I<ha]a »sak dan ijutraj razven
t ponedeljkih in dnevih p« praznikih. Posamezna itevilka Din 1*—, lanskoletno 2‘—; mo-setna naročnina Din 20'—,za tujino 80’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon Uredništva 80-70. 80-69 in 80-71
Jugoslovan
Rokopisov no oradam*
Oglasi po tarifi In dogovora. Oprava
v Ljubljani, Gradišče!, tel 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24. tel 29-60.
V Celju: 81omSkov trg 4L Pošt. Jek. rs8.i LluMlana 1R62L
St. 157
Ljubljana, sobota, dne 11. julija 1931
Leto H.
Odlični borec za svobodo Indije Potel v Berlinu
Bivši predsednik indijskega parlamenta bo ostal v Berlinu več tednov.
Angleško brodovje v naših vodah
' Šibenik, 10. julija, k. Dne 21. t. m. prispe v Šibenik odelek angleškega sredozemskega bro-dovja. Mesto se pripravlja na svečan sprejem.
Silno napet položaj med Vatikanom in rimsko vlado
. B*“rlin, 10. julija. AA. Iz Rima poročajo, da je postal odnošaj med Vatikanom in italijansko vlado po zadnji papeževi okrožnici tako napet, da zahteva rimsko časopisje, naj vlada odpove lateranske pogodbe. Vladni krogi izjavljajo, da le nastal po papeževi okrožnici popolnoma nov Položaj.
Pred odpovedjo lateranske pogodbe?
Rim, 10. julija. AA. Avtoritativni krogi poročajo, da bo italijanska vlada v kratkem odpovedala lateransko pogodbo.
Upori v Španiji
Madrid, 10. julija. AA. V Palmi na otoku Mallorca so stavkujoči pristaniški delavci predrli kordon orožnikov in napadli 150 delavcev, ki so nakladali blago na ladje. V mestu so zaprli večino trgovin.
V	Sevilli je neznanec vdrl v mestni laboratorij in izpustil pse, ki so bili v preiskavi zaradi stekline. Ko so se pojavili na cesti, je nastala med prebivalstvom velika panika.
Konference o reparacijah se nadaljujejo
London, 10. julija. AA. Finančni minister ®npwden je v spodnji zbornici potrdik da bo
onterenca veščakov zainteresiranih držav dne raž '1? 7 Londonu. Na tej konferenci bodo n,v|)!av*iab o nadaljnem izvajanju Youngovega nii a-Združene države bo zastopal njen posla-mk v Bruslju Hugh Gibson.
Protikitajski izgredi so prenehali
nje a!’kjug' julija. AA. Ministrstvo za zuna-Pravi aVe obiavil° komunike, v katerem nehnr ? 80 Pr°tikitajski izgredi v Koreji prelep i • J?P°n®ka vlada je obžalovala te dogod-
il,.,, 11 j® izjavila, da bo storila vse, da v bodoče Prepreči njih ponovitev.
Odklonjen kredit sovjetski al. tvrdki
ie nHn M^0n» julija. AA. Zveza farmerjev nai-n V.vlnila kredit sovjetski tvrdki, ki je hotela hrm.k - v Združenih državah večjo količino drž x' Kjredit ni bil dovoljen, ker Združene "'Ve se niso priznale Sovjetske Rusije.
Bolj še viški pokret v Bolgariji
roča. d’r?’ 'Plija- AA- Bolgarska agencija spo-al'r.'-: Loljseviški agitatorji razvijajo intenzivno j.' *!?• “a bi v boljševiške svrhe izkoristili stav-kor*H b? .eL hi pa nima drugega namena, kanil- ,lzziva nerede, da mora policija interve-ster n - zvezi s temi dogodki je notranji mini-(j.,i “Usanov izjavil novinarjem, da je vlada iz-
ta. s,e"?.rRične ukreP.e za pobijanje tega pokre-^ lavka ni profesionalnega značaja, nego je Sand 6 P.r*^° samo zaradi subverzivne propa-Posi •	80 !la žalost delali komunistični
sto?/101. v sobranju. Proti temu bosta ostro na-l*a tako vlada kakor tudi sobranje.
Stimsonov obisk v Italiji
Narodi se bodo smatrali za dogodek -
Rim, 10. julija. AA. Italijanski presbiro poroča: Zunanji minister Grandi je včeraj priredil kosilo na čast ameriškim novinarjem in ostalim zastopnikom tujih listov, ki so prispeli v Rim o priliki Stimsono-vega prihoda. Navzoč je bil tudi ameriški veleposlanik Garret, dalje šef italijanskega presbiroja Lando Ferretti, ravnatelj agencije Stefani in drugi.
Zunanji minister Grandi je pozdravil novinarje z dobrodošlico, v kateri je naglasil, da Italija slavi prihod Stimsonov v Italijo, ker v njem vidi vernega prijatelja miru in enega izmed najbolj daljnovidnih državnikov sveta. Njegovo bivanje v Italiji je velikega pomena in podčrtuje veliko gesto Hoovra, ki je nepozabljiva. Hoovrova gesta pomeni stvaren korak naprej k realizaciji ne samo gospodarske, nego tudi duhovne in politične obnove vsega sveta. Prišel je trenutek za narode, ko se ne bodo več smatrali za osirotele neprijatelje, temveč za zaveznike pri delu za mir. To je tista pot, po kateri hodi fašistična Italija in ki jo je Mussolini jasno začrtal kot politiko Italije. Amerika in Italija se nahajata na isti črti pri ustvarjanju istih smotrov. Predsednik Hoover je prvi izpre-govoril veliko besdo, narodi pa morajo iskreno iti po tej poti. Ta diplomacija zahteva odkritost, čustvenost, zdrav razum in idealizem.
V	imenu novinarjev mu je odgovoril veleposlanik Garret, ki je proslavljal so-
zaveznike, ne za neprijatelje — Stimsonov obisk je velik - Mussolini je optimist glede razorožitve
delovanje med Ameriko in Italijo.
Rim, 10. julija. Italijanski presbiro poroča: Mussolini je včeraj sprejel zastopnike ameriških listov v prisotnosti šefa italijanskega presbiroja Lando Ferrettija. Pri tej priliki je Mussolini izjavil, da je Stimsonov obisk, čeprav ni uradnega značaja, velik dogodek, ker je to obisk državnega tajnika največje države na svetu. Pri svojem obisku je Stimson izgovoril veliko besedo, ki se ji pridružuje tudi Mussolini:
Če bo Evropa mirna, bomo prišli do gospodarske obnove. Italija bo prispevala na vse strani kolikor bo mogla, da bo podprla Hoovrovo inicijativo, ki je najpomembnejši politični dogodek po vojni.
Na razorožitveno konferenco morajo priti vsi narodi z iskrenostjo in lojalnostjo. Tako pojde tja Italija.
Na vprašanje nekega francoskega novinarja, ali ima Italija kakšno formulo za to razorožitveno konferenco, je Mussolini odgovoril, da je italijanska formula ta, da se bo zadovoljila tudi z najmanjšim oboroževanjem. Italija je pripravljena, da sprejme, če treba tudi samo 10.000 pušk. Seveda pa je pogoj, da nobena druga država ne bo bolj oborožena, ker bi to pomenilo, da se hoče kdo s palico boriti proti revolverju. V notranji politiki hoče Italija rešiti gospodarsko, politično in moralno krizo, kakor to že dela. Mussolini je optimističen glede razorožitvene konfe-
rence in zagotavlja, da od Italije ne bo prišel niti eden predlog za odgoditev te konference.
Vsi narodi za mir!
Rim, 10. julija. AA. Snoči ob 18. uri je predsednik vlade sprejel v palači Venezia ameriškega ministra za zunanje zadeve Stimsona. Imela sta dolg, prisrčen razgovor.
Nato je Mussolini sprejel zastopnike ameriškega časopisja, ki so prišli v Rim s Stimsonom. Mussolini je poudarjal, da čisla g. Stimsona in da ima zanj velike simpatije. Nato je Mussolini govoril o Hoovrovi inicijativi glede moratorija, ki je vsehvalevredna. Naposled je Mussolini pojasnil ameriškim novinarjem na kratko, kaj je govoril s Stimsonom.
Snoči je ameriško poslaništvo priredilo banket. Poleg Stimsona so se ga udeležili predsednik vlade Mussolini, ministri Grandi, Mosconi in drugi.
Istočasno je bila prirejena večerja za ameriške novinarje. Med večerjo je govoril italijanki minister za zunanje zadeve Grandi. Dejal je, da je plemenita pobuda predsednika Hooverja prvi konkretni korak k politični, duhovni in gospodarski obnovi narodov. Vsi narodi se bodo morali odslej čutiti, kot da so združeni za skupna dela miru. To je pot, po kateri hodi Mussolinijeva Italija. Obenm pa je to tudi pot, ki so jo začrtale Združene države.
Nemčija zahteva kredite
Obisk dr. Lutherja v Parizu — Francija in Anglija zahtevati garancije
Pariz, 10. julija, n. Predsednik nemške državne banke dr. Luther je včeraj ponoči prispel iz Londona v Pariz. V tukajšnjih krogih je izzval njegov prihod veliko zanimanje. Še prav posebej pa se ljudje zanimajo za konferenco med njim in guvernerjem francoske Narodne banke, ki se je pričela davi in s krajšimi presledki še vedno traja.
»Journal Industrielle« pravi, da se je položaj preokrenil in da so prilike za Francijo sedaj ugodne. Nemčija namerava najeti posojilo. Brez francoskega kapitala posojila ne bo. Spričo tega je sedaj na Franciji, da si preskrbi garancije, kakršne so potrebne za njeno pomoč. Rezerve francoskega kapitala so najbolj solidne ih za-morejo postati odločilen instrument za vsak, tudi političen manever.
Kakor poroča »Chicago Tribune«, je Nemčija pripravljena dati garancije za eventuelno priključitev Nemčije k Avstriji in za gradnjo oklopne križarke, če Francija sodeluje pri posojilu.
Kakor pa poročajo iz Berlina, vlada med tamkajšnjimi političnimi krogi veliko nezadovoljstvo, ker vsi pričakujejo, da bo britanska vlada zavzela stališče, ki ga zastopa angleški poslanik v Parizu. Po njegovem mnenju bi namreč morala Velika Britanija skupaj z Nemčijo zahtevati politične garancije. Nemčija bi morala pre-
nehati z gradnjo križark in se odpovedati carinski uniji z Avstrijo.
Berlin, 10. julija. AA. Mednarodna finančna pogajanja se vrše zadnje dni v ekspresnem tempu. Včeraj je predsednik državne banke dr. Luther odpotoval z letalom preko Amsterdama v London. Tu je imel dveurni razgovor z nemškim poslanikom v Londonu, Neurathom. Po tem razgovoru se je dr. Luther napotil na kolodvor, kjer ga je že čakal guverner angleške narodne banke Norman Montague. Z Londona sta oba odpotovala v Pariz, kamor sta prispela ob 11. zvečer. Norman odpotuje iz Pariza brez postanka v Bazel, kjer se bo udeležil seje upravnega sveta mednarodne reparacijske banke. Predsednik nemške narodne banke pa ostane v petek v Parizu. Imel bo razgovor s predsednikom francoske narodne banke. Gre za to, da podaljšajo inozemske narodne banke Nemčiji rediskontni kredit v znesku 100 milijonov dolarjev, ki zapade 16. julija. Nadalje naj bi mednarodni bančni konzorcij ta kredit zvišal na 1000 do 1500 milijonov nemških mark.
Nemški kreditni problem
Pariz, 10. julija. AA. Danes dopoldne je razpravljal ministrski svet o Luthrovih pogajanjih. Francosko časopisje zahteva, naj nemška vlada da neka politična jam-
les assurances indispensables touchant lTemploi a des fina ezclusivement econoraiquf*s des sommes dont ie budget du Reich se trouvern allegd./.
Zapisnik o.pogajanjih za Hoovrov načrt
Naša slika nam kaže zadnjo stran zapisnika, s katerim so bila 14-dnevna pogajanja v Parizu zaključena. Zapisnik se konča s sledečim odstavkom: »Francija si pridržuje pravico, zahtevati od nemške vlade nepreklicna zagotovila o uporabi njej na razpolago danili kreditov samo za gospodar ske namene.« — Zapisnik so podpisali z začetnimi črkami zastopniki vseh vlad. ki so se udeležile konference. Na levi zgoraj Mellon, spodaj pa Fidge; na desni pa: Laval, Briand, Pietri, Flandin in Poneet.
ff.
stva, preden se bo francoski kapital udeležil kreditnih akcij v korist Nemčije. »Journal« zahteva, naj se Nemčija popolnoma odpove carinski zvezi z Avstrijo.
Bivši ministrski predsednik Painiev6 poudarja v listu »Ere Nouvelle«, da Nemčija ne more zahtevati od Francije pomoči in jo obenem ogražati z oboroževanji. Glede pogajanj poročajo, da je predsednik nemške državne banke dr. Luther v spremstvu Moreta posetil finančnega ministra Flandina, s katerim je razpravljal nad dve uri.. Po končanem razgovoru je predsednik nemške državne banke dejal, da bo v Berlinu najbrže v soboto ponoči. Zaenkrat se ne more ugotoviti, če so pogajanja uspela. Poročajo, da se francoski ministrski svet sestane ponovno v soboto. Razpravljal bo o nemškem kreditnem problemu.
Berlin, 10. julija. AA. Tukajšnji politični krogi zasledujejo pogajanja predsednika nemške državne banke Luthra v Parizu z največjim zanimanjem. Časopisi so zelo razburjeni po svojih pariških poročilih, ki kažejo, da skuša Francija okoristiti se s težkim finančnim položajem Nemčije. Socijalistični listi se prav tako upirajo nekaterim francoskim zahtevam. Katoliški list »Germania« trdi, da vodi Francija isto politiko kot pred 5 tedni, ko je bilo na dnevnem redu vprašanje av-strijsko-nemškega carinskega sporazuma. List zaključuje, da je nevarno mešati politična in gospodarska vprašanja.
Večina listov poudarja, da minimalna oborožitev, ki jo je dovolila versailleska pogodba Nemčiji, ne more biti nevarna za sosednje države. Neugoden vtis je napravilo na nemške politične kroge tudi dejstvo, da nekateri angleški listi podpirajo francosko stališče, kar se ni zgodilo, ko je zašla Avstrija s polomom »Kreditanstaita« v veliko finančne težkoče.
Čiščenje v Romuniji
Bukarešta, 10. julija, n. Guverner Narodne banke Angalescu je podal ostavko radi razsodbe apelacijskega sodišča. Vlada njegove de-misije ni sprejela, marveč namerava počakati še na razsodbo kasacijskega sodišča. Razsodba apelacijskega sodišča je v političnih in finančnih krogih napravila globok vtis.
Polet »okoli Italije«
Rim, 10. julija. AA. Poleta okrog Italije s« bo udeležilo 40 letal. Pri tekmi bodo sodeloval* tudi inozemska letala
..oTMBUBreaKa«!aBMHqg>'jf>3^v.aaBi-»rni ii j—trjirir
zttrrrz^TzrssrzsrzTz Tgmt.-rx: ■ aa—g——bwaa
Bivanje Nj. Vel. kralja na Hrvatskem
Praga, 15. julija, o. Narod n v Politika« prntasa članek dr. Baneša o bivanju jugoslovanskega kralja na Hrvatskem. V član-lui se pravi med drugim:'
fo potovanje kralja in kraljice v Zagreb in po Hrvatskem, kjer je bil kralj s svojim dvorom povsod navdušeno pozdravljen, je pripomoglo k utrditvi državnega in narodnega edinstva v duhu kraljevega manifesta od 6. januarja 1923. Ne samo ministri, tudi kralj se sestaja z narodom, posluša njegove prošnje in pritožbe, katerim cim prej tudi ugodi. Za svojega predzadnjega bivanja 'v Zagrebu je kralj obšel ,'so okolico mesta, sam in s kraljico, ustavljal ljudi, se zgovarjal z njim, j;h spraševal o razmerah, v katerih šive. Delal je to v okolici Zagreba, kakor tudi v Zagrebu. Hrvat-ski narod na to prej ni bil navajen. Prejšnji njegovi vladarji sm> bili tujci, in niso razumeli njegovega jezika, njih narod ni nikoli videl, temveč je o njih samo slišal. Ker pa je slišal, ni bilo vedut najboljše.
Kralj Aleksander je na svojem potu slišal o mučeništvu kmečkega voditelja Matije Gubia, o smrti Zrinjskega in Frankopana, o Kvatrniku, o uduaenih vstajah in
o	nasilju nad narodom. Na svojem zadnjem potovanju je kralj Aleksander obšel vse ZafTorje. Ko je odšel ia Zagreba, je z Bleda obhodil večino mest in vasi po Liki. Povsod se je ustavljal in razgovarjal z. ljudstvom, se rokoval s priprostimi kmeti, ki
ne znajo niti citati, tešil je narod v njegovi bedi in obljubljal pomoč. Bili so prizori, ki so človeka ganili do solz, pri katerih se; je videlo kako kralj razume narod in kako ga narod zna spoštovali.
V	član':u se navajajo razgovori Nj. Vel. kralia s posameznimi kmeti. Na tako postopanje ljudje v teh krajih niso bili vajeni. Oni vse svoje življenje nikoli niso vide‘i vladarja, kaj še. da bi sam vladar k njim prišel in z njimi govoril kot s sebi enakimi, jim stiskal žuljeve roke ter govoril ž njimi v njih materinem jeziku.
Jugoslovanski kralj ima posebno sposobnost, da razume kako je troha ravnali z narodom in pridobiti n.ih^va srca ter da razume njihov položaj. Nasmeh njegov, njj-gi»va pozornost in njegova tvip.av Ijenost, da pomaga kolikor je le mogoče, to je nekaj noselmega. Tako so v dveh vaseh v Žago r.;., ljudje prosili kralja pomoči za zgradbo šole. Njihove prošnje so bile izponjene že v nekaj dneh. To so stvari, ki jih narod najbolj ra. .me in jih ve ceniti. Zalo kralja na Hrvatskem resnično a ijo, odkritosrčno spoštujejo. Sjrejenn, vzklikanje in navdušenje pri nenadnem kraljevem prihodu je bi'o v resnici odkritosrčno in resnično. Kralj je znal s svojim nastopom in s svoji). : deli zgladili in odstraniti vsa ua-s>n>‘ a, ki sla jih ustvarili politika in strankarstvo.
Odkritje spominske plošče na domu Nj. Vel. kralja
Aleksandra I.
EBtsperifneni z mora-
rijem
Po sporazumu med Ameriko in Francijo ee nahajamo sedaj v režimu moratorija. Dogodek je še vedno v ospredju zanimanja svetovnega liska. Komentarji gredo v nedoslednost. V tej neskončni vrsti mnenj, naziranj in stališč, ki se objavljajo dan za dnevom, se pa more razločiti tudi ena enotna nota: po vseh prestolnicah je bila sprejela vest o novem dogodku z velikim zadovoljstvom tako v političnih kakor v gospodarskih krogih.
Med državami, ki so se najkrepkeje od-debnile, je seveda v prvi vrsti Nemčija, kajti ona bo imela direktno korist, medlem ko bodo koristi drugih držav le indirektne, se bodo pojavile pozneje, in lo le v slučaju, če se eksperiment posreči. S stališča sedanjega hipa pa pomeni moratorij za vse države upnice ogromne žrtve, posebno pa za one države, ki so imele reparacije med postavkami svojih proračunov, kot je slučaj glede vseh držav v srednji in vzhodni Evropi. Konferenca izvedencev, ki se bo se-ulala v drugi polovici tega meseca v Londonu, bo uredila poleg drugih vprašanj tudi vprašanje finančne pomoči tem državam, da se tako prepreči, da bi se ista bolezen, ki jo hočejo ozdraviti na eni strani, ne pojavila na drugem delu telesa.
Šele po srečnem zaključku omenjenih dodatnih pogajanj bo dobil moratorij svojo končno obliko. Toda tudi potem ne bo »>ič drugega nego to, kot kar s no ga zgoraj označili, namreč eksperiment ogromnega, svetovnega obsega. Šele njegovo praktično izvajanje ho torej pokazalo, ali se je stvar obnesla ali ne.
Dejstvo, da je bil pariški sporazum pozdravljen povsod po svetu z očitnim zadoščenjem, pomeni brez dvoma dober začetek. Psihološki učinek je bil tak, kakršen se je pričakoval. To pa je že mnogo, če se pomisli, da je eden izmed važnih vzrokov tjedanje vesoljne depresije tudi čisto psiho-Joške narave. Toda poleg psiholoških čim-teljev so na drugi strani železna dejstva čisto gospodarskega in finančnega značaja, ki sledijo drugačnim zakonom. In vse vprašanje je, ali bo moratorij ravno v tem pogledu zares uspešno zdravilo za bolezen, proti kateri je bil zamišljen.
Odgoditev vseh plačil, izvirajočih iz vojnih dolgov in reparacij, pomeni nekako vzpostavitev položaja, kakršen je bil, dokler teh dolgov ni bilo. Tak položaj smo imeli torej pred vojno, če se sploh more trditi, da je obstoj vojnih dolgov in reparacij edina važna razlika med predvojnim in sedanjim gospodarskim položajem. Ta normalni položaj bi trajal eno leto in v tej dobi bi s© moral zgoditi čudež, da bi se telečile vse one rane in bolezni v gospo-darsko-finančnem mehanizmu sveta, katere so grozile s propastjo.
V	resnici pa ne gre ipri vsem tem za ni-kako zdravljenje bolnika, oziroma bolje bolnikov, temveč se jim dovoljuje le, da za kratko dobo odložijo svoje breme, da si
fa po končanem počitku zopet naložijo. ,ri lem pa bo to breme težje nego prej, kajti Nemčija bo morala plačevati vsaj prvih deset let po moratoriju večje obroke nego prej in tudi one države, ki dobijo sedaj vsled moratorija finančno pomoč, ne bodo po e” m letu uič na boljšem, temveč na slabšem.	,
Pomisleki te vrste so dovedli najuglednejše angleške in druge liste do tega, da izjavljajo v svojih komentarjih, da bo nalet 1 moratorij popolnoma brez vsake prave koristi, ako se ne porabi leto odmora in oddiha za temeljito proučitev celotnega vprašan;.! vojnih dolgov. Ta trditev pomeni torej, da bi se moratorij ne imel smatrati niti kot eksperiment, temveč mo kot lepa priložnosti, ki jo je treba izrabiti.
Zgodovina postanka Hooverjeve pobude, kot jo pripovedujeta angleška lista jftior-ning Post« in jDaily E.\pre°s< po informacijah iz najzauesljivejših ameriških virov, kot pravita, bi pričala, da si tudi predsed-riih Hoover ne obeta od svojega načrta ni-kakih čudežev. Hoover se je začel pečati z mislijo, da je treba proučiti vprašanje vojnih dolgov, v prvi polovici meseca maja. Tedaj je imel namen sklicati mednarodno konferenco, na kateri bi se razpravljalo o »plošnem znižanju vojnih dolgov. Od tega namena je odnehal le vsled bojazni, da bi naletel v kongresu na prevelik odpor. Toda
—	dodaja >DaiIy Expre»s< — če moratorij ne dovede do gospodarske okrepitve sveta, bo Amerika postavila vprašanje splošne rSrfaije vojnih dolgov.
To stališče amepš^lb vladnih krogov jasno kaže, da smatrajo tudi v Ameriki ves moratorij le /.a poskus, ki lahko uspe ali se ponesreči. 'Pa poslednja verjetnost pa je ukor o gotovost in tako moremo računati že sedaj v začetku režima moratorija z novo svetovno gospdarsko konferenco, ki bo pomenila pravi začetek zdravljenja bolnega svetovnega gospodarstva.
Tozadevna pogajanja bodo dolga in težavna in bodo zalit jvala d vseh držav ogromne pazljivosti in ».»nogo spretn sti. Ni pa nobenega dvoma, da se je treba povsod že sedaj z vso resnostjo nanjo pripravljati.
B«*grad, 10. julija. AA. V nedeljo dne 12. t. ni. bo na Cetinju lepa narodna svečanost: Odkrili bodo namreč spominsko ploščo na hiši, kjer se je rodil N j. Veh kralj Aleksander. Na marmorni plošči je vrezana kraljevska krona, pod njo pa so vklesane besede: »V lej hiši se je rodit Aleksander I. Karagjorejevič, dne 4. (17.) decembra 1888.«.
N j. Vel. kralj v Kruševcu
Kruševac, 11. julija. 1. Danes opoldne se Je peljal skozi Kruševac z avtomobilom Nj. Vel. kralj. Ko je kralj prispel v mesto, so ga ljudje na cesti tako.) spoznali in ga pričeli prisrčno pozdravljati. Na mah so bile vse ulice polne ljudi, ki so navdušeno vzklikali kralju. Kralj jim je prijazno odgovarjal. Kralj se je ustavil v Kruševcu in je bil na kosilu pri banskem svetniku Jeličiču. Po kosilu se je odpeljal dalje proti Kupaoniku.
Odlikovanje
Beograd, 10. julija. A A. Predsednik češkoslovaške republike je odlikoval z redom Belega leva IH. stopnje šefa Zavoda za pospeševanj« zunanje trgovine Jurija Torničiča.
Učenci za železniško službo
Beograd, 10. julija. AA. Uprava železniške šole v Nišu sporoča, da sprejme v novem šolskem letu, ki se začne 1. septembra, 50 učencev.
Trgovska podoba med Avstrijo in Madiarsko
Dunaj, 10. julija, d. Trgovinski odbor Narodnega svet« je danes po kraki razpravi z glasovi večinskih strank sprejel trgovinsko pogodbo z Madjarsko. V razpravi je izjavil poslanec dr. Ellbogen, da njegova stranka ne prevzame odgovornosti za to pogodbo, ker se trgovinsko-politične posledice novih osnov te pogodbe še ne dajo pregledati Dasti glede na izoblikovanje prisrčnih trgov insko-političnih odnošajev do drugih držav. Odbor je nato sprejel tudi dogovor med Avstrijo in Jugoslavijo o uporabi in izvedbi nekaterih določil splošnega haaškega dogovora, ki je bil sklenjen 20. januarja 1630 med Avstrijo 'n med državami upnicami.
Svečano odkrilje spominske plošče se bo izvršilo ob 11. dopoldne. Svečanosti bodo prisostvovali zastopniki vseh oblasti in mnogoštevilne delegacije iz Beograda in vse ostale kraljevine. Ploščo bo odkril ban zetske banovine dr. Uroš Kralj. Po svečanem odkritju bodo imele sokolske župe iz vse države telovadno akademijo.
Jugoslovanski Sokoli
Beograd, 10. julija. 1. Danes je odšla iz Beograda skupina 520 Sokolov. Ta skupina se udeleži velikega sprevoda, ki bo šel 12. julija skozi Pariz. Vsi Sokoli bodo v predpisanem sokolskem kroju, Sokolice pa v narodnih nošah. Po končanem sprevodu polože Sokoli venec na grob neznanega francoskega junaka. Sokoli, ki so sc udeležili tekem, in ta velika skupina Sokolov se vrnejo v Beograd 15. t. m.
m
Amerika bo odobrila moratorij za Nemčijo
Ne«TArk, 10. julija, n. \Vashingtonski . piknik »Timesa« je izvedel, da bo Hooverjev m-črt podprlo 70 senatorjev in ‘295 članov reprezentančnega doma. Hoover ima potemtakem večino in je pričakovati, da bo kongres USA izglasoval moratorij za Nemčijo.
Vsi smo odvisni drug od drugega
London. 10. julija. AA. V snočnjem govoril je tajnik za dominjone J. H. Thomas poudaril, da bo Hoov£QY predlog povzročil proučevanje celotnega problema reparacij in vojnih dolgov. Nemčija ne more sedaj plačati reparacij in jih naj-brže tud! v bodoče ne bo mogla, ako se ne bo v tem vprašanju kaj ukrenilo. Amerika je prišla do prepričanja, da ne bo mogla uspevati, ako bodo njeni sosedi v revščini. Nikoli ni prišla odvisnost sveta tako jasno*do izraza. Tako morajo tudi v Angliji Sodelovati vsi sloji za skupni blagor. Nič se ne more doseči z industrijskimi spori in razrednim sovraštvom.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 10. julija, d. Spreminjajoča se, a pri tem pojemajoča oblačnost. ^
Seja magistrajncga gremija
Prešernov spomenik ostane zaenkrat na starem mestu. — Stavbna dovoljenja za 30 novih hiš.
Ljubljana. 10. julija.
Popoldne se je vršila seja magisUatnega gre-mija„ na kateri se je sklenilo:
Prošnja Alojzija Flantariča za podelitev koncesije avtoizvoščka se odkloni.
Prošnja tvrdke Medic-ZankI za podaljšanje termina za odstranitev barake ob Jegličevi cesti se odloži.
Prošnji Evalda Popoviča za znižanje prizna-valne najemščine za javni svet, ker je bilo precej sveta porabljenega za javno cestišče, f>e ugodi v tem smislu, da se mu zniža na eno tretjino dosedanje najemnine.
Kozolec, ki stoji na svetu nove carinarnice se proda Francu Doviču za 8.400 Din.
Prospekt mesta Ljubljane, ki ga je umetniško izdelal slikar Bruno Vavpotič, se odda v delo Jugoslovanski tiskarni.
Večje naročilo robnikov se odda tvrdki Le-naičič, mizarska dela ta magistrat pa se oddajo tvrdkama Francu škafarju in Produktivni zadrugi mizarjev na Viču.
Glede prestavitve in nove postavitve Hra-deckega mostu je bilo sklenjeno: most se pre-nese onkraj bolnice, kjer je brv ob prisilni delavnici. Prenos se odda najnižjemu ponud • rilcu inž. Dukiču za 152.704 Din. Tudi naprava novega mostu se odia najnižjemu ponudniku inž. Dukiču, vendar bo o tem še sklepal občinski svet. Hkrati se napravi brv iz Streliške ulice preko Gruberjevega kanala do Hra-deckega vasi.
Prešernov spomenik ostane zaenkrat na starem mestu.
Stavbna dovoljenja
Stavbna dovoljenja prejmejo:
Kalaš Boguslav za enonadstropno hišo ob Lampetovi ul., Štrus Zora in R. za enonadstropno hišo ob Koritkovi ul., Cižman Ivan, Batista Emil, Zlatnar Peter, štefula Filip, Zgonec Josip in Jug Josip za hiše v koloniji »Železniška družina«, Ivanc Josip za trinadstropno hišo v Slomškovi ulici, Pogačnik Vincenc za ograjo v Hradeckega vasi 34, Smolnikar Ivan in Pucihar Ivan za gradnjo hiše ob Soški ulici, Golob Ivan za enonadstropno hišo na Mivki, Japelj Anton za pritlično hišo na Poti na Rakovo jelšo, Plevelj Marija za hišo v Spodnji Šiški, Jurman M. L. za poslopje ob Dunajski cesti, Arhar Alojzij, Jenko Peter. Hostnik Adolf, Maurer Amalija, Pretnar Ivan in Zorko Fran za priključek kanalizacije na Celovški cesti, Skubic Janez za adaptacijo dvoriščnega poslopja v Knezovi ulici 11, Battelino Danijel za enonadstropno hišo-dvojčka v Podmilščakovi ulici, Pengov Franc za lopo na Karlovški cesti 19, Janša Josip za prizidek na Jegličevi eesti 5, Planinšek E. za vrtno lopo ob Ljubljanici, »Baj-tei« za visokopritlično hišo na Ljubljanskem polju. Koman Anton za enonadstropno hišo ob Lavričevi ulici. Tiskarna Blasuika nasledniki za adaptacijo hiše, Gross Josip, Grl Josip. nono-višek Franc, Žagar Ivana, Forčesin Ana in Dobnik Ivana za visokopritlečne hiše v keloniji »Železniška družina«.
Uporabna dovoljenja
Uporabna dovoljenja prejmejo:
Pekovsko društvo za dvonadstropno liišo, Boh Josipina za hišo v Rutarjevi ulici, Kranjec Silvo za hišo ob Costovi ulici, Poženel Marjeta in Pavšič Albin za leseno hišico ob Ižanski cesti, Hribar Dragotin za skled išče ob Zaloški cesti, Stopar Davorin za hišo ob Kobaridski ulici, Kolbezen Jože za hišo ob Jarnikov! ulici, Kovačič Franc za hišo ob Apihovi ulici, dr. Lajovic (Vilhar Josip) za hišo ob Dv^-si^ovi ul.
Raznoterosti
Pri raznoterostih je bilo sklenjeno, da se podaljša stavbno dovoljenje Repetu Blažu. Stavbna dovoljenja so se še izdala Drekslerju Ludviku, Pernetu Matiji, Subotič Katici, Rape Zori, šabcu Alojziju in Pavlu Otiču.
Tečaji učiteljstva za rokotvorni pouk v Ljubljani
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 8. julija 1931 IV. No. 7861 so »prejeti v tečaj za rokotvorni pouk nastopni učitelji in učiteljice:
L j u b 1 j a d a :
1. Suhadolc Peter, Videm ob Savi, srez Brežice; 2. Ambrožič Angela, Vel. Polana, srez Dol. Lendava; 3. Ljubič Mirko, Dobrovnik, srez Dol. Lendava; 4. Hvatal Frane, Krtina, srez Kamnik; 5. Gaberšček Anica, Zalog, srez Kamnik; 6. Prešern Adolf, Kuželj, srez Kočevje; 7. Milkovič Adam, Karlovica, srez Kočevje; H. Legiša Hinko, Rajhenau, srez Kočevje; 9. elemente Avguštin, Zg. Dolina, srez Kranj; 10. LukovSek Ivana, Javorje, srez Kranj; 11. Vidic Edvard, Reteče, srez Kranj; 12. Kraker Jakob, Raka, erez Krško; 13. Burja Ljudevit, Kostanjevica, srez Krško; 14. Vidmar Drago, Sv. Jedert, srez Laško; 15. Vidmar Ferdinand, Sv. Lenart, erez Laško; 16. Mihelčič Ivo, Javorje, srez Litija; 17. Ponikvar Stanislav, Sv. Gora, srez Litija; 18. Fegic Bogomir, Ljubljana mesto; 19. Stehtaj Marija, Toinišelj, srez Ljubljana-okolica; 20. Škafar Ivan, Tomišelj, srez Ljnbljana-oko-lica; 21. Gregorič Edvard, Ščavnica, srej Ljutomer; 22. Gruden Danica, Križevci, srej Ljutomer; 23. Milavec Josipina, Rakek, srez Logatec; 24. Čebohin Franc, Stari trg, srez Logatec; 25. Štraus Milan, Križevci, srez Murska Sobota; 20. Zajec Frs nja, Črmošnjice, srez Novo meslo; 27. 5?umer Anton, Zuženberg, srez Novo mesto; 28. Žebre Rosanda, Begunje, srez Radovljica; 29. Mokorel Viktor, Kropa, srez Radovljica; 30.
Rupnik Ivana, Kranjska gora. srez Radovljica; 31. Rnpnik Josip, Sv. Ema, srez Šmarje pri Jelšah.
Maribor:
1. Žnpeve Slavko, Sromlje, srez Brežice; '2. Vouk Dragotin, Skomarje, srez Konjice; 3. Aljančič Marica, Mokronog, srez Krško; 4. Prinčič Stanislav, Čatež ob Savi, srez Krško; 5. Haller Pavla, Dol, srez Laško; 6. Kotnik Vili-goj, Lehen, srez Maribor desni breg; 7. Kristan Zmagoslav, Slov. Bistrica, srez Maribor desni breg; 8. Lorber Angela, Laporje, srez Maribor desni breg; 9. Rom Viktor, Slov. Bistrica m. s., erez Maribor desni breg; 10. Haberman Fran, Maribor, erez Maribor levi breg; 11. VVieser Friderika, Maribor, srez Maribor levi breg; 12. Ferluga Fran, Marija Snežna, srez Maribor levi breg; 13. Filipič Marica, Selnica ob Dravi, sr.-z Maribor levi breg; 14. Zupan Ana, Gor. Lendava, sre/. Murska Sobota; 15. Beloglavec Msk3, Remšnik, srez Prevalje; 16. Alt Danica, Prevalje, srez Prevalje; 17. JIrovat Stane, Sv. Urban p. Ptuju, srez Ptuj; 18. Burger Mfhajla, Hajdina, srez Ptuj; 19. Kozar Ana, Sv. Florijan, srez Slovenjgradec; 20. Koželj Mirko, Sv. Peter pod Sv. gorami, srez Šmarje; 21. Kajdiž Berhmane, Za«, žen. učit. Maribor.
Udeleženci tečaja se zbere v Ljubljani na tehnični srednji šoli, v Mariboru na državni deški meščanski šoli v ponedeljek 13. julija ob 8. uri. Posebnih pismenih obvestil udeleženci ne prejmejo.
Sah
Šahovska olimpijada v Pragi
Na letošnji šahovski olimpijadi v Pragi, ki se začne danes in too trajala do 26. t. m. sodeluje 20 držav. Srečali se bodo vsi najmočnejši svetovni mojstri. Za posamezne države nastopijo:
Amerika: Marshall, Kashdan, Horovviz, Sto-ner, Dake.
Anglija: Sultan Khan, Yates, Winter, Wal-tach, Thomas.
Belgija: Koltanovski, Zenser, Feinstein, Bajo, Maplad.
Češkoslovaška: Flor, Opočensky, Rejffr, dr. Skalička, Gilg.
Danska: Andersen, Krusberg, Ruben, Li, Lar-sen.
Francija: Aljehin, Gromer, Cane, Betedeur, Duchan.
Holandska: Van den Bosch, Van Desburg, Lo-man, Notbum, Vymink.
Italija: Roselli, Monticcelli, Romi, Helman, Miniani.
Jugoslavija: dr. ViHmsr, K oslic, Astaloš, Fire, Konig.
Litva: Macht, Vistanecky, Schemberg, Am-bramavizius, Luckis.
Le tonska: Matison, Apšenek, Petrov, Fajgin, Taube.
Marijanska: Havas*y, A. in L. Steiner, Sterk, dr. Vajda.
Nemčija: Bogoljubov, Wagner, Richter, Ahues, Heling.
Norveška: Krištofersen, Halforsen, Hansen, Hoving, Oisen.
Poljska: Rubinstein, dr. Tartakovver, Prze-piorka, Makarcyk, Friedmann.
Avstrija: Griinfeld, Spielmann, Kmoch, Bek-ker, Lockwenz.
Romunija: Barac, Balogh, Erdey, Guczu, Tl-roler.
Španija: dr. Rej, Golmajo, Vilardebo, Soler,
Martn,
Švedska: Stahlberg, Stolsc, Beridson, Lundin, Jacobsod.
ftvica: Johner, Negeli, Rivier, Zimmermann, Mitchell.
S&k&lstv®
Danes se je pričela borba za svetovna prvenstvo v Parizu
Slavnosti Unije francoskih gimnastov. — Tekmovalci so prijavljeni iz 13 evropskih držav.
Včeraj »o se pričele v Parizu slavnosti 53. zleta Unije franc, gimnastov, združene z mednarodno tekmo za svetovno prvenstvo posameznikov v telovadbi. Po poročilih iz Pariza so tnaši tekmovalci srečno prispeli in po kratkem odmoru pričeli takoj z nadaljnint vežbanjetn za ostro borbo pri mednarodni tekmi. Te tekme za svetovno prvenstvo se vršijo v proslavo 50-lelnice Mednarodne telovadne zveze, pod pokroviteljstvom mednarodne kodonijatne razstave, na mestnem stadionu v Viincennesu. Na zletu Unije sodeluje tudi naše Sokolstvo, ki je odšlo sinoči s posebnim vlakom v Pariz. Vseli udeležencev iz cele države je približno 450. S tehniškega vidika nas najbolj zanimajo tekme najboljših telovadcev sveta za telovadno prvenstvo.
Svojo udeležbo pri tekmah so prijavile naslednje države: Belgija. Češkoslovaška, Finska, Francija, Velika Britanija, Italija. Luksenbiir-ška. Holandska. Poljska. Kiimunija. Švica. Jugoslavija in Madžarska. Po teh prijavah bo to največja manifestacija vsestranske telovadbe.
Položaj Jugoslavije je še posebno težaven: mi hranimo prvenstvo sveta v telovadbi, za katero je poslalo 13 narodov svoje najboljše telovadce v Pariz. Ne samo v Ljubljani leta 1922, v Parizu 1924, v Lyonu 1920, v Amsterdamu 1928, marveč tudi v Luksenburgu 1930 so bili jugoslovanski Sokoli prvi. Šumi, Štukelj. Primoži* branijo svoj ponosni naslov svetovnega prvaka. Sedanje svetovno prvenstvo brani brat Toš« Primožič, ki si ga je tako briljantno priboril s svojimi krasnimi vajami lansko leto v Luksemburgu. Toda danes bo borba težja, kajti v Parizu so se zbrati najboljši telovadci — spe-cijalisM iz 13 evropskih držav. Če bodo v tej ' g 1 tekmi odnesli naši Sokoli prvenstvo bo nad VelR,if‘ brezmejno, pa tudi, če bodo zasedli as,r|a mesta bomo k uspehu zadovoljni, eiune za svetovno prvenstvo so zelo težke in obsegajo tete panoge: i- Prostovoljno prosto vajo, 2. obvezno in prostovoljno vajo na drgu, 3. na krogih, 4. na brad-T’, M konju, 6. plezanje po vrvi 8 m, 7. akok v višino z zaletom, 8. metanje krogle 7-25 kg težke, 9. preskok čez konja vzdolž in 10. tek na 100 m.
Mi potrebno izgu-bljati besed, koliko zahtev in vsestranske izvežbanosli se zahteva od tekmovalcev za svetovno prvpnstvo. V resnici so to najlepše in najtežje tekme, pri katerih mora biti tekmovalec dober orodjar, virtuoz v prostih vajati, atlet in končno — borec.
Tekme se vršijo danes v prostih vajah in na orodju, jutri pa v lahkiatletiki.
Vsaka izvedena vaja in vsak doseženi uspeh se znamkuje s točkami. Pri vsakem orodju sodijo trije sodniki. Skupno število točk odločuje uaš največji uspeh in ponos: za naslov absolutnega svetovnega prvaka, ki ga že celo desetletje branijo naši Sokoli.
Bazen tega se more doseči tudi naslov prvaka na vseh glavnih orodjih. V tej panogi branita ta naslov Štukelj iz olimpijade v Parizu, Primožič iz Amsterdama in Luksemburga, kjer sta bita oba najboljša in vsestranska telovadca.
Kakor je borba v Parizu izredno težka in ostra, smo prepričani, da bodo naši vrti tekmovalci — Sokoli zastavili vse svoje sile in moči 28 čim lepše in boljše uspehe. Z največjim optimizmom pričakujemo prvih poročil iz Pariza. Končno moramo omeniti, da vsi pariški listi pišejo zelo laskavo o naših tekmovalcih lu se čudijo njihovim vrhunskim vajam na orodju. Bratje tekmovalci pogumno v boj, domovina Vam bo večno hvaležna. Zdravo!
Sokolska nedelja v Mokronogu.
V	nedeljo 5. t. se je vršila v našem trgu uspela manifestacija sokolske misli. Trg je bit praznično ovit z zastavami, da je tako dostojno sprejel na proslavo došle goste. Na sokolskem letnem telovadišču so zacveti rdeči cvetovi sokolska d e ca« in žarečih lic so se zbirali tudi ostali oddelki telovadečih. Dopoldne se se vr-š'!e skušnje domačih oddelkov, ki so se popoldne nadaljevale tudi z gosti. Prihiteli so Sokoli ,z st. Janža, št. Ruperta, Mirne in Trebnjega T Pifv AePem številu pa tudi iz Novega mesta n„Jt0C,iatla: ^ svoj; sredi smo imeli tudi žup-b nnčalnika brata Papeža. Točno ob 16. se neg. | !),J z.vokih godbe Novomeškega godbe-alj" 6'ustva in deloma klavirja telovadni na-nin n-y’e	po sporedu in vzornem izvaja-
tiin ,	*■	Vsega skupaj je nastopilo do 130
lenV Ce-V 'n lel°vadk, kar je vsekakor prav P« levilo. Po telovadnem nastopu se je vršila ver	zabava, dokler niso odšli gostje zado-
jmh src, da so prebili res lepo nedeljo.
društvo Rimske Toplire-šmarjeta bo
L „e7l,° v nedeljo 12. julija t. 1. ob 16. uri _ , 11 hotela »Nova Pošta« svoj javni telovadni ia-ten^c',''1 bratska ok liska društva in prija-dan - Sokolstva vljudno vabimo, da izrabite ta
n e de tu, J- naze prireditve med nami prijeten (lito? ? i Popoldan. Zveze z vlaki ugodne! Prišel- , ?vo!
Itvo v	T Dolnji Lendavi, Sokolsko dru-
iunii i . nJ’ Lendavi je imelo v nedeljo 21. redil«	P,vi društveni zlet, katerega je pri-
varle,v^|X>,noma samostojno. Okoli 400 lelo-liriri ^ na9,.°pilo na zletnem telovadišču, kar čeln i0! ,1!re^ni delavnosti društva, ki se je za-,|.,i .*krasno razvijati. Pri telovadbi je jo-<1 ata tudi tukajšnja vojaška četa. Uspeh je ;V,e*h;,nsbi- Kličemo društvu: »Le tako na-v delu je naša bodočnost! Zdravo!
Tržič
Tujsko-prometna razstava, ki je ha , ®na ,v 11 • razredu meščanske šole, bo to i	odPl'ta tudi prihodnjo nedeljo,
t-^i. x“- julija, in sicer od 9. do 13. ure. Vse hici °k^*nstvo vabimo, da si ogleda to v res-?orri«naclvse zanimivo razstavo, ki nam na-P‘ikazuje v slikah ne le razvoj našega hažn, mvet budi poda s posrečeno dioramo ho sliko o prirodnih lepotah naših planin.
Posestnikova žena zgorela na podstrešju
Velik požar na Prelogah pri Konjicah — Pirzadeta sta dva posestnika — škode je okoli 160.000 Din
Konjice, 9. juliju. Pred dnevi je izbruhnil okoli 15. na nepojasnjen način požar pri posestniku Leskovar Janezu na Prelogah. Zaradi vetra se je požar naglo širil in zajel v kratkem času hišo in vsa gospodarska poslopja.
Ogenj je prvi zapazil potovalni uradnik zavarovalnice »Jugoslavije« g. Zemljič, ki je nemudoma pohitel s kolesom v Konjice, da obvesti požarno hrambo, ki je dospela v najkrajšem času na mesto. Toda zaradi pomanjkanja vode je bilo gašenje nemogoče in ognjeni zublji so v kratkem upepelili vsa poslopja.
Pri tem je zgorela tudi žena posestnika Leskovarja, ki se je nahajala na podstrešju. Tudi niso mogli rešiti telice in več prašičev. Škoda znaša okoli 100.000 Din, posestnik pa sploh ui bil zavarovan.
Vnela se je tudi sosednja hiša posestnika Korošca Antona, ki je istotako z gospodarskim poslopjem pogorela do tat. Tudi ta posestnik trpi znatno škodo okoli 60.000 Din, dočim znaša zavarovalnina le 15.000 Din. Razen tega pa mu je uničil požar še sadno drevje okrog hiše ter dobršen dol zrelega poljskega prider.ia na bližnji njivi.
Zagonetna smrt mladega fanta
Našli so ga mrtvega
Kočevje, 9. julija. Davi je nesel neki pekovski vajenec kruh po poti proti Klinji vasi. Ko je bil že blizu vasi, nedaleč od križa in razpotja, je zapazil v praproti človeško truplo. Stopivši bliže, je s težavo spoznal okrvavljeni obraz rudniškega strugarja F. Soheniana. Par korakov od njega je ležal velih zarjavel samokres s petimi naboji, dočim je bit šesti izstreljen.
Mrtvi je bil edini sin višjega rudniškega uradnika rim je bil star 25 let. Bil je miren fant; nikdar si ne bi bil mislili, da bi se mogel usmrtiti, za kar tudi ni znan niti najmanjši vzrok. Prejšnjega dne je bil še na delu in je celo izjavil, da bo šel v neko sl rokovno
s prestreljenimi prsi
šolo. Sumljivo je, da ni zapustil nikakega pisma ati česa sličnega, kar bi moglo vzbuditi domnevo-da se namerava končati. Da bi imel orožje o lem nihče ničesar ne ve. Na drugi strani pa tudi ni znano, da bi imel kakega skritega sovražnika. Stvari, ki jih je imel s seboj, so ostale nedotaknjene.
Do tragične sirirlj je prišlo že prejšnji večer, ker je bila neka ženska slišala na omenjenem mestu stokanje in tudi videla, da se je nesrečni mladenič premetaval, pa se nadalje za stvar ni pobrigala. Smrtni boj je bi Izelo težak, ker krogla ni zadela srca. To dokazujejo tudi nekatere manjše rane in 'lega, v katerj je bil mrtvec najden. Hudo prizadetim slarišem naše sožalje!
Smrt vrlega in zaslužnega gasilca
Trbovlje, 9. julija.
Zopel je kr uta smrt segla v vrste našega gasilstva ter nam iztrgala moža, ki je imel neprecenljive zasluge za napredek našega rudniškega gasilstva. Vse naše gasilstvo je globoko pretresla vest, da je danes okrog 12. ure za vedno zatisnil oči načelnik rudniškega gasilnega druživa g. Ignacij Holešck. Sredi neumornega, plodnega in požrtvovalnega delovanja ga je pred meseci neusmiljeno napadla zavratna bolezen, kateri se je njegova krepka telesna narava sicer dolgo in vztrajno upirala, slednjič pa je le opešala. Po skoraj 6 mesečnem mučnem trpljenju je danes izdihnil svojo dušo. V trpki žalosti stoje njegovi tovariši postrojem ob mrtvaškem odru svojega načelnika, ki je odšel — v zadnjem desetletju že tretji in najmlajši načelnik rudniških gasilcev — tja gori, da poroča Vsemogočnemu zapovedniku gasilskih trum o izvršenem delu ljubezni do bližnjega.
15 let je pokojnik deloval v trboveljskem rudnikom gasilstvu. Bil je prvovrsten organizator in neutrudljivo delaven. Brez dvoma je največja njegova zasluga, da je naše rudniško gasilstvo prvovrstno in moderno opremljeno,-saj ima dva moštvena avtomobila in rešilni avto, ki dan za dnem vrši med prebivalstvom svojo plemenito samaritansko službo. V času njegovega plodonosnega delovanja sla bili nabavljeni tudi dve motorni biizgalni in sicer prevozna in ročna brizgalna. Nabavljeno pa je bilo tudi mnogo drugega orodja za iz[>opolnilev gasilstva, tako da se lahko šteje naše rudniško gasilstvo med najmodernejše in najbolje opremljena društva v Dravski banovini.
Ko je pokojnik na letošnjem občnem zboru izrazil željo, da bi se letos 50 letnica rudniškega gasilstva čim dostojneje proslavila, pač niti sam niti njegovi zvesti tovariši niso slutili, da bodo tako kmalu izgubili svojega voditelja. Ni mu bilo da.no, da dočaka .jubilej svojega gasilstva, kateremu je služil z dušo in telesom v blagor splošnosti in bližnjemu v pomoč! Naj mu "bo zemljica lahka. Užaložčenim svojcem iu težko prizadetemu gasilstvu naše sožalje.
Most čez Savo v Trbovljah
2e dalj časa se bavijo naša oblastva z vprašanjem, kdo naj bi prevzel v upravo takozvani Kirchschlagerjev most čez Savo pri trboveljskem kolodvoru, ki veže občino Trbovlje z občino Sv. Križ pri Svibnjem. Tako občina Sv. Križ kakor tudi občina Trbovlje se branita ta most prevzeti od Kirchschtagerjevih dedičev, zlasti slednja, in to povsem upravičeno, kajti s prevzemom tega mosta bi se naložilo občutno zadolženi občini nova bremena, katera bi ne mogli prenašati. Res je sicer, da je to edina vez, ki spaja med Zagorjem in Radečami desni in levi breg Save, toda ta prometna vez je preslabotna, da bi mogla služiti večjemu prometu, od katerega bi imeli obe občini izdatnejše gospodarske koristi. Za sam osebni promet pa so izdatki vzdrževanja kakor tudi stroški prevzema že itak starega mostu mnogo previsoki in zato se občini branita most prevzeti. —
Treba bi bilo potemtakem najti drug izhod. Ze lansko leto se je resno govorilo, da se bo pričelo graditi veliko državno cesto za Savo od Litije do Radeč. Ce se bodo te napovedi uresničile, potem se bo moral itak zgraditi nov most čez Savo v Trbovljah, ki bo vzdržal tudi uajjačji avtomobilski in tovorni promet, za kar pa sedanji ni sposoben. — Pri teh delih se bi zaposlili tudi domači brezposelni delavci, kar bi v znatni meri ublažilo naraščajočo brezposelnost v rudarskih revirjih. Zato prosimo odločilne ljudi, da zadevo nove zasavske ceste in novega mostu pri Trbovljah proučijo ter posredujejo pri vladi v Beogradu.
Glede Kirehschlagerjevega mostu je banska uprava pred kratkim odredila »kupno sklepanje občinskih odborov Trbovlje hi Sv. Križ prt
Svibnjem zlasti glede vprašanja, katera občina prevzame upravo mostu na označeni cesti izmed Trbovelj in Sv. Križa in v katerem prispevnem razmerju in ako se Kirchschlagerje-vlm dedičem prizna odškodnina za prevzeti most, ali pa se zavrne ter prepusti sodnjiskl odločitvi. Sklep seje bo javno razglašen. —
Planinsko slavje na Peci
V	proslavo svoje petlenice je mežiška podružnica SPD priredila 5. julija na Peci planinski dan, ki ga je združila z godovanjem slovanskih blagovestnikov Sv. Cirila in Metoda. Izletniki od blizu in daleč, s te in one strani meje, so se odzvali našemu vabilu v številu, ki je bilo nad vse pričakovanje razveseljivo presenečenje.
Uvod je napravila mala četa požrtvovalnih članov podružnice že v petek s prvini pripravami za kresove. Mrak je tiho legal na Podjuno in objemal planinski svet okrog nas. Iz nižin se je že dvigala tmina. Prvi kres Je zagorel globoko pod nami onstran Mežiške doline; tam blizu Prevalj je zažarel drugi, dalje v ozadju tretji, ondi Četrti... Ne štejemo jih več. Veličasten pogled! Meja je izbrisana: kresovi gore tudi v Podjuni!
In v tem številnem zboru kresnih ognjev so mogočno vzplamtele tudi grmade na Peci. Ob njih so v državnih barvah zažareli umetni ognji, pod nebo so se dvigale rakete, ki so se iz višin utrinjale v belih, modrih in rdečih zvezdah. S sijem kresov in ognjev so se zlivali ubrani akordi rudniške godbe in se izgubljali v planinsko noč. Prelep nam je bil večer ob kresovih na Peci! — Nočni hlad nas je zbral v koči in okrog nje. Ravntnica pred kočo j- oživela: šotori, ognji, koti ji s čajem, pesem...
Jutranji svit nas je zdramil. Vse je hitelo na vrh, da vidi vzhajanje solnca. Za nami pa so že pričeli prihajati iz doline nove skupine planincev, nedeljskih izletnikov. Proti deveti uri so se v jutranji zrak razlili zvoki godbe, ki je vabila po grebenih In vrhovih razkropljene planince h koči k službi božji. Po maši, kt Jo je bral č. g. dr. Jehart iz Maribora, Je predsednik podružnice, g. M. Ule pozdravil zbrane planince in na kratko orisal petletno delovanje podružnice ter se obenem zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali podružnici pri njenem delu.
Razvila se je nato med pestro množico udeležencev neprisiljena zabava. Tu je zbirala okrog sebe hvaležne poslušalce neumorna rudniška godba, tam zopet je zbujal pozornost mešani zbor iz Koprivne, najbolj pri srcu pa so nam bili bratje iz Koroške s krepkim moškim zborom iz Pliberka in Šmihela. Vobče so nam vrli Korošci pripravili radostno iznena-denje, da so se našega kresovanja udeležili v tako velikem številu iz vseh krajev od Železne Kaple do Pliberka.
Nepozaben pa ostane vsem udeležencem prizor od odhodu Korošcev. Godba jim je v slovo zaigrala »Domovini«. Mehko in koprneče Je kipela melodija iz roga. »Bodi zdrava, domovina. mili moj slovenski kraj...« Dvigala se Je v čisto ozračje solnčnega popoldneva in se z našimi dušami razlivala čez hribe in doline vse tja do obzorja onstran mej. Razbolele so se rane. Bratom so solze zalile oči. Tudi naše niso ostale suhe. Pesem je tožila in prosila, rane so se odpirale... Ihteli smo, ko smo si segali v roke. Kdo popiše njihovo in našo bol ob slovesu!
Naj bo tudi na tem mestu izrečena zahvala vsem, ki so pripomogli do lepega moralnega uspeha naše planinske prireditve. V prvi vrsti smo dolžni zahvalo rudniški godbi in njenemu kapelniku g. Skačeju. dalje pevskim zborom iz Pliberka, Šmihela in Koprivn*. končno pa udeležencem samim, ki so s svojim številnim posetom — bilo jih je nad 250 — povzdignili planinsko slavlje v lepo narodno manifestacijo.
*	Smrtna kosa. V četrtek zvečer je na Bregu umrla ga. Jerčka Podržaj, soproga posestnika in gostilničarja na Bregu. Doseala je starost 41 let. Pogreb bo danes popoldne ob 17. na okoliško pokopališče. Blag ji spomin, preostalim naše soialjel
Za srednjo občino , Črmošnjice
V	■Jugoslovanu štev. 113. dne 26. maja 1931 smo fitali članek -Za veliko občino Toplice«.
V	tem članku navaja pisec pregrupaoijo občine, da bi se priključile, dosedanje politične občine Črmošnjice, Poljane, Gor. Polje ter davčna občina Jurka vas iz šmiheljske občine, kako! tudi kat. občina. Straža iz prečenske občine k topliški občini s sedežem v Toplicah.
Občina Toplice želi seveda, da bi bila velika občina. Temu nasprotno je sklenil občinski odbor v Cnnošujicah dne 3. maja 1931 po nalogu sreskega načelstva v Novem mostu, da bi »e imenovalo Črmošnjice za srednjo občino, h kateri bi se priključila do sedaj politična občina Poljane. Davčna podstava je 103.500 Din, prebivalcev- 1935, ploščina 11.530 ha po letošnjem ljudskem štetju ima občina Črmošnjice 1460, Poljane 600 prebivalcev, torej skupno nad 2000.
Kar pa se tiče skupnih gospodarskih interesov, ki govore stvarno za priklopitev občine Poljane k občini Črmošnjice, je povsem želja občinskih odborov in ljudstva obeh občin za stalež v Črmošnjicah, nikakor pa priklopitev k občini Toplice. Nadalje navaja pisec v tem članku prešolanje vasi Uršna sela iz šolskega okoliša Gor. Sušiee v šolski okoliš Laze, meneč, da Kočevarji protestirajo proti temu, kakor tudi odredbi kr. banske uprave, kar pa ni resnično. Po privatni informaciji je županstvo na merodajno oblast, samo resnično poročalo, da obstoji šola na Lazih samo z eno učno sobo s prostori za okoli 40 šoloobveznih otrok in ako se prešola vas Uršna sela in par hiš iz Ljuhna s 45—50 otrok iz šolskega okoliša Gor. SuŠice v šolski okoliš ria Laze, bi bi! prostor neprikladen.
Da je bila sedanja šola na Lazih pred vojno »šulferajnska«, je resnica. Leta 1919 Je bila baje vas Uršna sela od strani šolskega odbora na Lazih zaprošena, da pristopi k šoli Laze. To pa je bilo odklonjeno in rečeno, da sj bo vas Uršna sela sama zase šolo sezidala. Ako treba, so piscu lahko še natančnejši podatki na razpolago.
Izlet montanistov iz Leobna
„ .	,	Trbovlje,	9. julija.
Davi «o dopotovali iz Rajhenburga, kjer so, si ogledali tamošnje rudniške naprave, izletniki montanietične visoke šole iz Leobna, in sicer 6 profesorjev in 10 slušateljev. Dopoldne so si v spremstvu tuk. rudniških inženjerjev ogledali rudniške naprave na separaciji, v savskem rovu, v jamah zapadnega okrožja, na dnevnem kopu Dobrni in v Retju II. Jutri odpotujejo v Mežico, od tam pa nekateri v Ljubljano, kjer si bodo ogledali oddelek za geofizikafične prt-iskave tn separacije na monlanistični fakulteti. Rkskurzlsti so se o moderni tehnični ureditvi naših rudnikov zlasti trboveljskega jako po hvalno izražali, češ da še kaj takega sploh niso videli. V nedeljo se bodo vrnili v Leoben.
Elektrifikacija kočevske doline
Kočevje, 9. julija.
Za včerajšnjo sejo občinskega sveta je vladalo silno zanimanje, ker je bilo na dnevnem redu važno in perečd vprašanje elektrifikacije. To je dokazal tudi izredni obisk občinstva na seji.
Referat o tem vprašanju z obširno zgodovino je imel g. dr. Lavrič. Občinski svet se je moral odtočiti za enega od dveh predlogov, in sicer za predlog v zvezi s splošnim banovinskim ua-črtom oz. za ponudbo TPD. Prodrl je prvi predlog. Glasovanje je odločit g. župan Kostanjevec, ker je bilo razmerje 5:5.
S tem je problem elektrifikacije kočevske doline dokončno rešen.
Pismo iz Cerknice
Pretekli teden smo imeli v Cerknici 2 dni trajajoči nabor. Vsi naborniki so se še precej dostojno zadržali, razen onih iz Begunj, ki eo ves čas izzivali mirne cerkniške nabornike in so se jih nazadnje tudi dejansko lotili. Da ni prišlo do hujšega, se je zahvaliti cerkniškim orožnikom, ki so že v kali zadušili pretep.
Huda nesreča je zadeta nabornika Antona Tavzlja iz, Dobca. V Cerknico je prišel na nabor in ko je opravil, se je z dvema tovarišema odpeljal s kolesom proti Planini. A v bližini Planine, ga je na nekem Ulancu dohitela nesreča. Ko je po klancu naglo vozil, se je za trenutek ozrl nazaj, a med tem se je zaletel v obrestni kanton. Po nesrečnem nnklučju je priletel v kanton s trebuhom in tako je dobil hude notranje poškodbe. Ponesrečencu je nudil prvo pomoč tukajšnji zdravnik dr. Pušenjak, nakar so ga še isti dan odpeljali v ljubljansko bolnico.
Tudi cerkniška Ciril Melodova družba je na predvečer sv. Cirila in Metoda prižgala kres. Napravili so ga na precej visokem Gradišču.
V	sredo zvečer okrog desete ure se je neki avtomobilist zaletel v vrata trgovca g. Kravanja. Očividci pripovedujejo, da se je avto zaletel z zadnjim koncem, ko ga je hotel šofer obrnili. Avto je spodnji del vrat popolnoma zdrobil. Šofer jo je potem jadrno popihal ne, da bi se legitimiral.
40-letnico ustanovitve bo v nedeljo 12. t. -ri proslavilo prostovoljno gasilno društvo v Dolenji vasi pri Cerknici. Ob priliki 40-Ietnicc bodo blagoslovili tudi novo motorno brizgalno ki je pa že prestala tudi ognjeni krst. Vso slavnost bo povzdignit zlet vse cerkniške gasilsk« župe. Ker imajo v Dolenji vasi v nedeljo tudi žegnanje, bo gotovo marsikdo ta dan pohitel v Dolenjo vas na proslavo 40-lelnice gasil nega društva.
Jz Dravslte bancvine
d Načelnik dr. Milovanovič v Novem Olju. Včeraj zjutraj je odpotoval načelnik ministrstva za socialno poliliko in narodno zdravje dr. Milovanovič s šefom zdravstvenega oddelka pri banski upravi dr. Mayerjem v Novo Celje pri Žalcu, da si ogleda tamošnjo umobolnico. Ko se vrne, si ogleda g. načelnik še oslale zdravstvene ustanove v Ljubljani, ki jili dose-daj Se ni poselil.
d Razpis siii/Jie. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje v javni ženski bolnici v Novem niestu službo ekonoma. Prosilci za lo službo morajo izpolnujevati splošne poboje za sprejem v državno, odnosno banovinsko službo ler morajo imeli najmanj 5 lel bol-niško-ekonomske ali računeko-upravne službe. Prošnje je vložili najkasneje do 30. julija I. 1. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
d Nova. strokovna knjiga. Dr. Jožko Lebar, svetnik pri Dravski direkciji pošle in telegrafa, je priredil in izdal Pravilnik o telefonski službi v notranjem prometu kraljevine Jugoslavije« z vsemi izpremembami, dopolnili in pojasnili od 31. decembra 1921. do konca junija 1931. Knjiga ima 94 strani ler so v njej vsa reglementarna določila. Papir je bel, lisk čist, lako da je v čast tiskarni »Slovenija«. Sprimo lepega razmaha telefonskega prometa je bil;i izdaja Pravilnika o telefonu nujno potrebna ier bo ž njim zelo ustreženo telefonskim naročnikom in uradnikom, ki imajo službo v telefonskih uradih. Oena knjigi je 30 Din.
d Abiturijenti državne gimnazije v Kranju il leta 1906. praznujemo letos 25-letnico mature.
V	Ljubljani bivajoči sošolci smo se sporazumeli, da se snidemo 2. avgusta med 19. in ‘20 uro na vrtu hotela »Union« v Ljubljani ter določili spored tudi že za naslednji dan. Tovariše, ki se nameravajo udeležiti tega sestanka, prosimo, <la se priglase najkasneje do 22. julija Jožetu Jenku, ravnateljstvo državnih železnic, Ljubljana.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Učiteljski zadružno-knjigovodski tečaj v Ljubljani. Glede na to, da prične tečaj šele 1. avgusta in traja do 14. avgusta in ker je na nierkantilne tečaje naval, podaljšuje sekcija JUU Ljubljana termin za prijavo v zadružno-knjigovodski lečaj do 20. julija l. I. Sekcija povrne udeležencem potne stroške, plača prenočišče in preskrbi zastonj vse tiskovine in potrebščine za tečaj. Prehrana je v menzi poceni. Učitelji in učiteljice, izrabite ugodno priliko sedaj, ko vam je tečaj na razpolago! JUU sekcija v Ljubljani.
d Na. dan planinskega slavlja na Peti je bila na poli med Tomaževo in Uletovo kočo izgubljena denarnica z večjo vsoto denarja in z osebnimi listinami. Pošteni najditelj naj jo izroči načelstvu podružnice SPD v Možici. Isti dan jo nekdo izgubil na poti od Uletove Koče do sedla denar. Hrani ga načelstvo podružnice, kjer ga lastnik dobi.
d Sprejem gojenk v knieiijsko-gospodinjsk« šolo Kmetijske družbe v Ljubljani. S 1. oktobrom 1931 se otvori trideseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovali v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani. Praktično se vežbajo v kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), krojnem risanju, pranju, likanju, v mlekarstvu in sirarstvu, v vrtnarstvu ild. Gojenke se vadijo tudi v ravnanju z bolniki in bolno živino. Tista, ki bo sprejta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 450 Din. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; 2. predložiti zadnje šolsko izpričevalo; 3. predložili zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji
glavni poklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 6. zavezali se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, tei da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene. lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo na Kmetijsko družbo v Ljubljani vsaj do 31. julija 1931. Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin.
d Slovensko lovsko društvo v Ljubljani obvešča svoje člane, da je na našo intervencijo izjavila tvrdka 15 Vajda iz Čakovca, da vzdržuje cene za ustreljene srnjake tudi nadalje v isti višini, kot so navedene v zeleni prilogi letošnje junijske številke »Lovca«.	1015
d Tatvina perila na Brezjah. Na Brezjah je neznan tat ukradel ponoči skozi odprto okno iz Gabrijelčičeve gostilne namizni prt, vreden 150 Din. lsle noči je ukradel iz Pogačnikove gostilne, takisto na Brezjah, 6 posteljnih rjuh z monogramoin »FM«, vrednih 500 Din. Tatvine je osumljen neznan moški, star 50 do 55 let, srednje postave, oblečen v modro ponošeno obleko in črne čevlje na zadrgo. Pri sebi je imel nahrbtnik. Baje je tat doma iz Cerkelj pri Kranju, ni pa izključeno, da so tatvino izvršili cigani, ki se tam okoli potepajo.
fciuhljamaz
Sobota, 11. julija 1931., Pij 1. Pravoslavni:
28.	junija, Pr. M. K. i J.
Nočno službo imajo lekarne Piccoll na Dunajski cesli in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
■ Sočani! Drevi ob 20. pri »Levu; redni letni občni zbor, dnevni red kol običajno. Udeležite se občnega zbora vsi!
■ Nova skupina ameriških izletnikov v Ljubljani. Včeraj je prispela v domovino nova skupina ameriških izletnikov pod vodstvom Avgusta Kolander ja, poslovodje tvrdke Mihelič v Clevelandu. Skupina je potovala preko morja na parniku »Pariz«. Skupini ni bil pripravljen oficijelen sprejem, a so jo na Jesenicah kljub temu prisrčno sprejeli. Na glavnem kolodvoru sta pozdravila izletnike izseljeniški nadzornik Fink in zastopnik francoske linije družbe Transatlantique. Skupina je štela okoli 80 izletnikov, ki bodo ostali večinoma doma. Nazaj v Ameriko se jih bo vrnilo le okoli 25. Največ izletnikov je z Dolenjske in iz Belokrajine.
■ Citroenova avtomobilska karavana obišče Ljubljano. Ljubljano obišče Citroenova avtomobilska karavana, obstoječa iz 20 avtomobilskih modelov. Njen prihod je napovedan v nedeljo
12.	t. m. ob 17. uri. Karavana je na potovanju po Evropi.
B Elegantno poldne obleke po meri in solidnih cenah izdeluje modni salon za gospode J. K u r i 1 j, Ljubljana, Novi trg (Turjaški trg) štev. 1.	1560
■ Poučna ekskurzija v Kolinsko tovarno. Včeraj popoldne je odšlo učiteljstvo, ki obiskuje merkantilni tečaj na Srednji tehnični šoli, na prvo poučno ekskurzijo, in sicer v Kolinsko lovarno. Tovarna je, kakor znano, le dvakrat na teden v obratu: ob sredah in ob petkih. Včeraj tovarna slučajno ni obratovala in tako učiteljstvo ni povsem prišlo na svoj račun. Podravnatelj Kolinske tovarne Kocjan je bil tako ljubezniv, da je učiteljstvu razkazal tovarno in tolmačil poedine naprave. Obisk v tovarni je trajal eno uro.
■ Muslimani, stanujoči v Ljubljani se opozarjajo, da se je rok za popis oseb muslimanske ver«izpovedi podaljšal do vštetega 26. julija i. 1. Popis se vrši o bdelavnikih od 9. do 14. in ob nedeljah od 9. do 11. v domovinskem uradu mestnega načelstva v Ljubljani, Mestni
Jz drugih banovin
Huda avtomobilska nesreča
Avto s tremi potniki padel v prepad.
Na cesti iz Kruševca v Kraljevo se je pripetila huda avtomobilska nesreča. V 15 m globok prepad ob cesli je padel avtomobil Mlinarske delniške družbe iz Kragujevca, Vodil ga je šofer Milutin Milutinovič. V avtomobilu so bili še pravnik Uadivoje Pavlovič, učenec osnovne šole Miodrag čončie, sin ravnatelja delniške družbe in Ilija Milovanovič, ki ;e dovršil 7. razred gimnazije. Potniki so se vračali iz Vrnjačke Banje v Kragujevac. Zaradi slabe ceste je na ovinku počila pnevmatika. T'i ker je vozil šoler s precejšnjo hitrostjo, ni mogel voza ob pravem času ustavili. Avto se je nekoli-kokrat prevrnil in padel v prepad. Hudo ranjen je bil šofer, kateiega so odpeljali v bolniš nico v Kraljevo. Osiali potniki so pa po čudnem naklučju dobili le manjše poškodbe, avtomobil se je pa popolnoma razbil.
Zverinska mati
Novorojena dvojčka je vrgla svinjam.
V	Piračanih pri Tetovu je neka mlada žena porodila zdrava dvojčka in ju vrgla takoj po porodu svinjam. Zverinska mali se piše Niko-dimka Jovanovič in je stara komaj 23 let Zaradi svoje izredne lepote je bila poznana po vsej okolici. Omožila se je pred lelom dni. Vlo4 z njo ni bi) zadovoljen, ker ga je že prve mesece v zakonu varala. Ko je pred dnevi Jovanovi;' odpotoval v fieograd, je napravila njegova žena, ki je bila nosna, peklenski načrt. Sklenila je, da bo ubila dete takoj po porodu. Rodila je dvojčka. Pri zločinu je zverinski ženi pomigala
njena snaha. Ta je tudi sosedom povedala, da je Nikodimka rodila dvojčka, katera so pa svinje po porodu požrle, med tem ko se :« ona in porodnica za nekaj trenutkov odstranila iz sobe. Sosedje so o tem obvestili orožnike, katerim sla morilki strašen zlocifr .priznali Ljudstvo ju je hotelo linčati.
Po 12 letih odkrit ubijalec
l-eta 1919. sta bili v neki gostilni v Novem Slankamenu pri Mitroviči neki Stevan Kotarac in Sava Hadojčič. Ko sla se opijanila, sta izzvala pretep. Med pretepom je nenadoma odjeknil strel in eden izmed pretepačev je padel mrtev na tla. To je bil Radojčič Sava. Nihče pa ni mogel povedati, kdo ga je ustrelil. Dvanajst let je oslal nepojasnjen ta uboj. Pred dnevi je pa neki seljak prijavil policiji v Mitroviči, da 'je on ubil Radojčiča. Seljaka so takoj izročili sodišču.
b Taksanielri v Zemunu. V Zemunu je 22 avtolaksov, ki doslej niso imeli taksame-Irov. Po odredbi prometne policije so morali te dni dobiti taksametre vsi avtoizvoščki tudi v Zemunu. Za vožnje so določili tudi tarifo, ki je za 40% cenejša od prejšnje tarife.
b 30,0(10.0110 škode. Posebne komisije so ocenile škode, ki jo je napravilo zadnje neurje v Dunavski banovini. Ugotovili so, da je v banovini za 30,000.000 Din škode zaradi elementarnih nezgod.
b Zločin K0-Ietnega starca. Orožniki v Teie-čki so prijeli nekega 80-letnega Djordja Akuta, ki je oskrunil neko 10-letno deklico. Izvabil jo je v svoje stanovanje. Deklica se je stavcu izvila iz rok in ga sama ovadila orožnikom.
trg št. 2/II., soba šl. -10 Listine, ki jih mora vsakdo predložiti, so razvidne iz razglasa, ki je nabit na občinski deski in ki je bil objavljen v začetku tega meseca v tukajšnjih dnevnikih.
■ Novi tramvaj na Viču se bo ustavljal jutri 12. t. m. tik telovadišča, kjer bo imel viški Sokol svoj javni telovadni nastop. Začelek telovadbe točno ob 16., nato velika ljudska veselica s sodelovanjem godbe Sokola I. Tabor. Dobra pijača in jedača, ter ples bodo nudili vsem posetuikom prireditve vse udobnosti. Na svidenje jutri na Viču! Zdravo!
■ Občni zbor »Soče« se vrši danes ob 8. uri zvečer v salonu pri Leonu z običajnim dnevnim redom. Vstop dovoljen samo članom društva.
B Najboljši liker sveta »Gromožovka« Maribor, Maistrova.	1334
■ Plinski kandelaber sta poškodovala. Šofer pri Dukičevem podjetju Franc je zadel v drevoredu na Krakovskem napisu pri dovozu gramoza s priklopnim vozom tovornega avtomobila v plinski kandelaber in ga upognil, da ima cestna plinarna 200 Din škode. Hlapec Josip Š. z Grosupljega pa je zadel na Krakovskem nasipu z dvovprežnim tovornim vozom takisto ob plinski kandelaber in povzročil 150 Din škode.
■ »MOTOH« KAVA DNEVNO SVEŽA!
■ Obravnave pred malim senatom. Včeraj se je vršilo pod predsedstvom s. o. s. Mladiča več obravnav proti tkzv. : zapornikom«. Najzanimivejša je bila obravnava proti nekemu 28-letnemu samskemu zidarju, ki je bil obtožen, da se je v noči na 16. junija splazil v Zgornji Besnici v sobo učiteljice Frančiške Kalanove, da bi jo okradel, kar pa se mu ni posrečilo, ker ga je učiteljica prepodila. Obtoženec je zanikal, da bi vlomil v sobo in je poudarjal, da je hotel samo skozi odprto okno pogledali v sobo, če je notri neka Angelca, s katero je hotel nekoliko govorili. S?nat je verjel njegovemu zagovoru in ga je oprostil.
■ Dva pleskarja okradena. Iz nezaklenjenega skladišča na dvorišču v Florjanski ulici je bila ukradena pleskarju Francu Krištofelcu rjava listnica z več slikami v vrednosti 30 Din, malo pozneje, ko je lo tatvino odkril, pa še suknjič, vreden 150 Din. V suknjiču je imel Krištofelc	100 Din	vredno	uro, ki jo	je	tat
odnesel s	suknjičem	vred.	Tat se je po	teh
dveh posrečenih tatvina vnovič vrnil in je odnesel pleskarju Francu Jančarju iz žepa suknjiča črno	listnico	z	enim	bankovcem	za	10
Din in več	potrdili	v	vrednosti 60 Din.
■ Zasledovanje kolesarskega tatu. Z dvorišča Lasanove gostilne v Mostah je ukradel samski delavec Ante Miočič, roj. 1. 1909. v Rožancu v Srbiji, kolo »Peugeot«, vredno 1200 Din, in se s kolesom neznanokam odpeljal. Za Miočičem je uvedeno zasledovanje. Sumijo, da ima Miočič na vesli še več drugih talvin.
žtfttpzibcz?
m Finžgar jeva proslava pri Sokolu Maribor!.
Prošli petek je priredil dramski odsek Sokola Maribor I. Finžgarjevo proslavo. Prireditev se je vršila v telovadnici podčastniške inž. šole in je uspela nadvse pričakovanje. Ta proslava pa je bila ponoven dokaz, da mlado društvo deluje zelo uspešno. Občinstvo je bilo večinoma iz delavskih slojev in je precej na gosto zasedlo dvorano in je prevzeto od lepe igre, navdušeno ploskalo igralcem. Proslavo je otvoril br. prof. Kenda s predavanjem: Finžgar in naš narod. Predavanju je sledila uprizoritev jubilantove drame »Razvalina življenja«. Režiser br. Bajt je še dokaj spretno izoblikoval mlade igralce, pa tudi igralci sami so se potrudili do skrajnosti.
m Češkoslovaško odlikovanje. Predsednik t'.. S. It. Masaryk je odlikoval z redom Belega leva
I.	razreda kapelnika tukajšnjega 45. pehotnega polka g. Josipa Svobodo v zahvalo za kompozicijo »Češkoslovaški marš«. Čestitamo!
ni Diplomski izpit na tekstilni visoki šoli v Brnu je napravil te dni g. Srečko Stegnar, sin upravitelja tukajšnje bolnišnice.
m Blagoslovitev novega vodovoda pri Sv. Križu. V nedeljo 19. t. m. bo ob 9. uri dopoldne pri Sv. Križu nad Mariborom slovesna blagoslovitev in otvoritev novega občinskega vodovoda. Pri slovesnosti bo sodelovala znana kamniška godba, po blagoslovitvi pa bo v gostilni g. Verdonika velika ljudska veselica. Na to redko svečanost na naši državni meji se vabijo vsi Mariborčani in okoličani, posebno pa bodo dobrodošla narodna društva.
m Vzpenjača na Pohorje. Tvrdka, ki bo zgradila vzpenjačo na Pohorje, je kakor naknadno doznavamo Schiele & Schultze iz Monakovega v Nemčiji. Vzpenjača bo zgrajena na dveh tračnicah z dvema vozovoma, pripetima na žico Vozovi se bodo uporabljali tudi za tovorni uro' 'ne Rentabilitelni proračun določa letni To-met 40.000 oseb m blagovni promet v vrednosti
o	krog 300.000 Din. Vsi stroški znašajo 5,'>50.000 dinarjev. Gradbena dela se bodo. če bo pogodba pravočasno zaključena in bo takoj izdano uradno dovoljenje, pričela že 15. avgusta in bodo dovršena do konca januarja pr. leta.
m Radio koncert v parku. Od 18. do 20 bo v Mestnem parku radio koncert. Jutri od II. do 12. bo prenos koncerta iz Ljubljane.
m Eksekucije. V prvi polovici tega leta je bilo v Mariboru okrog 5000 sodnih eksekucij.
Obleke moške, otroške, Čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor.	1182
m Nove zgradbe. Palača OLJZD na oglu Sodne in Marijine ulice bo le dni že povsem dograjena. Zelo efektna bo fasada v beli in tenmosivi barvi. Na dvonadstropni Macunovi trgovski in stanovanjski hiši v Gosposki ulici tudi že izgo-tavljajo pročelje. Palača Hranilnice Dravske banovine na oglu Slovenske in Gosposke ulice naglo rasle proli vrhu. Dovršena bo v jeseni. Trgovec s pohištvom Karol \Vesiak pa docela preurejuje in modernizira svojo hišo na oglu Aleksandrove ceste in Cankarjeve ulice. Izgle-
dala bo kakor moderna trgovska palača. Mnogo malih hiš in vil i<a rasle tudi na jie^iferiji, vendar vsa akcija ne dosega one v prejšnjih sezonah.
ni S (rga za ribe. Na včerajšnjem trgu so se prodajale sardele po 18 Din, skuše pa po ->'1 Din za kg.
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor.	1184
m Nezgode. V četrtek zvečer je padel v Ja-'•emini z drevesa 9-letni ljudskošolski učenec Vladimir Skrbinšek in se tako težko notranje poškodoval, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnico.
m Kadi kvalitete in cene — samo »Kuro* č e v I j c«!
m Tragikomedija na Dravi. Zasebni uradnik Maks I asecki, stanujoč v Ghegovi ulici 12 si je napravil motorni čoln s pogonom na propeler ier ga je v četrtek popoldne z vozom pripeljal v 1 ristan, da ga s, msti v reko in preizkusi. S pomočjo dveh prijateljev je čoln spravil pod ‘™a,v",! '"‘J81 "'Pognal motor. Čoln je še dobro n?;„er,°“ valove 'n je. dasi cikcakasto pri-spel do Dabru,gerjeve gostilne. Ko pa je Pa-! *1. hotel svoie novo vozilo obrniti, se je nesla to va H 5 6 V s"'' °	f |,0Vez"il0 na"J’ dnčim
•a lovausa se pravočasno skočila v vodo in
splavala za čolnom. Posrečilo se jima je da sla'
seVeT' vTP'" V pravo J^o in rešila IV i, om : J J, 'R, 80 •',11"0 S|)ravi,i	"a bfeR
n ga. ko se je krmilo zlomilo, zopet odpeljali domov. Hujse nesreče ni bilo, le do kože so bili vsi trije mokri. Prizor je z mosta In z bregov opazovala velika množica ljudi, m Pijte original »CHABI2S0«.	1114
111 Prelep med krošnjarji. V četrtek zvečer so se v gostilni »Zlati konj« v Vetrinjski ulici sprli
tem fi omaP-rS!Cl .krrjarji s suho robo- P'-' eni je Olelm Josip Špren pograbil žepni nož
n ga zabode! svojemu tovarišu, 241elnemu Mar-111 Dukariču v levo ramo. Dukariča so spravili na rešilno postajo, kjer so mu rano k i Prevec nevarna, desinficirali in obvezal,špren je po dejanju odvrgel nož in pobegnil 'vendnr ga je stražnik kmalu izsledil in aretiral
tiranji'Mariih S	1° bili V	are-
['lan,. Manja S. rad, pobega iz bolnišnice in
i 'ni o sin š'S !• n !?• 1Vt]-)radi Sll,,la tame prostitucije n Josip b. radi telesne poškodbe. Razen tega
lrJu 'J‘] ,Za| a tlldi tri železničarje ki so
Gelye
Odhod Sokolov v Pariz Včerni ^
varinbljanSidm blzovlal:om' odpotovali na telo?
adne svečanosti mednarodne telovadne fede-
vnv t,- V P.anZU brata G'obelnik Tone in No-
PUa^zneceliaSeLtrl^rUden Milka in Hrašo'ec s. Petrček LizikL	jim	je	PriklJučiI»
Jože je že nrei rJ ? starosta br. Smertnik
tekmah d^va/	^	^ b° “a
Pobiranje davščine na igranje s karfitm
inančno ministrstvo je mestni občini dovolilo'
m terenieTTT ^ 193h poblati ^vščino na igianje s kartami na isti način in v isti
višini kakor lani. p0 sporazumu z obrtno zadrugo kavarnarjev in gostilničarjev v Celju je 8 000aDmntt pavšalirana za let0 1831. na znesek
* Celjska strelska družina javlja, da jutri v nedeljo ne bo streljanja ker strelišče v Pečovniku popravljajo.
„ " *renova Marijinega kipa na Glavnem trgu. Te dni so začeli popravljati Marijin kip na Glavnem trgu, ki je že precej razpadal Dela lzvišuje akademski kipar g. Berneker
' ,,rrert V„niestnfM, Park“ bo nocoj’ od
5 Ule' Svirala bo vojaška godba celjskega 39. polka. Ker bo to prvi javni nastop te goabe in ker gre ves dobiček v prid oško-dovancem po toči v Dramljah in Šmartnem v Rožni dolini, naj nihče ne zamudi tega koncerta.
'k Nočno lekarniško službo ima od sobote
11.	t. m. do vključno petka 17. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti.
* Koncert »Obilica« bo v torek 14. t. m. ob 20'30 v veliki dvorani Celjskega doma. Ker je to prvi koncert »Obiliča« v Celju, vlada zanj veliko zanimanje.
* Nogomet. Jutri v nedeljo bo ob 1730 na igrišču na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Železničar Maribor in SK Celje
* Nalezljive bole/M v Celju in okolici. V času od Ij. do 21. junija je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okolici 1; Škrlatica v okolici 1; davica v okolici 2, v mestu edini slučaj ozdravel; šen v okolici 1.
Huda nezgoda. V četrtek je 32-letni posestnik Malec Albert od Sv. Kunigunde pri Konjicah vozil z dvovprežnim vozom vino. Na strmi cesti pri Konjicah konji niso mogli zvleči in se je začel voz premikati nazaj. Malec je hotel voz ustaviti, kar pa ni zmogel. Padel je pod voz in mu je šlo kolo čez glavo ter mu zlomilo spodnjo čeljust in ga poškodovalo na lobanji. Težko ponesrečenega posestnika so z avtomobilom prepeljali v celjsko javno bolnico.
Prekmurje
Danes je velik dijaški izlet v Bogojino. Zbiranje dijaštva do pol devete ure pred cerkvijo. Izlet prireja počitniško akademsko društvo »Zavednost«. Dijaštvo si bo ogledalo vse zanimivosti tega zelo priljubljenega in splošno znanega izletniškega kraja v Prekmurju.
Nesreča no počiva. Horvat Jožef, župan iz Trnja, se je peljal iz vinograda, ko pa je prišel z vozom v bližnji klanec, je lako nesrečno padel z voza, da je zadobil težke poškodbe po telesu. Spravili so ga v bolnico v Mursko Soboto. |ia je kmalu podlegel poškodbam.
Po predpisih novega zakona. V Odrancih so začeli zidati veliko poslopje nove osnovne šole. ki bo kras vsega Prekmurja. Šola se zida po vseh predpisih, ki jih zahtevate novi zakon za osnovne šole in bo urejena zelo moderno in praktično.
Velika suša. Po vsem PreKmuriu vlada močna vročina brez kapljice dežja, tako da je prebivalstvo v skrbeli, da ne bo koruze in ne krompirja
Slovenske Konjice
Višji davkarski izpit sla položila tukajšnja davčna uradnika g. Blažon in g. Lorber pred izpitno komisijo v Beogradu s prav dobrini uspehom. Čestitamo!
Osebna vest. Premeščen je vodja tukajšnjega finančnega oddelka g. Obran v Šmarje pri Jelšah. Na njegovo mesto bo prišel g. Rastohar Malej i/. Dravograda.
Kerijalna kolonija higijenskega zavoda iz Zagreba je dospela pred dnevi s svojimi letoviščarji. Ta mesec letujejo večinoma dijakinje; 18,j jih je. V avgustu pa bodo prišli dijaki. — Naš trg je v letošnji letoviščarski sezoni zelo živahen. Prispelo je tudi več letoviščarjev iz inozemstva. Naša lepa okolica in krasni izletni kraji jim bodo gotovo zelo ugajali, da nas’ tudi h* v bodoče radi obiščejo.
< *ri 1 Metodov kres je zažgala tukajšnja podružnica s Sokolom na Lauričevem hribu.
<>asil«ka veselica. Preteklo nedeljo je imelo svojo običaj :o letno veselico tukajšnje Gasilsko društvo, ki je prav lepo uspela. Gasilno društvo je zelo delavno in si je v zadnjih letih tudi že nabavilo motorno brizgalno in avto. Na tej prireditvi je tudi prvič nastopil gasilski naraščaj s prav čednimi vajami s sekiricami pod vodstvom g. Gošnil: Konrada.
Novo mesto
Most bodo vendar popravili. Most, ki veže Novo metto s Kandijo, popravljajo in tlakujejo že skoraj mesec dni. šele sedaj vidimo, kako velik promet je preko tega edinega mostu. Prav velika je potreba, da bi se zgradil še en most,.
Moderna preureditev. Operacijsko dvorano bolnice Usmiljenih bratov v Kandiji bodo popolnoma preuredili. Dvignili so strope v dvorani. Poleg tega pa si bo bolnica nabavila najmodernejše operacijske aparate. Ta izpopolnitev bolnice bo zelo koristila našemu ljudstvu; bolnica pa bo uživala še večji sloves, kot ga je dosedaj.
Smrt zaslužnega moža. Umrl je te dni zelo žaslužen in med poznanimi zelo spoštovan g. Pa^ei .LanSus Horak, bivši generalni tajnik in y6 p'11'1 prij°r kongregacije Usmiljenih bratov .	™u- G- pater Langus je bil v onih hudih
. . ,yavil1. 'etih svetovne vojne prijor v Go-i vii-	s sv°j° izredno darežljivostjo zelo
1 Porr>agal našim bednim bratom ob Soči. Lanka mu bodi zemljica!
K Jakčevim ameriškim predavanjem, spremljanim z lastnimi filmi, pripominjamo, da si ,ie nadel naš umetnik veliko in vsega priznanja vredno nalogo, ohraniti našim ameriškim emigrantom domovino in narodne običaje na ta način, da bo sedaj filmal po »starem kraju« lepoto naših vasi in tek in gora in poezijo naših cerkvic in procesij In narodnih veselic in vsega, vsega, kar našemu človeku v tujini manjka in po čemur mu v tihih urah zahrepeni duša. Te filme bo v zvezi s tozadevnimi predavanji predvajal fotografski studio Bukovnik v Clevelandu, središču ameriških Slovencev.
Iz železniške službe. Z rešitvijo prometnega ministrstva je prestavljena Marija Unger iz Maribora v Novo mesto.
Suša Kroži uničiti letos ves pridelek doli pod Gorjanci. Ni bilo neviht, ni bilo toče, pa razdejanje ne bo nič manjše. Nič fižola, nič kumar, Je za sadje ne bo to vreme dosti prida. Vina ima pa vsak kmet toliko, da ga ponuja skoro zastonj, samo da se iznebi in pride do tako potrebnega dinarja. Hudo je zdaj na kmetih.
Kočevje
CM podružnica priredi v nedeljo dne 12. julija popoldne družabni piknik pri Rožnem studencu iRosenbrunn); ob slabem vremenu pa v pivovarni »Union«.	1613
Jutri bo priredila podružnica CMD v Kočevju piknik pii Rožnem studencu. Obenem se bodo tu zbrali pevci Glasbene matice, ki so pred dnevi sijajno proslavili obletnico naših blagovestnikov na neoficielnem družabnem večeru. Sicer je gorel tega dne tudi pri nas kres, toda ljudje niso bili obveščeni, tako da so morali naši pevci s slovensko pesmijo kar neoficielno praznovati obletnico Cirila in metoda.
Huda suša. Splošnemu obubožanju se bo, kakor kaže, pridružila še slaba letina, ker ni dežja. Rinža je vsa izsušena in hvala Bogu, da si je nabavila Mestna občina škropilni avto, če ne bi se zadušili v prahu. Kmeta tarejo skrbi in dan na dan se zaman ozira po dežju. Vršilo se je že več molitvenih obhodov, pa za-enkrat brez uspeha.
i»oi
©v&oijre po večernici
/in
•	129
so se vozili po deroči reki vse in, dalJ° in vedno so spoznavrli *	,(ie.sa- Nenadoma	so pa	vsi	trije
•/-rii ,!1	k^knili od groze:	pred	seboj so
erno globino.	Reka	se	je v
fcromnem curku spuščala čez navpično ’Leno.	^Izgubljeni sr"o!	* i«
rii^anA	™oi	le	;okala	Da-
nrT/h ®8mo čuč Luči ni izgubila prisot-nJ, duha. Naglo kakor blisk sra je podala z debla v vodo.
Otrok pod vlakom
Kuda nesreča na konjiški progi
Poljčane, 9. junija.
Po privozu Konjieanov v Poljčane ob 17. smo v sredo doznali, da je vlak blizu postajališča Dražja vas povozil 4-letnega sinčka kontrolorja bolniške blagajne v Celju g. Cegnarja, ki ima v Dračji vasi nedaleč od proge svoj dom. De ček se je igral blizu tračnic ter nazadnje utrujen in od solnčne vročine omamljen na tiru zaspal. Ker je tam lir zaraščen z visoko travo, naravno malega ni bilo videli iz nje in je stro-
V Pokopališki ulici se je smrtno ponesrečil
27Ietni delavec Alojz Lapajne iz Mirne peči na Dolenjskem — Včeraj je nastopil službo in takoj naše) smrt
Ljubljana, 10. julija.
Dopoldne so z rešilnim avtom prepeljali v bolnico 271etnega samskega delavca Alojza Lapajneta, doma iz Mirne peči na Dolenjskem, in 3:?letnega samskega delavca Ivana Urankarja, doma iz ‘Šmartnega pri Kamniku. Na oba ta delavca se je sesula v skladišču tvrdke Čebin v Pokopališki ulici št. 4 velika skladovnica drv In ju težko poškodovala.
Tvrdka Čebin je davi najela pri podjetniku Žitniku na Ižanski cesli cirkularno žago, da bi delavci razžagali več skladovnic bukovih drv. Žitnik je poslal obenem s cirkularko v Čebino-vo skladišče dva svoja delavca, in sicer že omenjenega Alojza Lapajneta in žagarja Viktorja Lahajnarja. Preden so delavci začeli žagati, jih je še poslovodja Čebinove tvrdke Turk opozoril, naj bodo previdni in naj drva, ki so bila naložena v 5 metrov visoke skladovnice, najprej zmečejo z vrha doli in potem šele žagajo. Delavci pa se niso zmenili za to opozorilo, temveč so jemali drva od spodaj, tako da se je kmalu sesula nanje skladovnica.
Strašen trušč je prva začula žena poslovodje ga. Angela Turkova in odhitela v skladišče. Ko je videla, kaj se je zgodilo, je začela klicati na pomoč in razmetati drva. Na pomoč so kmalu prihiteli delavci iz bližnjega skladišča tvrdke »Ilirije« in z veliko naglico odmetavali polena. Najhujše poškodbe je zadobil Žitnikov delavec Alojzij Lapajne. Imel je skoro popolnoma razbito glavo. Težke poškodbe je odnesel tudi Če-binov delavec Urankar, dočim je bil žagar Viktor Labajner le lahko poškodovan.
Popoldne ob 13.30 je delavec Lapajne podlegel poškodbam. Zanimivo je, da je Lapajne šele danes stopil v službo k Žitniku in da je takoj ob nastopu službe postal žrtev nesreče.
Ostale nesreče
Trgovski potnik Valentin Gregorc iz Jarš se je peljal s kolesom proti Št. Vidu. Na ovinku ga je dohitel avtobus in ga podrl. Gregorc je obležal s težkimi notranjimi poškodbami.
281etni stražniški pripravnik Alojz Gerden, stanujoč na Masarykovi cesti št. 1, se je odpravil peš proti Št. Vidu pri Lukovici. Med pol jo ga je dohitel kolesar, podrl ga na tla in j/a težje poškodoval.
Olelnemu Stanku Germeku, sinu mlekarja iz Dolnjega Logatca, je tovariš v igri zlomil levo roko.
uletni posestnikov sin Anton Možina iz Zaplane pri Vrhniki je padel z drevesa in si zlomil de6tio nogo v stegnu.
Nova žrtev Drave
Utonil je abiturijent Srednje tehnične šole Josip Šuster
Maribor, 10. julija.
V grmovju na posestvu dr. Schmiederja ob Dravi nad Mariborom je v četrtek našel ključavničar Ivan Živko moško kolo, hlače, srajco in spodnje hlače neznanega kopalca, katerega pa ni bilo nikjer. Ker je zaslutil, da se je najbrže zgodila nesreča, je o najdbi obvestil policijo. Včeraj dopoldne pa je prišla na policijo Marija šušterjva, žena železniškega sprevodnika Davorina šušterja, stanujočega na Meljski cesli št. 34 in javila, da se je njen sin .losip, abiturient srednje tehnične šole v Ljubljani, rojen 1. 1910., odpeljal v četrtek kopat in se še ni vrnil. Rilo je takoj jasno, da so stvari, katere je Živko našel, last pogrešanega in je mali, ko so ji jih pokazali, tudi potrdila. Po vsem tem -je gotovo, da se je šušter pri kopanju v Dravi utopil. O nesreči so bile obveščene orožniške postaje vzdolž Drave, vendar mladeničevega trupla še niso našli.
Gorje pri Bledu
Z vidovdansko proslavo in razstavo svojih izdelkov je mladina zaključila šolsko leto. Nekaj tednov poprej nam je nudila igro v -Kraljestvu palčkov«. 12. t. m. pa priredi Sokol tombolo.
Velike Lašče
Tujski promet. Pred tremi dnevi 6e je mu lil v Laščah zastopnik »Putnika«, da bi dobil stanovanja za tujce. Svoječasno je bilo v Laščah več tujskega prometa, sedaj ga pa hočejo zopet povzdigniti, ker so v okolici tako lepi sprehodi, za kopanje je pa lepo na Rašici.
V nedeljo so blagoslovili motorno brizgalno v Ponikvah. Udeležba je bila lepa, od vseh krajev je narod prišel na to slavnost.
Polje pri nas dobro kuže. Samo sadja ne bo mnogo. Sena bo dovolj, živinorejci bodo lahko povzdignili živinorejo. Saj je živinoreja naš edini zaslužek. Pa še pri tem ni veliko dobička, ker mesarji plačujejo goved po 7—0 Din, teličke pa samo Din 5—7 za kg žive teže. Živina je po ceni, meso pa je še vseeno drago.
Premeščen je bil starešina oddelka finančne kp^trole r- -;v i-# Volji,-iii ] nr„-. v Kočevju.
Tatvina. !)d -n-.le na i.cii rf-k po noči m v-znani zlikovci ukradli voziček zapravljivček i.a Polzelu pgpeatui'. i Oblaku. Upamo, dn pridejo tatovi v roke pravici.
jevodja zaslutil nesrečo šele, ko je začul izpod vlaka jok in presunljive krike.
Vlak je takoj ustavil. Izpod njega so pote;.', nili malega vsega razmesarjenega z odrezano desno nogo in drugimi težkimi poškodbami. — Takoj so ga sprejeli na vlak in ga v Ločah izročili zdravniku dr. Lautnerju, ki mu je nudi) prvo pomoč, nakar je bil ubogi malček odprein-ljen z avtom v celjsko bolnico. Po mnenju očividcev bo dete bržčas težko preživelo poškodbe.
Ptuj
Nemški napisi. Med tem ko so po drugih naših štajerskih mestih že zdavnaj izginili vsi nemški napisi, se v Ptuju še vedno najdejo, posebno na bolj skritih krajih. Po zasebnih hišah, hotelih	itd. pa	jih	je še vse polno. Tu	so razne
tablice,	opozorila	in navodila sploh	še samo
nemška. Tudi nekaj krstnih imen. kakor n. pr. »Josef«	itd. še	tu	in tam še blesti na	napisnih
deskah.	Treba	bo	vso to staro navlako	izza Or-
nigovih časov vendarle že pometati med staro šaro.
Osebna vest. Srezki načelnik g. dr. Vavpotič je odšel te dni na petmesečni bolezenski dopust. Za časa odsotnosti ga bo nadomeščal gospod dr. Bratina.
Najdba zidovja in okostij. Pri kopanju temeljev za zgradbo Kmetske posojilnice v Miklošičevi ulici so delavci v globini 2-50 m naleteli na debelo zidovje in številna okostja. Zidovi so najbrže še izza časa Rimljanov in ni izključeno, da se bodo našli tudi še predmeti, kj bodo obogatili naš arheološki muzej.
Trebnje
Osebna vest. Z današnjim dnem je nastopil kot praktikant pri tukajšnji železniški stanici g. Rabič Jožef, rodom Novomeščan.
Amerikancem. Vsi občani te občine, ki so prišli iz prekomorskih držav, in sicer oni, ki so se vrnili v domovino od 1. januarja do danes, naj se nemudoma zglasijo pri pristojnem županstvu.
Popis mladeničev. Mladeniči roj. 1912 naj si preskrbe družinske pole od pristojnih župnih uradov in jih takoj predlože županstvu.
Vojni razpored. Za občine sodnega okraja Trebnje se vrši razglasitev vojnega razporeda 26. julija. Vsi voj. obvezniki sodnega okraja Trebnje morajo osebno prisostvovati razglasu, kjer obenem prejmejo tudi svoje vojaške listine.
Točenje vina pod vejo. Vsak vinogradnik, ki hoče prodati svoje lastno pridelano vino doma na domu, mora vložiti pri pristojnem oddelku finančne kontrole prošnjo in obenem predložiti dokazila, da je vino res lastni pridelek. Vse prošnje, ki nimajo takega dokazila, so brezpredmetne in se jih ne upošteva. Ker se dnevno dogaja, da kmetovalci vlagajo tako pomanjkljive prošnje, naj jim bo to v pouk, da ne bodo plačevali po nepotrebnem visokih ko-lekovin za nepopolne prošnje. Oni, ki pa nimajo vina lastnega pridelka, naj ne vlagajo prošenj, ker so take prošnje breezuspešne in je škoda za vsak dinar za kolke.
Lepo uspelo gasilsko slavlje. Preteklo nedeljo je tukajšnje gasilno društvo priredilo svoje običajno letno slavlje, ki je odlično uspelo.
Poljčane
Nočna vaja gasilcev. V noči od torka na sredo so imeli naši gasilci nočno vajo. Nekako ob pol ene je zateglo zadonela v noč gasilna tromba. poživljajoč na pomoč. Kot bi trenil, so bili vsi gasilci na svojem mestu in se, ko je načelnik g. J. Baumann ugotovil, da je za požar vse pripravljeno, mirno razšli domov. — Ljudje, ki so bili ravno v najtrdnejšeem spanju, so preplašeni prihiteli iz svojih stanovanj, poizvedujoč, kje gori. Ker je ravno v tem času izza bližnjega hriba vzhajajoči mesec razlival po obzorju svojo svetlobo, se je res v prvem trenutku zdelo, kot da je ogenj v bližini. Toda se je kar kmalu pokazal smehljajoči se mesec in ko se je še nato doznalo, da gre le za nočno gasilsko vajo, so ljudje pomirjeni odšli zopet počivat.
Poseben vlak. Kot smo že poročali, bo v nedeljo 12. julija pri nas velik sokolski praznik. Ker odhaja redni vlak Poljčane—Konjice— Zreče, ki pripelje številne udeležeilce Dravinjskega sokolskega okrožja, prezgodaj, je direkcija državnih železnic ob priliki našega prvega telovadnega nastopa dovolila poseben vlak, ki bo odhajal iz Poljčan ob 22. uri. Prijatelji Sokolstva, bratje in sestre, posetite to našo prvo prireditev v čim večjem številu. Zletni odbor je poskrbel, da bo za vse kar najboljše pripravljeno. Zato: kdor le količkaj more, kdor ima noge in pele, naj ta dan v Poljčane gre! Zdravo!
fi.cs.dtir>
Ljubljana, sobota. 11. julija. 12.15 Ploščo, 12.45 Dnevne vesli, 13.00 (Jas plošče. 18.30 Salonski kvintet. 10.30 Dr. L. Ca m pa: Časnik in časnikarstvo, 20.00 Slovenska glasba, 21.00 Prenos z Bleda, 22.00 Cas, dnevne vesli, 22.15 Harmonika solo, g. Slanko. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. _	\
Beograd, sobota. 11. julja. 11.30 Plošče. 12.35 Radio orkester. 13.30 'Novice. 19.0(1 Plošče. 20.00 Koncert. 20.30 Operetna ura. 21.30 Novice. 21.50 Komedija. 22.30 Plošče. 23.00 Večerna glasba.
Zagreli, sobota. 11. julija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Vokalni koncert pevskega društva »Vrbe niča« iz Krške vasi: Slovenske pesmi. 21.50 Novice in vreme. 22.00 Večerna glasba.
Praga, sobota. 11. julija. 11.30 Plošče. 12.30 Brno. 14.30 Bratislava. 17.10 Plošče. 19,05 Kabaret. 21.00 Poljudna glasba. 22.20 Brno.
V nedeljo bo Hajduk v Ljubljani!
V	nedeljo bomo imeli priliko, da vidimo splitskega Hajduka v Ljubljani. Seve, topot ne bo prišel k nam na izlet in pa da predvede svoje tehnične finese. Šlo mu bo za 2 dragoceni točki, ki jih krvavo potrebuje, če hoče, da se plasira med trojico moštev zagrebške lige, ki bodo tekmovali v končnem državnem prvenstvu.
Zanj bo la tekma odločilnega pomena. Nič manj važna pa ne bo za Primorje, ki bi v primeru zmage imelo s Hajdukom enako šlevilo izgubljenih in dobljenih iger, to je 6 točk, in s tem enake šanse, ali pa morda celo nekoliko ugodnejše za plasma v lej ligi.
Mnoge okolnosti govore za to, da bo 1o najlepša, najviharnejša, najelitnejša športna prireditev letošnjega leta. Napovedan je prihod velikega števila športnih ljubiteljev iz bližnje in daljne okolice Ljubljane in celo iz vse Dravske banovine.
Sigurno je, da bo ta dan na igrišču Primorja 3 do 4 tisoč ljudi. To je množica, ki je naša športna igrišča niso navajena.
3 do 4 lisoč grl bo v nedeljo spremljalo moštvo Primorja v borbi proti onemu Hajduku, ki« je v Splitu zadal našemu nogometu take bridke in hude rane...
Če so morali slovenski nogometaši v Splitu igrati spričo do skrajnosti razbičane publike kot pohlevni gosti, Hajduku tega ne bo treba v Ljubljani. Naš športnik je olikan, ženerozen, kavalir od nog do glave. Hajduk bo lahko razvil igro, kakoršno bo hotel. Samo surovosti so nam tuje in jih ne. maramo še prav posebno na naših igriščih. Sodimo, da bo ta opomin zadoščal.
Razširjajte Jugoslovana!
Plavati so pridno na delu
Klubi se mrzlično pripravljajo na državno prvenstvo v plavanju. Že na podsaveznih prvenstvih hočejo nastopili v polni formi. Povsod v naši državi, kjer se goji plavalni šport, so na sporedu večje ali manjše plavalne tekme.
Naša ljubljanska kluba sta absolvirla že tri nastope. Ilirija je kot prva otvorila sezono z gostovanjem v Karloncu proti taniošnjemu K. S. II. leden dni pozneje je gostovalo v Karlovcu Primorje proti drugemu karlovškemu klubu. Preteklo sredo je imelo Primorje v gosteh K. S. U. Vsi trije nastopi so se končali za naša kluba ugodno z pozitivnim uspehom.
Jutri praznuje Kamnik svečano otvoritev no vega kopališča. Slovenija dobiva bazene kot bi rastle gobe po dežju, vse ostale pokrajine v Jugoslaviji nam to zavidajo. Kopališče bo otvorila številna ekipa Ilirije, ki bo priredila propagandno tekmo v plavanju, skokih in vaterpolu.
V Somboru gostuje v nedeljo Bob klub iz Beograda.
Znani plavač Gajo Bulat (VK Beograd) je v četrtek plaval za poizkušnjo eno uro in je v tem času preplaval 3645 m, kar je prav lep uspeh.
Najvažnejša prireditev bo na Sušaku. Ta-mošnja Vikloria je povabila na svoj meeting najboljše plava?« splitskega Jadrana, dalja po dva člana ljubljanske Ilirije in Primorja ter po enega zastopnika obeli karlovških klubov.
Za nas je najpomembnejši nastop Ljubljančanov. Wilfan (Primorje) se bo srečal z državnim prvakom in rekorderjem Senjanovičem na 100 m prosto. Z ozirom na izvrstno formo VVilfana je skoro sigurno, da se bo moral -Senja« zadovoljiti 7. drugim mestom. Na 100 111 hrbtno VVilfan nima resne konkurence. Tu mu je pi vo mesto povsem sigurno.
Pri skokih se srečata stara rivala Grilc in Kordelič. Dajati prednost enemu ali drugemu je odveč. Oba sla stara rutinerja z enakimi iz-gledi na prvo mesto.
V damski konkurenci prostega slila bo naj-zanimivejša borba tekmovanja. Na 100 m pro sto se sreča celokupna jugoslovanska elita. Prvič ima Olga Rojetova (Jadran) priliko, da se pomeri z mlado gardo. Po dosedanjih rezultatih sodeč, ima Lampretova (Ilirija) dobre iz-glede na zmago. Viktorija pošlje v boj nam dobro znani Medaničevo in Županovo. Prav zanimiva ho borba med rekorderko Wimrovo (Viktoriat in Lampretovo na 100 ni hrbtno. V prsnem stilu naleti državna prvakinja Preku-hova (Primorje) na najostrejšo konkurenco. Ka-literna (Jadran), Bier in Wimer (obe Vikto-rin > so Primorjanki enakovredni.
Z ozirom na izvrstno konkurenco je pričakovali, da bo izboljšanih več jugoslovanskih rekordov - vprašanje je le, da-li odgovarja pla-vališče tozadevnim predpisom.
Mariborski šport
Športne prireditve v nedeljo, dne 12. julija.
Ob 10. 1111 igrišču SK Itnpida: prijateljska nogometna tekma S. K. železničar, mladina : S-K. Rapid, mladina.
Ob l«:;t) na igrišču j. S. S. K. Maribora: prijateljska nogometna tekma I. S. S. K. Maribor, rezerva : S. K. Železničar, rezerva.
Ob 18. na igrišču L S. S. K. Maribora: prva finalna tekma za prvenstvo LNP Svoboda (Ljubljana) : 1. S. S. I\. Maribor. Sodnik g. Orhs iz Celja. ________
S. K. Železničar : S. K. Celje.
Mariborski S. K. Železničar gostuje v nedeljo. (llle 12- t. m. v Celju ter bo odigral proti Celju prijateljsko tekmo.
Auto je brez dvoma največji športni dnevnik na svetu. Izhaja dnevno v Parizu v 700.000 izvodili.
Ujpest, profesijonalni prvak Madjarske se ie vrača iz Južne Amerike domov. Radi trajnih neuspehov — dci ivel je same poraze, ga je vodstvo kluba poklicalo domov.
Srhnicling bo moral v septembru branili svoj
1	naslov prati italijanskemu orjaku Carneri.
1J	99	Edino	prava	MTV	m	•m	93
„žM€lieV ildler kolesa „9PlfenCP
ko ji h suo/stvo je lahek tek in izborna kakovost, dobite samo pri	Z?C?Zc?$£2f
Najboljša kvaliteta! — Nizke cene!	<Jo«.	f^cfclilic,	tljuhljuna	Nizke	cene!	—	Najboljša	kvaliteta!
Poirebe našega delavstva
Načelni sklepi odbora Delavskih zbornic.
(Konec.)
VI. Naduruo delo.
Delavske zbornice pozdravljajo pravične in zakonite določbe sodnijskili oblasti na ozemlju Dravske in Savske banovine, po katerih je treba vsako nadurno delo plačati v boljši meri kot običajno delo in po katerih veljajo odredbe zakona o zaščiti delavcev višje plače za nadurno delo za celotno delavstvo, ki je zaposleno pri kateremkoli podjetju in ki opravlja kakršnokoli delo. Zbornica pričakuje, da se bo fc la sodnijska interpelacija definitivno uveljavila v vsakdanjem življenju in da se bo zabranilo samolastno in nezakonito podaljšanje delavnega Sasa v strani delodajalca.
VII. Nedeljsko delo.
Dognano je, da so pri nekaterih podjetjih, pri katerili je položaj delavstva urejen po predpisih zakona o uradnikih, uprave podjetij zavzele stališče, da za njihovo osobje ne veljajo predpisi o plačevanju nadurnega dela in niti o nedeljskem počitku. To velja posebno za nekatere tiskarne. Delavske zbornice so mnenja, da temu osobju ni mogoče odvzeti njihovega delavskega značaja s tem, da se na drugačen način uredi njihov materijalni položaj. Spričo tega velja tudi zanje pravica do nedeljskega počitka.
VII. Kuluk.
Ko so samoupravne oblasti razdelile plačila ,.a osebno delo, se je ugotovilo neenako postopanje proti onim, ki žive le od osebnega dela, in onim, ki žive od obresti kakršnegakoli imetja. Podlaga za kuluk pri delavcih in nameščencih je njihov skupni neposredni davek. .Kapitalisti pa plačujejo kuluk samo na podlagi neposrednega davka, ne pa tudi na podlagi njegove doklade. Spričo lega so delavci in nameščenci s kulukom znatno bolj obremenjeni kakor privatni imetniki. Na drugi strani pa se tudi ne spoštujejo odredbe zakona o davkih, da namreč oni, ki imajo manj kakor 4000 Din mesečnih dohodkov, niso obvezani plačati tudi doklade za kuluk. Pri dokladah na kuluk se davčno brente veča z vse preveč naglo progre-sijo. Tako mora n. pr. delavec z 8000 Din dohodkov na leto plačati le za kuluk 960 Din. V večini slučajev se ta davek plača enkrat za vse leto. Delavske zbornice pozivajo, da se zaščitijo delavci in nameščenci pred to krivico.
Gospodarske vesti
X Indeks cen v trgovini na debel« je bil
me3eca junija (po poročilu Narodne banke) tale: rastlinski pridelki (maja 80-5) 70-8. živinski proizvodi (7!5'2) 71'7, mineralni proizvodi (77'6) 77-4, industrijski proizvodi (73’0) 71-4, skupni indeks (75'4) 73'8. izvozni proizvodi (74'5) 73-7, uvozni proizvodi (70'4) 70'1.
X Padec brezposelnosti v ČSIt. Dne HO. junija so našteli v Češkoslovaški 219 tisoč brezposelnih. koncem maja jih je pa bilo 247 lisoč.
X Sladkorna produkcija v CSR je znašala meseca junija na Češkoslovaškem 48.797 met. stotov. Od začetka leta je produkcija dosegla 1V37 milijonov met. stotov. Na Češkoslovaškem so od tega potrošili 2'8 milijonov met. stotov, izvoz je znašal 4-9!5 milijonov met. stotov. V skladiščih je ostalo 4-45 milijonov stotov.
X Nemške reparacije. Francoski list »Information Financielle* poroča, da je Nemčija od konca vojne do danes plačala na račun reparacij 21‘5 milijard zlatih mark, kar znaša v naši valuti okrog 290 milijard Din.
X Insolvence na Madjarskem. Na Madjar-skem je bilo v maju 16 stečajev in 234 prisilnih poravnav, torej skupno 250 primerov insolventnosti, naprarn 220 primerom v mesecu aprilu t. 1. in 185 v mesecu maju preteklega leta.
X l*<> norem žitnem redu na Madjarskem
morajo žitni trgovci plačevati kmetom v obliki takozvane bolele za pšenico in rž po 6 pengo (prej 3). To zvišanje agrarne podpore utemeljujejo o težavnem položajem kmetom. Pri sedanji ceni na svetovnem trgu bo na ta način malim kmetom zagotovljena cena pšeniee v višini 19 do 20 pengo.
X Kriza svetovne trgovine. V prvi polovici I. I. je zunanja trgovina evropskih in ameriških držav znatno nazadovala. V Nemčiji je v prvi polovici I. I. nazadoval uvoz za 34-9%. izvoz za 24%, v Angliji uvoz za 23'8. odnosno izvoz (število v oklepajih) (40'7). v Franciji 15 (29), v Belgiji in Luksemburgu 27 (15). v Švedski 17-4 (H3-5), v Češkoslovaški 34 7 (36-2) v Švici 15-2 (23-8), v Italiji 315 (335). v USA pa 37 (371).
Dobave
Gradsko poglavarstvo v Tuzli sprejema do
29.	julija t. 1. ponudbe glede dobave sukna ln potrebščin za policijske uniforme. —
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 27. Julija t. 1. pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave pločevine, železa, železnih vijakov, zakovic, žebljev In raznega drugega kovinskega materljala; pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave
IX. Delavske strokovne organizacije.
Odbor Delavskih zbornic je proučil tudi celo vrsto primerov ki pričajo o težavah delavskih strokovnih organizacij in delavskih zakonikov. Inšpekcije dela ne potrjujejo dovolj hitro izbranih delavskih znupuikov in često se dogodi, da delodajalci odpustijo z dela izvoljene zaupnike, predno prejmejo potrdilo o njihovi izvolitvi. Brez pravil pa jim je onemogočeno vsako delovanje. Delavske zbornice pozivajo merodajne faktorje, da jim omogočijo čimbolj svobodno delovanje delavskih profesionalnih organizacij, katerih kulturna vloga je bila v materijaluem in materijaInem podvigu delavskega razreda že večkrat dokazana.
X. Reorganizacija delavskih socijaluo-poli-tičnili ustanov.
Spričo nujne potrebe, da se delavske soci-jalno politične ustanove notranje organizirajo, zahtevajo Delavske zbornice, da se ukinejo komisarijati v vseh ustanovah za zavarovanje delvcev in da se tam vzpostavi redno zakonsko stanje z obnovitvijo samouprave, da se območje Delavskih zbornic po možnosti spravi v sklad s teritorijalno upravno razdelitvijo države, da se izvršijo volitve v Delavskih zbornicah in končno, da se s posebno anketo dožene položaj borz dela, da bi se v danem slučaju te borzt> preos-novale, pred 'vsem pa je potrebno, da te borze povečajo podporo, ki jo dajejo delavstvu. XI. Obilni zakon.
Sedaj ko se pripravlja obrtni zakon se Delavske zbornice postavijo proti nameri, da se iz načrta toga zakona izločijo naredbe o zaščiti delavcev in nameščencev, katere naj bi se uveljavile v obliki samostojnega zakona, ker obsegajo sedaj veljavni obrtni zakon mnogo odredb, ki se nanašajo na te delavce in nameščence in, ker bi ti zakoni prišli spričo novega zakona ob svojo veljavo, bi do uveljavljenja specijalnega zakona, ki bi obsegal vse delovno pravo, prišlo do mnogih nezgod spričo pomanjkanja predpisov iz procesualnega in materljalnega prava. Delavske zbornice so spričo tega mnenja, da morajo odredbe o zaščiti delavcev in nameščencev strokovnem šolstvu in obrtnem sodstvu ostati v okviru načrta o novem obrtnem zakonu.
100.000 komadov kartonskih škatelj; dne 29. julija t. 1. pa glede dobave papirja, bukovih drv in premoga. —
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) ■
Dne 28. julija t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave
16.000 m1 tolčenega gramoza. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Prodaja smrekovega lubja. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 27. julija t. 1. ponudbe glede prodaje smrekovega lubja. — (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. julija t. 1. ponudbe glede dobave pil. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 16. Julija t. 1. ponudbe glede dobave 60 kg dinamo-žice. —
Direkcija državnih želeeznic v Subotici sprejema do 20. Julija t. 1. ponudbe glede dobave 6792 kg naravnega asfalt-bitumena ln 2091 m! platna. —
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 20. julija t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg lanenega firneža, 1 aparata, 1 električnega agregata, 1 turbodinamo za električno centralo in 800 kg bombaža za čiščenje strojev.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 22. Julija t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg riža, 2500 kg kave in 1000 kg olja. —
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. julija t. 1. ponudbe glede dobave armatur, 1000 kg »Subox«-barve, 90.000 kg cementa in 4200 komadov vijakov. —
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 23. julija t. 1. ponudbe glede dobave aparata za kopiranje načrtov, 1400 kg vijakov, glede dobave blciklja in 1 električnega motorja.
Dne 24. julija t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave lesa.
(Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Borzna poročila
dne 10. julija 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 10. julija. Amsterdam 2273'68 do 2280-52, Berlin 133956—1343 58. Bruselj 78839 do 790'75, Budimpešta 986-73-989-68 Curih 1095-75—1099-05, Dunaj 793-86—796-26. London 274-87—275-69, Newyork 5637-04—5654 04 Pariz
221-34-222, Praga 167-21-167-71, Trst 295-73 do 296-63.
Zagreb, 10. julija. Amsterdam 227368 do 22-8052, Dunaj 793-86—796-26, Berlin 13-3956 do 13-4388. Bruselj 788-39—790-75, Budimpešta 986-72—989-78, London 274-87—275-69, Milan 295-73-296-63. Newyork kabel 56-4804—56-6504, Newyork ček 56-3704—56-5404, Pariz 221-24 do 222. Praga 167-21—167-71. Curih 1095-75 do 10-9905.
Beograd, 10. julija. Amslerdam 2273-68 do 2280-52, Berlin 133956—134358, Bruselj 78859 do 790-775, Budimpešta 996-72—998-08, Bukarešta 33-64—33-73, Dunaj 795-86—796-29 London 274-87—275-69. Milan 296-93—296-73. Newyork 5037-04—5654"04, Pariz 221-34—222 Praga 107-27—167-71, Curih 1095-75—1099-05.'
Dunaj. 10. julija. Amslerdam 286-58, Atene 9-2325. Beograd 12-5625. Berlin 168-75. Bruselj 99-32, Budimpešta 123-99. Bukarešta 4-2337, London 34-615, Madrid 68, Milan 37-24. Nevv-york 711-20, Pariz 27-91, Praga 21065.'Sofija 5-15. Stockholm 190-85, Kopenhagen 19045, Varšava 79'61, Curih 137 98.
Lurih. 10. julija. Beograd 9-1075, Pariz 20-20, London 25-08, Newyork 515-45, Bruselj 7195, Milan 26-99, Madrid 47’—, Amsterdam 207-50, Berlin 122-29, Dunaj 7245, Stockholm 138-20. Oslo 138-00, Kopenhagen 138'00, Sofija 3-7325, Praga 15"26, Varšava 57-75,. Budimpešta 90-02, Atene 6-08. Carigrad 24450. Bukarešta 307, Helsingfors 12"97.
Vrednostni papirji Ljubljana, 10. julija. 8% Blaire 90'50. 1% Blaire 8050. Celjska p. 150, Ljublj. kred. 120, Prva hrvatska šted. 930, Kred. zavod 195. Vevče 120, Stavbna družba 40, Ruše 145.
Zagreb, 10. julija. Državni papirji: 7% inv. pos. 84-50—85-50, vojna škoda 889—390, kasa 388—390, uit julij 388—389, uit. dec. 391—396, 4"/o agr. obv. 47—49. 7% Blaire 79-75—80-25, 8% Blaire 90—90-50, 7% pos. hip. b. 80-25—81, begi. obv. 62—63-50. Banke: Hrvatska 50—60, Praštediona 957-50—965. Jugosl. Union 163 do 165. Jugo 67—68, Ljublj. kred. 120—123, Mednarodna 68 d.. Narodna 6350 d.. Srbska 190 do 192, Zemaljska 120-122. Industrije: Sečerana Osijek 245—255. Trboveljska 254—265, Slavonija 200d„ Vevče 120—123, Nar. šum. 25 d.. Gutt-maii 112—117. Danica 65—70, Drava 235—236, Nar. mlin. 12—15, Isis 41—44. Dubrovačka 300 do 340, Oceanija 190 d.
Beograd, tO. julija. 7% inv. pos. 80 bi., vojna škoda pr. 389—390, uit. dec. 400—401, 4% agr. obv. 4675—49, 7Vo Blerovo posojilo 80 7% pos. hip. b. 79—80, bfegl. obv. 6275—62-50 Narodna b. 6700—6700.
Dunaj, .10. julija. Bankverein 14-90, Dunav-Sava-Adria 13'60. Prioritete 9290.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London. 10. julija. 7% Blaire 79-75—80 Newyork, 10. julija. 8% Blaire 88-50—90, 7% Blaire 79-50—80, 7% pos. drž. hip. b. 76875 do 70*625.
Ljubljansko lesno tržišče Ljubljana, 10. julija. Tendenca: slaba, brez prometa.
Žitna tržišča Ljubljana. 10. julija. Tendenca neizpremenje-no stalna, promet 2 vagona pšenice.
Novi Sad, 10. julija. Pšenica: sremska nova 78/79 kg 167'50—172-50, sremska, nova 79/80 k« 172-50—175, slav. nova 78/79 kg 170—172-50. Oves: baški 165—170. Ječmen: baški, sremski slav. novi 64 kg 97-50-100. Vse ostalo neiz-premenjeno. Promet: pšenica 28'5 vagonov, ječmen 1 vagon, koruza 12 vagonov, moka 10 vagonov. Tendenca neizpremenjena.
Sombor, 10. julija. Pšenica: sremska 78 kg ro7172*50. Oves: baški, sremski, slav. IGO do 165. Ječmen: baški, sremski, slav. novi 92-50 do 9.). Koruza: baška 95—97, baška avgust 96 do 98, baška ladja Dunav, Sava 96—98. Moka-baška 0, 00 260 do 280, 2. 245-260. 5 235 do
2..0, 6. 225—235. 7. 175—190, 8. 120—125. — Otrobi: baški 115—120. Vse ostalo neizpreme-njeno I endenca mirna. Promet 99 vagonov.
Budimpešta, 10. julija. Tendenca neizpreme-njena, promet miren. Koruza: julij 13-54—13-65 (13-54—13-55). avgust 13-58—13-65 (13-58 do 13-60). sept. 13-65, maj 11 08—12-08 (12-07 do 12-08).
VI. — 17.077/31—1.
3617
Razp
is
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje otertalno licitacijo za zgradbo novega že-lezobetonskega mostu cez GradaScico pred Trnovsko cerkvijo.
Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu Nabrežje 20. septembra do če rtka, 1«. julija 1931. do 11. ure dopold..,.
Istotam se dobe razpisni pripomočki od
13.	julija dalje.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 8. julija 1931.
Za počitnice
beritfe
»V oklopnjaku okoli sveta« Pestro in zabavno čtivo. V dveh delih; vsaki del po Din 20—, vezan Din 20-—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«. Ljubljana, Gradišče št. 4.
Morski vrag
eden najlepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20—, vezan izvod Din 30-—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4.
Japonska kavarna
Lovska ln Cankarjeva kavarna, povsem moderno renovlrana, le nanovo otvorjeno dne 7. f. m. v kolodvorski ulica 29, gostilna in kavarna „LEON“. Lep senčnat vrt z vhodom iz Miklošičeve c. In Kolodvorske ul. Odprto vsak dan do 2. ure in odprto od 4. ure. — Otvoritev se izvrši * godbo in raznovrstno zabavo. Točila se bodo pristna dolenjska in štajeruka vina. Mrzla in topla Jedila vedno na razpolago.
Pridite in ne bodete se kesali.
Se prlporočaja
Leon in Fani Pogačnik
Foto aparafz*
foto potrebščine
Kosmetika
Drogerija
Mevmca
Ljubljana
Miklošičeva c. št. 30
Nogavice, rokavice, volna in bombaž
■ajoeneje In v veliki izbiri pri KARL PRELOG
Ljubljana, Židovska
ttliu ia Stari tj-g.
Zakon o uradnikih
(U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi ..Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga 5e danes, ker ie zaloga majhna.
Foiomeyer
Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	984
se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana
Kavarna
Restavracija
KUt
»Zvezda**
Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza KrapeS, vulgo „Ziveli“ Ljubljana
 __________________763
~tfrtne ,67# zaklopne stole
prodaja pisarnaTribud na Glinoah — tel. 2005
Zastopniki
na deželi za prodajo vsakemu kmetovalcu potrebnih predmetov so iščejo l^ltkftlo, Ijubljan« Marmontova. 23.
Telelon 2059
Premog suha drva
PogaluiL, Bohoiifeva ulica S
Karol More
tadavttar
Ljubljana
Koruova ulica l
Izdelovatelj
»Triglavskega bisera« »Oranžade«
iiegiiia Zirni
prekrasni ljubavni ro man. Cena Din 80*—, v platnu vezan 85-—. Naroča se pri opravi „.Iugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev.4
Eu!i srn?«*
Miličevič, Skromna žetva
V	pesniški: povodnji zadnjih* led, ki je pn izključno mod or ni s 14 ono in formalistično revoJu-rijončtrrro rraifalmjcnn, se- zde pesniški prOcfuk-!,i Živka iMiMčeviča zakasneli vsaj za dvajset let, •>»»tv» m anemični, iMrez poleta im rekel bi sko-*lli, neodgovavjajoči našemu času. »Skromna *cfva< je tretja pesnikova pesniška knjiga. — Preji je rzcfal: Pcsme (ft)'27) in Lojr na senkir (1929), ki je bila m ■upravičen« nagrajena mrl »hrami SrpsUe Kraljevske Akademije! Mirno lahko rečem, da Miličevič od prve pa do zadnje knjige verzov ni ne zrasle! ne padel. V vseh hoče bi H neke vrste vez med že mrtvimi klasiki in sodobno izrazito subjektivistično mladino, ni ne topel, ne lep, nima občutja ne za ritem, ne za_ izraz. Napisal je fuJi dvoje po-'.tndrifl potopisnih knjig (U <p(TS*foj*bim naših kopioičara i zcgi ala, J927., Od Ohrida do Sand-»»ka, l*k29>.
&e par pogledov v njegovo zadnjo knjigo! Vprecejšnjii meri je zbirka odsev onih težkih ■d»w iz svetovne vojne, ko je šlo za bffi in ne b+tsi. Sieer je i Miličevič fe en del svoje knjige naslovih Zapisi iz rala, vendar »c ludi ped drugimi naslovi razsejane peslhi, ki bi vsebinsko vsekakor spadale pod to zaglavje. Iz Srpske •egende je zanimiva pesem: Vera mojih tledo-Vi|. Ima ludi nekaj poudarjeno potrioličnih. Na V|Di mestih je doričevsko osladen. Vendar je ta puhla, narejena tečnost nekam neprijetna. Čudim se, zakaj je Miličeviču toliko do stare, iz-bvušene in v resnici negibke (ker je človek vezan zanjo (oblike. Pesnik se v celi vrsti pesmi, skoraj bi rekel, melanholično vrača do-mov, v svoja polja in gozdove in idiličen mir. 'mino resnični in dobri so verzi: »SUoro sav *,v“l « tri male stroje pokatkad stane...« .Jo in veče). Tudi nekaj narodnega je v Mi-leevKeviiti pesmih (n. pr.: Plač majke Drago-mire, ki je v j.jsjen, desefereu). Socrjalne pesmi knjBgj sp]0|j nij_ Trdim, da je izšla zato, ker 7»wi av,or 10 hotel (in tudi mogel). Kot za-'k .te Miličevič alicionar »Politike'. T. P.
Ženski svet. Pravkar je izšla dvojna številka »e tepe, povsod priljubljeni« in Stane revije s P*/av Pestro in bogato vsebino. Pretežno večino gradiva tvorijo članki i« eseji, ki vsi od prvega
00 zadnjega pričajo, na kako dostojnem, visokem kulturnem nivoju stoji ta naša revija in kako so nekateri drugi ženski listi spričo »Ženskega sveta« samo žalostni pojavi, ki g kulturo našega icnslva in našega naroda nimajo nobene zdrave zveze. Na uvodnem mestu je »polom ski članek bi-vatski niiiateljiei Zagorlii, kr ga je napisala M. Govekarjev«. Temu sledita kratka članka o dveh južnoslovanskih s likar i-f*h, ki sta obe dosegli zavidljive uspehe tudi v inozemstvu, o naši rojakinji Mari Jeraj-KVa-Ijevi, N se je toplo spominjamo že z, nedavnih razstav v Ljubljani, in pa o Bolgarski Elizaveli Konsulovi-Vazcvi. ki je pred kratkim razstavila v Pzagj; članek o Kraljevi, ki ga krasi rela vrsta prav lepih reprodukcij njenih del, je na-tnsal Frst, o Vazovi pa M. 'L Šeholleova. Nadaljujeta se M. Kukalj-Žetjezimve »Kratek pregled nekaterih del jugoslovanske iilozoike dr. Ksenije Atanasijevičeve« in pa M. Skipanv« »Nadvlad je moškega in ženskega spola v zgodovini narodov«. M. Bukovčeva in F. Koževar-i*va sta napisali nekaj lepih, zanimivih poročil spominov in nripomb % mednarodne ženske konference za mir in z mednarodnega ženskega »Migresfl, ki sla se pred par meseci vršila v Beogradu. Praktični, vsakomur potrebni so č-lamki kakor dr. J. Hafnerja, »Vnetje maudelj-bev i,n njih odstrani i-tev« in pa A. Nikoličev« »Zrna in naše mlekorslvo«. Človek, fcf čisto realno gleda na »vel, se bo z veseljem ustavil ob spisu »Tobačne delavke — pijonirke ženskega poklicnega dela«, ki ga je prispevala k. Nikoličev* in ki ga v prilogi spremlja vrsta lepih, nazornih fotografij iz tovarne; ob takih prilikah bi si pa človek vendarle želel malo globljega, socijološkega razumevanja stvari (kar naj velja tudi za prej omenjeni prispevek Stu-
1 *amove). Literarni del so izpolnili M. Klopčič, čigar »Tka« je zelo lepa, v stirfu in v vsem •»brana rdita iz črnogorskega sveta, Dora Grudnova, katere pesmi vzbujajo mnogo upanja, ^ljubljena, neusahljiva ML K omanova. M. Ko-*«i-Željeni#va, V. I.apainetova in Ks. Meško. 3* koncu so pisana izv. sija, listu so priložene
PnI?ge’ Pa naj bo dovoljena nazaduje »oslovi■'n °f9očiia graja: pisanje oblike »ju-goMovonsp,^ kalf(Jr > inedosfedno) u ''r
sveK ni ne jezikovno ne smiselno v „nč *r .l,,«meljena in rw nič drugega kakor pačenje jezika.
na^revii"811^ Postaja žezdalje. bolj iaipouMt-kojižev,,!, J®*ga sodobnega in živega v hrvatski dvojna "	■	kulturi.	Najnovejša
janie Ku - prinaša med drugim prvo de-čevo n«' ev.e Ijubavne igre »Leda«-, Begovi-*agrph&kmr*n'*Co nPnadoma umrlemu ravnatelju Pesm; . f*r;,me Rarču in nekaj prav lepih l’™adega rodu (Cesarič, Majer, Vera Hor-in (.,‘h lev>č. Ujevič). List je zelo iejio opremljen demo	vl's,°	reprodukcij	nemškega	mo-
\viiz)	s,Kkar8tva (lircsz, l)'ix, Kokosohka, Kol-
Linlv
podj^ij * H*iu»: Ral. Beograjsko založništvo vanjem 1	.**'	36 ze*° '^Ppšiio in z razume-
kar ;	u<9, da svojim abonentom da res ono,
l«nji? -V Zi,dnjem času najbolj zainteresiralo
llr je v
1	svet in kar je modno. Radi tega in ■*Noiri K' Voin,‘^ romanov je za Bemarqueo-m ie n i ,Ufl’ v*de|>je svetovne vojne, ki ga Lud •	!‘'e,0 impresivni, ali prefrag meni aru i
nino 'n '{eDn-	se	prijetno bere-in na
listi-	™esL*b vzbuja najbolj socijalno- pari
oTo je tudi, dobra njena teodenčnost U_ei pa moram, da je v opisih in realistiki l(pJln za Remarqueom. Velik minus- je to, da t0vDn sFtoli ne daje univerzalnega občutja sve-jevn,* v,,inp. dasi je v nji osebno bil, ampak V1j drobcene, bolj osebno zanimive do kolekli-1'cno poudarjene fragmente. Delo sta okusno •vedla Gnstav Krfetec in srbohrvaški sotrud-JK tager Presse« dr. N. Nikolič. T. P
Zahtevajte »Jugoslovana*
# Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
I. No. 6746/1.
F»7pis.
Na osnovi § 31. /.a: >r.a o banski upravi »a> razpisuje v javni ženski bolnici v Novem me s lu službo ekonoma v staležu banovinskih uradnikov s kvalifikacijo v smislu § ‘JO. zakona o bolnicah odnosno. § 45., odsb 2. zakona o uradnikih.
Prosilci za to službo morajo izpolnjevali splošne pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo ter morajo imeli najmanj 5 let bolniško ekonomske ali računsko upravne službe.
Lastnoročno pisane rn s kolkom za 5‘— Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami je vložiti najkesneje do 30. julija 1931. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
V	L j ubij a n ir dne 8. julija 1931. Kralj, banska uprava Dravske banovin«.
K. V. No. 3376 5.
T912 3—1
Kazglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo novega mostu preko Krke v Žužemberku
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. avgusta 1931. ob enajst i h v sobi št. 17. tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri odseku 1. teh ničnega oddel ka.
Fonoj-ne naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 322.671‘50 Din.
Podrobnosti razpisa s« razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« fn na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava Dravske hanevin«, v Ljubljani, dne 9. julija 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
307/31-7
1911
Bražbeni oklic.
Dne 2 5. j u I i j a 1 93 1. ob p o 1 d e v e-tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: polovico kmečkega posestva v Brodnieah št. 14, zemljiška knjiga Lože, vi. št. 2.
Cenilna vrednost: Din 15.429—; vrednost pritikline: Din 4.120'—; najmanjši po-nudek: Din 10.286'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer »1 seme mogle več uveljavljati glede ne-pi emiemne v škodo zdražifelja, ki je ravnal v dobri’ veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oblic, ki je nabit na uradni deski tena sodišča.
Okraja« sedišče v Laškem, odd. II., dne 17. junija 1931.
736/30-14
Dražbeni oklic.
1910
Dne 29. julija 1931 ob osmih ho pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ljubnica, vi. št. 35, Loška gora vi. št. 31.
Cenilna vrednost: 78267 Din 55 p;
vrednost pritikline: 10.560 Din;
najmanjši ponudek: 59.219 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, hi je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Konjicah, odd. II.,
dne 24. junija 1931.
*
E 78/31 —lt.	1919
Dražbeni oklic
Dne 30. julija 1931. ob p o I d e v e-t i h bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jastreb«, vi. št. 51 in 131.
Cenilna vrednost: Din 22.759'—; najmanjši ponudek: Din 15.t72'66.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati g Fesi« nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Hlede podrobnosti se opozarja: 111» dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajne sodiš«« v Ormožu, odd. II., dne 19. junija 1931.
*
E 516/31.	1895
Dražbeni oklic
Dne 2 5. s e p t e m b r a 19 31 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sohi »t. 1 dražba me premičnin: zemljiška knjiga Velka,, vi. št. 6.
Cenilna vrednost: Dim 02.612'64; vrednost pritikline: Din 1470—; najmanjši ponudek: Din 41'742'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pid sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jib ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišč« v Prevaljah, dne I. julija 1931.
A 158/30-40.
Sklep,
1890
Zapuščina po Pretentale)' Simonu v Me-lanjskem vrhu.
Tusfldni oh lic z dne 17. marca 1931, upr. št. A 158/30—31, s katerim so se »klicali sodiščd neznani dediči i® ki je bil razglašen v službenem delu .»Jugoslovana« št. 88/1931 pod ob,javno »i 1006, se »tem prekliče.
Okraju« sedišče v Geniji Radgoni, odd. I.,
dne a julija 1991.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se fzpremembe In dodatki pri nastopni firm I:
742. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 25. junija 1931.
Besedilo: Mariborska livarna m tvor n ir a
kovin Ing. Hugo Lenhard in C«.
Izbriše se prokura, podeljena i»ž. Buhi Josipu.
Okrožno kol trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 25. junija 1931.
Firm. 549/31 — Kg. A II 58/16.
Konkurzni razglasi
S 5/31—53.	1922
743.
Oklic.
Prezadolžene*: Tvrdk* Midefer k Blažič, trgovina v Novem mest«.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolžene«, se določa narok na dan 18. julija 1931. ob poide vet ih pri tem sodišču, soba št. 32, pritličje. OkroŽM* sedišče Nove mesto, «dd. II., dne I. julija 1931.
*
1916
Sa 2/31—12.
744
Oklic.
Poravnalna stvar Šefmana Franca, trgovca v Radohovi vasi.
Ker je postala odločba o odobren ju poravnave pravoraočna, se proglasi v »mislil §55. porav. zak. postopek dovršenim. Okrožno sodišče Novo mest«, odd. II., dne 27. junija 1931.
Sa 1/31—47. 745.
1917
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje Prve Celjske mizarske zadruge, r. z. z o. z. v Celju, je končano s potrditvijo poravnave.
Ohroiir« kot poravnalno sodišče v Celju, *dd. 1., dne 1. julija 1931.
*
Sa 7/31-58.	1918
746.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje Brezovnik Ladislava, trgovca v Vejriku je končano s potrditvijo poravnave.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I.,
dne I. julija 1931.
*
S 19/30—93.	1913
747.
Odprava konknrza.
Prezadolžene« Neškudla Jaroslav, trgovina s pa ram en H in cerkvenimi izdelki v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom, opr. št. S 19/36—2, o i mo vi ut prezadolžen.ia
se odpravi, ker je bila razdeljena vso m., sa, j»o §, 151. k. z.
Deželno sodišč« v Ljubljani, odd. III., dne 6. julija 193.1.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 274/14.	1915
Razglas o licitaciji.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, V. No. 688/8 z dne* T6. juuija 1931., na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem račun o vodstvu z dne 6. marca 1910 m njegovih izprememb odnosno dopolnitev za oddajo steklarskih, pfeskar-ski h, slikarskih, j»eča rskih del, vodovodne instalacije ter elektrstnslalacijskih del pri gradnji kmetijske gospodinjske šole v Sv. Juriju ob j. ž.,
1. javno pismen« otertalno licitacijo v sk l ajša ne m roku na dan 2 7. julij a
19	31. ob enajstih pri sreskem. načelstvu v Celju. Vse potrebne podatke in pojasnila dobe interesenti proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sre s ke ga načelstva v Celju.
Poamdbe s«* mor*,ja glasiti v ohliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobrenega proračuna, ki znaša za: steklarska dela	7.936'60 Din
pleskarska dela	13.715'28	„
slikarska dela	5.687'36	„
pečarska dela	17.620.'—	„
vodovodne instalacijo	23.35il'8D	,,
el ek te o iusla I ac i jška	dela 24.384.60*	B
Svojeročno pisane ponudbe na uradnem loratnlarjo, opremljenem s kolkom za 1-00 Din (priloge » kolkom po 2. Din), morajo izročiti ponudniki: ali njih pooblaščen«« ua dan licitacije v zapečatenem zavitku i« 1 zunanja oznako: >Po*Biudba za prevzem izvršitve steklarskih oziroma pleskarskih, slikarskih, peearakib del, vodovodne instalacije ter etektroinstalucijskih del pri gradnji k«i«tijiskQ-g»piodift,jske šole v Sv, Juriju ob j, ž. ponudnika* N. N*..« i® sicer n*-pesvedpo v roke predsednika lik'taci jeke komisije med Ml. in 11. uro dopoldne. Poznejše ali nepravilno opremljene ptmndbe ne bodo upoštevane.
Vsak ponudnik mara v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja ®a vse družbene in gradbene pogoje, ter položiti kavcijo, katera znaša:
Steklarska dela za nase državljane 1600 Din, za tuje držav, 2000 Din*; pleskarska dela za naše držav. 2000 Din, za tuje držav. 4060- Din;, slikarska delta za naše držav. 1601) Din, za tuje držav. 2000 Bin; pečar-ska dela za uaše držav. 2000 Bin, za tuje držav. 4000 Din; vodov, instalaciji® za naše 3060 Din, za tuje držav. 6000 Din; elektr. instalac. dela za naše držav. 3O0t> Din, za tuje držav.. 6600 Din.
Kavcija se mora položiti pri* blagajni davčne uprave v Celju najkesmeje na dan licitacije do 10: ure i® sicer v gotovimi, državnih vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu eL 83 zakona e državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. Pogodbe irr nabave«.
O položeni kavciji p repne ponudnik toli*-gajniško položBico, ki j« mora hkrati z vročitvijo po*audhe predložiti predsedniku licitacijske komisije.
Hkrati a blagajniško položnico » vloženi kavciji j« treba predložiti predsedniku licitacijske komisije pritrdilo* pristojne davčne uprav«; oipremljeno s kolkom za '20 Din, da so plačani davki za* tekoče četrtletje, in polrdiilo ministrstva za gradila«, da se »me ponudnik udeležiti javnih licitacij. Pooblaščenci morajo poleg tega predložili pooblastilo, da sinejo zastopali »voj® tir.no pri licitaciji.
Končno mora ponudnik prodložilt »vere-aj« Zboroice za trgovino, ©tat in industrijo » spostrbnosti za izvrševanje porasidenaga posla.
Kr. banska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati dela brez ozira n« višine ponujenih v set, oziroma vse ponudbe imI-k Umi ti brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostali v besedi 60 dni po licitaciji.
taesk« načcIsCv« v Leljo, d u« 7. juli ja 1931.
Razne objave
Razid društva. m2
Podružnica .f Društ v a pravosodne straže< v Noivem mestu je s sklepom izrednega občnega zbora z dne 18. junija 1931. prenehala s svojim delovanjem kot podružnica.
Podružnica »Društva pravosodne straže« v Mariboru j« s sklepom izrednega občnega zbora z dne 27. junija 1931. prenehala s svojim poslovanjem fco*t podružnica.
Podružnica »Društva pravosodne s f ra že: v Celju je s sklepom izrednega občnega zbora z dne 3(1. junija 1931. prenehala s svojim poslovanjem kot podružnica.
Odbor.
P. Ripson:
Marsove skrivnosti
(Roman.)
Pint se je v istini preplašil. Kako je prišel ta listič na njegovo nočno mizico. Okno njegove sobe je bilo zaprto, vrata s ključem od znotraj zaprta, na vrtu je imel divjega psa čuvaja, in razen tega je bila njegova soba v prvem nadstropju in hišna vrata so bila zaklenjena. Vse to je dobro premislil Pint in začela ga je obhajati zona. Vse povesti o strahovih, ki se vračajo, o duhovih, ki se prikazujejo, vse kar je nekdaj bral o Spiritizmu, si je priklical v spomin.
— Kaj bo rekla mama, če v hiši straši?
Vendar je bil tolik optimist in je tako zaupal v ge-nijalnost Roberta, da si je slednjič dejal:
— Ta Garel je pa tič. Gotovo je iznašel neke nove vrste brezžično telegrafijo in kot dokaz, da se mu je poskus posrečil, mi je poslal ta listek skozi zaprta vrata in okno.
4. Poglavje. V Yarlejevi ulici.
Bilo je tri četrt na deset, ko je zavil taksi z Robertom v Yarlejevo ulico.
— Smo že na mestu, mu je dejal šofer, a Robert mu je ukazal, naj ustavi, ker je hotel iti peš dalje. Plačal mu je vožnjo in stopil k prvi hiši, da vidi številko. Bila je 138. Imel je torej še nad petdeset hiš, dokler ne bi
prišel do iskane številke. Prav mu je bilo, da se nekoliko sprehodi, a obenem si je hotel tudi natančneje ogledati o predmestje, v katerem še nikoli ni bil. Ni bil vedel, da je ta del New Yorka tako žalosten, umazan in zapuščen. Podgana je hitela preko ceste in izginila v kanalu. Nikjer ni bilo žive duše. Slabo razsvetljena ulica se mu je zdela kot pokopališče.
Čudni občutki so ga obhajali. Morda prvič v svojem življenju je občutil minljivost vsega človeškega in strah. Strah pred čem? Ali pred preteklostjo, ali pred prihod-njostjo ali pa morda pred samim seboj?
—	Ne, to ni navaden trgovski sestanek, si je sam naenkrat dejal polglasno.
Ustavil se je, kajti prestrašil se je bil svojega lastnega glasu. Toda Robert Garel je bil v mrtvaških mestih sibirske ravnine, v svetiščih, ki sta jih zgradila Ulagu in Timurlenk, in ki so zgrajena na človeških lobanjah. Sprehajal se je tudi po strašnih mestih Sirije, kjer prebivajo, daleč od drugih ljudi, oni, ki imajo najgnusnejšo, iz srednjega veka preostalo bolezen, lepro. Ni bil možak, ki bi bil postal melanholičen pri pogledu na star okraj New Yorka.
Segel je v žep ter se prepričal, da je njegov revolver na mestu, izboren Colt, ki mu je bil že nekolikokrat prav prišel.
Ura je ravno začela biti deset, ko se je nahajal pred iskano hišo. Dvignil je starinski tolkač in dvakrat krepko udaril ob vrata. Bil je točen na sekundo. Ni še izzvenel drugi udarec in že so se vrata odprla, naglo in tiho,
kot bi bila pred kratkim namazana. Robert je odločno stopil naprej. Zapazil je veliko dvorišče, zaraslo z grmovjem in visoko travo, v sredi katerega se je nahajal vodnjak iz kovanega železa.
— Gospod Trinavat? je vprašal nestrpno.
— Izvolite mi prosim slediti, mu je odgovoril žalosten glas.
Robert ;se je ozrl. Poleg njega je star, sključen sluga prižigal majhno svetiljko. Nato je šel naprej in Robert mu je sledil. Preko dvorišča sta šla skozi travo in stopala navzgor po stopnišču, ki je bilo široko kot kakšna ulica. Na vrhu je Robert opazil veliko bronasto sfingo in poleg nje, v velikih loncih, širokolistne palme. Sluga je odprl vrata in skozi predsobo ista prišla v čudno opremljen salon.
Sluga je odšel in Robert je sedel v naslonjač. Grs-vec centralne kurjave je razširjal strahovito vročino. Na majhni orijentalski mizi je bila japonska vaza, iz katere se je kadila dišava in razširjala opojen vonj. Soba jo vsebovala divan, naslonjače in čudne kipe in islike. Ve* lika knjižna omara je bila polna okusno vezanih knjig, pa tudi orijentalslcih rokopisov. Poleg nje je bila omarica s steklenicami finih vin, likerjev in šampanjca. Na majhni mizi v kotu so bile priprave za kajenje opija.
— Menda sem pri kakšnem bogatem industrijalcu, ki se je vrnil iz Indije, ali pa pri kakšnem oficirju indijske armade, ki se je tu naselil po končanem službovanju.
Ali |e sol strupena
Mi poznamo precej bolezni, ki takoj pone-hujejo, čim nehamo bolnikovo hrano soliti, Iz tega dejstva so nekateri — prenaglo — sklepali, da mora biti sol vzrok dotične bolezni. Logičen ta sklep seveda ni, kajti že temna soba na stanje tega ali onega bolnika ugodno vpliva, s tem še ni rečeno, da je vzrok dotične bolezni — tema! Včasih pa se zgodi, da dosežemo tudi z napačnim računom — pravilen rezultat — in tako je tudi tukaj: kuhinjska sol strup, ki pa normalno ne deluje kot strup; človek lahko celo žuljenje uživa slano hrano, pa ne oboli.
To nasprotje, da strup ne učinkuje kot strup, se da razlagati čisto naravno: druge sestavine hrane in krvi sol »raz-strupljajo«, in sicer kalcijeve in kalijeve soli. To je dokazal z lepimi poskusi biolog Loeb. Ta je položil nekaj rib v kemično čisto (destilirano) vodo in v tej vodi so ribice cele mesece živele. Čim pa je vodi dodal nekaj kemično čiste kuhinjske soli, so ribice poginile. Zastrupila jih je sol. Ko pa je s kuhinjsko soljo osoljeni vodi dodal kalijevo sol, so ostale ribice tudi v osoljeni vodi žive in vesele.
Prav tako je tudi pri ljudeh. Na nekatere kožne bolezni vpliva kuhinjska sol zelo neugodno. Doslej zdravnikom ni kazalo nič drugega kakor da so zdravili take ljudi z neslano hrano. Taka kuha pa je zelo težavna in bolniki neslane jedi ne prenašajo lahko. Danes pa brez skrbi tudi taki bolniki lahko uživajo slano hrano, gledati morajo le na to, da z drugimi solmi »raz-strupijoc kuhinjsko sol.
V	Hamburgu so poskušali najti pravilno in učinkovito mešanico raznih soli, ki je najbolj pripravna za »razst rupije vanje«. Našli so, da je najboljša neka mešanica iz natrija, kalija, kalcija in magnezije. S to mešanico so dosegli pri raznih bolnikih presenetljive uspehe, čeprav so bolniki uživali slano hrano.
Zanimiva tožba za nekdanji zlati zaklad ruske drž. banke
Pred sodiščem v Parizu razpravljajo te dni o zanimivi tožbi, ki se suče okoli nekdanjega zlatega zaklada ruske državne banke.
Ta zaklad so prepeljali ob izbruhu svetovne vojne iz Petrograda v Kazan, kjer so ga skrivaj zakopali. Ko so prišli boljševiki na vlado, so začeli takoj iskati ta zaklad, toda njihov trud je ostal zaman.
Ruska tajna policija pa je dognala, da živi v Parizu ruski begunec, ki pozna mesto, kjer je zaklad zakopan. Boljševiki so se s tem možem takoj začeli pogajati, naj jim izda svojo skrivnost in 1. 1928 je sklenila neka banka v imenu sovjetske vlade z beguncem pogodbo, da dobi
20	odstotkov izkopanega zlata, če pove, kje je zaklad skrit. On sam se tudi lahko udeleži izkopavanja ali pošlje na lice mesta svojega zaupnika.
Begunec sam seveda ni hotel v Rusijo, ampak je poslal tja 4 svoje zaupnike: dva Poljaka, enega Francoza in enega Angleža. Ti ljudje so odšli tja 1. 1929. V pogodbi je bilo dalje rečeno, da lahko iščejo zaklad kolikor časa hočejo toda od trenotka napflej, ko bodo začeli kopati, ne sme preteči več kot 10 dni.
Ko so zaupniki prišli v Rusijo, so takoj odšli v Kazan in so tam prav lepo živeli na stroške ruske vlade. Rusi so nekaj časa njihovo početje mirno gledali; ko pa zaklada le ni bilo, se jim je stvar zazdela prebedasta in so dali zaupnikom razumeti, da jih ne čaka nič dobrega če ne bo kmalu zaklad odkrit.
Zaupniki so res začeli kopati. Med kopanjem na nekem mestu pa je bil eden od zaupnikov tako neroden, da je z nepravilno kretnjo roke Rusom izdal pravo mesto, kje je zaklad zakopan.
Ko so pa Rusi to enkrat vedeli, so zaupnike izgnali iz Rusije in so poleti 1. 1930 dvignili zaklad — celih 18 milijonov dolarjev! Na svojo obljubljeno 20-odstotno nagrado so seveda »pozabili.
Ruski begunec pa toži sedaj banko, ki je posredovala med njim in boljševiško vlado, na izplačilo obljubljene nagrade. Naravno, da 3e ves Pariz za ta proces silno zanima.
Kako živi preds. Hoover?
Parlament Zedinjenih držav ni skop, kadar odmerja letne dohodke predsednika efvoje države. To so dohodki, ki omogočajo predsedniku skoraj razkošno življenje, kajti pol milijona dolarjev na leto to je že nekaj. Cele te vsote pa predsedniku ne izplačajo v gotovini, ampak predsednik dobi v gotovini le 100.000 dolarjev;
75.000	kot plačo, 25.000 pa za reprezentacijo. Ostalih 400.000 dolarjev pa izplača državna uprava naravnost za njegovo gospodinjstvo, za predsedniško pisarno, za hišno opravo, za vzdrževanje poslopja itd. Državna uprava plača tudi privatno tajnico predsednikove soproge, potem domačega zdravnika in celo brivca. Živila dobiva predsednik iz vojaške zaloge, plača pa jih država. Država vzdržuje za predsednika tudi 7 avtomobilov in bogato lovišče. Predsednik Hoover se pa raznih ugodnosti, ki mu jih dovoljuje po zakonu njegova visoka služba, prav malo poslužuje. On namreč nima rad, da bi vzbujal v javnosti vedno pozornost in je dal zato z avtomobila, s katerim se vozi, odstraniti
državni grb, da ga ljudje ne spoznajo. Najrajši se drži v krogu svoje rodbine, prav posebno pa so mu prirastle na srce tri vnukinje, hčerke njegovega invalidnega sina Herberta. Sploh je znano, da je predsednik v otroke ves zaverovan in če le more, jim napravi kakšno veselje.
Tudi Francozi imajo svojega uradnega »šimeljna«
Neki časopis, ki izhaja v Lyonu, poroča o dogodku, o katerem človek res ne ve, ali bi klel ali bi se smejal.
Neki revež, ki ima blizu železniške postaje Valencourt svoj skromni dom, je šel nabirat dračje. Blizu postaje pa je zagledal na železniškem tiru dve tračnici položeni cez tir. Tračnice so položili na tir skoro gotovo kakšni lopovi, ki so računali, da bo vlak skočil s tira, oni pa bodo v splošni zmešnjavi ropali. Revček je tekel kar po progi do bližnjega čuvaja in ga opozoril na grozečo nevarnost. Čuvaj je takoj odšel na označeno mesto in je vzel s seboj za pomoč tudi starega reveža, ki mu je pri delu dobro pomagal. Tako sta z združenimi močmi res rešila ekspresni vlak, ne da bi bili potniki slutili, v kakšni nevarnosti so bili.
Čuvaj je še tistega dne javil stvar uradniku na postaji in . je priporočal ravnateljstvu, naj
Novi znanstveni zavod na na gori »Jungirau« v Švici
V soboto so na slovesen način odkrili novi mednarodni znanstveni zavod na gori »Jungfrauc
v Švici.
Parada rešilnih čolnov dunajske policije
Ob desetletnici športnega društva dunajske policije so nastopili tudi rešilni čolni s svojimi
vajami.
staremu revežu nakažejo kakšno denarno nagrado. Nagrado je priporočal tudi poročevalec glavnega ravnateljstva. Toda glavni tajnik j« nagrado odbil, utemeljil pa je svoj odlok » predlogom, naj oblast starega reveža kaznuje, ker je stopil na železniški tir, kar je privatnim j osebam prepovedano...
Mož je bil res obsojen na 100 frankov globel
Lyonski list dostavlja svojemu poročilu, da bi bilo dobro, če bi železniško ravnateljstvo'; dalo povsod nabiti deske z napisom: »Stopiti-na železniški tir je prepovedano, tudi če bi se na ta način dala preprečiti železniška nesreča.«
Zdravnik na ulici
V	Berlinu so se začeli pojavljati na prometnih krajih »zdravniki na ulicic. Ti sicer niso šolani zdravniki, zdravijo pa le, ker v Nemčiji lahko vsak zdravi, kdor hoče. Zdravnik na ulici ima pri sebi več cevk, ki so napolnjene z neko barvasto tekočino. To tekočino je baje iznašel | neki ameriški učenjak — na Ameriko priprosti svet neverjetno mnogo drži —, ta skrivnostna tekočina pa pove, na čem si bolan, če položi cevko na obolelo mesto. Če n. pr. pokaže cevka, da je bolno srce, pravi gospod zdravnik: »Vaš® srce je bolno, ampak ne sinete zaradi tega obupati. Nikar ne pijte kave, ker kava je za srce strup, ampak pijte mleko, pa vam bo odleglo.« S takimi recepti imajo zdravniki na ulici baje lepe uspehe, ki se izražajo tudi v njihovih dohodkih, ki so razmeroma jako visokii; čeprav stane ordinacija le 7 dinarjev (50 nemških vinarjev).
»Nautilus« le pojde na severni tečaj
Podmornico »Nautilus«, s katero je nameraval kapitan VVilkins doseči severni tečaj, a s® je spotoma ponesrečila, bodo kmalu popravili i ladjedelnici v Devouportu. Podmornica bo kmalu mogla zopet pluti. Kapitan VVilkins je izjavil, da bo svoj poskus ponovil čimprej, angleška vlada pa mu je obljubila vso svojo pomoč.
Za kratek čas
Gospod Janez je premožen trgovec. Ze bolj prileten je in vsega ima dovolj. Celo skrbno ženo ima.
Gospod Janez mora po opravkih iz Ljubljao« v Zagreb. To je dolga pot. Skrbna žena mu j« pripravila obilen zavoj. »Tudi steklenico konjaka sem ti zavila«, je rekla skrbna žena, d* ee boš spotoma okrepčal. Ampak ne odpri steklenice, predno ne prideš na Zidani mostl C« je boš odprl prej, boš kupil še eno in to tl bo škodovalo! Daj mi roko, da ne boš steklenic« odprl pred Zidanim mostom!«
Mož je obljubil in dal tudi roko na svoj# obljubo. Komaj pa se je vlalc začel premikati, je gospod Janez že odvil steklenico, češ, žena je doma, Zagreb je pa še daleč. Ko pa je ste* klenico odmotal iz ovoja, je zagledal na zama-šku listek, na listku pa je stalo zapisano: »Ja* nez, ali ne veš, na kaj si mi dal roko pred S minutami?«
»Ali misliš, da naju bodo rešili?«
»Prav gotovo — mene išče policija 12 držav!«
Izdaja lisicama »llerkurc Gregorčičeva ulloa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Hihitale. - Urednik Milan Zadnek. — £a inseratni del odgovarja AtrusI Rozman. — Val v LjubljanL