Murska Sobota, 28. november 1991 • Leto XLIII • Št. 47 • Cena 30 tolarjev
Vlada nas spravlja
žive podzemlje
, , Dolgotrajno deževje je tudi na območju Pomurja pustilo sledove: ec njivskih površin, zlasti na nižinskih predelih lendavske občine, je bilo >v|jenih, na več pobočjih pa je deževje povzrocdo premikanje zemlje. Dubru pri Ljutomeru pa se je zaradi zemeljskega plazu podr o gospo arsko poslopje. Foto; N. Juhnov
na
vestnikov koledar
žitom
VREME
Ob koncu tedna bo suho in nekoliko topleje. Zjutraj po nižinah megla.
Pregovora
N d Andreja sneg k reg.
Ako je prvega dne v adventu mraz (na Barbaro), traja! bo ves zimski čas.
^ecember
novembra bo Luna v zna-I Pju zadnjega krajca.
q ?ecembra bo dan dolg 8
*n 55 ininut.
^"^nher. četrtek JAKOB 29. november, petek, MAIEJ 30. november, sobota, AN-
Farkaševe praznične zasluge
Halbove i^cake^
jNG-GRA LENDAVA d.o.o.
Partizanska 2
RAČ.: 51920-601-12830 SDK LENDAVA telegram: ing-gra lendava d.o.o., 69220 lenda pp. 11
Projektiranje,	... _ „_r
gradbeništvo, inženiring, Consulting, *eting ®L: 069-76-189, 75-179, fax: 069-76-139
’• arhitektonsko projektiranje design intereura
"• gradnja novih objektov
SANACIJE REKONSTRUKCIJE	_.. acMSKA
GRADBENA, OBRTNIŠKA IN INSTALACIJSKA
dela
•H. možnost kreditiranja do so %
,v- nadzor in Consulting pri izvajanju
5* NAŠE STORITVE SO GARANCIJA^ strok ter številni IZVEDENI OBJ
n?»OLJSTVO STRANK.	7 nn no 15 00.
°SlŠČITE NAS VSAK DELAVNIK od 7.00 D
E december, nedelja, MAR-
JAN	.
2.	december, ponedeljek, BLANKA	vdaNC
3.	december, torek, FRANC
4.	december, sreda, BARBARA
Soočenje pomurskih poslancev
Pokol v Babjem ložiču
Športna napoved Vestnika za tekmo
vse o ženski nogometni ekipi Unimag Maksimir in meddržavnem nogometnem spektaklu v Beltincih
Pogin rib . v Lutvercih
Potrošnik
Beltinci
Zamrzovanje plač je bi! eden najbolj »učinkovitih« ukrepov za stabilizacijo gospodarstva realsocialističnih vlad v rajnki Jugoslaviji že od časa vladavine Milke Planinc. Glede na to. da se je k temu ukrepu zatekla sedanja slovenska vlada, mi postaja jasno, da ta ukrep pozna tudi tržno gospodarstvo. Povsem jasno mi je, da boste takoj rekli, da mi sicer imamo demokracijo, da pa še nimamo tržnega gospodarstva, ker upravljamo z nikogaršnjo ali družbeno lastnino. Zato boste morda rekli, da je prav, da ob embargu na divje lastninjenje zamrznejo tudi plače in na ta način ohranijo v podjetjih in s tem tudi v državi vsaj nekaj malega akumulacije. Na ta način pa tudi omejijo rast življenjskih stroškov in inflacijo. Tudi to bi morda držalo, če pri vsem tem ne hi bili izvzeti monopoli, kot so elektrikarji in naftarji. (Mimogrede: zadnja podražitev goriv je bila utemeljena
med drugim z rastjo cen na svetovnem trgu, čeprav so ravno takrat na tem trgu padale.)
Morda bi bi! ukrep upravičen, če bi imeli povsem mono tipno (družbeno) gospodarstvo. Vendar ni tako, saj že lahko govorimo o mešanem gospodarstvu in povsem sproščeni zasebni pobudi. In ravno zaradi tega je ukrep tako z narodnogospodarskega kot tudi socialnega vidika izredno vprašljiv. Če si ukrep ogledamo pod drobnogledom na mikroravni oziroma podjetniški ravni potem zlahka lahko ugotovimo, da so delavci edini, ki bodo prevzeli celotno breme gospodarskega kolapsa. Hkrati je potrebno poudariti, da je tačas družbeni sektor še vedno pretežno proizvodno naravnan.
Dejstvo je, da deluje proizvodno podjetje ne glede na način vodenja po neki svoji logiki, ki zahteva temu ustrezno hierarhijo znanj in določene podsistemske funkcije (npr. trženje, razvoj ipd.) Ravno zaradi podjetniške pobude se podjetja že zdaj srečujejo z begom možganov. Med zamrznitvijo se bo beg pospeši! pretežno v posredniško in trgovsko dejavnost. Podobno je tudi s podjetji, kjer prevladuje pretežno visoko izobražena delovna sila. Očitno je, da se vlada ne zaveda, da ekstenzivno naravnano gospodarstvo ni konkurenčno zahtevnim tujim trgom, kjer naj bi iskali rešitev, južnih pa tako ali tako nimamo več. In če k temu dodam, da, kot sem že ugotovil, zasebniki iščejo svoj prostor predvsem v trgovini, kajti tudi tu vlada ni pripravljena podpreti novih proizvodnih programov, vidimo, da drvimo v propad.
Ob begu možganov in stalnem pritiskanju na plače zaposlenih se gospodarstvo približuje propadu. Jasno nam mora biti, da zgolj pridno delo ne bo rešilo gospodarstva. Ukrep sam po sebi izključuje t.i. socialni pakt med sindikatom, zbornico in vlado, kajti gre za izrazito enostransko vsiljen vladni ukrep. Vse to pa dokazuje, da se bo socialni davek prenesel na pleča delavcev, ki od plač preprosto več ne bodo mogli živeti, po drugi strani pa jih bo razpad mikrosistemskih funkcij na ravni podjetja počasi toda vztrajno spravljal na cesto.
J. VOTEK
aktualno po svetu
Iz Zagreba piše
Vukovar
Zračni most na Hrvaškem
Do Slavonskega Broda je lilo kot iz škafa, a so do Vinkovcev temni oblaki izginili za obzorjem. Ko sem zapeljal na Trpinsko cesto, se je jutranja zarja razlila po Vukovarju in njegovi vodni kulisi Donavi. V nekaj minutah sem sedel v pisarni tedanjega generalnega direktorja Vukovarskega kombinata Antona Sede in začel pogovor z besedami. da se mi je nekoč sanjalo, kako uživam v pravljičnem mestu, ki mu nisem vedel imena, sedaj pa vem. da je to Vukovar. Toda, pisalo se je leto 1981. Biti danes v Vukovarju, pa je grozno, tako grozno, da si je kljub televizijskim posnetkom, tragičnim izpovedim vukovarskih junakov in enkratnih mučencev, gnusnemu slavju srbskih »osvoboditeljev« vukovarskih katakomb, ki na vukovarskem morišču prepevajo, kako bodo klali Hrvate, nemogoče predstavljati. Nemogoče pa si je tudi zamisliti, da se bosta egoistični in pragmatični svet omehčala in z dejanji začela ločevati krvnika in žrtev v tej grozni vojni, ki na pragu 21. stoletja, v kulturni, civilizirani Evropi tako izvirno oponaša mesarsko klanje v režiji nekdanjega komboškega režima rdečih khmerov, da se lahko njegov glavni krvnik Pol Phot obrača v zemlji.
Vukovar pa seveda ni padel zaradi srbskih krvnikov, temveč zaradi že omenjenega državnega egoizma in pragmatičnih političnih potez sveta, predvsem pa zaradi ostarelih in neumnih politikov v konici hrvaške oblasti, ki jo danes že lahko imenujemo kot poglavitno hrvaško napako, ali, če hočete, hrvaških razmer, v katerih protiuteži Tudmanovi diktaturi ni čutiti. Nemara je bila v enkratni obrambi Vukovarja, ki je po besedah legendarnega poveljnika podpolkovnika Mileta Dedakoviča-Jastreba delovala kot švicarska ura, a se je Zagreb do nje približno tako obnašal, kot se do neizmernega hrvaškega trpljenja in žrtvovanja Evropa in svet. Še pred enim mesecem je Jastreb sporočil, da potrebuje sodobna protioklopna in protiletalska sredstva, orožje, da lahko velikosrbsko agresijo na Hrvaško ustavi na svojem vukovarskem bojišču le, če se bo vsa Hrvaška vključila v obrambo. Resda je Zagreb na bojišča pošiljal največ borcev in je po številu junakov in mrtvih takoj za vzhodno Slavonijo, vendar pa se danes igra na karto miroljubne rešitve vojne, na evropsko in svetovno pomoč, prek katere bo s svojih mej pregnal sovraga. Vukovar je padel tudi zato, ker so sestradani in izmučeni branitelji imeli še toliko streliva, da se jih je večina prebila iz sovražnikovih obročev, ki jih je ob mestu, ki je pred vojno štelo 35.000 ljudi, tvorilo vsaj toliko napadalcev z okoli 600 tanki in drugimi oklepniki, 200 topovi in več kot 100 raketometi, da pomoči iz zraka, Donave (rečna mornarica) in onstran reke v Vojvodini oziroma Srbiji, niti ne omenjam.
Hrvaška inteligenca in dobršen del hrvaške opozicije in tudi večina članov iz vladajočega HDZ-ja so seveda zaman pričakovali in upali, da se bo z Vukovarjem začela nova, sodobna zgodovina hrvaškega naroda. Resda diktatura in demokracija nista neki strogo ločeni mejni stanji, ki bi se razlikovali nekako tako kot svinec in f aker, da bi bilo mogoče brezpogojno reči: tole je diktatura, zgolj diktatura, to je demokracija, vzorna, čista demokracija, kakor svojo oblast nenehno skuša predstavljati hrvaški suveren dr. Franjo Tudman. In prav zategadelj imamo opraviti z diktaturo, ki je po starem boljševi-škem receptu spravila za zapahe Jastreba, predsednika KSP Dobro-slava Parago (ne zaradi njegovih idej o Hrvaški do Drine, temveč groženj ljudem, ki so na oblasti) in še marsikoga drugega. In prav zaradi tega je padel Vukovar in bati se je smrti novih Vukovarjev.
PETER POTOČNIK
globus
Notranje vmešavanje?
Ob novici, da bodo v.Jadransko morje priplule vojaške ladje zahodnih držav, je moskovski radio poudaril, da je treba razlikovati med pomnijo Jugoslaviji pri reševanju njenih problemov in nasilnim vmešavanjem v jugoslovanske notranje zadeve. Za kakršnokoli podobno akcijo je treba dobiti ustrezen sklep varnostnega sveta OZN, pri tem pa je treba upoštevati vse morebitne posledice. Vsaka tuja vojaška navzočnost bi v sedanjih razmerah Je še zaostrila jugoslovansko krizo, je poudaril moskovski radio.
RIM — Na tridnevnem obisku v Italiji je bil avstrijski kancler Vranitzky. V pogovorih z italijanskimi državniki je proučil najnovejše razmere v Jugoslaviji, govorili pa so tudi o sprejemu Avstrije v Evropsko skupnost.
NEW YORK — Generalni sekretar OZN De Cuelar se je mudil na obiskih v Italiji, Španiji in Franciji. V ospredju pogovorov med najvišjimi predstavniki teh držav in prvim možem svetovne organizacije je bila kriza v Jugoslaviji.
WASHINGTON - Uradni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je obsodil nadaljevanje oboroženih spopadov na civilne objekte in mesta na Hrvaškem. Uporaba sile za odpravljanje političnih sporov in spreminjanje meja je nesprejemljiva.
BONN — Na sestanku zunanjih in obrambnih ministrov Zahodnoevropske unije so v sklepni izjavi med drugim zapisali, da so pripravljeni sodelovati pri oblikovanju t.i. humanitarnih koridorjev v Jugoslaviji.
DUNAJ — Po sprejetju nove ustave prosi za mednarodno priznanje tudi Makedonija. To je v pogovoru z avstrijskimi voditelji poudaril makedonski predsednik Kiro Gligorov. Izrazil je tudi upanje, da te republike ne bodo doletele sankcije ES.
Češkoslovaški
PRAGA
predsednik Vaclav Havel zahteva več pooblastil, da bi državo rešil iz slepe ulice, v katerih se je znašla zaradi različnih pogledov Čehov in Slovakov na ureditev medsebojnih odnosov.
BONN — Ruski voditelj Boris Jelcin se je z nemškimi voditelji pogovarjal predvsem o gospodarskem sodelovanju med Rusijo in Nemčijo, podpisali pa so tudi politično deklaracijo.
»Vrnitev JA ni realna«
»Evropa je pripravljena pomagati Sloveniji pri premagovanju gospodarskih težav in krize, toda na tem področju, ki je za Slovenijo življenjskega pomena, bi morala biti tudi naša vlada uspešnejša. Potrebujemo vlado strokovnjakov in ne politikov,« je na poslanskem večeru v Novi Gorici poudaril dr. Janez Drnovšek. Po njegovem mnenju bi s primernejšo monetarno politiko v prihodnjih šestih mesečih lahko dosegli konvertibilnost slovenske valute, ta pa bi bila povezana tudi z monetarnim sistemom Evropske skupnosti. Dr. Drnovšek je tudi menil, da bo prihod tujih vojaških ladij v Jadransko morje, ki naj bi varovale človekoljubno pomoč iz tujine, pomenil tudi politični in psihološki pritisk na Srbijo in jugoslovansko armado, ki izvajata agresijo na Hrvaško. Ob tem je komentiral tudi nedavno izjavo admirala Branka Mamule, češ da se jugoslovanska armada ni za vselej umaknila iz Slovenije. Po besedah Janeza Drnovška vrnitev JA ni realna. Nova agresija zvezne vojske na Slovenijo ne bi bila verjetna niti v primeru, če bi armada pred tem premagala Hrvaško; tudi to pa se zdi nemogoče.
ČSFR je za priznanje
Češkoslovaška ob neuspehu mirovnih pogajanj v Haagu ne bo več odlašala s priznanjem Slovenije, je po pogovoru s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom izjavil predsednik ČSFR Vaclav Havel. Milan Kučan je bil na enodnevnem obisku v Pragi, kjer sta sogovornika največ pozornosti namenila položaju v Jugoslaviji in možnostim za rešitev krize, zlasti v okviru KEVS in OZN. Obe strani sta poudarili potrebo po mirnem reševanju jugoslovanske krize s pogajanji in ob pomoči mednarodne skupnosti. Poleg tega so govorili o konkretnem sodelovanju na političnem, gospodarskem in kulturnem področju.
Več upanja v ženevski dogovor?
Med štirimi točkami ženevskega sporazuma, ki zbuja določeno upanje v ustavitev vojne in politično reševanje krize, je najpomembnejši dogovor, da bodo vse enote dobile ukaz o brezpogojni prekinitvi ognja. Poleg tega bodo zagotovili, da tudi vse polvojaške formacije, ki niso formalno pod njihovim poveljstvom ali političnim vplivom, upoštevajo ustavitev sovražnosti. Zanimivo je tudi, da soglasje o prekinitvi spopadov navajajo šele v tretji točki dogovora; po prvi bo Hrvaška takoj umaknila blokado vseh vojašnic in drugih objektov JLA na svojem ozemlju, po drugi strani pa bo zvezna vojska pričela z umikom vojaštva, orožja in vojaške opreme s hrvaškega ozemlja ter ta proces dokončala v skladu z že dogovorjenimi roki.
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
Evropa Srbiji ne more škodovati, ne da bi hkrati škodovala tudi sebi. Če bo prizadeta ena stran, bo trpela tudi druga.
Borba. Beograd
PEKING — Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo upanje, da se bodo po vrnitvi Ševardnadzeja na položaj sovjetskega zunanjega ministrstva dobrososedski odnosi nadaljevali.
Razplamtela vojna in splošne krizne razmere gredo skrajnostim močno na roko, temu pa se ni mogla izogniti niti Evropa, kakor hitro
se je vmešala v jugoslovanske razmere.
Delo, Ljubljana
globus
Uničenje ali poškodovanje Dubrovnika bi’ pomenilo nenadomestljivo izgubo za ves svet. Prihodnji rodovi bi takšno dejanje upravičeno razumeli kot eno najbolj tragičnih posledic naše nesposobnosti, da bi se na miren način lotili problemov.
Slobodna Dalmacija, Split
Ameriška administracija Je odobrila vzpostavitev zračnega mostu za prevoz pomoči beguncem na Hrvaškem. To je sporočila agencija Reuter, sklicujoč se na izjavo ameriškega senatorja Do-lea. Ta je izjavil, da je vzpostavitev zračnega mostu odobril državni sekretar Baker. Ob pomoči Rdečega križa naj bi prek tega mostu na Hrvaško poslali tudi del rezerv hrane ameriškega obrambnega ministrstva. Pomoč naj bi 1 letali prepeljali do Italije in Avstrije, zatem pa po morju in kopnem do Hrvaške.
V britanskih uradnih krogih so sporočili, da bodo britanske vojaške ladje zagotavljale varnost humanitarnih konvojev v Jadranskem morju le, če bosta to zahtevala mednarodni Rdeči kriz a i OZN.
Makedonska ustava zanika Srbe
Sodeč po besedilu nove makedonske ustave, v tej republiki ne živijo pripadniki srbskega naroda. V uvodnem delu te ustave so našteti Makedonci, Albanci, Romi, Egipčani, samo Srbov ni, je izjavil podpredsednik srbske vlade dr. Budimir Košutič. Združenje Srbov iz Makedonije je s svojim statusom seznanilo ministre ES, SZ, ZDA in KEVSE-a in pojasnilo, da živi v Makedoniji okoli 300 tisoč Srbov. Tudi srbska vlada bo storila vse, da bo srbski narod v Makedoniji dobil tisto, kar mu pripada.
Poziv h genocidu
V Zagrebu so se pojavili letaki, ki srbske državljane pozivajo, naj čim prej zapustijo ozemlje Hrvaške. Letaki Srbe grobo obtožujejo, Hrvate pa pozivajo, naj v svoji okolici poskrbijo, da bodo Srbi čim prej zapustili Hrvaško. Srbi na Hrvaškem so zaradi letakov vznemirjeni, saj pričakujejo, da bodo žrtve civilnih obračunov. Avtor letaka je neznan.
Ugrabljen Jastreb
Hrvaška stranka prava, vodi jo Dobroslav Paraga, je sporočila, da je okoli 50 do zob oboroženih vojaških policistov aretiralo in odvedlo neznano kam bivšega poveljnika vukovarsko-vinkovško-žu-panjske fronte Mileta Dedakoviča-Jastreba. Iz sporočila HSP ni mogoče razbrati, ali so ga aretirali pripadniki hrvaške ali armadne vojaške policije.
Markovič opozarja na nelegitimnost
Podpredsednik predsedstva SFRJ Branko Kostič in predsednik zvezne vlade Ante Markovi sta se po seji državnega predse ' stva sešla v Beogradu. Ante Markovič je ob tej priložnosti op°z°' ril Kostiča na nelegitimnost 1 glasovane nezaupnice v zboru re publik in pokrajin. Kostič J vztrajal, da je skupščina povse111 zakonito odločala o usodi zveznega premiera, ni pa Markovi«1 odrekel pravice, da lahko ostan v svojem kabinetu do izvolitv novega predsednika ZIS. . .
Medtem pa Borba, sklicuj0 se na dobro obveščene kroge. P še, da se je okrnjeno zvezn predsedstvo prizadeva za noveg predsednika zvezne vlade posta viti politika iz Bosne in Herceg0' vine. Če to ne bo šlo, pa bo pre ' sedstvo najbrž imenovalo ka svojega člana Borisava Joviča-
Tudi BiH zahteva modre čelade
Bosna in Hercegovina je od posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN Cyrusa Vancea zahtevala razmestitev modrih čelad tudi v tej republiki. To je izjavil predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegovič, ki meni, da bi morali mirovne čete namestiti vzdolž Drine, v Trebinju in nekaterih delih Bosanske Krajine. V zvezi z ustanovitvijo hrvaške Herceg-Bosne pa je Izetbegovič ponovil znano stališče, daje BiH nedeljiva.
Mesič ostaja na Hrvaškem
Vrhovni državni svet rePu*’^ Hrvaške meni, da ni več nobeneg razloga, da bi Stipe Mesič os,a predsedstvu Jugoslavije. V sp01^ Čilu je rečeno, da Jugoslavija dolgo ne obstaja več.
V ŽARIŠČU
Referendumska zvijača
Najhuje, kar lahko zadene kako parlamentarno državo, je to, da ima opozicijo slabšo od oblasti. V tej državi nas je zdaj zadela še ta nesreča.
Ob liberalnih demokratih je tačas najbolj neprijetno dišeč pojav na slovenski politični sceni srednješolski ravnatelj iz Celja Jože Zupančič, ki predseduje Zboru združenega dela. Šele potem pridejo vsi drugi politični pojavi oziroma stranke. Od preostale opozicije do pozicije, ki seveda tudi ni nič prida. Kljub temu pa se zdi, da bo v tem jalovem rajanju okrog zakona o lastninjenju nazadnje na gnilem jajcu obsedela opozicija.
Toda pojdimo po vrsti. Poslanec Mile Šetinc, ki se je v napletanjih okrog zakona o lastninjenju izoblikoval v neke vrste glasnogovorca opozicije, je uradno liberalni demokrat, čisto zares pa je farizej. Sicer pa se je večina liberalnih demokratov v zadnjem času spet zgrnila okrog predsednika stranke, obupanca Školjča, ki je v času vojne jadikoval, češ da je Peterle obljubil, da vojne ne bo.
Predvsem Šetinc je v tistem času kazal največ prisotnosti duha, naposled pa je tudi njega potegnilo nazaj v farizejsko pobalinstvo. Iz preprostega razloga: ker je stranki zmanjkalo idej. Zadeva je prav tragična, saj so gospodje iz LDS izostreni v politični igri in so bili potencialno sanjska opozicija za nerodno vlado. Zdaj pa so svoj politični larpurlartizem prignali tako daleč, da se davijo s svojim lastnim bleferstvom.
Mimogrede je tukaj potrebno izreči priznanje političnemu nagonu tistih, ki so razcepili SDZ in ustanovili DSS. Že zelo zgodaj so spoznali, da se tisti del političnega sredinskega prostora, ki gaje zasedala LDS, razkraja. Zato se DSS namešča prav v ta prostor.
Vrnimo se nazaj k farizejstvu liberalnih demokratov. Šetinc je ob natezanju za zakon o denacionalizaciji v tem minulem tednu izjavil, da je »tipično antidemokratično dejanje«, če del »iracionalne strukture ukineš zato, ker je neposlušen, kar zadeva vladajočo koalicijo«. Meni namreč, da je »tipično antidemokratično dejanje«, če bi skušali z referendumom razpustiti Zbor združenega dela, ki blokira sprejem lastninske zakonodaje.
Po eni strani je ZZD zanj »iracionalna struktura«, ki torej ne sodi v parlamentarni sistem, P . drugi pa je antidemokratično dejanje, če bi z nekim razmeroma demokratičnim instrumente — recimo, da referendum je tovrstna institucij — to iracionalno strukturo ukinili. To je farizej stvo.
ZZD vodi tisti nesrečni šolnik Jože Zupanci > ki se obnaša kakor vsak šolnik, ki ga je kdaj iz* ' glo na kakšno opozicijo. Prvo, kar se mu zgo® ’ je namreč to, da pozabi na svoj stan. Ne satn°’ daje zakon, ki ga predlaga vlada, smiseln, kerz menedžerje ne predvideva, da bi bili lastniki k . pitala, kar ni zgolj normalno, marveč je tudi P® goj za uspešno delo le-teh. Po drugi strani bi nesrečni Zupančič moral videti, da je vladin z kon pravičnejši do vseh tistih, ki so zaposleni družbenih dejavnostih, torej tudi do učitelj®^ Obljublja jim delnice, pa naj bodo te vredne k likorkoli.
Zato se je Peterletu, ki je predlagal refere dum o lastninskem zakonu, posrečil veliki rne^ Državljane bi bilo namreč kaj lahko pobarati, hočejo dobiti nekaj tisoč mark v obliki drz vljanskih delnic. Vladin zakon bi na referenc mu vsekakor prišel skozi.
Sicer pa najbrž tudi Peterle ne misli čisto zar^ s predlogom referenduma, ker to dejansko najprimernejši način za sprejemanje tovrst® odločitve. Samo opozicijo postavlja pred ®e' stvom.
Cyrus Vanče je tudi v preteklem tednu še e krat izrekel biološko politično resnico, ki sl J morajo dobro zapomniti vsi politični naivci. H . vaška je močna dežela, preživela bo, je rek Vanče. V teh besedah je vsa učinkovita ntofa. tistega bogatega dela zahodnega sveta, ki ®e svetovno politiko. Ali boste slabi in ne boste P1^ živeli ali pa boste močni in vam bo puščanje kr samo koristilo. Vaša kri se bo pomladila, mi va svoje ne damo.
Kar je navsezadnje čisto smiselno in pošten®’ Zakaj pa naj bi nam dajali, česar si nismo zasl
žili?
Štefan
Stran 2
VESTNIK, TS. NOVEMBRA???- J
aktualno
Razgreti delegati
m hladni dvorani
Čeprav je bilo v veliki skupščinski dvorani v Murski Soboti v to-J« dopoldne hladneje kot običajno, domnevno naj bi odpovedala av-“Hatika, so se razprave kljub temu razvnele in zavlekle do zgodnjega ^Poldneva. K temu je že na skupni seji, ko so obravnavali in sprejeli »nTek občinskega poslovnika, pripomogel republiški poslanec .T1 KO HALB, ki je na dolgo in široko razpredal o posameznih čle-111 tega dokumenta. Na to so ga glasno opozarjali tudi nekateri ne-"Pni delegati. Pri tem je znova jasno dokazal, da ima nekaj proti me-'Jem. Kako si namreč drugače razlagati njegovo pogruntavščino, da Tstvom javnega obveščanja v prihodnje ne bi več pošiljali celotnih ^Piv, ker ta, kot navaja, niso zainteresirana za vsa vprašanja.
. Neodločen izid glasovanja v komisiji za kadrovska in administra-Vna yprašanja, volitve in imenovanja pri SO Murska Sobota glede ?psja k imenovanju ravnatelja OŠ Gornji Petrovci — svet šole je za ,unkcijo z večino glasov podprl kandidata Branka Sapača, sedanje-* vršilca dolžnosti ravnatelja — je povzročil precej zmede in pole-!k. Večina razpravljalcev se je predvsem čudila strokovnemu (?) »tnju Zavoda za šolstvo in šport, OE Murska Sobota, češ da ocena Pačevega minulega dela ne daje zadostnega jamstva za uspešno Povijanje funkcije ravnatelja, ko pa večina tistih, ki z njim delajo, in
• • ■ člani sveta šole pravijo drugače. Nekateri so tudi dvomili o /^kovnosti ocene Zavoda za šolstvo, ki da je v primeru drugega kanil ata Aleksandra Ružiča enkrat dal dokaj pozitivno, drugič pa od-l°n'Ino mnenje. Po dokaj dolgi in mučni razpravi so tajno glasovali Večina delegatov je dala soglasje za Branka Sapača. Tako je zadeva ”P°sled končana.
Tega pa ne bi mogli reči za odlok o reorganizaciji javnih vzgoj-
no-izobraževalnih zavodov v osnovnem šolstvu v občini Murska Sobota. V dosedanji razpravi v zvezi z reorganizacijo je bilo največ hude krvi zaradi določila o šolski prehrani in poimenovanju šol. Nekateri so amandmaje, ki naj bi bistveno spremenili določila (5. in 6. člen) glede ustanovitve Skupnosti zavodov kot pravne osebe. Predsednik IS Ivan Obal je zato predlagal, da sprejemanje odloka umaknejo z dnevnega reda, in tako so potem tudi storili.
Na skupnem zasedanju so delegati v enofaznem postopku potrdili rebalans občinskega proračuna, ki je od prvotnega višji za okrog 102 milijona in znaša 551 milijonov 576 tisoč tolarjev. Tudi zaradi zahtev po odstopu vlade je njen predsednik IVAN OBAL temeljito pojasnil, da ob žgočih gospodarskih in drugih problemih zadeve niso prepuščene stihiji. Po njegovem daje projekt demografsko ogroženih območij možnost pridobitve 89 novih delovnih mest (v občini je že 13-odstotna stopnja nezaposlenosti), pritegniti pa nameravajo bančne ustanove, pri čemer se dogovarjajo tudi z nekaterimi tujimi bankami. Hkrati so v skladu z novimi predpisi uskladili javno porabo, IS pa bo proučil možnosti financiranja nakupa zdravstvenih naprav. Pri tem jih je delegat dr. ANTON CAMPLIN seznanil s prepovedjo dela z rentgenskim aparatom kot pomembnim diagnostičnim pripomočkom v zobozdravstvu. Že zdaj pa je jasno, da IS ne more sprejeti obveznosti za nadaljevanje naložb v šolstvu, ker ni dovolj denarja, saj je občinski referendum propadel. V načrtu je le prizidava OŠ Fokovci. Ker pa so največje težave s cestami, so IS naložili, da pripravi program njihove gradnje.
Med delegatskimi pobudami pa je treba omeniti zamisel dr. JOŽETA MAGDIČA o nujnosti socialne zaščite naših študentov v Ljubljani, kar je bilo
sprejeto z velikim odobravanjem.
JOŽE GRAJ
MILAN JERŠE
Še enkrat
stavka zdravstvenih delavcev
Štefan Smej
------Kolumna----------
Diktatura neposrednih onesnaževalcev — namesto diktature
neposrednih proizvajalcev
“slavci, zaposleni v zdrav-?u>so vztrajali v nekajdnevni farski stavki. Ob njeni preki-V1,so v zraku ostala dobra znali eaJa, po katerih smo ugotavlja-faa je stavka vendar uspela. T bolj ko odštevamo dneve, ta° jasnejše postajajo temne So a toreJ kjer s stavko ni-“osegli ničesar.
Bistrica je to še vedno
tT1110 spomnimo se, da je bila •a 0(1 glavnih zahtev stavkovne-m °dbora odstop ministrice za s£stvo, dr. Katje Boh. Ni od-m P1'a, saj je predsednik vlade »Postavil pod vprašaj«, kot
njenega namestnika. Čeprav so na stavkovnem odboru zoper njo zbrali tisoč in več podpisov, je ministrica še vedno* na svojem mestu, odstopil pa je predsednik stavkovnega odbora dr. Jože Bertole. Po skupščinskem glasovanju pa je na svojem mestu ostal tudi dr. Tone Košir, namestnik ministrice.
Kolektivna pogodba udarila ne-zdravstvene delavce v zdravstvu
Stavkovni odbor se'je z vlado pogajal tudi o kolektivni pogodbi. Po nekajdnevnih vročih pogovorih je stavkovni odbor pogodbo tudi podpisal. (Prav zato je
bil deležen velike kritike). Pogodba namreč ni bila tisto, kar so pričakovali zdravstveni delavci, še manj nezdravstveni, zaposleni v zdravstvu. Stavkovnemu odboru pa menda kaj drugega ni preostalo, saj so od vlade dobili »ponudbo«, ali podpišejo pogodbo takšno, kot je, ali pa bo začel veljati odlok o plačah, ki so ga že imeli pripravljenega in je bil za večino manj ugoden od kolektivne pogodbe. Podpisali so kolektivno pogodbo, čeprav po njej niso izplačali še nobenega osebnega dohodka. (Pogodba naj bi bila objavljena konec prejšnjega tedna ter veljala do.
konca leta.) Kolektivna pogodba pa je zelo povečala razpon plač med zaposlenimi, tako da nižji zdravstveni delavci skorajda ostajajo na istem, kot so bili pred stavko. Še bolj pa je udarila ne-zdravstvene delavce. Prav zato je med zaposlenimi v zdravstvu, med nezdravstvenimi delavci in zdravstvenimi delavci, ki so po kolektivni pogodbi na dnu lestvice, veliko nezadovoljstvo.
POMANJKANJU ZDRAVIL ŠE POMANJKANJE CEPIV
Otrok
j
i^vdober mesec ali od 24. okto-jths,v soboški bolnišnici novoro-LK°V niso cepili proti turberku->sAs.aj tudi pri nj‘h’ *ako k°* V
•?veniji, ni cepiva. Velikemu Pri/Tkanju zdravil se je torej hdi Uz*'° še pomanjkanje cepiv, y'a otroke.
itfijJ^urskih otroških dispan-•hlj". e 'majo nekaj cepiva, ugo-l((alalo da ga bo dovolj do novega *an’0V!,“,af ,e zat0’ ker °Prav|jaj° hje “azično ali osnovno ceplje-ttplj Tem ko otrok na ponovno iispj ne naročajo. V otroških erjih čakajo na rešitev
tujini'*!?’ t° pa je uvoz cepiva iz ' Kot nam je povedala dok-
ne morejo cepiti
torica Blaga Dalič s soboškega otroškega dispanzerja, zaenkrat še ni treba biti plati zvona, saj so bili otroci do sedaj zelo dobro zaščiteni. Hudo pa bo, če cepiva ne bo še nekaj časa. Pri cepljenju, ki potrebuje določeno stalnost ali nadaljevanje, so učinki osnovnega cepljenja, če ni nadaljevanja, nični.
Tudi proti gripi v zdravstvenih ustanovah ne morejo cepiti, saj cepiva, ki ga izdeluje imunološki inštitut v Zagrebu, ni. Vsako leto so cepili že v oktobru, predvsem kronične bolnike s pljučnimi in srčnimi boleznimi in delavce v javnih
službah, tokrat pa s tem močno zamujajo. Gripe sicer pri nas še ni, vendar jo napovedujejo, še posebej zato, ker se pojavlja v intervalih in je sedaj že nekaj časa ni bilo.
Na Zavodu za socialno medicino in higieno pa imajo cepivo proti klopnemu meningitisu. Tega pa tudi nekaterih drugih cepiv, ki so iz uvoza, ne primanjkuje. Priporočajo, da se vsi tisti, ki se dosti gibljejo v naravi, s cepljenjem že sedaj zaščitijo za naslednjo sezono.
Cepijo lahko že otroke od treh let starosti, doza cepljenja pa stane 500 tolarjev.
mh
Se bo bolje godilo vsaj dejavnosti?
Kot je povedal v.d. direktorja Štefan Vučak, je bila stavka za dejavnost uspešna. Od oktobra namreč dobijo toliko denarja, kot potrebujejo za plače in materialne stroške. Če bi pogledali samo ta čas, potem bi lahko ugotovili, da so likvidni. Toda ostaja jim dolg iz prvega polletja. Ob devetmesečju so namreč imeli 112 milijonov izgub, skoraj milijon tolarjev pa imajo že tudi zamudnih obresti za neplačane račune. Kdo bo poravnal račune za nazaj, tega še ne vedo, bojijo pa se, da bodo morali novo leto spet začeti sami z bremenom iz tega leta. Ob koncu leta bi po napovedih izguba znašala okoli sto milijonov, če bo seveda vlada dala denar za višje plače po kolektivni pogodbi. Če tega ne bo, bo izguba še večja. (Po kolektivni pogodbi bi za plačo potrebovali okoli 40 odstotkov več denarja, kot ga dobijo sedaj).
Sicer pa, zdravstvu se po novem letu obetajo velike spremembe in, bojimo se, da tudi veliki problemi. Majda Horvat
Razumniki (intelektualci) niso isto kot izobraženci. Razumnik je tisti, ki je nekako boljši, ki o stvareh preudarja in se ne da zanesti lagodnosti množice. V tem pisanju bomo opredelitev razumnika razširili tako, da bomo rekli: razumniki so tisti, ki se zavedajo nevarnosti onesnaževanja okolja in ki zato tudi nekaj naredijo. Ksi drugi so sleparji in pokvarjenci, pa naj so še tako izobraženi. Potemtakem je tudi vsak neizobražen, ki se dejavno ravna po svojem ekološkem spoznanju. neke vrste razumnik.
Diktatura proletariata je čudovit izmislek komunistične oblasti. Z njim je bilo mogoče zdraviti manjvrednostni občutek vladajočih in nemarnosti množice, ki ni bila pripravljena odgovornosti tudi v resnici sprejeti nase, dajati občutek moči.
Ta sleparija se zdaj preobraža v diktaturo onesnaževalcev. Nova oblast ima od tega korist, zato ne sprejme ustreznih zakonov, ki bi i uvedli razliko med boljšimi in slabšimi. Z ustreznimi zakoni, davki in drugimi inštrumenti oblasti. Potrebno je uvesti nekoliko aristokratskega reda in »mase« trdo priviti!
Bili so časi, ko je tovariš Stipe Šuvar spraševal, kaj v državi pravzaprav pomeni peščica (»šačica«) razumnikov (intelektualcev). Zanje je dovolj že najmanjši strelski vod, je rekel.
Vsekakor ni mogoče našteti vseh zgledov, zatiranja in zaničevanja razumništva med komunistično vladavino. Pomudimo se nekoliko pri Josipu Brozu, strojnem ključavničarju, svetovljanu in šmin-kerju, mečevalcu za časa služenja avstroogrske vojske in vozniku bu-gatija, ki mu ga je kupila kominterna, ko je za stare Jugoslavije v Zagrebu podtalno deloval.
Srbski pisci, ki ga z naslado trgajo na značajske koščke, poudarjajo, da se je rad spogledoval z videzom razumnika, zato si je natikal očala, da bi bil videti bolj učen. Saj se še spominjate tiste fotografije, ki so nam jo kazali kot nabožno podobo: na njej je Broz, ki se je prelevil v švedskega inženirja, z očali seveda! Po eni strani se je izdajal za razumnika, po drugi pa jih je sovražil — zato, ker jim je zavidal. In to je v vsej zadevi največje zlo.
»Po svojem celotnem izkustvu je bil globoko nezaupljiv do razumnikov,« so pisali o njem angleški ambasadorji v Beogradu. Zato je dajal potuho primitivcem.
Brozova setev še vedno dobro poganja in raste. Zdravniki in učitelji so še vedno med sorazmerno najslabše plačanimi delojemalci. Slovenski pišoči razlagalci bitja in žitja v naših dneh to pripisujejo demosovski vladajoči strukturi, ki je po njihovem neke vrste nadaljevalec Brozove antirazumniške dediščine. Zadeva pa je bolj zapletena.
Vsaka oblast hoče vladati, to je dejstvo. Zato ni nujno, da se zdajšnja bolj boji razumnikov oziroma vsega, kar je v nekem smislu boljše, kakor množic. Navsezadnje so razumniki zdaj na oblasti. Toda tudi oni podlegajo načelom vladanja, zato morajo to delati tako, da godijo množici, kajti množica je večinsko volilno telo. Množica pa hoče lagodnost in sovraži vsako preseganje. Zato hoče vse, kar štrli čeznjo, zmlatiti na svojo raven. In to ne velja samo za strogo politiko, ampak tudi za druge načine življenja. Razburi se, če kdo uporablja izraze, ki jih ne razume, češ kaj pa bi ta rad. Mi smo tukaj tisti, ki določamo, kaj se sme in kaj ne. Iz ozadja pa se sliši: dedek Broz in njegovi boljševiški spremljevalci so nam dali to pravico! Namesto da bi se poučili o zadevi, kakor naredi vsak še tako preprost človek, ki je v strženu razumnik.
Ali pa poglejte drug primer. Kolikokrat se je že zgodilo, da nekdo ni upa! prijaviti tistega, ki je naredil ekološki prekršek. Izlil strupeno tekočino nad zajetjem pitne vode, odvrgel smeti ali kaj podobnega. Ne bom ga prijavil, ker se bojim, da se mi bo maščeval! Kje je izvor te sprevrženosti, če ne v diktaturi povprečnosti?
Oblast, ki bi hotela biti boljša, bi morala tvegati, da se zameri .slabšim. Dokler tega ne naredi, je umazana.
Vsi naši prazniki
j? Uradne predstavitve ^JIGE DR. MARKA GODINE
Prizori minljivosti
enkrat mi je dano pisati o dr. Marku
Ha v Te1 enkrat sem sedel v predavalnici sPIol ln.>čnem centru v Ljubljani. No, saj njih j nisem nevemkolikrat bil na predava-kor 7 medicine — najbrž sploh ne več ka-K° sem v študentskih letih iz lja| .. sn'h »skrivnostnih« nagibov sprem-Vek ^Prijatelja medicinca. Zato, ker člo-T0Tae mora pokukati tudi na druga po-^aniL-»Skrivnostni nagibi« pravim pobu-^r sir' človeka nemedicinca vabijo, če ne ^anji b?’Ta se vsaj bežno ustavi ob vsak-।^'njljivosti človeškega telesa in sede
^in0 JUT, ki so se odločili, da bodo, z veko iz"1 Pr'sego, naredili vse, da bi nekoli-°itja Tra'i naravno minevanje človeškega
K|
krat,^ temu sem rekel, da sem .»spet en-sedel v predavalnici Kliničnega cen-k , U(h na predavanju iz medicine ni-Jatisu' .elikokrat. Vendar pa se moje de-stevilo poslušanj razlag o zgradbi
*eleSu °Vega telesa in o načinih, kako v tem sVei -pdeluje umiranje, raztezajo v filmski ’a s f-,| 0 da se mi dejansko število preple-s^icT^1 prizori iz medicinskih preda-^'žor . elovalci filmov imajo radi takšne ^ijo^' .Zatemnjena predavalnica, v kateri Vahje .Tadi medicinci in poslušajo preda-anal°mije; spredaj tam spodaj na ^°vek ate'jevem mestu v soju svetlobe stoji To,Porogljivega videza ter z neko bla-°rT hudičevsko iskrico v očeh, bolj ° TinpSOni.kakor ravnodušno, pripoveduje ^loni Van-iu 'n razpadanju; potem s skal-^td z.areže po brezvoljnem truplu, ki leži Tlticjj r"11'. lemi predavalnice pa sedijo fah. Judje, polni življenja in sanj o karie-
Tovrstni prizori v filmih so vedno močni, vedno te napotijo na kratek pohod vase.
Doc. dr. Zoran Arnež, predstojnik Klinike za plastično kirurgijo in opekline pri UKC v Ljubljani, je v četrtek, 21. novembra, predstavljal knjigo svojega pokojnega učitelja as. dr. Marka Godine: A Thesis, o kateri smo v tem časopisu že pisali. »Knjiga pomeni posmrtno oddolžitev velikanu slovenske kirurgije m je nastala na podlagi njegove neobjavljene doktorske disertacije.«
Dr. Godina seje ubil v prometni nesreči v starosti 43 let. Med poslušalci v dvorani nisem uzrl nobenega mladega študentskega medicinskega lica iz obmurskih krajev. Škoda. Ne zaradi tega, ker naj bi izkazovali plemensko pripadnost Prekmurju, marveč zato, ker ljudje na začetkih karier porebuje-jo vzornike. Sicer pa ne dvomim, da bo iz novega vala študirajočih medicincev iz naših krajev med drugimi tudi nekaj dobrih kirurgov in da bodo vredni stanovski kolegi pokojnega rojaka Godine, ki je bil »zavesten« Prekmurec. Za zapomniti pa si je, da obstaja sklad Marka Godine s 50.000 dolarji, iz katerega vsako leto izplačajo študentom medicine šestmesečni študij na katerikoli tuji univerzi na svetu. Odkar smo samostojna država, je povedal dr. Arnež, sklad ni več namenjen jugoslovanskim študentom, ampak samo slovenskim.
Docent Arnež pripoveduje: »Marko je prvi na svetu začel z zgodnjim razgibavanjem udov, Markoje prvi na svetu . . . Marko je med prvimi na svetu . ..« Prvi je re-plantiral prst, prvi je uporabil prosti reženj, med prvimi je ustanovil mikrokirurško službo. Arnež izgovarja učiteljevo osebno ime z mehkim in pojočim glasom, polnim spomina. Za tolikokrat se je po Markovi za-
slugi skrajšalo zdravljenje, za tolikokrat se je povečala ozdravljivost, za toliko odstotkov se je zmanjšala invalidnost.
Predavanje je potekalo ob projiciranju diapozitivov, ki prikazujejo posege kirurga Godine. Zaradi tega sem se spomnil filmskih prizorov o študiju medicine. Pa tudi onih krvavih vojnih prizorov, ki nam jih prinaša televizija. Vojna je čas kirurgov, je rekel baron dr. Josip Husar, hrvaški kirurg z vukovarske fronte. Ob vojnih posnetkih, ki prikazujejo minljivo raztrgano človeško telo, in ob posnetkih poškodb, ki jih je zdravil dr. Godina, bi človek nekirurg in nezdravnik najraje mižal.
Predavatelj Arnež, ni videti kakor filmski profesor anatomije oziroma medicine. Deluje učeno in optimistično, ne pa‘)udi ironično. Mogoče zato, ker je še premlad, da bi lahko s svojo pojavo prispodabljal tisto značilno ironijo zdravnika, ki je dovoljkrat videl, kako minljiva je trajnost človekovega telesa. Kljub temu pa je tudi v njegovih besedah tista značilna dvopolnost: sklepni diapozitiv — potem ko smo videli odtrgane, zmečkane in ponovno prišite ude, vse te demonsko-božanske uspehe dr. Godine — je prikazoval oprsje mlade ženske po lepotni operaciji. Tudi to je nasledstvo Godino-vega niza posegov, je mehko rekel Arnež. Na eni strani odmrtju iztrgano življenje, na drugi bujno življenje.
Na projekcijskem platnu seje malo pred koncem predavanja pojavila barvna podoba dr. Marka Godine. V njegovih očeh seje megleno bleščal značilen demonski žarek profesorjev medicine, ki bujno življenje poznajo tudi z druge strani. Njegov nasmešek kot nasmešek človeka, ki ve, pred čimer bi mi najraje zamižali. Prizor, skratka, kakor
Stari rek pravi, da je življenje brez praznikov kakor dolga cesta brez ene same gostilne. Da imamo Slovenci radi praznike, ne dokazuje le bogata zbirka starodavnih šeg in navad, temveč tudi dejstvo, da smo vselej slavili tudi tiste praznike — čeprav na skrivaj — ki jih je oblast črtila. Poznavalci človeških duš trdijo, da je želja po praznovanju pristna človekova potreba. Prazniki naj bi bili tako odsev našega hrepenenja po preseganju končnosti in minljivosti življenja, pa tudi zgled igrivosti človeškega duha. Poleg tega imajo prazniki, kot bi rekli sociologi, nenadomestljivo družbenopovezovalno funkcijo. Z vrednotami, ki jih s prazničnim obredjem dviga na prestol obče sprejetih, se namreč oblast tudi sama legitimira. Nič čudnega, da so bili prazniki dalj časa pri nas torišče političnih in ideoloških bitk, končno pa je republiški parlament sprejel zakon o praznikih in prostih dnevih.
Po novem bo v Republiki Sloveniji 13 prostih dni, letos pa prvič ne bomo praznovali 29. novembra. Republiški zakon določa praznike: NOVO LETO (1. in 2. januar), PREŠERNOV DAN
(8. februar), ki ostaja slovenski kulturni praznik, DAN UPORA PROTI OKUPATORJU (27. april), "ki je zamenjal dan OF, PRAZNIK DELA (L in 2. maj), DAN DRŽAVNOSTI (25. junij), DAN REFORMACIJE (31. oktober), DAN SPOMINA NA MRTVE
ZANIMALI VAS BODO
(L november) in DAN SAMOSTOJNOSTI (26. december). Dela prosti dnevi so tudi: VELIKONOČNA NEDELJA IN PONEDELJEK, BINKO-ŠTNA NEDELJA, MARIJINO VNEBOVZETJE (15. avgust) in BOŽIČ (25. december).
Če je teh praznikov preveč, je seveda drugo vprašanje, vsekakor pa je več cerkvenih praznikov, ki so uvrščeni med dela proste dni. Sicer pa ne gre prezreti, da ima država lahko samo toliko praznikov, kot si jih lahko privošči, kajti drugače bo naše življenje v smislu »danes gosti, jutri posti«. Tega pa si prav gotovo ne želi nihče med na-
mi.
’IZ DRUGIH ROTACIJ
Farkaševe praznične zasluge
Kot piše r sobotnih Slovenskih novicah, ima vodja pomurskih socialistov Geza Farkaš največ zaslug za to, da je 31. oktober, ko evangeličani slavijo dan reformacije, postal tudi uradno dela prost dan. »Geza Farkaš, ki je po rodu z Goričkega, kjer živi največ evangeličanov, je tik pred sprejemom zakona poslal v Ljubljano predlog, ki ga je republiškim poslancem kot amandma k 2. členu zakona predstavil Borut Šuklje. Sli dvoma, da si je socialist Farkaš (in s tem posredno tudi njegova stranka) med lute-rani na Goričkem v soboški občini še utrdil ugled in že zdaj nabral precejšnje število volilnih glasov.«
iz onih filmov.
ŠTEFAN SMEJ
MILAN JERŠE
Halbove »cake«
Poslanec Janko Halb se je pred časom že povsem osramoti! z vprašanjem, zakaj Slovenija še ni članica Organizacije združenih narodov, saj nam tega, da smo narod, nihče ne odreka. Za mednarodno promocijo Slovenije je predlagal, naj Slovenci sedejo v avtomobile in se vozijo po svetu. Za nameček pa je izumil še nov kriterij za ocenjevanje uspešnosti mednarodne dejavnosti Ru-plotega ministrstva: kolikokrat je r poročilu omenjen Peterle.
?8. NOVEMBRA 1991
Stran 3
pomurski poslanski zbor
Daleč od oči, daleč od srca!
»Mislim, da je naša regija v skupščini dovolj navzoča. Stalno jih »napadamo« zaradi cest, nerazvitosti, kmetijstva in brezposelnosti in dajemo predloge za izboljšanje stanja. Vedno tudi poudarjam, da je treba Pomurje razvijati kot celoto. Glede cest moramo biti prav zdaj posebej odločni. To, kar se dogaja pri Dolgi vasi, kjer »hodi« celotna Evropa in s tem našo regijo dobesedno izkoriščajo, je nevzdržno. Ker na tem območju ni že-
leznice, ne smemo ostati brez dobre cestne povezave. Za to moramo predstavniki iz vseh pomurskih občin skupno delovati, ker bomo le na ta način uspešni,« je odločna Maria Pozsonec.
V času, ko se s političnega prizorišča umikajo t. i. velike teme in ko se pri sprejemanju nove slovenske ustave čedalje bolj izpostavlja regionalizem kot medijsko zelo zanimivo področje, smo se v našem uredništvu odločili, da pripravimo okroglo mizo. K sodelovanju smo skušali pritegniti čim več republiških poslancev iz Pomurja, kar pa nam, predvsem zaradi opravičljivih razlogov, ni povsem uspelo. Vabilu so se namreč odzvali le: KAREL FRANKO (zbor občin), JANKO HALB (DPZ), dr. JOŽE MAGDIČ (DPZ), MARIA POZSONEC (DPZ) in ZDENKA VIDOVIČ (DPZ). Torej skupno 5 od 12 republiških poslancev, kolikor jih premore pokrajina ob Muri. V razpravo pa so se aktivno vključevali še GEZA FARKAŠ, poslanec DPZ soboške občinske skupščine, EVGEN SAPAC (KZ-LS) in EVGEN EMRI (SDP). Iz uredništva Vestnika pa smo bili navzoči: odgovorni urednik JANEZ VOTEK, njegov namestnik LUDVIK KOVAČ ter novinarja ŠTEFAN SMEJ in MILAN JERŠE, ki je prispevek pripravil za objavo.
Nemajhno razočaranje je bilo možno razbrati tudi iz ust Zdenke Vidovič, ki pravi takole: »Žal nas delo v skupščini sili v to, da pretežni del časa posvečamo velikim temam, ki so vedno znova na sporedu v okviru kake zakonodaje ali vsemogočih dokumentov, ki jih nenehno sprejemamo. Zlasti v DPZ-ju vedo vsako zadevo izkoristiti in o njej na veliko politično debatirati, pri tem pa se zanemarijo druge teme, kot je regionalizem. Pri tem se
je močno angažirala moja stranka, ki zagovarja princip regionalizma. Resnično se bojimo centralizacije, ki izvira skoraj iz vsakega zakona, ki ga predlaga izvršni svet. Ker si želijo prilastiti vse premičnine in nepremičnine, ki so sedaj v lasti občin, se toliko bolj zavzemamo za decentralizacijo.«
ZA ORGANSKO POVEZANE REGIJE
Ko smo organizirali to okroglo mizo, smo se dobro zavedali, daje s pojmom regionalizem težko diferencirati pokrajino v nekakšnem političnem smislu, čeprav se stranke glede na svoje programe nekoliko razlikujejo v pojmovanju regionalizma in centralizma. Posebej pa zato, ker regionalizem še vedno ni temeljito definiran in ga vsakdo lahko razume po svoje. In kakšni so pogledi republiških poslancev na to aktualno temo, pri čemer se opirajo na programe posameznih strank.
Karel Franko:
»Privatizacije še nismo do kraja izpeljali, podobno pa velja tudi za gospodarstvo in kmetijstvo. Imam občutek, da želijo strankarske in državne probleme reševati v Ljubljani, mi z obrobja Slovenije pa bolj malo pridemo do veljave. Zavzemam se za odpravo umetno ustvarjene meje, saj nekateri želijo, da bi bila Slovenija le do Trojan, od tod dalje pa neko drugorazredno območje. Vključu-
jem se v razprave, predvsem glede gospodarstva, manj razvitih območij in kmetijstva, zato me prizadene, da moji volilci ne zvejo o mojih razpravah v sredstvih informiranja, ki so diskriminacijska do nekaterih poslancev.«
Po mnenju Zdenke Vidovič, ki je članica Liberalno demokratske stranke, je spričo nove organiziranosti lokalne samouprave regionalizem obvezen. Zakaj? »Zato, ker bo po novem reorganizirana celotna komunalna ureditev in bomo imeli vrsto manjših občin, ki jih bo možno zdru-
dr. Jože Magdič:
»Nič nisem nesrečen, če se krepi t. i. centralizem v smislu povezovanja celotnega slovenskega prostora. Jaz še vedno ločim med centralnimi in perifernimi poslanci. Ne bi jim hotel jemati volje do politike, toda ta se kuje tam, kjer prebiva pretežno število politikov, ki se lahko tudi posvetujejo. Zato prihajajo na seje formalno in vsebinsko bolj pripravljeni. Gorje nam, če si tega ne bi priznavali! S
tem pa ni rečeno, da mi nismo aktivni. Venomer skušamo zastopati interese naše regije in občanov, vendar manjka neki vzvratni mehanizem med volilci in poslanci. Kot republiški poslanec sem si predstavljal, da bom imel možnost sodelovati na sleherni seji občinske skupščine ali na drugih sestankih v Pomurju, vendar je kmalu postalo jasno, da si kot pretežni amaterji v politiki tega ne moremo privoščiti.«
S precejšnjo zamudo je prišel Janko Halb, ki pa se je takoj vključil v dialog. »Pod besedo lobi ne ugotavljam ničesar slabega, saj ga ne smemo vezati na neko podtalno delovanje. Lobi je realen interes. Kaj niso tudi stranke lobiji? Npr. zelena stranka je zeleni lobi. Ko se lobiji medsebojno napadajo ali iščejo kompromise, je negativno samo določeno zaostrovanje stališč. Ker je Demos čudna druščina, je realno, da se kmečka stranka
poteguje za svoje interese. Lobi je vezan na neko lastništvo. Ker pa v Sloveniji ni bilo teh možnosti in tudi pogojev za monopolni lobizem, v sedanji fazi težko ločimo stvarni in politični lobi.«
Zanimalo nas je, če je na vseh področjih umestno uvesti regionalizem. Pri tem so se največkrat omenjale finančne službe, inšpekcije in policija. Je centralizem res vsepovsod zlo ali pa je ponekod celo potreben, da nastane pravna država, ne pa množica balkanskih pašalukov na slovenski način?
»To, kar je povedano o financah, absolutno drži. Mislim, da je treba k posameznim področjem pristopati selektivno. Tudi regionalizem dosti stane. Doslej smo vedno plačevali dve državi. Tudi če ostanejo močni centri, bo to dosti stalo,« pravi Maria Pozsonec. Pridružila se ji je tudi Zdenka Vidovič, ki meni, da bi omenjena tri področja morala biti organizirana na regionalni ravni, ker gre za skupno reševanje nekaterih nalog pri zbiranju finančnih sredstev in inšpekcijskega nadzora. »Zbiranje denarja bi moralo potekati v občinah, ker se bodo morale tudi same financirati. Sedanja organiziranost medobčinskih skupnosti, ki slabo delujejo, ne bo mogla ostati. Spomnimo se, da smo imeli tudi v pomurski regiji probleme pri reševanju regionalnih zadev in financiranju inštitucij. Gotovo bo prišlo do drugačne ureditve. V republiki bi moralo biti okrog 20 novih okrajev, ki bi na osnovi skupnih interesov za potrebe občanov združevali tako nove občine kot regije. To, da bi ljutomerska občina odšla iz pomurske regije, zame nima realnih podlag, kajti večina teh občanov tostran Mure prihaja v službo in izobraževanje v Mursko Soboto, hkrati pa se še drugače povezujejo. Ne smemo si privoščiti tudi velikega
S centralizmom »bežijo« možgani
Razprava za okroglo mizo o regionalizmu se je še posebno razvnela, ko je dr. Jože Magdič načel pojem centralizma in pripomnil, da ne smemo že vnaprej misliti, da gre v tem primeru za nekaj groznega, destruktivnega, skratka — negativnega. »Osebno bom presrečen, kadar bo centralizem začel delovati. Jasno je, da je tam, kjer je več možganov in prevladuje možganski trust, tudi politika. Ne bodimo zaslepljeni s kakšno fantazijo o tem, da bi pomurski poslanci zmogli toliko kot ljubljanski.«
Najprej mu je oporekal Janez Votek, rekoč: »Če izhajamo in mikrosistemske analize, torej na ravni korporacij, vidimo, da centralni sistem v bistvu postaja zavržena metoda. V načelu so vsi ohlapno organizirani. Zato ob apliciranju regionalizma na ekonomski aspekt apriori pristajati na centralizem ni pozitivno.« Dr. Magdič seje v bran postavil takole: »Želim si, da bi vsaj centralizem funkcioniral, in sicer konstruktiven centralizem. Vem, kaj pomeni centralizem v negativnem smislu, zato borbo proti centralizmu v zdravstvu več kot aktivno izvajam. Slovenija tačas nastaja in
morda bomo glede regij ostali bolj ali manj na starem. Zakaj bi morali spreminjati vse, kar je prejšnjega? Gre za to, da naj bi že enkrat končno začel funkcionirati celoten slovenski prostor!«
Kratka in jasna je bila Maria Pozsonec: »Centralizma se bojim, ker nam bodo možgani pobegnili v Ljubljano, kjer bodo imeli boljše razmere za svoje delo, kar pa pomeni osiromašenje naših krajev. Daleč od oči, daleč od srca! Bojim se, da moramo naše bitke sami izbojevati.« In še glas Geze Farkaša iz občinstva: »Moti me, da pravimo, kako je politika tam, kjer so možganski trusti. Ali preprosto pristajamo na to, da bo ta politika vedno v Ljubljani, ali pa bomo to politiko ustvarjali tudi v regijah? Presenetljivo je, da priseganja na možganske truste ni v vladajoči koaliciji, ki bolj prisega na strankarske in druge atribute kot pa na znanstveni potencial.« Pa še replika »obtoženega« Magdiča: »Ker veljam za tolerantnega politika, ne bi o tem posebej razpredal, čeprav bi lahko govorili tudi o strankarski odgovornosti. Proti vsakršnemu destruktivnemu centralizmu bom tudi jaz proti.«
žiti v širšo lokalno skupnost, najverjetneje z nazivom okraj. Ta bo nujen, če želimo republiko povezati z majhnimi občinami. Pomembno pa je tudi zato, ker bo na širši lokalni ravni nujno usklajevati določene funkcije; od prostorskih in ekoloških problemov do infrastrukture in nalog s področja družbenih dejavnosti. Ker je Slovenija majhna dežela, bodo po mojem mnenju zadoščale omenjene tri ravni: občina, okraj in država.«
V imenu madžarske narodnosti je bila Maria Pozsonec dokaj konkretna, rekoč: »Madžarski narodnosti ni vseeno, kako bomo v prihodnje razdeljeni po raznih ravneh lokalne samouprave, čeprav se dobro zavedamo, da potrebujemo nekaj vmesnega med lokalno samoupravo in republiko. Menim, da se tu ne smemo preveč razlikovati po strankarski liniji, ker je za razvoj regije odgovorna vsaka stranka, zato na tem področju ne bi smelo prihajati do strankarskih bojev. Sem za regijo, nisem pa za tako velike regije, ko bi pod ma-
Račun brez krčmarja?
števila šibkih regij, ki bi podlegle vplivu močnega centra, ki bo z nami potem laže upravljal!«
Poslanec Karel Franko se je zavzel za enotne službe v republiki, ker ugotavlja, daje »na področju davčnih služb anarhija, s čimer ljudje niso zadovoljni.
Čeprav v hotelu Diana, kjer je potekal klepet med republiškimi poslanci in skromno zasedbo občinstva, tisti dan niso kurili, je bilo »vroče« že zaradi razgretih razprav. Foto: N. Juhnov.
Davke plačujejo samo eni, drugi, kot so razni uslužbenci davčnih uprav in upokojenci, pa vodijo celotne knjige in evidenco ter vedo za vsako luknjo v zakonu, kar ni dobro. Da bi bilo teh anomalij čim manj, bi morali tu delati ljudje z drugih področij.« Še določnejši je dr. Jože Magdič, ko pravi: »Delali bomo račun brez krčmarja, če ne bomo ločili med državno in lokalno upravo. Z zakonom se lahko lokalne in druge skupnosti, podjetja, organizacije in posamezniki pooblastijo za opravljanje določenih funkcij državne uprave. Tam, kjer bo drža-
riborski okraj spadalo celotno Pomurje. Takrat bi nam bilo spet teže. V tem smislu se zavzemam za organsko povezane regije, kjer lahko pride do polnega izraza razvojna težnja.«
Predstavniku Kmečke zveze-Ljudske stranke Karlu Franku pa so se navzoči razpravljale! nemalo začudili, češ da v njegovi stranki o tem še niso govorili. Zato seveda ni mogel govoriti v imenu stranke, ampak je izrazil svoje osebno stališče. »Kot sem slišal od nekaterih, je v mali Sloveniji zelo vprašljivo določati regije. Govori se celo, da bi pripadali mariborski regiji, vendar tu ne vidim nobene prednosti. Po drugi strani pa je tudi pomurska regija premajhna, zato je treba te zadeve temeljito preštudirati. Vsekakor moramo gledati na določene gospodarske in politične učinke. Hkrati se mi zdi, da nekatere stvari prehitevamo. Slovenija ni še nikjer priznana kot država, zato bi bilo treba najprej rešiti aktualne politične in gospodarske težave, šele nato pa
va imela svoje >tipalke<, torej svoje organe, ne moremo govoriti o kakem vplivu okolja. Zato si želim čim manj uslužbencev državne uprave. Velik problem je tudi nevarnost centralizacije prek regije. Ali je bolje, če gre Prekmurec s svojim problemom najprej v Maribor in šele nato v
Ljubljano, ali pa takoj v Ljubljano? Odločil bi se za slednje, saj bi se moral v Mariboru najprej pokloniti kakšnemu uradničku, od katerega bi bilo odvisna, če grem lahko naprej. Zato sem proti temu, da bi bile regije zakonodajno telo.«
»Povozil me je kmečki lobi«
Načeli smo še eno zanimivo temo, povezano s tem, da regionalni princip ni prišel do izraza v zadrugah, oziroma je bil kmečki lobi preslab, da bi lahko uveljavil vse svoje poglede. Izziv je bila gotovo trditev Janeza Votka, da dominira gorenjski kmečki lobi. Po njegovem je zakon v principu zgrešen, ker se mešajo vertikalne in horizontalne integracije. »Pri segmentu lastništva (51 odstotkov) imamo prevelike predelovalne kolose, ta lastniški delež pa v bistvu ne pomeni nič drugega kot pritisk oz. prenos rizika s predelovalne industrije na pleča kmeta. Ob sedanji posestni sestavi, ne glede na socialni naboj proti mestu, se mi zdi, da zopet prevladuje ta gorenjski lobi, ki na svoja pleča ne prevzema rizika v smislu predelovalne industrije ali česar koli drugega!« Precej kritičen je bil tudi Karel Franko. Med drugim je povedal: »Bojim se, da bo zakon ostal tak, kot je, podobno pa velja za zadruge. Verjetno ne bo prišlo do velikih sprememb, čeprav zakon daje možnost, da se prilagajamo. Moje stališče do drugega dela
razpravljati- o regijah in o vse drugem.«	. ,,
Krščanski demokrat dr.
Magdič je povedal, da ga osebno zelo zabolelo, ker okroglo mizo ni nobenega P" slanca z desnega brega reke M re. »Morali bi se vprašati, j® kaj pomeni? Ali bo pomurska gija še obstajala? Tega vPr??aA tudi na pogovoru pomurskin čanskih demokratov sploh ®s načeli. Zame je to emocionalnega pomena, za® mo morali pustiti času čas. gionalizem naj bi bil v®ejaj. stopnja z vprašanjem zakonu ne pristojnosti. Seveda se P® vlja v ospredje razmišljanjd' vna ali lokalna politika na območju. V 137. členu delov® 8 besedila predloga nove us Republike Slovenije piše, daP bivalci uresničujejo lokalno . moupravo v občinah in dr lokalnih skupnostih, vendar drugih lokalnih skupnosti us preveč ne diferencira. V str zavračamo regionalno z?PPoS| sprejemamo pa organizi® po posebnih interesih, kot je L murska regija ali Obala, ka funkcionira. V tem smislu proti razbijanju organske o in bi marsikje kazalo raz®1 ali iti v neke organske sP^^ila be. Menim, da se bodo tu K® j kopja in bodo marsikje 0 . |0o referendumi, ko se bo odloca regijah in okrajih. V teh ra? rah pa je bistvenega pomen3 diti državo Slovenijo in n nalno zavest.«
zakona je malce drugačno,y ga zastopa Slovenska k® ( zveza. Menim, da bi si za, [,jii lahko v povojnem 0 ustvarile močnejšo mat®1 bazo, kot jo imajo sedaj. ’pL|jt nje pa je tudi, ali bodo * -pripravljeni iti v rizično PpS p« nje s predelovalno industrij > vem, koliko kmetov bo P' vljeno dati svoj delež ali v Mesno industrijo, ko Pa J daje ta stalno v težavah ® z jjit žena. Pravega stanja v Me5^ dustriji pa kmetje itak ne nikoli zvedeli, tako kot
Mnenje Zdenke Vidovič P^. takole: »Kar se tiče drugah, ki je dolgo časa b» jt hove in še vedno ni sp®! najbolj odprto 10. pog'aV' 1 roma tisti famozen sezna®’ J je predložil IS. Sem tega poglavja, kjer je nep® s|jl linearno določanje 'as® Jr deležev. To je kraja last®jir lavcev v živilskopredelova^t dustriji. Čeprav sem v Mi^il kurju dobila ustrezne Po<1 z njimi argumentirano v skupščini, je bilo to brez ker me je >povozil< krneč*1 ji
Ob koncu velja zabe®^ s* dve izjavi iz občinstva-bomo v tem slovenske® P pjr nu >talali< na prekmurski ški lobi, se lahko zgodi, o bomo mogli dogovoriti z ampak bomo iraztalalh a ni okraje, ki v primerjavi d bliko ne bodo predstaVU spodarske celote,« j6 P J f!' Geza Farkaš. Evgen »Naši poslanci so vsekak" kem položaju, ker ni®11'	I*
karskih stališč in svoje	Z )
jih ni izvolila le ena stran H’, pak več strank skupaj- .(dr določene stvari prenesle je, bi dosti laže prodrli stališči iz regije kot zdaj-
Ob vsem tem je dovoU no pojasnilo Marie Po?.® meni, da poslanec svoj1" jr nosti ne more usklao®’^ profesionalec. »Sem z3 vno pomoč poslance®-da en poslanec zasluži _ pA dela v dveh komisijah, lamo tudi v osmih k°® Ali Janko Halb: sem za profesionaliza®' bodo določene razmer® in se v parlamentu ne p navalo iks zadev. Ne bi P sredno povezoval P°j a|iO nalizma in profesion jlj ker bi bilo drugače veri6 ko regij, kolikor je P0^1 volilnih baz. Tega pa® ne moremo privoščiti!" / I
Stran 4
VESTNIK, 28. NOVEMB^
gospodarstvo
POMURSKE MLEKARNE MURSKA SOBOTA
Večja proizvodnja in manjše povpraševanje
Zaostrena politična situacija v nekdanji Jugoslaviji in vojna na Hrvaškem sta razvojno strategijo Pomurskih mlekarn postavili ta-korekoč na glavo. Dobršen del svoje proizvodnje je tovarna v Preteklosti prodajala zunaj Slo-venije, v drugih republikah, vendar se je zaradi nastalih razmer začela s teh tržišč postopoma umikati. Ohranila je le tržišče na Hrvaškem in nekaj v Bosni, v ti dve republiki pa je prodajala še vedno več kot polovico celotne Proizvodnje. Posledice izpada letošnje turistične sezone so občutili že v poletnih mesecih, medtem ko sama vojna na Hrvaškem ni bistveno vplivala na zmanjšanje prodaje. V tovarni pravijo, da dobav na ta tržišča kljub težavam s prevozi niso zmanjševali tudi iz humanitarnih razlogov, razmere pa so se zaostrile po uvedbi samostojne slovenske valute. Takrat je zsstal ves blagovni 'n plačilni promet z ostalimi republikami in umaknili so se tudi s hrvaškega tržišča.
Neplačane terjatve skušajo ?daj poravnati s kompenzacijami ln z rezidenčnimi računi, vendar računajo, da se bodo sčasoma Ponovno vrnili na hrvaško tržišče. Slovensko je namreč za vse slovenske mlekarje premajhno, v dobršni meri pa ga že obvladujejo osrednje slovenske mlekarne.
V Pomurskih mlekarnah svojo razvojno usmeritev prilagajajo novim razmeram in razvijajo predvsem tiste programe, s katerimi slovensko tržišče še ni nasičeno. To so predvsem sterilni programi, katerih proizvodnja je pred kratkim že stekla in z njimi bodo na slovenskem tržišču pro
Kljub težavam s prodajo se v Pomurskih mlekarnah zaenkrat ne otepajo z večjimi zalogami. Te so nekoliko večje le pri maslu, ki ga je v skladiščih okoli 250 ton (normalne zaloge za ta čas bi bile 60 ton), medtem ko zaloge mleka v prahu znašajo le okoli 400 ton. V normalnih okoliščinah zalog takorekoč ne bi imeli, saj zdaj precejšen izpad pri prodaji predstavlja vojska, ki so ji letno prodali okoli 450 ton mleka v prahu, 900 ton tega izdelka pa so prodajali tudi Plivi in Podravki.
dali za 10 do 15 odstotkov več mleka kot doslej. Kupci so te izdelke dobro sprejeli, z njimi pa bodo nadomestili tiste, ki so jih doslej dobivali iz Hrvaške.
Sicer pa v Pomurskih mlekarnah pravijo, da se s tržišča ostalih republik ne nameravajo v celoti umakniti in bodo skušali tja prodati vsaj petino svoje proizvodnje, od 20 do 25 odstotkov proizvodnje pa bodo morali preusmeriti in prilagoditi tujemu tržišču. Na to v tovarni niso nepri-
pravljeni, saj so že podpisali petmesečno pogodbo z Avstrijci, kamor naj bi izvozili okrog 80 ton posnetega mleka v prahu, še vedno pa so odprte tudi možnosti sodelovanja z Japonci. Vendar pravijo, da so pogajanja z japonskimi partnerji zelo težka, zahtevajo več različic proizvodov, za
pogovore v začetku decembra pa pripravljajo tudi vzorce in takrat se bo odločilo, če bo posel tudi stekel. Zaradi kakovosti težav ne bi smelo biti, saj se Pomurske mlekarne z njo uvrščajo v sam evropski vrh in zadovoljujejo najzahtevnejše evropske standarde. Vendar na zahod doslej niso izvažali, zato jih tudi ukrepi evropske skupnosti ne bodo prizadeli. Se bodo pa v prihodnje usmerjali tudi na ta tržišča in pri teh prizadevanjih so že naleteli na razumevanje vlade in kmetij-
skega ministrstva, ki je z izvoznimi spodbudami pripravljeno pokriti razliko v ceni.
S Pomurskimi mlekarnami je v preteklosti bila povezana predvsem hrvaška farmacevtska industrija, najnovejše razmere pa so takorekoč porušile desetletno sodelovanje. S Plivo in Podravko so skupaj izdelali program otroške hrane, skupaj so celo investirali, s temi izdelki pa so pokrivali celotno jugoslovansko tržišče. 70 odstotkov otroške hrane na osnovi mleka je bilo izdelane v Pomurskih mlekarnah, velik kupec teh izdelkov je bila Srbija in če tudi bodo s Plivo še naprejso-delovali, bo prodaja manjša in se bodo srečevali s problemom presežkov mleka v prahu.
Če se v Sloveniji industrijska proizvodnja zmanjšuje, pa v Pomurskih mlekarnah teh težav nimajo, saj tudi večjih sezonskih nihanj ne zaznavajo, proizvodnja pa se bo letos povečala za okrog dva odstotka. Odkup mleka teče normalno, kljub likvidnostnim težavam v zadnjem času pa so ena redkih slovenskih mlekarn, ki s plačilom odkupljenega mleka ne zamuja.
LUDVIK KOVAČ
Minister Šešok nima prav
Za visoko inflacijo v oktobru so v veliki meri krivi kmetijci oziroma njihovi monopoli. Tako trdi minister Šešok, ki pravi, da je rast cen kmetijskih proizvodov v naj-večji meri kriva za porast ži-vljenjskih stroškov, saj v skupini dobrin iz košarice predstavljajo prehrambeni proizvodi kar 40-odstotni delež. Sešok trdi, da so v kmetijstvu še vedno monopoli, ki izkoriščajo nastali položaj in na ta račun izsiljujejo visoke ce-"e, ob tem pa pozabljajo na Pravila tržnih zakonitosti, za katera se vlada že ves čas zavzema.
, Da so cene nekaterih kmetijskih proizvodov v zadnjem Času rasle nekoliko hitreje, je dejstvo, vendar ob tem ne gre Pozabiti, da so še pred dvema ali tremi meseci le-te močno postajale, kmetijci pa so delali z izgubo. V mislih imamo Predvsem živinorejo, saj so Prav cene mesa trenutno naj-VeAji kamen spotike. Mnogi c.ene mesa radi primerjajo s ttstimi v sosednji Avstriji, ob tem pa pozabijo na primerja-v° s cenami reprodukcijskega ^ateriala pri nas in čez mejo. **a tudi pri mnogih drugih iz-uelkih bi bile primerjave očit-ne> vendar odgovorni na to Pozabljajo. Prav nič jih ne '•'oti, da so denimo pralni ^troji ali nekateri drugi tehnični izdelki čez mejo za polo-vjco cenejši kot v naših trgo-v,nah.
, . Res je, da v kmetijstvu ne . smele veljati izključno tr-^ne zakonitosti, saj je to po-t/^je specifično in ga kot akšno obravnavajo v vseh izvitih državah, vendar to ni c stvar kmetijcev. Ti ne zah-evajo visokih cen svojih pro-z^odov, zahtevajo pa vsaj ®kšne, da bodo pokrile stro-ke. [n če država pri tem ne ^•deluje z ustreznimi spod-udami in drugimi ukrepi, Potem se posledice prenašajo a tržišče in se v končni fazi °dražajo v rasti življenjskih stroškov.
izl?^'tno m'n'ster Šešok ne iz kmetijskega zaledja,
,atQ ga cene kmetijskih izdel-r°v toliko bolj motijo, tako-pa ne reagira na podra-
■ tVe tekstila, obutve . . . Res ti uda se brez tesa da Prežive; l določeno obdobje, ne da bi °dili goli in bosi, brez hrane
. ne. Res pa je tudi, da na .9."acijo ne vplivajo le kme-'^ki izdelki.
\	LUDVIK KOVAČ;
LJUTOMERSKI PODJETNIŠKI INFORMACIJSKI CENTER
Pomoč za samopomoč
Konec januarja bo v Ljutomeru začela delati strokovna služba, ki so jo poimenovali Ljutomerski podjetniški informacijski center — PIC, ki bo strokovno in finančno pomagala pri razvoju drobnega gospodarstva in podjetništva v občini. Z ustanovitvijo bo center prevzel vse naloge s področja razvoja drobnega gospodarstva, ki ne zahtevajo upravnega postopka, strokovno-tehnične zmogljivosti pa bo delil z uspešnim ljutomerskim inkubatorjem Inpom.
Model oblikovanja mreže stro-kovno-finančne pomoči razvoju drobnega gospodarstva in podjetništva v Ljutomeru je po naročilu izvršnega sveta izdelal celjski Razvojni center. Precej je podoben modelom zahodnih držav z razvitim tržnim gospodarstvom, ki kažejo, kako potrebna in koristna je načrtna vloga države pri
spodbujanju razvoja malih in srednjih podjetij. Doseči želi, da bi postala ljutomerska skupnost podjetništvu prijazna, da daje podporo razvoju podjetništva in gospodarstva ter novim podjetniškim pobudam, ki pomenijo rojevanje novih proizvodno-storit-venih programov in odpiranje zelo potrebnih delovnih mest.
V PIC-u bodo smiselno združeni vsi, ki že sedaj opravljajo določene dejavnosti za potrebe podjetništva in drobnega gospodarstva: izvršni svet, zavod za zaposlovanje, obrtna in gospodarska zbornica, SDK, banke ... V PIC-u bo lahko vsakdo, ki ima dobro zamisel o proizvodno-sto-ritvenem programu, manjka pa mu ogromno informacij, da bi se lahko pravilno odločil in zmanjšal tveganje pri svojih odločitvah, našel prave informacije.
Občina Ljutomer ubira v primerjavi z drugimi pomurskimi občinami pri razvoju podjetništva pomembne korake. Postati želi atraktiven in zanimiv prostor v smislu zagotavljanja novih lokacij, usposobitve obrtno-podje-tniških con, revitalizacije opuščenih objektov, olajšav pri zgraditvi novega poslovnega prostora itd. Rezultati brušenja podjetniških zamisli so v Ljutomeru že opazni — v dobrih šestih mesecih je inkubator Inpo v privatnih ali mešanih podjetjih že zagotovil 130 novih delovnih mest in tako skoraj za četrtino zmanjšal rastočo brezposelnost v občini. Pri tem ni nepomembno, da so nova podjetja skoraj stoodstotno izvozno usmerjena in da so začela poslovati brez posojil.
RENATA FICKO
Lutverci -------—
Pogin rib v gramoznici
Pogin se je začel že prve dni novembra
Poainule ribe v gramoznici so krajani zapazili že nrve dni novembra. Seveda so v akcijo stopili tudi ribiči saj so dve gramoznici zaradi domneve, da primanjkuje kisika tudi apnili. Do tega lahko pride če se preveč razmnoži zelena alga. Takrat so iz jame pobrali okrog 30 kilogramov rib. Po apnenju se ie pogin rib nekoliko ustavil.	. .
Toda samo za nekaj dni, saj so krajam in ribiči že naslednji teden spet pobiral, m zakopavali posule ribe. Eden izmed njih je pogin v petek tudi prijavil na inšpekcijskih službah v Gornji Radgo-n Prijava naj bi bila opravljena pred koncem delovnega časa, zapisnik pa je vzel sanitarni mspek-tOpriiiva ie torej čakala na ponedeljek, takrat pa se ie na inšpekciji oglasil predsednik ribiške druzi-nr Andrej Vreča, ter prijavo umaknil, čes, da se bodo že sami s kombinatom dogovorih in da pri tem ne potrebujejo posredovanja inšpekcijskih dSb Ribiči so namreč posumili, daje do pogina K	'Infaradi bližnje farme in organske onesna-
JP	gramoznici. Veterinarska inšpekto-
rica Rozina Šimundičeva, torej na prijavo m rea-gi Ribiči se s kombinatom niso mogli pogovoriti
»ni« “ P ed nelsj IKi m"'" sami.
Načelnik za varstvo okolja za pogin zvedel od novi-na9e* Rninčič načelnik za varstvo okolja in ure-• JannroBstoraČ radgonske občine, si je po tem, ko pogin, še sam ogledal gramoznico. je zvedel za p 8 ’ek 2 L novembra je o delu n-Naslednji dan,	izvršni svet, hkrati tudi o
biške druz1"® ^0Pnici’ v Lutvercih. Inšpekcijske Pi°žheUie zadolžil, da strokovno obravnavajo po-S U da odvzamejo vzorce in vse potrebno, da se ne F ’ d„tnvi krivec ampak da se prepreč, morebitno 6 «nažcnie vodovoda ali vodnega zajetja v Pod-° a no onesnažitve zajetja bi lahko prišlo pre-F^ndmkrice To seveda ni hiter proces pa ven-a° Pko povedal načelnik za varstvo okolja iz-dar, kot je povc^	kaže. O poginu rib v
ključevati te moz t^t d^ Radensko ki je pra. g® in vodovoda in ki vsakodnevno kon-trSSnOiVkOrldVgonske vlade, Anton Tropenau-
er, je v razgovoru povedal, daje vprašanje, kdo bo plačal analizo, lahko samo izgovor. Novo sestavljeni izvršni svet ni nikoli odrekel plačila analize iz občinskih sredstev. Odvzete vzorce in analizo le teh bodo torej plačali iz proračuna.
Ne le poginule ribe, še nekaj drugo ob njih »smrdi«
Na krivca za pogin rib bodo lahko pokazali, ko bodo iz Maribora dobili rezultate opravljenih analiz. Razkrili ga bomo tudi mi. Vendar ne moremo zamolčati še druge plati.
Slišali smo, da smo mi, novinarji, spet zagrabili za vrženo kost in jo glodamo, čeprav je do podobnih in večjih poginov že večkrat prišlo, pa ni bilo blizu prav nobenega. Da so še drugi, večji proble-
Ribiči so iz gramoznice pri Lutvercih pobrali do 300 kilogramov poginulih rib, med njimi tudi velikanko.
mi, pa jih ne obdelujemo. Ce je res tako, kot so nam povedali na inšpekcijskih službah, potem je, ne samo novinarjem, ampak tudi javnosti marsikaj prikrito — onesnažitve in zastrupitve okolja v katerem živijo. Tisti pa, ki vedo za vse manjše »spodrsljaje« do okolja, v njih tudi takoj ne vidijo »hudiča«. Ker jim pripisujejo manjši pomen in v njih ne vidijo takojšnje nevarnosti, se jim tudi ne zdi vredno o tem obvestiti izvršnega sveta, še manj novinarjev, celo prijavo je mogoče umakniti ali zanjo barantati!?
Toda, kjer so ogrožene živali, tam so ogroženi tudi ljudje, pa če so to še tako »majhni spodrsljaji« do narave. Pa če to priznamo ali ne — z naravo, okoljem ni mogoče barantati.
Majda Horvat
Bo vladna politika iztrebila kmete?
Pomurski kmetje niso zadovoljni s kmetijsko politiko slovenske vlade. Dobršen del denarja, ki je včasih pritekal na to območje, je republika vzela in ga porabila tudi za druge, nekmetijske namene, s sedanjo politiko pa ogroža tudi obstoj kmetijstva v Pomurju. To območje je letos ostalo tako rekoč brez sredstev za agromelioracije, z naložbeno politiko v živinoreji pa bo negotovo preživetje številnih kmetij.
Pomurci se že v preteklosti niso strinjali, da bi to območje postalo zgolj žitnica Slovenije, saj posestna sestava takšne usmeritve ne prenese. Povprečne kmetije s tremi hektarji zemlje, pa tudi tiste z desetimi samo s poljedelstvom ne morejo preživeti, zato je večini živinoreja osnovni vir za preživetje. Živinorejo smo doslej v Sloveniji razvijali z različnimi spodbudami, tudi z nepovratnimi sredstvi, kot kaže, pa želi nova slovenska država v prihodnje pri tem uveljaviti selektivni pristop. Ostale naj bi sicer spodbude za razvoj prašičereje, medtem ko naj govedorejci na ravninskih območjih v prihodnje ne bi bili več deležni teh sredstev. To seveda ne pomeni, da kmetje na teh območjih v prihodnje ne bodo več smeli graditi govedorejskih objektov, je pa res, da jih brez ustreznih ugodnosti ne bodo zmogli. Že zdaj so se namreč mnogi znašli pred nerešljivimi težavami, saj ne morejo odplačevati obveznosti, ki so jih prevzeli z naložbami v zadnjem obdobju. Kmetijstvo, kjer je obračanje kapitala mnogo počasnejša kot v drugih dejavnosti, sedanjih obresti ne prenese, zato ne preseneča, če mnogi vse resneje razmišljajo o opuščanju proizvodnje. Pa ne zato, da ne bi hoteli delati, pač pa enostavno več ne zmorejo, saj se jim dolgovi kopičijo in povečujejo. Kako si sicer drugače lahko razlagamo odločitev nekaterih kmetov, ki so letos hlevih plemenske telice, da bodo te zdaj dali v zakol. Obveznosti, ki so jih z nakupom prevzeli, so se na račun obresti tako povečale, da so izgubili vsako upanje in drugega izhoda ne vidijo. Tistih 4 ali 5 tisoč tolarjev, ki jih dobi rejec, če priveže prvesnico, ni omembe vreden delež, nikakršen pa, če je ta sredstva dobil z večjo zamudo. In to se je v preteklosti najčešče dogajalo.
Slovenija želi s sedanjo politiko v govedoreji le-to spraviti v hribe. Zamisel morda ni slaba, vendar je ta hip nesprejemljiva in zgrešena. Za takšno usmeritev je najprej potrebno ustvariti razmere, tako v hribih kot v ravnini. Brez ljudi v hribih govedoreja ni mogoča, v ravnini pa ljudje ne morejo preživeti brez goveda.
Po vsem tem je Vprašanje, kaj želi vlada doseči z načrtovano kmetijsko politiko. Ali popušča peščici posameznikov, ki želijo speljati vodo na svoj mlin, in krojiti slovensko kmetijsko politiko, ali pa se je ujela v past lastne nemoči ob reševanju zapletenih gospodarskih in političnih razmer v novi slovenski državi. Naj bo kakor koli že, v prihodnje takšnih napak ne bo več smelo biti. Odločilno besedo v kmetijski politiki bodo morali dobiti tisti, ki ustvarjajo največ tovrstnega proizvoda.
LUDVIK KOVAČ
KRIZE PREŽIVETJA
Bolnika z isto diagnozo
in receptom ozdravitve
Tako firma R&S (Tovarna polnilne opreme) kot Elrad imata v teh kriznih časih slovenskega gospodarstva precej podobne težave. Njihove posledice, ki so globje, kot bi radi prikazali nekateri, ki za nastali položaj krivijo izgubo jugoslovanskega tržišča, se kažejo v pomanjkanju dela, z delavci na čakanju in v nepripravljenosti, da bi izgubo tržišča hitro nadomestili nekje drugje. Obe podjetji bosta letošnje poslovanje končali z rdečimi številkami in negotovo prihodnostjo.
Elrad in R&S sta bila izrazito jugoslovansko naravnana. Na jugoslovansko tržišče sta pošiljala svoje izdelke, ki so imeli v obeh primerih v ceno vkalkulirano slabo delo in velike stroške zaradi neracionalnega zaposlovanja. Zaradi monopolnega položaja obeh — prave konkurence na domačem tržišču nista imeli — je bilo zaposlovanje podrejeno proizvodnji. Pravih potreb za iskanje tujih kupcev ni bilo. V Tovarni polnilne opreme seje kriza pojavila pred šestimi, petimi leti, ko so se polnilci v Jugoslaviji srečevali z velikim pomanjkanjem naložbenega dinarja za drago polnilno opremo. Tovarna je postajala čedalje manj proizvajalec in vedno bolj prodajalec rezervnih delov in serviser. Izhod je bil v izvozu. Vendar kam? Naveza oz. kooperacija z nemško firmo Wintreverb zaradi nepravega tujega partnerja ni dala rezultatov in Tovarna polnilne opreme se na zahodnem tržišču sama ni znašla — bila je anonimna, manj kakovostna, predvsem pa predraga. Do sklenitve delničarstva s firmo Steinle so nekako krpali proizvodnjo z izvozom na Kitajsko v okviru kompenzacijskih poslov. Tovarna, ki je bila zaradi vsega tudi nelikvidna in so jo morile visoke obresti kratkoročnih posojil, je preživela le zato, ker je bila v sistemu Radenske.
Elradu sta domači trg in usmeritev k množični porabi jemala vse. Prva znamenja krize so se pojavila s padcem domače prodaje, ki jo je podjetje pričakalo nepripravljeno. Čeprav so mnogi opozarjali, da ima prihodnost samo profesionalna elektronika, ki poleg izdelkov za splošno porabo in polizdelkov sestavlja holding, za to ni bilo pravega razumevanja. Elrad je ostal izdelovalec za množično porabo na jugoslovanskem trgu, ki ga danes ni več. Podobnost med podjetji je tudi v tem, da sta se obe srečevali z odlivom dobrega kadra in pogostim menjavanjem vodilnih delavcev. Prave indentifikacije s podjetjem tako ni bilo niti pri prenosu znanja niti pri vodenju. Podobnost je tudi v tem, da se oboji tolažijo z odprtjem jugoslovanskega tržišča. To je tolažbav sili, ki bo prvemu dala nekaj dela zaradi razbitih polnilnic na Hrvaškem in srbskih potreb po servisih in rezervnih delih, drugemu pa prav tako. Elrad računa na ponovno pridobitev vsaj 40% nekdanjega tržišča. Prav gotovo ne bi pravilno razmišljali, če bi na to tržišče pozabili, vendar rešitev podjetij ni tukaj, je nekje drugje. Kriza ni v razpadu jugotrga, kriza je v podjetjih samih.
Obe podjetji se danes preusmerjata. V R&S dela to nemški partner, ki želi proizvodnjo prilagoditi meram nemških podjetij, v Elradu pa to delajo sami ob pomoči domače inštitucije. Preustroj pa bo v obeh primerih boleč.
RENATA FICKO
^TNIK, 28. NOVEMBRA 1991
Stran 5
promet in ekologija
Povratne plastenke
So govorice o povratni plastenki le modna muha ali resni načrti? Resda se dandanes v znamenju »ekološkega« počne že marsikaj, kar se nam zdi nepotrebno in včasih že absurdno. Živeti zdravo, čuvati naravo, predvsem pa vse to dobro tržno prodajati — to je dandanes nekakšno osnovno poslovno načelo sodobnih podjetnikov.
Bistvena prednost (in vzrok, da so bile na trgu tako hitro sprejete) plastenk je, da je to embalaža, ki je ni potrebno vračati. Največji problem vseh polnilcev mineralnih vod in brezalkoholnih pijač so steklenice oziroma embalaža, ki jo morajo trgovci vračati polnilcem, saj je njihova proizvodnja odvisna tudi od zadostnega števila steklenic. Plastenke so pomenile na trgu pravi bum, razveselili so se jih predvsem v oddaljenih in težje dostopnih krajih, na primer v planinskih kočah, letalih, otokih, ladjah in drugih letoviščih. Ker embalaže ni bilo potrebno vračati, so bili rešeni skrbi, kako dobiti nazaj prav vse steklenice in kako jih vrniti proizvajalcu. Roko na srce: manj stroškov so imeli le polnilci, kajti ne bi mogli reči, da je bila mineralna voda zaradi tega, ker je bila v plastenkah, kaj cenejša! Kaže pa, daje tudi plastenkam odklenkalo — vsaj PVC-ju. Prihodnje leto naj ne bi bilo več nobenih izdelkov v tej embalaži; prav tako so v Evropi proti pločevinkam.
Pri nas smo šele dobro začeli s polnjenjem v plastenke PVC in PET ter v pločevinke. Še lansko leto smo govorili o sodobni tehnologiji in popestritvi ponudbe. Ni nevarnosti, da bi morali naši proizvajalci naenkrat prenehati uporabljati embalažo, ki je v Evropi na črni listi! Verjetno pa bodo morali v prihodnje intenzivneje spremljati dogajanje v poslovnem svetu in hitreje reagirati na »modne spremembe«.
V polnilnici mineralne vode, brezalkoholnih pijač in pepsiko-le v Beračevi pri Radencih bodo vso tehnologijo za polnjenje PVC-plastenk zamenjali s pihalcem PET-plastenk (te so okolju manj škodljive), saj bo PVC s 1. januarjem 1992 v Evropi prepovedan. Multinacionalka COCA COLA je šla še dalje: objavili so, da bodo svojo pijačo polnili v povratno PET-plastenko. Povratne PET-plastenke so nekoliko debelejše kot navadne in imajo šampanjsko dno, saj jih lahko ponovno napolnijo in pošljejo na trg tudi po 20-krat. V smeteh bo torej manj odpadkov, saj se bodo plastenke morale vračati proizvajalcu. Ta jih bo s posebno napravo »pregledal« in temeljito očistil, nato pa spet napolnil s pijačo. Vse to bo za polnilca brezalkohola precej dražje, toda... prispevali bodo k čistemu okolju, torej bodo ravnali »po modi«.
V Radenski smo izvedeli, da v nadaljnjih petih letih ne bodo razmišljali o tem, saj ni realno. Ni problem v tem, da ne bi mogli kupiti novih strojev in čistilcev, večji problem je nedisciplina na trgu, saj bi med povratno embalažo našli več plastenk kisa in drugih pijač kot svojih PET-plastenk. Kje je Evropa in kje smo mi?
Bernarda B. Peček ,
Slovenija ne more več »mimo« pomurskih cest
Direktor Republiške uprave za ceste Andrej Levičnik je lahko le rekel: »Če bodo imele pomurske ceste zaradi spremenjenih prometnih razmer prednost, je lahko le politična odločitev! Naša služba je bolj strokovna, mi po nekih kriterijih stvari načrtujemo in upoštevamo tudi širše vidike, vendar ne tako avtoritativno. To morajo reči v parlamentu in vladi. Zato jaz, če govorim kot Levičnik, absolutno mislim, da bi moralo biti Pomurje med tistimi območji, ki bi ga morali iz teh širših razvojnih in političnih razlogov podpirati, več vlagati v pomursko cesto in drugo infrastrukturo. Vendar pa morate vi dobiti neko zagotovilo in to si izboriti v naši politiki. Pravite, da pride Peterle, oni in drugi. . . dajte, da bodo to vaši poslanci povedali, v skupščini in bo tam sprejeto. Kajti po smernicah, ki bodo sprejete v skupščini, bo potem napisan srednjeročni načrt.«
Glavni problem gradnje, obnove in vzdrževanja cest je denar. Na to smo v Pomurju navajeni, saj so nam to govorili že dvajset let. Toda sedaj so tudi v republiški upravi za ceste nemočni, kajti ves denar se zbira pri ministrstvu za finance in tam potem odločajo, koliko bodo namenili za ceste in kdaj. Prav čudno se sliši, da republiški cestarji sploh ne vedo, koliko denarja se zbere s prodajo bencina in cestninami na avtocestah in mejnih prehodih. Vse gre naravnost v republiški proračun. Kako pa je z delitvijo sredstev iz proračuna, vemo. Nikoli jih ni dovolj in nikoli ni gotovo, da bo tisto, kar je načrtovano, tudi uresničeno. Potrebni so rebalansi, spreminjanje
Čeprav je sprva kazalo, da bo sredino (20. novembra) srečanje odgovornih iz štirih pomurskih občin s predstavniki repu-bloške uprave za ceste in komiteja za promet in zveze minilo le kot tarnanja enih in drugih in izgovarjanje na krizo, pomanjkanje denarja in postavljanje na stranski tir pri delilcih denarja, so bili udeleženci ob koncu enotnega mnenja: slovenska vlada je obnovo in vzdrževanje pomurskih magistralnih in regionalnih cest zanemarjala dolga leta, toda odslej to ne bo več mogoče. Pomurje in pomurske ceste niso nujni le za Slovenijo, ampak za vso Evropo, saj tukaj poteka promet proti edini povezavi z Madžarsko in vzhodom. Osnutek programa obnove cest v prihodnjem letu sicer upošteva obnovo 2,5 kilometra magistralne ceste od Lenarta do Benedikta in 10.5 kilometra od Rakičana do Odranec, toda ta program je bil narejen na osnovi septembrskih prometnih razmer. Vsi pa vemo, da so razmere po 8. oktobru popolnoma drugačne.
in krajšanje programa, zato ker je pač vedno nekaj pomembnejše kot ceste. Denar zanje naj bo strogo namensko uporabljen, to pa bo mogoče doseči le, če bodo izločeni iz integralnega proračunskega financiranja. Slediti želijo zdravstvu, pri tem pa prosijo vse občine za usklajeno podporo. To je bil pravzaprav glavni namen obiska republiških cestarjev v Murski Soboti. Poleg tega so želeli opozoriti, da je prihodnost v »božjih rokah« oziroma odvisna od priznanja Slovenije, kajti le tako lahko upajo na nadaljnje posojilo mednarodnih bank. Sicer pa: tudi o najemanju posojil lahko odloča le ministrstvo za finance.
Lado Prah (RUC) je sicer opozoril, da naj se ne ozirajo na številke, saj je pomembno, da so določeni deli pomurskih cest sploh vključeni v program za prihodnje leto — poleg 10,5 kilometra magistralne ceste še odseki
Petrovci —Martjanci, Radenci — Križevci, Bratonci—Dokležovje, Segovci—Podgrad in Dobrovnik—Dolga vas. Vendar pa je bil Milan Vrečko pesimističen in je napovedal: »Ne moremo pričakovati, da bomo prihodnje leto s cestami bolje gospodarili kot letos. Zadovoljitev potreb za leto 1992 bi stala več kot 18 milijard tolarjev. Skrčili smo jih na 14, kolikor naj bi bili izvirni viri za ceste, je pa dejansko vprašanje, kaj bomo od tega proračuna dobili. Za prihodnje leto predvidevajo tudi padec družbenega proizvoda — po realni različici za 6,5, po pesimistični pa celo za 12 odstotkov. To pa pomeni, da proračun ne bo mogel zadovoljiti vseh potreb, zato bi morali ta del, ki odpade na obnovo in vzdrževanje cest, zmanjšati za 25 odstotkov. Zato pa je treba že zdaj reči, da ima vzdrževanje obstoječe cestne mreže prednost na račun novogradenj.«
Ali je v republiški skupščini sploh smiselno odločati o programu obnove cest, ki je bil narejen na osnovi septembrskih razmer? Tudi Lado Prah je poudaril: »Ta plan je bil narejen septembra in ne upošteva teh stvari, ki se sedaj dogajajo, takrat vsi tokovi še niso bili usmerjeni tu čez. Če bo treba ta plan še krčiti, kot je povedal Vrečko, bo potrebno vgraditi nove kriterije: to pa je ta povezava z Madžarsko in hkrati problem na meji s Hrvaško. Ves jug Slovenije je danes drugačen, ker je tam nastala meja. Povezave, ki prej niso bile potrebne, bodo sedaj nujne. In de; jansko to pri teh programih še ni bilo upoštevano, niso upoštevane te izredne razmere in na to je treba opozoriti.«
Razumejo probleme Pomur-cev — vsaj nekdo — pa čeprav zato, ker jih potrebujejo pri uveljavitvi svojih interesov. Toda hkrati v isti sapi zatrjujejo, da ze pripravljajo dokumentacijo za obnovo magistralne ceste prot' meji z Madžarsko (kako je izdelava dokumentacije draga, vemo), kjer pa ne upoštevajo dolgoletnih želja in zahtev krajev Gornja Radgona, Radenci, Lendava in še nekaterih, da bi hkrati z obnovo magistrale uredili tudi obvoznice in tako tdvorni promet usmerili mimo središča krajev! Kdo koga vleče za nos? Se vedno zatrjujejo, da obvoznice niso nujne in se izgovarjajo na stare rezultate obremenjenosti cestišč, čeprav so le nekaj minut prej soglašali, da so sedanje razmere na pomurskih cestah zares nevzdržne. Je tudi to politična odločitev?
Bernarda B. Peček
Deževno dopoldne s prometno policijo na najbolj obremenjeni cesti od Maribora do Dolge vasi
Dolga pot do Dolge vasi
- I '
Italijani ne upoštevajo predpisane hitrosti, vendar imajo precej boljša vozila kot drugi. Če ustaviš enega Bolgara, se bodo ustavili še trije ali štirje za njim in povzročili pravo prometno zmedo, kajti ti vozijo vedno drug za drugim. Pa vseeno: prometni policisti slišijo največ neprijaznih besed od domačinov. Če se pripeljejo za kmetom, ki je pustil na cesti velike kupe zemlje, ker ni očistil koles traktorja, jim ta zabrusi: »Idi doj na Hrvaško pa tan delaj red.« Ko je bilo aktualno Kosovo, so jih pošiljali spet tja dol. Kaj hočemo, vsega si ne smemo jemati k srcu,« sta optimistična tokratna sodelavca in opazovalca prometnih razmer na magistralni cesti Maribor—Dolga vas FRANC KROJS in BOŽO CRNKOVIČ, po funkciji oba vodji sektorja prometne policije.
Razloga, zakaj smo se odločili za to akcijo, ni potrebno posebej omenjati — to je preobremenjenost glavne ceste, ki povezuje pokrajino ob Muri s preostalo Slovenijo. Zaradi vojne na Hrvaškem in nove meje na južni strani Slovenije se je ves promet proti vzhodu preusmeril čez mejni prehod Dolga vas (Redics). Magistralna cesta, ki bi jo morali obnoviti že pred leti, je komaj »prenašala« dosedanji promet; po oktobru jo uničujejo desetkrat hitreje.
Mrzli studenec pozimi
Pravzaprav omenjena. magistralna cesta, ki jo nadzorujejo pomurski prometniki, ni problematična vse do Gornje Radgone. To pa ne pomeni, da smo pozabili na veliko gradbišče na odseku od Lenarta do Benedikta, po katerem težko manevrirajo šoferji osebnih avtomobilov, kaj šele šoferji z velikimi tovornjaki, polnimi tovora.
»S prvimi poledicami in snežnimi padavinami bo postal nevaren klanec Mrzli studenec. Takrat bomo morali izločati iz prometa vsa vozila, ki ne bodo imela primerne opreme, in vozila s priklopniki. Ta bodo morala počakati na ugodnejše razmere na' za to določenem najbližjem prostoru,« pojasnita Krojs in Crnkovič. Če so to zares najprimernejši prostori, ne bi komentirali, pa tudi: prometna policija ni kriva, ampak le išče najugodnejšo rešitev v danih razmerah.
s
Gneča tovornjakov pred mejnim prehodom v Dolgi vasi
Tovarna vozila, ki bodo ovirala promet, bodo lahko usmerili na parkirne prostore v Spodnji Ščavnici (kje bodo potem parkirali gostje Križanove gostilne, ne vem!), v Gornji Radgoni na Panonski in Lackovi ulici, v Radencih na prostoru pred železniško postajo (upajmo, da bodo prej pospravili sladkorno peso), v Murski Soboti v ulici Ive Lole Ribarja in drugod (vse je odvisno od tega, če bo to v soboto in nedeljo ali med tednom), nato v Črenšovcih na starem delu ceste, v Gaberju in Lendavi (na lendavskem območjubi lahko parkiralo okrog 10 tovornjakov).
Kaj bo pozimi, raje ne razmišljajo — ne cestarji in ne policisti. Le kakšna bo podoba ceste, ki ji pravimo magistralna (vendar si tega imena ne zasluži), takrat, ko bo zapadlo pol metra snega, tovornjaki pa ga bodo zgladili in na cestah bo čudovito drsališče za avtomobile — soli pa menda
ne bo! Če bi bila to prava magistralna cesta, bi morala biti vsaj tako široka, kot je tisti del do Ihove, v vseh večjih krajih pa bi morali biti ob cesti pločniki in kolesarske steze.
Najbolj kritični so mostovi
Čeprav cesta do Gornje Radgone ni problematična, pa promet ovirata dve zadevi: ponoči na obeh straneh ceste parkirani avtomobili v Lomanošah in delna zapora ceste v mestu Gornja Radgona zaradi obnove starega šolskega poslopja ob cerkvi.
Povečano število tovornjakov je še posebno močno ogrozilo promet in nasploh življenje v dveh pomurskih mestih, ki imata vsaj dve skupni značilnosti: sta obmejni mesti, magistralna cesta pa poteka skozi mestno središče. To sta seveda Gornja Radgona in Lendava.
V zadnjih dveh mesecih so se ob cesti pojavile številne nove oznake in smerokazi proti Madžarski in mejnim prehodom. Prva »kruta resničnost« naših cest se začne v Radencih, točneje — pred mostom čez reko Muro. Nasploh so vsi mostovi, čez katere morajo voziti šoferji tovornjakov z registrskimi tablicami iz raznih evropskih držav, preozki ali narejeni le za manjše obremenitve. Na že omenjenem mostu na Petanjcih se mora eno tovorno vozilo ali avtobus obvezno ustaviti, če mu pripelje nasproti drugo tovorno vozilo. To pa se dogaja skoraj neprestano! Podobno je tudi v Črenšovcih, kjer se ne moreta srečati niti dva osebna avtomobila.
Ovinek na Petanjcih zavede tudi tiste, ki se vsak dan vozijo po tej cesti, kaj šele tistega, ki prvič pripelje vanj. Nadaljevanje poti do Murske Sobote poteka po zadovoljivi cesti, saj je bila obnovljena pred kratkim, toda če boste pozornejši, boste že opazili sledi težkih tovornjakov.
Luknje in cestno podjetje
Policija in delavci cestnega podjetja so tesno povezani in vedno jezni drugi na druge — toda oboji so potrebni za varnost na cestah.
Ko zapeljemo po znani cesti od Murske Sobote do Rakičana, se ustavimo. Zakaj? Zaradi ogromne luknje na desni strani vozišča. Široka je približno meter; ker jo šoferji opazijo, se ji želijo izogniti, in če v tistem trenutku pripelje nasproti vozilo, je
nesreča tu. Krojs in Crnkovič poslikata uničeni del ceste in po radiu sporočita na postajo, naj obvestijo cestno podjetje, kje morajo popraviti cesto. To je njihov ustaljeni način sodelovanja, poleg tega jih tudi obveščajo, kje so potrebne dodatne oznake ali smerokazi. Vendar pa je vse to le preprečevanje najhujšega — nesreče, kajti krpanje lukenj je le krpanje lukenj — ko je cesta enkrat načeta, je ne morejo več popraviti, saj jo ogromna kolesa tovornjakov nato le še bolj uničujejo. Cesta proti Beltincem ima predpisano omejitev hitrosti 80 kilometrov na uro, pred gostilno v Lipovcih pa 60. Komur ni žal avtomobila, vozi hitreje, kot je predpisano, verjetno pa si niti tisti najbolj pogumni in potratni pozimi več ne bodo mogli privoščiti hitre kaskaderske vožnje — poglejte natančneje, pa boste videli, da je vsakih dvajset metrov stara zaplata načeta in bo sčasoma postala nevarna cestna luknja, v snežnih razmerah celo smrtno nevarna.
V Beltincih so cestarji pred nekaj dnevi »zakrpali« vse luknje na cesti. Zdaj o njihovem delu ni več sledu. Pred nami so le še večje luknje, napolnjene z vodo, ki »razveseljujejo« mimoidoče.
Podobno je vse do Odranec in Črenšovec. Ali je rešitev v omejevanju hitrosti? Delno, toda to ni prava rešitev. Nesreče se ne dogajajo le zaradi hitrosti.
Najbolj hitri so Italijani, ti imajo tudi močnejše tovornjake kot drugi. Če vozijo hitreje, kot je dovoljeno, plačajo 750 tolarjev, če hitreje od 73 kilometrov na uro, tisoč tolarjev, če pa več
Takšna cestna luknja lahko povzroči
hudo prometno nesrečo
Čeprav je bila tale cesta do oktobra še dokaj dobra, pa bo že čez nekaj mesecev med najbolj uničenimi. Tudi odpadki ob cestah so pogostejši kot prej, saj ni dovolj košev za smeti.
kot 95, jih prijavijo sodniku za prekrške. Za vsak hujši prekršek tujemu vozniku odvzamejo potno listino, dokler ne opravi formalnosti pri sodniku za prekrške.
Lendava in tovornjaki
Lendava in Lendavčani se še niso navadili na množico tovornjakov, ki vozijo mimo njihovih hiš. Navajeni so bili, da so se brez skrbi vozili s kolesom ali traktorjem po dokaj široki cesti v Gornjem in Dolnjem Lakošu, da so puščali avtomobile kar pred vhodom na dvorišče, stopili brez skrbi čez cesto k sosedu ... Tega je zdaj konec! Tudi zahteva delegatov v lendavski skupščini, da naj organi prepovejo vožnjo tovornjakom skozi središče Lendave v nočnih urah, ne bo uresničena, če si tega ne bodo znali drugače organizirati ali izboriti.
Pa tudi: šoferji osebnih avtomobilov so še vedno navajeni, da v središču Lendave (ki je pravzaprav ob magistralni cesti) puščajo avtomobile tako na levi kot na desni strani cestišča, tovornjaki s priklopniki pa morajo manevrirati mimo njih. V Lendavi sliši
mo, da je neznan voznik tovot' njaka zadel traktor in ga potism v jarek, nato pa mirno odpdJa naprej. Prav tako izvemo, da c® starji lukenj na cesti pred Mur' sko Soboto še vedno niso zak>' pali. Čez čas izvemo, da se je za radi nje poškodovalo vozilo aV' tošole.
Popoln zastoj!	,
Dejstvo, ki mu ne more nih® oporekati, je, da je cesta, ki pe'J proti mejnemu prehodu Dolga vas, najbolj uničena cesta v murju in verjetno tudi v Slovel" ji!	. iin
Kar smo doživeli pred mejm' prehodom v Dolgi vasi, je tež* opisati. Lilo je kot iz škafa, P njivah so se že oblikovala riže* polja. Če se bojite ogromnih to vornjakov, je lahko zastoj sre parkiranih in premikajočih se t0 vornjakov prava mora. Doht"’ da sem v policijskem avtu, si "L slim. Toda tudi to ne pomaga * , dosti, ko sredi dveh vrst«park)r nih tovornjakov pripelje Italija"’ naložen z ovcami, za njim pa eden, naložen s teleti. Zapelje^ na stransko cesto (pravzapra skorajda med polja), v tistem tf , nutku se začne tovornjak s tele nagibati ... Ni se prevrnil, ia. le malo je manjkalo, pa bi ZI"eh() čana bankina potegnila za sa prikolico z živino. Najprej so P skusili izvleči tovornjak iz blata jekleno vrvjo, vendar se je strg , la. Nato je priskočil na P0^, ljubljanski šofer z vlečnim m. gom. Vsi premočeni se usedem. v topel avto, obrnemo na sa meji, kjer srečamo avtobus, pripeljal iz Skopja, nato pa velikim olajšanjem peljemo P; cesti skozi Dobrovnik, Teša" ce in Moravce proti Murski • boti. Na tej cesti je namreč vorni promet prepovedan in P' je tako!	..v
Bernarda B. P®^K
Stran 6
VESTNIK, 28. NOVEMBRAjj?!
sociala, šolstvo, zdravstvo
LENDAVA  Je šolstvo organizirano neracionalno?
Kako organizirati osnovno šolstvo v občini, da bo le-to bolj racionalno, uspešno in usklajeno z materialnimi možnostmi? Po burni razpravi o rebalansu občinskega proračuna za lansko leto, ko so se že kazale posledice slabih rezultatov gospodarjenja in hitra rast brezposelnosti, so imenovali tudi posebno komisijo in jo zadolžili, da pripra-Vl predlog racionalizacije. Komisija se je pod vodstvom Stanislava Geriča, ki je tudi predsednik družbenopolitičnega zbora SO Lendava, dokaj vneto lotila dela in s svojimi predlogi precej >vznemirila< jav-nost, predvsem pa zaposlene na šolah.
»Da, ob pripravljanju predlogov za racionalizacijo smo se soočili 2 lokalnimi interesi prebivalcev nekaterih šolskih okolišev in tradicionalnimi stališči izvajalcev oziroma učiteljev, ki nasprotujejo kakršnim koli posegom v šolsko mrežo. Zbori občinske skupščine pa so na februarskem zasedanju sprejeli stališča, da je potrebno z dokončnimi rešitvami počakati do sprejetja nove področne zakonodaje, da prešo-lanje otrok na nižji stopnji zaenkrat ne pride v poštev na nobeni šoli, razen za višjo stopnjo OŠ Genterovci in Kobilje, kar pa je dolgoročna naloga. Prav tako je bilo sprejeto stališče, da je smotrna združitev OŠ Jožeta Kramarja — Juša v Lendavi z osemletko Draga Lugariča ter daje nujna reorganizacija VIZ-a Lendava v finančno-pravni servis, “ilo je tudi ugotovljeno, da ima optimalne pogoje za delo šola s 16 do 24 oddelkov ali s 300 do 400 učencev. S L aprilom je začel veljati nov Zakon o zavodih, 16. avgusta pa so bili sprejeti novi normativi in standardi in tako je tudi komisija dobila nove osnove za svoje nadaljnje delo.«
— Predvideni sta dve različici organiziranja osnovnega šolstva v °bčini Lendava. Po prvi naj bi bila vsaka osemletka samostojen zavod, Po drugi pa bi ustanovili 4 ali 5 zavodov za več šol skupaj. Vi dokaj odločno zagovarjate drugo varianto. Zakaj?
»Ocenjujem, da bi lahko z združevanjem šol v zavode dosegli predvsem višjo raven kadrovske politike, boljše vodenje, učinkovitejšo svetovalno službo, racionalizacijo administrativno-tehničnih služb in še druge prednosti vidim v takšni organiziranosti. Če se poglobimo v statistiko zaposlenih na osnovnih šolah, lahko med drugim ugotovimo, da šolam pripada po novih normativih 221 pedagoških delavcev, izkazujejo pa jih 230. Še do večjega razkoraka prihaja pri tehničnih delavcih, ki jih je zaposlenih 74, po normativih pa bi jih bilo lahko le 55; torej je teh delavcev skoraj 20 preveč. Če pa bomo ustanovili 4 ali 5 skupnih zavodov, pa bi se lahko zmanjšalo število tehničnih delavcev celo na 32. Iz tega vidimo, da male šole prinašajo nekatere neracionalne rešitve.«
— Mnenje stroke pa vseeno nj v prid centralizaciji v šolstvu.
»Šolski minister Vencelj nas je s posebnim dopisom res opozoril, da je treba spodbujati razvoj demografsko ogroženih območij in ne zniževati normatitov pri oblikovanju oddelkov OŠ na teh območjih ter tudi zapisal, da ne kaže ukinjati oddelkov OŠ, če za to ni argumentiranih razlogov — stalno zmanjševanje števila učencev, ki onemogoča kakovostno pedagoško delo. Tudi na nedavni okrogli mizi v Lendavi je prevladovalo mnenje strokovnjakov, da oblikovanje velikih sistemov ni priporočljivo iz pedagoških razlogov. Stroka torej zagovarja suvereno šolo, v katero naj se ne bi vmešaval nihče od zunaj. Drugo pa je, kakšne so naše materialne možnosti. In če gre za argumentirane razloge, potem res ne vem, kako vse to uskladiti. V našem primeru ne gre za to, da bi šole izgubile pedagoško samostojnost in ravnatelji funkcijo pedagoškega vodenja šole oziroma enote. Sicer pa naj o vsem tem presodijo poslanci na petkovem zasedanju.«
JOŽE GRAJ
Šoferski izpit za
ZBIRALNE AKCIJE
slušno prizadetega
Za prizadete v vojni
Proračunski odpustki podjetjem
Ko je v zdravstvu prekipelo in je bila stavka zdravstvenih delavcev ter ob tem razprava o položaju zdravstva v skupščini, so govorniki povedali tudi nekatere trditve, ki naj bi nakazale, odkod taki problemi v zdravstvu. Prva trditev: denar, ki seje namensko zbiral za zdravstvo, se je porabil za druge namene. Trditev drži, saj se je septembra iz naslova prispevkov za zdravstvo zbralo v republiškem proračunu 9972,9 milijona dinarjev, za zdravstveno varstvo pa se je porabilo 7715,2 milijona. Kam je šel denar, ni odgovora, saj se vlada sklicuje na enotni republiški proračun.
Drugo, kar so prizadeti v zdravstvu omenjali, je oprostitev plačila prispevkov nekaterih podjetij. Zaradi vladnih »odpustkov« bi naj bil dodatno prizadet proračun in s tem družbene dejavnosti, ki se napajajo iz njega.
Komisija vlade je namreč ob polletju imenovala skupino za preprečevanje stečajev podjetij. Ta je imela tudi pooblastilo, da je nekaterim podjetjem odložila plačilo obveznosti do proračuna. Ob določenih pogojih je to odobrila 123 podjetjem ali konec julija v vrednosti 576,230.301 dinarjev, sama vlada pa je za leto 1990 odložila plačilo prispevkov štirim mariborskim podjetjem, Metalni, Tamu, Elektrokovini in TVT Boris Kidrič. Svoj dolg do republiškega proračuna naj bi poravnali po četrtinah vso leto, z obrestmi vred.
Z avgustom je bilo delovanje skupine ukinjeno, Službe družbenega knjigovodstva pa so dobile pooblastilo, da določenim podjetjem lahko preložijo plačilo prispevkov v proračun, vendar največ za trideset dni.
Ob pomurskih podjetij nobeno nima odobrenega odloga plačila prispevkov. To se jim tudi ne izplača, saj če dobijo odlog plačila naprimer za september, v oktobru morajo ob izplačilu plač takoj plačati tudi prispevke in nimajo možnosti zamika šestih dni. Po tem pa morajo še plačati odloženo plačilo.
Pomurska podjetja za republiko niso bila tako pomembna kot nekatera druga, tudi z vidika ohranjanja socialnega miru, da \bi jim bila dana pomoč z odlogom plačila prispevkov. mjj J
Med prvimi, ki so se odzvali klicu s Hrvaške po pomoči, so bili na Cankovi, kjer so skupaj z ADRO zbrali precej živil in denarja. Nato so se v okviru Rdečega križa soboške občine dogovorili za skupen nastop vseh humanitarnih in verskih skupnosti in organizacij ter za skupne zbiralne akcije. ’
Na medobčinskem društvu slušno prizadetih za Pomurje So se junija pogovarjali, da bi za gluhe in težje slušno prizadete organizirali tečaj učenja Prometnih predpisov za opra-Ujanje šoferskega izpita. Prejš-nj> teden pa je prvi iz skupine sedmih, ki so se tečaja udeleži-!'• šoferski izpit že opravil. To Je velik uspeh za gluhega pa tu-d' za društvo, ki je tečaj pripra-v'lo v prilagojeni obliki..
Učenje prometnih predpisov so prilagodili gluhim, saj so si Pomagali z znakovnim jezikom 'n drugim, da bi gluhi in težje slušno prizadeti spoznali tudi Pomen abstraktnih pojmov, ki se jih ne da pokazati z znakov-jezikom. Z njimi pa je de-Ul tudi zasebni inštruktor Bo-Jan Kozar. Naš zakon ni prila-
IZADETI
VOZNIK
■'. : 'V-'"-? .■	’ "•
gojen slušno prizadetim ali sploh prizadetim ljudem, je povedal njihov učitelj, zato so morali tudi njegovi učenci, tako kot vsi drugi, opravljati teoretični del izpita pisno, čeprav bi jim bolj ustrezalo ustno odgovarjanje. Zakon tudi določa, da je treba praviloma vozniški izpit opravljati v svoji občini, zato ga prizadeti na sluhu, če nimajo prilagojenega učenja, težko opravijo. Damjan Sebjan je torej uspel in po dvaindvajsetih učnih urah vožnje izpit uspešno opravil. Povedal je, da je zadnje dni vozil v dežju, prav tako izpitno vožnjo, vendar je šlo. Tudi Bojan Kozar, njegov učitelj, je bil vesel tega uspeha.	t . .x
»Z gluhimi sem sedaj prvič delal in težava je bila v komunikaciji. Ubrati sem moral drugačno pot razlaganja ob učenju vožnje. Zaradi drugih v prometu pa sem izdelal tudi primerno tablico, ki jih opozarja, da je v avtomobilu šofer, ki ne zaznava zvočnih signalov.« '
Za uspešno opravljen šoferski izpit je srečnežu čestitala tudi Sonja Švenda, tajmea medobčinskega društva slušno prizadetih, in mu zaželela srečno vožnjo.	mh
foto: J. Z.
Tako so 5. in 6. oktobra organizirali zbiralno akcijo na območju Ravenskega in Dolinskega, 20. oktobra je bila akcija v krajevni skupnosti Šalovci in Petrovci, teden dni pozneje v Gede-rovcih in pri Gradu ter prvi teden v novembru v Pertoči, Prosenjakovcih, Selu in Brezovici. V akcijah so tako sodelovale vse krajevne skupnosti soboške občine. Zbrali so 137 ton poljskih pridelkov, povrtnin in živil, pa tudi 306 tisoč 360 tolarjev. Za 50 tisočakov so kupili sanitetni material za bolnišnico v Osijeku, za 30 tisoč tolarjev folijo za pokrivanje streh — prek ADRE so to poslali v Gospič, 20 tisoč so nakazali Rdečemu križu v Belem manastirju, le-ta pa bo to poslal v bolnišnico v Osijek, 50 tisoč so dali za sanitetni material, ki so ga poslali v Lipovljane, za 33 tisoč so kupili mleko v prahu in ga poslali v Zagreb ih Šibenik, ter 25 tisoč za pašteto Kekec za bolnišnico v Osijeku. S preostankom morajo plačati še nekatere stroške prevoza in drugo.
Zbrano so odpeljali z 28 tovornjaki v Zagreb (6), Osijek (5), Gospič (3), Šibenik in Zadar (2), Slavonski brod (2), Maruševac (2), Vinkovci (2), po en tovornjak na Otočec, v Sisak, Senj, Čakovec, Reko in na Hvar.
Z zbranim pa so pomagali tudi pribežnikom, ki so v soboški občini.
V akcijo pomoči pa so se vključila tudi podjetja. Tovarna Mura je dala 50 plaščev ter druga oblačila (razdelili jih bodo pribežnikom v soboški občini), Radenska je dala deset palet mineralne vode, ki so jo poslali v Dubrovnik, Agromerkur 90 piščancev in jajca, Pomurske mlekarne 100 kilogramov mleka v prahu, Pomurka Zunanja trgovi-
na 300 kilogramov sladkorja, Mesna industrija konserve, Mli-nopek 2 toni moke, Potrošnik 100 kilogramov sladkorja in prevoz, Planika čevlje za učence begunce, ki obiskuje srednjo šolo v Varaždinu, zanje pa je tudi avtobusni promet dal zastonj mesečne vozovnice. K zbranemu je tono krompirja prispeval tudi sindikat KNSS, izvršni svet iz Murske Sobote pa sto tisoč tolarjev za bolnišnico v Osijeku, zanjo pa so namenili čebelarji Zveze čebelarskih družin še 389 kilogramov medu.
Vse, kar so zbrali, so že odposlali na prizadeta območja, od koder se za zbrano vsem darovalcem zahvaljujejo.
Toda pomoč prizadetim s tem ne usiha, saj so na sedežu soboškega Rdečega križa organizatorji zbiralnih akcij že dali nekatere pobude za pomoč. S Potrošnikom se bodo dogovarjali za dobrodelne škatlice pri blagajnah, kamor bodo kupci lahko dali svoj prispevek. Z zbranim denarjem bi beguncem kupili potrebna živila. ADRA bo stopila do obrtnikov, ki bi prebežnikom bili pripravljeni storitve opraviti za pol cene, zbirali pa bodo ljudi dobre volje, ki bi za begunce-učence želeli plačati šolsko malico. Z Rdečega križa pa spet pozivajo dobre ljudi, naj na svoj dom sprejmejo prizadete«	1
Majda Horvat
Begunstvo — tujstvo
Grozljiva je podoba vojne in človeškega trpljenja ne moremo opisati z besedami. Toda mi jo gledamo s te strani, preko televizijske slike. K temu, kar vidimo, lahko dodamo kako besedo, tudi na račun vodenja spopadov in politike, ali se tudi razjočemo nad trpečimi. Toda trpljenje ljudi merimo s svojimi merili, po tistem, kar mislimo, da bi sami trpeli, če bi nas doletela taka usoda. Torej, ko gledamo človeško trpljenje zaradi vojne, ob tem vidimo tudi sebe, na tej, srečni, varnejši strani.
A sočustvujemo, podoživljamo trpljenje ljudi, dokler so tam čez, dokler so v vojni, ko pa prestopijo našo mejo, državno mejo, so pribežniki v Sloveniji in vedno bolj tujci. Čim več jih prihaja, tem manj je čustvovanja, tem bolj so tujci iz sosednje države, breme naše države. Slovenija jim s poostrenimi kriteriji, kdo je lahko begunec in kdo ne, pripira vrata, ter krči pomoč, saj je doma vedno več revnih družin, ki jim je treba pomagati ker so na socialnem robu.
Humanost do pribežnikov je torej pri nas dobila svoj okvir — okvir možnega v boju za preživetje nas samih.
Taka je stvarnost, ki je ne določa samo Slovenija, ampak jo dela tudi država beguncev, ki se zanje skorajda ne meni. Ustvarja jo tudi mednarodna humanitarna organizacija, ki je že napovedala, da bo slovenskim beguncem pomagala samo še nekaj časa, da so na svetu še drugi, ki čakajo na pomoč. Tudi Evropa ni razprla rok, da bi nesrečnike, ki bežijo pred vojnimi grozotami, sprejela v svoje zavetje. Slovenija torej ostaja s svojimi begunci
vse bolj osamljena, le dobrohotne nasvete še sliši, češ, da se ne sme za pribežnike tako razdajati, ker se bo zaradi teže lastnih bremen in še pribežnikov, sesula. Če se slovenska država do beguncev ravna, kot do tujcev, pa so vendar med ljudmi še takšni, ki v pribežniku najprej vidijo človeka v stiski in šele nato tujca, so mu pripravljeni pomagati in mu celo ponuditi streho nad glavo. Še vedno jih prizadene trpljenje človeka in čutijo dolžnost, da mu pomagajo.
Zato prispevajo v zbiralnih akcijah pomoči, dajo pač, kar imajo, ne da bi za to pričakovali kakršnokoli povračilo.
Nekaterim političnim strankam, organizacijam, zvezam pa je pomembno, da se pod zbrano podpišejo kot organizatorji zbiralne akcije, da so čim hitrejši, da so prvi in jih drugi v tem ne prehitijo. Tudi ob humanitarni pomoči si je mogoče kovati lastno korist. Ste morda že slišali za tisto ponudbo — če boste (ali, ker ste) dosti darovali, vas bomo imenovali v časniku.
Majda Horvat
V učbenikih še po starem
i^-^0 bi še pred nekaj leti po-> ds se bodo v naši ožji in s s' okolici zgodile tako velike nel^mbe, ki jih mnogi niti še Pr ?°jemajo?l v mislih imamo je H>Sem razPadanje Jugoslavi-2 । rzave, ki se je postavljala za cj ?.d s svojo samoupravno so-Pol'•t'^no ured'tvij°, neuvrščeno stv 'h*10’ bratstvom in prijatelj-n®?1 njen'h narodov in narod-b ■ ■. Dokler je bila na oblasti str-CZa komunistov kot edina g^nka s centrom odločanja v je vse to še kar dobro p0 kloniralo«, saj je bilo treba tr„|.ria^elu demokratičnega cen-spr ■ma uresničevati, kar je bilo >liUjJeto na vrhu. Imeli pa smo še Pfai armad«, ki smo ji neo-?a| zaupali. Toda čas je poka-’ da je bilo vse to le navide-
zno, da je uspevalo tako dolgo, dokler niso manjši narodi dvignili svojih glav in pokazali, da želijo imeti takšno demokracijo, kot jo že dolgo poznajo v razvitem svetu in da hočejo biti suveren, pri svojem razvoju. Vsekakor je bila in je Še pri tem najbolj odločna Slovenija. Beograd pa jo je rla vse načine skusal spraviti k pameti, jo torej pokoriti, m to je noskušal celo z vojaško agresijo.
Se nismo dali. Od ločno stopamo po poti samostojne d«ave.
Kai bi se, recimo, zgodilo, če bi se želela od Jugoslavije raz-družiti Srbija? Prav gotovo ji te namere ne bi nihče preprečeval z vojsko; zahtevali bi le čiste racu-ne in če bi jih naredili, bi najbrž ostali celo prijatelji ah pa vsaj dobri partnerji pri gospodai-
skem sodelovanju.
Socialistične federativne republike Jugoslavije v dejanskem življenju prav gotovo ni več.
Ostala pa je med drugim še v naših učbenikih zgodovine in zemljepisa, v katerih so še vedno posebna poglavja tudi o nadvse uspešnem razvoju socialističnega samoupravljanja, o velikih in le naprednih odločitvah Zveze komunistov pod vodstvom Tita, o Užiški republiki, osvoboditvi Beograda, jugoslovanskem turizmu . . . Vse je zapisano pač tako, kot da se medtem ne bi nič zgodilo. Upajmo le, da znajo učitelji vse to ovrednotiti in se ne slepo držati mrtvih črk na papirju.
Jože GRAJ
LENDAVA
Zbiralna akcija za pomoč Hrvaški
Lendavski izvršni svet, občinska organizacija Rdečega križa in Karitas organizirajo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi zbiralno akcijo za Hrvaško. Akcija bo v soboto od 9. do 15. ure, ljudje pa naj bi darovali predvsem prehrambene pridelke in izdelke ter topla oblačila, otroške plenice ali denar. Zbirna mesta bodo v vaseh v vaških ali gasilskih domovih, v Lendavi pa pri srednji šoli, na sedežu krajevne skupnosti, pri Osnovni šoli Draga Lugariča in pri vaškem domu v Trimlinih. V tistih krajih, kjer so zbiralno akcijo že imeli, le-te v soboto ne bo.
Verouk naj ne bi bil v šolah
Te dni je bilo precej govora tudi o verouku, ki naj bi ga na predlog nekaterih v občini Lenart, pa še kje, izvajali v osnovnih šolah in mu tudi dali ustrezno mesto v urniku. Ta predlog je naletel na različne odmeve. Kakšna so razmišljanja v Pomurju?
Aloj’z Ratnik, župnikv Turnišču in škofijski referent za kate-hezo pri mariborski škofiji: »Po moji oceni smo vprašanje verouka na območju naše dekanije, ki ima sedaj sedež v Veliki Polani, zadovoljivo rešili. Kjer nismo uspeli zagotoviti ustreznih cerkvenih prostorov (veroučnih učilnic), smo se dogovorili, daje verouk v šoli, kot je to v Genterovcih in Gaberju. Sicer pa mislim, da je bolje, če je ta dejavnost zunaj šole. Tako so mi povedali tudi nekateri verni učitelji. Gre za drugačno razpoloženje in ozračje. Tako je verouk za okrog 500 šolarjev naše župnije v lastnih prostorih v Turnišču, po 100 pa se jih zbira v vaških kapelah v Berzovci in pod Lipo. To smo tudi uskladili z ravnateljem šole.«
Martin Poredoš, dekan in župnik v Bakovcih: »Lahko rečem, da nimamo posebnih problemov glede verouka na območju naše dekanije. Skoraj povsod uporabljamo lastne prostore, kar se mi zdi tudi najbolj primerno, saj gre v prvi vrsti za versko oziroma krščansko vzgojo. Vem, da je v Nemčiji verouk v šolah, ampak tam je to bolj pouk o veri in cerkvi, ki ga izvajajo večinoma laični učitelji. Mislim, da bo sčasoma tudi v naših šolah poseben predmet o veri in cerkvi. Zavzemal pa se bom, da bomo še naprej imeli tudi verouk kot vzgojo za krščansko življenje.«
Izidor Veleber, dekan in župnik v Ljutomeru: »Tudi jaz se zavzemam, naj je verouk zunaj šole, torej v cerkvenih prostorih, če je to le mogoče. V Stročji vasi smo sicer našli drugo rešitev in pri tem ni bilo nobenih problemov. Otrok je drugače motiviran, če sedi, kot je to običajno v šoli, ali pa se preseli v župnijske učilnice in druge.cerkvene prostore. Nekateri sploh niso radi v šoli, ker se je tam potrebno veliko učiti in imajo drugačen način dela kot pri verouku, kjer ni takšne bojazni pred ocenjevanjem kot v šoli. Koliko je kdo veren, se niti ne da oceniti, ampak mi ocenjujemo sodelovanje, zavzemanje in vsakega poskušamo spodbujati z zgledi dru-^,h’ bo|jslh <<	JOŽE GRAJ
^^TNIK, 28. NOVEMBRA 1991
1W;

TO
Stran 7
servisne informacije
PODOBE IZ MESTNEGA IN PODOBE IZ VAŠKEGA ŽIVLJENJA
Ste že slišali za milkije?
Najbrž niste, ker so milkiji neki mestni stvorj.
Že res, da naj bi bi! ta časopis podeželski, toda čedalje več ljudi živi v mestih, ker je življenje v njih nekam lažje. Zaradi česar bo sicer hudič nekoč še bolj črn, kakor je. Zakaj? Zato, ker bo mogoče v časih, kakršni se nam bližajo, na deželi vseeno laže živeti. Tam so koline, krompir in zelje. V mestu pa bo morebiti zelo grdo mrzlo. Ce bo v resnici prišlo do odklapljanja elektrike in sploh, če bo mestno gospodarjenje še naprej tako krehljavo. Pač takšno, kakor je v vsej državi.
Podeželje se v kratkih obdobjih krize bolj znajde. Vendar samo v kratkih.
Kajti brž ko pride mesto po prvem šoku k sebi, se pravi nad podeželje in si ga dodobra podredi. Starejši podeželski bralci se bodo še spomnili, kako je bilo z obvezno oddajo. Tako, da sami ničesar niso imeli. V mestu so visoke oblastne hiše ih potem se vse skupaj zasuče tako, da je tudi v kriznem času življenje v mestih la-godnejše.
Nekoč bo sicer brez dvoma prišlo tako daleč, da mesto svoje zvijačnosti ne bo moglo več uveljaviti. Ne glede na to, kakšno bo gospodarstvo v tej ali oni državi. To bo konec blaženega mestnega življenja, ker bo takrat ekološka kriza zelo huda.
Toda zdaj še nismo zašli tako daleč. Ostanimo torej pri tem, daje življenje, v mestih tokrat še lagodnejše kakor na deželi. Mesto vodi in narekuje, določa cene in organizira tržišča.
Zato so tudi mestni tipi v naših dneh bolj znani kot vaški.
Tip vaškega pretepača, vaške klepetulje, vaškega župana, vaškega norca — kje je že vse to? Samo še v literaturi pa tu in tam v kakšnem filmu. Mestni tipi, to je nekaj drugega. Ti so zdaj moderni. Punkerji, frajerji, klošarji, rokerji, menedžerji, jupiji, milkiji.
Pravite, da ste nekatere videli tudi že na vasi? Punkerje, rokerje in klošarje. Seveda ste jih, toda to še ne pomeni, da se niso najprej pojavili v mestih. Po izvoru so to mestni tipi. .
Ne čudimo se vam, če za nekatere še niti slišali niste. Predvsem za tiste ne, ki niso neposredno povezani z glasbo ali sploh s posebno vpadljivim načinom življenja in mišljenja. Kot so na primer menedžerji, jupiji in milkiji.
Pred kratkim smo v tem časopisu nekega mladega moškega imenovali jupi. Pa so nas potem nekateri opozarjali, da bi človek lahko zameril. Rekli so celo, da je bil v resnici užaljen. Vendar pa razloga za užaljenost tudi pri najslabši volji nima. Biti menedžer, jupi ali celo milki — to danes pomeni, da si z ugledom nekje pri vrhu.
O menedžerjih tokrat ne bi govorili. Povejmo samo, da so to poklicni, nesamoupravni upravljalci. Ponavadi niso lastniki tistega, kar upravljajo, marveč so plačani od tega, kako dobro svoj posel opravljajo. Bivši gospodarski minister Mencinger pa bi jih želel narediti tudi za lastnike. Minister pravice Pirnat mu zato očita, da je privrženec rdečih direktorjev. Vendar naša zgodba tokrat ne govori o tem.
Milkiji: Ti so zdaj najbolj moderni. Devetdeseta leta so njihova. V desetletju, ki ima tisoč devetsto devetdeset in več let so izpodrinili jupije.
»Se še spomnite nadležnih važičev v progastih srajcah? Na njihovih oblekah se je nevidno bleščal cenovni listič. Doma so imeli primerke moderne umetnosti, ki je niso razumeli. Že navsezgodaj so se potikali naokrog po borzi. Imenovali so se »YUP-PIE« in o sebi so mislili, da so young (mladi), urban (mestni, urejeni) in professional (izvedenci, profesionalci). Bili so vzorec osemdesetih let,« piše znani zahodni časopis. Eden od tistih, ki kažejo smeri v sodobnem življenju, iz katerega lahko zveste,« kaj se šika«.
Njihova leta so minila. Jupiji so se umaknili nekam med preživele stvari.
Čas ali bolje vrednote časa so prinesle na vrh mestnega nov tip ljudi. Tip človeka, ki mu pravijo »milki«. Izrazje sestavljen iz angleških besed: Modest Introverted Luxury Keeper. Po slovensko bi se temu reklo: skromen, vase zaprt imetnik luksuza.
Zanimiva rasa, tile milkiji. Zanje velja, da se ne delajo, mar več da so. Zato ne razkazujejo vseh tistih najkrasnejših stvari, ki jih imajo. Preprosto jih imajo zase. Zavedajo se vrednot, vendar niso nazadnjaški. In pomislite: zavzemajo se, niso takšni kot jupiji, ki so stali ob strani in so marali le zase. Milkiji prispevajo za Greenpeace, nasprotujejo izsekavanju amazonskega pragozda in poizkusih na živalih. S tujko se temu pravi, da so angažirani.
Nosijo samo najb,oljše obleke, toda ne takšne, ki bi padale v oči. Sploh pa takšne tudi niso najboljše. Kavbojke so levisove, če le mogoče z oznako 501, -suknjiči tisti, ki jih kreira Jill Sander, puloverji so znamke Escada.
Ozirajo se samo na poznavalce, drugi jim niso mar. V besednjaku, ki nam je blizu, bi rekli, da so za njih raja. Poseben odpor imajo do tistih, ki hodijo na javnih prostorih naokrog v pisanih trenirkah. Če jih sploh opazijo. Za milkija je značilno, da bo imel na roki uro, vredno tam okrog 60.000 dinarjev, ki jo bo. kak tak ocenil kvečjemu na 3000 dinarjev. Nimajo namreč vsi oči, da bi videli vrednoto.
Najpomembnejše, kar jih razlikuje od jupijev, je to, da so jim žena in otroci resnično pri srcu. To so pravi družinski ljudje, ki se za konec tedna družinsko odpravijo v svoje hišice na deželi. Seveda ne zato, da bi si v avtomobile naložili kar največ zelja, repe in kolin.
Nekaj v vsej zgodbi o teh milkijih kaže na to, da niso prav tipični mestni tipi. Ce jih pogledate tako, da odštejete njihova leta, so kar se da podobni samozavestnim trdnim kmetom, ki so si privoščili samo redke obleke, toda tiste dobre. Dobro izdelani čevlji, skrbno vzdrževani, srajca bela, brez kravate. Nič cenenosti, nič vpadljivosti. Vozili so dobra stara kolesa, prav nič živopisana, nič taka, kakor so trenirke onih, ki v osebni hišni noši hodijo po ulicah.
Mogoče pa se bo mesto po zaslugi takšnih tipov »podeželi-lo«? Rešilo pa ga tudi to ne bo. Nazadnje se bo kljub vsemu moralo razseliti. Milkiji dol milkiji gor, pravi izobraženi in bistri kmetje z najvišjo ekološko moralo pa naposled le niso.
Nihče pa ne more reči, da se milkiji ne bi mogli pojaviti tudi na deželi. Šele tam bi bili prav originalni, se vam ne zdi?
ŠTEFAN SMEJ
Kaj banka pričakuje od podjetnikov?
Kot pravijo bančniki predvsem več finančnega n marketinškega znanja, s katerim bi lahko bančne institucije prepričali o upravičenosti svojih zamisli. Mladi podjetniki v svojih investicijskih in poslovnih načrtih izpustijo po navadi dve pomembni stvari — prva je obdelava konkurence na področju, kamor želijo prodati svoje izdelke in znanje, drugo pa realni finančni tokovi. Prav tako pa ne bo odveč »črni scenarij« uspešnosti.
Na policah s sadjem in zelenjavo vse manjša izbira; ponujeno je predrago, tako da si ju lahko privoščijo le nekateri
To zimo brez vitaminov
Tudi pri ponudbi in prodaji sadja in zelenjave je vse postavljeno na glavo! Večje je povpraševanje — višja je cena. Pravilo trgovcev, ki velja povsod po svetu, pri nas očitno nima moči. V naših trgovinah je prav nasprotno: manjše povpraševanje — višja cena. Le kdo bi si še pred nekaj tedni mislil, da bo moral za kilogram jabolk odšteti 50 tolarjev? Ali za kilogram radiča 190 in kilogram krompirja 10 tolarjev? Prodaja sadja in zelenjave se je v zadnjem mesecu zmanjšala za okrog 30 odstotkov, kajti le redki si lahko privoščijo ta dragi vitaminski priboljšek. Vendar pa trgovcev to očitno ne moti. Kakor da bi hoteli pokriti primanjkljaj z višjimi cenami tistega, kar je na voljo.
Tržnica, ki to ni
Če se danes sprehajate po edini večji tržnici v pokrajini ob Muri — po soboški tržnici— boste zelo razočarani. Našli boste le dva prodajalca sadja in zelenjave, vse druge stojnice, kjer so pred meseci zasebniki prodajali svoje pridelke (tudi kislo smetano, skuto, ajdo), so prazne. Pravzaprav to ni prava tržnica, saj ni izbire in ne konkurence, cene pa so skorajda višje kot v trgovinah. Osmani Avzi že 15 let prodaja na tržnici (pravi, daje že pravi Prekmurec), toda če bo tako še naprej, bo z. novim letom odnehal tudi sam. Ne le daje prodaja vse manjša, saj ljudje nimajo denarja za »priboljške«, ampak imajo velike težave tudi z nabavo blaga. Po 8. oktobru in odprtju novih mejnih prehodov proti jugu so se pretrgale »dostavne poti«. Vsa leta nazaj so spadali v PPK Zagreb, sedaj so tudi prodajalci na tržnici morali zaprositi za obrtno dovoljenje. Osman Avzi je povedal: »Pred 8. oktobrom je bilo tukaj na soboški tržnici 10 prodajalcev, zdaj sva le dva. Brat vozi blago iz Zagreba. Težko dobimo še kakšno blago z juga, če pa že pridemo do njega, je-vmes veliko posrednikov in drugih šoferjev. Sedaj imamo grozdje iz Makedonije in mandarine iz doline- Neretve. Že v Zagrebu je blago dražje, potem pa mora na meji plačati še fitopatološki pregled in drago carino. Želeli smo nabavljati blago s pomočjo ljubljanskega podjetja, vendar bi bilo precej dražje. Zaradi meje so cene dvakrat višje.«
Na tržnici naj bi pridelovalci prodajali svoje pridelke. Blago na tržnici naj bi bilo tudi cenejše kot v trgovinah. Je to še tržnica? Ali je sploh kdaj bila prava tržnica? Trgovci v bližnjih trgovinah pravijo, da je tako prav, saj se je tukaj prodajalo blago, pridobljeno s pomočjo več posrednikov. Že prav — toda do sedaj so lahko konkurirali ponudbi in cenam v trgovinah.
Najcenejša Zelenjava
Tudi v najbolje založeni in najcenejši trgovini (po zadnjih podatkih) Zelenjavi Mesne industrije Pomurke se je prodaja
zmanjšala za 30 odstotkov. Pogrešajo Varno Varaždin in Bro-dokomerc z Reke, ki sta imela kakovostno in pestro izbiro sadja in zelenjave, poleg tega pa še precej cenejšo od sedanjih dobaviteljev (Povrtnina Maribor). Zelenjava v Murski Soboti je bila znana tudi po tem, da so imeli vso zimo svežo in cenejšo solato. Poslovodja Alojz Sukič je povedal: »Zaenkrat imamo še dovolj solate, ker je na voljo še domača — kmečka. Kako bo pozimi, pa ne vem. Prejšnja leta smo imeli vedno dovolj solate, ker je hladilnik Mesne industrije vozil v Dalmacijo meso, ko se je vračal, pa je nam pripeljal svežo solato. Vmes ni bilo posrednika, zato je bila cenejša. Od novembra do maja smo v petek in soboto prodali tudi po tono solate. Zdaj tega ne bo več.« Sukič se bo sicer znašel, tako kot vedno, toda take solate prav gotovo ne bo več. V Zelenjavi prodajajo tudi precej pridelkov okoliških kmetov, na primer korenček, petršilj, fižol, kislo zelje. Ker so registrirani tudi za veleprodajo, oskrbujejo s povrtnino menze, gostilne, šole in vrtce. Njihova marža je 25-od-stotna, k temu pa je potrebno prišteti še 3-odstotni prometni davek. Imajo v resnici toliko stroškov? Dokler je bila nabavna cena nizka, nihče ni spraševal, kolikšna je njihova marža, saj je bilo sadje kupcem še vseeno dostopno. Ko se cene dvigajo že nad 100, pri uvoženem sadju pa čez 200 tolarjev za kilogram, pa nas vse bolj zanima, zakaj si lahko grosist privošči 30-odstotni pribitek na ceno in trgovec skoraj prav tolikšno (v nekaterih primerih še višjo) maržo?
»Prosti strelci« koristijo trgovcem
Direktor tozda Sadjarstvo KZ Panonka Martin Puhan je prav tako prepričan, da smo priča umetnemu navijanju cen. Panon-kini kooperanti so pridelali 750 ton jabolk; 130 ton so jih že prodali Nizozemski, še večjo količino bodo poslali tja aprila prihodnje leto. Na popolnem hlajenju je ta čas 440 ton jabolk, prvo hladilno celico bodo odprli januarja, drugo aprila. Uskladiščili so tudi hren, zelje, kitajsko zelje,
Podjetje MITEV mora zaradi neurejenega plačilnega podjetja z Avstrijo južno sadje voziti v Mursko Soboto iz Kopra. Zaradi prevoza in dodatnega embaliranja je cena višja.
I PODJETNIŠKO SVETOVANJE
O podjetnikih se danes veliko govori, veliko se od njih pričakuje, malo pa se za razvoj podjetništva naredi. Država Slovenija je pri razvijanju in brušenju podjetniških zamisli šele na začetku, z novim zakonom o razvoju malega gospodarstva sicer svojo mošnjo nekoliko bolj odpira, svetovalnoinformacijska mreža oziroma sistem pa je šele v povojih. Svetovalnoinformacijska mreža, takšna, kot jo poznamo v razvitih sistemih, bi morala ponujati splošno podjetniško svetovanje, analizo ideje, saj vsaka še ne pomeni prave priložnosti, izdelavo in pomoč pri poslovnem načrtu, informacije o poslovnih prostorih, davčno svetovanje, finančno mrežo, kjer so na voljo podatki o bančnem sistemu, posojilih ... To slovenskim podjetnikom verjetno še nekaj časa ne bo na voljo. Kljub temu so nekateri uspeli brez tuje pomoči. Dobro obvladujejo in vodijo svoje majhno podjetje, ki pa ima velike možnosti za nadaljnjo rast in razvoj. Kako-se razvijati in kako voditi svoje podjetje, kar zahteva nove veščine in drugačen način razmišljanja?
Možnosti za pridobivanje novega znanja in sistemov načrtovanja ter organizacijskega razvoja je veliko, od branja ustrezne literature, ki je tudi na domačem trgu ne primanjkuje, prav tako ne ustreznih seminarjev in inštitucij, ki ponujajo podjetniško znanje.
prodajajo pa tudi korenje, rdečo peso in solato. Vse to je zraslo na prekmurskih poljih. Oskrbujejo Potrošnikove trgovine v Soboti in večjih naseljih in Univerzal v Lendavi, poleg tega pa vozijo pridelke kmetov še v Celje, Ljubljano in Portorož. Kljub temu so tudi Panonkina jabolka v trgovini draga. »Jabolka, ki jih prodajamo, so za tri tolarje cenejša kot so vsi stroški, ki jih imamo. Upamo, da se bodo ti stroški spomladi pokrili. Mi vedno stopicamo za cenami, ki jih imajo drugi, ne moremo pa prodajati kakovostnih jabolk bistveno ceneje kot drugi. Če bi se ozirali na kakovost, bi morala biti naša jabolka v trgovinah najdražja. Sicer pa ne vem, zakaj so tako draga v trgovini, saj trgovci nimajo stroškov s. prevozom ali embalažo, pa kljub temu pribijejo 30-odstotno maržo. Če bi se organizirali in nam vračali lesene zaboje, bi bila lahko jabolka cenejša za 2 ali tri tolarje. Poleg tega pa ni pravega odnosa do rednih in kakovostnih dobaviteljev. Od 20. do 31. oktobra so v Potrošnikovih trgovinah prodali le 53,5 kilograma naših jabolk. Tačas raje prodajajo jabolka raznih drugih zasebnih pridelovalcev. Ta sezona »prostih strelcev« bo trajala do novega leta, potem pa bodo spet iskali naša jabolka.
Alojz Sukič: »Tu sem zaposlen že 15 let, vendar je v redno oskrbo potrebno vložiti čedalje več truda, iskanja ...«
Vseeno hočemo biti navzoči v
teh trgovinah, ker prodajamo tudi zelje in kitajsko zelje,« je povedal Martin Puhan.
In še nasvet: kdor želi kupova-
Južno sadje le za premožne
Oskrba s sadjem in zelenjavo bi se izboljšala (pa tudi cena), & bi se uredil plačilni promet s hrvaško: medžimurski prodajalo1 so pripeljali svoje blago do kupcev, čeprav so bile na cestah za; pore, ko pa smo v Sloveniji uvedli tolar, jih ni več na spregled.
Pa ne le plačilni promet s Hr-« vaško — prav tako bi se moral urediti plačilni promet z Avstrijo. To si predvsem želijo v podjetju MITEV -na Noršinski 3 v Murski Soboti, ki ima zunanjetrgovinsko registracijo in prvo zasebno hladilnico. Načrti mešanega podjetja, (Josef Ahorner z Dunaja s 60-odstotnim in Mirjana Cor ter Štefan Lopert s P° 20-odstotnim deležem) so bili veliki: razširiti mrežo za oskrbo z južnim sadjem vse do morja, usposobiti svojo zorilnico banan in imeti v vsakem večjem mestu skladišče. Tako kot Ahorner v Avstriji naj bi tudi njegova satelitska mešana podjetja na Češkoslovaškem. Madžarskem in Sloveniji postala najmočnejši dobavitelji sadja in zelenjave z ge' slom: prodati velike količine kakovostnega in poceni blaga-Obljubljajo 150 različnih vrst sadežev, ki bodo prava paša za oči-
Takšne so želje, resničnost Pa je drugačna.
»Dokler so v Avstriji sprejemali dinarje, je šlo, zdaj pa m0' ramo blago dobavljati iz koprskega pristanišča, kar pa je dražje, kot če bi ga uvažali iz Avstrije. Na primer kivi sploh ni v prl merni embalaži. Iz lesenih zabojev ga moramo prelagati v kar; tonske škatle, ki smo jih naroči" v Kartonaži in ki še niso povsem ustrezne. Pomaranče in limone so iz Grčije, kivi iz Grčije in lta' lije banane iz Nikaragve, češe iz Španije. Zaradi vseh stroške s prevozom — v Kopru mom8 ■ fer čakati dva dni, namesto nek J ur — je naša marža od 25 do 3 odstotkov,« sta povedala mla. podjetnika. Nabavljati sadje 1 zelenjavo v Avstriji je bilo zanj ne le ceneje in hitreje, ampak t di ugodneje zaradi daljšega ro
likor pač zraste v naših sadovnjakih in vrtovih), naj kupuje v Pa-nonikini trgovini na Kocljevi ulici, kjer imajo precej nižjo maržo
plačila.
Podjetje MITEV, ki je že red"1 dobavitelj južnega sadja mat5
S.d,e i„
plačilnega prometa z AvstPJ"’ kajti šele takrat bo lahko post" konkurenčni dobavitelj sadja zelenjave. Če seveda trgovci n
kot drugod. Sicer pa bodo najverjetneje že prihodnje leto uredili v bližini hladilnice v Puconcih tudi trgovino — do takrat pa lahko vsako soboto od 8. do 12.
bodo vsega izenačili.
Do takrat. . . bodo jedli tis ' kar imamo doma ali kar si lahK privoščimo. Uvoženi radič, ""L darine in ananas bodo uživa"
ure kupite jabolka v zaboju tudi redki, pred hladilnico.
Bernarda B-
Podjetnik na razpotju
Profesor poslovnih ved na kalifornijski univerzi in podjetm8 svetovalec Erič Flamholtz pa ponuja štiri možnosti, s katerimi la ko ukrepajo podjetniki na kritični točki rasti.
Prva možnost je, da podjetnik ne stori nič in upa na najbolj8 • Ta recept se največkrat ne obnese.	I
Druga možnost je, da se najame uspešen menedžer, ki Pa A1 bo potrebno v celoti prepustiti krmilo podjetja.	■„
Tretja možnost, ki jo ponuja ameriški profesor, je pr0 I podjetja. V tujini ni to nič nenavadnega, pri nas pa še vedno velJ ’ da pomeni podjetje v težavah sramoto, prodaja pa življenjski P raz.	,e.
Četrta in najboljša možnost pa narekuje, da podjetnik sp1 meni samega sebe, skozi to pa tudi način svojega razmišljanja, denja.	’	da
Podjetnik dozoreva skupaj s svojim podjetjem, ob tem vedno sledi pravilu, da obrobnih stvari v podjetništvu ni-majhnimi koraki do velikih uspehov« je načelo, ki je nekoč maJ ne pripeljalo v kraljestvo bogatih in velikih.
RENATA Flč^1’ J
VESTNIK, 28. NOVEMBRA
kmetijska panorama
jELEGACIJA MADŽARSKEGA KMETIJSKEGA MINISTRSTVA V SLOVENIJI
Poglabljanje sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko
Konec minulega tedna seje na Mnevnem obisku v Sloveniji ■Mila delegacija madžarskega litijskega ministrstva, ki jo je Mil kmetijski minister dr. Ele-'r 9er^aatz- gostiteljem, slo-j j kmetijskim ministrom r' Jožetom Ostercem so se do-?arJali predvsem o državnih in poslovnem sodelovanju državama na področju kme-Kot je ob koncu obiska srečanju z novinarji dejal dr. ^fgaatz, je bila to ena od prvih la brskih delegacij, ki je zače-“radno vzpostavljati sodelova-jj ed državama, svetu pa želi-s tem dokazati, da se tudi dva la'a taroda znata pogovarjati in .delovati. Povezujejo ju podob-" Problemi, njihovo razreševa-
nje pa mora služiti interesu obeh držav.
Pobuda za obisk madžarske kmetijske delegacije v Sloveniji je bila dana pred poldrugim mesecem, ko se je dr. Jože Osterc mudil v Zalaegerszegu, saj so že takrat ugotavljali, da je za poglobitev sodelovanja med državama potrebno razrešiti nekatera vprašanja. Na zadnjem srečanju so se predvsem dogovarjali, katere sporazume bi morali državi pripraviti, da bi medsebojni promet potekal nemoteno, skušali pa so tudi ugotoviti, kje obstajajo možnosti za poglobitev sodelovanja. Naloga obeh ministrstev je, da pripravita predvsem pogoje, o konkretnih oblikah sodelovanja pa se bodo morale dogovarjati
zainteresirane organizacije. Že med 19. in 21. decembrom naj bi na razstavišču v Gornji Radgoni pripravili predstavitev izdelkov naših in madžarskih proizvajalcev, ob tej priložnosti pa naj bi že tudi podpisali prve konkretne dogovore o sodelovanju.
Pri pripravi ustreznih sporazumov bodo izhajali iz dosedanjih meddržavnih sporazumov med Jugoslavijo in Madžarsko, ki jih bodo prilagodili konkretnim potrebam. Tako so se že dogovorili, da bo delovna skupina obeh ministrstev pripravila ustrezen sporazum, ki bo opredelil fitosanitarne in veterinarske norme, ki so potrebne za promet blaga čez mejo na mejnem prehodu v Dolgi vasi. Ta sporazum je še toliko
NA SLOVENSKEM TRŽIŠČU SO ŽE NA VOLJO VSI MODELI TRAKTORJEV UTB-FIAT UNIVERZAL
Romunski traktorji na slovenskih poljih
. Lenartu uvažajo traktorje za vso slovensko državo, cvik P°vedal predsednik SO Lenart in član izvršnega dbora Slovenske kmečke zveze Jože Škrlec, je treba na etenu pomagati vsem ministrstvom. V Sloveniji smo sPeli prek zasebnega podjetja TRGO PREVOZ iz Le-
!n romunskega partnerja Tovarno traktorjev *B-Fiat univerzal zagotoviti uvoz traktorjev. V zad-Jem času oziroma po vojni je na slovenskem tržišču Prazn’na Pr> oskrbi s traktorji, Za uvoz smo se bločili, ker so kmetje negodovali nad neposlovnostjo Sfoopreme iz Beograda, pri kateri so na plačane trak-jle čakali po 7 in več mesecev.
Jože Škrlec je povedal: »Ko smo ugotovili, da trak-°Eiev iz Beograda ne bo, smo kmetom svetovali, da lotevajo vrnitev vplačil. S slednjim so kmetje, vsaj ko-. Or jaz vem, uspeli. Agrooprema iz Beograda jim je pnar vrnila. Mogoče sicer kakemu kmetu denarja še lso vrnili, večini pa so.«
. JRGOPREVOZ iz Lenarta je navezal stike s tovarno 1B-FIAT univerzal v Brašovu. Predstavniki romunske varne so se odzvali povabilu in se udeležili pogovo-
v Lenartu. Rezultat je podpisan sporazum, da je COOPROMET iz Lenarta edini uvoznik vseh vrst ..aktorjev, ki jih po Fiatovi licenci izdelujejo v Romuni-J*' Način plačila so uredili z dolgoročno kooperacijsko SP^odbo, po kateri Romuni najprej pošljejo traktorje v °Ovenijo. Traktorje plačujejo z industrijskimi izdelki
slovenskih podjetij. S pogodbo so si delo dolgoročno zagotovili tovarna akumulatorjev VESNA iz Maribora, Železarna Ravne in COLOR iz Medvod.
Za traktorje bodo izdelovali kabine v »mešani« firmi, v katero bo svoj delež prispevala dunajska firma, ki izdeluje profile za traktorske kabine po evropskih standardih. Iz Avstrije uvožene profile bodo plačali z gotovimi kabinami, izdelanimi v Lenartu. Gre torej za ko-operacijsko-kompenzacijski posel.
Pri vsem je pomembno, da ves posel, od uvoza traktorjev do izdelanih kabin, ne bo zahteval deviznih plačil še posebej pomembno pa je, da bodo dobili ob že omenjenih firmah VESNA, COLOR in Železarna Ravne tildi v Lenartu delo in nova delovna mesta. Predsednik SO Lenart, Jože Škrlec, se želi tudi prek časopisa zahvaliti Slovenskemu zunanjemu ministrstvu, ki je veliko pripomoglo, da so se za uvoz traktorjev in vse druge hitro dogovorili. Posebna zasluga pri tem gre pb besedah J. Škrleca namestnici ministra Vojki Ravbar, drugemu namestniku ministra in gospe Pirčevi.
Uvoz traktorjev in nanj vezan izvoz še teče. Slednje je zmanjšalo težave pri prodaji izdelkov nekaterih naših firm. Še posebno pa so zadovoljni kmetje, ki lahko tačas hitro dobijo raznovrstne traktorje, za katere so na voljo rezervni deli in servisi v vsej Sloveniji.
Boris Hegeduš
bolj potreben, ker se vedno več blagovnega prometa usmerja čez ta mejni prehod. Med ostalimi konkretnimi ‘aktivnostmi velja omeniti še možnost obdelovanja madžarskih polj, ki jih je zadruga v Lentiju že ponudila našim kmetovalcem. Stvari so nekoliko zastale, saj morajo Madžari vprašanje teh možnosti rešiti na državni ravni, po zagotovilih madžarskega kmetijskega ministra pa se bo to tudi zgodilo.
Ker je Slovenija z osamosvojitvijo izgubila dobršen del surovinskega zaledja v nekdanji Jugoslaviji, bo ta izpad delno skušala nadomestiti z uvozom iz Madžarske. Ta država se namreč srečuje s presežki žit in živinske krme, še naprej pa bodo ohranili tudi sodelovanje pri pridelavi sladkorne pese za potrebe tovarne sladkorja v Ormožu. Ta tovarna je že doslej uslužnostno predelovala sladkorno peso madžarskih pridelovalcev, v prihodnje pa so Madžari pripravljeni odstopiti vse pridelane količine sladkorja. Možnosti sodelovanja se odpirajo tudi na področju predelave sadja, ki ga je na Madžarskem preveč, s predelavo v slovenskih tovarnah pa bi se izognili tudi dragim prevoznim stroškom, saj so ga doslej izvažali v zahodno Evropo.
V zameno za te surovine se Madžari zanimajo predvsem za uvoz drobne kmetijske mehanizacije slovenskih izdelovalcev, možnosti medsebojne menjave pa se ponujajo tudi na drugih področjih gospodarstva. Po besedah dr. Jožeta Osterca bo celotna slovenska blagovna menjava z Madžarsko letos dosegla vrednost 30 milijonov dolarjev, kar je precej manj, kot so realne možnosti. Samo na področju kmetijstva bi se ta menjava lahko v zelo kratkem času povečala za pet do desetkrat. In srečanje obeh ministrstev bo gotovo v dobršni meri prispevalo k temu.
LUDVIK KOVAČ
Filtriranje vina
Vino je tekočina, ki jo sestavljajo prave ali kristaloidne raztopine in koloidni delci v obliki suspenzije. V času nege, dozorevanja in skladiščenja vina se lahko nekatere sestavine vina nepovratno spremenijo in prehajajo iz pravih raztopin v suspenzije. Nastajajo večji delci, ki so vidni s prostim očesom in kot taki povzročajo motnosti vina.
Ob pojavu takih delcev že lahko govorimo o tekoči in čvrsti fazi vina. Tekočo fazo predstavlja čisto vino, a čvrsto fazo predstavljajo delci motnosti in usedline.
Ločevanje delcev motnosti od čistega vina, bi se lahko opravilo tudi s počasnim sesedanjem in nato z odlivanjem — dekanti-ranjem čistega dela vina. Ker je tako sesedanje — sedimentacija zelo počasna in ker z dekantacijo ne moremo natančno oddeliti trdne in tekoče faze, se v praksi vse več poslužujemo postopka, ki mu pravimo filtriranje vina.
Osnovni namen filtriranja vina je, da se iz njega odstranijo motni delci in usedline in vino naj trajno ostane čisto. To dosegamo s prepuščanjem vina skozi bolj ali manj porozne prepreke, ki imajo sposobnost zadrževanja suspendiranih delcev. Prehaja lahko samo čisto vino.
Od sredstev, ki se uporabljajo za filtriranje vina se zahtevajo naslednje lastnosti:
1.	da ne vplivajo na okus in vonj vina,
2.	da imajo sposobnost oprijemanja in zadrževanja na na-plavnih filtrih,
3.	da imajo čim večjo sposobnost vezave motnih delcev,
4.	da imajo čim večjo notranjo površino in s tem večjo sposobnost filtriranja.
Sam postopek filtriranja temelji na dveh principih in sicer: na principu delovanja adsorbcije, to je vezave na površini delcev in na principu poroznosti materialov, skozi katere prehaja vino.
Filtracije kot postopka pri negi vina se poslužujemo v naslednjih primerih:
L Če hočemo mlado vino predčasno očistiti.
2.	Če so se nam izločile meglice zaradi pretakanja, ali zaradi križanja vina.
3.	Če želimo iz vina odstraniti uporabljena čistila.
4.	Za razklično-sterilno filtriranje pred stekleničenjem.
Poleg same stopnje motnosti in količine delcev motnosti vpliva tudi viskoznost vina na sposobnost filtriranja. Viskoznost je odvisna predvsem od ekstrakta vina. Vrhunska, ekstraktno bogata vina imajo večjo viskoznost in se zato težje filtrirajo. Če je tako vino še z ostankom sladkorja, se njihova sposobnost filtriranja dodatno otežuje.
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
J?KUŠNJE KMETOVALCEV
Za kilogram grozdja 64 tolarjev
K
S|(t ® Mirko Žižek s Šafar-'ttos ?r' Razkrižju povedal, da % ni .predelal vsega grozdja v °5'roma vino, ampak ga je ^1. $000 kilogramov prodal ^il r et’> 'n Je za kilogram &i| sp tolarjev, sem se zmedel, lil. >eni Prepričan, da se je zmo-^jannrVa ie dejal, da bo grozdje 0 dobil plačano po 64 to-Poj Za kilogram, nato pa je še Po |3aJ Prevzemnico, kjer je čr-u Pelem pisalo: 64 tolarjev!
sOrte '?s Je bila za kakovostne 'ji ’ ustrezni sladkorni stop-% nVeda, ugodna cena, zato N iJr daj del grozdja, tako da sij ^usnili le 10.000 litrov mo-fe|i ni> ko grozdje nismo pro-V’ Pa smo dobili kar 16.000 Progasta. Vinograd imamo v Sf8a s u na Hrvaškem in ob-® hektarja. Vseh trt je tega 8000 renskega ri-\ .ln 2500 chardonnayja. Ko ^saip Pred nekaj leti odločali ^stov^r trte’ nam ie mars‘kdo s9rte al« druge, donosnejše
Vendar je nam šlo predaj Se j kakovost. Ni nam žal, b Pra odl°<htev znova potrdila d visnidna’ mošt smo prodajali

Foto: Jure Zauneker
... .	1» ^afarskena dobiva iz kakovostnih sort renskega rizlinga
Ima «a tak« v lesenih k°‘ nerjaV"ih in chardonnayja kuk”'”	>.________
potem vino ne bi bilo več po-
C tud; '• cen‘- Prav tako pa gre-i v nVlna lanskega letnika do-?ar<io°^aj°- Renski rizling ali ,fjev ?nay prodajamo po 60 to-e.pa gost popije litrček v OAln°toču, potem zaraču-
A&^rjev.«
% ”c — tak je uradni naziv >^fovp®a kmečkega turizma na ^rešitj01 domu na Šafarskem. k 8a ne morete, saj je ob
sodih.
cesti velik izvesek. Za sprejem in pogostitev gostov so preuredili nekdanjo strojno lopo veliko 15-krat 4 metre. Lokal je lepo urejen z masivnim kmečkim pohištvom ki ga je izdelala mizarska delavnica Daniela Preloga iz Ljutomera. Iz te prleške mero; pole je doma tudi arhitekt Baler, ki je naredil načrte. Tik ob točilnici je velika vinska klet, v kateri "o ob lesenih sodih še 4 sodi s po 300 litri prostornine, izdelala pa jih je iz nerjavne pločevine obratovalnica Silakovih iz Murske Sobote. Racionalno ravnajo tudi z energijo: toplotna črpalka jo črpa iz kleti (in jo tako hladi) m ogreva točilnico. Na te mstaUci-ie8je priključena tudi hladilnica Ldja ki je v bližnjem prostoru.
»Ob vinogradništvu in kletarstvu se ukvarjamo še s pridelovanjem sadja. Sadovnjak imamo na
površini 1,5 hektarja, pridelujemo pa v glavnem sorto ajdared, nekaj pa tudi sorte james grive, predvsem zaradi »oplodnje«. To je namreč rana sorta. V sadovnjaku naberemo okrog 50.000 kilogramov jabolk, ki jih večino prodamo Slovinu v Ormož, drugo pa kupijo domači kupci. Nasad jablan nameravamo povečati za še 1 hektar, spet s sorto ajdared, toda vprašanje je, ali nam bo to uspelo že zdaj, saj ni dobiti sadik.«
Mirko Žižek se dobro spozna na vinogradništvo in kletarstvo, pa tudi na sadjarstvo, saj je 7 let delal pri znanem vinogradniku v Avstriji, kjer je uspešno končal vinogradniško-sadjarsko šolo, v Švici pa se je usposobil še za ravnanje z vini — kletarstvo. To pa ne pomeni, da je v negovanje uvedel novosti, zaradi katerih
vsem naravno, saj gre vino zgolj čez naplaviti filter (ne pa skozi filtrske plošče), tako da ostane v njem življenje — buket: vonj pravega vina. Seveda sem ga moral pokusiti.
Verjetno imajo Žižkovi ustrezne dohodke. Res pa je tudi, da je dela več kot dovolj. Tako v vinogradu kot sadovnjaku, pa tudi pri vzreji bekonov, ki se jim ta družina (še) ni odpovedala, čeprav so bili v prejšnjih obdobjih težki časi: prašiči niso imeli prave cene. Zdaj je seveda drugače. Prašiče pa redijo tudi zaradi domačih kolin in predelave mesa v domače mesne izdelke, kajti v vinotoču postrežejo tudi s hladnim narezkom. Mirko Žižek'mi je še pripovedoval o »svojih« trtnih vzgojah (ob kolu sta dva trsa — eden pred njim, drugi za njim), kar se mi je zdelo zapleteno, zato sem sprejel vabilo naj ga obiščem, ko bo (že v februarju) obrezoval trto. V vinogradu v Jurovš-čaku (pravzaprav v kleti) ne bo polnih sodov in s tem možnosti za (o)krepčilo, saj je — kot že zapisano — vino v kleti v Šafar-skem. Mošt je letos prvič peljal čez mejni prehod Gibina—Česti-janec. Sploh ni bila problemov. Dokaz, da meja sicer je, vendar je obmejno prebivalstvo (in še zlasti dvolastniki) ne (ob)čuti.
Mirko Žižek seveda ne živi sam, ampak ima družino. Dejansko so na njegovem gruntu kar tri družine, saj sta si ju ustvarila tudi otroka. S. SOBOČAN
ih g
Viskoznost vina je odvisna tudi od temperature, zato se vpliv temperature odraža na hitrosti filtriranja. Pri nižji temperaturi je viskoznost manjša, zato se vsa vina težje filtrirajo. Višje temperature zvišujejo viskoznost, zato je sposobnost filtriranja večja. KAJ SO FILTRI?
Filtri so raznovrstne naprave, ki jih uporabljamo za filtriranje vina, tekočin in plinov. Proces filtriranja vina seje v zadnjih desetletjih hitro spreminjal in sledil razvoju tehnike in predvsem novim spoznanjem sodobne tehnologije vina. Danes se nikjer več ne uporablja postopek odprtega filtriranja. Tako vemo, da vsako zračenje negativno vpliva na zdravstveno oporečnost, ker povečuje potrebo po žveplasti kislini. Izogibamo se zračenja pri pretokih vina, še bolj je škodljivo zračenje donegovanega vina ob filtriranju. Sodobni filtri so takozvani zaprti filtri in v njih se vino ob filtriranju dodatno ne zrači.
Glede na način delovanja jih delimo v dve skupini:
L Naplavni filtri
2. Okvirni filtri
Pri naplavnih filtrih se filtrirna masa vnaša v filter z napla-vljanjem kot suspenzija v vinu. Ta naplavna masa ustvarja filtrirni sloj ponavadi na kovinskih sitih. Filtriranje se vrši na ta način, da motno vino prihaja z ene strani naplavnega sloja. Ta sloj zadrži delce motnosti in na drugi strani izhaja čisto vino.
Naplavni filtri se v glavnem koristijo za takozvano grobo filtriranje. Njihova zmogljivost je lahko zelo velika. Kot filtrirna masa za nanašanje in filtriranje, se uporablja, bolj ali manj fino mleta kremenčeva pena. Ona je lahko organskega ali anorganskega izvora, z raznimi dodatki. Sposobnost filtriranja je odvisna od načina mletja. Za filtriranje motnega vina se uporablja bolj groba pena. Fino mleta kremenčeva pena je namenjena bolj fini filtraciji.
Naplavne filtre uporabljajo velike kleti in pivovarne, saj je njihova zmogljivost izredno velika. Ti filtri niso primerni za manjše vinogradnike.
ZMOGLJIVOST FILTER SLOJNIC
Proizvajalci filter slojnic predvidevajo, da se z eno, glede na motnost ustrezno izbrano stojnico, lahko prefiltrirajo naslednje količine vina:
Filter slojnice velikosti 20 x 20 cm 20—40 1
Filter slojnice velikosti 40 x 40 cm 80—150 1
Pri sterilni filtraciji se zmogljivost filter slojnic zmanjša za 30—50 %. Da povečamo zmogljivost filtriranja se lahko v filter vgradi prevodna celica. Vgradimo jo lahko v sredo filtra in potem vložimo v prvo polovico filtra slojnice z večjo propustnostjo in v drugo pa z manjšo. Tako dosežemo, da prve plošče poberejo vso večjo motnost, druge pa nato še dodatno očistijo vino.
Posebej poudarjamo, da vino pri filtriranju prehaja samo skozi eno filter slojnico!
Zmogljivost filtriranja je odvisna od velikosti slojnice, njene propustnosti in od takozvane notranje površine.
PRIPRAVA FILTRA PRED FILTRIRANJEM
Za kvalitetno filtriranje je izredno važna pravilna izbira črpalk. Pri filtriranju se ne morejo uporabljati batne ali druge črpalke, ki lahko ustvarjajo visoke pritiske. Za filtriranje so najbolj primerne centrifugalne ali impeler črpalke. Črpalka naj bo take izvedbe, kjer je možno regulirati pretok tekočine. Vgrajen naj ima takozvani »baj-pas« sistem, kjer višek vina kroži. S tako napravo se izognemo previsokim pritiskom.
Pred filtriranjem moramo filter skrbno sestaviti. Dovod vina moramo dobro zatesniti, da nam črpalka ne sesa zraka. Skozi sestavljeni filter prečrpavamo obilo čiste vode, da se slojnice dobro navlažijo in da se s slojnic izpere tuj okus.
Pri sterilnem ali EK filtriranju, ko uporabljamo posebne filter slojnice z oznakami EK, uvajamo v filter dalj časa nizkotlačno paro. Z njo razkužimo dovodne cevi, sam filter in odvodne cevi ter polnilno napravo. Dobro je, da paro uvajamo po isti poti kot vino. Pri tem morajo biti ventili odprti, da ne nastaja pritisk v filtru. Tako filtracijo uporabljamo pri stekleničenju polsuhih ali polsladkih vin. Posebej moramo paziti, da so vse naprave razkužene in da ne bo prišlo do ponovnih okužb s kvasovkami ali z bakterijami.
Parjenje je najboljši način steriliziranja filtrov. Okvirji filtra m tudi plošče so izdelane iz materialov, ki jim para ne škoduje. Zahtevnega sterilnega filtriranja se poslužujemo pri sočasnem stekleničenju vin z ostankom nepovretega sladkorja. Pri tem stekleničenju moramo paziti, da so tudi steklenice in zamaški predhodno razkuženi.
(Nadaljevanje prihodnjič) Mag. Slavko Zalar, dipl. inž.
___________—’—--
28. NOVEMBRA 1991
Stran 9
kronika
Vode, reši nas, o Gospod!
V tem obdobju, ko bi bilo logično, da bodo padale snežinke, nam je Gospod poslal množico deževnih kapelj. Padale so vsepovsod in se prebile skozi marsikatero streho, napolnile so struge, potoke in reke ter jezera; voda je namočila več površin, posejanih z žitom, zaradi moče so se na več mestih začela premikati pobočja in plazovi so (za)grozili, da bodo pokopali vse pred seboj, zato so na nekaterih območjih, denimo v Ljutomeru, že začeli biti plat zvona. Gospod je končno spoznal, da bi kazalo kaj deževnih kapelj prihraniti, da bi pregnal spomladansko sušo, zato je deževje prenehalo. Spet je posijalo sonce, ljudje so se naužili svežega zraka in zdaj si želijo, da bi končno padle snežinke. Sicer pa se tudi »uradni« začetek zime naglo bliža, in če ni snega, potem zima sploh ni — zima.
Š. S.
Foto: N. J.
Deževne kaplje so padale več dni in noči. Nekaj časa jih je vpijala zemlja, potem pa se je ustavilo: voda je napolnila jarke med njivami, potem pa se je razlila po poljih in poplavila ozimna žita. Kakšne bodo posledice, bomo videli ob žetvi.
Kaj bi bilo, ko ne bi uredili potokov in rečnih strug? Prav gotovo bi se še več vode razlilo po rodovitnih površinah in naredilo škodo, tako pa je lahko (ne)moteno odtekala.
Dolgotrajno deževje je ogrožalo tudi nekatere stavbe, ki šfffmlini in žage) tik ob potokih. K sreči se nobeden ni podrl. So pa bile kleti marsikje polne vode.
Z nožem ubil prodajalko
Dvojno življenje Koromana Hrvatina • Zadnji hip se je usmilil mlade prodajalke • Njegovo dekle ni vedelo za zločine • Zaradi alibija na Madžarsko
Medžimurje si je oddahnilo. Policija je namreč prijela 20-1 et-nega strojnega ključavničarja Koromana Hrvatina iz Čakovca, ki je utemeljeno osumljen uboja z nožem in več poskusov. Začelo se je septembra, ko so v trgovini Centroprometa v Varaždinu našli iznakaženo truplo prodajalke A. P. Kriminalisti so pravilno slutili, da gre za storilca-psihopata, ki utegne še moriti. In res: naslednji mesec je bila z nožem napadena prodajalka R. B. Inšpektorji uprave za notranje zadeve so delali dan in noč, obroč se je začel vse bolj ožiti in naposled so prišli do osumljenega Koromana Hrvatina. Bili so začudeni, saj dotlej še ni bil »zaznamovan« v policijskih kartotekah. To pa ne pomeni, da je živel normalno življenje. Primernejša opredelitev bi bila: dvojno življenje. Eno, ki gaje kazal navzven (njegovo dekle sploh ni posumilo, da bi morilec utegnil biti njen spremljevalec), drugo pa je bilo notranje življenje: sla po sprostitvi notranje napetosti — z ubijanjem, in to ljudi, ki mu niso ničesar storili. Tako je žrtev A. P. pokončal v skladišču trgovine, ko naj bi ji pomagal prinesti vrečo moke. Drugo napadeno žrtev R. B. pa je spremljal po ulici v trgovino, jo vrgel na tla in jo hotel ubiti, vendar naj bi seje zato, ker je bila zelo mlada, usmilil, nato pa pobegnil. Da ga ne bi odkrili, si je dal takoj postriči lase’ Po uboju A. P. pa se je za en dan umaknil na Madžarsko.
Poboj v Babjem ložiču
DOGODEK, KI
ZNOVA VZNEMIRJA
Kot smo na kratko že poročali, so se poslanci skupščine občine Ljutomer na zasedanju 27. septembra 1991 seznanili s poročilom predsednika komisije za raziskavo pobojev v Babjem ložiču pri Ljutomeru. V skupščinskem zapisniku smo zdaj prebrali sklep: sprejme se poročilo komisije in se posreduje republiški komisiji za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti.
VELIKO SE JE GOVORILO
Ali je s tem zadeva Babji ložič končana? So ljudje, ki jim je veliko do tega, da bi bilo tako. So pa tudi ljudje, ki se ob takem predlogu zgražajo. Mi smo se pogovarjali z enim izmed slednjih. Anton Tušek iz Stročje vasi nam je namreč povedal, da se je v gozdiču Babji ložič dejansko morala zgoditi morija, sicer bi se govorjenje o tem že zdavnaj ponehalo. Leta 1945, kmalu po osvoboditvi, je bil star 11 let in živel v Ljutomeru. Slišal je pripovedovanje ljudi, da so to in to noč ubili gostilničarja in mesarja Riharda Wrega, drugič lekarnarjevo ženo Johano Schwarz, pa fotografa Janka Huberja ... Ta imena so tudi sicer v seznamu omenjene občinske komisije, poleg teh pa naj bi bile povojne žrtve oblasti, pijanih od zmage, še: Alojz Rauter, kmet iz Ce-zanjevec; Mihael Žuravlev, delavec z Mote; Marta Klinc, uslužbenka pošte; Marija Lah, kmetica iz Branoslavcev; Mihael Obilčnik, orožnik iz Male Nedelje; Matevž Štefe, orožnik iz Križevec; Ema Milavec, gospodinja iz Ljutomera; Lasnik, orožnik iz Male Nedelje; Jakob Černjavič, kmet iz Vučje vasi; Zofija Žitek, posestnica iz Ljutomera; nek Mihelitsch; Andrej Osolin, pa še neki Irma in Olga.
ŠTIRJE ŠE ŽIVIJO
»Ljudje marsikaj vedo, a o tem še ne upajo spregovoriti. Še vedno se bojijo maščevanja. Tako vam tudi jaz ne bom povedal za domnevna imena 5 — 6 ljudi, ki so pokončali žrtve v Babjem ložiču, saj štirje izmed njih še živijo «
Strah pred maščevanjem!? Ta bojazen je zapisana tudi v zapisniku komisije za raziskavo teh pobojev. V njem piše, da so se člani komisije pogovarjali s 34 svojci žrtev, njihovimi znanci in pričami tedanjih dogodkov, »da bi se čim hitreje prišlo do motivov, zakaj so postali žrtve tega divjanja, kdaj je bila zapečatena njihova usoda in kdo naj bi to storil . ..« — »Pripomniti pa moram, da mnogi svojci želijo čim manj publicitete o žrtvah, so si pa edini, da se jim (žrtvam) postavi primerno obeležje na primernem mestu.«
Bo to primerno mesto gozdiček v Babjem ložiču? Prav gotovo! Naš sogovornik Anton Tušek nam je med drugim povedal, da si ljudje dolgo časa (v prvih povojnih letih) niso upali v Babji ložič, najhujši strah pa je bil kmalu potem, ko so tam (1945. leta) odjeknili streli. Ljudje vedo (a tega za javnost (še) ne povedo), da so si žrtve morale same izkopati grobove. Vzbokline v gozdiču naj bi tudi pričale, kje so obležala trupla. V poznejšem času so jih nekateri ljudje samoiniciati-* vno »prekopavali«, toda našli niso ničesar, razen (med listjem) sveče, ki so ji prižigali verjetno svojci pokončanih.
Marsikdo »veliko ve« o poboju, a si še ne upa spregovoriti. Ena redkih izjem je Anton Tušek, ki je pripovedoval našemu novinarju.
Foto: J. Z.
Je bila obtoženka neprištevna?
Na lendavski enoti temeljnega sodišča so prejšnji teden zaslišali kar 12 prič, ki naj bi osvetlile življenje v zakonski skupnosti 39-let-nega Štefana in 34-letne Marije Pucko iz Kamovec. Kot smo že poročali, je Mariji »prekipelo« 20. marca 1^91, ko ji je mož spet grozil z najhujšim. S sekiro ga je udarila po glavi ter ga ubila. Takoj potem je z dejanjem seznanila soseda in počakala na prihod miličnikov. Na obravnavi pred 5-članskim senatom je več prič menilo, da se je tp, kar se je zgodilo »moralo zgoditi«, saj je obtožena živela v nevzdržnih razmerah. Sodišče še ni izreklo (raz)sodbe, ampak je sklenilo pritegniti nevropsihiatra, ki bo »obdelal« obtoženko.
Vlom v počitniško hišico
V času med 16. in 22. novembrom je imel Stanko Muršič, ki ima starejšo počitniško hišico v Moravskih Toplicah, nepovabljenega gosta. V teh dneh je namreč neznanec vlomil v hišico, pokusil vino in iz dveh sodov, kjer je bilo boljše vino, iztočil nekaj deset litrov žlahtne kapljice. Očitno je, da ne gre za vlomilca, ki bi si naredil večje zaloge vina ali pa bi ga celo nameraval pozneje prodati, ampak je vlomil, da bi si s plenom (po)gasil žejo v krajšem obdobju. Je pa ta vlom pognal strah v kosti tistim vinogradnikom, ki imajo večje količine vina. Še tako debela ključavnica ni jamstvo, da ne bo nepovabljenih gostov.
Motorist brez izpita
Martin Magdič iz Rcnkovec, ki pa nima vozniškega dovoljenja za vožnjo motornega kolesa, se je peljal z motorjem iz Ivanec proti Noršincem. V Mlajtincih pri domačiji številka 18 se je na cesti obračal, ne da bi nakazal smer vožnje. V tistem hipu je za njim pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Janez Kuhar iz Bakovec. Prišlo je do trčenja, motorist je padel in se hudo poškodoval. Nastala je tudi materialna škoda za 5.000 tolarjev.
Kolesarka je umrla
Dokaz, da se tudi »lahka« telesna poškodba lahko konča tragično, je dogodek iz kobiljanskih goric. 14. novembra se je 54-letna Marija Ferčak iz Kobilja peljala po klancu navzdol in padla. Poškodbo so opredelili za lahko, vendar ni bilo tako: poškodovana je umrla 17. novembra v soboški bolnišnici.
19 POVOJNIH ŽRTEV • STRAH PRED MAŠČEVANJEM BORCI NE VEDO NIČ • KDO JE DAL NALOG ZA USMR1 TEV • ZADEVA ŠE ODPRTA
Gozdiček v Babjem ložiču pri Ljutomeru, kjer naj bi bile pokončane f tve.
PADLI SO NEDOLŽNI
»Gradivo o življenju in delu žrtev med vojno je delno že zbra ’ glavno delo pa nas še čaka. Vendar lahko že zdaj trdim, da so žrtve vele med vojno običajno kot drugi prebivalci in niso bile nobene ne sodelavke okupatorja, najmanj pa take, da bi jih smel kdo ob » cu vojne brez sodbe ilegalno, zverinsko ali tajno odstraniti ozif° ubiti.«	J
Tako med drugim piše v poročilu, ki ga je podpisal pred se* komisije Janko Sitar. Nadalje zvemo za težave, na katere je na1® • komisija. »Manjkalo ni podtikanj, različnih ovir, obrekovanj m t I Ijevanj, tudi omalovaževanj, češ kopljite te kosti; ali nimate drug E dela? Nič ne boste našli! »To niso bile pripombe samo od posanie j. kov, temveč tudi organizacije kot je Zveza borcev. V kolikor bi bil L hov interes, da se zadeva čim prej razišče in da ne bodo še v boo . vsi potencialni morilci, skrivači, posiljevalci itd., bi morali raziskavi. Po dveh obiskih, ki sem ju opravil na sedežu združenja ze borcev v Ljutomeru, so rekli, da o zadevi nič ne vedo in nimajo bene dokumentacije. Torej svojim osumljenim članom (podčrtal nočejo pomagati, da se pride do resnice o dogodkih, ki so pustili grozen pečat za povojno obdobje, ko žrtve niso bile več potf® jo Sum ostane še dalje in bo toliko časa, dokler se zadevi ne pn“e | dna.«
SO VZBOKLINE - GOMILE?	ji
Obiskali smo Babji ložič. Iskali smo morebitne sledi svojce*'( j bi se ob letošnjem dnevu mrtvih utegnili pokloniti spominu in L -jih nismo našli. Smo pa opazili več vzboklin (gomil?), kar nas je Ijevalo na misel, da prav tu in tu globoko pod zemljo trohne še zaj kosti žrtev povojne morije. Če bi narava lahko spregovorila, bist .? ša drevesa — priče dogodka — prav gotovo prišla na dan z Poslikali smo mlado drevo, ki je med množico starejših klonilo-nekatere žrtve so bile mlajše, denimo Marta Klinc, ki ji je bilo leta komaj 25 let.	.
Borci so torej izzvani in prav čudno je, da se niso odzvali- » pa bo za to še priložnost, saj komisija dela še ni sklenila. Tako d raziskovala in skušala ugotoviti, kdaj in kdo je izdelal sezname -j za aretacijo, kdo je »upravljal« z žrtvami, ki so bile v zaporu, kj* 3 je zasliševal in kdo je dal nalog za usmrtitev (podčrtal Š. S.) ali ueP ( tacijo. »Ne more biti verjetno, da se takratno vodstvo Ljutom ,)J tem ne bi pogovarjalo, bilo informirano, če že ni dalo soglasja k daciji. Nekdo tuj, brez sodelovanja domačih, ni mogel opravit* krvavega>opravila. Opravljen je bil en razgovor z g. Stanetom P" jr kom. Povedal ni nič novega, kar že ne bi bilo objavljeno. Po(re;^ ponovni razgovor. Pa tudi z g. Savom Pihlerjem in še živečim* J takratnega političnega vodstva. Ne more biti res, da o zadevi n*s obveščeni...«	tC(!|
Zadeva »Babji ložič« še ne gre v arhiv pozabe. Komisija bo -j delala še naprej. Upati je, da bodo spregovorili tudi ljudje, ki z%-strahu pred maščevanjem (koga?) še molčijo. Naš sogovornik je P^jj gal molk. Tudi naš časopis se ni sprijaznil zgolj z vestjo iz skup, o' skega zasedanja.	STEFAN SOBO ,
TOVORNJAK IN OSEBNI AVTO PADLA Z MOSTU -do, 20. novembra, ob 9.40 se je zgodila v Dokležovju huda pv0,n^ti> nesreča, saj je nastala gmotna škoda za 400.000 tolarjev, ena 0 pa se je hudo poškodovala. Vzrok naj bi bila neprimerna hitrost j nika osebnega avta Alojza Žnidariča iz Vučje Vasi. Ta se je P po cesti Veržej—Bratonci. Zunaj naselja Dokležovje je na most” rokav Mure dohitel kolesarko, ki pa je ni mogel prehiteti, kč^ nasproti peljal tovorni avto s priklopnikom, ki ga je vozil Martinec iz Rakičana. Voznik osebnega avta Alojz Žnidarič jez x močno zavirati, zato ga je zaneslo v levo in je trčil v tovornjak' ji tem pa sta obe vozili padli z mostu in obtičali v vodi. Žnidarič j, hudo poškodoval.	Foto*
POROKE	J
MA TIČNI URADI SO MURSKA SOBOTA - Werner Maijusec. Lucove, in Nataša Škrilec, tekstilna tehnika iz Vučje Gomile; Milenko gozdarski tehnik iz Murske Sobote, in Neža Cigan, šivilja iz Murske slav Ropoša, vodovodni inštalater od Grada, in Branka Kovač, tekstilna * narka od Grada; Stanko Gomboc. avtomehanik iz Večeslavec. in BemaraK^. zdravstvena tehnica iz Pertoče; Alojz Žižek, avtomehanik iz Turnišča, in plan, šivilja iz Ivanec.	ČES‘l |
Stran 10
VESTNIK, 28. NOVEMBRA
kulturna obzorja
MARKO JESENŠEK
SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
Jezika za štiriintrideset centimetrov
Pomislite, nobena lektorica, noben lektor, noben učitelj in nikak profesor, vam ne sme prečrtati ali popraviti stavka v Slovenskem jeziku, ki bi se, glasil: »Ti pa gučiš kakor da bi se prepelel(a)«. Če se strogo drži slovničnih Pravil, tega ne smejo narediti, pa naj jim stavek zveni še tako zamorsko.
‘ Seveda vi s tem stavkom niste povsem zadovoljni, kajti po. vašem bi se moral povedati nekako takole: »Tij pa gučiš kak da bi se pre-Peluo >prepelijla)«. Toda pristajate na pravila slovenskega jezika, zato ne vztrajate pri čisti prekmurščini.
Čeprav bi navsezadnje smeli pričakovati, da bodo pri »prevajanju« iz prekmurščine v slovenščino, kar se naredi tako, da se besedo Preuredi po osrednjeslovenskem občutku za mehkobo — torej sejo naredi trdo in robato, upoštevati tudi izpeljanko iz prepelenja, ki se glasi »prepelijš«, in bodo na osnovi tega naredili nedoločnik »prepeliti se.« Namesto »Prepeleti se«.
Prepelijš je zračni vrtinec, je tisto, kar °krog sebe dviga prah. V prenesenem pomenu za nekoga pravimo, da se prepelij, če je oil nekem početju zelo razposajeno navdu-sen. Tako, kakor se dogaja tukaj z nami, ko zadovoljni listamo po petih knjigah SLOVARJA SLOVENSKEG AKNJIZNEGA JEZIKA (SSKJ).
To je slovar posebne vrste — enojezični slovar V njem slovenski jezik pojasnjuje samega sebe. Ne tako, kakor v običajnih slovarjih, kjer gremo iz enega jezika v drugega, iz slovenščine v madžarščino in podobno. Vsi pra-V) narodi imajo takšne enojezične slovarje, pm bolj so pravi, v tem večjih nakladah jih vdajajo. V tem pogledu smo Slovenci, ki nas K 2 milijona, bolj resničen jezikovni narod kakor Srbi. Naš Slovar je izšel v nakladi 20.000 izvodov. Srbov je 12 milijonov, naklada njihovega enojezičnega slovarja pa je 10.000.
Nekaj ste z onim svojim stavkom le dosegli- Napisan je v skladu z besediščem, ki je obrano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Obenem pa zveni skorajda čisto po domače. Iz prekmurščine ste v tem stavku nare-mli knjižno slovenščino.
Če boste morali stavek razložiti, boste vzeli eno ali drugo izmed petih knjig SSKJ — a, ki skupaj merijo, če jih postavite s hrbtom drugo drugo, štiriintrideset centrimetrov. V Slo-Varju je tako beseda »gučati« kakor tudi »Prepeleti«. »Ti pa govoriš kakor da bi bil(a) Prepelica, kakor da bi petpedikal(a),« boste Prevedli. Čvekaš vse povprek in se ob tem
obnašaš kakor kokoš ali prepelica, ki se kopa v sipkem poletnem prahu. Če je kokoš, potem si je našla svoje prašno kopališče, svoj »prepeliš«, kje ob gumnu, če pa je prepelica pa se »suče v deteljici«. (Kajpada ne boste mogli zdržati in boste dodali še: svoje mlade si fujčkati fčij.)
Tudi beseda »gumno« je v Slovarju: označena kot prostor, kjer se navadno mlati; »zvoziti žito na gumno«, je besedna zveza ali kontekst, ki jo navaja slovar, da bi geslo slikoviteje pojasnil.
Nekatere prekmurske in prleške besede so našle črkarsko pot v besedišče SSKJ. Mnoge pa je niso. Grmljavica (grmljenje) je recimo notri, čeprav bi pričakovali »grmljajco«. Besede »kermina« (sedmina) ni. Sestavljalci SSKJ bi jo lahko našli v Franca Novaka Slovarju beltinskega prekmurskega govora.
Ko so predsednika glavnega uredniškega odbora SSKJ, prof. dr. Franca Jakopina vprašali, če so sestavljalci sprejemali v Slovar »tudi besede prekmurskega oziroma beltinskega dialekta«, je dejal, da je prekmurskih besed precej, predvsem prek Miška Kranjca. »Če je v literaturi neka beseda aktualna in je tipično prekmurska, je prišla v Slovar; tedaj je navadno naveden tudi citat«. Torej smo si sami krivi, ker nekaterih dobrih in lepih prekmurskih besed nismo literano dovolj pogosto uporabljali. Tako tudi v SSKJ niso prišle.
Beseda osek (po markovsko bi bili to »osejki«) je prišla v Slovar. Prek Ferda Godine, ki ne nekem mestu pravi: Martin je sedel na osekih ob vodnjaku — primer je navaden v SSKJ-u, kot primer konteksta. Osejki so ograja okrog vodnjaka.
Nek znan slovenski biolog, ki je nekaj let živel v Prekmurju, bo žaloval, ker v Slovarju ni besede »kamenšnica«. O primernosti te besede, ki je v tem in onem oziru boljša od gramoznice, je zmožen razplesti celo razpravo. Recimo v tem smislu, da je gramoznica tako dolgo gramoznica, dokler se v njej ne naseli življenje. Od tod naprej pa je kamenšnica: Ko je obrasla z obrežnim rastlinjem in je v gramoznici vodno življenje.
Če smo že pri bilogiji: ni prav, da manjka beseda »pasterek«. Prekmurski izraz paste-rek je v rastlinskem svetu tisto, kar je v človeškem svetu pastorek. Pasterki so »divji« poganjki na kulturni rastlini, od koruze do sončnic, ki niso deležni pozornosti glavnega plodu. Seveda je primerjava nekoliko surova, saj ni rečeno, da so tako dogaja tudi s pastorki.
Zaradi tega razlikovanja je prekmurski jezik tudi izbral dva izraza. Razen tistega pezdeca, ki prihrumi iz črevesja, poznamo Obmurci še enega. Tistega, ki se mu uradno pravi prašni-ca in spada med gobe. Ta drugi pezdec v Slovarju pod geslom »pezdec« ni omenjen.
Značilnost takšnih koristnih in obsežnih knjig, kakor je Slovar, je pač v tem, da so nekoliko zastarele in pomanjkljive, brž ko izidejo. Zato takoj pripravljajo nove. Po eni strani takšne, ki dopolnjujejo izdano gradivo, po drugi pa tudi tiste, ki omejujejo uporabo besed. S tem, da priporočajo takoimenovane lepše in primernejše rabe. S čimer jezik dejansko siromašijo. Z dopolnjujočimi izdajami pa ga spet bogatijo. Tako je to z jezikom. Kako nastajajo take knjiga kakor je SSKJ?
V dolgih letih. Od takrat, ko sta v decembru 1945. zaslužena gospoda Ramovš in Šolar zbrala 40 ekscerptorjev, po naše in po razlagi v SSKJ so to izpisovavci. Besede iz vsega slovensko napisanega so izpisovali kar tako, ne da bi vedeli, kakšen slovar hočejo dobiti. Delo je bilo zaman, ker niso izpisovali tudi besednih zvez (kontekstov) v katerih so nastopale, tako da za mnoge pozneje niso mogli ugotoviti pomena. Zato so se odločili, daje potrebno izpisovati tudi besedne zveze.
Ko imajo besedo in besedno zvezo v kateri nastopa, tako izpisano, seje potrebno odločiti, če pride v slovar. Seveda velja to za tiste besede, ki niso prav vsakdanje. V uredniškem odboru, ki je o tem odločal, so se včasih malo sprli, ker so pripadali različnim generacijam. In torej tudi različnim besediščem, saj je vendar znano, da so meje mojega jezika meje mojega sveta.
O takšnih spornih besedah so glasovali. V zapisnikih, kijih hranijo, je zapisano, kako je bilo ob kakem glasovanju. Besedo »kurbeti-na« so v vseh slovenskih pregledanih berilih našli samo enkrat. Zanjo ni glasoval nihče. »Kurbač« je bil izpisan šestkrat, glas pa je dobil samo eden. Zato ju v Slovarju zaman iščete.
Našli pa boste besede kakor so kureč, pi-čka in pizda. »Ker so se bali, da bo šel vsakdo najprej pogledat, ali so notri,« je pojasnil prof. Jakopin.
Kakor smo že rekli. Brž ko taka knjiga izide, je že zastarela in je potrebno pripravljati dodatke k njej. SSKJ ima obdelanih 107.000 gesel. Čez nekaj let pa bo izšlo takoimenova^ no Besedišče, ki ga bo dopolnjevalo. Novega SSKJ pa ni za pričakovati pred letom 2050.
ŠTEFAN SMEJ
19. likovna razstava v Lendavi
Prihodnje leto bo lendavska galerija praznovala lep jubilej. Že dvajsetič bodo njeni gostje akademski slikarji iz sosednjih držav, ki se bodo tako kot vsako leto zbrali na mednarodni likovni koloniji.
Letos pa so obiskovalcem na ogled stvaritve umetnikov 19. mednarodne likovne kolonije, ki so kljub zaostrenim političnim razmeram avgusta gostovali v Lendavi. Na razstavi, ki jo je odprla Breda Hich-Klančnik, so dela Zoltana Gaborja iz Zagreba, Stefana Hauka iz Ljubljane, Piera Conestaba iz Italije, Endreja Gonterja iz M. Sobote, Janoša Horvatha iz Madžarske, Marike Danc-Roth iz Nemčije >n Štefana Galiča iz Lendave. Pokrovitelji letošnje likovne kolonije so bili Naravno zdravilišče, Keral in zasebno podjetje Mire in Jožeta Tompe. Z deli udeležencev letošnje likovne kolonije bo obogatena tudi lendavska galerija.	.. x	,
Zveza kulturnih organizacij in vodstvo galerije pa sta se ze začela Pripravljati na 20. jubilejno likovno kolonijo, ko naj bi izdali tudi obširnejši katalog, v katerem bodo predstavili dolgoletno delovanje
Dve različici slovenskega knjižnega jezika
Reformacija v Prekmurju se je začela sicer že v 16. stoletju, vendar pa se je sprva utrdila na skrajnem severu, od tam pa se je kasneje počasi razširila proti jugu in je na prehodu iz 16. v 17. stoletje zajela Radgono, ki je »postala najmočenjša trdnjava luteran-stva«. Kljub temu pa v Prekmurju razmere takrat še niso dovoljevale tiskanja knjig v domačem jeziku in je bilo potrebno počakati še 200 let do nastopa prekmurskih;' protestantov iz ravensko-goričke-ga prostora, da so opravili delo, kakršnega so v 16. stoletju na Kranjskem Trubar, Dalmatin in njuni sodobniki.
Temlinov Mali katekizem (1715), Abecedarium slovensko (1725), Severjev Red zveličanstva (1747) in Š. Kuzmiča Vere krščanske kratki nauk (1754) so pomenili začetek pri oblikovanju prekmurskega knjižnega jezika, ki se je dokončno potrdil v temeljnem delu prekmurskega slovstva v prevodu Novega zakona (1771) Š. Kuzmiča. Delo je tudi prvi slovenski prevod svetega pisma iz originala — grščine, ki jo je Š. Kuzmič dobro obvladal. V uvodu je opozoril na Trubarjeve prevode, na Dalmatina, Antona Dalmata, Istrijan-skega in Jurijeviča, vendar pa je mislil, da ogrski Slovenci potrebujejo svoje prevode, ker imajo »dosti tujega in svojega lastnega«. Jezik, ki ga je Š. Kuzmič uporabil pri prevajanju, je postal osnova prekmurskemu knjižnemu jeziku, o katerem se je pohvalno izrazil najprej Jernej Kopitar in nato še Matija Čop. konec 19. stoletja pa je govoril o prekmurskem knjižnem jeziku tudi Vatroslav Oblak (ko je zavračal Miklošičevo in Kopitarjevo tezo o panonski teoriji nastanka starocerkvenoslovanščine), ki je mislil, da jezik ni čist, ampak je zmes narečja, štajerskih vplivov in umetnih tvorb.
Danes se v strokovni jezikovni literaturi končno uveljavlja prepričanje, da prekmurski tiski 18. in 19. stoletja niso pisani v narečju, ampak v knjižnem jeziku, ki se je skoraj dvesto let uporabljal sočasno z osrednjeslovenskim knjižnim jezikom, se od njega razlikoval, približeval in oddaljeval kajkavščini in se v sredini 19. stoletja združil z osrednjeslovenskim knjižnim jezikom v enoten slovenski knjižni jezik.
Kajkavski knjižni jezik
Kajkavski jezik se je v panonskem govornem območju ob podpori, ki mu jo je dajala zagrebška škofija, veliko laže uveljavil kot prekmurski jezik. Knjižna tradicija sega v 16. stoletje (Ivan Pergo-šič, Decretium, 1574 in Antun Vramac, Postila 1568), grafika prvih tiskov je temeljila na madžarski in se ni spreminjala celih tristo let. Najprej so se v tem jeziku pisala religiozna,dela, v 17. stoletju sta se pojavila prva leksikografa (Juraj Habdelič, Ivan Belostenac), v 18. stoletju pa se je z nastopom Tita Brezovačkega kajkavski jezik uveljavil tudi v leposlovju.
V 19. stoletju je med jezikoslovci dolgo časa prevladovalo mnenje, ki ga je zagovarjal Kopitar, da je kajkavščina slovensko narečje. Celo V. Jagič se je v začetku pridružil slovenski teoriji in je tako kot Miklošič, Oblak, Valjavec in Murko podpiral Kopitarjevo tezo. Šele kasneje se je pričel zavzemati za Šafarikovo teorijo, po kateri je kajkavski jezik hrvaško narečje. Vendar pa jezikoslovci spora niso rešili in počakati je bilo treba, da se je sčasoma (glede na nacionalno zavest govorečih) razčistil sam. V 20. stoletju je F. Ramovš že prišteval kajkavščino k hrvaškim dialektom, čeprav je mislil, da je v osnovi to slovenski dialekt, ki je prevzel štokavske vplive.
Laszlo Hadrovics je kajkavsko-prekmurski (hrvaško-slovenski) jezikovni problem reševal tako, da je prekmursko govoreče ljudi pritegnil v kajkavsko govorno območje. Na zahodu je postavil mejo med kajkavskim in slovenskim jezikom tako, da je sovpadla z mejo med Avstrijo in Madžarsko, na vzhodu se je stikala s štokavščino v okolici Bjelovarja, Jasenovca in Barča, na severu je segla do Mure in Drave, na jugu pa do Kolpe (od Siska do meje med Avstro-Ogr-sko in Hrvaško), Nejasnosti o tem, ali je kajkavščina hrvaško narečje ali ne, pa razlaga tako, da so kajkavci prišli na vzhod iz Slavonije, ko so se umikali Turkom. Na njihovo ozemlje so se naselili štokavci in za njih se je obdržala oznaka Slavonija, novo ozemlje pa se ne imenuje kajkavska hrvaška, ampak slovenski orsag, jezik pa slovenski. Šele v 18. stoletju prevlada oznaka Hrvat, hrvaški jezik in zaradi poimenovanja se je še v 19. stoletju zdelo, da kajkavščina ni hrvaško narečje.
Hadrovicseva teza seveda ni mogla prodreti, saj je bilo izenačevanje narodnostnih in jezikovnih meja v panonskem prostoru zaradi posebnih zgodovinskih meja v panonskem prostoru zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin nemogoče. Odprla pa je zanimiva izhodišča za nadaljnje raziskovanje prekmurskega in kajkavskega jezika, ko je dopuščal možnost, da prvotni prebivalci ob stari Avstrij-sko-Ogrski meji niso bili kajkavci, tja so se naselili šele v turških časih. Še prej so živeli na tem ozemlju panonski Slovenci in kajkavci so od njih prevzeli veliko vplivov. (nadaljevanje prihodnjič) J
kulturni koledar kulturni koledar
Ljutomer
Miklošič je že bil v Evropi
Od fojstva enega največjih slo-Stvns*dh jezikoslovcev in znanci pnikov dr. Franca Miklošiča, je 7^ doma iz Radomerščaka, lQ0 i novembra minilo 178 let.
u *et pa je že, odkar počiva v
njeni ustvarjalci resnično velike osebnosti. In takšna osebnost je bil dr Franc Miklošič. Taki ljudje se rodijo enkrat na sto let in so sreča naroda. Njegova vloga, ' kažipot, kako se je
osebnost je

Vo, .^talnica v Ljutomeru ima tudi	otvoritvi poudaril
Priložnostni slovesnosti ob njem P Slovenije Ciril Zlobec.
(F«? k’ akademik in član predsedstva Republike oi tografiji: N. J.)
? svojimi deli pa bo med 1irte^nc* Prav gotovo ostal nes-t|)ai?azal Je> da n' nuJn0’ da Je niaj|POst naroda povezana z štian Ostj° stroke. Stroka ali Ost je lahko velika, če so
treba vključevati v svet. On je bil le tedaj v najčistejšem pomenu besede v Evropi. Ko je razpia-vljal o slovenskem jeziku v svoji slovnici, spisih in drugače, je vedenje o slovenskem narodu ponesel daleč v svet.
To so bile misli, ki smo jih izluščili iz krajšega slavnostnega nagovora pesnika, akademika in člana predsedstva R Slovenije Cirila Zlobca na ponovni otvoritvi čitalnice v Ljutomeru, ki so jo pripravili na Miklošičev rojstni dan, obenem pa tudi v spomin na 100. obletnico njegove smrti. Ugledni gost iz Ljubljane je tudi poudaril, da čitalnica v Ljutomeru ni le prostor za prebiranje knjig, časopisov in revij, ampak ima tudi zgodovinsko in kulturno >povečavo<, saj je bilo na prvem slovenskem taboru v Ljutomeru rojeno tisto, kar se danes izpolnjuje — zahteva po združeni, samostojni Sloveniji.
Na slovesnosti je spregovoril tudi predsednik Slavističnega društva Pomurja Franci Just in dejal, da to društvo čuti dolg tudi do Franca Miklošiča. Da bi se mu vsaj skromno oddolžili, so letos spomladi izdali Miklošičevo zlaganko za osnovnošolce, pred kratkim pa še njegovo mapo za srednje šole. Zaslužek od prodaje teh dveh publikacij pa bodo namenili za ureditev Miklošičeve spominske sobe ali kotička v Ljutomeru. Doslej so iztržili okrog 20.000 tolarjev in izročili predsedniku ljutomerske občinske skupščine Mirku Prelogu izjavo, s katero se zavezujejo, da bodo s tem denarjem kupili Mi-
klošičevo sliko in še nekatero drugo gradivo. Predsednik je to izjavo z zadovoljstvom sprejel in med drugim dejal, da bodo ljutomerski muzej NOB-ja razširili še z drugimi zbirkami, med katerimi bo moral dobiti svoje posebno mesto tudi dr. Franc Miklošič.
Temu dogodku je sledilo še odprtje Miklošičeve spominske razstave v galeriji Anteja Trstenjaka, kjer so nato pripravili še literarni večer-s Cirilom Zlobcem. Na srečanje je prišlo veliko obiskovalcev z obeh bregov reke Mure, na njem pa je Zlobec pojasnil tudi svoj odnos do uporabe narečij v javnosti. Dejal je, da ni narečij, ki ne bi imela svojih lepot, in da je to narodovo bogastvo. Če se mu človek odpove, se mora v govoru prevajati, s tem pa izgubi svojo pristnost in govori kot aparat. Skupna govorica, knjižni literarni jezik pa mora seveda tudi obstajati, zato da nas povezuje, druži Slovence. Opredelil se je tudi do današnjega časa in menil, da Slovenci lahko ogrozimo sami sebe z negativnimi nacionalnimi čustvi. Kot posamezniki smo lahko enakovredni drugim, ne moremo pa se primerjati kot celota z drugimi, večjimi narodi.
JOŽE GRAJ
PRIREDITVE
MURSKA SOBOTA: Neodvisno gledališče Guliver se 30. novembra ob 20.00 v grajski dvorani ponovno predstavlja z uspešnico leta, predstavo Žijvi kamen ali Lejpe senje lejpoga Bedoja.
MURSKA SOBOTA: V centru ADRA bo vsako nedeljo v decembru adventno srečanje. Na programu bo svetopisemsko proučevanje s pomočjo videotehnike. RAZSTAVE
LJUTOMER: 5. decembra ob 18.00 bo v galeriji Anteja Trstenjaka odprta razstava slikarja Ignaca Premoša. Odprta bo do konca decembra.
RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je razstava slikarja Draga Bukovca iz Maribora. Odprta bo do konca tedna.
MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca se pripravljajo na otvoritev razstave 10. mednarodnega bienala male plastike, ki bo 20. decembra ob 18.00.
LENDAVA: V razstavnem prostoru lendavskega gradu je razstava 19. mednarodne likovne kolonije. Odprta bo do konca novembra.
MURSKA SOBOTA: V prostorih muzeja je razstava Denarništvo v antiki na Slovenskem. Odprta bo do konca novembra.
GORNJA RADGONA: V ma-tični knjižnici bo do božiča odprta razstava del znanega mariborskega škofa Antona Martina Slomška. Razstava sovpada s 100-letni-co njegovega rojstva.
MURSKA SOBOTA: V prodajnem oddelku galerije Kulturnega centra Miška Kranjca prodajajo vsak dan novoletne voščilnice, ki so jih izdelali akademski slikarji.
MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem salonu hotela AJDA razstavlja slikar Miran Vrbnjak. Razstava bo odprta do 5. januarja 1992.
MURSKA SOBOTA: V stolpnem prostoru soboškega gradu je razstava Pesnik, pisatelj in publicist Edvard Kocbek. Na ogled bo do 14. decembra.
KNJIŽNICE
MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8.00 do 18.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00.
GORNJA RADGONA: Matična knjižnica je odprta vsak dan razen torka od 8.00 do 18.00.
LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10.00 do 18.00, čitalnica pa vsak dan od 7.00 do 17.00.
LJUIOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8.00 do 17.00, ob torkih in petkih pa od 8.00 do 15.00. Vsak ponedeljek ob 16.00 so pravljične ure za otroke.
USPEŠNICE
V knigarni Dobra knjiga vam za ta teden ponujajo: ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE 5, Državna založba Slovenije, ZGODOVINA V LETNICAH, ZEMLJEPIS V SLIKAH, Tehniška založba; Iz zbirke Izstopiti ne moreš' VSAK OTROK HODI V ŠOLO, TEŽAVE, TEŽAVICE, UČNE MOTNJE, Pomurska založba.
28. NOVEMBRA 1991
Stran 11
ne zgodi se vsak dan
Največja klasična vinska klet Srednje Evrope je Vinagova klet v Mariboru. Meri 20 tisoč kvadratnih metrov, njeni hodniki, ki so razpredeni pod samim mestnim središčem, pa merijo prek tri kilometre. V njej je prek 800 hrastovih sodov.
Največja enciklopedija na svetu
Britanska založba MacMillan Publichers bo dala leta 1994 v prodajo Enciklopedijo umetnosti, ki bo najobsežnejše tovrstno delo na svetu. Imela bo 30 ali 32 delov, v njih pa bo obdelanih 35-tisoč gesel s 27 milijoni besed, dodanih pa bo 16.000 ilustracij. Enciklopedijo že devet let pripravlja 7.000 strokovnjakov iz 106 držav. Natisnili jo bodo v 10.000 izvodih, stala pa bo 7.000 dolarjev. Vsebovala bo tudi življenjepise 21.000 lastnikov umetnin, zbiralcev in trgovcev. Obdelana bo vsa umetnost od prazgodovine do danes skupaj z dekorativno umetnostjo in arhitekturo.
Moj prijatelj minister
Imeti prijatelja ministra, ni kar tako. Marsikdo bi mi zavidal. V gimnaziji sem imel dva dobra prijatelja, Boštjana in sedanjega ministra, recimo mu Alfred. Ves čas se bom namreč trudil, da ja ne bi kdo pogrun-tal, za katerega ministra gre.
Bili smo nerazdružna trojka, potem pa minejo leta, prijatelji se razidejo. Tako sedanjega ministra Alfreda nisem videl že vrsto let. Nekaj mesecev nazaj sem na otvoritvi neke razstave zagledal nekaj korakov od sebe svojega starega sošolca in prijatelja.
Pogledal sem prek svojega kozarca in se srečal z ministrovim pogledom. Moj nasmeh je kmalu oledenel, kajti tisti, ki je gledal vame, ni pokazal niti najmanjšega sledu, da bi me spoznal. Se več, ni kazal niti najmanjšega sledu inteligence.
Najprej sem pomislil, da me možakar po tolikih letih ne pozna več, to bi lahko potrdilo dejstvo, da ne vidi več tako dobro, kot je nekoč. Druga predpostavka je šla v smeri, da je minister poln skrbi, da sicer gleda vame,
da pa je zamišljen. Kasneje sem tisti večer še nekajkrat skoraj trčil z gospodom ministrom, a nikoli ni pokazal niti najmanjšega sledu inteligence. Potem sem pomislil, da ga pač ne veseli srečanje z nekom, ki je z njim preživel lep del svoje mladosti, skupaj rabutal sadje, pil pivo, kolesaril do morja in nazaj, oprezal za dekleti in počel vse, kar pač mladi ljudje počno.
Kakšen teden pozneje sem srečal drugega prijatelja iz tistih časov, Boštjana. Pri kozarcu piva sva se pogovarjala o raznih zadevah. Potem sem ga vprašal: »Kdaj srečaš Alfreda?«
Nasmehnil se je in rekel: »Zadnjič sem bil na nekem sestanku, kjer je bil tudi Alfred v funkciji ministra. Po končanem sestanku sem stopil k njemu. Rekel bi, da me ni opazil.«
»Misliš, da je tako butast, da ne pozna ljudi, s katerimi je preživel pol mladosti?«
»Ne bi rekel. Verjetno se toliko zaveda svoje pomembnosti, da se ne da motiti s takšnimi malenkostmi. Končno sem le pristopil k njemu in ga pozdra
vil. Nekako prek volje mi je odzdravil. Skratka, njegovo obnašanje je bilo več kot čudno.«
»Hočeš reči, mater je zatajil, ali kaj podobnega.«
Ta pogovor je le potrdil moje ugotovitve. Minister Alfred pač ne more biti kaj posebnega, vsaj na človeškem področju ne.
Za konec bi omenil še majhno, toda ne nepomembno podrobnost. Minister je dobil vzdevek Alfred pred tridesetimi leti. Nekoč sem bral strip, kjer je nastopal neki Bistri Alfred, tako se je današnjega ministra prijel ta vzdevek. Seveda za to ve le nekaj ljudi, pa še ti so verjetno to pozabili. Vsekakor pa je možno, da minister sam tega ni pozabil.
Hašek v neki humoreski pravi v imenu nekega svojih junakov drugemu: »Ce nekoga rešijo ispod vislic, ga prav gotovo kan; didira vaša stranka.« To se mi ne zdi čisto primerno, bolj primeren se mi zdi pregovor: Za vsako rit se najde palica. Pa da ne bo pomote, tokrat je govora o mojem ozadju.
Borivoj Repe
Predor med celinama
Devetnajsto stoletje se je ponašalo z zgraditvijo sueškega kanala, v našem stoletju sta bila dograjena panonski in predor pod Rokavskim prelivom, dosežek enaindvajsetega stoletja pa naj bi bil predor pod Beringovim morjem, kopna vez med Sibirijo in Aljasko. Ne gre za znanstveno fantastiko ali sanje prenapetežev. Strokovnjaki iz Tuscona v Arizoni so za predor že pripravili tehnično dokumentacijo im mnenja, ki so jih dobili od kolegov, so ugodna: tehnična izvedba tega »posla stoletja« je izvedljiva, saj je Beringov preliv na svojem najožjem delu širok samo 35 kilometrov in globok 42 metrov.
Seveda pa je predor pod večnim ledom več kot tehnična stvar, pri gradnji imajo glavno vlogo politiki. Bosta vladi ZDA in Sovjetske zveze privolili v povezavo? Gospodarski vidiki, s katerimi inženirji utemeljujejo svoje početje, so dobri: Sibirija je izredno bogata dežela, toda transport bogastev iz nje (do ZDA) je zelo težak. Letala lahko prepeljejo samo del rudnin, kamionski prevoz pa v teh temperaturah ni mogoč. Torej je vlak pod prelivom idealna rešitev. Je, vendar ob tej ponudbi samo za ZDA, ki bodo morale ponuditi posel tudi v obratni smeri. To, kar ima Aljaska, ima tudi Sibirija, prevoz hrane ali potrošniškega blaga prek Aljaske in Sibirije do ruskih »mest pa bi bil predrag. Torej mora biti ozadje politično, če naj Rusi pristanejo na gradnjo tunela.
Zanimivo je, da ta današnji načrt ni prvi v zgodovini.Že leta 1906 so se ameriški in ruski inženirji pogovarjali o njem, potem pa je prišla prva svetovna vojna, revolucija, druga svetovna vojna, hladna vojna in danes po skoraj devetdesetih letih se spet pogovarjajo. Pa naj še kdo reče, da se zgodovina ne ponavlja.
Tudi konji umirajo.
Nad pokrajino krožita dva jastreba mrhovinarja. Spodaj, na razsušeni zemlji južne Nevade umira kot žrtev strahotne suše komaj rojeni mladič divjega konja.
Taki prizori so na območju letalske vojaške baze v Nellisu, približno 240 kilometrov severozahodno od Las Vegasa, vsakdanji. Tu živi ena največjih čred divjih konj v Ameriki, ki šteje okoli 6.000 živali. Očitno jih je preveč glede na slabe razmere za njihovo preživetje. Med neusmiljeno sušo zanje ni ne.;vode ne dovolj hrane. Živali so sestradane, kobile nimajo več mleka, da bi nahranile svoje mladiče. V kratkem lahko naravno prebivališče mustangov postane njihova grobnica.
Da bi preprečili to naravno katastrofo, iz bližnje letalske vojaške baze od 1. aprila vsak dan
pripeljejo na ogroženo območje 68.000 litrov vode. »Brez tega tu ne bi preživelo niti nekaj divjih zajcev,« pravi Harley Dickenhe-ets, upravnik vojaške baze v Nellisu.
Divji konji so Ameriki povzročali težave vse od takrat, ko so beli prišleki osvojili divji zahod. Leta 1971 je pod pritiskom združenj za zaščito živali kongres uzakonil predpise, ki naj bi zavarovali divje konje kot »živeče simbole pionirskega duha na divjem Zahodu«. Sprejeti predpisi so delovali še predobro: ker konj ljudje niso smeli več loviti, prodajati ali klati, je število mustangov v Ameriki naraslo. Danes jih je približno od 50.000 do 75.000. Naravno ravnotežje je zaradi takega mnoštva divjih konj porušeno. Tudi v bližini Nellisa.
Divji konji na tem območju so iz naravnega okolja pregnali srnjad in antilope. Njihovi naravni sovražniki, gorski levi, so se spustili s hribov in iščejo drugačen plen. Napadajo predvsem osirotele mladiče in oslabljene mu-
mar ne?
stange. Strokovnjaki pravijo, da se občutljivi ekosistem spreminja v ekološko moro.
Tragedijo v Nevadi poskušajo preprečiti na različne načine. Zvezni urad za upravljanje z zemljišči, ki je odgovoren za varstvo divjih konj, izvaja poseben program »posvojitve«. Tam, kjer je živali preveč, jih nekaj odstranijo iz njihovega naravnega okolja in jih vzgajajo na posebej pripravljenih rančih. Tako naj bi bilo v naravi spet vzpostavljeno ekološko ravnotežje.
Pijanci v zraku

Porota v nekem ameriškem mestu, ki je obravnavala primer pilota in dveh članov posadke letalske družbe Northwest Airlines, je na koncu obravnave izrekla znameniti — guilty (kriv). Omenjeni letalski uslužbenci so namreč na progi med Fargom in Minneapolisem leteli skupaj s 73 potniki — pijani. Nalezli so se ga noč pred zgodnjim jutranjim poletom in jih sedaj kljub srečnemu pristanku čaka zaporna kazen od 12 do 18 mesecev.
Božične znamke
Tetoviranec
rekordov
Ne zgodi se pogosto, da bi v časopisne rubrike, kjer beležijo poroke, ločitve in smrti slavnih ljudi, prišla žival. A v prejšnji številki Newsweeka se je med svetovno znanimi imeni pojavil gosak Andy. Gre za ptico, ki je postala slavna v rodnem Hastingsu in po vsej Ameriki, ker so jo pogosto kazali na televiziji. Gosak se je pred štirimi leti in pol izvalili brez stopal, njegov lastnik Gene Fleming pa ga je kljub temu naučil hoditi. Pomagal mu je tako, da ga je obul v otroške copate. Andyjazso neznanci ukradli, prejšnji teden pa so ga našli z odrezano glavo v nekem parku.
JO«
,r.	4

Bliža se december, ko bodo vsi poštarji sveta rzanašali naslovnikom polne torbe torbe božičnih in novoletnih voščil. V mnogih državah bodo izšle kakor že leta nazaj »božične« znamke. Ker letos v Sloveniji take znamke verjetno še ne bomo dobili, si bomo ogledali avstrijsko izdajo.
Z izdajanjem »božičnih« znamk so v Avstriji^ začeli kmalu po drugi vojni. Že samo ta tematika na avstrijskih znamkah sestavlja izredno lepo in bogato zbirko, če pa je dopolnjena s priložnostnimi božičnimi žigosanji, pa še posebno.
Sprejemati so že začeli prednaročila za znamko nominalne vrednosti 5 A TS, ki bo izšla 29. novembra. Letos so za prikaz na njej izbrali fresko Kristusovo rojstvo iz farne cerkve zgonjeavstrijskega Baum-gartneberga. Kako je običajno pri starih cerkvah, še posebej samostanskih, so v 12. stoletju zgrajeno in kasneje v burni zgodovini porušeno cerkev v
Glas
Kraljice
Viktorije
na plošči
Štiriinpetdesetletni Wal-ter Stiglitz iz North Planfi-elda v New Yerseyu se je nastavil fotografom cv svoji delavnici za tetoviranje. Na svojem telesu ima 5.551 vtetoviranih znamenj in že dvanajst let nosi naslov najbolj tetoviranega človeka na svetu. Kot takega ga bodo tudi vpisali v naslednjo izdajo Guinuessove knjige rekordov.
V londonskem muzeju znanosti hranijo že od leta 1929 kartonski disk, prevlečen z voskom, na katerega so leta 1888 posneli glas kraljice Viktorije. Zdaj so odkrili reprodukcijski postopek in tako so prvi poslušalci lahko slišali glas svoje mogočne kraljice, kije umrla leta 1901. Od 40 posnetih besed je današnjemu poslušalcu povsem razumljivih le še devet.
17. stoletju ponovno zgradili. Avtor prkazane freske ni znan, predvidevajo pa, da jo je ustvaril med letoma 1696 in 1699 Johan Bernhard s sodelavci.
V kombinirani tehniki so po osnutku prof. S ep pa Buchner-
ja in gravuri Wolfganga Set' delna na belem papirju za znamke v avstrijski državni ti' skarni natiskali 8 milijonov znamk. Turkizna, rumenO’ purpurna in zlata barva so H' s kane v’ rastrskem globokem tisku, rjavo črna pa v črtnem^
l Koliko za mlečni zob? j ! --------------------——	’
Bavarski pravljični kralj Ludvik II. in avstrijska cesarica | ■ Elizabeta, znana kot Sisi, sta še vedno izredno priljubljena ■ med zbiralci starin in spominkov. Na dražbi v Munchnu je bil | ILudovikov kovček prodan za 68.000 nemških mark (izklicna g cena je bila 50.000), mlečni zob cesarice Sisi pa za 6900 mark | (izklicna cena 800). Tako visoke cene dosegajo samo še sporni- | ni in lastnina Adolfa Hitlerja. Njegova kravatna igla je bila I prodana za 5600 mark (izklicna cena 450), gumb z jopiča pa za | 1 5200 mark. Eva Braun že nima več te sreče. Njen prstan, ki so ■ ga ocenili na 10.000 mark, so prodali samo za 4000 več.
Lb ■■■■ OB ■■■■■■ ■ ■■■■■■■■■■ MB ■■■*
Stalinov avtomobil na dražbi
Avstrijci, ki so nori na dražbe, imajo novo sanjsko priložnostna eni najbolj ekskluzivnih dražb bo mogoče med drugim kupiti tud' stari zil 115, ki je bil dolgo osebni avtomobil Stalina. Zverina je čr' ne barve, dolga devet metrov in tehta štiri tone. V njej se je še vedn° mogoče peljati. Izklicna cena bo sorazmerno nizka: milijon in polsl' lingov. Do kakšnih višav se bo povzpela, lahko samo ugibamo.
Stran 12
VESTNIK, 28. NOVEMBRA^?!
za vsakogar nekaj
SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI
Šifra: Oven
Nenehno povzročate neurje, v soli, doma, v disku, v okolju, kjer Se gibljete. Ste odkriti. Brez ovinkov in strahu se spopadate z vsako nepoštenostjo in nepravičnostjo. In največkrat imate Prav. Rekla bi, da vas ljudje spo-^ujejo.
Dolgo življenje bo za nekaj ča-Sa prekinila krajša bolezen okoli 40- leta.
Vaša čustva so močnejša kot razum. Že najmanjša krivica vas Prizadene in vi reagirate na svoj 2načilen način. To pa ni vedno dobro in priporočljivo. V življe-nju vas čaka izjemen uspeh, ki "aj bi bil povezan z izredno zakonsko zvezo.
Imate polno sovražnikov, am-Pak ste vsem kos.Nekateri vas ne karajo preveč. Vsi pa vas vseeno Potrebujejo, ker ste polni idej in elana. Ste ponosni in ob sebi ne °oste smeli imeti kakega nerod-neža. Požrtvovalno se boste bori-1 za svoje otroke, če jih boste se-Veda imeli.
Nasvet: Izjemni so ljudje, ki se ?najo boriti za pravičnost in polnost. Mogoče se bodo predvidevanja iz vaše leve dlani uresničila.
Šifra: Film
Polni ste idej in v njihovo Uresničitev vedno vlagate kar se da veliko energije. Tudi ovir in ^varnosti se ne bojite. Res je, da vam je treba največkrat pridati zmago in uspeh. Radi sa-Jarite. Močno vas privlačijo še ■Nnoge nepojasnjene skrivnosti Našega bivanja in sveta. Življenjska črta je lepa in dolga s krizo v , fednjih letih, od katere se boste : Uro opomogli. Vaše obnašanje Je Uglajeno. Fante opazujete in
«0 i
PRAJAČe I
I Ua murskem valu
| glasujem za:
| OVAJALEC:
KUPON 40
lestvica narodnozabavnih melodij prejšnjega ted
'• ŠNOPČEK - Modra Kronika	c-edenška
?• Muzika NAJ ZAIGRA - Ans. Vlada S
a Kamela rafaela - vinoteka
ž Kužka ČUVAM - štirje kovači
5- brhke Gorenjke - Alpski kvintet
lestvico lahko poslušate ob četrtkih na MURSKEM VALU. Nagrade so ta teden dobili:
}GMAŽ KUPLEN, Jezera 11,	S°b°U
P°ŽICA ZRINSK1, Poljska 6, 69000 M. Sobota
^EZa GRABAR, Tešanovci, 69221 Martjan
Sjasovnice (tudi z novimi predlogi) pošljite na MU '‘ova 29, 69000 Murska Sobota.___________________...
Ričet s prekajeno svinjino
Jed spada med enolončnice ali samostojne jedi. V gospodinjstvih so enolončnice priljubljene, okusne, izdatne in praktične za pripravo. Pogosto združujemo v eno jed meso, zelenjavo in žitne izdelke. Od mesa največkrat uporabljamo svežo ali prekajeno svi-nino. Ce enolončnico z mesom pripravimo za kosilo, obrok dopolnimo s svežo solato ali sadjem.
Za ričet potrebujemo: 30 dag ješprenjčka, 50 dag prekajenih rebrc, 2 pesti suhega fižola, lovorjev list, 2 debelejša krompirja, 1 korenček, šopek peteršilja, 2 do 3 manjše stroke česna, I sveži paradižnik ali žličko paradižnikove mezge, poper, sol.
Ješprenjček in fižol preberemo, operemo in namočimo čez noč, da se hitreje skuha. Ješprenj in fižol pristavimo kuhat. Dodamo lovor. Ko že nekaj časa vre, dodamo na kose narezana in opre-na rebra, olupljen in na kocke narezan krompir, korenini korenčka in peteršilja. Počasi naj vre 2 uri. Vmes večkrat pomešamo. Proti koncu solimo. Začinimo s sesekljanim peteršiljem. Obrok dopolnimo s sezonsko solato ali svežim sadjem.
ocenjujete le od daleč. Vaše predstave o ljubezni so idealne in globoke. Partner vas bo moral spoštovati in razvajati.
Nasvet: Dom, ki si ga boste ustvarili, bo zatočišče ljubezni in varnosti. Otroci bodo na prvem mestu. Vloženi trud se bo obrestoval. Analizirana je bila leva dlan.
MODA
Ruta za mraz
in okras
Ruta že dolgo ni več kos tkanine, ki greje ušesa in skriva neurejeno pričesko, ali prepreči, da bi pihljalo za vrat. Posebno letos postaja ruta izrazito ženski dodatek pri njenem elegantnem oblačenju. Tiste največje ogrnejo tudi žensko telo. Ruto si lahko privoščite iz različnega blaga, ki ga pač najbolj obožujete, z malo spretnosti pa si jo lahko naredite kar sami.
Dobro je vedeti...
Če v odprt kamin vstavimo prosto stoječo peč in jo povežemo z dimnikom s kratko dimno cevjo, je dobro, če vanjo vstavimo vratca, ki dobro tesnijo, da bomo skoz nje lahko čistili saje. Vratca naj bodo nad kaminom, da jih bo dimnikar lahko dosegel s sesalnikom. Kadar so vratca zaprta, lahko čeznje obesimo sliko.
x
Pozimi čistimo radiatorje vsaj dvakrat na teden, ker toplota iz radiatorja dviga prah po steni in ga razširja po vsej površini.
x
Peči priključene na jeklenke, brišemo s suho in občasno z vlažno krpo.
Drobni kuharski nasveti
Pečenemu krompirju bomo precej spremenili okus, če ga potem, ko smo ga spekli, posujemo z nasekljano baziliko, peteršiljem in česnom.
x
Lonču skute primešamo dve žlici izbrane marmelade ali medu in dobili bomo pravo okusno kremo.
x
Pol ure, preden skuhamo puding, namočimo pest rozin v rumu ali čaju, in jih zmešamo v pravkar kuhani puding.
x
Majoneza bo še bolj pikantna, če ji dodamo žlico ali dve drobno zmletih orehov.
x
V liter kisa dodamo žlico materine dušice, žlico rožmarina in člico bazilike. Steklenico postavimo za mesec dni na sonce, kis precedimo in dobili bomo dober zeliščni kis, ki je primeren za uporabo pri vseh solatah.
x
Skuhanemu in ohlajenemu rižu dodamo sveže nasekljano korenje, čebulo, tunino konzervo, poper, olje in kis in dobili bomo dobro solato.
Kadar
česa zmanjka
Zobna pasta: Ce nam zmanjka zobne paste, si zobe lahko očistimo z razstopljeno soljo. V kozarec natočimo mlačno vodo, vanjo stresemo žlico morske soli. Zobno ščetko med umivanjem zob večkrat namočimo v tej raztopini.
Mehčalec za perilo: Kadar nam zmanjka mehčalca za perilo, ga lahko uspešno nadomestimo s pestjo sode bi-karbone.
Sredstvo za pomivanje posode: Ce nam zmanjkata tekočina ali prašek za ročno pomivanje posode, stresemo v vročo vodo pest grobe soli in pest sode bikarbone. Posoda bo čista.
Jajce: Kadar nam pri pripravi peciva zmanjka celo jajce, ga lahko nadomestimo z žlico jedilnega škroba, ki smo ga zmešali s kavno žlico kisa ali malo ruma. Pecivo bo prav tako rahlo, kot če bi uporabili jajce.
Kuhajte z nami
ZA LJUBITELJE CVETJA
Ideje za advent
Boste imeli adventni venec? Z atraktivnim materialom in spretno floristiko se lahko oblikujejo različni adventni venci. Upajmo, da bodo letos adventni venčki za vsak žep. Kot modni hit je v srebrnih in zlatih tonih, vendar še vedno segamo po tradicionalni rdeči barvi. Kot zagovarjajo na mednarodnem frankfurtskem sejmu, kjer je razstavljalo okrog 4430 razstavljalcev-floristov, je dovoljeno vse, kar ugaja. Jasno je, da pri dodatnih artiklih kaže trend po ekološko sprejemljivih materialih, ki nikakor ne delujejo dolgotrajno in dolgočasno.
Užitek je, če si adventni venček napravimo kar doma. Možno žico upognemo in zvežemo v primerno velik obroč, konca povežemo z žico ali vrvico. Nato ovijemo obroč z vlažnim mahom. Narežemo majhne vejice smrečja ali pušpana, hortenzije, laurusa, ileksa in drugo, ki morajo biti enake velikosti. Postavimo jih v skupine, da se medsebojno prekrivajo z enakimi listnatimi ali iglastimi stranmi in jih privezujemo, dokler ni obroč prekrit z zelenjem. Skupine različnij jagod, storžev lahko zvežemo na srednje debelo žico. Pustimo ustrezno dolžino, da lahko šopek jagodičevja ali storžev namestimo na ustrezno mesto na vencu. Adventni venček popestrimo z različnimi svečkami in trakci. Venček lahko visi, lahko pa ga postavite kar na mizo — dodaja vsakemu prostoru barvo in vonj! Traja lahko dolgo in omogoča skoraj neskončno spreminjanje slogov.
Pravila lepega obnašanja
so se spremenila
Če gre za plačilo računa v restavraciji, za to, da ponudiš dami ogenj ali ji pomagaš obleči plašč — so vsa ta pravila še zmeraj aktualna, meni Inge Wolf predsednica Mednarodnega združenja za pravita lepega obnašanja in avtorica knjige Sodobni bonton, ki so jo predstavili na nedavnem knjižnem sejmu v Frankfurtu.
»Pravil lepega obnašanja dandanes vsekakor ne moremo več tlačiti v tradicionalni bonton. Biti morajo enostavno spremenljiva in prilagodljiva vsakokratnemu položaju. v katerem se znajdemo, in biti morajo takšna, da jih lahko uporablja vsakdo, ne glede na starost in družbeni položaj,« meni strokovnjakinja za sodobni bonton.
V svojih navodilih je korenito pometla s pravili lepega obnašanja. kakršna je v svoji knjigi leta 1788 zbral znameniti grof von Knigge. To, da ženske na cesti kadijo. da sedijo s prekrižanimi nogami in da same stopijo v restavracijo, je postalo že samoumevno, meni Inge Wolf. Toda kljub temu se zmeraj znova pojavijo takšne situacije, v katerih ljudem ni čisto jasno, kako naj se pravzaprav obnašajo. Le-tem namerava Wolfova pomagati z ustreznimi navodili, ki pa jih ne gre jemati kot obvezna pravila, ampak kot priporočila in nasvete, ki se ravnajo po vsakokratni situaciji. Naj navedemo nekaj primerov:
Nekatere suhe cvetlice so posebno primerne za pletenje venčkov, vendar jih moramo oblažiti, da se ne lomijo.
Naredimo si šopek adventne-
•	Ženske dandanes v restavracijah seveda lahko naročajo pijačo. poskušajo vino in seveda lahko plačajo prav tako kot moški.
•	Za moškega ni več nujno potrebno odpiranje avtomobilskih vrat ženskam — če vozi ženska, je čisto običajno, da. ona moškemu odpre vrata. V tem primeru ni nič nenavadnega, če bo počakala pred njegovimi hišnimi vrati, saj navsezadnje moškega lahko prav tako napadejo kot žensko.
•	Če je včasih veljalo za »nespodobno«, če je moški hodil po stopnicah za žensko, je danes ravno obratno: če bi se namreč ženska z visokimi petami na stopnicah spotaknila, bi jo moški, ki hodi za njo. lahko prestregel.
SESTAVIL MARKO NAPAST	SLOVITA IT. GLED. IGRALKA (1859-1924)	SONCU NAJBLIŽJI PLANET	ZNAMENJE, KI PLAVA NA VODI, PLOVKA	NASLOV DRAME RUDUA ŠELIGE	MESTO V SEVERNI ITALIJI	FILMSKA IGRALKA GARBO	KRAJ. KJER SE ODCEPI CESTA ALI ŽELEZNICA
PREPOVED UVOZA ALI IZVOZA							
AMERIŠKI BOKSAR (SUGAR RAY)							
SLOVENSKI PISATELJ (FRAN)							
PRITOK VOLGE				FIGURA PRI ČETVORKI KLJUČ ZA RAČUNALNI			
NEDA UKRADEN			RUDAR ŠVEDSKA AVTOMOBIL TOVARNA				
FILMSKI IGRALEC WELLES						HRVAŠKO ŽENSKO IME	GOROVJE V ZAHODNI BURMI
AVTOMOBILSKA OZNAKA ROMUNIJE		MESTO V JUŽNI TURČIJI MASAKER					
AVSTRIJSKA POROČEVALSKA AGENCIJA				UPORAB-LJANJE	ERBU GORA NA HALKIDIKI		
VALOVIT RAVNINSKI SVET							
UČENJE			OČKA RUBIDIJ				
SLOVITA PARIŠKA UNIVERZA							
MESTO V SREDNJI ALBANIJI	*						
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Puccini, alergen, tovarna, OM, Mann, ska, Lia, kisik, L, Tzara, Ebro, VD, realgar, OD, Dani, Zrmanja, Aon, Ken.
ga veselja z venčkom. Ne pozabimo pogledati v cvetličarne in po-duhati ideje najnovejše floristike za advent:*
Olga Varga
•	Tako imenovani »obvezni plesi«, ko si ženske izbirajo soplesalce, so stvar preteklosti, kajti moških naj ženske ne bi silile k plesu, če jim ni do tega, vendar lahko moškega kadarkoli zaprosijo za ples.
•	Poleti lahko gredo moški brez občutka slabe vesti v službo brez nogavic — celo v obleki in s kravato.
•	Prižiganje cigaret ni več izključno moški privilegij — če ima ženska pri roki vžigalnik, lahko tudi ona prižge moškemu.
•	Vabila ali čestitke po telefaksu ne veljajo več za nevljudnost, ampak so predvsem dokaz našega vse bolj dinamičnega časa. Izjema: uradne prireditve.
Stran 13
TEMELJNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI
ENOTA V MURSKI SOBOTI
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo poslovnih prostorov, osnovnih sredstev in gotovih izdelkov v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika Industrijo vozil in kmetijske mehanizacije Ljutomer p. o. Ljutomer — v stečaju.
I. Poslovni prostori:
I.	Poslovni prostor (upravna zgradba s površino 267,36 m2), ki stoji na pare. št. 1655/5 v velikosti 8,25 a z izklicno ceno v tolarski protivrednosti 194.705 DEM.
2.	Poslovni prostor (družbena prehrana s površino 129,57 m2), ki stoji na pare. št. 1655/6 v velikosti 3,24 a, z izklicno ceno v tolarski protivrednosti 95.565 DEM.
3.	Poslovni prostor (skladišče rezervnih delov s površino 83,65 m2), ki stoji na pare. št. 1655/7 v velikosti 4,45 a, z izklicno ceno v tolarski protivrednosti 65.323 DEM.
4.	Poslovni prostor (kovačnica in lakirnica s površino 387,09 m2), ki stoji na pare. št. 1655/11 v velikosti 2,92 a in 1/3 pare. št. 1655/12, dvorišče v velikosti 8,26 a, z izklicno ceno v tolarski protivrednosti 221.238 DEM.
5.	Poslovni prostor (kovačnica in varilnica s površino 289,97 m2), ki stoji na pare. št. 1655/8 v velikosti 3,47 a in 1/3 pare. št. 1655/12, dvorišče v velikosti 8,26 a, z izklicno ceno v tolarski protivrednosti 181.840 DEM.
6.	Poslovni prostor (prototipna delavnica s površino 464,21 m2), ki stoji na pare. št. 1655/9 v velikosti 5,75 a in 1/3 pare. št. 1655/12, dvorišče v velikosti 8,26 a, z izklicno ceno v tolarski protivrednosti 271.205 DEM.
II.	Osnovna sredstva in gotovi izdelki:
1.	Podvozje za zaboje TKP 5-1, izklicna cena v tolarski protivrednosti 2.700 DEM.
2.	Trosilnik umetnih gnojil — voženi, izklicna cena v tolarski protivrednosti 6.844 DEM.
3.	Dvovišinska prikolica 10 T, izklicna cena v tolarski protivrednosti 11.063 DEM.
4.	Stružnica RE PIREX Prvomajska inv. št. 2, leto izdelave 1964,-izklicna cena v tolarski protivrednosti 1.320 DEM.
5.	Stružnica UN. PA. 51/255-1888, Potisje inv. št. 11, leto izdelave 1966, izklicna cena v tolarski protivrednosti 2.775 DEM.
6.	Stružnica UN. US. 51/50 Potisje, inv. št. 30, leto izdelave 1966, izklicna cena v tolarski protivrednosti 2.460 DEM.
7.	Stroj brusilni, Jelšingrad, inv. št. 70, leto izdelave 1974, izklicna cena v tolarski protivrednosti 1.185 DEM.
8.	Stružnica S 1500, Pobeda, inv. št. 191, leto izdelave 1962, izklicna cena 2.039 DEM v protivrednosti v tolarjih.
9.	Stroj skobelni K 3, Šeping, inv. št. 280, leto izdelave 1954, izklicna cena v tolarski protivrednosti 1.218 DEM.
10.	Stružnica REV. ART. Prvomajska, inv. št. 415, leto izdelave 1981, izklicna cena v tolarski protivrednosti 9.882 DEM.
11.	Stružnica AVTOM. ATK. Prvomajska, inv. št. 418, leto izdelave 1983, izklicna cena v tolarski protivrednosti 11.738 DEM.
12.	Stružnica kopirna SP 500, Pobeda, inv. št. 420, leto izdelave 1982, izklicna cena v tolarski protivrednosti 10.672 DEM.
13.	Stroj stružni, 6 vreten, SSSR, inv. št. 421, leto izdelave 1979, izklicna cena v tolarski protivrednosti 32.941 DEM.
14.	Šestoret. stružni aparat, SSSR, inv. št. 422, leto izdelave 1989, izklicna cena v tolarski protivrednosti 30.800 DEM.
15.	Stroj za posnemanje robov, SSSR, inv. št. 469, leto izdelave 1979, izklicna cena v tolarski protivrednosti 6.066 DEM.
16.	Avtomat vzdolžni za varenje, Iskra, inv. št. 387, leto izdelave 1984, izklicna cena v tolarski protivrednosti 3.215 DEM.
17.	Vaplna linija, Iskra, inv. št. 465, leto izdelave 1983, izklicna cena v tolarski protivrednosti 11.394 DEM
III.	Pogoji javne dražbe:
Javna dražba bo 11. 1. 1992 ob 10. uri v prostorih stečajnega dolžnika v Ljutomeru.
Pravico do udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe, če pred javno dražbo plačajo varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun Temeljnega sodišča v M. Soboti, Enota v M. Soboti, št. 51900-697-45335, s pripisom za javno dražbo opr. št. St 1/91 in o tem predložijo dokaz na javni dražbi oz. če varščino plačajo neposredno pred javno dražbo. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo. Dražba poteka po sistemu videno — kupljeno.
Najboljšemu ponudniku bo sodišče s posebnim sklepom domaknilo kupljeno stvar.
Kupec plača kupnino v tolarski protivrednosti DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, v roku 5 dni, po javni dražbi. Vplačana varščina se kupcu vračuna v ceno, ostalim udeležencem javne dražbe pa se varščina vrne takoj oz. v roku 3 dni.
Prometni davek in vse ostale stroške plača kupec.
Ogled poslovnih prostorov, osnovnih sredstev in gotovih izdelkov je mogoč uro pred začetkom javne dražbe oz. po dogovoru s stečajnim upraviteljem mag. Stefanom Ščapom (telef. št. 25-574 ali 81-615).
Murska Sobota, dne 14. 11. 1991
Zdenka Vidovič
Lokalna samouprava po novem
V nadaljnjem spreminjanju upravne organiziranosti občin sta bili z 28. 3. 1963 ukinjeni občini Beltinci in Petrovci —Šalovci. S tem so ostale v Pomurju le še 4 občine, ki so še danes. Po dokončni ukinitvi okrajev se vse občine neposredno povezujejo z republiškimi upravnimi organi.
OBČINA DANES IN JUTRI
Današnji komunalni sistem ima precej pomanjklivosti. Občine so prevelike, zasnovane centralistično in s tem odtujene od občana. V socialističnem sistemu je bila občina temeljna planska enota, ki je združevala upravo, gozdarstvo, družbene dejavnosti in politično življenje. Z uvajanjem tržnega gospodarstva in demokracije seje njena funkcija bistveno spremenila, občina izgublja svojo upravljalsko in plansko vlogo v gospodarstvu in javnih službah. Zato mora priti do krepitve njene socialne in pravne vloge ter pomena pri reševanju lokalnih problemov. Da pa bo lahko občina to svojo novo vlogo učinkovito izvajala, mora zmanjšati obseg in povečati možnost za enostavnejše odločanje občanov. Država se bo morala upravno izločiti od sedanjih občin. Nujno je torej, da pride do reorganizacije le-teh. Na razvoj in organiziranost lokalne samouprave je potrebno gledati s prostorskega, urbanističnega, geografskega, gospodarskega, statističnega, socialnega in drugih vidikov, upoštevajoč opremljenost s funkcijami, možnost uveljavljanja interesov in učinkovito zagotavljanje javnih služb. Nova organiziranost mora biti vsekakor strokovno podprta. Lokalno samoupravo bomo najbolj okrepili z nastankom majhnih občin, sestavljenih iz dveh ali več krajevnih skupnosti. Prišlo bo do večje demokratičnosti, racionalnosti v poslovanju ter predvsem do boljšega obvladovanja lokalnih problemov. Pri novi lokalni samoupravi pa moramo preprečevati poskuse pretirane centralizacije, pa tudi preveliko drobljenje sedanjih občin v manjšo, kajti če bodo te premajhne in prešibke, ne bodo sposobne zajeti in reševati vseh lokalnih problemov in interesov. Pri nastavljanju novih občin bomo morali tudi paziti, da ne rušimo prostorskih sistemov, ki jih že imamo (statistični, katarstrski, geodetski). Glede na znane omejitve in zahteve pri nastajanju novih občin se v Sloveniji predvideva, da se bo sedanje število občin povečalo za 5~krat, torej bo v okviru ene občine v povprečju nastalo 5 novih.
GORENJE COMMERCE
NOVO NOVO NOVO NOVO
BELA TEHNIKA
MALI GOSPODINJSKI APARATI
ELEKTRONIKA
POSODA WMF
ROČNA ORODJA IN ŠE IN ŠE . ..
VAŠA NOVA PRODAJALNA!
SLANA, d.o.o.
POOBLAŠČENA PRODAJALNA — UŽIŠKA ULICA 16, LJUTOMER
GORENJE COMMERCE
V letu 1990 je bilo v Republiki Sloveniji 62 občin, 5.948 naselij, 1.214 krajevnih skupnosti in 2.694 katastrskih občin. Z novo ustavo bomo dobili nazaj klasično občino, kakršno smo imeli že nekoč in kot jo imajo drugod po Evropi. Dobili bomo temeljno enoto lokalne skupnosti, kjer bodo lahko občani neposredno izražali svoje interese, kjer bodo imeli ljudje vpliv in odziv pri sprejemanju odločitev in reševanju problemov. Take preobrazbe pa ne bo mogoče narediti čez noč. Da je pred nami dogotrajen proces preobrazbe, ki lahko traja tudi več let, dokazuje zgled ŽR Nemčije, ki je izpeljala teritorialno reformo lokalne samouprave v letih 1968— 1983. Število občin so zmanjšali od 24.153 podeželskih občin na 8.505. Položaj okraja je imelo 91 velikih mestnih občin. Pred reorganizacijo je imela povprečna nemška občina 2.400 prebivalcev in je bila velika 10,2 km2. Današnja slovenska občina ima 31.740 prebivalcev in obsega površino 321 km2. Zlahka izračunamo, da je naša občina okrog 4,5-krat večja po prebivalstvu in 10-krat po površini glede na novo oblikovano občino v ZRN. Že ti podatki kažejo, da bo morala imeti Republika Slovenija okrog 300 klasičnih občin. Za ilustracijo naj navedem še podatek o povprečni velikosti občin v treh evropskih državah: Avstrija 21 km2 in povprečno 1.900 prebivalcev, Danska 30 km2 in 3.700 prebivalcev, Jugoslavija 480 km2 in 42.000 prebivalcev.
NASTAJANJE ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI V SLOVENIJI
Lokalno samoupravo poleg ustave natančneje opredeljujejo zakoni. Zakon o lokalni samoupravi imajo številne države (Nemčija, Italija, Avstrija, Francija. Španija, Portugalska, Madžarska, skandinavske države). Z njimi urejajo načela za oblikovanje in ureditev občin in drugih enot lokalne samouprave, določajo njihove funkcije, medsebojne odnose med ožjimi in širšimi lokalnimi skupnostmi, lokalne volitve, odnose med lokalnimi in državnimi oblastmi idr. Tudi predvojna Jugoslavija je imela zakon o občinah iz leta 1933 s 149 paragrafi in zakon o mestnih občinah iz leta 1934 s 162 paragrafi. Zakoni o lokalni samoupravi so vsi zelo obsežni. Tako ima na primer zakon o občinah dežele Koroške iz leta 1982 107 paragrafov in madžarski zakon iz 1990. leta 115 členov.
Zakon o občinah bo kmalu dan v obliki predloga za izdajo s tezami v javno razpravo tudi v Republiki Sloveniji. Pripravlja ga posebna delovna skupina strokovnjakov, ki jo je imenoval Odbor za lokalno samoupravo Skupščine RS. Delovno gradivo zaenkrat obsega 53 strani in nosi naslov Zakon o občinah, čeprav avtorji govorijo tudi o zakonu o lokalni samoupravi. Počasi dobiva podobo sodoben zakon o lokalni samoupravi, ki bo upošteval vse najnovejše evropske tokove, ki bo podrobno razčlenil, pa tudi zavaroval ustavno pravico ljudi do lokalne samouprave pred neutemeljenimi posegi države ter pred nedemokratičnimi in neracionalnimi organizacijskimi in drugimi rešitvami v prihodnji lokalni skupnosti. Delovno gradivo za zakon o občinah že kaže jasno podobo organiziranosti lokalne samouprave pri nas.
----------------------------------- (nadaljevanje prihodnjič)
Za imetnike tekočih računov:
limit v višini plače, ki je obrestovan le po R-u (rast drobno prodajnih cen), gotovino lahko varčevalci dvigujejo v vseh bankah SKB-ja in poštah, svoje obveznosti pa plačujejo v vseh bankah in na poštah,
tekoči račun lahko odprete pri SKB-ju s prenosom plače na TR ali z zagotovitvijo stalnega priliva sredstev na TR,
mesečne obrestne mere za pozitivno stanje so 50% (R) in 21,7% letna obrestna mera (r).
Hranilne vloge občanov:
letne obresti za vloge na vpogled	246,3 %
vezane nad 1 mesec	990,4 %
vezane nad 3 mesece	1011,95%
vezane nad 6 mesecev	1033.23 %
Obvestilo upokojencem!
Vsi upokojenci, ki prejemate pokojnine iz Avstrije, Nemčije ali Francije in vam je izplačevanje pokojnin oteženo, se oglasite na ekspozituri SKB-ja v Murski Soboti na Kocljevi 6, kjer vam bomo pomagali, da boste pokojnine prejemali nemoteno.
DRAGE MAMICE, ZA VAŠE MALČKE IMAMO PESTRO PONUDBO IZ UVOZA!!! POPELJITE SVOJE MALČKE NA SEJEM ŽELJA, SAJ SE BLIŽATA BOŽIČ IN NOVO LETO!
Prijazno boste postreženi!
— V omejenih količinah pa lahko kupite izdelke, ki ste jih že dolgo iskali: spodnje majice, žabice, baretke, nogavice in druge tekstilne izdelke
Lendavska 19 a, MURSKA SOBOTA, tel.: 31-031
^VRIUM
PRODAJAMO:
- KUHINJE
— DNEVNE SOBE
— PREDSOBE
— OTROŠKE SOBE
— KOPALNIŠKO POHIŠTVO
— SEDEŽNE GARNITURE
IZDELUJEMO:
— POHIŠTVO PO NAROČILU — PREGRADNE STENE ZA DNEVNE SOBE, JEDILNICE IN GOSTINSKE LOKALE — OPREMLJAMO TRGOVSKE IN GOSTINSKE LOKALE, BUTIKE
•	Visoki gotovinski popusti in brezobrestno posojilo!
•	Brezplačna dostava na dom!
NOVO!NOVO!NOVO!
LJUTOMER
Ormoška 22, tel./fax.: 82-455
Odprto ob delavnikih od 8. do 15 ure ob sobotah od 9. do 12. ure
ODPRLI SMO NOV POHIŠTVENI SALON V KROGU, Murska ulica 27.
• Odprto od 8. do 18. in ob sobotah od 8. do 12. ure, telefon: 32-455.
• Pričakujemo vas v Ljutomeru in Krogu!
MG
MGP — Podjetje za zunanjo trgovino ČAKOVEC, Mažuraničeva 2, telefon: (042) 812-760
IŠČEMO PARTNERJA ZA USTANOVITEV MEŠANEGA PODJETJA V LENDAVI
Partner bo prevzel vlogo direktorja podjetja, znati pa mora slovenski, hrvaški, po možnosti pa tudi madžarski in nemški jezik in poznati trgovsko ter finančno poslovanje. Prednost imajo tisti, ki lahko zagotovijo poslovni prostor. Vse informacije dobite na gornjem naslovu podjetja.
MGP ČAKOVEC odkupuje plače medžimurskih delavcev, zaposlenih v Sloveniji. Pogoji so najugodnejši. Tolarje položite na naš nerezidentni račun pri SKB Ljubljana, dinarje pa izplačujemo v našem podjetju v Čakovcu.
Stran 14
VESTNIK, 28. NOVEMBRA
odsev mladosti
bwvvu!laG.
Nekoč so dinarji žvenketali, sedaj tolarji bodo šušljali. Toliko rajši bomo varčevali in naše tolarčke na kup dajali.
Želim si mir
I iudje imajo različne želje. Pa si želijo samo mir.
Tudi jaz si želim, da ne bi bilo več vojne. Kako je kruta, sem spoznala, ko so prišli v naše malo mesto tanki. Sprva sem bila radovedna, kakšni so in sem jih hotela opazovati skozi okno. Tega pa mi starša nista dovolila. Po končanem streljanju v petek smo si šli ogledat sosednje bloke. Videla sem, kaj vse lahko storijo tanki. Zunaj se nismo dolgo zadrževali, ker so bili tanki na mejnem prehodu. Kmalu je preletel mesto vojaški helikopter. Z mamo sva takoj zbežali v neki blok in prestrašeni čakali, kaj se bo zgodilo. Na srečo se je dobro končalo. V nedeljo zjutraj pa so nas zbudili in naročili, da moramo zapustiti dom. Odšli smo v Sovjak. Oče se je vrnil v Radgono in se pridružil TO. Tudi mamica je morala čez dva dni v službo. Z babico sva bili v skrbeh; da se ne bi kateremu kaj zgodilo. Ko se je začel nov dan, sta se srečno vrnila.
Tanki so se morali vrniti, od koder so prišli. Tega pa ne bom pozabila nikoli. I
Tanja Šijanec, 4. d, Oš Jožeta Kerenčiča, Gornja Radgona
Roganov rokopis
Pri uri slovenskega jezika smo obravnavali stoletja zapiskov. Zapiske so pisali duhovniki za cerkvene potrebe. Za nas je bilo to poglavje še posebej zanimivo, saj nam je učiteljica pokazala zanimiv rokopis, ki je nastal v Do-kležovju leta 1646. Napisal gaje Andrija Rogan, ki je takrat deloval v Dokležovju kot duhovnik.
Ponosni smo, da je tudi pri nas v preteklosti nastal eden od najstarejših rokopisov v slovenskem jeziku.
Suzana in Jasna, 8. r., OŠ Bakovci
Laž
Nekoč se mi je zahotelo, da ne bi šel v šolo. Ponoči nisem mogel spati, pa sem dolgo premišljeval, kako bi to izpeljal. Zjutraj, ko sem vstal, sem mami potarnal, da me bolita glava in želodec. Ni mi verjela. Vzela je termometer in mi izmerila temperaturo. Bila je normalna. Rekla je, da moram v šolo, ker da mi nič ni. Jaz pa sem začel jokati in stokati, da me boli želodec. Nisem hotel iz postelje. Čez čas mi je rekla, naj ostanem doma. Ko je odšla iz sobe, sem se pod odejo smejal. Kmalu po pouku sem odšel ven in že tekel okrog hiše. Mama me je kregala in rekla, da mi nikoli več ne bo verjela, ko bom bolan. Od takrat sem moral vsak dan v šolo, tudi če me je kaj bolelo. Lagal pa nisem več.
BORIS FILIPIČ, 5. r., OŠ Mala Nedelja
Na njih se sveti knežji kamen, zato jih z veseljem v roke vzamem.
Kapljica pripoveduje
Najprej sem živela v mlaki. Tam sem imela dosti prijateljic. Najboljša izmed vseh je bila Špela. Vedno sva se skupaj igrali in bilo nama je zelo lepo. Tako je bilo vse do nekega dne. Mlaka je začela izhlapevati, vse moje prijateljice je že odneslo v velik oblak. Midve s Špelo in še nekaj kapljic smo sklenile, da se mu ne pustimo. Zbrale smo vse moči in se tiščale skupaj, vendar smo bile prešibke. Velik oblak je tudi nas potegnil vase. Med potjo smo se porazgubile in vsaka zase nadaljevale pot. Za Špelo mi je bilo zelo hudo, vendar sem upala, da se bova še kdaj srečali. Po dolgem potovanju sem se znašla v velikem oblaku. V njem je že bilo dosti kapljic. Le s težavo sem se lahko zrinila mednje. Naenkrat se je začelo zelo tresti. Oblak se je odprl in vse kapljice, kar nas je bilo, smo re razlile po nebu. Med padanjem iz oblaka sem si spet našla dobro prijateljico, a vseeno sem pogrešala mojo prvo prijateljico Špelo. Po dolgem padanju sem se znašla v jezeru. In tako še
zdaj živim tu, dokler me kak oblak ne potegne k sebi. J	Mina Toplak, 4. a,
OŠ Edvarda Kardelja,
Murska Sobota
Ljutomerski gimnazijci so obiskali Dunaj
■ -■ ■ ■- — ter s tem ponesli slovenski jezik, zlega ponedeljkovega jutra odpe- Vendar, če malo bolj
“	"	’ “	■	'	-r>--:
Veliko lažje si je zapomniti učno snov, če dejstva, ki se jih učiš, vidiš tudi na lastne oči. Velikokrat smo v šoli že omenili Dunaj kot prestolnico srednje Evrope, kot glasbeno metropolo, kot most med vzhodom in zaho-
dom, kot stočišče rimske in slovanske civilizacije, kot mejno trdnjavo, ob kateri so pljuskali valovi narodov. Govorili smo o Cankarju, Kopitarju, Miklošiču ]h drugih znanih možeh, ki so zelo pomembni za razvoj in bogatitev slovenskega jezika in so več 'et delovali in živeli na Dunaju,
ter s tem ponesli slovenski jezik, našo kulturo v Evropo, v svet. Govorili smo o Dunaju o njegovih baročnih palačah, številnih muzejih, galerijah, zbirkah, dvorcih, ampak večini izmed nas, ki še nismo videli Dunaja je predstava o njem ostala nekoliko za-meglena, nejasna. Videli smo, da je lep, kulturno bogat, ampak šele sedaj, ko smo ga imeli priložnost obiskati, smo spoznali njegovo pravo kulturno vrednost. Naša šola je organizirala za vse razrede po skupinah ogled Dunaja. In tako smo se nekega mr-
Ijali na Dunaj, nekoč najmočnejšo evropsko prestolnico, sedaj pa kulturno turistično, trgovsko sre-
bolj pogleda-
mo Dunaj vidimo, da se počasi
osvobaja nekdanjega, za sedanje
PA S.AJ SEMHkUtU DA MeriMVAJ' UDARILI BOH? (KI XPAJi ptAV
rtutN hi je f Jo 4 ctrwi. KAK KAKO seM K FORMI,
l-HV1'
VISOKA,,,
PIHA MA IN
Otipe So MM UMOV XMeNv.se PRAH/
ČAKA to SlourNA
dišče. Na Dunaju so nas že pričakali naši vodiči: prof. Šturm na Dunajski Univerzi, ki je med drugim napisala knjigo o Franu Miklošiču in še dva študenta. Naš prvi pogled na Dunaj nam je pokazal obilico prelepih stavb: Štefanovo stolnico (iz 13. do 15. stoletja), cerkve raznih stilov, čudoviti Parlament,.. .
Najprej smo si ogledali Nacionalno Biblioteko, kjer smo kar obstrmeli ob resničnem bogastvu knjig, najrazličnejših velikosti in obsežnosti. Ko stopiš v to kulturno zakladnico, te knjige čisto prevzamejo. V trenutku te premami želja, da bi bral, črpal vase vso to neizmerno modrost, vso bogastvo besed, misli, pravi zaklad znanja . . .
Gledaš ogromne bukve napisane kar na roko in okrašene s presenetljivo lepimi ornamenti in nehote se preseliš v tisti čas, ko so duhovniki v svojih hladnih, temačnih celicah ob medli luči sveče in s peresom ja roki ustvarjali vso to umetnost. Rabili bi leta in leta, da bi si ogledali vse te knjige, da bi vzeli vsako v roko, jo previdno prelistali in položili spet nazaj tja, kjer že leži leta, desetletja, mogoče stoletja. Na Univerzi nam je naša vodička predstavila delo in pomen Frana Miklošiča za razvoj slavistike, katerega doprsni kip smo našli tudi v avli med najbolj zaslužnimi predavatelji te Univerze. Na dunajskem pokopališču smo našli tudi grob Frana Miklošiča in nanj položili venec. Po ogledu pokopališča pa se je pričel veselejši del naše ekskurzije. Najprej smo si s pomočjo vodičke ogledali mesto Dunaj, ki nas je vedno bolj prevzemal. Ko sem gledala vso to obilico muzejev, galerij, mogočno stavbo Štefanove stolnice, Karlove cerkve sem se pri sebi tiho spraševala, ali kje na svetu še obstaja kako mesto, ki bi imelo za vsakim vogalom neko kulturno znamenitost.
razmere že skoraj blišča in se razvija v moderno mesto. Ob turnih znamenitosti
odvečnega dinamično, obilici kul-najdeš na
Dunaju ogromno trgovsko ponudbo. Mesto je kar nasičeno s trgovinami, supermarketi, butiki, prodajalnami vseh vrst. V teh prodajalnah in trgovinah najdeš vse, kar ti srce poželi, seveda za Dunaju primerno ceno. Tako smo si mi v glavnem napasli oči in sanjali, kako lepo bi bilo, če bi imeli denar. Iz mesta, ki smo si ga ogledali še kasneje z avtobusom, smo se odpeljali na dvorec Schbnbrunn, ričkdanji cesarski baročni dvorec z ogromnim parkom. Ogledali smo si okrog štirideset soban, ki so bile opremljene z najrazličnejšim bliščem in razkošjem polne portretov in pokrajinskih slik. Najlepša med vsemi pa je bila plesna dvorana. Povzpeli smo se tudi na hrib nad dvorcem, odkoder je bil čudovit razgled na celotni Dunaj. Čeprav je bil veter tam zgoraj ledeno mrzel, kar nismo mogli odvrniti pogleda na dvorec in čudoviti park kot tudi ne. na mesto Dunaj. Kljub vsej lepoti, blišču ter kulturnemu in zgodovinskemu pomenu tega dvorca, se nisem mogla znebiti nadležne misli, v kaki revščini in pomanjkanju so vendar takrat živeli preprosti ljudje. Na eni strani je bilo tako razkošje, razsipavanje z denarjem, na drugi strani pa revščina in pomanjkanje. Kljub vsej lepoti in mogočnosti tega dvorca, mi je v spominu na Schonbrunn le ostal grenak priokus, misel na vse tiste, ki niso mogli uživati tega razkošja.
Moje mnenje in verjetno mnenje vseh nas, ki smo obiskali Dunaj je, da bi morali še večkrat organizirati tako ekskurzijo, ker še vedno trdim, da od take učne poti odneseš mnogo več kot od golega učenja dejstev, v katerih resničnost se nisi mogel prepričati na lastne oči.
Manja Klemenčič
Pri nas še ličkamo ročno
Pred kratkim smo trgali koruzo. Delo je trajalo dva dni. Potem smo naredili okrog velikega kupa klopi 'in zvečer začeli ličkati. Pri nas to še vedno delamo ročno. Nekaj koruznih storžev obesimo za ličje. Pri delu nam je pomagalo tudi nekaj sosedov. Ko smo končali z ličkanjem, smo jedli štajerske pogače.
ALEŠ ZEMLJIČ, Podružnična OŠ Sp. Ščavnica
Bilo je »božansko« jutro
Veliko lepih krajev je v moji prečudoviti deželi Sloveniji. Ampak najraje imam svoj domači kraj.
To je Gornja Radgona. Je zelo lepo in prijazno staro mesto, z velikimi hišami ter ogromnimi bloki. V Radgoni imamo tudi grad, ki je zelo romantičen. Ljudje, ki živijo v mojem domačem kraju, so prijazni in velikodušni.
Ko sem se nekega jutra zbudil, sem zagledal sončni žarek, ki je osvetljeval mojo sobo. Vedel sem, da se je življenje spet začelo. Odpravil sem se na sprehod proti gozdu. Šel sem po njivi, ki je bila vse polna rumeno svetlečih se velikih buč. Nebo je bilo kot sveže umito. Gozd se mi je zdel veličasten. Listje je bilo že rumeno in rjavo, mokro od rose. Prišel sem do potoka. Bil je čist in je mirno tekel dalje, kot da me ne bi opazil. Naenkrat je nekaj zašumelo. Zagledal sem račke, ki so plavale proti meni. Stara raca je imela pet mladih ubogljivih račk. Bile so zelo lepe. Ko sem se poslovil od potoka in šel dalje, sem zagledal fazane. Bili so veličastni. Občudoval sem njihovo perje, ki se je svetlikalo v tisočerih barvnih odtenkih. Ko so me zagledali, se me niso ustrašili, le gledali so me začudeno. Bilo je božansko jutro! Ko sem se vrnil v civiliziran svet, sem bil zelo razočaran. Tako sem spoznal dobre in slabe strani sveta. Sklenil sem, da bom vsaj enkrat na teden hodilv gozd, opazoval čudovito naravo ter se umiril in spočil.
Želim, da bi bil vsak človek v svojem domačem kraju tako srečen, kot sem jaz. Da bi vsak imel možnost spoznavati, odkrivati in občudovati naravo.
Vasja Rovšnik, 7. a OŠ Apače
Ali veste?
Na 33. nagradno vprašanje smo prejeli kar precej pravilnih odgovorov (med pomurskimi kraji so na 1. mestu v abecedi Adrijanci, na zadnjem pa Žrriova), žreb pa je tokrat prinesel srečo Igorju Hozjanu iz Gaberja, ki bo prejel knjižno darilo Knjigarne in papirnice Dobra knjiga Murska Sobota. Čestitamo!
-------(KUPON)----------------------------
35. vprašanje: Ali veste, kaj se skriva v sredini jabolke?
(Kot da bi bilo tam nekaj narisano.)
Odgovore pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, Titova 29/1, 69000 M. Sobota. Priložite tudi naš kupon.
»Postava vseeno naredi žensko.«
Spet sem tukaj s serijo člankov o sexizmu in tokrat se bomo ukvarjali z (postavi v 6. sklon):
DIKTAT MODE
Ženske morajo biti lepe, da bodo všeč moškim. Feministke/sti očitajo ostalim ženskam, da so neumne in se zato čimbolj trudijo s svojo zunanjostjo čimprej najti moškega, ki bo skrbel zanje. Da bi to dosegle, večji del svojega prostega časa presedijo pred ogledalom, blodijo po trgovinah iskoč nove in nove obleke. Ce nisi lep, nisi ljubljen, nisi dosti vreden na prostem trgu. Seveda velja to do neke mere tudi za moške. »Torej, ženske, sem s pudrom in škarjami! Tako dolgo smo se prosvetljevale s patriarhalnimi lažmi, da same grabimo za nož in se z njim zabadamo.«
Je res tako slabo enkrat biti brez moškega, se sprašujejo nekatere. »Saj imamo dvoje lastnih nog, na katerih lahko zelo dobro stojimo — brez salonark, seveda.«
Diktat lepote je ena najhujših spon za ženske. Neverjetno, ampak mnogo žensk daje svojemu izgledu prednost pred izobrazbo. Če ženska uspe, naredi kariero, je sumljiva, agresivna, neženstvena. Torej tudi ne bo ljubljena.
»Moramo biti molčeče, majhne Barbike, marionete na vrvici moških. In večina jih ta posel opravlja prekleto dobro.« Seveda me je zanimalo, koliko so te trditve vmestne za naše okolje in sem zato naredil majhno anketo. Je majhna, mogoče nerealna, vendar sem mnenja, da se resnično stanje bistveno ne razlikuje. Pripadnice ženskega spola sem vprašal:
—	ali uporabljajo make-up (lake, šminke, senčila, ličila, pudre .. .) in zakaj?
—	kako izbirajo obleke, po katerem merilu in zakaj tako?
—	ali jim je postava pomembna, zakaj, in kaj storijo za postavo? — ali pričakujejo od življenjskega partnerja, da jih bo varoval? Seveda, treba je zapisati, da so anketiranke še vse najstnice, srednješolke (pa tudi to naj ne zamegli slike).
95—96 % anketiranih uporablja make-up. Hočejo si polepšati videz, prikriti napake, nekatere ga uporabljajo za spremembo. Prav toliko si jih izbira obleke, tako trdijo, po svoji volji. In to take obleke, v katerih se dobro počutijo, take, ki pristajajo drugim oblačilom in se ujemajo s postavo. Moda ni pomembna. Eni anketiranki obleke izbira oče, »to pa zato, ker ima dober stil oblačenja, boljšega od mame«. Ista anketiranka je dala zelo zanimiv odgovor tudi kar se postave tiče. »Zakaj? Zato, ker ne bi rada bila debela in bi rada bila vsaj komu všeč.« Pravi prototip feministične more, ženske na vrvici, torej!
Dvema postava ni pomembna, bojda, ostalim pa vsem, in sicer 55 % zaradi fizičnega izgleda, 25 % zaradi zdravja in boljšega počutja, 15 % anketirank hoče ugajati samim sebi, eni dvajsetini pa postava pripomore do samozavesti. En odgovor se mi je zdel nadvse zanimiv (in žalosten): »Postava vseeno naredi žensko.«
Kaj storijo za postavo? Pazijo na prehrano, ukvarjajo se s športom, nosijo širše hlače, nekatere ne storijo nič, nekatere premalo.
6	5 % anketirank od življenjskega partnerja pričakuje, da jin bo varoval (»Da. Seveda! Normalno!«). Ena celo pravi: »Od svojega življenjskega partnerja pričakujem, da me bo varoval, saj je to moška naloga.« 13 % jih je poleg varovanja navedlo tudi nekatera druga pričakovanja, ki so pomembnejša ali vsaj isto močna kot varovanje, kar pa seveda ne pomeni, da je za 65 % to najpomembnejše, ampak to, da lahko tudi teh 13 % prištejemo k tistim 65 %, saj nismo spraševali po pomembnosti. Ostalih 22 % anketiranih oseb pa od partnerja tega ne pričakujejo.
Ugotovili smo torej, da imajo feministke/sti še kako prav z grajanjem marionet na vrvicah patriarhalnega sveta, da se od ženske pričakuje, da bo lepa in se večina žensk s tem prepričanjem tudi istoveti, da so ženske tudi žrtve avtoritete (v tem primeru moških). Nekaterim je za to prav figo mar in/ali se tega sploh ne zavedajo. Take sexizmu tudi prilivajo olje na ogenj. Krivda je tudi na moških, ker ženska dobi občutek, da je njen izgled pomembnejši kot njena notranjost. Premislite in ukrepajte!	Tomaž Trplan
Stran 15
^STNIK, 28. NOVEMBRA 1981
Beltinčani optimisti
BELTINCI
Nogometni spektakel in razglasitev pomurskih športnikov
Na športnem stadionu v beltinskem parku bo v nedeljo, 1. decembra 1991, enkratna športna prireditev. Ta se bo začela ob 11.30 s prijateljsko nogometno tekmo med žensko ekipo Maksimirja iz Zagreba, ki je državni prvak, in kombinirano ekipo slovenskih novinarjev. Tekmo bo vodila izkušena sodniška trojka iz Murske Sobote: Ludvik Bojnec, Ladislav Abraham in Jože Žekš. Zatem pa bo derbi tekma predzadnjega kola slovenske nogometne lige med Mariborom/Branikom in domačim Potrošnikom. Tekmo bo vodila sodniška trojka iz Ptuja: Kac, Grabar in Burjan. Ob tej priložnosti bp domači tednik Vestnik iz Murske Sobote razglasil najboljše športnike, športnice in športne kolektive Pomurja za leto 1991. Ta športni špektakl si bosta ogledala tudi predsednik Športne zveze Slovenije dr. Rajko Šugman in predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl. Organizatorji pričakujejo veliko obiskovalcev.
Mariborčani ne mislijo
na poraz
Po dolgih letih je Maribor/Branik spet na čelu slovenske (državne) nogometne lige. Vodeče pozicije pa Mariborčanu nočejo zapustiti tudi po tekmi s Potrošnikom v Beltincih. Trener Marin Bloudek upa, da bo moštvo igralo standardno in prodorno. Trio Kotnik— Poznič—Bakula morajo dati gol ali dva če nočejo v Beltincih izgubiti. V obrambi bodo posebej pazili na najboljšega strelca Škaperja. Sicer pa se Mariborčani zavedajo, da bo tekma v Beltincih težka, ker bodo domače bodrili številni gledalci, vendar ne bomo sami, saj bo precej njihovih navijačev potovalo s klubom v Prekmurje.
PETER BARUN — tajnik NK Mari-bor:Branik: »Tekma s Potrošnikom v Beltincih bo težka, vendar pa je naše moštvo po kakovosti boljše, saj ni slučajno na prvem mestu. Mislim, da bodo naše zaupanje tudi upravičili v Beltincih. Zmagali bomo z 1:0.
JOŽE HORVAT — predsednik NK Potrošnik: »Čeprav cenim moštvo Maribora/ Branika, saj je sestavljeno iz kakovostnih in izkušenih igralcev, mislim, da bo naše moštvo to nadomestilo s požrtvovalno in disciplinirano igro ter zaigralo nad svojimi zmožnostmi, za kar prav gotovo imajo motiv. Če bo tako, potem bomo osvojili obe točki, zadovoljen pa bom tudi s točko. Prav tako pričakujem, da bosta moštvi prikazali zanimiv nogomet in rekordno število obiskovalcev.«
ŠTEFAN BALAŽIČ — športni delavec pri NK Potrošnik: »Srečanje med Potrošnikom in Mariborom/Branikom bo za nas težko. saj imajo gostje bogate izkušnje, hkrati pa bodo hoteli s svojo igro tudi upravičiti visoko uvrstitev na lestvici SNL. Po drugi strani pa je to lepa priložnost za izziv domačemu moštvu, da zaigra tako, kot zna in zmore, ter razveseli gledalce. Mislim, da bomo gledali lepo in zanimivo igro. Želim si, da bi doma
ostala vsaj točka, ki nam je zelo potrebna.«
BOJAN JANČAR — nekdanji igralec Mure in Potrošnika: »Od nedeljskega srečanja med Potrošnikom in Mariborom/Branikom pričakujem, da bo to trda tekma s številnimi priložnostmi za gol, tako da bodo lahko napadalci pokazali svoje sposobnosti. Gostje so močna ekipa, ki bo zanesljivo osvojila naslov jesenskega prvaka v SNL. S požrtvovalno igro pa bi gostitelji vseeno lahko osvojili točko, ki bi bila zelo pomembna, saj jih v na-
daljevanju čaka težka borba za obstanek v ligi.«
ZVONKO BALANTIČ — tehnični vodja Potrošnika: »Gostovanje vodeče enajsterice v SNL Maribora/Branika je za nas velikega pomena, hkrati pa priložnost, da zaigramo dobro. Gostje so doslej pokazali, da v močni slovenski ligi igrajo najboljši nogomet. Upam, da bomo to potrdili tudi v Beltincih. Kljub temu pa upam, da bo moje moštvo z zadnjimi močmi premagalo favoriziranega nasprotnika, saj so nam točke zelo potrebne.
Pričakujem tudi dober obisk, zlasti ker nastopa tudi ženska ekipa.«
STANKO KLEPEC — nekdanji igralec soboške Mure: »Maribor/Branik je kakovostno moštvo z bogatimi izkušnjami in čeprav niha v formi je zasluženo na vrhu slovenske
nogometne lige. Kljub temu pričakujem, da
bodo Beltinčani zaigrali požrtvovalno in kombinatorno ter osvojili dve točki, zadovoljen pa bom tudi z eno. Bojim se le, če bo slabo vreme in razmočeno igrišče, kar daje prednost gostom, saj so tudi fizično močnejši. Vseeno pa upam, da bomo gledalci zadovoljni zapuščali igrišče.«
Informacije:----
MIKLOŠIČ
Lesjakova 52, Pekre-Lim-buš, Maribor, tel.: (062) 631-375
n
□
raoraraora
/// keramika
68000 Novo mesto, Slakova 5 Telefon: (068) .21 -201,26-016, 26-015
Telex: 35710 YU PIONIR
Fax: (068) 24-298
NOGOMETAŠICE MAKSIMIRJA — Ženski nogometni klub Llnimag—Maksimir je bil ustanovljen leta 1978. V prejšnji Jugoslaviji so nogometašice iz Zagreba štirikrat osvojile naslov državnih prvakinj, trikrat so bile pokalne zmagovalke in petkrat podprva-kinje. Na neuradnem evropskem prvenstvu leta 1983 v Mentonu v Franciji so postale evropske prvakinje. Sicer pa je ekipa Llnimag uspešno nastopala skoraj v vseh evropskih državah: Madžarski, Avstriji, Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem. Je najuspešnejša nogometna ekipa v Zagrebu. Kljub vojnim razmeram na Hrvaškem igrajo svoje prvo državno prvenstvo. V treh odigranih tekmah so dale 11 golov. Ena najboljših igralk v ekipi in v Evropi je Marija Matušič-Ma-radona. Poleg nje pa je v moštvu še nekaj odličnih igralk in reprezentantk: Trbljačeva, Klikšičeva in Janošičeva. V ekipi Maksimirja nastopa kot vratarka Ida Cirej iz Brežic, ki pa zaradi vojne na Hrvaškem še ni začela trenirati in igrati, zaradi česar je Zagrebčanom zelo žal.
SVETUJEMO PROIZVAJAMO PROJEKTIRAMO PRODAJAMO MONTIRAMO
VSE NA ENEM MESTU
•	kmečke peči
•	toplozračne peči
•	štedilniki
•	kamini
•	pizza peči
•	polmontažne peči
NOVO!
UVOŽENI RADIALNI
PROGRAM
TOPLOZRAČNI VLOŽKI SUPRA S TERMOSTEKLOM FUG. MASA PALESIT
•	zdravo in ekonomično gretje
•	ekološko čisto okolje
•	lahko vzdrževanje, kakovost in trajnost peči, predvsem pa prihranek pri energiji
•	BREZPLAČNO PROJEKTIRANJE
•	10% ČASA SCONTO ZA GOTOV. PLAČILO
•	OBROČNO ODPLAČEVANJE 1+4
POTREBNO JE ZAUPATI.
ZAUPAJTE V KVALITETO KERAMIČNIH PEČI IN OBRESTOVALO SE VAM BO.
MIRO MAKSIMOVIČ - član IO Nogometne zveze Slovenije: »Kljub domačemu terenu, kjer so Beltinčani močni, mislim da je Maribor/Branik boljše moštvo in bo osvojilo obe točki. Spodrsljaja iz Zagorja si Mariborčani ne smejo več dovoliti, saj bi si s tem zelo zapravili dober ugled.«
IGOR POZNIČ — drugi najboljši strelec slovenske nogometne lige: »Zadovoljen sem s svojimi dosedanjimi nastopi v jesenskem delu prvenstva, pa tudi z učinkovitostjo. Morda bi lahko dal še kakšen gol, vendar tudi 14 golov ni malo. V Beltincih pričakujem zanimivo igro, veliko gledalcev, vendar verjamem v mojo ekipo.«
Športna napoved
POTROŠNIK :MARIBOR/BRANIK
&&&
d. o. o. MURSKA SOBOTA
Lendavska 23 a
69000 Murska Sobota tel/fax: (069) 21-790
ponujamo vam fotokopirne stroje, telefakse, laserske tiskalnike znamke Canon, Bosch-ovo belo tehniko, orodja, glasbene stolpe, televizorje, razna glasbila ter avdio- in videokasete.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
REPUBLIKE SLOVENIJE
vabi k sodelovanju za potrebe oddelka kriminalistične službe UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA:
DIPLOMIRANE
EKONOMISTE IN DIPLOMIRANE PRAVNIKE
Vloge z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh po objavi Upravi za notranje zadeve Murska Sobota, Ul. arhitekta Novaka*5, telefon (069) 22-505.
O izidu objave bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri kandidata.
Napovedati je potrebno pravilen rezultat tekme na izrezanem kuponu in ga poslati uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Titova 29, do sobote, 30. novembra 1991, do 12. ure. Med pravilnimi napovedmi bomo izžrebali tri dobitnike lepih praktičnih nagrad.
JUGOTANIN kemična industrija, p.o. sevnica ODKUPUJEMO
LES PRAVEGA KOSTANJA
Les odkupujemo prek:
— območnih gozdnih gospodarstev — območnih kmetijskih zadrug
Vse informacije dobite pri komercialni službi po telefonu: št. (0608) 81-349 oziroma na naslovu:
JUGOTANIN, Hermanova 1, 68290 SEVNICA.
Plačamo dobro in ceno jamčimo!
NAROČILNICA
Podpisani-------------------------------------
kraj-------------ulica------------------------
poštna številka pošta-------------------------
naročam VESTNIK. Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. PODPIS
Vestnik, Titova 29, 69000 Murska Sobota.
Stran 16
VESTNIK, 28. NOVEMBRA 1991
SNL
Maribor	18	14 1	3	43:18	29
Olimpija	18	11 4	3	38:11	26
Izola	18	11 4	3	29:11	26
Naklo	18	11 4	3	29:16	26
Koper	19	11 2	6	21:16	24
Gorica	18	8 7	3	40:20	23
MURA	18	9 3	5	29:24	21
Ljubljana	18	8 4	6	22:17	20
Kladivar	18	7 6	5	24:25	20
Slovan	18	7 5	6	22:13	19
Steklar	18	6 6	6	23:29	18
Zagorje	18	7 3	8	28:21	17
Rudar (V)	18	6 5	7	24:25	17
Svoboda	18	6 5	7	27:31	17
POTROŠNIK	18	6 3	9	28:39	15
Rudar(T)	18	5 2	11	23:32	12
nafta	18	5 2	11	20:36	12
Primorje	17	4 3	10	18:32	11
Medvode	18	4 2	12	16:38	10
Oomžale	18	2 4	12	10:28	8
Jadran	18	2 3	13	8:40	7
NT-super liga					
SOBOTA		6 6	0	42:12	12
Kovina		6 6	0	41:13	12
Strojna		6 4	2	36:18	8
Ingrad		6 3	3	25:29	6
Novotehna		6 2	4	16:38	4
RADGONA		6 1	5	20:34	2
Ilirija		6 1	5	19:35	2
Merkur		6 1	5	17:37	2
Super liga
moški						
Pivovarna	9	9	0	0	267:174	18
Nova Oprema	9	6	3	1	211:213	15
Rudar	9	6	0	3	207:197	12
Jadran	9	5	1	3	213:217	11
Kolinska	9	5	0	4	216:190	10
Velenje	9	5	0	4	223:214	10
Pomurka	9	4	0	5	210:211	8
Orava	9	4	0	5	237:241	8
^idovščina	9	3	1	5	178:202	7
Pfesad	9	2	2	5	196:210	6
Inles Riko	9	1	2	6	180:218	4
Preddvor	9	1	1	7	193:251	3
SRL-moški
Pivovarna	9	7	1 1	211:167	15
“fosuplje	9	6	1 2	616:180	13
Krško	9	6	1 2	196:172	13
Oobova	9	6	1 2	195:172	13
Sešir	9	5	0 4	197:193	10
Izola	9	5	0 4	185:188	10
^nomelj	9	3	3 3	196:185	9
Kamnik	9	4	1 4	174:185	9
Radeče	9	4	1 4	182:201	9
krog	9	4	0 5	177:178	9
Ormož	9	2	2 5	191:207	6
j Nedelja	9	2	1 6	164:194	5
5;'ns Dol	9	1	1 7	192:216	3
Mokerc	9	1	1 7	165:202	3
SOL-moški
Joviča
^peter ^Mšica ^ROS Jevnica Bled ^ONACOMM. ''■eda II Ceije Fnuče ?o|a Mislinja
7 7
7 7
7 7
7 7
7 7
7 7
7
5
5
5
4
4
3
3
2
2
1
1
0
2
2
2
3
3
4
4
5
5
6
6
21:2 14
18:8 12
17:11 12
16:14 12
15:11 11
15:12 11
12:14 10
12:14 10
12:16 9
10:18 9
4:19 8
5:18 7
JUdo-SL				
impoi ?'"npija	8 7	0	1	85:27
	8 7	0	1	79:31
“tava । Or|šnica	8 7 8 6	0 0	1 2	78:34 73:39
Meja J, sobota	8 5	0	3	68:44
	9 3	0	6	42:84
j lovec	8 2	1	5	48:64
Fanik ^lozničar	9 2	0	7	42:84
	8 2	0	6	39:73
Joper	8 2	0	6	37:75
“^igrad	8 1	1	6	39:73
14
14
14
12
10
6
5
4
4
4
3
^NL-zahod t?* «
JMovci ralt>>vci E^ova
Kernet
5 5
5
5 5
5
4
3
3
2
1 0
0
1 1
2 0
0
1
1
1
1
4 5
32:3 24:11 15:11 16:6
5:28 6:36
8
7
7
6
2 0
Marketing v športn
hH^^ns^a zveza	kultur-
J Organizacij Gnrnja Pndgona l%an*Z’ra v s°b°to» 14. «embra p h seminar v marketin Športu.
»ovrstni seminar v Pomurju je ^.^“jen vsem, ki rekrea. no raz-izv • °’ snuJ®j°> organizirajo in j *iajo pokroviteljske programe v id*}.1? “Pombljajo Sfort kot q 1 * za predstavitvene aktivnosti. Pr '' sem'narja je 650 SLT, rok
Vc Pa je 6. december 1991. Polj. 1 ej$e informacije daj Brane "N telefon 069-61-37
KRIZEtSKE
Č. J»:
SRP 91 v Ljutomeru
Zmagovalec izločil Križevčane
V novi športni dvorani OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru je bilo finale slovenskega regionalnega pokala v malem nogometu, ki je bilo v rokah pridnih organizatorjev Kluba malega nogometa Križevci Virje. Na turnirju je Sodelovalo 12 najboljših slovenskih moštev, med njimi tudi Križeve; pri Ljutomeru in Železne Dveri. V svoji skupini so Križevci premagali Železne Dveri s 3:0 in nesrečno izgubili s poznejšim zmagovalcem turnirja Barakubo iz Ljubljane z 2:1. Z enakim rezultatom pa je Barakuba premagala tudi Železne Dveri. Tako sta se morali obe pomurski ekipi posloviti od tekmovanja. Kot je po turnirju povedal trener zmagovalne ekipe, bi morale biti finalna tekma med Barakubo in Križevci. Na turnirju so se tudi pomerili pokrovitelji turnirja z ljutomerskimi politiki ter zmagali z 2:1. Turnir v Ljutomeru je lepo uspel. Zmagala je ekipa Barakuda iz Ljubljane pred Bra-nikom/Talci iz Maribora. Za najboljšega vratarja so razglasili Balažiča (Barakuda), za najboljšega igralca Barjaktareviča (Barakuda) in za najboljšega strelca Hafnerja (Kavarnica Kaj, Ruše). Udeležence turnirja sta pozdravila predsednik ljutomerskega izvršnega sveta Franc Štrakl in Jože Kos v imenu pokroviteljev. Turnir si je ogledlao okrog tisoč ljubiteljev nogometa.
F. MAUČEC
—STRELSTVO
SCT in Ljutomer dobila derbija
V tretjem kolu tekmovanja v prvi slovenski strelski ligi sever je Maribor premagal ekipo Jovo Jurkovič Videm s 1099:1052, NTU Slovenj Gradec pa ekipo Koloman Flisar Tišina s 1087:1073 krogi.
V tekmovanju druge slovenske strelske lige sever je SCT v pomurskem derbiju premagal Noršince s 1439:1428, Ljutomer pa Elrad s 1447:1430, Pomurka MI Murska Sobota pa je bila boljša od Središča in zmagala s 1461:1424 krogi.
V tretji slovenski strelski ligi vzhod pa sta bila dosežena naslednja rezultata: avtoradgona:Elektro 1362:1384 in TSO Ormož:Štefan Kovač Turnišče 1402:1436 krogi. Četrto kolo bo na sporedu I. decembra.
Panonija pred Gančani
V občinski strelski ligi Murska Sobota je bilo na sporedu četrto kolo. Med 16 ekipami vodi Panonija z 58 točkami (5685) pred Gančani 55 (5647) in Tišino 55 (5645). Med posamezniki je na prvem mestu Hari s 1453 krogi pred Gombocem (oba Panonija), 1442, in Markojo (Agromerkur), 1438 krogov.
V občinski pionirski ligi Mufska Sobota (pridružila seje tudi ekipa Bakovec) vodi Pomurka MI — prva ekipa z 20 točkami (2668) pred drugo ekipo, 14, (2246) in Graničarjem s Cankove, 12 točk (2230 krogov). Pri posameznikih je Vajda (Pomurka) dosegel 708, Flegarje-va (Tišina) 695 in Anzelc (Pomurka) 646 krogov.
Začelo seje tekmovanje v slovenski dopisni strelski ligi za paraplegike. Med 17 ekipami sodeluje tudi ekipa DPPR in je po prvem kolu s 1006 krogi na šestem mestu. Pri posameznikih je Magdič s 399 krogi na petem, Franc s 336 na šestem in Borovnjak s 331 krogi na sedmem
mestu.
i—Judo
Filip Matko
Lendavčanom osem, Sobočanom sedem prvih mest
V Zalaegerszegu na Madžarskem je bilo mednarodno tekmovanje v judu, kjer je sodelovalo blizu 180 tekmovalcev in tekmovalk. Lep uspeh so dosegli pomurski judoisti, saj so tekmovalci iz lendavske občine zmagali osemkrat, iz soboške pa sedemkrat
Pri pionirjih so prva mesta osvojili: Glavač (VP) B Kramar (VP), Vidovič (VP), J. Kramar (VP), Rančigaj (MS), Žilavec (MS) Hašaj (MS), Kozlicov (Tur), T. Denša (VP), Cuk (MS) Vehab (MS), Lazar (MS) m Glažar (MS). Druga mesta so zasedli’ Lesjak (MS), Hozjan (VP), Erniša (MS) Cikajlo (MS), Sabo (VP) Naelič (Len), Balažič (VP), in Farič (OŠ I. MS). Tretji so bili: Ramovič (Len), Petkovič (VP), Toma (Le), B. Denša (VP), Jaklin (VP) Horvat (MS), Gjergjek (OŠ I. MS) in Kovač (MS).
V konkurenci deklic sta zmagali Farkaševa (VP) in Škafarjeva (Tur). Drugi mesti sta zasedli Glavačeva (VP) in Coligova (VP) Tretji pa sta bili Ščapova (VP) in Baligačeva (VP).	7
T. Kos
J. Kovač
Kegljanje
Lendavčani na Madžarskem
v drneem kolu tekmovanja v varaždinski kegljaški ligi je Union ; C-rkovca premagal lendavsko Nafto s 4767:4723 podrtim! keglji. Najboljši pri Nafti: Žalik 819, Radakovič 808 in Kopmja 793 podrtih keS|jKeelialci in kegljalke Nafte so gostovali v Zalaegerszegu na lUad^rZkem in se v prijateljskem srečanju pomerili z ekipama Csar-nnka Moški Nafte so zmagali z 2291:2189, ženske pa z 2024:2023 podrtimi keglji Najboljši pri Lendavčamh: Folšo 407, Radakovič 397 in Matko 379 pri moških ter M. Vargova 351, Gultova in A. Vargova po 346 podrtih kegljev.	M
KOŠARKA
Nova zmaga Pomurja
V drugem kolu tekmovanja v drugi slovenski ženski košarkarski ligi je Pomurje v Murski Soboti premagalo Apis Maribor s 74:57. Strelke za Pomurje: Dro-žina 43 (9:3), Brezič 14 (12:7), Kar 6 (1:0), Cer 4, Bohar 3 (2:1), Forštnarič 2 (2:2), Hari 2, Ivančič (1:0). V naslednjem kolu igra Pomurje s Cometom v Slov. Konjicah.	Z. T.
ŠAH	- -
Radenska Pomurje peto
V hotelu Bellevue na Pohorju je bilo letošnje prvenstvo slovenske šahovske lige — vzhod. Sodelovalo je šest ekip, med njimi tudi Radenska Pomurje iz Murske Sobote. Sobočani so premagali Polskavo s 6:4, neodločeno 5:5 igrali z Žalcem ter izgubili z MIP Ptujem 2:8, Celjem 3:7, mariborskim Kovinarjem 2,5:7,5 ter s tremi točkami zasedli peto mesto. To pa je bilo dovolj, da so ostali v prvi slovenski ligi. Najuspešnejša v ekipi Radenske Pomurje sta bila brata Gruškov-njak, ki sta osvojila po 3,5 točke. Sledijo: Katka Marič 2,5, Gabor 2, dr. Nerat 1,5, D. Hari, Kovač, Coklin, A. Kos, I. Kos po 1 ter Režonja in Lea Štefanec 0,5 točke.
Lendava prevzela vodstvo
V petem kolu tekmovanja v drugi slovenski šahovski ligi je Lendava premagala Slovenske Konjice s 3,5:2,5 točke. Za Lendavo so zmagali: Cofek, Časarjeva in Hrelja, remiziral pa je Gerenčer. Lendava je prevzela vodstvo, v zadnjem kolu pa igra s Slovenj Gradcem.
Na novembrskem hitropoteznem turnirju ŠD Lendava je sodelovalo 14 ša-histov. Zmagal je Gaber z 11,5 točke pred Cofkom 10, Toplakom 9, Ivance, 8,5, Vido 8 in Hajošem 7,5 točke.
V prijateljskem srečanju mladincev Nagykanizse in Lendave sta se ekipi razšli z neodločenim rezultatom 6:6.
J. Gerenčer
Prva Katka Marič
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo novembrski mladinski hitropotezni turnir. Med 13 igralci in igralkami je zmagala Katka Marič z 11,5 točke pred Tinko Marič, 10,5, Jožetom Sedo-njo, 9, Leo Števančec in Matejem Forjanom, po 8, ter Urošem Gjerekom, 7 točk.
Prekmurska ambasada prognozira
Med številnimi Prekmurci in drugimi vsakodnevnimi gosti Prekmurske ambasade (bifeja Medex) v Ljubljani smo naredili anketo o rezultatu derbija Potrošnik :Maribor/Branik. Melisan-da Sedonja 3:2 (2:1), Vlado Kreslin 2:1 (1:0), Feri Lanščak 0:3 (0:1), Zmago Drole 3:1 (0:1), Zlatko Režonja 2:1 (1:1), Emil Filipčič-File 1:3 (0:2), Marjan Horvat 1:2 (0:1), Beno Bernjak 3:1 (1:1), Janez Temlin 1:2 (1:0) in Vlado Paveo 2:4 (0:2).
JUDO
Poraza Sobočanov
V četrtem kolu slovenske judo lige je ekipa Murske Sobote gostovala v Slovenski Bistrici in izgubila srečanji z Olimpijo z 0:14 in z Ivo Rejo 3:11. Edino zmago za Mursko Soboto je dosegle Mezouzi, neodločen izid pa Brozovič.
TR-muinMJ
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Zmagala le soboška Mura
V devetnajstem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi so bile tekme v slabem vremenu in na razmočenih igriščih. Tokrat je bila uspešna le soboška Mura, ki je z 1:0 premagala Domžale Lek. Edini zadetek pa je bil dosežen iz enajstmetrovke. Strelec je bil Kovačič. Lendavska Nafta je doma nepričakovano izgubila s Steklarjem z 0:1. Gostitelji niso znali izkoristiti terenske premoči. Potrošnik pa je z 0:3 izgubil srečanje v Ljubljani z istoimenskim moštvom. V prihodnjem kolu igrajo — Potrošnik :Maribor/Branik, Ingrad Kladivar:Mura in Zagorje:Nafta.
SUPER ROKOMETNA LIGA
Četrta zmaga Pomurke
V devetem kolu tekmovanja v slovenski super moški rokometni ligi je Pomurka iz Bakovec v Murski Soboti premagala Ajdovščino s 24:20 in zabeležila četrto zaporedno zmago na domačem parketu. Bakovčani so bili boljši nasprotnik, četudi so nastopili brez Okreše in večji del tekme vodili, tako da je njihova zmaga zaslužena. Strelci za Pomurko: Petek 7, Meolic 6, A. Lovenjak 4, Buzeti 3, Žugelj 2 in Š. Lovenjak 2. V prihodnjem kolu igra Pomurka s Kolinsko Slovanom v Ljubljani.
SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA
Nepotreben poraz Kroga
V devetem kolu slovenske moške rokometne lige je vodeča Pivovarna Laško v Murski Sobot', premagala Krog z 19:18. Po izenačeni igri v prvem polčasa je bil Krog v nadaljevanju boljši in si ustvaril prednost Štirih golov, ki pa jih je v končnici zapravil. Na rezultat pa »ta tudi vplivala sodnika Nojič in Glažar. Strelci za Krog: A. Titan in Virag po 5, Šernek 4, Kolmanko 2, Varga in Lukač po enega. V prihodnjem kolu igra Krog doma s Črnomljem.
Namizni tenis — SUPER LIGA
Prva zmaga Radgone
Radgončani so končno uspeli doseči svojo prvo zmago v super SNTL nad Ingradom iz Celja, kar jim je velika spodbuda za naprej. Končno je uspela formula Rihtarič tri zmage in Kuzma dve. Če smo od Rihtariča pričakovali poln izkupiček, je tokrat presenetil Kuzma z dvema, pomembnima zmagama v svojih prvih dveh partijah proti Horvatu in Marasu. Sobočani so dosegli rutinsko zmago proti Merkurju iz Kranja, bolj pomembno je, da so dobili priložnost zaigrati v novi športni dvorani. Edini poraz je doživel mladi Kus, ki zadnje čase igra slabo, kar je posledica njegovega »dobrega« treninga, proti izkušenemu Kuntnerju. V zadnjem kolu igrajo Sobočani v Ljubljani proti neporaženi Kovini, Radgončani pa v Novem mestu proti Novotehni. Rezultati: RADGONA —INGRAD 5:4 (Kuzma—Horvat 2:0, Rihtarič—Bezjak 2:0, Žitek —Maraš 0:2, Rihtarič—Horvat 2:1, Kuzma— Maraš 2:1, Žitek—Bezjak 0:2, Rihtarič—Maraš 2:0, Žitek—Horvat 1:2, Kuzma—Bezjak 0:2): SOBOTA-MERKUR 8:1 (Benko-Jeraša 2:0, Unger—Smrekar 2:0, Kus—Kunter 0:2, Unger—Jeraša 2:1, Benko—Kuntner 2:0, Benkovič—Smrekar 2:1, Unger—Kuntner 2:0, Benkovič—Jeraša 2:0, Benko —Smrekar 2:0).
M. U.
SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA
Peta zaporedna zmaga Vigrosa
V sedmem kolu prvenstva v slovenski moški odbojkarski ligi je Vi-gros v Murski Soboti premagal Topolšico s 3:1 in petič zapored zmagal. VIGROS: Ratkai, Novak, Gobec, Munih, Horvat, Janža, Šiftar in Poredoš. Bled pa je v novi športni dvorani v Ljutomeru premagal Emona-commerce s 3:1. EMONACOMMERCE: Prelog, Krajcar, Drvarič, Belec, Šumak, Savič, Škrobar, Grut. V prihodnjem kolu igra Vigros doma z vodečo Brezovico, Emonacommerce pa gostuje v Izoli.
DRUGA SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA
Radenci premagali vodečo Turbino
V zadnjem jesenskem kolu tekmovanja v drugi slovenski moški odbojkarski ligi so Radenci premagali vodečo Turbino s 3:0, Tehno-bil Veržej s 3:1, Fužinar pa Pomurje s 3:0.
V ženski konkurenci pa so bili doseženi naslednji izidi: Ljuto-mer:Braslovče 0:3, Ptuj:Puconci 3:0, Pomurje:Cven 2:3 in RušeiMIa-dost 2:3.
PREDSTAVLJAMO VAM
Vlado Škof dobitnik Bloudkove plakete
Med letošnjimi dobitniki Bloudkovih priznanj, ki so najvišja športna priznanja v Sloveniji, je Vlado Škof iz Gornje Radgone prejel Bloudkovo plaketo.
Vlado Škof ima za seboj bogato športno dejavnost. V sokolske vrste se je vključil že s šestim letom. Svoje delo je po vojni nadaljeval v ljutomerskem Partizanu, kjer je aktivno delal v nogometni, odbojkarski in namiznoteniški sekciji. Bil je tudi aktiven nogometaš. Po preselitvi iz Ljutomera v Gornjo Radgono se je posvetil trenerskemu delu radgonskih nogometašev, ki so v tistem času dosegali lepe uspehe. Istočasno pa je tudi predsednik društva Partizan. Nekaj časa je bil tudi predsednik Nogometnega kluba Radgona in tehnični vodja Nogometnega kluba Mura iz Murske Sobote. Med njegovim predsedovanjem pri radgonskem Partizanu so v tem obmejnem mestecu dosegli vidne rezultate pri množični telesni kulturi in v tekmovalnem špor-
tu. V zadnjem času vodi košarkarje Radgone, ki tekmujejo v drugi slovenski ligi. Trenutno je predsednik sveta za tekmovalni šport pri ZTKO Gornja Radgona, predsednik Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota, član IO NZS in član radgonskega Partizana. Za svoje dolgoletno in uspešno delo na področju športa si je to priznanje prav gotovo zaslužil.
FERI MAUČEC
Stran 17
utrip življenja
Kako iz »slepih«
ulic?
Smo tik pred obdobjem, ko bomo zamenjali registrske tablice na motornih vozilih in zamenjali nekatere osebne dokumente (potne liste, osebne izkaznice in še kaj). S tem v zvezi je nenadoma potrkala na vrata tudi potreba po preimenovanju nekaterih ulic, trgov, naselij, ustanov v Soboti in občini, celo po preimenovanju samega mesta, o čemer pa so že drugi mnogo pisali. To pa so vprašanja dolgoročnega večdesetletnega značaja. Posebna komisija, sestavljena iz raznih strok in pogledov, naj bi skrbno pretehtala vsa ta vprašanja. Časa pa ima malo, skoraj premalo. S tem člankom se bom lotil problema soboških ulic in naselij tekom desetletij in poskusil razmišljati, kako naprej. Imena ulic in naselij so se iz obdobja v obdobje spreminjala. Tako so soboške ulice, ki so že obstajale, v zadnjih 70 letih vsaj trikrat ali večkrat menjale svoje oznake. Ta poimenovanja in preimenovanja so praviloma karakteristika oziroma odsev časa in okoliščin, predvsem pa karakterizi-rajo obstoječo državno in družbeno ureditev. Glavne tozadevne spremembe predstavljajo čas madžarske oblasti pred prvo svetovno vojno, predvojna Jugoslavija, madžarska okupacija, povojno socialistično in sedanje postsocialistično ali postkomunistično obdobje. Pri tem je zanimivo in čestokrat usodno, da vsaka oblast o jebi misli oziroma je prepričana, da je prav ona osvobodila narod, ob tem p2 ?i nadene tudi čimveč zunanjih oznak svojega obdobja. Med te oznake pa praviloma vedno spadajo tudi imena ulic, cest, naselij, ustanov ipd. Za primsnavo navajam imena soboških ulic in cest iz leta 1940, torej iz predvojnega obdobja. Ceste: Kralja Petra, Slomškova, Panonska, Ivanocijeva, Cankarjeva,- Gregorčičeva. Ulice: Kopališka, Štefana Kuzmiča, Mikloša Kuzmiča, Krekova, Kopitarjeva, Prešernova, Ciril-Metodova, Košičeva, Severjeva, Augustičeva, Temhnova, Vrazova, Raičeva, Borovnjakova, Razlagova, Aškerčeva, Kardoševa, Čopova, Vegova, Kocenova, Trstenjakova, Dolga, Žitna in Kuharjeva ulica. Poleg teh pa še: Trg kneza Koclja, Soteska, Trubarjev drevored. Zanimivo je, da takratni soboški oblastniki niso imeli posluha za predlog, da se katera od ulic imenuje po generalu Maistru, ki je umrl 1. 1934. Skoraj vse takratne ulice so bile poimenovane po priznanih slovenskih ali prekmurskih književnikih, zanemarljivo število (4) s pokrajinskimi ali krajevnimi oznakami in le dva po državnikih. Skoraj polstoletno socialistično oz. komunistično obdobje je v Soboti postopoma oblikovalo tri glavne skupine ulic. Največ, in to kar 40 ulic, je poimenovanih po borcih NOB in narodnih herojih, revolucionarjih ali dogodkih iz NOB ter revolucionarnega delovanja. Te pa so: Naselje Ljudske pravice, Borisa Kraigherja, Prekmurske brigade, IV. divizije, Veljka Vlahoviča, Mladinskih delovnih brigad, Trg zmage; ulice: Matije Gubca, Zorana Velnarja, Kajuhova, Generala Maistra, Prekmurske čete, Vinka Megle, JLA, Prvomajska, Borisa Ziherla, Talanjijeva, Daneta Šumenjaka, Tomšičeva, Ustanovnega kongresa KPS, Iva Lole Ribarja, Vinka Megle, Slave Klavore, Moše Pijade, Partizanska, Titova, Alija Kardoša, Cvetkova, Borisa Kidriča, Juša Kramarja, Ivana Regenta, Proletarskih brigad, Štefana Kovača, Štefana Kuharja, 17. oktobra, Kerenčičeva, Staneta Rozmana, Ljuba Šercerja. Skoraj vse novozgrajene ulice v mestu imajo zgoraj navedena imena. V drugi skupini so ulice, poimenovane po književnikih in nekaterih pomembnih domačih ustvarjalcih. V tej skupini je 26 ulic, med njimi skoraj vse iz prej navedenega predvojnega obdobja. Izostale so: Kralja Petra, Slomškova, Ivanocyjeva, Krekova, Kardoševa, Kocenova, Kuharjeva, Dolga in Soteska. Na novo pa so nastale: Otona Župančiča, Fin-žgarjeva, Zofke Kvedrove, Miklošičeva, Prežihova, Bevkova in Arh. Novaka. V tretji skupini so imena preostalih 25 ulic s posebno krajevno karakteristiko. Te so: Žitna, Bakovska, Poljska, Mala nova, Panonska, Poljska, Klavniška, Noršinska, Mladinska, Kro-ška, Kopališka, Grajska, Lendavska, Stara, Mojstrska, Vrtna, Tržnica, Zvezna, Bolniška, Tišinska, Ob progi, Ob kanalu. Seveda se bo marsikdo vprašal, čemu spreminjati imena ulic, trgov, naselij, ustanov in povzročati nove stroške. Ni težko ugotoviti, da so skoraj vse predvojno poimenovane ulice izhajale iz bogate slovenske in pomurske kulturnozgodovinske dediščine. Znebiti pa se kaže nekaterih ideoloških in vsiljenih rešitev ter pri tem upoštevati tudi smiselnost poimenovanja ter gospodarnost izgovarjave in pisave. Raba nekaterih imen ulic je tudi skrajno nerodna (ulica Mladinskih delovnih brigad, Ustanovnega kongresa KPS in podobno). Prav gotovo je dolga vrsta ljudi in dogodkov, ki jih je naš čas pozabil zaradi politične ali kulturne slepote, mnogokrat pa tudi radi arogantne egocentričnosti vplivnih ljudi in političnih organov, ki so bili pobudniki pohabljenih in inflatorskih poimenovanj. Žal čestokrat prepozno spoznavajno, da čas priznava le takšna spominska imena, ki jih ustvarja življenje samo, ne pa njegova politična ali umetniška nadomestila. Prav gotovo je res, da smo v številnih primerih poimenovanja ulic in še česa »iz revolucije« zašli v slepo ulico, kar je zlasti razvidno pri novonastalih soboških ulicah. Ob tem je pomembno, da so to imena, ki jih stotine ljudi vsakodnevno izgovarjajo, ponavlja in uporablja in ni vseeno, ali to počno z ljubeznijo in sproščeno ali pa z bridkostjo. Pri teh presojah žal še nismo na stopnji, ko bi bili kos razlikovati vse, kar je povezano z veličastnim narodnoosvobodilnim bojem pokrajine od tragikomične alergije na komunistične simbole. Skratka: pri teh vprašanjih, ki so usodnega pomena, bomo morali dorasti oz. biti sposobni ločiti junaštvo v NOB od boljševistične ali realsocialistične revolucije. Smo sestavni del polstoletne preteklosti, od nje se ne moremo obzidati ali po onvelovsko pospraviti odnosa do polstoletne zgodovine. Torej nas pri preimenovanjih ne čaka enostaven in lahek posel. Pri tem bo nujno sodelovanje krajanov in njihova povratna informacija. Sobočani so dobri in prijazni ljudje, privoščimo jim imena ulic, ki jih bodo radi in spoštljivo izgovarjali. Torej brez ho-ruka iž slepih ulic. Pri novih poimenovanjih je razumljivo, da v prvi vrsti upoštevamo lokalno in regijsko preteklost, ne kaže pa zapostavljati imen slovenskega in evropskega pomena, zlasti tistih, ki so posredno ali neposredno povezana tudi s preteklostjo naše pokrajine. V arhivski zakladnici naše pokrajine je še mnogo takih in domačih imen. Navajam jih le nekaj. Iz težkega diplomatskega boja za priključitev Prekmurja k Jugoslaviji so Matija Slavič, Kovačič, Mihajlo Pupin, književniki Miško Kranjec, Avgust Pavel, Edvard Kocbek, arhitekti Ladislav Takač, Štefan Ficko, umetniki Ludvik Vrečič, Karel Jakob, zgodovinar Ivan Zelko, organizator povojnega prekmurskega šolstva in pisec Bela Horvat. V pozabo pa naj ne utonejo tudi stoletna ledinska in druga karakteristična imena, ta se z raz voj črn mesta pojavljajo tudi danes.
Ivo Orešnik
NAMESTO NA NJIVE V KANAL - Vinogospodarski inšpektor Franc Kegel in komunalni inšpektor Nace Žunič sta bila pred dnevi zelo presenečena, ko sta ugotovila, da nekdo spušča gnojnico v kanal nedaleč od letališča v Rakičanu, namesto da bi jo razpršil po 'njivah. Sledi v blatu kažejo, da gre za tovorno vozilo, s kakršnim odvaža gnojnico neki zasebnik za Kmetijsko gospodar« stvo Rakičan. Inšpektorja bosta zato dala prijavo sodniku za prekrške. Se sreča, da v bližini ni nobenega vodovodnega zajetja.
Fotografija: JOG
SREČANJE
V lepi prostorni kotlini med južnim skalnim pobočjem Ojstrice, severno in zahodno travnato strmaljo Koroškega vrha in severno odsekano steno Lučkega Dedca, na višini 1808 metrov, stoji koča na Korošici, ki je edina planinska postojanka v Sa-vinjsko-Kamniških Alpah. Prvo planinsko kočo na Korošici so Nemci postavili že leta 1876, ki pa je po nekaj letih pogorela in so postavili novo. Po prvi svetovni vojni so kočo prevzeli slovenski planinci ter jo temeljito obnovili in razširili. Med drugo svetovno vojno je koča še enkrat prišla za nekaj časa v roke Nemcem. Po vojni jo je prevzelo PD Celje in obnovilo. V koči, ki je odprta od konca junija do konca septembra, je 17 postelj v 4 sobah, 40 ležišč v dveh skupnih sobah in 10 ležišč v zimski sobi, v gostinskem prostoru pa je 80 sedežev. Do Korošice (Kocbekov dom) se lahko pride iz Kamniške Bistrice, z Velike Planine in iz več strani Gornje Savinjske doline.
Oskrbništvo v Kocbekovem domu na Korošici sta letos prevzela zakofiCa, Regina in Jože
Dedek Mraz naj le pride!
Nekateri so se spraševali, ali naj bodo letos še vedno novolet-. na jelkovanja za otroke v vrtcih in šolah, pa tudi tradicionalne prireditve v mestu Murska Sobota. Zakaj pa ne? je bilo vprašanje podpredsednice izvršnega sveta Brigite Bavčar in kmalu nato je sklicala sestanek koordinacijskega odbora pri Zvezi prijateljev mladine, da bi se o tem podrobneje pogovorili. Ugotovili so, da samoupravni sporazum o združevanju sredstev za jelkovanje še velja, in sicer so dolžne delovne organizacije prispevati v ta namen 0,5 odstotka od povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji. Tako so že naslovili vsem, ki so dolžni prispevati denar, dopise, naj nakažejo na poseben račun po 42 tolarjev na zaposlenega delavca. S tako zbranim denarjem bodo financirali nakup daril za vse predšolske otroke od 2. do 7. leta starosti in plačali nekatere stroške pri izvedbi. Za tako imenovani sladki del pa naj bi poskrbele krajevne skupnosti, kot je bila to tradicija tudi doslej. V Murski Soboti bosta predvidoma najbolj pestra dneva 27. in 30. december, ko bodo pripravili več prireditev.
Upati je, da bo vse skupaj uspelo, kajti res bi bilo škoda, če bi otroke prikrajšali za lepo doživetje ob prihodu dedka Mraza, lutkovnih igricah, pravljičnem mestu ...
JOG
- LIPA--------------
Srečanje ostarelih občanov
V krajevni skupnosti Lipe so pripravili tradicionalno srečanje za ostarele občane. V Lipi živi 75 krajanov, ki so starejši od 70 let. Ob tej priložnosti so jim pripravili kulturni program, v katerem so sodelovali beltinski šolarji, humorista Trezika In Števek ter domači pevski zbor. Pozdravni nagovor pa je imel predsednik KS Lipa Štefan Zadravec.
J. Ž.
Korošica nama je ostala pri srcu
Habjanič iz Murske Sobote. Bilo je to povsem po naključju. Ker sta se letos upokojila — Regina je bila dolgo let zaposlena v soboškem vrtcu na Gregorčičevi, Joža pa v tiskarni Pomurskega tiska v Murski Soboti — sta se prijavila na razpis PD Celje in bila sprejeta. Za to odločitev pa sta ju navdušila sinova Stojan in Miran, ki sta navdušena planinca.
zlasti še starejši Stojan, saj sta bila pred1 leti oskrbnika v Staničevi koči pod Triglavom. Tako sta se zakonca Habjanič znašla v prelepem gorskem svetu v povsem drugačni vlogi kot sta jo imela večji del življenja. Pa sta se znašla, kot se povsod znajdejo ljudje iz obmurske ravnine. Jože v vlogi oskrbnika, Regina pa gospodinje. »Pošteno je bilo potrebno
Regina in Jože Habjanič pred Kocbekovim domom na Korošici
pljuniti v roke in zadovoljiti številne planince, ki so množično prihajali v Kocbekov dom zlasti ob koncu tedna. Ob sobotah je bilo potrebno potešiti lakoto in žejo tudi 150 planincem. Kljub napornemu delu pa ob veselih in prijaznih obrazih planincev pozabiš tudi na 16-urno delo,« pravi Regina ter nadaljuje: »V planinah je čisto drugačno življenje kot v dolini. Živiš v miru, brez vsakršnega hrupa. Planinci so drugačni ljudje, kot jih srečujemo v vsakdanjem življenju. S prijazno besedo in petjem te spravijo v dobro voljo, čeprav si utrujen od celodnevnega dela. Življenje v domu na Korošici nama ugaja in še bi šla nazaj, v prelepi gorski svet,« je povedala Regina, Jože pa je samo prikimal. Obnovljen Kocbekov dom na Korošici, dela so se že začela, pa bo za zakonca Habjanič gotovo še privlačnejši. Zato lahko pričakujemo, da bodo planinci na Koro; šici še srečevali Regino v kuhinji in Jožeta za točilno mizo.
FERI MAUČEC
Šestdeset let GD Polana
Gasilsko društvo Polana pri Murski Soboti praznuje letos 60-letnico delovanja. V okviru tega jubileja so preteklo soboto pripravili slovesnost, na kateri
SO pregledali prehojeno pot, ki je bila zelo uspešna. Polansko društvo je podeželsko s statusom predmestnega društva. Iz kronike je razvidno, da je bilo
društvo zlasti po osvoboditvi izredno aktivno, saj so si zgradili največji vaško-gasilski dom v soboški občini. Bili so tudi med prvimi v občini, ki so imeli motorno brizgalno in orodno vozilo. Gasilsko društvo Polana je tudi znano po vsakoletnih prireditvah Kmečka žetev, ki so vedno dobro obiskane in društvu prinašajo pomemben vir dohodka.
Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi predstavniki občinske gasilske zveze Murska Sobota in okoliških društev, je predsednik občinske gasilske organizacije Ernest Eory društvu podelil odlikovanje Gasilske zveze Slovenije in plaketo Občinske gasilske zveze Murska Sobota. Republiška in občinska gasilska priznanja pa so prejeli tudi najzaslužnejši gasilci društva.	F. M.
foto: N. JOHNOV
V soboto, 16. novembra, so v domu gasilcev in civilne zaščite v Gornji Radgoni slavnostno prevzeli novi fordov kombi, ki ga je občinski organizaciji Rdečega križa podaril Milan Hercog. Le-ta bo pomagal tudi več gornje-radgonskim podjetjem prodreti na tuji trg, kmalu pa bo podpisal najemno pogodbo za gornjeradgonski grad.
bbp
GORNJI PETROVCI
v jeseni življenja
Okrog 70 ostarelih občanov se je zbralo v petrovski telovadnici osnovne šole na tradicionalnem srečanju, ki ga je pripravila krajevna skupnost. Prišli so iz desetih vasi, pozdravil jih je predsednik sveta KS Marjan Kerčmar, šolarji pa so jim pripravili prijeten kulturni program. V sproščenem pogovoru so ostareli obujali spomine in se sprostili ob bograču in dobri kapljici.
M. Gašpar
Novica iz društva
V organizaciji Medobčinskega društva slušno prizadetih Murska Sobota in avtošole STOP je potekal tečaj za pridobivanj6 znanja za voznike osebnih avtomobilov. Tečaj je potekal za des®: slušno prizadetih kandidatov v društvu v Murski Soboti. Nekatef1 so izpit iz teorije vožnje in prve pomoči že opravili in že vozij0’ drugi se še pripravljajo.
Društvo slušno prizadetih je pri pristojnem organu zaprosil0 za opravljanje izpita iz teorije vožnje pod posebnimi pogoji. Nal£' teli smo na veliko razumevanje, tako da nam je bilo odobren0 opravljanje izpita v totalni komunikaciji in ob pomoči tolmača za znakovni jezik. Tu je priskočila na pomoč tajnica društva. , .
Ob pričetku voženj s posameznimi gluhimi in težko naglušn1' mi člani je nastal problem, kako opozoriti okolje, da je v avtu °se' ba, ki ne sliši. Delo inštruktorja je tu drugačno, avto je potrebn0 večkrat ustaviti, razjasniti problem, saj se z običajno govorjeno b°' sedo med vožnjo tega ne da. Tako je vodja avtošole izdelal p°?eB no opozorilno tablico, kije pričvrščena na notranjo stran zadnj«8 avtomobilskega stekla. Tablica je modre barve s stiliziranim n*!' Ijem, ki ga prekinja debelejša bela črta. To je dogovorjeni zna slušne prizadetosti. V spodnjem delu tablice pa je napis »SEU ŠNO PRIZADETI VOZNIK«. S to tablico bi radi opozorili vs6 voznike na naših cestah na večjo strpnost in na nesmiselnost uP° rahljanja zvočnih signalov.
Če bi se med drugimi slušno prizadetimi vozniki, ki že imaJ izpit, pojavilo večje zanimanje za nakup in uporabo takih tabh > naj se obrnejo na društvo, ki ima prostore v ulici Staneta Rozm' na 3 osebno, ali po telefonu 21-151.
Društvo obenem obvešča vse svoje člane in tiste, ki to še ms ’ da imajo v zalogi baterije, cevke, olive za slušne aparate ter da P° soja članom slušni aparat v času, ko ima član svoj aparat na P° pravilu. Vse tiste, ki nosite aparat in imate težave pri telefon1^ nju, pa obveščamo, da lahko dosežejo boljšo slišnost z uporabo t lefonskega vložka, ki ga prav tako lahko kupijo v društvu.
Tajnica društva' Sonja Šven^
t :	a i •
VESTNIK, 28. NOVEMBRAjJ^
Stran 18
utrip življenja
NA OBISKU V ŽUPNIJI Sv. ANTONA V CERKVE-
ŽUPNIK IMA TUDI ŽIVINO
»Cerkev ima 5 hektarjev zem-Poskrbim, da je obdelana, Večkrat tudi sam poprimem. Vo-Zlm tudi traktor. V hlevu pa so ta eas 3 krave. Od obdelovanja polj ni večje koristi, saj je zemlja sla-°° rodovitna, a nekaj se le da Pridelati. Ko bi je ne obdelovali, N nam jo država morda celo odvzela. Sam imam sicer že ne-kaJ časa skromno pokojnino, vendar se župniji nisem odpovedal, saj se bojim, da me tako hi-tr° ne bi imel kdo nadomestiti. « naše župnije v zadnjih letih ni duhovniškega pomladka,« mi je "ekam ožaloščeno pojasnil prekmurski Štajerec ali pa štajerski Prekmurec. Težko ga je namreč uvrstiti sem ali tja, saj je po rodu lz Beltinec v Prekmurju, po drugi ^rani pa se je močno navezal na Slovenske gorice, kjer živi že do-brih 30 let.
Prekmurec med Štajerci
Ko sem pred časom zvedel, da antonovski (cerkvenjaški) župnik 66-letni Jože Lebar ne nosi le duhovniške, ampak tudi delavsko obleko, saj obdeluje polja in redi živino, sem bil presenečen. Te dni, ko sem ga obiskal v njegovi fari sv. Antona v Cerkvenjaku, pa sem se na lastne oči prepričal, da si mož dejansko služi kruh tudi s trdim delom in ne zgolj z dušnim pastirstvom.
vendar tega ne kažejo z množično udeležbo pri verskih obredih, pač pa to gospod župnik vedno znova spoznava, ko vsako leto okrog božiča obiskuje domačije in.jim daje hišni blagoslov. Tedaj kane tudi kak dar za
di. Umiranje je povsem naravno in ga ni mogoče ustaviti, rojstev pa bi lahko bilo več, seveda če po terenu ne bi hodile »prosveti-teljke«, ki so ženskam, ki so rodile že dva otroka, svetovale, kako se izogniti tretjemu, četrte-
30 LET MED ŠTAJERCI
»Novo mašo sem imel 6. julija y52. leta v Beltincih. Prvo služ-“O kaplana sem dobil v lendav-sk> župniji, nato so me premestili J1 Crenšovce, kjer sem ostal 3 le-rj naslednje službeno mesto so p e Poljče, nato Šmarjeta ob Pesnici, od 8. septembra 1960 in
doslej pa sem župnik pri Sv. Autonu.«
Gospod Jože Lebar je kot iz r°kava stresal datume prihodov Ja nova službena mesta in odho-d°y z njih. V župniji sv. Antona je poglobil v dušno pastirsko delo, kar je tudi po svoje zahte-n°.> saj župnija obsega veliko asL Cerkvenjak, Čagona, Brenka, Vanetina, del Oseka, Cen-rova, Komarnica, Ivanjski Vrh, r°getinci, Grabonoški Vrh, Ka-pfenci, Stanetinci, Andrenci, esčeni Vrh, Župetinci in Smo-jnci. v teh krajih živi (po evi-enci župnije) 1816 ljudi. Skoraj S1 se čutijo pripadniki župnije,
Sogovornik g. Jože Lebar se ni pustil slikati, zato za ilustracijo reportaže objavljamo panoramo Cerkvenjaka. V ozadju je cerkev sv. Antona.
Foto: Š.S.
župnika, saj v njegovi fari ni »zbirce« — vsakoletnega prispevanja pridelkov ali denarja, kar je sicer značilno za prekmurske fare, imenuje pa se prinašanje »doudka«.
OTROK VSE MANJ
Gospod Jože Lebar je potožil čez rojstva. Vsako leto jih je manj. Leta 1960, ko je 'prišel v župnijo, je krstil 63 otrok, 1980. leta 45, letos do konca oktobra pa komajda 22. Po drugi strani pa je letos smrt pobrala že 33 lju-
mu . . . Kot dušni pastir je zaznal, da je tudi na njegovem območju iz leta v leto več družinskih skupnosti, kjer ni bilo formalne (ne cerkvene ne civilne) poroke. V župniji se je letos cerkveno poročilo le 6 parov.
ANTON POD VARSTVOM
Župniku Jožetu Lebarju sem se opravičil. Moj prvi vtis ob pogledu na cerkev sv. Antona namreč ni bil pohvalen. Pokesal sem se potem, ko mi je bilo pojasnjeno, da je cerkev pod spo-
meniškim varstvom in da zato potekajo obnovitvena dela v skladu z zahtevami varstvenikov. Sedanjo cerkev so zgradili v letih 1516—1546 v lepi pozni gotiki. Kasneje so jo večkrat predelali. Leta 1825 so prezidali zakristijo v Križevo kapelo, zgradili novo zakristijo in ji prizidali Jožefovo kapelo. Leta 1891 so kapelo združili z zakristijo in tako povečali tesno cerkev. Vse dozidave so v poznobaročnem slogu. Glavni oltar pa je iz leta 1873. Slika Jezusa na Oljski gori je Brollovo delo. Župnišče ima letnico 1599.
BOŽIČNONOVOLETNI BLAGOSLOV
Odkar je pri sv. Antonu za župnika gospod Lebar, so veliko postorili za obnovo cerkve. Tako so prekrili streho, obnovili pročelje po navodilih spomeniškega varstva, vgradili barvna okna, uredili električno zvonjenje, tla obložili z marmorjem in naredili nov oltar, ki je obrnjen proti ljudstvu. Najbrž je še kaj. Je pa treba upoštevati, da v župniji sv. Antona žive preprosti ljudje, ki nimajo večjih osebnih dohodkov, zato najprej poskrbe za svoje potrebe in šele potem za cerkvene.
Pa gospod župnik? Če pisec teh vrstic ne bi bil vljuden, potem bi ga lahko še in še zadrževal in vrtal vanj in on — gostitelj —, ki je tudi vljuden, bi odgovarjal na vprašanja. Tako pa sva po dobri uri pripeljala pogovor h koncu in se poslovila. Jaz sem jo mahnil proti domu, on pa na traktor. Je že tako, da mora človek tudi jesti, piti in se oblačiti (kot je pomodroval neki ideolog), šele potem lahko filozofira. No, midva nisva imela takega namena, le kanček iz župnijskega življenja sva hotela priklicati v časopis.
ŠTEFAN SOBOČAN
nKosIvT™" Anton Štorman rad ustvarja z vsemi materiali
Popotnik, posebno tisti, ki obišče znano postojanko kmečkega turizma Roškar v Lastomercih, ne ao zmogel spregledati bogate galerije kipov na proseni pred podeželsko domačijo. Kipi, ki stoje razvrščeni pod starimi jablanami, ki so letos, kljub te-da niso bile škropljene, bogato obrodite, dajejo čutiti, da je v hiši doma umetnik.
, Ko smo nekaj časa pred hišo opazovali, rekli bi ki ogledovali, bogato zbirko skulptur iz lesa* in celota, je iz hiše, bi! je pri obedu, prišel možakar s košatimi brki in nas prijazno nagovoril. Kaj hitro K stekla beseda in že smo izvedeli, da v provizon-(oem kiparskem ateljeju nastaja iz debelega hrasta kiparsko delo Kristus na Oljski gori v naravni ven-, kosti. Dleta in drugo kiparsko orodje, pa tudi sveži koščki suhe hrastovine so pričali, da se je umetnik Predpoldan že mučil s svojo umetnino. Kot je pove-al mu je bila večna želja, da bi ustvari! Kristusa v naravni velikosti. Vedno ga je vleklo v to delo, toda 01 'n ni mogel priti do tako velikega kosa hrastove-ka ali kakega drugega lesa.
in kako je Anton Štorman, ki se je rodi! v Ljuto-oru (1943J ter se priženil v Lastomerce na mah kkUnt, posta! kipar. Kot pravi je že v osnovni šoti od kaj izrezljal, rad pa je tudi risal. Za risanje ga "Predvsem navdušila mati, ki je, po njegovem, zelo opo risala. V Ljubljani se je izučil za zidarja in se ^kaj časa zaposlil tudi v Nemčiji. Sedaj dela že vr-
sto let pri Konstruktorju v Mariboru, tacaš pa je doma na čakanju. Prav čas, čakanje mu daje veliko prostega časa za njegovo ljubiteljsko ustvarjanje.
Doslej je ustvaril že veliko kipov, ki krasijo ne samo njegovo okolico pač pa tudi mnoga okolja. Veliko je delal za Kmetijsko Zadrugo Radgona, ki ima smisel za urejeno okolje. Prav tako krasijo njegovi kipi okolico bližnje šole na Spodnji Ščavnici. Tudi Jagričev križ, je dopolnil s kipom Marije, saj so izvirnega ukradli zbiralci starin. Njegov kip pa krasi tudi hišo pokojnega pisatelja Branka Hofmana na Vrhniki. Pri njem se v zadnjem času oglašajo mnogi, ki obnavljajo verska znamenja iz preteklosti. Čeprav ne rad, pa vendar mora delati po naročilu. Seveda pa njegova dela tudi krasijo Kmečki turizem Roškar, ki je njegov najbližji sosed. Roškarjev! gostje pa so pogosti obiskovalci njegove galerije na prostem.
Čeprav se je izučil zidarskega poklica mu ni kamen in beton glavna surovina za umetniške izdelke. Kot pravi sedaj pač največ ustvarja v lesu, predvsem iz hrasta, hruške, slive, Upe in jesena. Želi si, da bi kdaj dobil tudi ustrezni kamen a ga je tod težko dobiti.	_	„ .
Na sliki Anton Štorman ustvarja Kristusa v na-
ravni velikosti.
Ludvik KRAMBERGER
DROBTINICA-----------------.
»Kako ste si upali priti v Maribor, če niste Štajerci..,«
Bilo je devetnajstega novembra okoli pol enajstih dopoldne. Pet mladih Sobočancev je prišlo v gostišče Tropic na Lent v Maribor. Romani, edinemu dekletu v skupini je prisedel na naslonjalo stola mladenič iz Maribora. Ni le sedel, marveč je slonel na dekletu in gaje to prosilo, naj se vsede na prazen stol, kije bil v bližini.
Izzivajoči fant je pripadal skupini osmih do desetih Mariborčanov. Iznenada so zapolnile prostor sikajoče besede nekoga iz skupine:
»Kako ste si upali priti v Maribor, če niste Štajerci?...«
In še in še je sikalo iz ust in nato so začeli leteti po prostoru pivski kozarci. Mariborski srednješolci so se junačili in kakih deset minut se je bila bitka. Po dva Mariborčana sta obdelovala po enega Sobočanca. Mladi Prekmurci so dobili presekane ustnice, razbite nosove in bunke po obrazih in nato je po prostoru zaplaval silovit žvenket stekla. Sesula se je umetniško poslikana steklena stena.
Natakarica Tropica se je trudila, da bi med dogajanjem poklicala policijo. Eden izmed skupine Mariborčanov ji je ves čas onemogočal telefoniranje.
In ko je steklo siloviti zažvenketalo, se je Mariborčanom utrnila misel, da so morda nekoliko pretirali in so bliskovito izginili iz gostišča.
Pripeljala se je policija, poizvedovala je o primeru. In v mladih Sobočancih je ostalo vprašanje, začudenje, grenak priokus .. .
Franček Štefanec .
Društvo ljutomerskih upokojencev je ob letošnjem vinogradniškem prazniku — martinovanju v Banovcih pripravilo starodavni običaj z vinskim krstom.	Foto: M. Tivadar
Skrbijo za gasilski podmladek
Občinska gasilska zveza Lendava že vrsto let skrbi, da bi se članstvo v gasilskih društvih pomlajevalo. Tako so že organizirali obiska pionirjev iz osnovnih šol v gasilskih domovih, kjer so si lahko ogledali opremo in orodje gasilcev ter se seznanili z delom gasilskih društev. Ponekod so ob obiskih pripravili še krajše vaje. Ena od oblik pomlajevanja članstva je tudi ustanavljanje društev Mladi gasilec v osnovnih šolah. Letos bodo taki društvi ustanovili v Turnišču in Dobrovniku. V nekaterih društvih pa že uspešno delujejo mladinske in pionirske gasilske desetine.	JD
Obnova Admondove hiše
^dladi, ki so glasbeno nadarje-tarSe Ponavadi navdušijo za ki-Metka Cunk iz Žepovec v k’ dolini pa je tako močno izbila citre — ljudski inštru-Sp nt s 5—7 melodičnimi in 30 ji u^Kvalnimi strunami —, da klio n0° postati življenjsko po-sPremljeval°-
Vp?dila sem v 8. razred osno-D, $°le, ko sem se začela zani-pj' Za glasbene inštrumente, lačila me je seveda kitara. sor.Pa te ni bilo pri hiši, bile pa ?tre, so mi starši predlagali, b| ,se učila igranja nanje. To-kom! Naposled se je ma-^°mn'la nekoga, ki je svojih '£ra' z nj'm' na šoli v Apa-8r ’ °če pa je dodal, da je to s|e ,no Somer iz Lešan. Že na-hj/^J' .dan me je oče peljal k lij^ 'n sprejel me jerza svojo ^”50. Kako leto dni (ob sobo-igra 'n neddjah) sem se učila ž p.PJa, na koncu pa sem skupaj 'lit/ ?aigrala na citre na prire-
J v šoli v Stogovcih.«
Srej• a Cunk je potem odšla v bor nJ0 ekonomsko šolo v Mari-h^l’a ljubezen do citer ni ponehaj Enako pridno kot šolske je $e naprej vadila hast Je na citre in kmalu zatem C*'3 .M članica glasbene ^thu6' V drugem letniku eko-Nsrn- $°le je začela skladati še 1^), \ jih je spremljala na ci-Y Mariboru je končala še in J *itare. Potem je s citrami še nastopala, denimo kot čla-
Njena velika ljubezen
....... .	• crednii šoli • Zanimanje za citre ni ponehalo • obiskovala šolo angleškega jezice- Odlicmakinja v srednji sou	ka za tujce in se naučila precej
Odličnjakinja v
Zakaj je bila v Veliki Britaniji
nica glasbene skupine Rožica pa na radiu, nazadnje (dve leti zapored) pa še v glasbenem de u televizijske kmetijske oddaje (v živo) s sejmišča v Gornji Radgo-ni.	“
»Citre so alpski inštrument, znan predvsem v nemških deželah Pred drugo svetovno vojno šobiKzširjelero
skem. Še zdaj jih imajo nekateri narodnozabavni ansambli. Ja? pa sem hotela o citrah zvedeti kar največ. Prijavila sem celo raziskovalno nalogo v okviru natečaja za mlade raziskova ce. Ugotovila sem, da so bile citre svoj-
čas družinski inštrument in menda ni bilo družine, kjer jih ne bi imeli. Dognala sem še, da citer v nižjih glasbenih šolah pri nas ne poučujejo, razen v Kamniku in Slovenj Gradcu. Mladi, ki jih ta inštrument zanima, so pretežno odvisni od zasebnih učiteljev. Zanimanje za citre je pri mladih precejšnje, zato sem zvezi kulturnih organizacij predlagala, naj si pridobi in objavi naslove učiteljev tega inštrumenta. Za svoje raziskovalno delo sem dobila nagrado: 12-dnevno bivanje v Veliki Britaniji. V mestu Bournemo-utt sem prebivala pri družini, ki rada gosti študente, sicer pa sem
oddaji in tudi na radiu je že nastopila

slovnice in novih besed. Tudi moja gostitelja sta mi pomagala, kadar se je zataknilo pri izgovorjavi. Potovanje in samo življenje v angleškem mestu se mi je vtisnilo globoko v spomin kot nekaj prijetnega, toda tega ni mogoče opisati, ampak le doživeti. Tudi prva vožnja z letalom je bila nekaj čudovitega.«
Metka Cunk je odlična učenka na srednji ekonomski šoli. Poleg učenja pa ure in ure brenka na svoje citre. Za to ima veliko razumevanja pri zasebnih stanodajalcih. Še se bo poglabljala v ta ljudski inštrument in svoja dognanja znova zapisala. Tokrat — ob naslednjem natečaju za mlade raziskovalce — bo primerjala razširjenost, poznavanje, ljubezen ... do citer pri nas in v sosednji deželi. Ker pozna note, lahko zaigra katerokoli melodijo, težava je le v tem, da je notnih zapisov za citre veliko premalo. To pa ne pomeni, da »mora« igrati le ljudske viže! S citrami je mogoče igrati tudi moderne melodije. Posebno lepa je melodija iz televizijske nadaljevanke Mi-stralova hči...
Metka Cunk je hči, na katero sta starša upravičeno ponosna. Tudi zato, ker ju je poslušala in uspela z inštrumentom, ki sta ji ga priporočila pred štirimi leti.
Š. SOBOČAN
Admondova hiša, v prostorih katere je podjetje Elrad, je bila v pretekli vojni precej poškodovana. Kot je znano, so iz nadstropja te hiše, iz obrata prehrane pogumni mladinci okupatorju z molotovkami zažgali šest vozil, ki so spremljala okupatorja na zavzetje mejnega prehoda. Ker je bilo eno vozilo naloženo z municijo je le-ta ob eksploziji precej poškodovala fasado. Prav zato so v Elradu začeli z obnovo te znamenite, stare in zaščitene zgradbe. S tem bo odpravljena rana iz pretekle vojne, ki je bila vidna vsakemu, ki se je peljal skozi Radgono po severni magistrali.
Besedilo fotografija: Ludvik KRAMBERGER Kdo bo novembrski Pomurec?
Še vedno so na voljo glasovi za izbor Pomorca meseca. V prihodnji številki Vestnika bomo objavili rezultate novembrske ankete, že zdaj pa je jasno, da do večjih spre-
memb na vrhu ne more priti. Zato bo toliko bolj zanimiva nadaljnja razvrstitev, saj je konkurenca dokaj izenačena.
5*IIK, 28. NOVEMBRA 1991_
Stran 19
PODJETJE KOMUNALA MURSKA SOBOTA p.o.
MURSKA SOBOTA. Kopališka 2
objavlja
prosti delovni mesti
1.	vodenje obratovanja vodovodnih naprav
2.	tehnolog na Čistilni napravi
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
pod L: — VII. oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe smer elektronika
pod 2.: VII. oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe smer kemija pod 1. in 2.: — opravljen strokovni izpit
— 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih
— vozniški izpit B kategorije
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 60-dnevnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: Podjetje Komunala M. Sobota p.o., 69000 Murska Sobota, Kopališka 2.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po odločitvi:
TURISTIČNA AGENCIJA
VABI NA
SILVESTROVANJE
na MADŽARSKO z organiziranim prevozom tudi iz MURSKE SOBOTE BUDIMPEŠTA 3 dni (31. 12.-2. L 1992) 160 DEM + 1.500 SLT HEVI2N(zdravilišče ob Blatnem jezeru) 3 dni (31. 12,—2. 1. 1992) 125 DEM + 1.500 SLT
HEVIZ 3 dni (31. 12.-2. 1. 92) samo 80 DEM + 1.500 SLT
in 2 dni (31. 12.-1. 1. 92) samo 60 DEM + 1.500 SLT
ZALAEGERSZEG 3 dni 125 DEM + 1250 STL
TER V SLOVENIJI: PORTOROŽ 4 dni 196 DEM, PIRAN 3 dni 135 DEM, CERKNO 5 dni 190 DEM
(plačilo v SLT po veljavnem tečaju NBS na dan plačila)
Informacije in prijave po tel./faxu (069) 76-088 ali pisno na SOLAR
TOURS, Partizanska 14, 69220 LENDAVA	j
NA Pr?ie“ivni biro , inženiring /
murska sobota, p.o.
PROJEKTIVNI BIRO-INŽENIRING
Štefana Kovača 28
69000 MURSKA SOBOTA
telefon: (069) 31-782, 31-784, fax: 24-190
PODJETJE KOMUNALA MURSKA SOBOTA p.o., Murska Sobota
obvešča,
da je ukinjena inkasantska služba za kasiranje vodarine in kanalščine pri individualnih hišah. Uporabniki teh storitev bodo prejeli račune, ki jih lahko brez plačila provizije plačajo na blagajnah vseh pošt PTT podjetja M. Sobota ali na blagajni Podjetja Komunala. Nov način plačevanja je uveden zaradi avtomatske obdelave podatkov in možnosti plačil preko trajnikov pri LB Pomurski banki v M. Soboti.
ZBIRAMO SOINVESTITORJE ZA GRADNJO POSLOVNO-TRGOVSKIH PROSTOROV V SREDIŠČU
BELTINEC, v Panonski ulici
IZKORISTITE UGODEN NAKUP!
•	ŠKODA FAVORIT že od 299.000 SLT
•	Možen nakup po sistemu STARO ZA NOVO
•	V zalogi imamo avtomobile OPEL VECTRA, ASTRA in druga uvožena vozila
•	Sprejemamo naročila za traktorje
•	V naši trgovini dobite vse karakteristično blago iz uvoza,
Trgovina Nemčavci, Silva in ŠTEFAN BANKO,
tel.: (069)24-581.
Poslovnotrgovski objekt bo imel klet, pritličje, nadstropje in mansardo.
Prostori so primerni za trgovine, poslovne prostore, uslužnostne dejavnosti.
Zainteresirane prosimo, da nam sporočijo želje in potrebe po kvadraturi najpozneje do 15. decembra na gornji naslov.
KIHIHdOO LENDAVA
Partizanska 52, tel.: (069) 75-271, int. 386, 75-128, obvešča vse lastnike trgovin z živili, gostinskih lokalov in drugih obratov, da smo v Lendavi na Industrijski 4 (prej Gorenje-Varstroj) odprli:
VELEPRODAJNO
SKLADIŠČE
kjer lahko za vaše lokale kupite vse vrste domačih in uvoženih pijač ter živilske in druge izdelke.
•	Cene konkurenčne • Brezplačen prevoz do 30 km • Količinski in vrednostni rabati • Akcijski popusti in velika izbira izdelkov vas bodo najbolj prepričali o kakovosti naše ponudbe.
•	Obiščite nas in se prepričajte sami.
PAPIRNICA
Darila za praznične dni:
•	koledarji • rokovniki
•	svinčniki • kalkulatorji...
(z dotiskom imena vaše firme)
•	primerna darila za otroke, mladino in mlade po srcu
plastisk
■	murska sobota
Mikloša Kuzmiča 2, telefon
in fax: 31-303
»DEKOR«, podjetje finalnih del v gradbeništvu Murska Sobota, p.o.
Murska Sobota, Kopališka 2
razpisuje prosto delovno mesto
direktorja družbenega podjetja
»OBNOVA« gradbene storitve Murska Sobota, d.o.o.
Na razpisano delovno mesto se lahko prijavijo osebe, ki imajo dokončano višjo ali srednjo šolo, gradbene, ekonomske ali organizacijske smeri. Da imajo ob pogoju višje šole tri leta, ob pogoju srednje šole pa pet let delovnih izkušenj na področju vodenja.
Da izkazujejo potrebna podjetniška znanja na področju dejavnosti družbe.
Direktor se imenuje za dobo štirih let.
Prošnje poslati na sedež podjetja DEKOR do vključno 6. 12. 1991.
Tovarna masivnega pohištva
MURALES Ljutomer
odkupuje hlodovino in žagani les:
,e5e^
Plačilo takoj oziroma po dogovoru, kakor tudi način prevzema.
Pokličite nas po telefonu 069 81-301 in 82-413
Vsak delovnik od 7. ure do 15. ure.
Zaželjeno je, da nas pokličete predvsem ob ponedeljkih.
Priporoča se MURALES — Ljutomer.
SATING, d.o.o.
Ul. Aktivistov 4 61000 Ljubljana
PROJEKTIRAMO, IZVAJAMO, VZDRŽUJEMO, SERVISIRAMO
- SKUPINSKE IN KABELSKE RAZDELILNE SISTEME
- SISTEME ZA INDIVIDUALNE HIŠE ZA VEČ STRANK (2, 4, 8,. • ■)
AKCIJSKA PRODAJA
- SATELITSKI INDIVIDUALNI SISTEMI
SAKURA, ECHOSTAR, PACE
NEC
INFORMACIJE IN NAROČILA PO TEL.: (069) 23-433 (popoldan, zvečer) DELOVANJE SATELITSKIH SISTEMOV SI LAHKO OGLEDATE:
SATING, Slave Klavore 1, Murska Sobota (200 m od dijaškega doma, od 14.00 do 18.00)
Stran 20
VESTNIK, 28. NOVEMBRA^
Radijski in televizijski spored od 29. novembra do 5. decembra
PONEDELJEK TOREK
SOBOTA
PETEK
ČETRTEK
SREDA
NEDELJA
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
5.00 Prebujajte se z nami! (Pet ur se družimo samo še do konca leta, potem bomo skupaj še dlje. Dobro jutro!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Čestitke po telefonih 069/21-232 in 21-579, 17.00 Poročila. 18.00 21-232). 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA 1
9.00 Klub Klobuk. 10.10 Evita Peron, amer. nad. 11.10 Euroritem. 13.30 Dnevnik 1. 15.20 Sova, ponovitev nanizank. 16.50 Poročila, Slovenska kronika. 17.05 Tednik. 18.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 Forum. 20.20 Najdaljše sovraštvo, angl, serija. 21.15 Zgodbe Stiga Trenterja, Švedska naniz. 22.20 Dnevnik 3. 22.45 Sova: Pri Huxtablo-vih, amer. naniz.; Noč, ital.-franc, film (čb); Dražljivo, franc, erotični program.
Drugi program
17.10 Euroritem. 17.30 Studio Maribor. 19.00 40 veselih Koširjevih let. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Žarišče. 20.30 Mednarodni operni koncert za mir, prenos iz Maribora. 23.30 Program HTV. 0.40 Yutel.
5.00 Prebujajte se z nami! (Ne samo da boste lahko po telefonu čestitali in pozdravljali, poslušali prijetne melodije in se prebujali — tudi dobro jutro lahko voščite someščanom in sovaščanom. Hvala lepa!). 10.00 Spored RS.
16.00 Jesensko popoldne (16.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 17.00 Poročila. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi). 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA 1
HTV 1
7.10 Sporočila beguncem. 7.25 Dobro jutro, Hrvaška. 8.05 Tv nadaljevanka. 9.00 Poročila. 9.05 Tv šola. 10.00 Poročila, reportaže. 11.00 Poročila. 11.05 Spored za otroke. 11.45 Mirovne pobude. 12.00 Poročila, reportaže. 13.00 Poročila, reportaže. 13.30 Tv nanizanka. 14.00 Sporočila beguncem. 14.30 Poročila. 15.05 Ambasadorkin mož, kanad. nadaljevanka. 16.00 Poročila. 16.20 Glasba, kultura, šport. 17.00 Poročila v angleščini, reportaže. 18.00 Poročila. 18.10 Resnice in laži. 18.30 Airline, angl, nadaljevanka. 19.30 Dnevnik I. 20.15 Politični magazin. 23.00 Dnevnik 2. 23.50 Poročila v angleščini in nemščini. 0.00 Tv izbor.
12.25 Večerni gost. 13.15 Forum. 13.30 Dnevnik 1. 15.30 Vi-deogodba. 16.20 Sova. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Poročila. 17.05 Srčni infarkt, kanadski film. 18.45 Klasični dosežki v oblikovanju. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.35 Kavarna. 21.35 Na zdravje!, amer, naniz. 22.00 Dnevnik 3. 22.25 Sova: Film oživi, franc, nad.; Srečni časi, ameriški film.
Drugi program
9.55 Piancavallo: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos I. teka. 12.55 Slalom (ž), prenos 2. teka. 18.30 Pripravimo se na smučanje. 19.00 Garfi-eld in prijatelji. 19.30 Dnevnik Beograd. 20.15 Filmske uspešnice: Vrnitev Perryja Masona, ameriški film. 21.50 Posnetek slaloma. 22.35 Program HTV.
HTV 1
TV AVSTRIJA 1
10.00 Poročila, reportaže. 11.00 Poročila. 11.05 Spored za otroke. 12.00 Poročila, reportaže. 13.00 Poročila, reportaže. 13.30 Tv nanizanka. 14.00 Poročila. 14.15 Igrani film. 16.00 Poročila. 16.20 Glasba, kultura. 17.00 Poročila v angleščini, reportaže. 17.30 Diogenes, tv nadaljevanka. 18.10 Poročila, reportaže. 19.30 Dnevnik 1.20.15 Zakaj se bojujemo, . ameriška serija. 21.00 Dober večer, domovina. 21.30 Politični magazin. 23.00 Dnevnik 2. 23.50 Poročila v nemščini in angleščini. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila.
9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas. 9.20 Zvezde danes. 9.30 Srečanje na Murskem valu. 10.30 Ekskluzivni glavni kuhar — poslušajte ga, pogovarjajte se z njim, splačalo se bo!). 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
5.00 Prebujajte se z nami! (Ceste, vreme, vremenska napoved, mejni prehodi, natančen čas, dobro jutro vsakih nekaj minut. To so informacije ponedeljkovega jutra, morda pa bo še kaj!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne. (16.15 Šport. 17.00 Poročila. 18.00 To sem jaz). 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Katts, kriminalka. 9.30 Ruščina. 10.00 Tv v šoli. 10.30 Gospod brez drobiža, film. 12.05 Rečni konji. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Risanka. 14.00 Dediščina Guldenburgovih. 15.00 Otroški spored. 16.05 Noni in Mani. 16.30 Mini kviz. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Zdravnik Trapper John. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Derrick, kriminalka. 21.35 Veliki plavolasec, komedija. 23.25 Pustite me živeti, film.
TV AVSTRIJA 1
13.00 Čas v sliki. 13.35 Tisi čudovit, film. 15.05 Otroški spored. 16.00 Otroški glasbeni avtomat. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Otroški rock muziki. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Zdravnik Trapper John. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Družinsko veselje. 21.55 Zlata dekleta. 22.20 Stolp strahov, film. 23.50 Čas v sliki.' 23.55 Krute oči, film. 1.10 Čas v sliki.
TV madžarska
TV MADŽARSKA
L program: 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin. 8.30 Sotrpini. 8.45 Pomoč v duševni stiski. 9.00 Dallas, 49. del: Preklicane obljube. 15.00 Za Rome. 15.30 Walt Disney, pon. 17.20 Zabavna glasba. 17.50 Svet de-
narja. 18.00 Okno. 19.00 jani. 19.30 Dnevnik, 20.20 Dallas, pon. 21.15 rama. 22.20 Po deseti.
Jazz. 23.25 Dok. film.
Krist-šport. Pano-22.45
II. program: 6.00—9.00 Dobro jutro! 16.20 Popoldne. 16.30 Clarence, serija. 17.00 Od pet do šest. 17.45 Za otroke. 18.15 Šport. 18.35 Dober večer! 19.05 Ljubezen tu in tam, film. 20.05 Barenboim v Budimpešti. 20.20 Meje znanosti. 21.00 Koncert.	______
L program: 7.30 Za otroke. 11.00 TV-magister. 13.00 Panorama. 14.00 Ameba. 14.30 Sosedje, pon. 15.00 Gala predstava. 16.05 Štajerska. 16.50 Domoznanstvo. 17.05 Pesnik S. Ra-kos. 17.45 Dimenzija. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Satanska ideja, film. 22.15 Loterija Bongo. 23.25 Šport. 0.05 Nočni program. 1.35 Erotična serija.
II. program: 7.00 Za otroke. 10.05 Prizma. 11.00 Risanka. 11.25 Za otroke. 12.25 Zlati otok. 12.50 Pop rock. 14.15 Popoldne. 14.35 Kratki film. 14.50 Varstvo živali. 15.10 Katts in pes. 15.35 Kviz. 16.35 Rock. 17.35 Za otroke. 18.10 Šport. 19.05 Kriminalka. 20.00 Kviz. 22.35 Ogledalo, film.
8.05 Živ žav. 9.05 Telovadka, franc, nadaljevanka. 9.35 Glasba skozi čas. 10.35 Garfield in prijatelji. 11.05 Videomeh. 11.35 Obzorja duha. 12.00 Murphy Brown, amer, naniz. 12.30 Dnevnik 1. 12.40 Zelena ura. 13.40 Ona 4- on. 14.50 Johann Sebastian Bach, nemška nadaljevanka. 15.35 Sova. 17.00 Poročila. 17.05 Harveyeva dekleta, ameriški film. 18.50 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 Zrcalo tedna. 20.20 Moj prijatelj Gio-no, franc, naniz. 21.20 Zdravo. 22.40 Dnevnik 3. 23.05 Sova: Razrednik, amer, naniz.; V območju somraka, amer, naniz. Drugi program
9.55 Piancavallo: Slalom (ž), prenos 1. teka. 12.55 Prenos 2. teka. 14.00 Program HTV. 19.00 Da ne bi bolelo: Vpliv hrupa na zdravje. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Svet narave: Levinja Kali. 20.55 Pot v pragozd, potopis, reportaža. 21.25 Tara — za vsakogar in nikogar, dokum. oddaja. 21.50 Nočni portir, ital.-angl. film. 23.50 Yutel.
9.00 Lutkovna igrica. 9.15 Zvoki tamburic. 9.45 Da ne bi bolelo. 10.10 Utrip, Zrcalo tedna, Mernik. 10.55 Povečava: France Štiglic. 13.30 Dnevnik 1. 14.50 Obzorja duha. 15.10 Sova. 16.45 Poslovne informacije. 16.50 Poročila, Slovenska kronika. 17.05 Zdravo. 18.30 Radovedni Taček. 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Pomota, Noe, Noe, gledališka predstava. 21.00 Osmi dan. 21.50 Dnevnik 3. 22.10 Resna glasba. 22.50 Sova: V območju Somraka, amer, naniz.; Nedotakljivi, amer, naniz. (čb).
Drugi program
17.00 Pripravimo se na smučanje. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik TV Koper. 20.00 Pesem je ... Jerica Mrzel. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza. 21.30 Made in Slove-nia. 23.30 Yutel.
5.00 Prebujajte se z nami! (Zima, zima bela, vrh gore sedela — gora na našem koncu' ni, pa tudi zime še ne. Vsaj ne koledarske — če pa bo to jutro snežilo, vas bomo pravočasno obvestili. Dobro jutro!). 10.00 Spored RS.
16.00 Jesensko popoldne. (16.15 Mali oglasi. 17.00 Poročila. 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi). 19.00 Spored RS.
5.00 Prebujajte se z nami! (Sredi tedna je sreda, zato se ji reče sreda. Sredi tedna je tudi jutro, zato se mu reče jutro na Murskem valu. Poslušajte ga z nami!). 10.00 Spored RS.
16.00 Jesensko popoldne (16.15 Reportaža — aktualna tema. 17.00 Poročila. 18.00 Poslušamo vas). 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA 1
HTV 1
11.00 Poročila. 11.05 Spored za otroke. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Porodila, reportaže. 13.30 Taksi, amer, naniz. 14.00 Poročila. 14.15 Igrani film. 16.00 Poročila. 16.20 Dokum. program. 17.00 Poročila v angleščini, reportaže. 18.00 Poročila. 18.15 National Geographic, amer, serija. 19.00 Hrvaška vojna lirika. 19.30 Dnevnik 1. 20.15 Dirigenti in glasbeniki, tv nadaljevanka. 21.00 Politični magazin. 23.00 Dnevnik 2. 23.50 Poročila v nemščini in angleščini. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
13.00 Čas v sliki. 13.10 Anatev-ka, filmski muziki. 16.00 Otroški spored. 16.55 Adventni koledar. 17.00 Mini Čas v sliki.
17.10 X-Large, mladinski magazin. 18.00 Cas v sliki. 18.30 Zdravnik Trapper John. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zaveso proč. 21.10 Rod iz Nižje Avstrije. 21.55 Oddaja za Žide. 22.00 Ev-
TV MADŽARSKA
I.	program
6.45 Za menedžerje. 7.30 Za otroke. 8.30 Nedeljski turmix. 10.55 Rokomet. 12.15 Za boljši jezik. 12.25 Plesni film. 13.00 Financial Times. 13.30 Mali zvezdniki. 14.00 Paravan. 14.30 »Klip« minute. 15.00 Hollywo-od, 13. del. 16.00 Barkochba. 16.40 Verski program. 17.00 Walt Disney. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Teden. 20.20 Film.
II.	program: 7.00 Dobro jutro! 9.00 Profit. 9.20 Za otroke. 11.55 Narodna glasba. 13.40 Tretji kanal. 14.10 Usode. 15.10 Opera. 15.55 Cirkus. 16.50 Ciklus Gyule Kaboša. 18.05 Delta. 19.00 Familia DD. 19.35 Kriminalka. 20.30 Slikar N. Mi-kola. 21.35 Teden. 22.35 Šport.
TV SLOVENIJA 1
[HTV1
8.50 Zgodbe iz školjke. 9.50 V četrtek ob 17.30. 10.50 Angleščina. 11.15 Sedma steza. 11.45 Osmi dan. 12.30 Made in Slove-nia. 13.30 Dnevnik 1. 14.25 Angleščina. 14.50 Sova. 16.50 Poročila, Slovenska kronika. 17.05 Šolska tv. 18.10 Pravljice iz mavrice. 18.20 Alf. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Občutek krivde, angl. nad. 21.10 Show Rudija Carrella. 22.50 Dnevnik 3. 23.10 Poslovna borza. 23.25 Sova: Da, minister, angl, naniz.; V območju somraka, amer, naniz.
Drugi program
17.10 Euroritem. 17.30 Studio 2 Koper. 19.00 Revija obrti-ških pevskih zborov. 19.30 Dnevnik TV Sarajevo. 20.00 Žarišče. 20.30 Umetniški večer: Zelo star gospod z velikanskimi krili, kubanski film.
9.00 Živ žav. 10.00 Gledali-ška predstava. 10.50 Občutek
5.00 Prebujajte se z nami! (Če že odštevate, vam pomagamo: do božiča je še 20 dni, do novega leta pa 6 več. Srečne in vesele praznike, sicer pa vam bomo kmalu voščili v neprekinjeni oddaji Murskega vala, ki se ji kot lani reče Božično-no-voletni maraton). 10.00 Spored RS.
16.00 Jesensko popoldne. (16.15 Aktualna tema, 17.00 Poročila. 18.00 Zaigrajmo in zapojmo po domače). 19.00 Spored RS.
krivde, angl.
nadaljevanka.
11.40 Euroritem. 13.30 Dnevnik 1. 14.40 Sova. 16.45 Poslovne informacije. 16.50 Poročila, Slovenska kronika. 17.05 Boj za obstanek. 17.30 Domače obrti. 17.50 Klub Klobuk. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Izmišljena zgodba, kanadski film. 21.50 Marlboro Musič Show. 22.20 Dnevnik 3. 22.45 Sova: Alf, amer, naniz.; V območju somraka, amer, naniz. Drugi program
18.10 Euroritem. 18.30 Mostovi. 19.00 Studio Maribor:' Poglej in zadeni. 19.30 Dnevnik O RF. 20.00 Žarišče. 20.30 Zaljubljen v tri oranže, opera. 21.50 Svet poroča. 23.00 Yutel.
TV SLOVENIJA 1
HTV 1
7.10 Sporočila beguncem. 7.25 Dobro jutro, Hrvaška. 8.00 Poročila. 8.05 Tv nadaljevanka. 9.00 Poročila. 9.05 Tv šola. 10.00 Poročila, reportaže. 11.00 Poročila. 11.05 Spored za otroke. 11.45 Mirovne pobude. 12.00 Poročila, reportaže. 13.00 Poročila, reportaže. 13.30 Taksi, amer, naniz. 14.00 Sporočila beguncem. 14.30 Poročila. 15.05 Ambasadorkin mož, kanad. nadaljevanka. 16.00 Poročila. 16.20 Glasba, kultura. 17.00 Poročila v angleščini, reportaže. 18.00 Poročila. 18.20 'Kristjani, angl, serija. 19.30 Dnevnik 1.20.15 Hrvaška v svetu. 23.00 Dnevnik 2. 23.50 Poročila v nemščini in angleščini.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Katts. 9.30 Avstrija v sliki. 10.00 Šolska tv. 10.30 Ti si čudovit, film. 13.00 Čas v sliki. 13.40 Srečanje z naravo. 14.10 Dediščina Guldenburgovih. 15.00 Otroški spored. 16.05 Noni in Mani. 17.10 Wurlitzer. 18.30 Wolf-gang, tv serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.25 Peter Strohm. 22.15 Posnetek od blizu: Mickey Rooney. 22.45 Killer McCoy, film. 0.25 Plesna hiša.
I TV MADŽARSKA
I.	program:
5.45 Dobro jutro, Madžarska! 8.30 Hiša lutk. 15.00 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.20 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.50 Katoliška kronika. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Zlati pav, madž. film (A. Pager). 21.50 Moj teden. 22.15 Pesnik PilinszRy. 22.25 Rojeva se plošča.
11.	progam: 6.00—9.00 Dobro jutro! 16.45 Sledi divjadi, poljudnoznanstveni film. 17.30 Telefonska igra. 17.45 Za otroke. 18.10 Pop real. 18.35 Dober večer! 19.05 Najbolj vesela baraka, madž. dokumentarna serija. 20.10 Šport. 21.05 Studio ’9I. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Sončni dvorec, francoska serija.
HTV 1
.9.00 Poročila. 9.05 Tv šola. 10.00 Poročila, reportaže. 11.00 Poročila. 11.05 Spored za otroke. 11.45 Mirovne pobude. 12.00 Poročila. 12.05 Reportaže. 13.00 Poročila, reportaže. 13.30 Taksi, amer, naniz. 14.00 Sporočila beguncem. 14.30 Poročila. 15.05 Ambasadorkin mož, kanad. nadaljevanka. 16.00 Poročila. 16.30 Hrvaška kulturna dediščina. 17.00 Poročila v angleščini, reportaže. 18.00 Poročila. 18.10 Dokum. program. 19.30 Dnevnik I. 20.15 Politični magazin. 23.00 Dnevnik 2. 23.50 Poročila v nemščini in angleščini.
F TV AVSTRIJA 1
7.10 Sporočila beguncem. 7.25 Dobro jutro, Hrvaška. 8.00 Poročila. 8.05 Tv nadaljevanka. 9.00 Poročila. 9.05 Tv šola. 10.00 Poročila, reportaže. 11.00 Poročila. 11.05 Spored za otroke. 11.45 Mirovne pobude. 12.00 Poročila, reportaže. 13.00 Poročila, reportaže. 13.30 Taksi, amer, naniz. 14.00 Sporočila beguncem. 14.30 Poročila. 15.05 Ambasadorkin mož, kanad. nadaljevanka. 16.00 Poročila. 16.20 Glasba, kultura. 17.00 Poročila v angleščini, reportaže. 18.00 Poročila. 18.10 Glasba. 18.30 Dokumentarni program. 19.30 Dnevnik 1. 20.15 Politični magazin. 23.00 Dnevnik 2. 23.50 Poročila v nemščini in angleščini. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila.
10.50 Mostovi. 11.20 Zgodbe Stiga Trenterja, švedska naniz. 13.30 Dnevnik . L 14.20 Nenavadni primer svetega Miklavža, angleški film. 15.10 Mostovi. 15.40 Sova. 16.45 Poslovne informacije. 16.50 Poročila, Slovenska kronika. 17.05 Po sledeh napredka. 17.35 V četrtek ob 17.30. 18.40 Telovadka, franc, nadaljevanka. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Evita Peron, amer, nadaljevanka. 20.55 Tednik. 21.55 Dnevnik 3. 22.30 Sova: Taksi, amer, naniz.; V območju somraka, amer, naniz.
Drugi program
17.10 Euroritem. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 Žarišče. 20.30 Klasi-čni dosežki v oblikovanju. 21.00 Mali koncert. 21.10 Svet na zaslonu. 21.40 Iz slovenske dramatike: Kralj na Betajnovi, gledališka predstava. 23.40 Yutel.
HTV 1
11.45 Mirovne pobude. 12.00 Poročila, reportaže. 13.00 Poročila. 13.30 Taksi, amer, naniz. 14.00 Sporočila beguncem. 14.30 Poročila. 15.05 Ambasa-dorkin mož, kanad. nadaljevanka. 16.00 Poročila. 16.20 Glasba. 16.30 Znanost za svobodo.
17.00 Poročila v angleščini, reportaže. 18.00 Poročila. 18.10 Dokum. program. 19.30 Dnevnik 1. 20.15 Politični magazin. 23.00 Dnevnik 2. 23.50 Poročila v nemščini in angleščini.
10.30 Monokel, film. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Risanka. 14.00 Dediščina Guldenburgovih. 14.45 Jutrišnji mojstri. 15.00 Otroški spored. 16.05 Noni in Mani. 16.55 Adventni koledar. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10, Wurlit-zer. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Wolfgang. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Čudoviti svet meteorjev. 21.15 Vrtoglavica, komedija. 22.05 Kraj srečanja most smrti, film.
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
TV MADŽARSKA
I.	program:
5.45 Dobro jutro, Madžarska! 8.30 Hišna nega bolnika. 8.50 Rezerviran čas. 16.35 Naš ekran, v slovaščini. 17.05 Serijski film. 17.25 Televideo. 17.30 Prehod. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Kviz. 20.55 Guldenburgovi, 13. del. 21.45 Pred deseto. 22.15 Intervju. 23.00 Mozartova pot.
II.	program: 6.00—9.00 Dobro jutro! 10.00 Prenos zasedanja Parlamenta. 16.20 Popoldne. 16.30 Od pet' do šest. 17.45 Za otroke. 18.15 Telešport. 18.35 Dober večer! 19.05 Stražar, film. 20.15 Potovalni magazin. 21.10 Kriminalno, krimi-kronika 91. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem dneva.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Katts. 9.30 Tuji jeziki. 10.30 Mostovi na Toko-ri, film. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.35 Risanka. 14.00 Dediščina Guldenburgovih. 14.50 Leto in dan: Barbara. 15.00 Otroški spored. 16.05 Noni in Nani. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Wolfgang, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Žareče nebo. 22.10 Veliki posel, film.
| 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Šolska tv. 10.30 Argumenti. 11.30 Teleskop: Praga. 12.15 Klub za starejše. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Risanka. 14.00 Dediščina Guldenburgovih. 15.00 Otroški spored. 17.00 Mini Čas v sliki. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Zdravnik Trapper John. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šov miks. 21.30 Lista mrtvecev, film. 23.05 Pozdrav Kirku Daglasu.
MADZARSK
I.	program:
5.45 Dobro jutro, Madžarska! 8.30 Guldenburgovi, pon. 9.15 Za upokojence. 16.35 Naš ekran, v nemščini. 17.05 Serijski film. 17.30 Koledar 1991. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 To — ono, zabavni program. 21.25 Umetniški del. 21.55 Usodna vprašanja. 22.40 Rezerviran čas.
II.	program: 6.00—9.00 Dobro jutro! 16.20 Popoldne. 16.30 Od pet do šest. 17.45 Za otroke. 18.15 Šport. 18.35 Dober večer! 19.05 Spet doma, angleški tv-film. 20.50 Paula Abdul, portret. 21.10 Novi val. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Deset božjih zapovedi, 9. del poljske serije.
TV MADŽARSKA
| L program:
5.45 Dobro jutro, Madžarska! 8.30 Lajna. 9.00 Joga. 16.35 Naš ekran, v romunščini. 17.05 Serijski film. 17.30 Ekologija. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Zdravstveno predavanje. 20.55 Twin Peaks, 3. del ameriške serije. 21.40 Pesnik Pi-linszky. 22.00 Novi svet. 22.45 Za menedžerje.
II. program: 6.00—9.00 Dobro jutro! 16.15 Popoldne. 16.25 Od pet do šest. 17.40 Za otroke. 18.15 Šport. 19.05 Mo-selbriiška zgodba, nemška serija. 20.00 Program iz regionalnih študijev Budimpešta, Peč in Szeged. 20.55 Mozartov kviz. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Ptice, sirote in norci, slovaški film.
ZVEZDE VAM M EŽI KAJI O
OVEN
DVOJČEK
Ona: Prijeten konec tedna se lahko sprevrže v trajnejšo zvezo, ki jo že kar dolgo iščeš. Prijateljica ti bo razkrila veliko skrivnost, ki pa si jo že odkrila tudi ti sama. Toda vseeno ti bo prijetno pri srcu.
Ona: Za sklepanje novih kombinacij prihaja dokaj kritično obdobje, zato se raje potuhni in počakaj, da ponovno »posije tvoje sonce«. Nekdo te že dalj časa opazuje in se pripravlja na odločilen korak.
Ona: Ali si res želiš pretrgati staro ljubezensko zvezo ali pa je to le tvoja trma? Partner bo zaradi tega zelo prizadet in ti ne bo kar tako odpustil. Preveč ži^ viš samo za danes, premalo misliš na jutri, na včeraj pa kar pozabljaš.
Ona: Zaupaj tistemu, katerega zaunanje bi si rada pridobila. Tvoja napaka pa je predvsem v tem, da vse prevečkrat reagiraš trezno in preračunljivo, partner pa pričakuje predvsem tvoja čustva. Potrebno se bo prilagoditi...
On: Poskusil seji boš približati, saj ti je veliko do nje, vendar pa se ti je do sedaj zdelo, da nimaš osnovnih možnosti za uspeh. Nad rezultatom boš presenečen tako ti kot tudi tvoji prijatelji.
On: Le zakaj se žrtvuješ za stvari, ki so že vnaprej izgubljene. Nekdo ti bo povedal nadvse presenetljivo novico, ki te bo hudo prizadela. In popazi malo na svoje poslovne zadeve, saj je
položaj izredno nestabilen. DEVICA
On: Poslovni partner ti bo omogočil ponovno afirmacijo tam, kjer si jo zaradi svojih nes- /p pretnih potez izgubil. Pazi se ( /	\ )
prehitro izgovorjenih besed, ki te lahko ponovno pripeljejo tja, kjer ti ni bilo prav nič všeč. TEHTNICA
Ona.: Prijatelj te že dalj časa pozorno opazuje, a si vse preveč zaverovana v svoje delo, da bi to opazila. Stopi mu vsaj korak naproti in mu tako olajšaj delo. Odkrila boš nekaj povsem novega in nepričakovanega.
Ona: Čeprav boš v začetku nasprotovala partnerjevi ideji, se boš na koncu vendarle sprijaznila z usodo. Ta pa niti ni tako mračna — iz vsega skupaj boš izvlekla veliko več, kot si pričakovala.
Ona: Konec tedna bo zelo prijeten. Z osebo, do katere gojite nekoliko več kot samo prijateljstvo, se boste prav prijetno ujeli. Kdo ve, mogoče pa je prav to tisto pravo.
On: Še vedno ti ne bo uspelo odkriti nasprotnikove slabe točke, vendar nikar ne obupaj. Z resnim pristopom si boš zagotovil obilo občudovalcev, tako v poslovnem svetu kot tudi med prijatelji. Ozri se okoli sebe — nekdo te opazuje!
On: Prišel boš v obdobje, ko boš kvasil takšne neumnosti, da nihče ne bo mogel ločiti, ali je to napuh ali le gola naivnost. Prevelika odkritost se ti lahko še maščuje, zato raje popazi na svoje besede.
On: Neprijetnosti bodo sicer prešle, vendar pa bo ostal trpek priokus po izgubljeni priložnosti. Posvetil se boš nekomu, ki' si ga v svoji zavzetosti z denarjem vse preveč zapostavljal. Ne bo ti žal!
STRELEC
KOZOROG
Ona: Dobro premisli, preden se boš odločila za korak, ki lahko dodobra spremeni tvoj odnos s partnerjem. Raje mu pusti malo več svobode. Tako se bo tudi on veliko bolj veselil ponovnega srečanja.
Ona: Le tako naprej in uspelo ti bo! Sedaj si v zelo ugodnem obdobju za sklepanje novih prijateljstev,- kar ti bo zelo povečalo krog prijateljev. In kdo ve: mogoče bo iz vsega tega nastalo tudi kaj več!
On: Doživel boš precejšen poslovni šok, vendar pa ni nobenega razloga za paniko. Položaj se bo prej ali slej umiril. Povsem drugače pa bo na poslovnem področju, kjer se ti obeta prava pravcata avantura.
On: Pričakuj obisk, ki lahko še dodobra spremeni tvoje življenje. Naj ti ne bo žal izdatkov, saj brez tveganja ne bo pravih rezultatov. Konec tedna te čaka prijetna avantura, le oseba ne bo tista, ki bi si jo želel.
On: Nič še ni dorečeno, pa tako ni prav nikakršnega razloga, da bi odnehal. Prišel boš do precej delikatnih informacij v zvezi z osebo, ki te zanima, zato
•	•	X----
Ona: Pred teboj so pomembne spremembe, ki pa se jih ni potrebno bati. Zaradi prijateljevih vprašanj se boš znašla v silni zadregi, pa četudi bo on kar-bodi pozoren, kako jih boš upo-	seda odkrit in konkreten. Ali pa
rabil. Možnosti se ti bodo pove- §KORP1joNprav zato?
čale . • •
On: Nikar se ne zatekaj v stalne depresije, saj to ni pravi-način za reševanje težav. Sprejel boš povabilo prijetne osebe, s katero bi si želel tudi kaj več. Seveda pa bo to odvisno le od tebe in tvojega nastopa.
Ona: Odločitev je sicer precej težavna, toda s čakanjem se lahko vse skupaj le še poslabša. Pomisli malo tudi na morebitne posledice, ki lahko sledijo tvojemu neodgovornemu ravna-
VODNAR nju. Popazi malo na partnerja!
On: Prišel boš do tiste točke, ko se bo potrebno odločiti, ali naj nadaljuješ ali tvegaš vse ali pa previdno pobereš dobiček. Ce boš vztrajen, ti nagrada ne more uiti. Nepričakovan obisk.
Ona: Čeprav ne bo šlo povsem tako, kot si si zamislila, se
Pertner ti bo priredil prijetno presenečenje, ti pa mu boš vrni-R1BI la na najlepši možni način.
On: Nihče ti ne bo pomagal, kar pa bo le posledica tvojih prejšnjih odločitev. Je že tako, da se vse enkrat plača, pa naj bo to ugodno ali pa ravno nasprotno. Pa še v ljubezni se bodo pojavile določene težave.
Cestnik. 28. novembra 1991
Stran 21
Uprava za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota
PONOVNO RAZPISUJE
prosta delovna mesta
L Urbanističnega inšpektorja
2. Veterinarskega inšpektorja za enoto Murska Sobota Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
Pod št. 1 Visoka izobrazba — smer arhitektura ali gradbeništvo, strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj
Pod št. 2 Visoka izobrazba veterinarske smeri, strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj
Delovno razmerje za razpisani delovni mesti se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa Upravi za inšpekcijske službe občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota v Murski Soboti.
K lastnoročni napisani prijavi je potrebno priložiti dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev in življenjepis.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
kino
KINO PARK MURSKA SOBOTA
28.	nov. ob 17. in 19. uri amer, drama LEPI JOHNNY
29.	nov. ob 17. uri amer, vojna drama PRIDI, DA BOŠ VIDEL RAJ
29.	nov. ob 19. uri nemški tr-doerotični film SLUGE SLASTI
30.	nov. ob 17. uri amer, vojna drama PRIDI, DA BOŠ VIDEL RAJ
30.	nov. ob 19. uri nemški tr-doerotični film SLUGE SLASTI
1. dec. ob 17. uri amer, vojna drama PRIDI, DA BOŠ VIDEL RAJ
L dec. ob 19. uri nemški trdoe-rotični film SLUGE SLASTI
3. dec. ob 17. uri botsvansko-amer. komedija BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO
VISO II CLUB, letnik 1982, prodam. ® 45-176. M-2952
ZASTAVO 128, letnik 1983, karam-bolirano, prodam. ®48-268. M-213 ZASTAVO 101, letnik 1976, v celoti obnovljeno, prodam. ® 54-090. M-215
LADO SAMARO 1300 S, letnik 1989, prodam. Anton Idič, Mladinska 32, Bakovci. M-216
BT 50 S, star eno leto, registriran, malo rabljen, ugodno prodam. Hodoš 67 a. M-218
TOVORNI AVTO MERCEDES 306, letnik 1977, vozen s kategorijo B, generalno obnovljen, prodam. ®(063) 748-088. M-222
ŠKODO, staro dve leti, prodam. ® (062) 647-277. M-224
FIČKA, letnik 1984, registriran do julija 1992, ugodno prodam. ® 26-104. M-285
MERCEDES 200 dizel, letnik 1966, registriran do aprila, prodam. ® 26-467. M-140
126 P, letnik 1980, registriran, prodam za 850 DEM. ® 32-210, int. 309, Igor Ivanjšič. M-287
ZASTAVO 101, letnik 1985, prevoženih 40.000 km, prodam. Moščanci 60, ® 51-324. M-MM
STANOVANJSKO HIŠO v središču Lendave prodam. Partizanska 51, © 75-860. M-4371
PARCELO, primerno za zidavo, gozd, travnik in nekaj vinograda, prodam. © 75-914, po 20. uri. M-4370 GRADBENO PARCELO, komunalno urejeno, v Križevcih pri Ljutomeru, novo, naselje veliko 753 m2, prodam. © 81-656, popoldan. M-3399
DVE KOMUNALNO UREJENI PARCELI v Dokležovju, prodam. ©26-341. M-3333
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
FAIR PLAY IGRA
Pridite in se pridružite uspešni skupini!
Dobimo se v petek, 28. 11. 1991, ob 17. uri v hotelu Lipa v Lendavi.
Tam boste dobili vsa pojasnila.
Ko te nekdo za vedno zapusti, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat spoznaš, da ga ljubiš bolj kot sebe,
ZAHVALA
Ob kruti, boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je 18. novembra v 61. letu starosti nenadoma, tiho in brez slovesa zapustila naša nadvse ljubeča žena, mama, stara mama ter sestra
Dragica Gorza
roj. Smodiš iz Dobrovnika
se globoko pretreseni in neutolažljivi, iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh bolečih dneh takoj in nesebično priskočili na pomoč, nas tolažili, lajšali gorje, darovali cvetje, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena zahvala g. dr. Vašu za prvo pomoč, g. dr. Štivanu, gospodoma župnikoma za pogrebni obred, govornikoma za ganljive besede, pevcem za odpete žalostinke, lovcem, kolektivom Samoizbire, Moravskih Toplic, Zdravilišča Moravskih Toplic, Agromerkurju — PIPI ter nekdanjim sodelavcem iz Diane.
Vsem še enkrat — iskrena, prisrčna hvala!
ŽALUJOČI VSI, KI SMO JO NESEBIČNO LJUBILI
V SPOMIN
8. novembra je minilo leto žalosti, odkar je za vedno zaspal naš dragi mož, oče in dedek
Franc Ficko
iz Radenec
Za teboj je ostala v našem domu praznina in v naših srcih neminljiva bolečina.’ Vsem, ki se ga spominjate, se ustavljate ob njegovem grobu in mu prižigate sveče — iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je zapustil naš dragi Ignac Toplak iz Nedelice
V globoki žalosti in nenadomestljivi izgubi dobrega moža, očeta in dedka se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, botrini, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in vence, izrekli pisne in ustno sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, govornikoma GLG Murska Sobota, ZZB Turnišče, kolektivu Potrošnika, kolektivu hotela Diana ter obrtnikom.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Verona, hčerka Marija, sinova Štefan in Ignac z družinami
MOTORNA VOZILA
OPEL COMODORE — motor za COMODORE, MOTOR ZA Renault 30 in avtoradio Black Punkt, z zvočniki, prodam. ® 22-136. M-226 JUGO 45, avgust 1990, zaščiten, registriran do avgusta 1992, in dve zimski gumi, prodam. ® 21-193. M-240 ZASTAVO 128, letnik 1988, registrirano do avgusta 1992, ugodno prodam. ® 51-361. M-241
ALFA ROMEO SPRINT 1.5, letnik 1982, avgust, prevoženih 75.000 km, dobro ohranjeno in dobro opremljeno prodam. ® (066) 73-958 ali 65-598. M-242
TOVORNI AVTOMOBIL ZASTAVA 619 K, nosilnost 2 toni, registriran do julija 1992, prodam ali zamenjam za mali prekucnik. ® 70-325. M-244 OPEL CORSA 1.2 LS, letnik 1986, december, in FIAT 750, letnik 1980, generalno obnovljen, prodam. ® 47-101. M-248
OSEBNI AVTO OLTCIT in RENAULT 4 prodam. ® 26-562. M-251 FIAT 1300, letnik 1977, registriran do januarja, in 2 kolesi Pony prodam. ® 24-638. M-252
JUGO KORAL 60. december 1989, rdeče barve, ugodno prodam. ® 23-418. M-255
VW JETTO, staro dve leti, ugodno prodam. ® 23-418. M-256
OPEL KADETT 1.4 i GL, s katalizatorjem, ugodno prodam. ® 22-510, int. 24, dopoldan. M-261
LADO SL, letnik 1981, in računalnik Commo^ore 64 prodam. ® 31-168, po 16. uri. M-279
VISO OLTCIT 11 R prodam. Tišin-ska 25, Murska Sobota, ® 31-057. M-280
ZASTAVO 128, letnik 1986, prevoženih 40.000 km, registrirano do novembra 1992, prodam. ® 23-144. M-281 DIANO, neregistrirano, poceni prodam. Dankovci 26. M-283
KATRCO in DIANO, letnik 1979, ohranjeno, prodam. ® 82-727. IN-3391
126 P, letnik 1987, avgust, dobro ohranjen, prevoženih 32.600 km, prodam. Filipič, Babinci 46, Ljutomer, ® 81-820. M-32393
OPEL KADETT B, letnik 1969, nevozen, prodam. ® 61-627, Hojnik, Panonska 3. M-3034
ŠKOLJKO ZA ZASTAVO 750 in prikolico za avto (stranice iz aluminija) ugodno prodam. Šebjanič, Apače 122 (stara šola). M-3035
ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam. Pavel Elbi, Lokavci 14, Sp. Ivanjci. M-3040
AUDI 80, letnik 1978, zamenjan motor, prodam. Marinič, Panonska 38, popoldan. M-3042
KADETT 1.3 LS, letnik 1986, rdeč, prodam. Horvat, Gregorčičeva 33, Radenci. M-3034
FIAT UNO, nov, neregistriran, dajatve plačane, prodam za 19.000 DEM. ® 60-516. M-3045
JUGO 55 A, letnik 1988, ugodno prodam. ® 62-051. M-3047
ZASTAVO 128, september 1987, prodam. Lemerje 15 a, p. Puconci. M-AK
Ljutomer, Prešernova 5, telefon: 81-506
• lov • ribolov • vse za zimske športe • športna oblačila • vse drugo za šport
• ekspresna izdelava vseh vrst očal • najnovejši modeli okvirjev za očala priznanih domačih in evropskih izdelovalcev • brezplačna kontrola vida
SONJA JUREŠ
Glavni trg 7 LJUTOMER
Tel.: 82-445
POSEST
SOBO v Ljutomeru, 13 m2, prodam. ® 87-216. M-3392
GOZD na Šafarskem prodam. ® 82-142. M-3397
GARSONJERO ALI MANJŠE STANOVANJE V RADENCIH ALI RADGONI IŠČEM. Ponudbe po ® 25-020 ali na upravo Vestnika pod »ZIMA JE PRED VRATI IN JAZ IŠČEM . . .« M-DL
V GORNJI RADGONI menjam enosobno stanovanje za večje s centralnim ogrevanjem. Bračko. Simoničev breg 6. M-3036
DRUŽBENO GARSONJERO zamenjam za dvo- ali večsobno stanovanje v Radgoni ali okolici. Ogled in dogovor. ® 62-955. M-3048
STANOVANJSKO HIŠO, 210 m2, v Gornji Radgoni, ugodno prodam. Informacije razen ob sredah in ob koncu tedna po ® 61-010, dr. Ostan. M-3049
STAREJŠO HIŠO, elektrika, vodovod, na 10-arski parceli v Tešanovcih ugodno prodam. ©22-883. M-212 DVOINPOL- ALI TRISOBNO STANOVANJE v Murski Soboti kupim. ©23-379, po 18. uri. M-220
GARSONJERO, 32 m2, s pravico do odkupa zamenjam za večje stanovanje z doplačilom, lahko tudi družbeno, v Murski Soboti. Naslov v upravi lista. M-233
TROSOBNO STANOVANJE, opremljeno ali prazno, vzamem v najem v Murski Soboti. Kajuhova 5, M. Sobota, ©23-435, zvečer, ali 65-331, soba 308.M-235
VINSKO KLET na 8-arski parceli v Ivanovcih prodam. © 25-432. M-236 GRADBENO PARCELO v Sebebor-cih, z vso dokumentacijo, prodam. ©26-414. M-254
ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI prodam. Advokat Jožef Ratnik, Kocljeva ulica, © 21-209. M-260
PARCELO, 22 arov, v naselju Lipa, blizu vaškega doma, prodam. Cena po dogovoru. © 26-405.M-262
DVE PARCELI za počitniški hišici, po 11 arov, sadovnjak, brajde, voda, elektrika, na eni parceli manjša počitniška hišica, blizu Moravskih Toplic, prodam. 32-861. M-264
GARSONJERO ali manjše stanovanje v Murski Soboti išče dekle. ©43-157. M-265
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE s centralno kurjavo v Murski Soboti prodam najugodnejšemu ponudniku. Ponudbe pod »70 m2«. M-266 HIŠO dam v najem kot poslovni prostor. Murska Sobota, Ciril-Metodova 36, © 22-408. M-268
STAREJŠO HIŠO, komunalno urejeno, v Murski Soboti, in pianino Pe-trof, dobro ohranjen, prodam. © 23-135, od 17. ure naprej. M-277 NEDOGRAJENO VINSKO KLET na Vaneči ugodno prodam. ©24-634. M-278
41 AROV GOZDA, prevladuje bor, ob glavni cesti, in telico, brejo 6 mesecev, kontrola A, prodam. © 51-423. M-3435
Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42-151
• bunde * tunike • volnene pajkovke...
TRAKTOR IMT 560, 1300 delovnih ur, nujno prodam. Cena po dogovoru. Grad 43. M-239
DVOBRAZDNI 8-colni plug, prodam. ©24-517. M-245
MULTIKULTIVATOR GOLDONI 14 KV, dizel, s pogonsko prikolico, frezo, plug, prodam. ©(062) 731-282. M-3044
IMT 549, nov, prodam. Ivan Štajer, Črnci 44 — cesta za Lešane. M-3039 CISTERNO CREINA, 2700 1, prodam. Dolnja Bistrica 43 a. M-253 ROTACIJSKO KOSO BRITEV 165, novo, in kombajn Zmaj 780, prodam. Miro Skuhala, Iljaševci 4 a. M-3405 TRAKTOR ZETOR 7011, 1800 delovnih ur, prodam. Boris Marin, Žerovinci 40. M-3402
MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA KUPIM. ® 86-188. M-3404 ENOREDNI TRGALNIK ZA KORUZO SIP EKO 350, malo rabljen, ugodno prodam. ® 81-609. M-3400
PRAŠIČA ZA ZAKOL prodam. Kupšinci 17. M-270
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Gizela Jud, Boreča 34. ® 56-047. M-272
MALE PUJSKE prodam. Ivan Hohe-ger, Tišina 41. M-273
MAEE PUJSKE prodani. Petanjci 2. M-274
MALE PUJSKE prodam. Gradišče 11. M-275.
DVE MEADI KOZI, stari 6 mesecev, prodam. Prosečka vas 14 a. M-MM
VEČ VISOKOBREJIH TELIC in dve kravi, kontrola A, prodam. Ambruž, Moravske Toplice, Cuber 31. M-PP MLADIČE ROTTWEILER, ocena staršev: oče 41, mati 31. ©(062) 716-193. M-3394
PSIČKE, križance, bemardinke in novofundlanca, črni z belo liso, prodam. ©81-178. M-3395
MLADO KRAVO, brejo, prodam. Skakovci 17. M-219.
PERZIJSKE MUCE, brez rodovnika, prodam. Gerenčer, Dobrovnik 64. M-223
PRAŠIČA za zakol, hranjen z domačo hrano, prodam. © 51-455, zvečer. M-231
TELICO, brejo 7 mesecev, kontrola A, in mladiče ovčarje, prodam. Do-majinci 26. M-237
PRAŠIČE za zakol, prodam. Andrejci 8. © 48-000. M-258
Razno
PRODAM kakovostne sadike orehov najboljših selekcij. ® (062) 771-110. KUHINJO z električnim štedilnikom prodam. ® (062) 714-759. M-3398 SADNA DREVESA - jablane, hruške, raznih sort, novejše in stare, tudi češnje prodaja DREVESNICA MATJAŠIČ — en kilometer od gasilskega doma — Grabšinski breg. Janez Matjašič, Zagorci 63 c, Juršinci. M-3037 JEKLENKE — kisik, acetilen, prodam. Cena 800 DEM v tolarski protivrednosti. © 62-207. M-3046
KUPIM TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, do 4 kW. © 76-205, zvečer. M-4364
AVTOMAT za poker in namizni nogomet nujno, ugodno prodam. Mirko, © (042) 844-037. M-4368 ZNAMKE, FDC, značke, stare kovance, bankovce in razglednice kupim. © (062) 33-289. M-5365
PLETILNI STROJ DUO MATIK, 80 PAFF, prodam. ©75-614. M-2955 Preklic!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 281287, izdane pri H KS Pa-nonka v Murski Soboti. Vendel Volf, Dolnji Slaveči 75. M-217
ORGLE FARFISA TK 90, prodam. Milan Horvat, Fokovci 57, popoldan. M-221
HLADILNIK GORENJE, ugodno prodam. Borovnjakova 10, © 26-685. M-225
FASADNO OPEKO Brežice prodam. © 24-455. M-228
Preklic!
Preklicujem veljavnost ribiške dovolilnice št. 567/91 in letne ribolovnice št. 567/91. Drago Perkič, Cvetna 3, Bakovci. M-229
Preklic!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Gostinske šole Radenci. Franc Kous, Gradišče 40 a. M-232 TROJA TRIDELNA OKNA z roletami prodam po ugodni ceni. ©41-253, Beltinci. M-243
ETAŽNI ŠTEDILNIK za centralno kurjavo in kuhanje prodam. ©68-161. Mlinarič, Dragotinci, p-Videm. M-238
ZAMRZOVALNO SKRINJO Rade Končar, 50 1, ugodno prodam. ©23-329, po 15. uri. M-243 Preklic!
Preklicujem veljavnost H K št. 24324-6, izdane na ime Viljem Voroš, Pordašinci 15. M-246
MEŠALEC ZA BETON, ladijski pod, 90 m2, hrastove ploge, 1,5 m3, in industrijski stroj za šivanje prodam. Melinci 182 a. M-250
ŠTEDILNIK na trda goriva, znamke DERBI, levi, nov, in domačo svinjsko mast prodam. Franc Šnepf, Sebeborci 44. M-259
VARILNE APARATE, tovarniško nove, prodam po zelo ugodni ceni. Milan Dervarič, Kajuhova 27, M. Sobota, © 922-657. M-269
BARVNI TV Gorenje in menjalnik in koš za ZASTAVO 101 prodam. Križevci 114 v Prekmurju. M-276.
ROMANTIČNO BELO POROČNO OBLEKO iz Butika Iris prodam. © 42-044. M-282.
ELEKTRONSKE ORGLE YAMA-HA PRS-18 ter solo, kitaro z ojačevalnikom prodam. Rakičan, Cankarjeva 18, © 26-025, popoldne. M-284 KRZNENE ŽENSKE PLAŠČE -nutrija, rakun in mink, usnjene moške in ženske jope, jedilni pribor Oneida s 24-karatnim zlatim vzorcem in kro-miran jedilni pribor (18) prodam. © 48-335. M-PP
HRASTOVA ZUNANJA IN NOTRANJA VRATA - rustika, 1,3 m3, 25 mm borovih desk, 40 m2 tegole, okno 180 x 140 in BTV, ekran 71, vse še novo, zapakirano, prodam. ©81-218, od 8. do 10. ure, ali Rado-merje 1 b. M-3403
storitve
OBVEŠČAMO CENJENE STRANKE, da začenjamo s predelavo oljnih semen. Naročila sprejemamo po © 24-298, oljarna Rakičan. M-267 INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN KEMIJSKO RAČUNSTVO za osnovno in srednjo šolo. ® 31-168, po 16. uri. M-279
INŠTRUIRAM MATEMATIKO ZA OSNOVNO IN SREDNJO ŠOLO. ® 46-018. M-343
delo
IMEJTE SVOJE DELO!
Podrobna navodila za dober zaslužek na domu. Naročila pošljite na naslov: Agencija Pins, p.p. 13, 62107 Maribor. M-PF
IŠČEM DELAVCA za delo na kmetiji. Naslov na upravi lista. M-CŠ STRUGARJA z daljšo delovno dobo sprejmemo v stalno zaposlitev. ® 24-264. M-286
Bojan Bencik — mizarstvo išče mizarja za določen čas, ni izključeno za nedoločen čas. Pogoj: 5 let delovnih izkušenj. ® 75-017, Lendava, Partizanska 110. M-4373
ZAPOSLIM dekle ali kvalificiranega natakarja. CAFFE BAR, ® 75-145, od 14.30 do 15.30 ure. M-4374 AKVIZITERJI, zaslužite s prodajo učinkovitih pri nas še neznanih čistil. ® 87-775.. M-LK
MLADE PETELINE
IN SVEŽA JAJCA
dobite vsak dan in po ugodni ceni v prodajalni VERŽEJ, telefon: 87-083.
VESTNIK
VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Renata Bakan-Ficko, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za IV. trimesečje 1991 je 350,00 STL, za podjetja 700,00 STL, za naročnike v tujini 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni računi pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov.
Stran 22
VESTNIK, 28. NOVEMBRA I9g1
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice
Marije Sapač
iz Bodonec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke in cvetje ter nam izrazili sožalje.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter kolektivu Potrošnika in Mure.
Žalujoči: sinova Rudi in Erni z družinama, hčerka Šarika z družino ter hčerka Giza
V SPOMIN
20. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila draga mama in omama
Karolina Kerčmar
iz Križevec v Prekmurju
Vsem, ki se je spominjate, se ustavljate ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in ji prižigate sveče — iskrena hvala.
Vsi, ki smo jo imeli radi
V SPOMIN
2. decembra bosta minili dve najbolj žalostni leti, odkar nas je tragično v prometni nesreči zapustila naša draga žena, mama, hčerka in sestra
Ana Šparaš
iz Gorice
ZAHVALA
vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
V 80. letu starosti nas je za
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
V 72. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, tašča in sestra
Usoda je hotela, da si zapustila svoje drage in topel dom, ki si ga neizmerno ljubila in se žrtvovala zanj.
Kaj nam pomeniš, kako te pogrešamo, čutimo le mi. V naših nepotolaženih srcih boš ostala vedno naša najdražja.
Vsem, ki se z dobro mislijo ustavite pri njenem grobu, prižigate svečke ali pa prinašate cvetje — iskrena hvala.
Vsi tvoji najdražji
Ignac Šlihthuber
iz Dobrovnika
Agata Černi
iz Renkovec 39
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga poznali, darovali vence, cvetje in za sv. maše, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo botrini, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje ter za svete maše.
Posebej prisrčna zahvala osebju Doma oskrbovancev v Rakičanu za požrtvovalnost med njeno boleznijo.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Ferčaku za ganljive besede slovesa.
ZAHVALA
13. novembra smo se na pokopališču v Murski Soboti poslovili od našega dragega moža, očeta in dedka
Jožeta Horvata
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje ter svete maše.
Že tretje leto te zemlja krije, v grobu temnem ležiš, a med nami še živiš/
V SPOMIN
Jožetu Jerebicu
Žalujoči: mož Štefan, sinovi Štefan, Franc in Jože z družinami ter sestri Ana in Verona
Hvala duhovnikom za pogrebni obred in mašo, pevcem za odpete žalostinke, čebelarski družini ter vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku.
Iskrena hvala tudi g. Bagariju za ganljive poslovilne besede.
iz Renkovec
Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate.
Vsi njegovi
Zaspala mama draga si, zaprla trudne si oči, bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša ljuba žena, mama, hčerka, sestra in snaha
Zahvaljujemo se tudi osebju internega oddelka soboške bolnišnice za prizadevanja pri zdravljenju našega očeta.
Žalujoči: žena Marija ter sinovi Jože, Slavko in Zvonko z družinami
Anica Celec roj. Šnepf iz Puconec
Težko je izgubiti človeka, ki ga ljubiš.
Se težje ga je izgubiti za vedno. A najtežje je, naučiti se živeti brez njega.
\ SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nam je neizprosna bolezen vzela našo drago hčerko, ženo, mamo, babico in taščo
Olgo Berke
iz Gradišča
Hvala vsem, ki se spominjate njenega preranega groba.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence in cvetje in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za prelep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi, sodelavcem in predstavnikom MURE, delavcem UNZ in predstavniku KS za poslovilne besede.
Še enkrat — hvala vsem, ki ,ste nam v prvih dneh žalosti kakorkoli pomagali.
Žalujoči: mož Dušan, sin Ivo in hčerka Andreja, mama, tašča, sestri Julija in Marija, brat Karel z družinami in drugo sorodstvo
Solza nam sili v oko, a solza naj zopet se skrije, pokoj našla si ti, v boju se trudimo mi.
ZAHVALA
V 64. letu je za vedno zaspala naša draga hčerka, mama, babica in prababica
Jolanka Zadravec
iz Sela 64
Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovane vence, šopke in sv. maše in za tako veliko spremstvo na njeni prezgodnji zadnji poti.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za občuteno odpete žalostinke in govorniku Stefanu za ganljive besede ob odprtem grobu.
Hvala tudi vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: mama, sin Jože, hčerka Anica z družino, vnuki Robert, Nataša, Marko, Mateja in pravnuk Matejček
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne boni dosegel, ognia prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel.
(Srečko Kosovel)
ZAHVALA
V 46. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in sin
Štefan Šiftar
iz Gorice
boleči in prerani izgubi se iskreno	ki
Vsem sorodnikom, sosedom, znancem i P J darovali ste ga pospremili na njegovi zadnji po' ’ tre‘nutkih vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter v sočustvovali (z nami.
£jvala občinski gasilski zvezi Murska
C1,T| gasilcem za darovane vence in pos c ob odprtem grobu.
P°sebna zahvala g. župniku Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Psujoči: žena Slavica, hčerki Andreja in
*eIka, sestra Šarika, brata Ludvik in Fran ter drugo sorodstvo
V 68. letu starosti je umrla draga mama, stara mama in sestra
Mari ja Poredoš
roj. Vučko iz Ižakovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki sojo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali'vence in cvetje, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za besede slovesa ob odprtem grobu.
Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Murska Sobota za večletno zdravljenje.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
3. decembra minevajo tri žalostna leta, odkar nas je zapustil dragi oče, stari oče in brat
Ivan Poredoš
iz Ižakovec
Hvala vsem, ki se spomnite nanj, prižgete svečo ali postojite ob njegovem grobu.
VSI VAJINI
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
14. novembra nas je v 81. letu starosti mirno in tiho, kot je živela, brez slovesa za vedno zapustila naša draga mama, babica in tašča
Marija Čurman
iz Sotine
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. duhovniku Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter g. Kranjcu za poslovilne besede.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: sin Vilijem z ženo Hildo, hčerka Erika z možem Stefanom, sin Mihael in vnuki Stanko, Kristijan, Darko, Drago in Darinka
^51^4 28/HOVgMBRA ISAM.
Stran 23
NI RES. da si je Vili Žižek, > ! podjetnik-inženir, popoldanski j I nogometaš, lovec in republiški j poslanec zelenih, kupil puško I slonarico. Niti ne drži, da se j odpravlja na safari v Afriko, I ker je tovrstno izživljanje za I zelene nespodobno.
PRAV TAKO NI RES, da šef Laboratorija Žižek teka vzdolž ostankov proge nekdanje goričke mariške in oponaša vlak. Slišati je bilo celo, da je po progi sopihal s puško v prekrižanem naročju in se delal. kakor da sedi na kolonialnem vlaku in se vozi pod vznožjem Kilimandžara. Ob tej priložnosti naj bi, po teh istih nepotrjenih govoricah, goričke domačine ob progi poučeval o osnovah elektrike in jim zastonj popravljal televizorje.
Vse to zato, ker naj bi se za misijo v Afriko čim bolje pripravil in ker bi rad, da bi si z dobrimi deli med črnci pridobil ime »m 'bvana Veliki Beli Vili«.
RES PA JE, da je inž. član prekmurske odprave na Kili-mandžaro, ki bo na tej najvišji črnski go.ri zapičila zastavo Republike Prekmurje. Zato se s kondicijskim tekanjem pripravlja na pretege, ki ga čakajo pri vzpenjanju na «goro duhov« (Kilimandžaro v jeziku svahili).
RES je tudi, da je poslanec Žižek velik parlamentarni zagovornik ponovne zgraditve železniške proge čez Goričko v srednjo Evropo. Zato bi bilo mogoče, da bo svoje prihodnje skupščinske nastope končeval s stalnim vzklikom: Sicer pa mislim, da je potrebno Goričkemu dati mariško! Do takrat se mora zadovoljevati s tem, da teka ob ostankih nekdanje proge in piha kot vlak.
* * *
RES JE. da ima najboljše balkanske možnosti tista slovenska občina, ki po ponovno prišla na srbska tržišča. POTEMTAKEM JE TUDI RES, da je Ivan Obal modro ukrenil, ko je mag. Milorada Vidoviča postavil za svojega vladnega svetovalca.
Soboška občina še vedno ne trguje s Srbijo. Iz česar sledi, da Vidovič v resnici ni Veli-kosrb, marveč mali Bosanac.
NI RES, da se je nenadoma pojavilo šest doslej neznanih dedičev po vojni v še nepojasnjenih okoliščinah ustreljenega Benka, lastnika Benkovih mesnic.
PREJ BI LAHKO BILO RES, da gre za šest dedičev Markovičevega privatizacijskega zakona oziroma šest nečakov Mencingerjevega koncepta lastninjenja, ki si lastninijo Benkovo mesnico. Pirnat, pomagaj! , * ,
NAJBRŽ NE BO RES, da bodo na sivino soboškega betonskega silosa naslikali podobo arhitekta Srake.
Prezidij rubrike KRI NI ZEMLJA predlaga, da naslikajo slapove ali pa vsaj velikanski straniščni splakovalnik. Vsakdo, ki bo s pogledom butnil v to skulpturo, bo imel občutek, da bo vse skupaj kmalu odneslo. Oziroma da je potrebno samo potegniti vodo.
Prezidij je nekaterim državljankam postavil naslednje vprašanje: Kaj bi sledilo, če bi si republiški poslanec Janko Halb pred vami nenadoma začel odpenjati suknjič?
Manjše število vprašank je odgovorilo, da hi bil spodaj nag in da bi pokazal svoj moški prilastek. Nekoliko več jih je menilo, da bi Halb slednjič, kajti volitve se bližajo, pokazal vse svoje mesečne plačilne list-j ke. Največ pa jih je bilo prepri-| čanih, da bi pokazal ali to, do j kam mu sega skupščinski pi-i soar, ali pa otiščano mesto na I prsih, ki ga je dobil zaradi na-i slanjanja na govorniški oder v : skupščini.
RESE« M KONJ
v besedi in sliki
Ponujamo vam Renault 5 CAMPUS!
Tudi ob prehodu iz starega v novo leto se nočemo izneveriti našemu geslu: Vestnik informira in nagrajuje. Vabimo vas, da sodelujete v odkrivanju (ne)znane-ga predmeta! Nekaj tednov bomo objavljali sličice s po tremi odgovori, od katerih je eden pravilen. Vsak teden bomo izžrebali srečneža. V tem delu nagradne igre lahko sodelujete vsi: tisti, ki Vestnik kupujete v kioskih, in tisti, ki ga imate naročenega domov.
V sklepnem žrebanju, ki bo na koncu serije žrebanj za manjše nagrade, pa bomo izžrebali osebni avto Renault 5 Campus, vendar bomo pri tem upoštevali le poslane kupone rednih naročnikov, kar bomo preverili v naši računalniško vodeni evidenci. Ob tem vas vabimo, da nas obvestite o morebitni spremembi naslova.
V veliko Vestnikov© družino vabimo nove naročnike!
Slovesna obleka - da ali ne?
Dilema o tem spremlja zgodovino oblačenja, poudarjena pa je v sodobnem času splošne uporabnosti in »demokratizacije« oblačenja. Brez namere strinjanja s pristaši ali nasprotniki slovesne obleke je potrebno povedati, da je želja po posebnem videzu ob nevsakdanjih priložnostih ukoreninjena v človeškem kulturnem instinktu.
Moda drugega rokokoja — obleka za ples (okrog 1864)
-----Krajevna skupnost Lipa
Sprejeli samoprispevek
Krajani Lipe so se na referendumu odločali za sprejem novega krajevnega samoprispevka za dobo naslednjih petih let. Referendum je uspel — od 499 volilnih upravičencev se ga je udeležilo 430. Za samoprispevek je glasovalo 270 krajanov, proti 148, 12 lističev pa je.bilo neveljavnih. Sredstva iz samoprispevka bodo namenili za gradnjo mrliške vežice, vzdrževanje asfaltiranih cest in komunalno dejavnost. Poleg tega pa bodo sredstva namenili tudi za ureditev ulične razsvetljave, to naložbo so namreč prenesli iz prejšnjega referendumskega programa. V ta namen pa bodo tudi zbirali prostovoljne prispevke.
F. M.
EKOLOŠKI
Gaia,grška boginja zemlje, ki je nastala iz Kaosa skupaj s Tartarom in Erosom, Podzemljem in Ljubeznijo, in rodila Urana in Ponta, Nebo in Morje... Qou vadiš Gaia ?
V času ekonomske krize ter razlite socialne in intelektualne bede,v času, ko je vsaka misel, ki odstopa iz sprejetega političnega okvira homo politikusa, razumljena bodisi kot duhamorno intelektualiziranj^ bodisi kot nova kost za promocijo političnih hijen, bo ekološki forum Quo vadiš Gaia. Profesorji iz ljubljanske in zagrebške univerze dr. Ivan Cifrič, dr. Duško Bilandžič, dr. Jože Osterc, dr. Jože Maček, dr.Franc Lobnik, dr.Bogomir Kovač in dr.nam bodo predstavili ekologijo iz različnih zornih kotov kot problem	Na
forumu bo predstavljena knjiga GAIA MODRI PLANET - atlas za današnje upravljalce jutrišnjega sveta. Forum bo v soboški^vezdi v petek 29.11.1991 ob 18h	'
FORUM
Vestnik informira in nagrajuje
S svinčnikom zaokrožite številko predmeta, ki je po vašem mnenju na sliki, izrežite kupon in ga prilepljenega na dopisnico pošljite na naslov: Vestnik, 69000 Murska Sobota, Titova 29/1. Rešitve pričakujemo do petka, 6. decembra, ko bomo na Miklošovem senji izžrebali nagrado, vredno okrog 10000 tolarjev. Čim več kupnov boste poslali, tem več bo možnosti za nagrado! Izid prvega žrebanja bomo objavili 12. decembra.
F Kaj je na sliki?™
Kupon št. 1
MURSKA SOBOTA, Kidričeva 33 a
MURSKA SOBOTA, Ciril-Metodova ulica 50, tel. 22 210, 22 800, 21 136, tetefax: 21 136
Zima je lepa, a hladna. Pravočasno nas obiščite, toplo vas bomo oblekli!
Vemo, da vedno trikrat premislite, kaj in kje boste kupovali. Mi vam bomo pomagali z obročnim odplačilom.
I I I I
| Pošilja:
Ajdiča_____
Potreba po občasnem ritualu za posebne priložnosti nekako kreira tudi človeka samega v takšnih trenutkih. zato jo je mogoče zadovoljiti le z res posebno in estetsko obleko, ki upošteva likovne zakonitosti in podobo telesa (sicer je slovesna obleka neanatomska in kičasta).
Po vsem tem taka obleka zares zasluži posebno pozornost. Vprašanje bodo skušali vsestransko problematizirati na razstavi OBLEKA ZA SLOVESNE PRILOŽNOSTI v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah od 5. decembra letos do 5. januarja prihodnjega leta. Na enem mestu bo možno videti kreacije številnih konfekcio-narjev in zasebnih kreatorjev, med razstavo pa bo tudi teoretična razprava o tej temi. Idejo je dal znani kritik in modni teoretik Anej Sam, ki želi pritegniti tudi ustvarjalce, morda še skrite talente tovrstnih kreacij iz domače pokrajine. Vsem je na voljo v butiku TOGA v hotelu Ajda prepričan, da bo odkril veliko skritih talentov in da bo prvi tovrstni poskus v pokrajini, ki naj bi s soboško Muro na čelu postala središče slovenske mode, zanimiv in koristen.
1.	Dimnikarsko orodje
2.	Del vrtne ograje
3.	Avtomobilski ključ
BAKOVCI, Vrtna ul. 8
V naši prodajalni v Bakovcih boste našli marsikaj zase.
V Krogu pri Murski Soboti v Murski ulici 27 (pri gostilni Cigut) so minuli petek odprli zasebni salon pohištva Atrium, kar je bilo sočasno z letošnjim ljubljanskim oziroma vseslovenskim pohištvenim sejmom. Na njem in v novi trgovini v Krogu je opaziti velik napredek pri predstavitvi sodobnega pohištva. V Atriumu je mogoče kupiti izjemno lepe spalnice, kuhinje, dnevne in otroške sobe, predsobe, sestavljive programe ... Po novem letu bodo ponudili kupcem tudi lastne izdelke. Pohištveni salon (na fotografiji je prizor iz njegove notranjosti) ni pomembna pridobitev le za Krog, marveč tudi za bližnjo Soboto, Bakovce in druge pomurske kraje. In kar je za sedanji čas najpomembnejše: Atrium bo kupcem omogočal ugoden nakup. F.Š. Foto: Jure Zau-neker
Vabimo Miklavža, da obišče naše prodajalne. Naše! bo marsikaj za svoj koš.
Brez samoprispevka
V referendumskem obdobju I986 —1990 se je s krajevnim samoprispevkom zbralo okoli 3,5 milijona DEM, kar je le 70 odstotkov predvidenega zneska. Jasno je torej, da program ni bil realiziran, saj je za nekatere projekte zmanjkalo sredstev. Ko je konec februarja poteklo zbiranje krajevnega samoprispevka oziroma se je končalo referendumsko obdobje, je bil razpisan nov referendum, a je kot vemo, propadel, oziroma ga občani niso sprejeli. Postavilo se je vprašanje, kako naprej, kako naravnati razvoj občine, da bi lahko realizirali stare programe. In kaj je ostalo od njih? V Crenšovcih bi morali obnoviti telovadnico, novi telovadnici pa zgraditi v Bistricah in Dobrovniku. Urediti bi bilo potrebno tudi telefonsko omrežje med Lendavo in Pincami. Bilo bi nepravično, če teh obljub ne bi izpolnili, zato se je občinska vlada domislila, kako naj bi zagotovili sredstva za te projekte. Za šolske objekte (telovadnice) najbi zbrali 40 odstotkov sredstev iz republiškega proračuna, 30 odstotkov iz občinskega, 15 odstotkov naj bi zagotovile krajevne skupnosti, 10 odstotkov šole, 5 odstotkov pa iz drugih virov.
Za ureditev telefonskega omrežja med Lendavo in Pincami bi potrebovali 28,5 milijona tolarjev. Zbrali pa naj bi jih takole: 40 odstotkov naj bi prispevala republika iz sklada za manj razvite, 15 odstotkov občinski proračun, 25 odstotkov iz krajevnih virov in od naročnikov, 20 odstokov pa naj bi prispevala pošta. Upati je, da bo predlog občinske vlade sprejet.
JD
TEČAJNA LISTA ŠT. 7 Z DNE 27. 11. 1991
DOBRA PRODAJA — I GODEN NAKLP
Tradicionalno
MIKLOŠOVO SE-NJE V SOBOTI
petek. 6. decembra 1991 Zagotovilo za uspeh — oglas v Vestniku in na Murskem valu.
Država	Enota	Za devize			Za efektivo^	
		nakupni	srednji	prodajni	nakup	prodaj^
Avstralija	1	43,2413	43,3714	43,5015	43,30		£
Avstrija	100	490,6435	492,1198	493,5962	590,00	605^
Belgija	100	167,6118	168,1161	168,6205	167,70	
Kanada	1	48,0075	48,1519	48,2964	48,00	\
Danska	100	888,6567	891,3307	894,0046	890,00	
Finska	100	1273,9254	1277,7587	1281,5920	1280,00	
Francija	100	1010,7477	1013,7890	1016,8304	1020,00	
Nemčija	100	3453,7764	3464,1689	3474,5614	41,60	42,90
Italija	100	4,5659	4,5796	4,5934	4,80	5^
Japonska	100	42,7578	42,8864	43,0151	—	
Nizozemska	100	3065,3992	3074,6231	3083,8470	3070,00	
Norveška	100	876,7411	879,3793	882,0174	880,00	
Švedska	100	943,3990	946,2377	949,0764	950,00	
Švica	100	3886,1892	3897,8828	3909,5765	3890,00	4820,00
V. Britanija	1	98,7089	99,0059	99,3030	99,00	
ZDA	1	54,7769	54,9417	55,1065	66,00	68,20
Jugoslavija	100	—	80,000	—	90,00	100,00
Španija	100	53,9480	54,1103	54,2726	—	
Gostilna ROPOŠA Grad vabi
29. in 30. novembra na domače koline z bujto repo.
-	- J 2^'
1.	Tečaji za devize so iz TL st. 32 Banke Slovenije in veljajo oo
11.	1991 od 00,00 ure dalje.	jtf
2.	Tečaje za efektivo oblikuje LB Pomurska banka d.d., in velj J od 27. 11. 1991 od 07.00 ure dalje do spremembe.	.
3.	Občani lahko opravljajo prodajo tuje efektive v vseh menjalm*-’ V vseh enotah LB Pomurske banke d.d., M. Sobota lahko P° prodaje opravljajo občani tudi nakup tujega denarja.
4.	Valute, ki nimajo kupnega oz. prodajnega tečaja za efektivo s« kupujejo oz. prodajajo.
• Želite resnično shujšati?
• Ni problema!
Nova zeliščna hrana iz Ameri-
ke
HERBALIFE
Informacije od 9. do 12. ure po telefonu: 069/21-795
LASTNIKI TEKOČIH RAČUNOV
Letos smo začeli v Ljubljanski banki z zamenjavo čekovnih k11 z novimi, večnamenskimi bančnimi karticami.	j.
Poleg drugih prednosti, ki jih ima nova bančna kartica, je Pr® nost tudi to, da ob plačevanju s čeki z novo bančno kartico ne bo ba dokazovati istovetnosti z osebno izkaznico, ker bo podpis las(IIL, tekočega računa najpomembnejši element zavarovanja pred zlorab^
Bančno kartico vam zamenjajo v vaši enoti LB-Pomurske bab d.d. vsak dan v delovnem času banke.	. |
POSKRBITE, DA BOSTE BANČNO KARTICO ZAMENJA ČIMPREJ!