padel ali si pa nakopal še hujšo bolezen, najbrže smrt. Žalosten in resen obenem gre venkaj. Kam zdaj?! Pa kaj bi premišljeval, Cobal mi bo pomagal. I^es stopi v konzum in mu potoži svojo nesrečo. Toda pri demokratih ga kar na kratko odpravijo — menda zato, ker je bil res potreben. »Ti nisi v našem društvu, ti nisi naš, mi nečemo zate nič storiti! — Na, zdaj si pa dobil pravega. Dolan, reven trpin, kdo ti bo pomagal: če greš na delo, si nakoplješ še smrt, če ne greš, je v nevarnosti penzijon! Žalostno pa resnično! To se jc zgodilo rudarju v Zagorju, ko se je pisalo leto 1907 in je bil Cobal in njegovo društvo vsemogočno. Mož je izpraševal tovariše, pa kaj mu ti pomagajo, saj vsi niti ne vedo, kam naj se obrne, kaj šele da bi mu kdo pomagal, ki ima pri rudniku tako bore malo veljave in besede, kakor on sam. Videli so možje, da morajo stopiti skupaj, da more le društvo poučiti posameznega in mu pomagati do pravice. In pred vsem ta namen so imeli tisti, ki so ustanovili naše društvo: da se med seboj pouče o pravicah, ki jih ima rudar ,in pa, če treba, da mu do pravice tudi pomagajo.
d In še tretji namen ima društvo, med seboj se izobraževati, da znamo, če treba, na nasprotne napade odgovarjati, ne sicer s pestmi in kamenjem, kakor so delali ob volitvah demokratje, ampak s pametno, mirno besedo.
d Tako je naše društvo. Zapisali smo to, da nas poznajo vsi: naši prijatelji in naši nasprotniki. Kdor hoče sebi dobro, ga vabimo, kdor za nas ne mara, ga bomo pustili pri miru. Seveda če nas bodo napadali, se bomo pa tudi branili, kajti prostosti si ne damo kratiti od nikogar.
d Naravno je seveda, da bi socialisti radi udušili društvo precej v začetku. Zato je znani kandat Sitter prejšnjo nedeljo v Mällerje-vem hotelu na shodu predlagal, da bi Cešno-varja kar spravili ob službo (res prava svoboda, kakor jo socialisti imajo zmiraj na ustih!), toda Sitter naj ve^da še ni gospodar zagorskega rudnika, in Cešnovar se vsake muhe tudi še ne bo ustrašil.
Iz ribniške doline.
Nova cesta. Z delom nove ceste se je pričelo. Skoro petnajst let so jo nam odbijali, slednjič smo jo po zaslugi g. poslanca Jakliča vendar dobili. Nove ceste se pa ne veseli samo čevijarieva nevesta, ampak veselimo se je vsi. In imamo pa tudi povod, da se ie veselimo, kajti v deževnem vremenu ni bilo mogoče voziti po sedanji cesti vsled povodnji, ki je pridrla iz dveh podzemeljskih jam ter zalila cesto in polje tako globoko, da ni bilo mogoče skozi, aii pa le z nevarnostjo svojega življenja. Kadar vsled povodnji ni bilo mogoče iti po sedanji cesti, so bili ljudje prisiljeni hoditi in voziti po potu, takozvanem »ajzenponu« katera je pa zelo slaba, grda in ozka, tako da se je včasih že pripetilo, da ie kdo zvrnil po strmem hribu navzdol, kajti pot je tako ozka, da se mora zelo paziti, da se voz ne zvrne. Ogniti se je pa skoro nemogoče. Tako bode nova cesta, ki utegne biti. če se bode malo bolj hitelo z delom, tja do Jurija gotova in bode res prava dobrota za našo občino, zlasti pa ob času povodnji. O. poslancu Jakliču in
vsem, kateri so kaj pripomogli v to, se lepo zahvaljujemo.
Oodbeni avtomat in harmonij smo dobili pred kratkim v Struge, prvega je kupil za 800 goldinarjev tukajšnji gostilničar Ferbežnar ter ga postavil v svojo gostilnico, da bode za pet krajcarjev godei gostom, da bodo tem lažje jedli in pili. Druzega je pa kupilo vodstvo tukajšnje Rajtajznove posojilnice za 300 K. za katerega se pa še ne ve, čemu se bode rabil, kajti dosedaj stoji že preccj časa nerabljen v posojilniških prostorih, menda za parado. —
Mlin na bencin-motor pri nas že skoro tri leta dobro deluje in melje dobro moko. Zadnji čas so se vršile v njem neke poprave, napravilo se je namreč par novih mlinskih kamenov ker poprejšnji so bili nekaj poškodovani. Novi pa so nekoliko večji in boljši, saj so pa tudi lahko, ker stanejo okoli 600 K, torej bode šlo sedaj bolj hitro in bolje od rok.
(iluha ušesa. Pred nekaj časom smo opozorili merodajne faktorje pri naši domači posojilnici, naj nam ustanove »Čebelico«, katera bi bila v veliko korist naši mladini, pa smo našli gluha ušesa. Nihče se ni zmenil za naš opomin. Zdaj trkamo že drugič na vaša srca, pa upamo, da ne zastonj. Saj lahko sami iz-previdite, da je te stvari pri nas močno potreba, potreba tudi, da se kaj gibljemo.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Tržišča. Zahvala. Tukajšnji železniški podjetnik gospod J. Cucchi — prav dobrega katoliškega duha — izšolan pri Sale-zijancih v Rimu, je položil zastonj tlak v podružnici Matere božje v Tržišču. Tu mu izrekamo javno zahvalo. Marija pa mu izprosi blagoslova pri vsakem nadaljnem podjetju.
d Veliki Trn pri Sv. Duhu pri Krškem. Iz dna srca se zahvaljujem za mnogobroino udeležbo pri pogrebu mojega ljubega sinčka, ki je izročil svojo dušo Bogu 30. p. m. Posebno se zahvalim fantom in dekletam za njih lepo petje! — M. Ogrin.
d Zopet nesreča. V vasi Nova lipa pri Vinici ie požar uničil štirim posestnikom vsa poslopja, živež ljudem in živini, orodje in posode. Saj je bilo že vse pod streho. Dne 4. t. m. okoli 3. ure popoldne so otroci z žveplenkami zakurili ogenj v seniku v krmi št. 7 in naenkrat je bilo vse v plamenu. Ljudstvo je prihitelo skoro iz vseh vasi viniške fare na pomoč; iz Dragatuša, posebno iz Belčiga vrha, orožniki in požarna bramba iz Vinice, da so omejili ogenj. Živine ni zgorelo, razven enega prešiča. Škode je okoli 22.000 kron. Trije so bili zavarovani za 4700 kron. Eden je pred par leti odstopil. Tem potom izrekamo srčno zahvalo vsem. ki so prihiteli na pomoč. Bog jim plačaj njih trud in jih obvaruj takšne nesreče. Nesrečnim daj Bog veliko potrebne pomoči in tolažbe. Stariši, pazite vendar že enkrat na otroke in žveplenke. Dosti takih žalostnih zgledov imate.
Notranjske novice.
Iz Starega trga pri Ložu.
n Idealizem ložkega občinskega odbora.
Občinski odbor mesta Lož bi bil gotovo za ločitev cerkve od države. Res škoda, da mu ni odmerjen večji delokrog! — Vložila se je pred kratkim pri občinskem odboru v Ložu prošnja, naj bi tudi mestna občina vsaj nekoliko prispevala za organista, katerega vzdržuje le starotrška občina. Vsak pameten človek mora priti do zaključka, da bi bilo to
umestno, ker spadate obe občini v isto župnijo. Ker je občinski odbor v Ložu v svoji prosvitljcnosti drugačnih misli, je prošnjo odločno odklonil. Pa bodi temu, kakor hoče! Znameniteje je, kako občinski očetje mesta Lož odklonitev prošnje za podporo utemeljujejo. Med drugimi »tehtnimi« razlogi se blesti v odgovoru tudi sledeče: »Občina Lož nima od orgljanja nikakega dobička, torej tudi ničesar plačati ne more.« — Ljudje božji, ki se hočete učiti idealizma in požrtvovalnosti, kar k ložkemu občinskemu odboru v šolo! Torej povsod ta ljubi »kšeft«! Naj odborniki mesta Lož v eni svojih prihodnjih sej še določijo, kdo ima od orgljanja največ dobička! Ali so nekateri ložki odborniki res tako pri-prosti, da ne vedo, da ne hodijo ljudje v cerkev zato, da bi poslušali orgljanje, marveč zato, da bi bili pri maši in drugih cerkvenih opravilih? Res čudno: ljudje, ki poznajo samo eno prošnjo v očenašu, namreč: »daj nam danes naš vsakdanij kruh«, nočejo kruha privoščiti drugim! Sicer pa bodi omenjeno, da je v ložkem občinskem odboru nekaj vrlih mož, le žalibog. da so v manjšini Tudi drugi Ložani in Podložani niso taki, kakršne na zunaj predstavlja njih občinski odbor. Občinski odbor mesta Lož je nenaravna slika mestne občine. Volivci, pri prihodnjih občinskih volitvah metlo v roke, pa naredite red v svoji občini !
Še ena opazka. Nekaterim občinskim odbornikom v Ložu se čudno zdi, kako gospod župan seje sklicuje. Včasih se vabi k seji pogojno, n. pr. 12. okt. bo občinska seja, če bo dež. Ker je slučajno lepo vreme, seja odpade. Včasih se skliče seja par ur pred otvoritvijo, kakor n. pr. ona na dan 16. oktobra. Zdi se, kakor bi se hotel gospod župan na ta način iznebiti nekaterih gospodov odbornikov, ki se upajo samostojno misliti, in ne kihnejo samo takrat, kadar dovolita znana dva ložka liberalna prvaka. Nad takim postopanjem lahko nekateri gg. odborniki opravičeno mrmrajo.
Liberalna usmiljenost. Usmiljenega samaritana se je pokazal ljubljanski župan Iv. Hribar, ki je v državnem zboru nujno predlagal .naj vlada nemudoma ceni škodo, ki jo je povodenj 'napravila g. Žagarju na žagi v Pudobu, Markovcu in Travniku. Vsa škoda znaša baje 10.000 K. Kadar se gre za podporo v nesreči ne poznamo strankarstva. Prav je, če vlada povrne gospodu Žagarju od povodnji storjeno škodo. Zakaj se ni gospod Žagar obrnil na dr. Žitnika. lahko ume-vamo. Tega mu ne zamerimo. Zamerimo pa Hribarju, ki v svojem nujnem predlogu za podporo vidi le gospoda Žagarja, ki je slučajno njegov politični somišljenik, ne prosi pa podpore za stotere druge revne posestnike v ložki dolini, ki so mnogo bolj potrebni podpore. Hribarjeva usmiljenost je politična, zato nelepa. Naš vrli poslanec dr. Žitnik ie vložil v državnem zboru posebni predlog za podporo oškodovancem v ložki dolini ne glede . na politično mišljenje, Hribar v svoji liberalni usmiljenosti pozna pa le znano pravilo Tavčarjevo: »Liberalcem groš, klerikalcem knof«. Zdaj si ljudje lahko mislijo, kako bi se bil potegoval za podporo Dekleva, katerega je prišel na Hribarjevo povelje priporočat v Stari trg Babčev fantek, ako bi bil izvoljen za poslanca.
n Sreča v nesreči. Dnč 22. okt. se ie ponesrečil Franc Vesel iz Šmarate. Razstre-lfeval je kamen z dinamitom. Bili ste postavljeni dve mini, ena za drugo. Prva, ki nai bi bila drugo užgala, je eksplodirala. Hoteč se prepričati, je li eksplodirala tudi druga mina, vzame Veselov tovariš orodje in prične odkopavati, kar zadene mino, ki z vso silo eksplodira. Pri tej priliki je dobil Vesel po-
škodbe na očeh; vendar je upati, da vsled ve-dne zdravniške pomoči ne bo prehudih nasledkov. Tovariš njegov je ostal do cela nepoškodovan. Res velika sreča v nesreči!
n Baraka je zgorela g. Ronkotu, ki gradi igovsko šolo. Baraka, ki je bila odločena za stanovanje zidarjem, res ni bila bogzna koliko vredna, vendar je škoda precejšnja, ker je z barako vred pogorelo veliko orodja, ki je bilo last podjetnikova.
n Društveno. V nedeljo dné 3. novembra je predaval v izobraževalnem društvu predsednik Frančišek Vovko o predmetu: Ali se je človek razvil iz opice? Pohvalno moramo omeniti udeležence, ki so se udeležili predavanja v obilnem številu. Videlo se jim je, da imajo za take stvari več smisla, kakor marsikateri izmed »inteligentnih«.
n Prihodnje predavanje v izobraževalnem društvu bo v nedeljo, dnč 17. novembra. Snov bo zopet zanimiva. Ker pride predavat tuj gospod, je želeti, da se člani in nečlani prav mnogobrojno udeležč javnega društvenega shoda.
n Osebna vest. Iz Loža je odšel dosedanji kontrolor gosp. Ernest Sedlak na novo službo v Novo mesto. Na njegovo mesto je prišel iz Trebnja g. Strmolé.
Idrijske novice.
n Nepričakovano naglo je umrl posestnik in voznik Sameštar v Črnem vrhu. Znan je bil daleč naokrog. Mož je bil vedno dobre volje. Bog mu daj tudi onkraj groba nebeškega veselja!
n Kristan se je zlagal v papeževih razglednicah glede služabnikov, sob in dohodkov sv. Očeta. Pozneje je njegovo društvo založilo knjigo »Pod spovednim pečatom«. Priporočal .ie knjigo, češ da jo je spisal »katoliški duhovnik«, da bi tem laglje farbal ljudstvo. Ker je Kristan odpadel od katoliške vere, so bili nekateri zelo radovedni, kakšen je bil tisti »duhovnik«, ki ga hvali odpadnik Kristan. In »Slovenec« je prinesel poročilo, ki je v njem opisano življenje tistega Kristanu tako priljubljenega »katoliškega duhovnika« Kirchsteigerja. l am čitamo: »Odkritja iz spo-vednice« prinaša »Fessel«, glasilo avstrijskih reformerjev zakona, in drugi listi marljivo ponatiskujejo ta odkritja, tako »Alldeutsches Tagblatt«. Pisatelj je Hans Kirchsteiger. Podamo predvsem nekaj dejstev iz njegovega življenja: 1898 so Kirchsteigerja kot kaplana v Mölln (na Gor. Avstrijskem, prip. por.) zaradi nravnostnega zločina (Sittlichkeitsverbrechen), zaprli in takoj izročili zdravnikom za blazne v opazovanje. Opazovala sta ga dva znana dunajska veljaka (avtoriteti), profesor Fritsch in dr. Hinterstoisser. Sestavila sta daljše poročilo, ki opisuje nravnostni zločin kot »dejanje že duševno bolnega individua« in se končuje tako: Končno predlagata podpisana radi občne nevarnosti (aus Gründen der Gemeingefährlichkeit), da se krivec odda v kako blaznico. Dunaj, 26. julija 1898.« — Kirchsteiger je na podlagi tega poročila ušel težki kazni v ječi in bil oddan v blaznico Niedernhart, iz katere pa je kmalu pobegnil. Primarii tega zavoda dr. Schopfhagen je izdal naslednje izpričevalo: »Gospod Ivan Kirch-steiger je bil od 6. avgusta 1898 radi prismoje-nosti (Verrücktheit) v eornieavstrijski deželni blaznici, iz katereje 21. novembra pobegnil. Imenovani je neozdravljen in neozdravljiv.« Res je bil pozneje od nekega okrajnega zdravnika proglašen za zdravega. — 2e preje je spisal mož roman: Pod spovednim pečatom, zdi se, da se imenovani sedaj nadaljuje (namreč z »Odkritji«, op. por.). Zgoraj navadena dejstva kažejo, koliko vere je vreden pisatelj, ki se zgraža nad »nenravnostjo duhovnikov« itd. Pri vsi stvari je mogoče le dvoje: Ali so
' »Odkritja« resnična, in potem obsojajo pisatelj in njegovi pritrjevalci sebe; zakaj zloraba najvišjega zaupanja se studi vsakemu dostojnemu človeku; ali pa so neresnična, in tedaj prav po zloglasnemu načelu: namen posvečuje sredstva. V teh odkritjih imamo torej v resnici pred seboj očitno spoved pisatelja in mož za njim, razodetje lastnega srca duševno bolnega človeka. Katoliška spoved je pretrdna in previsoka, da bi jo tako spodkopavanje pripravilo ob zaupanje le pri enem katoličanu. Vsakdo se pač vpraša: Kaj je tu na prvem mestu: Neumnost ali podlost?« Tako piše »Magazin« z dné 20. marca t. 1. na str. 479 in 480. Dne 1. maja t. 1. ie govoril Kirchsteiger na nekem socialnodemokraškem shodit. Prišel je v preiskavo radi verskega motenja, a je bila preiskava ustavljena, ker je bil Kirchsteiger zopet spoznan, da radi duševne nenormalnosti ne more biti odgovoren za svoje besede in dejanja.« Ali boste vi, pametni možje, brali knjige, ki jih piše norec? Pokažite brez pomisleka vrata vsakemu agentu, ki se upa vam ponujati to kramo!
Iz reške doline.
n Uradne tajnosti razume varovati Ces-nikov Körle, ud c. kr. okr. šol. sveta v Postojni. Kar se je v tem zastopu sklenilo glede trorazrednice v Št. Petru in Zagorju, je raz-nesel dični Körle domov grede od seje po gostilnah v Št. Petru. Priče za to so na razpolago.
n Naduta domišljavost Korletova jo je skupila: »Izvrsten dopisnik« iz Pivke je dobil v »Notranjcu« uradni popravek od postojinskega okr. glavarstva, da ni res, da je bila komisija od glavarstva, ki je cenila škodo vsled povodnji in to vsled prošnje, ki jo je odposlal Körle na okrajno glavarstvo, in da tudi ni res, da se je okr. glavarstvo takoj odzvalo prošnji. Körle! za eno si bogatejši.
n Premski g. župnik Ivan Lovšin je dobil župnijo Rakitna.
n Most pri Žagarju na Suhorje je bil vsled trikratnih prestopkov bregov Reke deloma razrušen. Zadnjič je bila celo velika nevarnost, da ga odnese. Ubogi Suhorci imajo vedno stroške in popravilo. Naj bi se že vendar enkrat tozadevna prošnja ugodno rešila.
n Dvogovor dveh Suhorečanov. Jurij: Ti svak ali že veš, da ne bo mogel najin prijatelj vina nič več tako poceni točiti kakor dosedaj? — Janez: Zakaj pa ne? — Jurij: Ali ne veš? Se vidi, da nič ne bereš; v kratkem stopi nova postava v veljavo, ki strogo prepoveduje ponarejati vina in če bi ga znal kdo še tako dobro »pofarbati«, kakor najin prijatelj. Sedaj menda razumeš; posehmal bo premalo dobička. — Janez: Oh škoda!
n Svetla zvezda Andreževega Lojzeta iz Bistrice se je zopet prikazala in sicer v »Notranjcu«, ko je v potu svojega obraza skrpucal kot zakotni pisač dopis iz Gor. Zemona. V njem zabavlja to človeče, kateremu prede vedno pajčevina po lačnemu želodcu, čez župana g. Hervatina; kateri je postopal čisto pravilno v zadevi podžupana gorenjezemon-skega. Ker bodo o tej stvari itak še govorile razne oblasti, opozarjamo za danes le še javne oblasti na tega človeka, ki je edini krivec, da je preje tako mirna vas, kakor Gorenji Ze-mon, razburkana, in da stoji on za vsemi splet-karijami. Tako Lojze, sedaj smo pa tudi mi naslikali celi položaj javnosti.
n Na Suhoriji je že šestič vložena prošnja za drugo krčmo. Radovedni smo, če bode imela isti uspeh, kakor prejšnje. Opozarjamo glavarstvo in orožništvo, da rešujejo prošnje nepristransko. Doba, v kateri se je reklo: »liberalcem groš. klerikalcem knof« je že minila. Gospoda! dajte ljudem prosto voljo, da se za potrebo okrepčajo, kjer hočejo; ne pa
narekovati: tukaj ali pa nikjer. Za pošten , denar se sme zahtevati poštena postrežba. "Mislimo, da se razumemo; enaka pravica veljaj za vse!
Iz raznih krajev Notranjske.
n Postojnske novice. »Notranjčev« dopisnik je menda hotel svoje bralce nekoliko potegniti s svojim duhovitim in obenem silno olikanim dopisom» Postojnski kapelanček«. Dopisnik piše, da si je podpisani na praznik Vseh svetnikov nekoliko »rivoščil trgovce in krčmarje. Resnici na ljubo odgovorim tole: »Omenjal sem v svojem govoru ua Vseli svetnikov, da se ta in oni izgovarja s svojim stanom, ako ne živi po božjih in cerkvenih zapovedih. Marsikdo izmed meščanskega stanu, bodisi trgovec, gostilničar ali rokodelec, ki ne dela po svoji vesti, bo pokazal izmed svetnikov tega in onega, ki je bil tudi trgovec itd. pa se je vseeno zveličal.« Ker je v teh nedolžnih besedall g. dopisnik (ne rabini tako lepih izrazov, kot jih je rabil on) opazil hujskanje proti domačim meščanom, zato vprašam g. dopisnika: 1. mogoče slabo slišite, 2. mogoče imate slab spomin, da ste, ko ste te laži pisali že pozabili, kaj ste slišali. Meščanov je pač veliko na svetu, če ste pa moje nedolžne besede obrnili nase, tudi prav. Ker me tako lepo učite, naj bom ponižen in priden. Vas prosim g. dopisnik povejte svoje ime, da bom presodil, če Vas kaže ubogati. Ce se prepričani, da ste tudi v katekizmu dobro poučeni, Vas mogoče pridem v bodoče vprašati za svet, kaj in kako naj govorim. S po zdravom Franc Vilfan, kaplan.
n Izobraževalno društvo v Postojni dobro napreduje. Udov je že okrog 90. Vsako nedeljo po Večernici imamo v drušvenih sol .ih predavanje. V nedeljo je predaval g. kateliet A. Ažman. Možje in mladeniči so z zanimanjem poslušali, ko jim je g. govornik v lepih besedah razložil, v čem da obstoji pra\:i omika.
Iz raznih krajev.
AMERIŠKA PISMA.
Pismo izi Clevelanda (Ohio). Dragi »Domoljub« ! Prosimo te. Slovenci, da tudi nam daš en prostor v svojem listu, da tudi mi svojim znancem nekoliko opišemo tukajšnje razmere. V tem listu beremo mi iz domovine boli žalostne novice, n. pr. novico, da se je naš rojak vtopil pri vojakih med potjo iz Celovca v Velikovec na Koroškem. Veliko naših r< ia-kov umrje tukaj, pa vsaj berete tudi v tem listu koliko jih je, ki ne bodo videli več domovine. ki se tukaj pokvarijo s težkim delom. Neki mladenič, doma iz Notranjskega sedai mrtev leži. Tukaj je bil samo 4 mesece. Imel je težko delo, med delom je pa mrzlo vodo i>il in se je prehladi!. V torek je bil še na delu. v petek je bil žc mrtev. Tako jc tudi v Ameriki, da umrje več mladih kakor starih. Slovenski fantje in možje, preveč ni treba hrepeneti po tej obljubljeni deželi. Seveda se že zasluži nekoliko, toda brez skrbi ni človek tukaj nobeü-krat tako kakor v domovini. Kateri je sedai namenjen iti v Ameriko, naj le še počaka nekaj časa. Drugo leto bodo volitve in ne vé se. kako se bodo končale. Ob volitvah pravijo, da se včasih nič ne dela. Prosim vas. da pi id-no pišete v ta list nam iz domovine fantje in možje. Mi Amerikanci vam bodemo že zmirai kaj poročali iz Amerike. Pa saj niste Dolenjci prav zadnji v tem listu z novicami, saj zmirai kaj beremo iz Šentruperta ali pa od kje dru-.god
in tudi iz naše čateške župnije je večkrat kaj novega. Tukai ni prav posebnih novi-
Vročine ni posebne. Tukaj v tei državi je podobno kakor v domovini. Sedaj vas pozdravljamo vse Slovence, posebno še čateške far ine pod Za plazom. — Fantje iz čateške župnije.
Novice iz Calumeta. Mich., 22. avgusta 19(17. (Nesreče v rudnikih.) Dne 13. avgusta ie bil nesrečen dan in usodepoln za dva moža Janeza lleniča (Slovenec) in Miha Kranjca (Hrvat). Janez Ilenič je bil vposlen pri Tama-rack-družbi blizu 20 let in ni nikdar preje doživel hude poškodbe. Delal je več let v North Tamarackii št. 3 kot revni čuvaj. Pred kratkim je delo spremenil in pričel s polaganjem - tira (trackman). V torek, dne 13. avgusta je šel v rudnik kot navadno ter se odpelial na vzpenjači na 12. prerez (level). Tam je imel nekaj orodja in se je hotel odpeljati na 17. prerez. Za vzpen.iačo je dal znamenje, da jo potegnejo na površje. Cez trenutek se zasliši nenavadno ropotanje po rovu. Ilenič je padel v rov iz 12. prereza na dno rova v 18. prerez, približno 600 čevljev globoko, kjer so ga čez en čas dobili vsega razbitega. Kako je nesrečnik omahnil v rov, ne bo nikdar natančno znano. ker ni bilo nikogar v bližini. Ograje okoli rova so bile najdene kakor navadno zaprte. Henič je star 40 let; doma je iz Dragatuša pri Črnomlju. Tukaj zapušča žalostno vdovo s šesterimi nedoraslimi otroki, štirimi dečki in dvema deklicama, ki živijo na starem Tama-racku. Mil je član društva sv. Jožefa št. 1 S. H. Z. in sv. Cirila in Metoda št. 9 J. S. K. J. Pogreb se je vršil 15. avgusta iz slovenske cerkve. Ravno istega dne so pred štirimi leti pokopali 16-letnega sina. Žalujoči vdovi Ilenič in sorodnikom naše sožalje! — Isti dan popoldne se je ponesrečil v Hecla rudniku od Cai. 6c Hecla družbe Mihael Kranjc, doma iz Koš-ca, fare Plemenitaš na Hrvaškem. Delal je pri tesarjih zadnje štiri mesece. Nepričakovano se je nad njim utrgala plast kamena ter padla nanj. da je na mestu obležal. Nesreča se je zgodila v rovu št. 2 na 20. prerezu. Raniki .ie bil star 26 let. Meseca februarja je prišel v Ameriko v drugič. Doma zapušča mlado soprogo, očeta in mater ter enega otroka. Ril je član društva sv. Jožefa št. 1. S. H. Z. Pogreb se je vršil 16. avgusta. Na pokopališče ga ie spremilo društvo sv. Jožefa N. v m. p.!
Ameriško pismo.
Forest City Pa.
Dragi gospod urednik! Prosim, sprejmite tudi iz te slovenske naselbine par vrstic. Nobenkrat nisem še bral v »Domoljubu« katere novice iz tega kraja. Zato hočem to storiti iaz, da izvedo naši znanci v stari domovini, kako se nam tukaj godi. Tu delamo pod zemljo, v premogokopih. Pogostoma nas obiskuje nesreča. Pred par meseci je ubilo v rovu Antona Orablevča iz Javorja pri Litiji, ko je hotel razstreliti veliko množino kamna s 25 kosi dinamita. V verskem in narodnem oziru kaj lepo napredujemo. Imamo svojo cerkev in duhovnika rojaka v osebi gospoda: Jožefa Tomšiča. Imamo slovensko petje kot v stari domovini. V času bolezni ali pa smrti imamo katoliška podporna društva. O Sv. Jožefu in M. D. v nebovzete, sv. Barbare in iu sv. Lovrenca. Vsa lepo napredujejo. K sklepu pozdravljam vse znance v stari domovini, Tebi vrli Domoljub pa želim obilo uspeha.	M. K.
Pismo iz Eveletha.
Minn. 17. sept.
Dné 15. septembra, na praznik Imena Marije smo tukajšnji Slovenci šli na precej oddaljeno pokopališče, da smo tamkaj skupno obiskali domovja naših umrlih rojakov. Z nami so se tudi udeležili tega obiska Irci in Poljaki, bili so tudi z nami štirje č. g. duhovniki iz tukajšnjih farà. Ko smo dospeli v pro-
cesiji na pokopališče, smo skupno molili sv. rožni venec za pokoj duš naših dragih, nato so sledile pridige v angleškem, slovenskem in poljskem jeziku. Tužni čuti so nam navdajali srce, ko smo zrli po gomilah naših bratov. Vsi ti so prišli v to obljubljeno deželo, da bi našli zavetja in sreče, toda našli so zac'nje zavetje — grob.
Slovenski pevci iz Eveletha, pod vodstvom g. P. Srnovšnika, so zapeli dve mili nagrobnici. Prvič na tem mirodvoru se je ta dan razlegal glas slovenske pesmi, in milo je odmeval tja v tihi gozd, kakor glas dobre matere, ki poje pesem svojemu otroku, da ji slajše zaspi.
Želeti je, da se naši Slovenci vsako leto v obilnejšem številu udeleže tega obiska. Ker dasiravno krije žemljica tuja naše drage s tem še ne rečemo, da se več ne vidimo: »Saj križ nam sveti govori, da zopet vidmo se nad zvezdami«!
Iz Borbeka na Nemškem. Ustanovili smo tu društvo, ki se imenuje »avstro-ogrsko rudarsko društvo*. Sedaj šteje do 50 udov in sicer večinoma Slovencev. Ako bodete, dragi lojaki, prebirali »Domoljuba«, bodete marsikaj lepega in podučnega slišali o našem zgoraj omenjenem društvu iz Borbeka. Nabrali smo lepo svoto denarja takoj v prvem letu. Tega bomo ix)rabili samo za podporo članov ob večjih nesrečah in pri pogrebih naših udov. Naše društvo ni samo za zabavo, temveč zato da pomagamo drug drugemu tu v tujini. Zato opozarjamo naše rojake Slovence, ki še niso pri nobenem naših društev, da pogumno pristopijo k nam. V slogi je moč! Namen našega društva ni političen, temveč samo v podporo in medsebojno ljubezen. Skrbimo, da dobimo prejkomogoče zastavo, kakeršne imajo tudi druga avstrijska društva tukaj v Reinlandu iu Westfalnu. Nabrali smo že precej za zastavo. Vsem lepa hvala, ki so nam že kaj podarili v ta namen. Drugo vam bomo že sporočili po našem prijatelju »Domoljubu«. Priporočamo se tudi že sedaj drugim avstrijskim društvom, da ko jih bomo povabili k blagoslovu zastave, da nam tega ne odrečejo, da ne bomo sami korakali pod zastavo po Borbeku. Ta dan mora biti dan veselja, takrat se bo zopet pokazala ljubezen, pogum in sloga med rojaki. S tem pokažemo vsem bralcem »Domoljuba«. da tudi mi v tujini nismo zaspani. Delamo pridno za naš vsakdanji kruh in pa tudi za izobrazbo v vseh rečeh. Saj beremo v »Domoljubu«, da doma delate na vse pre-tege za izobrazbo, torej bi ne bilo prav, ako bi mi tukaj zaostali, ker nas imajo vsi radi. — Omenim še dragim bralcem »Domoljuba«, da smo imeli 27. oktobra nove volitve v odbor. Izvoljeni so bili zopet: za predsednika Martin Thaler; za podpredsednika Janez Tunst; za pisateljskega upravitelja Avgust Mille; za njegovega pomočnika Viljem Muster; za bla-gainičarja Jakob Kajzar; za njegovega pomočnika Viljem Melanšek. — Bog živi naše ljudstvo. Nai živi Slovenska Ljudska Stranka v domovini in daljavi! Srčni pozdrav vsem rojakom v tujini in v domovini.
M. T., predsednik društva.
Narodno gospodarstvo
Planine.
Vedno se povdarja pomen živinoreje, tako, da se vsem zdi lepo, a marsikateremu kmetu nemogoče, kako bi mogel veliko in lepo živino prerediti. Dežela Tirolska, Pred-
arlska in Švica so priče, da je kmetom lahko prerediti živino, ako prav uravnajo svoja zemljišča, z združenimi močmi in vsestranskim zaupanjem zboljšajo svojo zemljo. Na Predarlskem, v okolici Bregenca mi je odgovoril kmet lia vprašanje: »Zakaj nimate nič več njiv?«, »imeli smo jih še pred 40 leti, a nismo mogli izhajati in lezli smo v dolgove in slabo živeli. Sedaj je pa. hvala Bogu, drugače«, se je odrezal.
Kako pa ravnajo nemški kmetje, o kate-r.Ii lahko trdim, da imajo slabejšo zemljo kot je naša in sami nimajo toliko talentov kot naši kmetje? Svoje njive so lepo spremenili v travnike. Te gnoje pridno z gnojnico in tako so izboljšali travnike, da na travnikih, ki leže 1000 metrov in še več visoko, kose dvakrat, da, tudi trikrat na leto. Kako pa je pri nas s travniki v tej višini? Enkrat kose in še takrat je slaba mrva. Ne dobiš niti kajžarja, kaj še le večjega kmeta, ki bi ne imel gnojne jame, iz katere navozi v sodu takoj po vsaki košnji gnojnice na travnik.
Toda ta krma bi še ne zadostovala za toliko živine, kot jo ima vsak gospodar. Boljši kmetje prirede čez poletje po 100 krav. Volov ne rede, konj samo toliko, kolikor jih potrebujejo za vožnjo. Zato pa naši voli gredo v Svico in druge nemške kraje. V Bregencu je pri tem obogatel neki gostilničar, ki je prijatelj Elije Predoviča jz Ljubljane, ker je pošiljal kranjske vole v Švico. In Predovič tudi!
Kmetje na Tirolskem in Predarlskem so spoznali potrebo planin in zato obračajo toliko pozornost nanje in skrbe za zboljšanje planin. Marljivo jih trebijo, da se ne zarastejo in gnoj, kar ga je na planini, razmečejo po travi. Imajo pa, kjer je le mogoče, dvojne planine: nizke in visoke. Na nizke planine ženo živino žc meseca maja in ostane tukaj približno dva meseca. Ko nastopi poletna vročina in je živina že popasla nizke planine, ženo jih na visoke planine. Tukaj ostane tako dolgo, da nastopi mraz ali da zmanjka krme, in zdaj gre živina zopet na nizke planine. Tukaj je ined tem časom trava zopet zrastla in živina ima dosti in dobre krme do pozne jeseni. Seveda je živina vajena paše, ker hodi že tele, 14 dni staro, za materjo po planini in se uči inuliti travo. Tudi utrjena je živina, ker je na prostem ob vsakem vremenu. Tako preživi kmet lahko svojih 100 krav čez poletje. Preživi mu j h planina pet do šest mesecev.
Doma je obdržal gospodar le toliko krav. kolikor jih potrebuje za mleko. S tem ravnanjem je pa prihranil doma krmo za zimo. Toda krma, kar jo ima kmet na svojem hlevu, bi nikakor ne zadostovala za prereditev vse-živine, ker jo je prignal s planine. Kajti čreda se je na planini znatno pomnožila in bi v par mesecih ne imela krme, ako bi obdržal vso v hlevu čez zimo. Postavi tedaj na prodaj krave, kar si jih ne upa preživiti. Ali jih mar pelje na semenj, kot pri nas? Kaj še! On naznani v živinorejski zadrugi koliko in kakšno živino ima naprodaj. Kupci na zimo navadno pridejo k zadrugam in tam poizvedo, kdo in kakšno živino iina naprodaj. Kmet kupcu na domu proda svojo živino. Ni je treba goniti na semenj in pod ceno prodati, ker jo nerad goni nazaj, ampak ta posel opravi živinorejska zadruga, ki pomaga kmetu dobiti kupca. Tudi prekupcev in mešetarjev ni. Pri tem ne obogati ne Elija, ne kak primojduševec ampak kmet ima ves ta zaslužek sam, kar je edino prav. Vsaj se je živina na njegovi zemlji in po njegovi skrbi zredila, ima tedaj on edini pravico do vsega skupička. Tako pride vsak' leto gospodar do lepe svote denarja; povrhu tega pa proda še sir, kar ga ne rabi za dom, katerega je napravil sirar poleti na planini.
ALEXIN ZA POTICE
Nr navadno prodajajo skupno po mlekarski zadrugi. Skoraj neverjetno je, koliko kmetom koristi medsebojno zaupanje in združe-vanje. Navedeni samo en slučaj: V bregen-škem gojzdu leži mala \as Audelsbuch, kjer ima poseštnikoN svojo mlekarsko zadrugo. \ in zadrugi so lani izdelali iz" 296.000 litrov mleka sir. Prvotno so prodajali mleko', a dobili so na leto okrog 4000 kron manj za mleko, kot zdaj za sir Imajo lepo poslopje, vse mleku obdelavajo s stroji, ki jih goni elektrika. Imajo dolg še na poslopju, a jih ne skrbi, ker m izračunali, kdaj bode poplačan, ako vsako leto gotovo svoto plačajo. Kmetje skrbe zelo za svoje zadruge sami in učitelji opravljajo posle tajnika. Splošno uživajo učitelji na PreJ-arlskem veliko spoštovanje in kmetje pravijo, da se razume že samo ob sebi, da jim učitelj mora iti na roko. So pa tudi dobri učitelji. K šolski maši med tednom pripeljejo učence v cerkev, jih nadzorujejo in slišal sem. ko je učitelj molil med sv. mašo naglas rožni venec. Takega učitelja spoštujejo tudi učenci.
Koliko .ie pri nas še pripravnega sveta, ako bi ga otrebili, da bi bil pripraven za planine. Koliko .ie vodnih moči. bolj prikladnih kot v nemških deželah, katere bi lahko izrabili mi, sebi v pomoč. Toda en sam kmet ne zmore tega. Treba je skupno iti na delo za občni blagor, ne samo za svoj žep. K tem je pa treba medsebojnega zaupanja in podjetnosti. »Pomagaj si sam in Ik>g ti pomaga«, pravi pregovor. Ako bomo sami začeli zboljšavati svojo zemljo, smemo se zanašati, da dobimo po svojih poslancih za to potrebnih podbor od vlade, katerih so kmetje v nemških deželah nobili obilo. Potegujmo se za planine, ker te so predpogoj lepe in obile živinoreje!
— O zakonu za varstvo planin za Kranjsko je bilo dne 4. t. m. posvetovanje pri kranjski deželni vladi. Posvetovanja so se udeležili deželni glavar Detela in poslanca Povše in Pogačnik. Sklenilo se je, da dobi tudi Kranjska zakon za varstvo planin.
g Lepa prihodnjost mladeničev. Cestokrat se dogaja, da marsikateri mladenič dovrši nekaj razredov srednjih šol. potem pa iz bodisi katerikolih vzrokov ostane doma, ter ne ve kaj pričeti. V naši deželi mlekarstvo jako lepo napreduje, ustanavlja se \edno več mlekarn, a zalibog primanjkuje spretnih, umnih, dobrih mlekarjev. To pa je v veliko kvaro razvoja mlekarstva, ker mlekarske zadruge le tedaj dobro uspevajo, če imajo dobre, teoretično in praktično izvežbane mlekarske moči, ki so pridne, zanesljive, delavne, skrbne, razumne ter delujejo samostojno in znajo debro pisati in računati. Prav mnogo kranjskih mlekarn deluje slabo edinole radi slabih mlekarjev. V
večjih mlekarnah so bili primorani nastavljati tuje mlekarske voditelje, ker tli bilo najti sposobnih mlckarjev-doinačinov. V naši deželi je mnogo pridnih in zanesljivih mladeničev, ki bi prišli k dobremu kruhu, ako bi se posvetili mlekarstvu, kajti dober mlekar zasluži meče-čno 80—100 K. Vrhutega pa bi si tak mladenič še po strani zaslužil pri posojilnicah in raznih zadrugah, katerih jc mnogo po deželi. Stroški za izobrazbo mlekarja pa tudi niso posebno veliki. Mladenič, ki se hoče posvetiti mlekarstvu, se inora najprej nekaj mesecev učiti v kaki večji, dobro urejeni mlekarni. Ko konča pouk v taki mlekarni vstopi lahko v mlekarsko šolo na Vrhniki, ki se otvori dne 1. aprila 1908 in bode trajala pet mesecev. Pouk na tej šoli bo brezplačen, nekateri učenci pa dobe še celo podporo za hrano. Dobro je, da ie tak mladenič dovršil kako kmetijsko, meščansko ali nekaj razredov srednje šole, toda neobhodno potrebno ni. Mladeniči, ki se hočejo posvetiti mlekarstvu, naj se takoj zglase prt »Mlekarski zvezi« v Ljubljani, oziroma pri mlekarskem nadzorniku v Ljubljani in sicer osebno ali pismeno, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. Prosimo pa tudi mlekarske zadruge, naj nam sporoče, če je katera izmed njih voljna sprejeti kakega učenca v pouk. Cenjene rodoljube pa prosimo, naj blagovole opozoriti sposobne mladeniče na ta razglas.
g Davka prosto kuhanje žganja za domačo porabo. Finančno ministrstvo je izdalo navodilo, po katerem se dosedanje določbe o davka prostem kuhanju žganja za domačo rabo izpremenijo in izboljšajo. V navodilu so obseženi tudi razni predpisi in naznanila, ki so bila dosedaj raztresena, tako da je tu združeno vse, kar treba vedeti glede omenjenega kuhanja žganja. Navodilo pa se ne razpošlje le finančnim stražam, marveč tudi, kar je popolnoma prav, županstvom, da morejo vse prizadete podučiti, kaj treba storiti in kako postopati v tej reči.
Zobobol
Največji vagon na svetu. Kanadska Pacific Company je dala napraviti za svojega predsednika en salonski voz, ki je dolg 28 m. Obsega jedilno sobo, spalnico, sobo za tajnika in sobo za služabnike.
NAJFINEJŠE KOKOS-MASLO. POPOLNO NADOMESTILO ZA ČAJNO MASLO. ZA KUHO. CVRENJE IN PEKO, 25o/„ IZDATNEJŠE. NE POSTANE ŽARKO. RADI LAHKE PREBAVE ZDR. PRIPOR.
HRISTNO LE S TO VARSTVENO ZNAMKO DOBIVA SE V VSAKI SPEČE-RIJSKI TROOVINI--B
Doječe matere
ki same hranijo svoje male, dobe presenetljivo hitro novih moči in veselja do življenja s Scottovo emulzijo. Scott ova emulzija je slastna, pospešuje tek in prebavo
krepi
zdravje
in jači ves organizem. Obenem vpliva tudi najugod nejše na mal* ga dojenčka ga dela rožnatega in jedro
frlitn« le i to in>m- ».	,	0
ko-ribičem-kot po- vitega, dvojno veselje za S'con.oÄ ljubeče starše.
Izvirna steklenica 2 K 50 h.
Naprodaj po vseh lekarnah. 2173 Vil
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel Scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
Iftöem treznega, 40 lei starega
ki razume tudi pri kmetiji. Piata po dogovoru; oglasi naj se na upravnlltvo .Domoljuba*. 2566 3 t
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
K0n$reSnI fri	registrovana zadruga z omejenim poroštvom KOI^KSnl tTj ft. 19
sprejema hranilne vloge vsak mm	to Je> d-je za 200 kron
delavnik od 9. do 12. ure H** * I4 1° 9 kron 50 vinar, n« leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemajo ket goto* denar, m 4* M m njih obrestovan)« prekinile, ■tonfili davek plača kranilnioa eeme. —«=«ss Najslgurnejia prilika za itedenjc.
Kanonik A. Kalan I. r., predsednik.	flAfe	Kanonik J. Su&nik I. r., podpredsednik.
Prof. Paulo« označi
na podlagi točnih preiskav idra» lek za najmogočnejšega zbujevalca sekretorsnlh želodčnih živcev, rv.v odlično pa zbujajo tek, krepe želodec In olajšajo bolečine prave Bradyjeve želodčne kapljice. Pospešujejo opravila prebavnega dela, slast do jedi, odslranja|o telesnemu dobrobit ikodljlvo napenjanje, čezmerno tvo-rltev kislin, telesno zaprtje, želodčne bolečine In drugo motenje prebave. Dobi se v lekarnah ? ®radV. 1-kamor, nunn) l, Flelschmarkt > 387, razpošilja šest steklenic za K 5 - , tri dvoi-nate steklenice za K < 50 Iranko.	2.1
Zvoki iz otroških let. Urno drvenje in nemirno pehanje človekovo je tisto, kar nas tako kmalu stara ter nam pušča tako pičlo časa, da bi mislili nazaj na lepo dobo otroških dni. Tembolj veselo in obenem tožno-milo čuvstvo se pa polasti vsakega Zemljana, če se tnore ob redkih urah počitka in ob pra-zniškem času spominjati davnominole dobe mladosti. Zdi se človeku, kakor bi se glasile orgle, kakor bi zvonili zvonovi. Božični čas se v radostni svečanosti ponovi v spominu, - - pa le za kratek čas, in zopet se razprši lepa slika preteklosti. Da pa lepi sladki spomin ne izgine, nego ostane trajen, povzroča samo pod imenom »angelsko zvonilo za božično drevesce« znana novost, ki jo je uvedla v promet c. in kr. dvorna firma Ivan Konrad v Mostu št. 1941 na Češkem. Vse natančneje se razvidi o tej mični novosti iz današnjega oglasa. Kataloge z obilo slikami pošilja gornja firma vsakomur zastonj in poštnine prosto.
SS&i oliftka Tiskarna
viiilnio« "M
Prihodnja številka „DOMOLJUBA* Izide dné 21. novembra 1907.
üföj
Loterijske srečke.
Oradec,	2.	novembra	33	49	68	84	25
Dunaj,	2.	novembra	58	6	2	45	23
Trat,	9.	novembra	72	90	6	32	88
Line,	9.	novembra	56	48	71	31]	76
v razvoju ali pri uienju za-
aianoini, ogtali olrooi> ter siabo
krvni, otožni, nervozni, utrujeni, lahko vzburljivi in zgodaj oslabeli odrasli rabijo z velikim uspehom tfr. Hommela Haematogen.
Slast so vzbudi, duAsvns in tslosne moči se dvignejo, vso iivòevjo so ojaòi.
Zahtevajte izrecno pristni dr. Hommel-o« Haematogen In ne dajte si usiliti nobeno izmej mnogih ponarejanj. Dobi se v lekarnah. 2170 6-8
FRANC JOZEFOVA
grenka voda.
llfanM v staresti od 14 do 10 let, poltenih kr-UCeUlU ščanskih starišev, enega ali dva, sprejme Ivan Vese>, mizarski mojster v Sodraži-ci pri Ribnici. 2561.1 -1
Za vedno!
New-York In London nlsla prizanašala niti evropski celini ter |e velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svolo zalogo zgol| proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem Izvršili ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu. da se ml povrne
gld. 6-90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev • priatno
angleško klinjo ; 6 kom amer. pat. srebrnih vilic Iz enega komade. 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kr.tn amer pat. srebrnih kavnih žlic; I kom amer. pat. srebrna zajeinalnlca za juho;
1	kom. amer pat. srebrna zajemalnica za mleko; « kom an g Viktoria čašlc za podklado ;
2	kom efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. ced Inik za čaj ;
1 kom. najfin sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6-90. Vseh teh 42 predmetov |e poprej stalo gld. «0 ter jih je moči sedaj dobiti po te| minimalni ceni
S d. 6 90. Amerlčansko pat. srebro je znano, je oz In skozi bela kovina, ki obdrži bolo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši d"kaz da I.ta Inserat ne temelji na nikakršni slepariji, sivezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikUdna kot prekrasno
ienitovanjsko In priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A. HIRSCHBERG-«
eksportni hiši amer. pat. srebrnega blaga
na Dunaji II , Rembrandtstr. 19 O. Telefon 14597.
Pošilja se v provincljo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošije.
Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina) Izvleček iz pthvalnih pisem: S pat. srebrno garnituro sem iako zadovo'jen.
Tomaž Rožanc, dekan Maribor Eksc. baronica Edelsheim ml je najtopleie priporočil« Vašo garnituro, torej pronim, p šliite mi "o garnituro za gld. 6 90. Ko c sa r d, >'9. oktobra '901.


poro
tako garnituro za gld. A 90.
l'Q. oktobra
Ilona Tlsza, roj grol. Degenleid.
Ker |e Vaša garnit v gospodini jako ko-istna, prosim, da ml pošljete še eno St Pavel pri Preboldu
Dr. Cantilo Böhm, okr. in tov zdravnik.
I**e>e
2556
mlinar
nastop takoj. Janez Burja, Reóica, p. Bled.
Tovarna za atola
Franceta Suliellna
bi Brega, p. Bororolca, Krtnjikä
Udclujo _
vsakovrstna stols
do najfinejših po najniijih cenah brai
oi
konkurence. Ilustrovan 2806 26—23 aaatonj in franko.
ae na lahtevc
da! $ dai ^it^-^ap-^^ortane tfiajnovtjiimi let* 1905 m 06 zgrajenimi veTit^nsKimi ptmiig
'25000 ton
e » IV. i> VV" <*> sedaj velil« pari,^ t « .
ItasnHa dajeastopnilt Jr.CcUnìq jjubljana j^iotorate-uiicelJv.
- veh 8 Ep00ta«m
Itv.28
Odhòd izjjubljane vsakj potiedelely.tor^ . četrttKv tednu.
V 1( uhinji in sobi
se Čisti les in kamen, najfinejše in najnavadnejše tkanine, kakor tudi vse, kar se sploh pere ali umiva, najboljše s
II
Njega čistota je zajamčena s 25.000 K. I.
■■
»j !E
■ÖC
n a e o
O L C -N
0) (0
CM
« o
Ö t -
.^E e e
'e m 'S •
° a
m!..
in °
«
trt . (rt Jtt cd ya
> m
o o 3 u O. B
O-KJ ■
<u a» *
5!> 0
Ure Z ucrižice
?<SìFJ »lMld.1'60
dobi vsak kras »o srebrno remont. Gloria žepno uro sistem Roskopf-patent 36 ur natančno idočo za kar se jamči 3 leta. Vrhu-tega pozlačeno primerno oklop. verižico za le gld. t '60 3 kom. z verižicami vred gld. 4'50. Pošilja po povzetju tovarn, zalog« švicarskih ur 2531 5—1
S. Urbach, Krakov i t. 95.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida 12-1 znamenito 2536
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto.	i* uira, iummj* po uittaih im nnqtu-hoti tudi ako je Jc zastarano. Steklenica stane 2 gld z navodilom o uporabi. Dobiva se samo
v lekarni pri „Črnem orlu" na Novem trg. v Celovcu.
Zabranite izpadanje las!
Odstranjujte prhljaj«!
*o a
N
c
3
a
o
c s
N
■
a
Ojačite rast lasi
Oživljajte živce !
Dr. Dra!le=ja brezova voda za lase
najplemenitejša in najnaravnejša vseh voda za glavo in lase. Pazite pri nakupu izrecno na ime .Dr. Dralle", ker se ponujajo češče manjvredna ponarejanja na škodo občinstva. Dobiva se v lekarnah, parfuttierijah, drožerijah in brivnicah. Glavna zaloga : M. Hoffmann & Co. Tešin v L.
Slavnemu p. n. občinstvu si uaojam najvljudneje na nan:t:, da prodajam odslej svoje priznano i/born >	2542 3 — 1
gorenjsko sukno
vsako sredo ter soboto vse druge dni pa
na Vodnikovem trgu \	na Poljanskem nasipu ste» 8
in ne več na Marijinem trgu. Velespoštovanlem
JOSIP REICH, tovarnar v Ljubljani.
o
M O
Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4000kom. takozvanih
vojaških kocev za konje
za ceno la g? d. 2-20 komad In gld. 4-30 za
par 6 parov franko na dom) naravnost na lastnike kom Ti dabali, trajno trpetni kooi ao topli kot koiuhovina, temutivi, okoli ISO 200 om veliki, torej lahko pokrijejo oologa konjn.
— Razločno pisana naročila, ki se izvräe le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na	2214 5
Steiner>jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče OunnJ, II, Tnboratraaae 27 G.
Ceni*i na željo zastonj in franko. — Za neugaja-
joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od: kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weichbergerja, Ilosva, Grünwalda. Zor-kovak, Rotter Lichten, pi. Mroczkowski ja Dobro-stany, Rosenauerja Zg. Moldava, Kahlissa Manken-dorf, Schenk« Gerlsdorf, lastqika umetnega mlina Fohringorja in dr.
MlzorsKesn pomočnika EKtSeb
pri Kranju. Službo lahko nastopi takoj. Delo trajno. 2514
*aak* vrata ae moralo akrbno varovat prad vaako ncanago,
ker ea p* tej lahko vraka tudi najmanj«» rana navija v zalo bodo. teiko ozdravljiva rano t» 40 let ie je izkazalo merilno vlaino mazilo, tako imenovano pralko domače mazilo kot zanaalji.o eradatvo za obvezo. T» vzdržuje rana iiata, .«varajo iate, olajAnje vnetja In bolatine. kladi in poapafcije zrcaljenja.
—— Razpolllja ac vaak dao. —— 1 PnfllCu 70 vin., pol puhice SO vinarjav. Proti prad^iacila K 8 1« aa polljeja 4 poAic«, ali K J — 10 poitic poltain« proeto na vaako paatajo avatro-
agrake monarhije. Val del embalaže maj* i a k on to deponovano varstveno znamko.
Olavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; «gal Nerudove nI. 203.
Z»lo*e v lekarnah Aratro-Ograka, v ljub-Dani «o dobi pri gg. lekarjih : ti piccoli, C pi. Trakóczy, ■ Hard.t«chla*ei, J Mafr.
2172
Oeebni kredit an uradnike, častnike,1 učitelje itd Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnišk. društva dajejo po uaj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit Potovalci izključni. Naslovi konzorcijev se po- i vedo brezpl. pri osrednjem vodstvu uradn dru-tva, Dunaj, Wipp lingerstrasse 25. 2438 2 !
P o u k
v krojnem riunjuin izdelo-:: :: vanju oblik die :: ::
FANI KOMAR
oblubnno kooces. očal uvod
2499 Ljubljana M Prod škofijo it. 2|,
doktorja pi. Trnkóczyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvilje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z masUnom. 187 26 21
Tovarniška zaloga: lekarnar Trakòozy, Ljubljana.
prcuizijsKc pctouolc«
za zasebnike, za prav dobre predmete Iii • F. Reipisch, Draždane A, Krenkelstr. 20.
Oglase naj se le dobri prodajalci. 2555
iivalnl a troj
lep in trpežen, že od 38 kron naprej. Ceniki zast.
L. REBOLJ zaloga šiv.strojev in koles, Kranj.
Čudež
se je zgodil nedavno v Buda peš ti, ki je edini te vrste Ta čudež je učinil, da dašelna zaloga euknenegn blaga v BudapeAti VII I. Rottenbillerg. 4|a razpošilja za
K 10 kupon 3 metrov
finega jesenskega blaga ali kamgarna v črni temno-višnjevi, sivi in rujavi barvi ta popolno obleko ta gospode (sukna, hlače in telovnik). 1073 15-11
Kdor kupujo blago za jesenske in zimske obleke, naj se gotovo posluži dobro znano trgovino
„Pri Škofu"
v Ljubljani, Pogačnrjov trg (sadni trg) v veliki mestni hiši nasproti mokarjev.
Dolio je novo blago v veliki izberi in po zmerni ceni in sicer: sukneno blago za moške in ženske, perilni parhent, volnene, svilnate in pletene rute (kocke), šerpe in ogrinjalke, odeje (kovtre) domačega dela, kod, jagerske srajce in jagerske spodnje hlače za moške, ženske in otroke, kakor tudi nogavice za moške in ženske.	228«) 8—5
Poatraiba zanealjivo poštena in dobraI
Balia Iluzija I OUunr
WaflepM kras božičnega drevesca »-i M m * m m* punteti irtm kršitniki drailoi, je noje liboljiut
MDuitni intel. zvonilo zo božično drevo St1
11 HiW. uftld IO co Tli Garantir» te u fnokeljoolruij«.
é I wk'
%m\ m/ ; ji > i? -i", i f. •
- Ä -'•"M vv
Irevaepreproatimnasajenjem. Poatavljenenawaoa« »»■■II«. FMhfljiu m toplo pai fhnkcijonira «udi br« priiganik «t «{
Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljiani jekleni be tički pa udarjajo na troje zvoncev in blago-zvončno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado In staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K J BO.
5	koal . . K 4-25 I 9 k>» K 12'-« . . . „ 5-50 It .	..15-
6	koaov ..„■•—!«« . . „ 29'— 56 košev . K 43*50
6o « • » 58'— /
l.o . . „112'-
Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, iivijeno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukanimi ste-briči za zvonce in tremi prekrasno žare-čimisrebr. lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod. vred K 2 —
S kosi
4 .
(t kosov .
K 5-50 „ 7 25 . „ 10-50 36 koaov 5» . 100 ,
9 koeev .	K 15-50
U . .	„ 20-25
«4 .	„ 39-50 K 57 50 „ 77-50 „ 150-
- Majaovajši-
Miatit za MiMiesco
IS koa. sortiran h, skrbno zavitih v kartona, po velikosti ia izvrttlt.i po K --40. --60. --70, 80, !•-. I 20, 1-50. 2*—. <> '-08. kartonu, po velikosti ia izvriitvl po K —'75, —-90, I-—, 1-20. Lametta, angelski lasci, srebrni ali zlati, kuvert K —*10, žica za oreha 10« k»a.v K — 20, veriiice is steklenih krogljie, 1 in pol 4o t metra dolg«, pa velikosti krog jic K —-90. —-95, I 20, I -40. Sveiiea 14 koaov v kartona K -'50, večjf 15 kaaav v kartona K —'58, driajci aa avača, tacat K -'50.
pristna Roskopf patentna re-montoirka na aidro ivicarskega zistema z masivnim solidn. švicarskim kolesjem na sidro in zittito za gonilno vzmet, pristno nikljasto okrovje z varstven* plombo in larnirskim pokrovom, ovaln. robom, 36uridoča (ne gre samo nur), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranjein iletnigaran-ciiski list, kom. K K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K
Bogata i s bara v m.j.m (lava. kataloga
Št. 7113. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, safian mnogo prostora za drobil, 4 predeli, no-tran ja zapora na vzmet, nikel-nasta zunanja zapora 9 cm dolgosti, 6 cm iirokosti K 1'50
St. 7H0S Cena dobra denarnica iz aaega kesa, moinega. gladkega usnja zg»-
nena, la zaklopci iz govedine, 4pr«Mli in viutje, t zapora, t cm del. I cm
lir. K 1-35. Boljie denarnica po K 1*85, 2*10, 2'80,3-10,3-50,3 80,4 20invidja
—— Proaim aahtavajta katalog
Dailha nnnunrilf Teak p. a. kapec, ki «4 t. aapt. d« 50 aev. pismeno naenkrat unii aa najmanj 40 K bi DOZICnQ nUyruQD. aa Mita» aa«ra4o alarmno kadilka at. 4545 a pa no«i svetleiin aa kaaalaikom in pa
——— Zamena dovoljena ali denar nazaj, loraj braz rizika I — Peiilja aa p« povzetja ali denar aailtvi o posai, ali naj a« padlja
blaga, dobi UKHJ koledar aa 1. 1*01.
aaprqj. Najpnpravnaj« se aaraia aa odrezka pesti blaga p« povzeti» ali i« j« denar edpealaa po nai prod 15. daeambram, kar ao4ta p» 14. dacem kar st aavadaem iaaa. «aalavdaHa aareiha saten
1 la aMfote, blage Ia _
M«r«, baker et Mitisia iaaa
postne nakaznica. Neobhodne je potrebno, da ae pri aa-nakaanici. Tndi ia v korist vsakima naročitelja, da ibra zaradi hodega aavala aa mere dostavljati tak« la)t» aareiha zaterej pravoflaano na aaalav :
tvornlca ar v Mostu
i JAN KONRAD

ce», in kralj, dvorni dobavitelj v Mostu —- it. 1941 na Čeikem -
Zahtevajte ma] najnovajll (lavni katalas • SOOO allkaml, ki vam fa takoj poiljam zastonj In poitnlna prosto.
Dobra
izdeluje rum, likerje io žganja
z zmesmi
doma bolje in ceneje in stanejo >/< manj kot narejena v trgovini. Te zmesi se more zaupno in ceno kupiti le pri
BAROS GABOR-ju.
Najstarejša specialna trgovina v deželi.
Budimpešta Vili., Oohàny-utcza 1. Zalogi: 49.
Tovarna: l.,VArosmsjor u. 42 (las'nahiia).
Tovarna za kletarska in vino zboljšev. sredstva. Zaloga strojev in orodja za Izdelavo vina.
Cenik in navodila zastonj in franko.
Razpošilja sc dvakrat na dan po poitl po povzetju ali proti vposlatvi denarja. 168uX 4-1
fnouizamoit
popolno nadomestilo za jabolka in hruške v izdelovanje mošta. Dodatek za zboljšanje mošta. Razpošilja proti povzetju
Josip Racher
drožerija „pri črnem psu" -i— Bruck ob M. -
Prospekte na zahtevo zastonj.
Odobrila c. kr. splošna presku-ševalnica za živila v Gradcu.
2413 6-4
Učenca
aa kolarako obrt sprejme Iva* Proialk, kolar na Vrhaiki.	2456 3-3
Vinogradniki pozor!
Čas trgatve je tukaj! Vsakdo si napravi rad na tropine dobro domačo pijačo. Najboljšo in najcenejšo pi-ačo pa n apravite z mojimi naturnimi snovmi.
Pijača je popolnoma neškodljiva in se nikdar ne pokvari. Čim delj časa stoji, tem boljša je. Ime moje po celi Avstriji in Ogrski znane tvrdke Vam jamči, da dobite najboljše blago po najnižji ceni. Opozarjam tedaj vse cenjene posestnike, da se zaupno obračate na mojo tvrdko; le jaz sem v prijetnem položaju, da oddajam najboljše snovi in jih tudi največ dajem. Opozarjam tudi vse posestnike na moje različne cvete za napravo okusnega očeta, fine slivovke, drožnega žganja, brinjevca, ruma, različnih likerjev, na moj povsod priljubljen prašek za svinje, govejo živino in konje
Ne zamenjajte moje veletrgovine z drugimi melimi trgovinioami!
2277 4
C f. üclinl»ei*t
prot. Inh. KARL SCHOLZ
=== Gradec, Murplatz IO.

mmmm
Trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Podlesnikml.
Ljubljana, Stari trglO
priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejjih klobukov, cilindrov in feplc, kakor tudi naj-»rpelnejših Ur najfinejših fevljev.

Pallata* zavarovana.
Vilko ponarejanje kuni»« Edino priataa Ja H 44
Thiarry-jav balzam
i zeleno znamko .redovnic»*. Cena II majhnih all 6 dvojnatlh steklenic all 1 velika ipecijilna ileklenlca • palenl. zamaikom K 5 - Iranko. Thlerryjevo centlfoUJsko mazilo
proli vaem ie lako ilarltn ranam, vnellem^ ra-nltvam, abscesom In oteklinam vseb vrat. Ccaa: i lončka K 3*60 le polije le proli povzetjo ali denar napre| - Obe domali aredtlvl ala po-flcì oiVnI «011 in*nl in «lo»"1 ko1 najboljll. Naročila ae 1 - — '	naslavljajo na:
àMnttMtrB*» Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri a»»«*^-"-—	Rogaikl Slatini.
lT»lin»Sr-H Broiari a tisoči originalnih pisem (ralle In Iranko V zalogi v skoro vaeh vetjih lekarnah
"•V*
Poskusite!	Gotovo bodete zadovoljni I
Najbolj)« In najcenejje
kupite na drobno in debelo	zzzz
v trgovini s papirnatim blagom
A. Škulj
v Ljubljani, Poljanska casta 12,
zraven nove gimnazije 2268 6-6
fAUni/ti -v- i famori/co Xaten ieti/o dtvbru. po ceni M KBsTnviljiwpotovati na/se ol>rne/e
cSijru>n™àOneletx*x
v JSyf'ubfy'ani J to la òvvrsh e utico 20. ìtèt'/cvi)rstnayiya.?/ulu óeyc sel>reyUa&w.
la tota m •prejmejo •• dobri in zanesljivi zastopniki.
Zastonj
2554
zahtevajte moj ilustrovani cenik o urah, zlatnini, srebrnini itd.
Dr. Heger, urar, Juvellr In gravar.
Oslek I.Kapucinska ul.4 (Slavon )
,Kunmrd IA«•* Trti K nt Tor k
enajpripravnejra, najcenejéa in n«i -boljša pot izLjcl-lj»ne v aevei MO Ameriko, ker trd _ _	ni dolgotrajne
mučne voinie po
raznih ieleznicah, nobenega posredovanji., na prenočevanj» in sploh nobenih potranakib stroškov med potjo. Parniki »o prostorni, zračni in »n»im; vozijo vsake 14 dni. Brana in postreiV» najboljs». Poj»» nila daje in karte prodaj* (lavni »aatopnik	»004 79
Bliinji odhod ia Trato: Altooia, torek 1«. novembra 1907. „Lu-sitania" it Liverpoola 30. novembra.,.Panonija" 3. docembr». Utoni», 14. decembra.
Andrej Odiasele, LJubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Za 5 vinarjev
«I more vsak preskrbeti prednosti pri nakupu blaga za obleko, kakorSmb sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcav pri veliki trgovini bratje Leohaer v Gradou, železna blia. To ne stane nič, na Izbero pa Ima vsak najmodernejše blago za damske obleke črno In barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrst* platno za perilo in posteljno opravo, lo mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseb vrstah perila i. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje Izvrllti najboljti nakup. Mnogo bli naroCa ie celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev 2026 12-11
Ckdo češko posteljno perje
^■HEIH 5 kg nove-
^OBr r» "kub-
PT - «enega K fKgMFfOF « a«. boi|-iega K 12, - belega, ako mehkega, ikub-Ijenega Kil ; K 24 snei nobcTega, n «hkega, skubljenega, K Ì0-- ; K »■-. Poillja ae franko p. itll povzetju Tudi ae zamenp aH nazaj vzame proli p c vrnitvi poitnlb slroikov. Pe- edlkt Sachael, Lobea IN, o Plzen, Četko.
Najcen. nakup teikega
posteljnega perja
S kg nov , dobrega, sivega, skubljenega , brez prahu K 9 40 i bollii K II 801 5 kg dobrega napol belega K 16 -i belo, mehko K23'50; 5 kg sneinobelo, mehko K 28- -. K 30--, K 34 -, K 361 5 kg snelnobel ne-oskublj K 23-- , K 26--, K 29 -1 puh siv i K 3-40. bel à 4'—40, snelnobel i K 5-80 in K 6 40 pol kg. Poiiljatev Iranko po povzetju, Sme se zamenjati in nazaj vzeti proti povračilu poitnine. Pri naročilu ae prosi za natančen naslov. IVANA POLATSCHEK Janovltz a. d. Angel 16 pri Klatovu, Čeiko.
I. kranjsko podjetje ta umetno atak-laratvo la «likanje aa ataklo - - -
Aug. Annoia,
Dnnajska celta 13a, poleg,Hgovca'
•e priporoča prečaatill dnhovičlnl In p. a. alava, občinstvu za napravo cerkvenih okaav a nmctalm sleklarslvom tli allkane na »tekla, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. Ild. — Ima lodi v zalogi različno porcelanako In atekleno posodo u namlzje gostiln In ta-•ebnlke, svetilke, okvire Ild. po na|nlijlb cenah. - Narlal, ceniki In proračuni n» tableto zasloni, mnoga »pričevala t» dovrieaa dela »o cenjenim odjemalcem v ogled na ratpolago.	1107 51-14
Dva učenca
sc sprejmeta takoj v mizarski poduk. Andrej
Kregar, mizar v Vižmarjih n. Ljubljano. 2461 ■>
CARLO GORTAN, Trat, Via Santa Catarina 13, prodaja
Lecer'**® jedilno olje in namizno olje. H
Cene: 44, 48, 52. 56, 60, 64. 68, 72, 80 vin. pol litra. Vzorec proti 50 vin. Za vsak vzorec naj se označi cena. 1457 20 iti
Dr. Kovacs°evo mazilo za roke.
V labi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. - Lonòek I K 20 ».
„International" odstranj. mahu
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. — Steklenica 6 K.
Razpošilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagaj, Budapest, Liszt Fe-rencz-ter 20	«07 18 -1
Käthe-jeva voda za lase
ali „Pomada", edino in najgo-tovejše sredstvo za močno in naglo rast las in brade. V kratkem Času presenetljiv uspeh. Cena steklenice ali lončka K 2 -, K 3 —, steklenica za poizkus K 1-40. Pošilja po povzetju gospa Käthe Menzel, Dunaj, XVIII, Schulgasse 3,1 St g. 2J42 11-
*Qr Učenca
sprejme takoj za mesarsko obrt Karol Černe.
mesarski mojster. Lju/ljana, Poljanska cesta Učenec dobi primerno plačo.	2440 1 1
KAŠLJUJOČIM
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspešno
TH9M0MEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, |o odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno Izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel scillac, pri oslovskem kašlju In pri drugih vrstah knSlja.
Vprašajte, prosimo zdravnika!
1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko proti pošiljatvi 2*90 K j 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
Izdelovanje In glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-Ja
2430 c. kr. dvom. zalagatelja 24-1 — Praga III., ét. 203 ■-Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
[JA Pozor na Ime sredstva
w
Izdelovatelja In na varstveno znamko.
liticatali Is odgovorni uradnik. Dr lgaael| £ltalk.
Tiskate: .KatoUlka Tiskana'