6t 7. V Gorici, Izb&Ja trikrat ni teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po po81 prejemu* ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto ........15 K »',...........10 » V,............5 » Posamične Številke stanejo 10 vin. „SOCa" ima naslednje izrsdne priloge; Ob norem letu ..Katipot po Gorlikem In GradiS5anskem" iu raaiipot,po yab|jani in kranjškln mestih^,« dalje *lv»* krat v leta „Yoznl red železnic, parnikor in poStnil tve*". Naročnino sprejema »pravništvo v Gosposki «lici štev. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršcok Na naročila brei doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijoi p(juJ&tijtTvr8f|^ e> uskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje drke po prostoru. •— — Keklame i^ spisi v uredniikeui delu 80 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. v četrtek dne 16. januvarija 1908. Tečaj XXXVIII. »Vse zb narod, svobodo in napredek 1« - DnJ<, Lavrič. Uredništvo se nahaja v GosposVt ulici St. 7 v Gorioi v I. nad b Z urednikom je mogo5> govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniitvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. naročnino in ogkse je plačati loco Gorica Dopisi naj so pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere na spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo la upravnlštva. • ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sofie« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »So5a« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakamah: Schwarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaliSou Jo«. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, L Bajt-v pokopališču! ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčifi.. na trgu della Caaerraa. Ttltfon Št. 83. ~ »Gor. Tiskarna« A, Gabriček (odgov. J. Fabcie) tiska in zal. Spravna pogajanja in Slovenci. Pred kratkim je priobčil »Slovenski narod« na uvodnem mestu članek, v katerem se peča z mirovnimi pogajanji med Čehi in Nemci, ki jih baje hoče zopet pričeti ministerski predsednik baron Beck. Kakor je znano, so sestavili češki poslanci Herold, Pacak in Čelakovsk^ obširne spomenice o vseh točkah, ki so sporne med Češkim in nemškim narodom in so formulirali natančno češke zahteve in pogoje za spravo. »Slovenski narod« zahteva popolnoma umestno, da naj se spravni poskusi ne omejujejo samo na Čehe in Nemce, marveč se razširijo tudi na Slovence in se reši tudi narodno vprašanje Slovencev na podlagi narodne avtonomije. Večina zbornice bi bila za pravično rešitev narodnostnega vprašanja. Kajti razun Slovanov zahtevajo tako rešitev tudi socijalni demokratjo in celo krščanski socijalci bi se mu ne mogli odtegniti. Članek se na to obrača proti Čehom, češ, da imajo oni svoje oči vprte le na Češko in ne vidijo ničesar drugega, kakor da bi bilo povsod drugje vse v redu, zlasti pri Slovencih, ki so se že pogostokrat borili skupaj s Čehi za češke narodne pravice. Članek poživlja končno slovenske poslance in druge merodajne Činitelje, naj ne pu-s'e, da bi se rešil ČeŠko-nemški spor •tfitez Slovencev. Praški »Mrodnf Listy« so v svoji nedeljski Številki prinesli vsebino »Narodovega« članka in dosiovno ponatisnili oni stavek, ki se obrača proti Čehom. Odgovarjajo pa precej z re-servo, da to očitanje ni opravičeno, češ, da sedaj najbrže sploh ne pride do pogajanj, ker za taka pogajanja je treba dveh, dočira so pa Nemci ne-spravljivi, ker mislijo, da ne sme imeti noben narod v Avstriji enakih pravic, kakor oni. Ako bi pa prišlo res do pogajanj in do sprave, bi Čehi gotovo ne pozabili na nas. Sedanje obravnavanje o spravi v listih je najbrže provzročil bar. Beck sam, da bi po tej poti proučil, ali je sedaj primeren čas za tako akcijo. Zatrdilo »Nar. Listov«, da Čehi no pozabijo Slovencev, ako pride do spravnih pogajanj, se nam zdi skoro -prazna fraza. Kajti dosedaj je bilo že veliko takih pogajanj, ne da bi se nas spomnili češki poslanci kakor treba. Ako bomo Slovenci hoteli, da se nas vpošteva pri teh pogajanjih, si bomo morali sami izsiliti tako v p ošteva nje s primernim naBtopom. Bolj zanimiv se nam zdi nazor, ki ga izreka najuglednejše češko glasilo o uspešnosti nameravanih pogajanj. Mi smo namreč tudi tega mnenja, da za pošteno spravo Nemcev ni dobiti. Oni so pač še vedno »srečni posestniki.* Naj-poprej jim treba izpodmakniti gorki stolček, na katerem sedijo, potem bodo morda krotkejši. V to pa je potreba skupnega in odločnega nastopa vseh Slovanov. Da pa more priti do takega skupnega in odločnega nastopa, treba pred vsem, da vemo natančno, kaj hočemo. Čehi imajo vse svoje zahteve črno na belem. Čehi so pridni. Pri njih so se dobili hitro trije možje, ki so sestavili komplicirane načrte, po katerih so na jasnem vsi moro daj ni činitelji, kaj da hočejo cehi. Kako pa je pri nas Slovencih? Ali imamo kak točno določen narodni program, ali imamo kje zbrane vse naše težnje in zahteve ? Saj nimamo v resnici nič takega! Zategadel pa bi bilo potrebno neobhodno sestaviti memorandum, ki bi obsegal težnje in zahteve cele Slovenije. Vsi slovenski politiki, ne glede na stranke, bi se morali nemudoma lotiti dela ter sestaviti natančen memorandum, iz katerega bi bilo točno in razločno razvidno, kaj hočemo. To je predpogoj - potem pa na pogumno delo, da ne ostanejo spravna pogajanja 1 e pri Nemcih in Čehih ! Družba sv. Cirila in Metoda. Tvrdka J. Drufovka v Gorici je poslala družbi sv. Cirila in Metoda svoto 38 K 20 vin. od prodanega ličila. — G. slikar Fr. Ks. Stare je poslal družbi sv. Cirila in Metoda novoletno darilo K 5 v ime APa-norama - Kosaioraina". To podjetje priporočamo. Veselica dne 2. februarja v »Narodnem domu" v Ljubljani v koriat družbi sv. Cirila in Metoda bode vsekako znamenita — impozantna. Daniskemu pripravljalnemu odboru se je pridi uži? tudi moški odbor. Posvetovanja in priprave se više, pa vse tako lajno, da ne moremo poročati danes ničesar drugega nego to, da bo veselica presenetila vsakega udeleženca. Kadar izvemo kaj izza . j kulis, objavimo. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da pošilja mnogo častitih rodoljubov razne doneske družbi po poštno ček. položnicah, ne da bi naznanili, kakšen donesek je ta denar. — Ker je družba strmi po tem, da se knjigovodstvo vodi kar najuzornoje, mogoče je le takrat pravilna in jasna uknjižba vseh družbinih prispevkov, če se natančni podatki dajejo o poslauih doneskih. Take notice bi bile: »narodni kolek, — računski listki, -— nabiralnik št...., — koledar ; — narodni davek, — razglednice" itd. ter se naj označijo kar na položnice. S tem bi se prihrauilo knjigovodji tudi veliko časa, ker hitro najde konto pošiljatelja! Rodoljubi, prosimo, uvažujte to! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da so naročili sledeče p. n. tvrdke računske listke: Ana Sto-par, „Narodni dom", Ljubljaua; Ivanka Ki-movec, »pri Lipi", Ljubljana; Radivoj Tušak, Polzela za Iv. Ermenc; V. Mrak, restavracija »Novi svet", Ljubljana; Fr. Dolžan gost., Radovljica ; tvrdka F. Meršol, Ljubljana ; Milan Žnidarčič, Matenja vas ; Iv. Mai ešič, Metlika; Darovin LavriČ, Šmarje pri Jelšah; M. Mast-nak gimn. prof. in t. č. tajnik podr. v Go-r ici; Ivan Stravs, trgovec Podbrdo, Goriško; hotel Lloyd, Ljubljana; Štefan Rajh, odvet. kand. v Celju; rest. Auer, Ljubljana. DOPISI. Iz goriške okolice. V Podsabotlnu druga vari! Poročali smo že, kako je pevmski kurat Kumar odklonil gosp. Cibiča kot krstnega botra, Češ da mu ni izročil velikonočnega spovednega listka. Ker je njegovo ravnanje zbudilo v vasi splošno ogorčenje, opravičeval se je kurat nedeljo pozneje na dolgo in široko. Med drugim je tudi povedal, da izvršuje le ukaze nadškofa. Čo bi mu ta drugače ukazoval, bi on tudi drugače delal. Prav! Nedolgo za tem je prisostvoval gospod Cibič pri nekem krstu v Podsabotinu kot krstni boter. Bil je ravno isti g. Cibič z dušo in s telesom, katerega je naš nune zagnal. Toda ondotni g. kurat se ni niti naj-manje spodtikal nad njim. In vendar je kurat ta in kurat oni. Oba imata enega in istega nadškofa. Sedaj pa vprašamo pevmskega kurata: „Imate li, g. kurat, drugačne »ukaze« od Vašega kolege v Podsabotinu? Ali ni isti Bog, ista cerkev, ista vera v Pevmi kakor v Podsabotinu? Ljudstvu se že bistri pojin o veri, zato pa pravi: »Po farjih je prišla, po farjih bo Šla". \l PeVRie. — Zadnji dopis v »Soči« ni bil nič kaj po volji našemu ljubemu mežnarju. V svoji »sveti" jezi in »do pekla" globoki žalosti hotel si je poiskati »medižine." Skrivnostno-sladko ginjen je taval v nedeljo pozno v noč po krčmi podžupana Brezigarja. Vzoren mežnar, kaj ? Tu se nehote spominjamo, kako je naš nunče pred kratkim grozil nekemu družinskemu očetu — ki menda ni zagrešil nič hujšega, kakor da je hotel za krstnega botra g. Cibiča — da ga spravi iz službe, če ne bode dober. Njegov mežnar je seveda »dober", zato ga tudi drži v službi. Se že razumemo! Iz SovodenJ. — Dne 10. in 11. t. m. je bila, kakor že znano, v Sovodnjah volitev v občinsko starešinstvo. Klerikalci so doživeli v vseh treh razredih tak hud poraz, da ga bodo pomnili. Segnilo se je med nje kar z veliko metlo ter pometlo od prvega do zadnjega s starešinstvenih stolov. Značilno je, da jim je Dvajset let pozneje. Nadaljevanje «= »Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) — Prav, pravi princ, izročite mi je pozneje« Ujetnik je že tu, mislimo najprej na to, kar je nuj-nejše. Res so pripeljali partizana. Bil je eden izmed onih »condottieri«, ki so še živeli v oni dobi ter prodajali svojo kri vsakemu, kdor jo je hotel kupiti; ustarali so se v zvijačah in ropanju. Odkar je bil ujet, ni še izpregovoril besedice, tako da se še ni moglo vedeti, kateri narodnosti pripada. Princ ga je pogledal skrajno nezaupno. — Kake narodnosti si? ga vpraša princ. Ujetnik odgovori par besed v tujem jeziku. —- A, a ! menda je Španjolec. Govorite Španski, Graramont ? — Presneto malo, Monseigneur. — Jaz pa čisto nič, pristavi princ smeje; gospodje, se obrne na okoli stoječe, ali je kdo med vami, ki govori Španski in bi mi hotel biti za tolmača? — Jaz, Monseigneur, se oglasi Raoul. — A, vi govorite španski? — Mislim, da dovolj, da izvršim v tej zadevi povelja Vaše Visokosti. Med vsem tem časom je ostal ujetnik brezbrižen, kakor da ne razume trohice vsega tega, kar se je godilo. — Monseigneur vas je vprašal, katere narodnosti ste, pravi Raoul v najčistejši kastiljščini. — Ich bin ein Deutscher, odvrne ujetnik. -— Kaj vraga pravi? vpraša princ, in kaka mešanica je to zopet? — Pravi, da je Nemec, Monseigneur, odvrne Raoul; toda ne zaupam mu, ker njegov naglas je slab in izgovarjava pomankljiva. — Torej govorite tudi nemški? vpraša princ. — Da, Monseigneur. — Dovolj, da bi ga mogli izpraševati v tem jeziku ? — Da, milostljivi gospod. — Torej izprašujte ga. Raoul je začel vpraševati, toda pokazalo se je, da je bilo njegovo sumničenje opravičeno. Ujetnik ni razumel ali pa se je delal, da ne razume, kar mu je pravil Raoul, in Raoul je slabo razumel njegove odgovore, pomešane s flamandskim in alzaškim narečjem. Vendar pa je Raoul, vkljub vsem nakanam ujet-nikovim, ki je hotel onemogočiti uspešno izpraševanje, spoznal naravni akcent tega človeka. — Non siete Spagnuolo, je dejal, non siete Te-desco, siete Italiano. Ujetnik se je zganil ter se ugriznil v ustnice. — A, to tudi jaz prav dobro razumem, pravi princ Conde\ in ker je Italijan, bom jaz nadaljeval izpraševanje. Hvala, vikomt, nadaljuje smeje, od danes naprej ste moj tolmač. Toda ujetnik ni bil nič bolj pri volji, odgovarjati italijanski nego v drugih jezikih; hotel se je izogniti vsakemu izpraševanju. Ničesar ni hotel vedoti, ne števila sovražnikov, ne imen njihovih poveljnikov, ne namena, ki ga je imala armada. — Prav, pravi princ, ki je razumel vzroke te nevednosti; ta človek je bil prijet pri ropanju in mo-ritvi; lahko bi si bil rešil življenje, ko bi bil hotel govoriti; ker noče govoriti, ga odvedite in izročite orožju. Ujetnik je prebledel, vojaka, ki sta ga bila privedla, sta ga prijela vsak za eno roko ter ga peljala proti vratom, dočim se je obrnil princ na maršala Grammonta ter navidezno že pozabil na dano povelje. Na pragu vrat se je ujetnik ustavil; vojaka, ki nista poznala drugega nego svoje povelje, sta ga hotela prisiliti, da bi nadaljeval svojo pot. — Samo trenutek, izpregovori ujetnik francoski; pripravljen sem govoriti, milostljivi gospod. — A, a! pravi princ smeje; saj sem vedel, da bomo nehali s tem. Poznam čudovito skrivnost, s katero razvežem jezike; mladeniča, zapomnita si to za čas, ko bosta tudi vidva ukazovala. ~ Toda pod pogojem, nadaljuje ujetnik, da mi pusti Vaša Visokost življenje. — Moja častna beseda na to, pravi princ. — Potem vprašujte, milostljivi gospod. — Kje je prekoračila armada Lys-o? —- Med Saint-Venantom in Aire-om. — Kdo jej ukazuje ? V nedelio 19. t. m. onerno-dramatični večer v ..Trnovskem domu". celo vikar Pahor obrnil hrbet ter volil 8 preklicanimi »liberalci«. Komentarja pač ni treba 1 Na VrhOVlJI v Brdih, 15. jan. 1908. ~ Dne 14. t. m. ob 5. ari popoldne je nastal požar v hiši Antona Bavdaža, gostilničarja in podžupana na Vrhovlji. Ker je pihal zelo močan veter, je bilo gašenje zelo otežkočeno in nevarno. Občinstvo iz Vrhovlja in bližnje okolice je takoj prihitelo na lice mesta, kjer je pogumno in nevstrašeno, pod vodstvom župana Obljubeka in pa c. kr. orožnika Mastnaka pričelo gasiti. Požar je bilo možno omejiti le toliko, da se je obvaroval prostor, v katerem je bilo okoli 100 ht vina. Druge premičnine in nepremičnine, kakor tudi gotov denar so bile žrtev požara; škode je približno 15.000 K. Bavdaž je bil zavarovan/ toda premalo. ______ ._ _____ Pri gašenju in reševanju nekaterih predmetov se je močno poškodoval na roki Leopold Tinta iz Vrhovlja. Ubogo ljudstvo se v podobnih slučajih na vse pretege trudi in razpostavlja svoje življenje v nevarnost, v prvi vrsti pa v korist dotičnih zavarovalnic; te pa nimajo do teh toliko obzira in srca, da bi jim, ko se za to potom županstev oglasijo, 4 pripoznale kako odškodnino. To ni prav! 4 LOVSka WSt. - Dne 22. dec. 1907. je ¦v gozdni erar v Gorici priredil v Panovcu velik ¦* lov z gonjači. Na lovu je bilo 6 gonjačev, 3 čuvaji in 6 lovcev. Čojte, kaj vse se je ustrelilo na tem lovu: štiri zajci. Ker niso bili s ¦ tem lovom niti stroški pokriti, bil je 5, janu-varja t. 1. drugi lov ravno z istimi lovci, gonjači in Čuvaji. Žalibog je ta lov še slabše skon-čal; namesto poravnanja prvotnih stroškov si je s tem erar napravil novih. Rezultat tega lova je znašal enega zajca. Iz tega je razvidno, kako so se uresničile nade gozdnega erarja, ker je zagradii Pa-novec z žično mrežo. Sedaj pa vprašamo slavni gozdni erar, kak dobiček sploh ima s tem, da se je postavila mreža okrog gozda. Pove naj nam, koliko je potrošil za to in koliko ga stane še dandanes popravljanje mreže! Kakšne dohodke pa donaša divjačina? Odgovorimo sami: nobenih. Nasprotno je divjačina v škodo gozdu. Posebno delajo škodo srne, uničujejo mlad nanlčaj. Radi tega dobimo po mestih, kjer bi moral biti že lep gozd z visokim drevjem, le kakšno grmovje, katero ne prinaša nobenega dohodka. Tu torej vidi gozdni erar, kaj je dosegel s tem, da je zagradii Panovec. Kar se tiče lova, ni mogel pri tem računati na nobene vspehe, kajti tu manjkajo predpogoji za „pravi lov*. Srne so radi premajhnega prostora in slabe paše vse mršave in kakor je znano tudi bolne na pljučih. Ako primerjamo srne iz Panovca in bližne Stare-gore, se moramo sploh čuditi, da more ostajati med njimi taka razlika. To vse pa velja le na ljubo in šport par „ visokih" oseb, ki hočejo imeti v Panovcu zabave. Ako pride kakšna taka oseba na lov, tedaj je vse po koncu, Čuvaji pripravljeni itd. Drugače, ako pride kmet po steljo ali drva v j gozd, čakati mora čestokrat od 3—5 ur, pred no se izljubi g. gozdarju, da mu odpre vrata. Ni čuda, da pri takem gospodarstvu je vkniženega nič manj kot 600.000 K dolga na Panovcu. Vprašamo c. kr. gozdno ravnateljstvo, ali hoče ukreniti potrebno, da bodo vrata pravočasno odprta, kadar pride kmet po kakem opravilu v gozd? Vprašamo tudi, ali ukrene potrebno, da se bode c. kr. gozdar vedel v javnih lokalih dostojno in ne uganjal stvari, za katere zasluži kazen. Društvo »Nada" v Sovodnjah je nakazalo družbi sv. Cirila in Metoda v spomin ranj-kemu udu Peliconu Antonu 3 K. Napadel jI neznan človek 50 letnega Jos. Furlana iz Kozane ter ga ranil z nekim železom po glavi, vsled česar se je moral Furlan iti zdravit k usmiljenim bratom v .Gorico. Iz tolminskega okraja. Iz Tolmina. — Občni zbor Soške podružnice Slov. planinskega društva se je vršil v Tolminu dne 9. t. m. Načelnik dr. Gruntar pozdravi navzoče člane ter povdarja, daje dolžnost vsakega rodoljuba brez razlike mišljenja, da podpira naše društvo, ker brani s tem našo domovino pred vplivom sovražnega tujca. — Tajnik poda obširno poročilo o podružničnem delovanju v minolem letu, ki se priobči z blagaj-nikovimi računi vred. Iz računov je razvidno, da 66 je dražtvo srečno izkopalo h dolgov in ima letos že precejšen preostanek, kateri pa obstoji po večini iz radodarnih prispevkov za Simonovo Gregorčičevo kočo. Pred volitvijo novega odbora omeni načelnik, da nas je zapustil odbornik gosp. A. Stres, nadučitelj v Cerknem, a č. g. kurat An-drijška je izjavil, dane more več sprejeti odbor-n^štva. Obema izreče imenom društva zahvalo za sodelovanje. G. Vrtovec predlaga za izvolitev sledečo listo, ki je bila soglasno sprejeta: Načelnik: Dr. R. Gruntar, odvetnik v Tolminu; namestnik: Ivan Perpar, c. kr. fin. tajnik v Tolminu; tajnik: Acton Kutin, c. k. voditelj pripr. v Tolminu; blagajnik: Aleks. Oolja, c. kr. davč. asistent v Tolminu; gospodar Fr. Gatej, urar v Tolminu. Odborniki: Jak. Zupančič, c. kr. prof. v Gorici (načelnik goriškega odseka), «Tos. Abram, kurat v BUjah, Alojzij Križnic, trgovec v Kanalu, M. Mikuž učitelj v Logu.Sklenilo se ješe, da pristopi društvo čekov, računu c. kr. poštne hranilnice, na kar je bil občni zbor zaključen, Iz sežanskega okraja. » Pivski draltfo »Zorite« i Sežani bo imelo 19. t. m. svoj redni občni zbor pri Polaju. Zveza narodnih društev. Predavanja »ProSMtlV — Včerajšnje predavanje se ni moglo vršiti, zato se je isto preneslo na drugo sredo, dne 22. t. m. Društvo „NatJa" v Sovodnjah je radi tehtnih razlogov odneslo veselico, katero je mislilo prirediti dne 12. t. m. — Veselica se bode vršila dne 26. t. m. — Kakor se vidi iz priprav društva, kaže biti ta veselica jedna najlepših pustnih veselic v goriški okolici. Na vsporedu bo petje, komični balet, Urška s svojim »Janezom" in krasna humora polna burka s petjem. Ves vspored je noviteta za naše odre. Natančen program se objavi pravočasno. Veliki pl8S kolesarskega društva . Gotica" se vrši v soboto, dne 25. t. m. v dvorani „ Central". Prosi se velecenjene dame, da opuste kotilijon. Med odmorom bo cvetlični korzo na kolesih, najlepše dekorirano kolo dobi darilo (vredno 100 K). Vabila se bodo razpošiljala v par dneh. Toliko na znanje! Odbor. V Dol. Vrtojbi je bil v nedeljo 12. t. m. občni zbor Čitalnice ob zadostni udeležbi. Odbor je nekoliko spremenjen. Domače vesti. Za družbo sv. Cirila In Metodi je darovala gospa Marija Kozman, gostilničarka v »groti" v Raštelu v Gorici 2 K. Hvala! Slovensko gledallščei v Gorici, —člani slovenske opere in operete deželnega gledališča v Ljubljani prirede koncert in gledališki večer v »Trgovskem domu" v nedeljo 19. januarja fc. 1. — Doslej smo imeli le priliko vpoznavati člane slov. drame; a to pot se nudi nam prilika, da vpoznavamo opero in opereto, če tudi v mal8m obsegu. To bo 6. predstava, ki jo nudijo člani slov. gled. Poleg »Bajazza" od LeoncCTalla in terceta iz operete »Punčke«, vprizori se izvirna hrvatska vesela igra »Ustreliti se hoče" od Zagorke. — Ves program obsega deset najzanimivejših točk. — Pobliže iz gled. listov. — Predstava se bo vršila v nedeljo 19. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic in sedežev v knjigarni v »Trgovskem Domu". Društvo slovenskih veleposestnikov je zborovalo danes opoldne „pri Jelenu". Predsednik poslanec Jakončič je pozdravil navzoče, katerih je bilo okoli 50, podal kratko poročilo o delovanju deželnega zbora ter povedal, da ne kandidira več ter bi ne sprejel več kake po-nujane kandidature. Nato se je precej Živahno debatiralo, zahtevalo se je tudi, naj poročata poslanca veleposestva, Klančič in Bolko, ki sta bila navzoča, ali nekako iz zadrege ju je spravil dr. Franko, ki je govoril o položaju v deželi, o zavoženi politiki in slabem gospodarstvu, omenjal, da so nastopili novi Časi, ki zahtevajo novih močij. Dosedanji poslanci niso mogli delati, tudi ker so bili več ali manj vezani z Lahi, zahteva novih močij, ki bodo mogle reševati nova gospodarska vprašanja, močij, ki živijo z duhom časa. Izvolili so odsek 12 članov, ki naj skupno z odborom Izbere kandidate za deželni zbor. Na občnem zboru bodo priglašeni. Želiztilški stranski progi Sv. Lucija - Kobarid-Bovec In Sv. Luciji-Idriji. — Leta 1899. so bile poslane iz našega uredništva v hribe na županstva peticije za železnico Sv. Lucija - Kobarid - Bovec in Sv. Lucija - Idrija. To se je zgodilo vsled neke konference z odposlancem železniškega ministerstva tačas, ko je bilo že skoro gotovo, da se zgradi bohinjska črta ter se ne splača več potezati se za predelsko, oziroma mangartako železnico. Naši poslanci so se potegnili za omenjeni dve črti tndi v deželnem in državnem zboru. Pri političnem obhodu je komisija naglašala potrebo postranskih železnic. Deželni zbor goriški je votiral tudi neki znesek za generalni načrt. Potem pa je vse nekam zastalo. Na shodih se je še povdarjala potreba stranskih prog, v Časnikih se je drezalo, ali vsejedno ni bilo nič. V naši deželi so _čudne razmere, Skoro nobene reči se naši ljudje ne znajo lotila tako, kakor treba, Priznava se sicer nujnost in potrebo, potem pa se čaka, da pride Jurij s pušo v deželo ter pripelje s seboj že kar popolnega lukamatija. Upravni svet vrhniške železnice, katera se ima potegniti do Idrije in goriške deželne meje, si je i-posloval koncesijo po poslancu Hribarju. iMsi je le košček od Sv. Lucije do kranjske meje. Čas je pač bil in dolžnost, da se Goričani pobrigajo za to, da se dobi potrebna koncesija za oni košček --.¦•"aH zopet nič. Deželni odbor seveda tudi ni nič storil. Ker le ni bilo nič, se je zavzel upravni svet vrhniške železnice za košček, ki je še manjkal do Sv. Lucije. Ministerstvo mu je res podelilo predkoncesijo za progo: Kranjska deželna meja^Sv. Lu cija. Deželni odbor se ni za to brigal, ali tudi dovoljenega denarja 12.000 K noče izplačati, ker bi prišli omenjeni črti v korist slovenskemu prebivalstvu. Deželna odbornika slovenska seveda lepo molčita ter trpita naprej. Sta pač onemogla ter se slepo udajata Pajerju, da dela z našimi vitalnimi interesi,, kar hoče. Ker nista za nič slovenska klerikalna deželna odbornika, zato ni mogoče dobiti že dovoljenega denarja od deželnega odbora. Zato sta kriva, da se zavlačuje delo za tako potrebni železniški progi. Treba bo iskati denarja torej drugo di. Prizadeti čhritelji naj se pobrinejo, da se stvar ne bo vlekla zopet naprej v škodo gorskemu prebivalstvu iu v sramoto goriškim Slovencem! Kdaj si proglasijo kandldalje, to se poprašuje dan za dnevom. Klerikalci jih postavijo, kakor bodo ukazali njihovi generali v Gorici. Narodno-napredna stranka se je obrnila na krajne odbore in razne zaupnike, da se postavi kandidate sporazumno s somišljeniki. Toliko na razna vprašanja. »SIOIMSkl tatCI" V fioriCl vabi na plesni venček, katerega priredi v soboto dne 18. januvarja 1908. v svojih prostorih. Začetek ob 9. uri zvečer. Svira vojaška godba. MiSlJonl bi deittMZbejlfcl volite, — Misijonarji strašijo po deželi. Da prirejajo politiku-joči duhovniki misijone prav sedaj, to ima poseben vzrok. Letos se ne bodo vršile volitve o Velikonočnem času, kakor lani za državni zbor. Takrat je bila spoved in listke so pobirali, pri tem pa agitirali za volitve, kar se je dalo. Ker prično volitve v deželni zbor že konec prihodnjega meseca, treba ljudi pripraviti na nje. V to svrho služijo sedaj klerikalni stranki — misijoni. Prižnka, spoved-nica, hudiči in pekel naj pomagajo zopet pri volitvah. — Pobožnost in vera jim je deveta briga. Politika in volitve, to je sedaj prvo. — Zloraba vere in cerkve v politične s vrhe se od klerikalne str a ni n adaljuj e. Kdor je pameten, ostane daleč proč od takih političnih nesvetih misijonov! StlOd V DlllOtlJatl na Krasu sklicuje — agr ar na stranka za nedeljo 19. t. m. Sodba klerikalcev: »Sedaj smo na dobrem. Naprednjaki se začno klati med seboj," Socialni diittraiji Ii dtiiliozborski volitvi. —- V nedeljo so zborovali slov. socialni de-mokratje v Gorici ter se bavili z vprašanjem, ali naj se udeleže deželnozborskih volitev ali ne. V nedeljo bodo imeli zopet zborovanje, na katerem sklenejo končno, kaj store glede volitev; morda proglasijo tudi že kandidate. Laški soc, demokratje so že sklenili, da se udeležijo deželnozborskih volitev z lastnimi kandidati. Kandidati« SI H o.ltfajo! - Prvi se je oglasil v nedeljo v Renčah gospod Angel j Trojer, deželni oficijal. Imel je shod in okoli 100 Uudij ga je proglasilo za kandidata. — G. Trojer je lahko dober deželni uradnik, toda za deželnega poslanca ne bo. Če bi mogel biti g. Trojer resen kandidat, bi se mu morali vsi vpreti, ker je dežeini uradnik. V sedanjih razmerah v deželnem zboru in odboru deželnega uradnika za posknca! i — Trojer je renski rojak in v Renčah ga imajo radi. Naj ga imajo radi še naprej, toda naj se le sprijaznijo z mislijo, da bo treba koga drugega, pred vsem neodvisnega moža, poslati v deželni zbor, — Svetujemo g. Trojerju pray prijateljsko, naj lepo zapusti politično polje, če n& postane ¦ K velikemu zabavnima nim v fjitilsic!. — Iz Gorice: »Veliki zabavni večer" v Čitalnici je vzbudil mnogo komentarja. Na sploh se je sodilo, da je to nekaka ČitalniSka prireditev v dobre namene. Ali tisti »veliki zabavni večer" je le delo neke družbe, ki nima sicer v Čitalnico nič opraviti. Dobrodelni namen je imel biti le privlačna sila za občinstvo. In kako fino so vlekli: dali so tipkati vabila v Goriški tiskarni in Narodni tiskarni; na vabilih iz prve je bila na prvem mestu za dobrodelni namen dijaška kuhinja, na drugem pa Šolski Dom. Kakšno tino razločevanje! Privabili so bili tudi okrajnega glavarja gosp. grofa Altenisa, ki je pa ob 1). uri odšel, ker se je vspored vlekel v tfuost. Že tako je težko spraviti vladne funkcionarje na naše prireditve; zato je obaodbe vredno, da se da taka prireditev, ki ne sega čez nivo navadnih »besed", in to še pod okoliščinami, da so more soditi, da jo je priredila oni večer Čitalnica l Polno društev imamo; tam je d.)*ti prostora za delo. To pa, da si pur mladičev dovoljuje prirejati take .stvari ter občinstvo takorekoč vodi za nos, si naravnost prepovedujemo za bodoče. Takega separatističnega delovanja ne sme podpirati časopise, Čitalnico pa pozivljerao, da naredi konec tenuu Sušmarenju." Nekdo. PoJlnl und v Psvml pri 6«rlci, Pevma dobi v kratkem tako zaželjeni poštni urad. O potrebi poštnega urada v Pevmi s» je tekom let jako veliko pisalo. Starešinstvo je napravilo yeč vlog na poštno ravnateljstvo, pa vt;e zaman. Ostalo je pri starem, da če j« kdo pisal hkratu pismi v Goriei v i ure oddaljeno 1'evmo in na Dunaj, je dobil pismo dunajski naslovtjenec in včasih še odgovor dopisnik v Gorici z Dunaja prej nego naslov-ljenec v Pevmi. — V zadnjem zasedanju državnega zbora pa je stavil narodno-napredni poslanec S t r e k e l j dobro utemeljeno interpelacijo glede" potrebe poštnega urada v Pevmi. Ta interpelacija ima v^peh, da dobi Pevma svoj poštni urad. Klerikalce jezi, da je priboril narodno-napredni poslanec Š t r e k e I j poštni urad v Pevmi, katera se uahaja v volilnem okraju katoliškega poslanca Fona. »Gorica* poroča, da dobi Pevma nov poštni urad. Seveda no^e povedati, da po zaslugi nagega poslanca &treklja, ker se I oji resnice, kakor hudi* križa. - tez čas p* utegne pisariti .Gorica" celo, da je priboril Pet mi poštni urad poslanec F o n! Klerikalci se kaj radi Šopirijo s pavovim perjem! »Sartca* Ii sacijaial kirz. - To je bilo poprej bobnanja, prosili in vabili *o ljudi, pošiljali prečastitim okrožnice in pozive in celih 2(X) unetih mož se je odzvalo Tod« prošnje iu vabila bi malo i/dala, ako jim ne bi obljubili brezplačne hrane in brezplačnega prenočišča. Klerikalci so skrbeli za telesno in duševno hrano. In vse to, da se vrnejo ljudje uneti za »narodno* deb domov, Nu-rodno delo jim je deveta briga. Ali sedaj ?'.*iv»(? tudi, kak namen imajo njihova izobraževal:^ društva: da se pridotte politi kujvčemu nun^u dobri agitatorji, ki mu pomagajo pri njegovem or-gani»jitoriv*nem delovanju. Klerikakeu, ni na tem, da bi se ljudstvo res izobrazilo, da b; se povzdignil duševni nivo, ne, Se z najbolj-šinili sredstvi za povzdigo ljudske izcbrczbe sleparijo, toda vse za » i'awLko politiko! Zl BSCBttl«rilla v Gorici dovoljuje poljedelsko ministerstvo drva, katera da tukajšnji gozdni urad. Za lanjsko zimo je bilo podarjenih drv 3 m- z odlokom št. 31.1*5. z dne 11./10 1906. — Ni dvoma, da je dobil »Schulverein" od gozdnega erarja drv tudi za sedanjo zimo. Tako skrbi slavna vlada res prav po materinsko za svoje Nemce. — Ali bi dala za slovenske otroke kaj, ako bi se je prosilo? Zakaj se ne poskusi? ¦ Med klirikilBlml predavate!]! v „Centraiutt, ki že smrdi po „kasonuu, se blesti ime nekega dr. Capudra. Tudi „kurzovcemu je nekaj predaval. Ta Capuder je doma nekje s Kranjskega ter je suplent na tukajšnjem gimna-zjju. S tem možem imamo še neki obračun. Lani namreč je nastopil v Dol - Otlici pred volitvami v državni zbor neki človek na shodu tamkaj prav pristno klerikalno proti poslancu Štreklju. Opsoval je, .Štrekjja, „ kakor se. je naučil pri svojih mojstrih*. Na? dopisnik je T posebnem dopisu to natančno opisal ter rekel, dg je bil oni klerikalni agitator iu govornik suplent Capuder t Gorici. Mi smo priobčili dopis, pristavili pa, da tega skoro ne verjamemo, da se je dopisnik zmotil "V* osebi.- «~ Pričakovalo se je pač, da se oglasi Capuder —- aH molča! je in Se molči. Če ni prizadet, »t* klerikalec navadno jako hitro oglasi — drugače molči. — Torej kako je s Capudrom V Ali j** bil v Dol-Otlici ali ne, ali je bil on orii govornik proti Štreklju, ali ne V Mi ho-tH?mt> to natančno dognati, ker nam ui vse-jtHJrso, kdo podučuje našo mladino na goriškem gimuaziju, zlasti So, ker bi suplent t'»puder tako rad ostal v Uorui tor nič no luisii oa — potovanje po svetu! I Ktrtsiltii tut e aiiie PiHictiieie ilie v Uosposki ulici v Uorici jo prišla v iist«*. HiSe ni kupil m» Muko Majdič, ki »ploh ni nič kupoval, ue kuk drugi Slovenec, ampak kupili j^o jo Lahi. imela je pa preiti ona hi$a s 1'auiotigovo trgovino \r«i v »lovenvke roko, kar pa ,*o preprečili Lahi zadnjo noč. Ob 2S, na nodeljo 12. l. m. je bila podpisana pogodba mM ['autaligoui in laSkimi kupci, katero jo .spravil skupaj dr. Veuior. Paiitelig dobi več ifn*Hi K. Dn« 12. t, m opoldne pa jo jiotokol čas, dogovorjen /j» slovenskega kupra. Taka jo rosnima. Iztiel telilje. '.v, lomi a. r.u/uik iz Kv/aršč je bil obsojan radi po>kušfuega po« Mlnva na Katarini MuluVvi na 6 mosooiiv v ječo. Na 3 mesec« v /»por jo otaojoun ba* I »a Ti režija tVučič h ltorjatii*, kije bila oldoifena, da jo zakrilila Miirt porodici Luciji r.ro-kottovi, ker ni poklicala /dratuiMto pt.-moči jr: težkem porodu, prt katerem bi no bila zadostovala njena jhkboč. Jak. I .o/ar \t ribember^ko občino jo bil obložen krivega pričanja pred .-od«»;o. l"ri tarprati jo Ml oprobVit obtožbe. ."<>? letni natakar AdoH 1'romrl iz l*o-AUijino j»» bil v službi s hotelu Central v t Jo tki- okoli uovtga leta se je bil opil ter jo ra«MjaS i« ra?*»jal pa Centralo. Ko ?>o ga aieurali, jo zmerjal n*darj»*. Kadi toga znier-jaitjK. **i jo pti«du?.it toden daij zapura. ttaneH »so je vrJHa prod okrajno »oduijo razprava proti Ivanu Mlado* anu. Am».»:iu >kv r»b-otu to r "ranču Kaganolu U >>mp?,-^. 1?;»/-prava jo bila ra/pi>ant na 1* ura, obiloJ^onci >...» prišli od doma Jt minut ka«-a»i»% na .kar vh*q bili nič * a «l i * a o i, marveč tevedeli m> U* o«»st»dbs> Miad'>van j» dobil *', dnjj, V. >karaU*t 3 dni in 1 r. Vtk*tn»\ 4 dni. «¦!•¦ t-sžrci w» lili, da -t im>u ;i;:k*» pri m*M ter H> l»ot*ni .-treljsa r.-i;. s Trii;.*, da ni-o imeli ] y4ko pri >ei.i t**r ni-s» ho:»M -trfljati zajca. ČUtfiSfti IlUli; U liti 1908 .-lovil* auon>uo • k^-odKije M I'ak**.« n'\*\, Dunaj. I.. W«il-**¦•;»«* h' je ravnokar i? V; in ¦m* tudi letos r.*proj:enUijf v kaj vki^ai. priročni hi pri-j. ravni zunacji olliki e'h >krba« natanko; o!-.;r.:»*i v^Mce. Ta knj:^ j«* dra-M-eu iu iiii r&uittst fcet.trj.ljtv pomfcček ,:% *»akepa in---erenu. Trav natattčco ir:yrm»je ka^iir^ o f-em, k»r j<» potroVno vthift*;, uk«.» «l»vle po-;s:i!nih, kakor t«di »:Iotlo ,«ir«'kovr:ih ^a-opi-?«'". JVriravgjaii j»* to\o-t. :nmr?«' v«jkt j-rt.Boitti jridojano majhn«* zrmijoviio, ki (¦^(•^ts&lv Li;";;?.'» or:ott«i'ijo o ra?b*Utu in-.-Tatov j^o ra^iiC&ih ^krajtn^h l^ip^mirija ¦¦ >. da. ima ta ča***j»i«ni kautb.g. ki ^e v>a-?-¦.':,« t&«ero2«tu na .-a!j{*¦*** p?Nje »jraiJ- in '-s::ko, r^iolj in:orn.ntUes ?oa5aj in oblega ?:ia;o ©n/malne vrMf.U"' ''-t.0 porame/nih u-rtov. AnonČna oksprlirt;* N l);j»e* na*L 8 .i rs-ia po-troi*1 s *pe-h",rj|;:ui( por.udbami in [ rojAČutn ob a'iw»;itvi kuiikur Si^j^i^ih raba-t'-r in s »-estavii c-srla*.y\. V cenllOB komisije za osebni davek v goriški okolici so izvoljeni v I. razredu O. Le-nassi iz Solkana, A. Fogar iz Pevme in baron Bianchi iz Rubij; v II. razredu Fr. Bratina iz Ajdovščine; v 111. razr. Ivan Budin iz Dorn-berga, Al. Urbančič iz Mirna ; namestnik Jos. Orel. ~^Ep.Mj5?J pregled. Novi finatSki ban baron Rauch se je pripeljal včeraj v Zagreb. Na kolodvoru so ga sprejeli dostojanstveniki, pa tudi demonstrante, katerih je bila velikanska množica. De-monstrantje so kričali, peli „o du lieber Augustin" in kamnje je letelo na vozove. Kan se je moral peljati v zaprti kočiji na svoj dom. Demonstracija se je nadaljevala v mestu, kar je novega bana skrajno ozlovoljilo. pMojilo dyaajskeia mesta. • Nižjeavstrijski deželni zbor je včeraj pritrdil sklepu dunajskega mesta za posojilo 300 milijonov. V MfflJkl poslanski tbatnid je naznanil včeraj državni tajnik, da državni kancelar noče odgovoriti na interpelacijo Poljakov glede znanega zakonskega načrta o ekspropriaciji, naperjenega proti Poljakom. Poljak Sej da je povdarjal, da se jo smatralo za nemogoče priti na dan k takim zakonom v XX. stoletju. Zakon jo v nasprotju s konstitucijo; tudi večina ueinSkega naroda jo takega mnenja. Posledic takega zakona se ne da preračuuiti. Hampeš iz centra je nasproten ekspropriacij-skemu načrtu, ker da vede v socializem. Sieg pa je naglasnl, da imata Avstrija in Rusija slabe skuSnje, ker sta dala Poljakom razne koncesije. DlitlBl glavar na Kranjskem hoče postati • dr. ŠustorSič. Tako se Siri vest iz Ljubljano. Dosedanji glavar pl. Dotola se vmakne i/, političnega življenja. Slaka plača za avstrijske drževae poslance. — Proračunski odsek poslansko zbornice bo še v tem mesecu razpravljal o predlogu, da bi se dr>u\nim poslancem dajala letna stalna plača v /nosku VO() oseb jo požrl ogenj. Ure hI itiarji. Laški listi pripovedu-! je;of da je n»-ki fiinkctjon&r v VaUkanski pa-lad pro*il papeža /a pouSanje jdačo. Ker pa a.i».ro&ene*a i»<>\isanja ni dobil, si je hotel sam pomagati. Kadar jo prišel kdo k njemu, da bi bil pripu&čen k papežu v av-jijenco, je svetoval vsakemu, t:aj da za j>apeža kak dar. Prod kratkim je papež sprejel nekoga Ame-rikanoa ter se mu pri slovesu zahvalil za dar L" m) lir. Kako 2tw0 lir, jo rekel Amerikanee. J^K) dolarjev, Svetosti ¦ ¦ Papež je uvedel preiskavo, ki jo dognala, dn jo oni funkcijo-nar spreminja! dolarje v lire. Ustrelila se |i. ker jej je Izginila Ujeta, kakor poročajo iz Bukarešta, baronica Schwiiter, itt;*»la je "»2 !et. V ndadih lotih j»> bila oboževana krasotica. JtZCre U BISlS pričenja zmrzevati. Čez par dnij bodo že dn*ale drsalke po ledu na jezeru. Kesarji ? tmikil ko začeli štrajkati radi m-kega odloka tamkajh^joga magistrata glede ren mesa. Oll leriarja sta hotela, kakor poročajo iz Pariza, razstreliti ladjo ; prijeli so jo v trenutku, ko sta hotela vroči goreče sukno v skladišče smodnika v ladiji. Nahajata se v zaporih v Villofranci. «Ra4e|lj". — Odbor »Radogoja" je po ovojem pravnem zastopniku razposlal pozive onim gospodom, ki so za časa vseučiliških Študij dobivali podpore in so danes v urejenih gmotnih razmerah, naj vrnejo prejete jKMipore brez vsakih obresti. Na vrsti je sedaj novi naraščaj, ki je potreben podpore in ki nanjo čaka. Sicer se jih veliko oglasi sami od sobo, povrnejo podporo in pristopijo kot ustanovuiki društvu, a nekatere mora odbor opominjati na njih moralično dolžnost. Morda jih ta javni opomin zdrami, da vsaj odgovorijo pismenemu pozivu, kedaj in kako nameravajo začeti s povračilom. Zabavno, podporno In izobraževalno društvo »Zvezda" na Dunaju vabi k III. rednemu občnemu zboru, kateri se vrši v nedelo, dne 19. prosinca 1908. točno ob Šesti ur zvečer v dvorani nLehrorhau8verein" v VIII. okraju na vogalu Langegasse %,"m Josefsgasse 12. souterrain. Očeta jO Ubil blizu Oseka neki E. Borič, ker se je potegnil za ženo sina, kateri jo je neusmiljeno trpinčil. Proti protlpoljskl politiki V Prusljl. — Zločinski nasilje pruske vlade v svrho raznarodovanja pruskih Poljakov, tega tako kulturnega lne7~8T6vMŠ^M~plemeni; je ogorčilo najpro-svitleneje duhove med vsemi narodi. Celo med Nemci samimi je prosvetljenih mož, ki se sramujejo takega postopanja lastne vlade. Tako se je oglasil profesor prava dr. Wolter Schuclring ki je spisal brošuro pod naslovom ..Narodnostni problem". V tej brošuri piše Schucking, da pretirani nacijonalizem ubija svobodo in kulturo ter se protivi naravi. V Švici dosega narodno sporazumljenje Čudovitih vspehov. Prusija se je —• piše dalje — s svojimi, zakonskimi načrti izneverila obljubam, danim Poljakom ob njih združenju z Nemčijo, da jim bo zagotovljen narodni obstanek. Izgovarjanje Nemcev na kulturo ne velja, kajti Poljaki so emiuentno kulturen in civiiizovan narod. Oni so imeli že svoje vseučilišče, ko si Nemci še sanjali niso o tem. Leta 1870. so Poljaki prelivali svojo kri za Nemčijo. Le s pravičnostjo je možno rešiti poljsko vprašanje. Prof. Schiicking zaključuje z besedami: Mi moramo vnovič postati dobri. Manje Bismarki in bolj Schillerji. Priti moramo do toga, da bo biti Nemec pomenjalo biti pravičen. Kakor znano se slavni Bjornson neprestano bavi z Poljaki. Slavni poljski romanopisec Sienkievitf, pisec glasovitega romana „Quo vadiš", pa poživlja vso Evropo, naj protestuje proti pruskemu barbarstvu. S posebnim zadovoljstvom pa je pozdravljati, da tudi ruski profesor Kotajerevski poživlja Ruse, naj se popolnoma omancipirajo od Nemčije in naj se zvežejo z vsemi Slovani v skupen odpor proti pruskemu nasilju. Novi vojaški zakon. S 1. januarjem letos je stopil novi vojaško-taksni zakon v veljavo. Ker tangira novi vojaško-taksni zakon veliko število državljanov in ker so kazenska določila, bodisi glede objavljanja, bodisi glede napovedbe podatkov za odmero vojaške takse stroga, in ker bi marsikaterega ¦— nevedeč za določila zakona - zadela kruta kazen, ne bo škodilo, če pojasnimo najvažnejša določila novega vojaško taksnega zakona. Po novem zakonu, ki je, kakor rečeno, stopil s 1. januarjem letos v veljavo, plačujejo vojaško takso nele nepotrjeni fantje, marveč tudi starši, če imajo 4000 K letnih dohodkov. Vojaško takso potemtakem delimo v dve vrsti: v službonamestno in v roditeljsko takso. Službonamestni taksi so podvrženi: vsi fantje, ki niso bili potrjeni; superarbitrirahi vojaki; izseljenci, ki so še v vojaških letih; naborni beguni, ki so prekoračili 36. leto. Naborni beguni se namreč po obstoječih določilih vojnega zakona do 36. leta potrdijo v vojake, seveda če so zato, če pa dovrše 36. leto, se kaznujejo zaradi nabornega begunstva in poleg tega plačujejo za 12 let skupaj vojaško takso. Službonamestno takso je plačevati 12 let, pričenši z letom, ki sledi končno-velj&vnemu izreku naborne komisije. Kdor je izvržen že v I. razredu enkrat za vselej, že naslednje leto plača službonamestno takso, kdor je v II. razredu popolnoma izvržen, plačuje z naslednjim letom službonamestno takso, kdor pa pride trikrat k naboru, plačuje nadomestno takso z letom po III. razredu, Su-perarbitrirani vojaki plačujejo nadomestno takso za leta, katera bi še služili aktivno ali v rezervi, če bi ne bili superarbitrirani. Izseljenci plačajo nadomestno takso za toliko let, kolikor let bi bili še vojaki, ako bi se ne izselili. Naborni beguni plačajo takso od leta, ko se zalotijo, za 12 let. Starši plačujejo roditeljsko takso toliko let kot njih pristojbini podvrženi sinovi, toda ne nad 12 let. Če imejo starši več vojaški taksi podvrženih sinov, plačujejo takso le za tistega sina, ki je prvi podvržen vojaški taksi in le, ako bi ta odpadel, plačujejo roditeljsko takso za drugega sina dotlej, da so plačali takso dvanajstkrat. Službonamestno takso plačuje vsak vojaški pristojbenik, ki plačuje osebno dohoda-rino. Z odmero osebne dohodarine je po gotovih razredih že tudi odmerjena vojaška taksa. Kdor nima 1200 K letnih dohodkov ali kdor ne plačuje osebne dohodarino, se od leta do leta, dokler ne poteče vojaško*taksna doba, oprosti nadomestne takse. Po dva in dva razreda osebno-dohodninskega tarifa tvorita en razred vojaško-taksuega tarifa. V slučaju, da se zniža osebno-dohod-ninski davek, bodisi potom ugovora, bodisi vsled izprememb v premoženjskih razmerah zniža se tudi vojaška taksa. (Konec prih.) Poslano*) komur tiče! Onemu Junaku", ki je čutil potrebo obrniti se name z anonimnim pismom dd. 1. jan. 1908., svetujem, da se drugič pod svoje »duhovite" nasvete podpiše s celim imenom. Taka je navada pri nas. Za anonimnimi pismi se skriva vse kaj druzega kakor pa pošten človek. Sicer pa se dotična oseba lahko obrne name osebno. Menim, da ne bode tako daleč? 1 Odgovor ji ne izostane. Torej na svidenje kar najhitreje 11 Vincencij Komavli Gorica, Via della Croce N. 8. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Cenj. dame in gospodje - pozor! Imate žešivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktorja« in najboljšega Izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva ae prepričala, da ostane »Original« le najooljši. Bri|iMl-iictoria$lrojipd0e&lš„1 uporabi brezaumno. Iriiflii-lfielarii stroji %$& za domačo rabo in obrtne namene. Original-Vicforia stroji;»-i5& za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Orifinal-Victoria stroji 5°«nffi: lek vseh. dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« troje v tn dragih Šivalnih strojev, dvokoles »Pach«, orotfa, mnnlcije In vseh lovskih priprav pri tvrdki KERŠEVANI & CUK - GORICA Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalnica ItIVA (ASTELLO št. 4. Lepa hiša z vrtom ležeča ob glauni cesti - 10 minut od Gorice se pf*oda tal^oj. Hiša je priprauna za usako obrt ter je še 7 let dauka prosta. Pojasnila daje upraua našega lista. kupujemo po najvišji dnevni eeni. OpozarjamoT zlasti našeT mesarje, naj tope in zbirajo loj za našo tovarno. Sprejemamo ves loj, kar ga kdo more zbrati. Kdor ima loj, naj se oglasi. Goriška tovarna mila A. Gahršcek. Odlikovana pekarija in sladdiCarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •ar- po jako zmernih cenah, "^el Tlit T? TTnlKiil v Novem mestu JJl. L. rUlulu (Bndolfovo :: Kranjsko) le uredil in Izdal: I CffiBO-flfflM nI ii sodni jrnM fS3 len zbornik pravil označene vrste; koncem tva- rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku. — Obseg XII.in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v. 2. fllvetnita tarifa ~ skem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. — Knjigi se dobivate v ».Slovanski knjigarni" A. Gabršcek v Gorici. TrLoN/5ko~obrtqa zadruga V Gorici regristrovana zadruga * neomejenim Jamstvom Načelstvo in nadzorBtvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6* obreBtovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi aa 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine Vi% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4',*, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Ivan Kravos ia fomu it. II. GORICA n Komu it. II. sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za labko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejina v tS^^^k popravo različne koleseljne in S^JžIlgJjfSjp ------ """'' kočije. =¦-......— Poprauila se izuršujejo točno. Kep Cene zmerne. Andrej Fajt pekovski mojster v Ginci dni Frm Biu. it l ------ Filijalka v Dombsrgi. — Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, «a nove maše in godove, kolače za bir> matice, poroke itd. Vea naročila izvrfiuje točno in natančno po ielji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, lina vina in likerje po zmernih cenah. 9 Zh toliko no« priporom* goriške plncf, potice Ud. »eeeeeeeeeeeeeeee—e»e#«eeee«< Anton Potatzky v Gorici. Ji* »redi KiMrlj* 7. TRGOVINA NA DROBNO |N DEBELO. NajotHtJ« kapavaliče •ii-nierikdfia I« tTahutaa alta* t«r tkttla, artjt !• fltlj. POTREBŠČINE za pijaraice, kadilce j« popotnike, Najboljše Sivanke za Šivalne stroje. POTRBBdClNE žo krejah in fovlj&rjo. gvetlujtce. — Bolni v«ocl. — MaSae knjliice. fiSna obuvala n ?ss letos čase. Posebnost: Semena za zelenjave, \m% ii detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroanjarje, prodajalce po Bcjmih in trgih ler na deželi, s 3j> -s Goriška tovarna mila A. Gabršček. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Slovenske pspflinje! Poskušajte rilo iz te iomffl tovarne! Izdelek je izvrsten. Cene olajne! Naša špecijaliteta je: CaDFaSOle - K0Za 8 SOlllCeill Poskusite in S0dite ! * " Svoji k svojim! V Gorici je na prodaj V Sledečih tPgOVinah: Blofcar Jos., De Blas Lucijan, Bratuž Alojzij, Calligaris Iv., Cap-pella Vikt., Cleri Al., KuStrin Ant, Kutin Josip, Marega Jak., MaraZ Jak., Marega Al., Podgornik M., Supausig Lavra, Toffoli Viktor v bledahski m Sememški ulici, Vodopivec vd. Alojzija, Vuga Rafael, Vallerio Petrina. - V Solkanu: Batistie Hektor, Fornazarič Marija, Jug Josip, Jug Anton, Komel Fran, Stabile M., Vuga Valentin. == SVETOVNO ZNANI ==s FERHET-BRANCA BRATOV BRANCAV MILANU ledini lastniki načina za izdelovanje, la najbolj učinkujoča želodčna grenčica avta i Neizogibno potrebno v vsaki družini 1 Dobiva ae v vsak) bolj« delikatesni trgovini in v vsaki kavarni Kožuhovne ovratnike = (boa) = u najuečji izberi - po čudovito nizkih cenah Raznovrstne pletenine za zimo Jaegernerilo m, naj si v lastno korist ogleda vsakdo pred nakupom ? trgovini J. ZORNIH - Gorica, Gosposka ulica št. 10. Cene brez vsake konkurence! — Kakovost blaga najboljša! Solidna postrežba! — Cene stalne!