List Tečaj XLVII i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr. za pol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 2. januvarija 1889 Obseg: Naši raki. Novičar Razne reči Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nasledki „šnopsa" Naši dopisi Gospodarske stvari. potok izpuščenih rakov izginilo je pa brez sledu; požrle so jih ribe, kakor bo razvideti pozneje. 1885. kupil Naši raki. je Anton Godec, ribič na Krki, po naročilu knez Auer spergovega upraviteljstva 2800 rakov: 800, katere Godec sam (Spisal prof. Iv. Franke.) (Konec.) porečji Ljubljaničnem prizanesla je kuga potoku Reki, ki se izteka pri Sostrem v giavno reko, in malemu potočku pri Velikih Vrhnjah nad Šmarijem, ki po kratkem, kakih 200^ dolgem podzemeljskem toku stopa pri Razdrtem na Ljubljanskega barja poije in teče dalje skozi Škofljico. Tu je tako kratki podzemeljski tok ustavil »rastočega kamena", polna lukenj niti od zpustil v zgornji Krki od drugih niže v isto reko izpuščenih več pokazal. Godec je dobil te rake : potokov, iz takrat okužene vode v novič kal bolezni. onih , niti eden ni Grosupeljskih Krka je dobila tedaj se ai, samo škodo, a nikakeršne koristi. Krko so jih izpuščali tudi pri Otočci po 80 ali malo čez 100 na enkrat. Krka je tam globoka spok tla so jej od drugih skri kugo, oni od Krko do Kopanja najmanj dve uri dolgi vališž, kraj posebno ugoden rakom. Tu je bilo videti pa je ni mogel. V Rači in Radomlji počepali so raki jasn0> kam tako mala peščica rakov izgine v veliki 1882. počenši v dveh letih. Po Pešati je kuga lezla vodi vodo vrženi raki nevajeni novega položaja zopet počasi navzgor; pri ustji se je začela istega leta ko zeJ° P°časi P° tleh; približa se kaka veča riba, klin v Krki in Ljubljanici, nad Mengišem nastopila je šele mreaa> in pobere raka; kmalu so vse veče ribe iz ob > tri leta pozneje, in v dotoku Tujnici bilo je še 1886. ližj pri rakih in jih pobirajo. Pošljejo po ribiča nai več. Po polno lepih rakov, leto pozneje pa nobenega vsem porečji Pešete poginili so vsi raki, le v potočku Všici pri Cerkljah, ki se pa gubi pod vasjo Vasico po 86 skali voda in zapreči daljše opazovanje. Drugi dan pride ribe bost. Ta res ubode par požrešnic, ribe šinejo vsaksebi za malo časa, odpoditi jih pa ni moči, slednjič polji in travnikih, ostali so zdravi. mrli so raki 1885. v Žireh, v Žab porečji Sorškem ni bilo ni rako niči i ki steče o stom v ni rib. Ko so pri jezu pod Novim me-vložili nekaj rakov, pustila je vidra takoj prvo povodnji čez travnike pod vasjo Žabnico v Soro, leto noč sled da so raki dobro teknili pozneje, v račjih grapah pa ? ki se iztakajo v Kokro 3 kuge » 1885. 1. Letos (1888) niso nikjer zapazili račje torej je svoj tek dovršila. Poskušali so po več krajih že zopet nasaditi rakov, toda s povoljnim uspehom edino v Črnomlji, drugod so Želimljah na pravili so umetno rakarstvo in uložili 1000 rakov 1887 bila vsi so poginili s pojavi kužne bolezni. Tu še ni razkužena voda, ker na Blokah od koder so jih prenesli, zdravi so raki popolnoma. Poskušali so tudi drugod še naseliti rakov, toda, kakor rečeno brezuspešno iz enakih vzrokov, iz katerih pri navedenih slučajih. izpuščeni raki izginili brez sledu. V Črnomlji, dobivali so jih iz bližnjih hrvaških potokov, katerih se kuga ni prijela. Zadnji dve leti so jih izpuščali, kolikor jih je je obče, da jih pa žro vsak čas Da gre ribam mehek rak posebno v slast bilo moči dobiti, skupaj več nego 5000, v Vlahino gosto lupino » če imajo tudi znano trdo nekoliko dokazov. Vsi ribiči in zvedenci ob skupaj To je veliko v primerno majhen kos potoka, Krki pripovedujejo, kako so klini, mrene in tudi somi ter so se tu zopet udomačili. Pri Zagradci 280 v isti shujšali po račji kugi: život jim je bil tenak ko trska le glava je ostala debela, ter niso bili užitni. Šel a čez v poštev, in gotovo bi bilo prav vsem interesentom poginejo vse be velike in male dobro leto privadile so se te ribe, da so iskale si druge hrane, vendar klini ne rasto več tako hitro in jih je rakov. Dasi je to jasno in razumno, vendar , če i da bi le imeli zopet veliko manj nego prej. Isto velja o somih. Ščuk pričakovati ni k bodi glav ni shujšala a sicer popolne zača vsled kuge prostosti za preganjanje rib v korist ? trd ali mehek raka pa pobere, rakom, in treba bo storiti korakov v ta namen Krki so bili raki večim ribam ?na hrana, zato tudi novo naseljenje v tej reki ne bo lahko, kakor v nobeni vodi ne z večimi rakožrtnimi ribami. Vlahini pri Zagradci so po račji kugi Za glavnim spomladanjskim nasadom bi se moral vršiti jeseni istega leta zadnji, vložiti bi morali vsaj še polovico toliko rakov, in sicer v iste kraje; v prostore somi ki bodo med od lakote medleli, in tudi mrtvih so raki minuli so tudi somi. našli. nasajenimi ostali prazni, razlezli se bodo Kmalu za raki uže sami Poleg Krke Na podlogi teh podatkov nekoliko jih bo pa raznesla povodenj. potrebovala bo tudi Ljubljanica in naj sledi navod j kako njeni račji dotoki več tisoč rakov, Pešata 2000 3000 naj interesentov poskušali novo naselitev. Brez skupnega delovanja in druge vode proti svoji velikosti, dolgosti in množici iz vsacega porečja vsaj ni pričakovati sovražnih sil. uspeha, posamezni mali poskusi se ne bodo nikdar iz- Vse je prav lepo, rekel bo marsikdo, toda kje plačali. Največ bi olajšalo delo in troške in najbolj za- bomo dobili toliko rakov, kdo bo štel denarja, in dalje gotovilo dobro srečo skupno postopanje za vse važ- kdo bo vse oskrboval? Ker je za naselitev vsak rak nejše račje vode cele dežele. Ker je kuga v vsakem dober, bodisi majhen ali velik, da je le zdrav, ker nam porečji nastopila najpozneje po izvirkih, po malih vo- je tu najbolj za število, dobili se bodo raki v deželi, in 5 dicah rečje Krke treba je tudi naselitev tu pričeti, n. pr. za po- sicer v zgornji Kolpi. Jože Žagar, naj se vložijo najprej raki po potočkih Gro- žagi pod Kostelom, izjavil je, da se ribič v zgornji zaveže za 2000 supeljske planote, v zgornji Laknici i. dr., za porečje rakov na leto; po vsej Kolpi nalovijo jih pa lahko več Pešate v Tujnici, za porečje Ljubljanice v Želimeljščici itd. Po takih malih vodicah preti naši živali najmanj tokih in v Kočevskem je rakov nego dvakrat toliko. 2.) V Rašici, v obeh Ribniških po- polno, kolikor jih je nevarnosti, zadostuje je manjše število, lahko jo je opa- bilo. 3.) Bloške grape in one pri Rakitni, potoka Loške zovati, kako se počuti, in spoznati, je li voda gotovo in potočki Cerkniške doline, tudi jezero, so račje vode razkužena. Imenujmo to prvi mali nasad. Pa tudi prvi in ostale so popolnoma neokužene. 4.) Po potokih Po-nasad mora biti izdaten, 200—300 rakov na uro hoda stojinske planote je rakov, kolikor jih je bilo. Zgoraj (ob vodi) za vsak izbrani potoček. Vršil naj bi se pri- omenjena zgornja Radulja in Temenica ni misliti, da hodnjo spomlad, kadar „se vode glihaja", kakor pravijo dali kaj več števila, ker sta potoka v zgornjem toku ribiči, t. j. kadar so precej enake toplote in blizu tiste majhna, blizu ste pa Krke. 5.) Notranjska Reka je tudi ko zrak. Samice so spomladi oplojene, 3jene, in žival najbolje jako rodovitna račja voda in precej velika. Slednjič pretrpi prenašanje. Ako ostane prvi zdrav, naj sledi se dobili raki iz bližnjih hrvaških potokov, od koder so prihodnjo jesen drugi nasad, veči mimo prvega po istih jih dobivali Črnomaljci. potokih, v katere smo izpustili rakov prvikrat, niže v porečji, v veči vodi po najprimernejših koder je še malo, ali bolje, koder ni še nič rakom toda krajih, Torej rakov za nasade dobili, ne da jih bilo prvi ma ne- varnih rib. Tudi jeseni „se glihaj z zrakom. Število nasada naj bo vode u med seboj in primerno vodi veče treba prav daleč iskati. Kaj pa troški ? Za nasad zadostuje 5000—6000 rakov, od katerih odločimo za porečje Krško takoj 25000, in sicer v Grosupeljske okoli 1000 za vsak potok ker tu se bo žival že raztresla in se nekoliko pogubila na razne načine se pokaže tudi pri drugem poskusu povolj uspeh bolj Ako naj vode 500, v Višnjico 200, v Laknico, Senušo, Težko sledi reki drugo pomlad glavni ali veliki nasad v glav vodo in druge boljše račje potoke ostalo število. Za porečje Ljubljanice jih je prvikrat dovolj 1000, nekoliko manj za Mirno in Pešato. Raki za nasade, ne glede na zopet v številu, velikosti reke primernem njihovo velikost, dobijo se poprek po kr. eden, pn- Krki nekoliko tisoč ne bo zadostovalo, manj nego 10.000 ne bo smel znašati glavni nasad, da bo v resnici po- magal Prej bo pa treba to kakor druge vode pripraviti za ta nasad, t. j. izbrati in določiti najprimernejše kraje, v katere naj bi jih vložili po 500—1000 blizu skupaj, t. j. po kake četrt ure ob reki; po teh krajih naj se prej polovijo kar le mogoče veče rakojede ribe, katere bo treba preganjati sploh toliko časa, dokler se raki ne bodo toliko pomnožili, da jih bo dovolj ribam in ribičem, denimo še 1 krajcar za prenašanje, kar gotovo ni po ceni, potem stane 1000 rakov 30 gld., da pridejo na odločeno mesto, toraj za prvi nasad 150—180 gld. To vsoto ima uže c. kr. kmetijska družba odločeno za ri- kakor je bilo pred kugo tem slučaji ni vredna ra kojeda riba nikakega varstva, v Krki ter tudi po drugih račjih vodah ne hodi riba glede vrednosti z rakom kaj barske namene, in zdaj je ne bi mogla bolje obrniti. Za drugi nasad bo treba 800—1000 gld., za tretji 2000 gld. in za zadnji zopet 1000, skupaj 4000 gld. Ker so interesenti večinoma obupali, da bo sploh skoraj zopet dobili rakov, ni mnogo računiti na njih sodelovanje ob začetku nasajanja; vsa stvar je pa na vsak način tolike važnosti, da je vredna napora in pomoči javnega zavoda, c. kr. kmetijska družbe, in pospeševanja javnih oblastev. Za drugi nasad ne bo odrekel pomoči deželni zbor, in gotovo bo udeležila tudi vlada * Kako ohraniti krompir. Na Francoskem znajo z doneskom. Kakor hitro bodo pa uvideli interesenti da krompir ohraniti do poznega poletja. To pa tako: je mogoče zopet naseliti rakov, da je delo uspešno pri- kotel poln kropa deaejo dobro opran krompir v mre-družili se bodo radi. Da bi vsi ali vsaj razumna večina žastih košarah. Krompir ostane v kropu kake 4 sekunde posestnikov ribarskih pravic po dotičnih vodah ne spra- potem ga potegnejo iz njega in ga razspo po tleb, koder vili 3000 gld skupaj ? vendar ne smemo dvomiti, ker so se hitro posuši. S takim ravnanjem se umori v krompirji ti posestniki večidel imoviti in inteligentni, in gre naj- vse življenje, ostane pa dolgo zdrav, okusen in dober bolj za njihovo korist. Slednjič bo treba vse postopanje urediti > do dokler ni ksr je prav. Važno novega. Nekateri pridenejo kropu tudi soli, je pri tem ravnanji, da se pa krompir dobro posuši in da se shrani v temno shrambo. * Iz stare smetane narediš okusno maslo (puter\ ločiti, kje in koliko živali se bo vložilo v vsak kraj, poiskati nabirateljev ali skupovalcev rakov in izročiti zvršitev zaupnim možem po dotičnih krajih. Edino c. ako domešavaš počasi po 20 do 30 gramov soli na vsak okusnejše, ne kr. kmetijska družba je zavod, ki obsega s svojimi pod- liter smetane. S soljo postane maslo družnicami v gospodarskem smislu celo deželo in katera temveč tudi čvrstejše. Vsled soli pa se smetana bi mogla v ta namen pridobiti dopolnilnih moči v svojo laže pinji. zvezo, ako bi ne zadostovale dosedanje. » * Zelena krma za kokoši po zimi. Marsikomu bode Da je v resnici uže nastopil čas tu nasvetovanega znano, kako rada je kuretina listje od akacije. Dobro je postopanja, da ni več prezgodaj pričeti z naseljevanjem zatorej nabirati akacijevega listja, sušiti ga in po zimi rakov, še par dokazov: V Žireh opazili so letos zopet rake, ne da bi jih bil kdo prej izpuščal; torej je bolezen tam nekaterim prizanesla. Tudi v Rakovci, malem njim krmiti kuretino potoku Besnice za sv. Joštom, prišli so zopet na dan. Za podlogo ima ta razpra pozvedovanja pri ri bičih in drugih zvedencih izza letošnjega potovanja ob vodah Kranjske dežele povodom nove deželne ribarske Podučite stvari. postave Vsak kdor se za stvar zanima, naj blagovoli 77 Nasledki šnopsa u tu navedene podatke dopolniti in popraviti, če so v čem napačni. (Konec.) e Razne reči, * Kadar manjka krme, rabi prav dobro žaganje, > katero pa tako le priredi: Zmoči je z vodo poškropi s solno kislino. Tako prirejeno žaganje naj Zalesje bilo je pred Plahtačevo dobo pravi uzor stare poštene slovenske vasi. Mir, edinost, prava krščanska ljubezen, treznost, delavnost, varičnost, usmiljenost do revežev in krščanska radodarnost, sploh vse lepe čednosti domovale so med Zaleščani, vse to obdajal je osoli ter Pa trdno gmotno blagostanje. Kakor zapeljivec v paradiži k našim prvim starišem ) tako priplazil se je do 12 ur na majhnih kupih, potem je razgrni in hudobni Plahtač se svojo Beto med Zaleščane kjer sta leži poškropi z vodo, v kateri sta raztopljena soda in klorovo apno. Tako žaganje naj potem čaka zopet 6 do ur, potem pa je dobro za krmljenje. Ako mu prideneš otrobi, žro je goveda in ovce kaj v slast. * Kako vinu zagatnost odpraviti. Črnemu vinu J® pa maramo zagatnost potreba, belega zagatnega vina Vendar je mnogokrat belo vino zagatno in sicer zato na sleparski način s pomočjo šnopsa, kakor huda ura razdevala nravno življenje in gmotni blagostan zaloškega prebivalstva. Vsak, kdor se jima je v nastavljene mreže vloviti dal, bil je zgubljen. To videli smo iz splošnih slučajev in posameznih britkih izgledov naše povesti. Skoz celih 12 let begala in uuičevala sta znana iz-vržka družbe človeške preje uzorno nravno življenje in » ker je predolgo vrelo na tropinah pa sta bila valjarja trdni gmotni blagostan Zaleščanov. Vse pridige 1 v81 grozdnega mlina preblizu skupaj, da sta strla tudi grozdne pelke (peške), katere imajo veliko zagatne črešlovne kisline v sebi. Takemu vinu odvzameš zagatnost, ako narediš za vsak hektoliter vina sneg iz dveh do štirih beljakov. Sneg naj bode potem na hladnem toliko časa, da postane ves tekoč. Tekočo beljakovino precedi skozi platno ter jo prav dobro zmešaj z vinom. Cez nekaj dni postane vino motno, nima več zagatnega okusa in se slednjič učisti. Ako je pa vino še vedno zagatno, tedaj prideni še enkrat beljaka, a pazi, da ne preveč in ravnaj potem z učiščenim vinom po pravilih umnega kletarstva. spomini in svarjenje skrbnih dušnih pastirjev pri zapeljanih revah niso skoz ves ta čas skoraj nič izdale. Da nekateri spridenci so se temu še celo posmehovali in se iz vsega norčevali. Blaga vrla gospoda duhovnika sta nad takim in nekako trdovratnih rev grdim življenjem zapeljanih in pogostoma britke solzce pretakala; kazalo se je o svo- nista obupala. mce po- zaman jem času kot bilo bi vse to Prav goreče prosila sta Boga in uboge zapelj gostoma priporočala v skupni molitvi Najvišjemu in Mariji prečisti Devici da se jih usmili in pogube reši. Molitev skrbnih dušnih pastirjev ni bila brez sadu. Bog * jo je slednjič uslišal. Stanovitna, skupna in resnična kolikor ga je po poravoavi stroškov ostalo, razdelil se pobožna molitev oblake prodere. Tudi bili so posamezni skrbni očetje in matere pri vseh pohujšljivih in zapeljivih dejanjih grdih Plah-tačev vedno v dobrem stanovitni ostali, čeravno se je njih mladina skoraj brez izjeme se vsa spridila in več, ali manj po potih pregrehe hodila. Zares britko je bilo tako življ za v dobrem zvesto ostale Zaleščane marsikaj neprijetnega in britkega imeli so od Plahtačev in njihnih zapeljanih privržencev požirati. Dobro je, da pod solncem vsaka reč o svojem času konec vzame. je med zaleške reveže; tako nasvetoval bil je pošteni Lemovec in zgodilo se je. Staro merišče se je vse razkopalo; na tem mestu pozidal je Lemovec novo lepo hišo in trdno ter prostorno gospodarsko poslopje Čas je tako nanesel, da je bila poštena gostilna in dobra štacuna v Zalesji prava potreba nastala. Tako bilo je mogoče prebivalcem Zalesja in okolice si potrebnih reči za obstoj svoj v bližnji kupovati ter na dra- Ko se je Bogz zadosta zdelo, posegel je sam se svojo pravično roko v mes in konec storil daljnemu uničevanju Zaleščanov po Plahtačih. To pokazal očitno ob zadnjih dnevih hudobnih med opeharjenimi Zaleščani. dveh Je spridencev gem času veliko prihraniti. Lemovec se je prošnjam prebivalcev udal Ur na starem mestu uzorno gostilno in dobro pošteno štacuno ustanovil. Gostilna ta in stacuna sta še dandanes vsem enakim napravam po deželi pravi uzor in posneme vredni izgled. V njej za se toči zdravo naravno vino, v štacuni pa prodaja trdno in dobro blago proti malemu dobičku. Časi molitve, posta Huda bolezen Plahtačeva, med katero je sam vse \u policijske ure se od prvega začetka sem vedno pri m Lemovcu vestno spoštujejo. Za vsakega gosta ima Le- hudobije celega življenja svojega izpovedal, njegova njegove Bete strašna smrt je apeljane reve hudo pre- movec v svoji gostilni odločeno gotovo mero, to in sresla in oplašila. Kes je prišel, a prepozno, zgublje- ne ve(* vsakdo pri njem. Grdega govorjenja, kletvic nega premoženj in zapravljenega miru in pokoja vesti in prepirov on nikoli v svoji hiši ne trpi, isto tako ni bilo več moč pridobiti ter v tisti blaženi položaj do- tudi ne godcev in plesa. vesti v katerem so bili. ko še Plahtača poznali niso. Očitni blagoslov božji vlada nad to hišo in Le Vodnjak kopati še le potem, ko je hiša uže pogorela m0vec pridobil si je se svojim krotkim, krščanskim veje prepozno. Take bile so rane, katere je ostudni šnops denjern napram drugih, z dobro, pošteno in zdravo postrežbo, hrano in pijačo, ter se snago, ki se posebno Zaleščanom zadal katerih nasledki ne bodo več tako kmalu zginili. Krepko svarilo vsakemu da se tega strupa odlikuje pri njem, popolno zaupanje vsakega, kdor ga enkrat obišče. Tako je dobri Bog v svoji previdnosti skrbno varuje. Hudobni Plahtač bil je Lem iz lakomnosti po- to, kar je bil ob početku zviti Plahtač Zaleščanom obetal i slopja požgal, da je mogel potem od njega ono hišo v resnici še le v poštenemu Lemovcu naklonil. Bog je kupiti, katero je imel do tega časa v kupu. Vsled te usmiljen a tudi neskončno pravičen. zavratne hudobije bil je pošteni Lemovec pnmorau Plahtaču še 500 gld. na posodo vzeti je grdoba , pri za ta znesek se H. B. Venceljnov na Lemovčevo posestvo uknjižil ter je poštenjaka z oderuškimi obresti nameraval popolno vni-čiti. Lemovc je to nakano kmalu spoznal, rešiti se iz nje pomagali se mu zetje njegovi, in od tega časa ni se več s tem krvoločnikom pečal. Ostal je Lemovec vedno pošten uzorno; in slovenski korenjak; gospodaril je skrbno Bog mu je delo in trud blagoslovil; pridobil si s pridnost in varičnem življeujem zopet premo Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 97. Cikada ali cvrček. ženja. Trdo skušnjo prenašal je ves čas s popol uda Žuželke morejo tudi glasove izvajati. Nekatere žu nostjo v volj božj Britko bilo mu je pa, ko je zvedil, ^elke se oglašajo, kedar hočejo opozoriti svoje drugove kedo ga je bil iz samu peklenske hudobije v toliko ne- jn družice na nevarnost, ki jim preti. Muren, ta svirač srečo pahnil ni se hudoval, še manj pa zlodej pro ki nam oživlj Polj in hišo, izpusti glas kot opomin klinjal. Kratko je rekel: „Bog meje hotel poskusiti; ^e(iar ga kaj iznenadi. V nekaterih žuželkah so samo naj mu bode vse v čast in slavo, z božjo pomočjo pre- gai]QCi peVci in godci, samice se z drugimi posli bavijo. nesel sem vse. u Najglasovitejši pevci med žuželkam so cikade No Kmalu po strašni smrti obeh Plahtačev bila je o bena žuželka še ni doživela tolike slave, kakor cikade > njihni zapuščini odnijska obravnava. Dokazalo se je ker so jih nekdaj najznamenitejši pesniki opevali to pa da je bil greh sam uže vse drugo popol požrl umetnostjo se bavijo edino samci. Samice ne znajo in zničil, le posestvo, katero je bil Lemovec po znanem peti, in zato je rekel dosti zlobno uže starodavni grški zločinu prodati primoran z meriščem vred bilo še modrijan Xenarch. da cvrčki srečno žive ker ima o neme ženice. Pevanje cikad je ostro in enolično cvrčanje, ostalo. To prodalo se je za nepomenljivo svoto na javni dražbi; kupcev ni bilo in Lemovec jo je za po sodniji na- in se zato ne moremo čuditi starcu pesniku Vergiliju stavljeno cenitev zopet nazaj v last kupil. Skupljeni denar, ki se je pritoževal na zoprno njihovo cvrčanje. Staro » davni Grki so pa drugače sodili o pevanju cikad in niso četa, tedaj se jim cvrčanje na ure daleč razlega, blizo imeli dosti slave in pohvale zanje. Kedar je Homer hotel njih pa kar ni moči prestajati. povedati i ▼ A ako sladko govore trojanski starci, tedaj je Jesenov cvrček živi vzlasti na črnem jesenu j in primerjal njih govor s sladkim pevanjem cikad. Pri sta- nahaja se po vsej južnej Evropi, pri nas na Primorskem rodavnih Grkih je bila cikada simbol glasbe in zato vidimo pogostokrat naslikano cikado j kako sedi na strunah harfinih. Grška pravljica pripoveda, da sta šala umetnika Eunom in Ariston Pri j na harfi sku iranju poči na in v Dalmaciji. Iz ran, ki jih cvrčki naskajo, leze na osledek sok, ki se na zraku posuši in prihaja v trgovino z imenom „mana". Največ mane pa dobivajo na _ » ta način, da drevo z nožem narežejo. Mana se upotreb-ljuje v zdravilstvu. Mana svetega pisma pa je bila kaj enkrat Eunom struna, na to pa prileti cikada vsede se in je mesto počene strune tako lepo pe- mu na harfo vala. da je Eunom stavo dobil. Tudi starodavni Lokrijci so imeli na svojem de pak vse druga stvar. V osrednej Evropi žive štiri vrste cvrčkov ali cikad. (Dalje nasl.) O narju podobo cikade, in kako je prišlo do te navade, tem imajo čudno pripovedko, v katero je vpleten tudi Herkul. Platon omenja in hvali pevanje cikad, in Ana-kreon jim je posvetil celo eno odo, v katerej jih pres- lavia in bog primerja. Naravno j da Grki te svoje ljublj v kletkah meli jo starodavni kakor delajo Naši dopisi. ljubljanske okolica dne 27. decembra 1888. {Uči teljska konferenca.) Tukajšnega okraja učitelji bodemo še dandanes Kitajci, da se nasladjujejo z njihovim pevanjem. Tadi jedli so cikade, in ker so bili sladko snedci. zato so jih izbirali. Aristotelj namreč pripoveda, da so najokusnejše iu najslajše ličinke, a med razvitimi imeli za tekoče 1888/9. šolsko leto dne 16. januarija 1889 svojo dno letno konferenco ob uri predpo ludne v II. mestni deški šoli na „cojzovem grabnu Ljubljani se sledečim dnevnim sporedom: u v živalicami najpreje mladi samci, pozneje še le samice, kedar so polne jajčkov. Kedar čitamo te slavospeve, tedaj se nam nehote da glasbeni ukus starodavnih Grkov ni Zborovanje se otvori in volita se dva zapisni karja. Sledi poročilo gospoda c. kr. okrajnega šolskega misel vsiluje bil nič kaj razvit. Dandanes gotovo ne bi nikdo cika-dam peval himen in o čujmo. kaj nam je napisal o tem s ..Ob nadzornika. Kako naj učitelj deluje, da od svoje strani po spešu.) bolj (večje) poštovanje učiteljskega stanu? miloz/očnem petju glasoviti učenjak angleški Shaw: , toplem letnem času, največ od poludne pa do večera, izvajajo cikade v Afriki tako strašansko cvrčanje in tako Poročajo o tem: gospoda učitelja France Lovšin in Avgust Pire ter gospodična učiteljica Ivana Tominec. neprijeten šum da človeka ušesa bole. Najnadležnejše . Katera metoda ljevati, da so učenci ne pri lepo pisnem poduku vporab- , nego tudi ročno pisati in jhujše pa so one žuželke, ki na vejah sede, ter odduška čvrče. Ta čas bi človek radi dve, tri ure brez presilne loti ročine rad mirno počival, pa ne more, in po se ga olja Grške cikade so morale imeti vse drug, nežnejši in milozvočnejši glas ako tedaj so privadijo? Poročovalci so gospoda učitelja France Čer-nagoj in Josip Svetina ter gospodična učiteljica Kristina Zadnikar. Poročilo knjižničnega odseka in sicer: o stanu okrajne učiteljske knjižnice: morali izvrstni Homerovi govorniki, s katerimi so ci kade primerjali, biti brbljavi kričačP. o onih pisih > namenjeni šolski mladini, kateri iz dani bili so po zadnji konferenci, osobito o tem. kako ti > spisi namenu svojemu ugajajo Poročevalec je 1 • ♦ V kniiz Za svoje cvrčanje imajo cikade posebne organe. prVomestnik sam. Cikade vročih krajev so mnogo veče od pskih in Izvolita se dva zastopnika učiteljev, katera bo cvrčanje jim je dokaj močnejše. Kedor prvi pot stopi v deta p med prihodnjo 6 letno dobo v c. kr. okrajnem tropski gozd, ne more se dosti čuditi zvokom in cvr čanju cikad miljo daleč. Glas se jim dostikrat sliši na gleško šolskem svetu tega okraja zastopala. . Prosti samostalni nasveti posameznikov, kateri pa zadnji čas do dne 10. januarija 1889. pismeno Vsi cvrčki so bojazlji in leni in ožive samo naj se sestav ter konferenčnimu predsedniku dopošlj kedar jih solnce opoludne pripeka. V rodu so s in izroče ondaj, stenicami, ter spadajo v razred kljunačev. S kljunom se zabrodejo v mladike in srčej Referate III in IV. točki dnevnega reda imajo iz njih sok. Iz vsake take poročevalci pismeno izdelati ter je po dovršeni razpravi rane leze poznej osladek sok, ki se na zraku posuši izročiti g. predsedniku (konferenčinemu) Cvrčkov poznajo dandanes petsto vrst Veči jih živi v toplem pasu južnej Evropi jih je samo osem-na sever so čedalje redkejše. Najlepši cvrček živi na Sundajskem Otočju. Kedar se jih nabere najst vrst dalj pri konferenci Šolska voditeljstva naj ta dnevni red objavijo svojemu podrejenemu učiteljskemu osobju, kakor to veleva 45. državne šolske postave iz dne 14. maja 1869. leta , 62. državnega zakonika list stev konferenčnim obziru gotovo v tekočem šolskem se sme ponašati posebno duhovščina naša. Ni. Veli letu učitelji ljubljanske okolice" prvenstvo odnesemo, čanstvo imenovalo je namreč, kakor naznanja gospodu deželnemu predsedniku baronu -"VVinklerju dne 31. de- ospoda Na zdar! Vsem polnonaslovljenim gospodom sobratom in go- cembra z Dunaja došli brzojav, milostivega a o spodičnam sotrudnicam po vseh milih slovenskih pokra- knezoškofa za svojega tajnega svetovalca s pridevkom jinah tu javno potjo vošči in iz srca želi srečno veselo „ekscelenca" (preuzvišenost). naznanilom te novo leto. vesele na Vaš Postojne 29. dec sobrat Venceljnov. Dne 16. dec. bil je XXII novice omenjati nam je še izredno slavnega glasu, katerem je gospod knezoškof ljubljanski v visokih in zunaj najmerodajnejših svetnih in duhovniških krogih občni zbor Čitalnice Postojnske. Po jedrnatem nagovoru predsednikovem, poročilu tajnikovem in blagajnikovem bila je volitev odbora za bodoče leto, koja je tako-le govemu peresu dežele Kranjske. Vrh tega je znano, da nima ljanski knezoškof merodajni glas pri škofovskih ljub konfe rencah. temveč da tudi najvažnejša poročila izvirajo nje- izpadla: Gg. Alojzij Kraigher (predsednik); Anton Bile (podpredsednik); Jakob Dimnik (tajnik); Jurij Kraigher mL (blagajnik); Fran Gestrin (knjižničar); Alojzij Lav-renčič in Janez Thuma (odbornika,). Sklenilo se je, da si naroči Čitalnica za bodoče leto nastopne časopise: „Brus, Dolenjske Novice, Dom in Svet, Dom i Sojet (hrvatski), Edinost, Mir, Novice, Slovanski svet, Slovenski Gospodar, Slovenski Narod, Soča, Učiteljski Tovariš Vrtec, Zvon, Laibacher Zeitung, N. fr. Pretse, Politik Siidsteierische Post, Fliegende Blatter, Ueber Land und Meer in Schwarz gelb. Najvišj odlikovanje knezoškofa to raj gotovo veselo odmevalo daleč dr čez [isiia bode Kranjske v konservativnih in vernih meje krogih dežele širje avstrijske domovine Ob enem z knezoškofom ljubljanskim prejela sta enako najvišje odlikovanj tudi knezoškof Zwerger v Gradcu in pa knezoškof Aichner v Briksnu i Novomeške c. kr okrožne sodnije predsednik ? postal je nadsodnijski svetovalec gosp. Jos. Gerdešič v Ljubljani. Z veseljem in zadostenjem pozdravljalo u Dogovorilo se je tudi, a se vpiše društvo v „Družbo sv. Mohora u ; i? Slovensko Matico", ^Glasbeno Matico in bode to imenovanje v vsi deželi, pa še v širjih krogih. Čestitamo! Slovenskega mecena Josipa Gorup a imenoval Hrvatsko Matico". Na predlog , gospod je mestni zastop ljubljanski za častnega meščana. Na slovenski Alojzija Lavrenčiča bil je mecen Josip Gorup, jednoglasno z navdušenimi živioklici imenovan častnim članom Postojinske Čitalnice. v čast odhajajočemu ravno da svojo radost nad velikodušnimi darovi gospoda Gorupa tako dostojnim ačinom izraža zastop bele bij Toda ustanove Gorupove in njigov sad za Slo trajal in pretrajal bode stoletj pozni potomci Razven Silvestrove veselice šega rodu slavili bodo še ime Gorup-ovo skupaj v eni bivšemu predsedniku dr. Jakob Šeguli) napravi talnica še štiri predpustne veselice in sicer dne 13. ja-nuarija,2. februvarja v prid Miroslav Vilharjevemu spomeniku. 17. februvarja in na pustno nedeljo. Za vse ve-velice pripravljen je prav zanimiv program. Naše socijalne razmere se nekam boljšajo, nadjamo vrsti z onimi možmi eševanj naroda našega, ki so vodili dela in oživljenja in zlaganja našega naroda Slovenij deželnega posojila Pri današnjem žrebanji 4°/0 bile so zžrebana sledeča dolžna pisma se, da se skoraj Kranj plačanje dne 1. julij 48. po 5000 gld. dalj v iz t. L: po 10.000 gld št. 135, 153, 277, 399, 525 ■ št 589 Kar prvaki, prebivalcem. povrne blažena edinost in sloga mej 593 723 836 9^3 1150, 1155, 1156, 1226, 1269, 1293 bode gotovo na korist vsim tukajšnim 1465 5 1852 1857. 1911, 1935 1952 in 2065 po 1000 konečno pa 52 117 135 193, 209, 251 Železnikih je 29. t. m. zvečer ob 10. uri umrl 378 418 424 437 475 620 683 764 , 303 1007, ? po dolgi in mučni bolezni, član ondotne znane Levič- 1072. 1149, 1332, 1540, 1694 1843, 1904, 1967 nikove rodbine, v. Franc Levičnik, bivši kaplan na 2095, 2313, 2337, 2339, 2395 2403 2411 2420 342, 1067, 2066, 2599 Polšniku, na Trehelnim » v Št. Kancijanu pri Dobrovi 2634 5 2699 2773 in 2912 po 100 gld ter poznejši župnik na Prežganji in pri Mariji Devici v Božič brez zime. Letošnji Božič kaže nam Polji pri Ljubljani. Bil je ranji kinč katoliškega du- zemljo v jesenskem ali spomladnem obrazu hovstva, zvesti državljan in narodnjak, čislan, spoštovan snega, gorkote od 10—20 stopinj blatne ceste nikjer nič in pota, in ljubljeu od vsih, ki so ga poznali. Bode naj pri- nekatere dni deževje. Še le včeraj, novega leta dan po poročen vsem v blag spomin. L. pihala je zopet rezna burja v mrtvo podnebj in tako da se smemo nadejati venda* kmalu za naše polj Iz Ljubljane. Tajili svetovalec njegovega za ceste sila potrekne snežene odej Veličanstva cesarja knezoškof dr. Misija. Škofija ljubljanska in z njo dežela Kranjska prejela je lepo novo-letnico in nov dokaz cesarjeve naklonjenosti, s katerem Novičar iz domačih in tujih dežel. ki značijo to stoletje in iz katerih izvirajo socijalizem nihilizem in komunizem, ter priporoča spolnovanje kr Dunaja. — Novica o zaroki nadvojvodice Va- ščanskih čednost, ki so posebno potrebne duhovščini lerije z nadvojvodom Franc Salvatorjem nahaja vsi dr- ter konečno prosi miru za človeštvo. žavi vesel odmev. Zaročenka podala se je s cesarico svojo materjo na Bavarsko materi cesaričini. Zadnje dni starega leta dognalo se je tudi vprašanje naslednika na Gornjeavstrijskem knezoškofijskem sedežu v Lincu. Umrlemu škofu Miiller-ju imenovan je za naslednika bivši tajoik prejšnega škofa Rudigie doktor Doppelbauer v Rimu, rektor še 45 let star, odličen duhovnik, rojen Gornjeavstrijec. Za nas Slo imenovanje zvršilo se je važno tem tudi zadnji dni starega leta s gos. da je bil na mesto, izpraznjeno vsled smrti Vincencija Jevnikarja, predsednika c. kr. okrožne sod nije Novomeške imenovan višj sodnije svetovalec v Ljublj Jos. Grdešič Francoska Ta mesec dognati je v Parizu do vsled smrti polnilna volitev za francoski parlament enega pariških poslancev, za kandidata pri tej oglasil se je Boulanger. Republikanske stranke so oči volitv i vidno iznenaaene po taki pogumnosti da se izrečen sedanje republikanske vlade in večine v parlamentu upa boj sprejeti zoper republiko v središču političnega or- ganizma v Parizu, Republikanske stranke so se pač ze- dinile v enem kandidatu, to s tem vspeh še ni zago- 3 in da Boulan- tovlj odločevala bode temveč agitacij ger zna množico navduševati za se, je pokazal že več krat. Vrh tega pa Boulanger ni ona vrste človek, ki bi se kazal zmaganega, ako propade, temveč bode na vsak način vporabljal število v Parizu na svojo osebo združenih glasov v namen daljnega širjenja popularitete svojega imena. Kolikor se do sedaj čuje monarhiške in konservativne stranke še niso odločene, kaj storiti na sproti kandituri Boulanger-jevi Srbsko. — Verifikacijski odsek (za potrjevanje volitev) je že dognal svoja dela, tako, da je imela sv. Silvestra dan skupščina pričeti zborovanje. Po izvolitvi predsedništva ima se skupščina otvoriti s prestolnim govorom, potem pride v razpravo predlog nove ustave in v obče se sodi, da se načrt sprejme brez razprave z vsemi glasovi proti 60, to je glasovi skrajne radikalne stranke, po sprejeti ustavi ima z zahvalo osebno skle- niti skupčino. Uradna poročila trdij o, da vladajoča ^radikalna" in pa „liberalna" stranka v polnem soglasji s kraljem in da so iznemirljive vesti, ki se širijo iz Srbski neprijazne strani, po vsem izmišljene. Eno stvar vsaj opazujemo, da hrvatska opozicija sedaj mnogo drugače piše in sodi o Srbski in pa izrekoma v veljavi srbskega kralja, kakor še pred nekoliko tedni. Laška. Povodom sklepa papeževega jubilejskega leta, proglasil je papež Leon XIII. okrožnico, katera se pričenja z besedami: „Excunti jam anno", v kateri pozornost škofov obrača na dolžnosti krščanskega življenja ter priporočal odvračati se od gmotnih interesov, Sv. Silvestra dan popoludne ob 3 podal se je sveti oče od sv. Petra v baziliko, napolnjeno z ljudstvom. Pred papeževem altarjem pokleknil je sv. oče, med tem dal je sv.oče ko je duhovščina z ljudstvom molila rožni venec duhovnik blagoslov z najsvetejšim, po tem pa je sv. zapel zahvalno pesem. Ljudstvo odpevalo je tudi s to pesmijo potem s „Tautum ergo", potem je papež pel molitev in konečno z vršine alta svoj blagoslov Potem so med glasnim pozdravljanjem ljudstva svetega očeta skoz sredo cerkve na njegovem stolu nesli nazaj v Vatikan. Med slovesnostjo bile so vrata bazilike zaprte. Med navzoče razdelila se je v laščino prevedena okrožnica papeževa. Španska, kraljica sprejela je preiskovalnega po-tovalca S orel a, ki je izročil priporočilno pismo kardi- tem se kraljica naproša, da se ona nala Lavigeri-a. in Španska pridruži borbi zoper robstvo. Kraljica ob ljubila je svojo podporo. Najnovejše vesti. Dunaja se naznanja da nadvojvoda Lu devik Viktor najmlajši brat cesarjev obolel za ko-lerino in da se je vsled lastnega zahtevanja previdel , zakramenti za umirajoče, zadnja poročila trdijo s sv da je nadvojvoda hudo obolel za vnetjem prebavil pa bolezen ni nevarna. da Budapešta Ministerski predsednik Tisza iz rekel je pri sprejemanji vošil za novo leto. Upam in mislim brez strahu, da bi se varal, da se bode tudi to hvala zveze srednje-evro- leto mir ohranil, za kar gre pejskih držav in pa dobrim razmeram z drugimi državami. Sedajna zveza loči se od druzih obstalih, da ne meri na prisvojitve, temveč na ohranitev miru. To se bode tudi posrečilo, ker v Evropi ni nobene države katera bi brez pogojno hotela vojsko. > Rima paganda fideu Mandžuraj se brzojavlja dne 1. januarja: j ,Pro za (zavod sredni Aziji) širjenje vere) prejel je z naznanilo o strašanskih Laški Karmeliti povodnjih, katere so pokončale mnogojjudi. Dalje, da je 2000 kristijanov za njo umrlo, strežejo bolnikom. Silvestrov dan dopoludne sošla se je Srbska velika Skupščina ob enem in je sejo otvoril začasni predsednik načelnik verifikacijskega odseka Rista Po-povič, navzoči bili so vsi ministri, diplomatični zastopniki in mnogo občinstva. Zavrglo se je krog 8 volitev, večinoma zato, ker izvoljenci niso imeli postavne starosti 30 let. Dokonečno potrjenih je bilo 591 volitev, ker je več izvoljencev odložilo poslanstvo. Potem je višji duhovni zaprisegel vse poslance. Pri volitvi predsednika oddanih je bilo 578 glasov in je bil za predsednika izvoljen radikalni kandidat Kosta Tavšanovič Žitna cena z 475 glasovi, liberalni kandidat Tusakovič prejel je 7 gold. 32 kr 96 glasov. v Ljubljani 19. decembra 1888. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 85 kr. banaške turšice 5 gold. 70 k soršice 5 gold 75 kr. Skupčina otvorila se je s kraljevim ukazom, za Senat francoski je bil zavrgel nekatere točke budgeta. Zbornica je pa ostala pri svojih sklepih in pride vrsto. zatorej budget še jedenkrat v senatu na rži 5 gold. 30 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. vsa 4 gold. kr. ajde 4 gold. 22 kr. pretresavanje nove ustave izbral se je odsek 54 členov 44 kr. in zadnja poročila naznanjajo, da je bila v tem odseku ustava sprejeta nespremenjena z 24i glasovi zoper glasove, 8 členov pa se je zdržalo glasovanja. ovsa 2 gold Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. V Kranj i 12. uovembra. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr. 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr na v naroc i Le malo dni se in Novice" nastopijo svoj sedem n štirideseti letni te c a j Mnogo prijateljev, vernih podpornikov, zvestih boriteljev za blagor slovenskega naroda obžalovale so Novice" v teku svojega obstanka, pa mnogo veselih dni, mnogo srečnih dogodb, zapisale so že ze Novice" v svoje liste. Tudi minulo leto smemo prištevati veselim letom, tudi v tem leta imamo za beležiti brezštevilnih v ♦ činov bežni j zvestobe in hvaležnosti do po pravici blagrovanega vladanj častnih za naš narod, dokaz njegovega napredka, dokazov izrekoma Iju- cesarja, ki je letos dopolnil 40. leto svojega našega očetovskega so tudi „Noviceu bile so z veseljem in ponosom glasilo čistega čutja naroda našega, prepričane, da one se pripomogle v teku vsih svojih let k zdravi zavednosti Slovencev, k onemu razvoju, ki daje veljavo med drugimi narodi. Daje bilo tako vspešno delovanje „Novicamu mogoče tudi v minulem letu, zahvaliti se imamo vsem onim domoljubom in rojakom, ki so bili našemu staremu listu duševni in gmotni podporniki, so ga podpirali z dopisavanjem, s širjenjem in z naročanjem. Zato pred vsem lepa hvala vsim podpornikom „Novic'4, zahvali pa dodajmo takoj prošnjo, da nam vsi ostanejo zvesti tudi prihodnje leto in da širijo „Novice" v svojih prijateljskih krogih. Vsaj podajajo „Noviceu na primeroma malim prostoru, mnogovrstnega gospodarskega, podučnega in zanimivega političnega gradiva, katero poslednje zajema iz dobrega ) neposrednega vira. Cena pa je „Novicam" tudi tako nizka, da jo more brez težave vtrpeti tudi malo premožen rojak naš. po pošti prejemane za celo leto gld Novice" stanejo , za pol leta kr gw 10 kr., za četrt leta gld 10 kr v tiskarni n i* ? i i? „ 40 „ za 5 • 5 5 1 * 70 J 1 za 5 5 • J i j 90 „ Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo »Novice" na leto za en gold. ceneje, ako ne preje maj o Kmetovalca". Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto več. Naročnina naj se po najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove tiskarne v Ljubljani. Vredništvo in opravništvo „Novic".