DELAVSKA POLITIKA Uredniitvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celfe, De tarska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Neframkirana pisma m ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina na Jntfoelavito znala meeečao 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Di*. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne nameni delarstra ter nameščencev, stane vsaika beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovske#* značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe~ titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem itevilu objav popust. Čekovni račun? 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo, Štev, 18. Sreda, 2. marca 1932. Leto Vil. Razkrinkani argument. Kako je mogoče prebrest? gospodarsko krizo? . Delodajalci neprestano poudarjajo, da najsi turneje z znižanjem mezd! To svojo trditev branijo z argumentom: »Če se znižajo mezde, se poceni tudi blago; in če se poceni blago, bodo mogli konsumenti kupovati več blaga. Čim se proda več blaga, se bodo zmanjšale zaloge trgovcev, ki bodo potem naročali več blaga pri industriji. Industrija bo več Producirala, zaposlila več delavcev. Tako se bo gospodarstvo »oživelo« >n zmanjšala nezaposlenost. Zato pravijo delodajalci: znižanje mezd je predpogoj za prebrodenje krize. In če strokovne organizacije in kolektivne pogodbe ovirajo znižanje mezd, potem je treba vzeti moč strokovnim organizacijam in razveljaviti kolektivne pogodbe ... V Nemčiji so že napravili to po-izkušnjo. Tam vlada neke vrste diktatura. Vlada sme v tem pogledu ukazovati, ne da vprašuje parlament za mnenje. Tako je izšla 8. novembra minulega leta naredfba, po kateri naj se znižajo mezde na višino leta 1927. To znižanje mezd in plač za delavstvo in nameščence znaša v celoti 56 milijard dinarjev. Sedaj so v Nemčiji že zbrali podatke o rezultatu znižanja plač po omenjeni odredbi. Odredba je sicer zahtevala tud'i znižanje cen blagu. Državni kancler je obetal, da se bodo tudi cene blagu tako znižale, da bo mogel delavec in nameščenec kupiti isto blago kakor prej, to je, da se s tem realne mezde ne bodo znižale. Država je postavila posebnega komisarja, da izvedbo odredbe nadzira. Kows>tatira.no pa je: Stroški za življenje so padli od uvedbe za 4—o odstotkov. Mezde so se pa znižale za deset odstotkov. Torej se je življenje podražilo za 4—5 odstotkov, ni pa se pocenilo ali ostalo pri istih cenah. To pomeni, da nemški delavec more danes kupiti za šest odstotkov potrebščin manj kakor prej! Realna kupna sila je znižana za okoli 3—4 milijarde dinarjev, torej za mnogo več kakor znaša letni obrok za reparacije po Youn-govem načrtu. S tem torej absolutno ni bila povečana kupna sila Nemčije. Padla je! In ker je kupna sila delavcev in nameščencev padla za tako veliko vsoto, mora naravnost nastajati tudi zastoj produkcija po vseh obrtih in industrijah, blago se kupiči in industrija ne dobiva naročil, raste pa obenem nezaposlenost! Te manjše oddaje blaga doma ne more nadomestiti izvoz v inozemstvo. Na znižanje mezd je namreč odgovorilo tudi inozemstvo — deloma z znižanjem mezd v svoji deželi, deloma z zvišanjem carin na nemške izdelke. Tako je doživela Nemčija še drugo izkušnjo, da odredba ni zmanjšala nezaposlenosti. Nasprotno, število nezaposlenih je že daleč prekoračilo šest milijonov, dočim je bilo novembra meseca še samo pet milijonov nezaposlenih! Število nezaposlenih se je torej zvišalo za en milijon, dočim se je zvišalo v isti dobi lani le za 800.000. Znižanje mezd torej ni oviralo naraščanja nezaposlenosti, marveč jo je še pospeševalo! Tako je ta nemška poizkušnja temeljito ovrgla argumentacijo delodajalcev glede znižavanja mezd in Pokazala, kar je bilo že ob sebi umevno, četudi se znižajo mezde, Za podaljšanje bolniške podpore od 26 na 52 tednov. Zahteva strokovnih organizacij. Vse strokovne organizacije delavske in nameščenske zahtevajo, da se zopet uvede v socialnem zavarovanju 52 tedenska bolniška podpora. Zagrebška Delavska zbornica je zaraditega, uvidevajoč opravičeno zahtevo organizacij, predložila Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev naslednji predlog: »Iz oficielnih in neoficielnih poročil naslova je razvidno, da je v finančnem! poslovanju naslova nastal primanjkljaj, ki se vzdržema veča. Ta primanjkljaj nastaja kot posledica vedno slabšega zdravstvenega stanja zavarovancev, in deloma tudi zaradi zniževanja mezd. Da bi se v finančnem poslovanju doseglo ravnovesje, je naslov predlagal delno zvišanje prispevkov in deloma tudi znižanje podpor. Od teh ukrepov je najtežji, po mnenju zbornice, za zavarovance oni, s katerim se odreka pravica do podaljšanega zdravljenja od 26 na 52 ted- nov. Ta ukrep zadeva zlasti težko prsne bolnike. Zbornica meni, da bodo ostale izvedene izpremembe dale zadosten finančni efekt, da se doseže, to ravnovesje, ter smatra, da je neobhod-no potrebno, da se bolnim zavarovancem nudi lečenje, kadar so bolni, in zato si dovoli prositi naslov, da ponovno predloži gospodu komisarju predlog, po katerem se podaljšuje zdravljenje od 26 na 52 tednov, v odobritev. V kolikor bi pa kljub temu v finančnem poslovanju nastal primanjkljaj, meni ta zbornica, da se morajo podvzeti drugi koraki, to je oni. s katerimi bi se izdatno povečali dohodki in z njimi kril primanjkljaj.«. Predlog je povsem utemeljen in upamo, da se bo Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu nanj oziral in ga izvedel. Popolna razorožitev odklonjena. O razorožitvi govoriti je še čas. V generalni komisiji dne 25. m1, m. se je dalje razpravljalo v Ženevi o Simonovem in Litvinovem predlogu glede razorožitve. Ruski delegat Litvinov je predvsem utemeljeval svoj predlog, ki zahteva, da naj konferenca sprejme za svoje razprave temeljno načelo splošne in popolne razorožitve. Litvinov povdarja, da pravi mir in pravo varnost vsem državam in vsem narodom1 more nuditi le odprava vojne. Medsebojna konkurenca v oboroževanju pa vodi neizogibno do mednarodnih konfliktov. Vojaški izdatki so tudi ogromno breme, ki poostruje gospodarsko krizo. Rusija je pripravljena popolnoma razorožiti, čeprav ima dva močna soseda Kitajsko in Indijo. Razprava o ruski revolucijii pa je pokazala, da bi bilo -na konferenci mogoče govoriti o temi »idealnem« cilju, ki je sedaj neizvedljiv, ker bi cilj moral sloneti na popolnem medsebojnem zaupanju. Za Litvinov predlog sta glasovali le Rusija in Turčija, Mnogo držav se je vzdržalo glasovanja. Španski delegat je predlagal, da bodi idealni cilj konference popolna razorožitev. Henderson je prekinil sejo, da se delegati zedinijo. Pri nadaljevanju seje je bil sprejet Simonov predlog, ki govori o omejitvah oboroževanja, soglasno. Nova japonska ofenziva. Japonska je pričela novo ofenzivo. Zasedle so vojaške čete Kiang Van, ki se je dolgo branil. S tern so se približali Šanghaju. Poročali so, da nastopi premirje, pa ga ni. V kitajski vojski je mnogo Nemcev ter se baje pogaja kitajska vlada z znanim feldmaršalom Ludendorffom, da prevzame tehnično vodstvo vojne. Med Kitajci pa nastopa mlačnost. Velesile se pogajajo glede gospodarskega bojkota proti Japonski. O bojkotu pa bodo sklepali šele po ukrepih Društva narodov. Japonci še vedno jačajo svoje čete pred Šanghajem1. V bitki pri Kiang Vanu je bilo pobitih nad 1600 civilistov. Vpokojena sta bila ministra na razpoloženju dr. Frangeš in Filip Trifunovič. cene blagu nikdar ne padejo v sorazmerju z znižanjem mezd, ker je mezda samo del produkcijskih stroškov. Stalni, fiksni stroški za amortizacijo, obresti, stroški za inozemske surovine, splošni stroški, se pa ne izpremenijo. čeprav se znižajo mezde. Ali ker padajo cene bolj počasi kakor mezde, pada tudi kupna sila množic in se s tem poslabšuje prilika za zaposlitev v vseh industrijah, ki delajo za potrebe množic. In nezaposlenost narašča!... Nemški zgled to trditev prav značilno potrjuje. N Delodajalci so venomer trdili: znižanje mezd pomeni znižanje cen blagu, to je, ojačenje kupne sile in zmanjšanje nezaposlenosti. Sedaj pa, ko je znižanje mezd že izvedeno, nočejo več čuti o znižanju cen blagu. Sedaj hočejo ves dohodek, ki ga imajo od znižanja mezd, shraniti v svoje blagajne. Organ nemških delodajalcev piše: Treba je ločiti isto- časnost znižanja mezd in cen blagu, ker nista v medsebojni zvezi. Tako torej, sedaj delodajalci nočejo slišati o svoji teoriji. Prej so trdili, da se naj mezde in cene blagu znižajo obenem, sedaj pa ti dve stvari nimata nič skupnega. Sedaj, ko so dosegli znižanje mezd, pa pravijo, da je bila druga teza le »fikcija«. Iz, znižanja mezd, pravijo, pač ne more slediti znižanje cen. »Fikcija« je bila, pravijo, kar bi po domače rekH: varanje ali laž. Hoteli so pa doseči samo znižanje mezd. V drugih državah, kjer tega de-kretiranja ni, delodajalci še vedno govore o stari »fikcijli«, da je znižanje mezd pravi pomoček za znižanje cen in povečanje kupne sile ter pot za odpravo nezaposlenosti. Toda po izkušnji v Nemčiji moremo tem vabljivim besedam še manj verovati. Staro argumentacijo so nemški podjetniki sami zavrgli in s tem je krinka padla z obraza. Apel brezposelnih steklarjev na javnost! Delavstvo steklarne Sv. Križ pri Rogaški Slatini se nahaja že šesti mesec brez dela. Obračamo se na kr. bansko upravo in na vse odgovorne činitelje, cbenetn na vsa humanitarna in človekoljubna društva, da nam v naši bedi priskočijo na pomoč. Danes, v času največje gospodarske krize, vsled katere celokupno delavstvo nosi, breme bede in pomanjkanja, je delavstvo steklarne ostalo na cesti, ker so obrati steklarne ustavljeni, delavstvo pa je izčrpalo že vso podporo, katera jim po zakonu pripada. Obračamo se poslednjič na vse odgovorne činitelje, da nam v skrajno kritičnem položaju pomagajo. Koliko družin je — ne po lastni krivdi pahnjenih v pomanjkanje in glad, katere čakajo s trepetom sleherni dan. ki jim more prinesti le še večji glad in pomanjkanje. Slovenska javnost, pokaži, kako ceniš svoje lastne brate in sestre. Ali hočeš, da postanejo iz najpošte-nejših državljanov — zločinci. Darovi, kateri bodo objavljeni, naj se pošiljajo »Odboru steklarjev«, Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Odbor brezposelnih steklarjev. Naprošamo vse liste, da gornji apel ponatisnejo. V Nemčiji štirje kandidati. Hindenburg — Hitler — Thalmann — Diisterberg. Za nemško predsedništvo republike nastopajo štirje kandidati. Dosedanji predsednik Hindenburg, fašist Hitler, komtunist Thalmann in Stahlhelmovec Diisterberg. Za desničarje (Hitler in Diisterberg) je neprijetno, ker ne. nastopajo skupno. Dasi Hitlerjevci razvijajo silno propagando zase, je vendar to znatno oslabljenje desnice pni prvi volitvi. Nemški republikanci prav iskreno žele, da bi desničarji doživeli že v prvi volitvi primeren poraz. Udeležba pri volitvah predsednika republike dne 13. marca utegne znašati do 34 milijonov volilcev. Hitler se sicer baha, da dobi 15 milijonov glasov; oni pa, ki poznajo položaj, pravijo, da bo to število manjše in utegne doseči okoli deset milijonov. Komunističnih glasov utegne biti okoli pet milijonov. Po teh postavkah, ki so seveda problematične nravi, se bo potrebovalo nad 17 milijonov glasov, če hoče biti predsednik izvoljen v prvi volitvi. BivSi kralj Alfonz Španski. Alfonz in Karlist. Te dni se je razširila vest, da je bivši španski kralj izdal monarhistični oklic, ki ga razširjajo v Španiji. Alfonz je to vest preklical. Vendar pa se je baje Alfonz sporazumel s svojim stricem- Alfonzom Karlom Burbonskim, da izrabita španske razmere v monarhistično propagando. Manifest se izjavlja proti republiki ter poudarja, da se prestolu ni odpovedal ter da se naj narod združi, da vrže republiko. Obljublja tudi moderno ustavo. Na Francoskem so mnenja, da je to gibanje resnično in da se je manifest poslal na Špansko v pismih ali kako drugače. Volilna reforma v francoskem senatu zavrnjena. Dne 23. februarja je bila v francoskem senatu volilna reforma, ki jo je predlagala zbornica, odklonjena. Proti je glasovalo 193 senatorjev brez nasprotnih glasov. V novem. volilnem redu so bile odpravljene ožje volitve, pač pa je bila predlagana ženska volilna pravica. Črna statistika o Indiji V Parizu je nedavno izšla statistika o Indiji, ki zbuja strahoto po vsem civiliziranem svetu. Indija ima 319 milijonov prebivalcev. Policistov in vojaških nadzornih uradnikov ima 68.000, ki skrbe za red v tej vedno razburkani deželi. Evropejcev stanuje v Indiji okoli 200.000. V Indiji je 315 ver. Med sto Indijci jih je le osem, ki znajo čitati in pisati. Indija ima na vsem svetu največ analfabetov. Toda pesnikov ima Indija 350.000. V zadnjih letih so našteli v Indiji 27 milijonov vdov. Indijski zakonski možje umirajo jako zgodaj. Še pred dvajsetimi leti je bila v Indiji dolžnost žene, če je mož umrl, da se je dala sežgati. Ponekod se izvaja ta običaj še danes. Proti temu običaju se bori tudi indijski ljudski tribun Gandhi. »Zadošča«, pravi, »če se vdova ne moži več. Le, če umirajoči soprog pred dvema pričama novo ženitev dovoli, se sme vdova zopet poročiti.« Vsako leto pomrje dva milijona otrok in 800.000 dojenčkov že v prvih osmih dneh življenja. 1,200.000 dojenčkov pomrje v starosti od dveh do štirih tednov. Ko se pripeti taka smrt, mora mati eno noč ostati zunaj na prostem ter jokati in vzdihovati. Mrtva trupelca dveh milijonov otrok mečejo kar v reke ribam za hrano. Vsako leto umrje dvanajst milijonov mladih mater v najnežnejši starosti med 12. in 15. letom na porodu. Mati mora namreč ob porodu ležati v hlevu na umazanih cunjah. Poklic babice je najnižji in najbolj nečasten. Od sto indijskih beračev je sedemdeset žena. Več nego deset milijonov beračic živi v Indiji, Te nesrečne žene so večinoma vdove, ki po smrti svojih mož ne smejo več ostati v svojih hišah. Po indijskem običaju sleče tašča sama ovdovelo ženo, ji da raztrgano obleko, poreže lase ter izroči beraško palico. Taka je bajka o čudodelni deželi Indiji, kjer širi Anglija kulturo že par stoletij. Doma in p>o svetu. Privatni nameščenci bodlo imeli težko borbo, da preprečijo težkoče, ki jih postavljajo podjetniki v na-potje zmiselni izvedbi novega obrtnega zakona. V ta namen se bo osnovala federacija teh organizacij, ki se bo zaenkrat omejila samo na to vprašanje. Nameščenci vsekakor zahtevajo, da se zakon izvede zmisel-no, ne le teoretsko, oziroma, da bi se dopuščalo, da podjetniki nekatere določbe obidejo, ker nočejo zakona prav razumeti. Revizija starostnega zavarovanja za rudarje. Med podjetniki rudarske industrije ter ministrstvom za rude so se pričela pogajanja zaradi pokojninskega zavarovanja rudarjev. Rudarska podjetja bi, se rada otresla te obveznosti ter predlagajo. da naj se rudarji zavarujejo pri Pokojninskem zavodu. Delavci, oziroma njih organizacije bodo šele zaslišane. Pomisleki in nasveti za samoobrambo v hudih časih. Ta naslov si je izbralo »Jutro« za članek, v katerem agitira za svoje inserate. Če bi bili inserati v »Jutru« univerzalni pomoček zoper krizo, bi si ta list lahko patentiral svoje zdravilo in šlužil bi danes milijarde. Toda to ne bo tako. Bolje bi bilo, če bi se objavljali inserati takih konsumientov, ki lahko kupujejo; to bi bilo nekaj za krizo. Zato menimo, da taka reklama smeši resnost gospodarskega položaja. Zavarovanje postrežnic in hišnic. Po odredbi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu so od 1. marca 1932 dalje zavarovanju zavezane tudi poročene postrežnice in hišnice, toda1 le takrat, če je to njihov glavni posel, če za svoje delo zaslužijo nad! Din 200.— na mesec, vendar pa samo toliko časa, dokler njihov soprog nima zaslužka radi brezposelnosti, bolezni, vojaščine itd. Urad poziva vse delodajalce, da prijavijo postrežnice in hišnice, ki izpolnjujejo gornje pogoje, v zavarovanje najkasneje do 8. 3. 1932. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Nauk zgodovine. Pod tem1 naslovom je objavil nedeljski »Slovenec« zanimiv uvodnik, ki se bavi z vzroki propadanja vere in cerkvenega vpliva. Med drugim prinaša tudi ta-le zanimiv odstavek: »Cerkev že po svojem nauku ohranja in podpira vse pozitivne, državo ohranjajoče in patriotične elemente. Ni pa njena naloga, da vodi državno politiko, in še manj, da se angažira za strankarsko ali razredno politiko. Cerkev je nepolitična in svobodna verska organizacija.« Če bi se bili cerkveni krogi že doslej držali tu iznešenih načel, bi jim danes ne bilo treba pisati takih desperatnih člankov. Poljski poslanik v Beogradu je te dni obiskal Ljubljano. Ljubljanski dnevniki so ob tej priliki prinesli dolge slavospeve bojem Poljske za svobodo oz. osvoboditev izpod veli-koruskega, nemškega in avstrijskega jarma. Nežigosani tisočdinarski bankovci od 1. marca t. 1. za javni promet niso več veljavni. Zamenjava jih od tega dne dalje le Narodna banka;. »Pregled štampe« preneha izhajati. Kakor nam sporoča »Centralni presbiro« ministrskega predsedni-štva, preneha dne 1. marca izhajati »Pregled štampe«, ki ga je izdajal imenovani presbiro, in sicer iz razloga štednje. 14. dražba kož divjadi se vrši dne 21. marca t. 1. v prostorih Ljubljanskega velesejma. To je druga letošnja dražba »Divje kože«, ki se v tekočem letu ne bo več ponovila. Kdor ima še kaj kožuhovine, naj jo pošlje takoj ali najpozneje do 15. marca t. 1. na lovsko prodajno organizacijo »Divja koža«, Ljubljana — velesejem. Pozdrav brest-litovvskim obsojencem je poslala zadnja seja Soci-jalistične Internacijonale, kakor poroča njeno tajništvo. Lansko leto so namreč sklenile poljske opozicijske stranke, na čelu jim kmečka stranka in socijalna demokracija, boj pri volitvah za zmago demokracije na Poljskem. Rzeczpospolita Polska (kakor je uradni naziv Poljske), torej ljudovlada Poljska naj res dopusti ljudstvu vlado in naj prepodi fašistično kliko, ki sili v ospredje. Ustanovil se je volilni blok itd. Vlada je tedaj obtožila voditelje teh strank in tega gibanja ter jih zaprla v trdnjavo Brest-Litowsk. Nedavno sc je vršil tudi proces, na katerem so bili obsojeni bivši mlin. predsednik Witos, minister s. Liebermann, sedem soc. poslancev in še nekaj drugih na več let ječe. V svetovnih listih se je o tem minogo pisalo. Francoski socijalisti pa so vložili v parlamentu interpelacijo. Kongres socijalističnih študentov na Dunaju je pokazal lepo napredovanje teh organizacij. V zadnjem: letu se je članstvo pomnožilo za 597 Izkoristite ugoden nakup ostankov v TEKSTIL-BAZARJU v Mariboru / Ostanki, meter po Din 6-—, 7-—, 8-—, 9'— in 10’—. Nova volilna zmaga Zveze rudarjev Jugoslavije pri volitvah delegatov Bratovske skladnice v Zabukovci. 30. januarja smo imeli pri nas volitve v Bratovsko skladnico. Volilnih upravičencev je bilo 353, od teh jih je volilo 286. Poleg liste Zveze rudarjev je kandidirala še lista »Neodvisnih«. To listo so zložili trije (imena zaenkrat še ne objavimo), katerih glavni namen je. da bi uničili našo svobodno strokovno organizacijo. Pravijo pač, da je treba proti svobodni organizaciji ustanoviti nacijonalno strokovno zvezo. Prepričali niso nikogar. Ti ljudje so dobili reci in piši od 6 do 15 glasov. Med tem ko so kandidati, ki so kandidirali na listi Zveze rudarjev, do^ bili po 258 do 271 glasov, tako da je vseh 24 kandidatov, ki so kandidirali na listi Zveze rudarjev, bilo izvoljenih z 90 odst. glasov. Rezultat volitev jasno kaže, dai zabukovški rudar ni dostopen za nacijonalistične fraze. in šteje sedaj dunajska zveza socijalističnih vseučiliščnikov 3342 čla-nov, Avstrijski gospodarski patrioti. V Avstriji se bavijo najboljši patrioti s prodajanjem zlata v inozemstvo- V štirih mesecih je oblast zaplenil® za dva milijona šilingov, to je za D milijonov dinarjev takega blaga. Koliko zlata, dragocenosti in vahit je šlo skrivaj v inozemstvo, tega pa avstrijske oblasti ne vedo. »Vorvvarts«, organ socijalnih demokratov v Berlinu, je objavil proglas strankinega odbora k predsedniškim volitvam, ki končuje z besedami: »Da potolčemo Hitlerja, moramo voliti Hindenburga!« Hitler — vladni svetnik. Avstrijski častnik napreduje v svojih kari-jerah. Brunšviška vlada ga je najprej imenovala stražmojstrorn pri žandarmeriji, da bi m'u s tern zagotovila nemško državljanstvo. Šarža je bila premalenkostna. Zato ga j c imenovala brunšviška vlada za vse-učiliščnega profesorja na tehniki. Te dni pa zopet čitarno, da je postal Hitler vladni svetnik in bo prideljen brunšviškemiu poslaništvu v Berlinu, kjer bo zastopal izključno brunšvi-ške gospodarske interese. Na drugi strani pa trdi vlada, da že 1. aprila opusti poslaništvo v Berlinu. — Radovedni smo, po kakšnem merilu meri brunšviška vlada Hitlerjeve sposobnosti. Imenovanje bo menda le krinka. Briining nima v Reichstagu posebno velike večine. Pri glasovanju o nezaupnici, ki so jo predlagali na-cijonalmi socijalisti, je bila ista z 289 proti 264 glasovom odklonjena. Ka- Angelo Cerkvenik: ROSA. (Povest.) Rosa je bila v tistem trenutku resnično lepa. Bojo se je začudil. — Rosa, tako si lepa, tako zelo si lepa. Le vera v Tanjino lepoto me je mogla tako dolgo slepiti. Bolesten občutek je Rosi zvedril opojne misli. _ ,.i. — Vera v Tanjino lepoto, Bojo? Ali ne bo isto z vero v Rosino lepoto? — Ali dvomiš, Rosa, preden si mogla popolnoma užiti in do dna izpiti sladkost prvega poljuba? — Dvomim, Bojo. — Zakaj, Rosa, zakaj? Ali nisem bil nekdaj tam ob motni reki rekel, da bi hotel obe . .. slišiš, obe? — Res je, a jaz bi hotela, da bi jutri stala Tanja svobodno pred teboj, da bi pred tebe pokleknila, da bi te prosila odpuščanja in pozabljenja. Kaj bi storil, Bojo? Bojo se je te misli prestrašil, ta predočba je bila mnogo presilovita, da bi jo mogel zakriti s kakšno plitko lažjo. Rosi naj bi lagal? Prečudovito dobra in lepa je bila, da bi se ji bil mogel zlagati! Ljubil je res — obe. — Rosa, oprosti, če ti bom na to vprašanje odgovoril šele jutri, šele prihodnji teden, morda šele čez leto in dan — morda pa celo ob svoji smrtni uri. V. Na tisto vprašanje ji ni odgovoril nikdar. Poročila sta se še pred razpadom monarhije dvoglavega orla. Živela sta zadovoljno in sta bila drug nasproti drugemu do skrajnosti odkritosrčna, dasi je Bojo bil včasih silno težko odkritosrčen celo nasproti sebi samemu. Mnogokdaj je zasanjal v daljno preteklost in Tanja se je razrasla v njegovih mislih, kakor se razlijejo solnčni žarki ob vzhodu preko širne morske gladine. Mučila ga je zavest, da misli na Tanjo poleg žive, tako dobre Rose. — Rosa, danes sem zasanjal o zemlji, ki sem jo vzljubil nad vse, o zemlji, ki se mi zdi edina prava domovina. Da, o Rusiji! Saj smo prišli iz daljnih ruskih step, nepreglednih planot pred dolgimi stoletji! Ali ni v tem čudnem hrepenenju ljubezen izpred tisočletja? Ali ne potrjuje to čuv-stvo tvoje vere v ljubezen, ki se vrača, kakor se vrača zemlja vedno na isto mesto? — Tudi mene včasih poseti hrepenenje severnih snežnih belin, tudi mene včasih objame želja tihega, neizmernega občutja samote. Misel nate pa mi je odkupnina za vse želje, ki se ne morejo in ne smejo vtelesiti. — Na njo mislim včasih, Rosa, na Tanjo. Misel pride sama; kakor tat se prikrade, kakor nasilno valovje razbičanega spomladanskega hudournika iz ozkih gorskih vdolbin v širne planjave prihrumi misel o Tanji... in me muči... Tako me muči. .. zavoljo tebe, Rosa .. • Bojim se, da te trpinčim, Rosa. Nežno in žametasto je odgovorila Rosa: — Naj te misel zavoljo mene ne muči! Naj te misel, ki bi utegnila ukrasti ti samo en sam trenutek lepih sanj o Tanji, ne zalezuje. Svoboden si, Bojo! Človek si! Svoboda misli, vere, upanja, svoboda ljubezni je najvišje, kar je človek do danes mogel posvetiti, je najvišja človeška dobrina . .. Umazana in sebična bi bila, če bi hotela kratiti ti svobodo tvoje notranjosti. In neumna bi bila, kajti predobro se zavedam, da ni ljubezni brez podstavke široke notranje svobode . . . samo mnogo, mnogo svobode bo rodilo veliko ljubezen. Daleč na obzorju se je pogrezala v nepregledne ruske stepe rdeča solnčna obla. Zamaknjena sta stala ob reki ter zrla na solnce, ki je hkratu božalo z rdečimi žarki drobno dekle Tanjo ... — Solnce, solnce . .. ali mi ne prinašaš njene misli — katete — V tistem hipu mu je bilo tako samo ob sebi umevno, da je vse v naravi le živa geometrija, da so solnce, zvezde, brezštevilna nebeška telesa le žive geometrijske točke, misli sprejemajoči in — po zakonih geometrije — misli obdajajoči aparati ... Ali ne kopičijo tisočera solnca tisočero in tisočero misli v bog ve čigavih možganih in v srcih bog ve koga? Ali ne govori iz malega sprejemnega in oddajnega aparata — iz malega mož-ganskega ustroja vtisk tisočerih, vtisk iz drugih svetov, vtisk iz preteklosti in pradavnine, vtisk za komaj sluteno bodočnost? njo Poslal je poljub rdečemu solncu za — Ta- (Dalje prihodnjič-) kor običajno so tudi topot vprizarjali naciji svoje kravale. Zatiranja poljskih Ukrajincev bo vendar-le konec. Iz Lvova poročajo, da je poljska vlada sklenila omiliti svoje postopanje proti Ukrajincem, ki jih je Poljska ob prevratu dobila nekaj milijonov v Galiciji in Voliniji. Z boji za kulturno in gospodarsko avtonomijo so Ukrajinci dosegli zapiranje svojih šol, katerih je poljska vlada zaprla 3000, poljskih društev, zadrug ter so si nakopali na glavo vojaške kazenske ekspedicije, ki so jih morali Ukrajinci vzdrževati na lastne stroške s kontribucijami in rekviriranjem. Ukrajinci so apelirali na Društvo narodov ter na svetovno javnost ter naglašali, da naj si Poljaki pokličejo v spomin dobo pred 1918. letom. Zdaj bo pa torej tudi ukrajinski živelj lahko svobodho zadihal ... Trockij je zaprosil za čehoslova-ški vizum zase in za svojo družino v svrho lečenja v čeških toplicah. Dovoljenje za bivanje je dobil pod pogojem, da se po končanem lečenju zopet vrne v Turčijo. 25 milijonov dolarjev za japonsko propagando. Pariško časopisje je Pričelo z ozirom! na vojne dogodke v Šanghaju naenkrat pisati o Japonski sovražno. Tridesetumi teden. Ravnateljstvo številnih kovinskih tovarn industrijskega okrožja Auzin na Francoskem je uvedlo zaradi krize 30 urni teden. Izgubili so pa obenem vsi inozemski delavci, razen belgijskih, delo. f)o nedavna je bila v tem ozemlju zaposlenih 250.000 delavcev iz Poljske. Strašno ljudsko klanje so vprizo-rili Japonci pri zavzetju Kiangvatia pri Šanghaju. Na tisoče civilnih oseb. moških, žensk in otrok, so zgtiali skupaj in jih nato dobesedno pokosili s strojnicami. Baje kot kazen zato, ker so civilisti pomagali kitajskim' vojakom. Ruski belogardistični general Semjonov se mudi točasno na Japonskem, kjer se pogaja z vlado o organiziranju posebne ruske emigrantske armade v Mandžuriji, s ciljem1, da odtrga ruski Daljni vzhod in ustano- vi posebno belorusko državo kot bazo za nadaljnje operacije proti sovjetom. V Mukidenu in Parizu se vrše tudi pogajanja, po katerih naj bi se omogočilo v Evropi živečim ruskim emigrantom, da odpotujejo v Mandžurijo. Moskovsko časopisje prinaša uradni proglas, da je radii oživljenega gibanja ruskih emigrantov v Mandžuriji sovjetska vlada prisiljena svoje vojaške sile na Daljnem vzhodu pomnožiti. Nov polet v stratosfero pripravljajo v Leningradu za prihodnje leto. S posebnim balonom se nameravata dva sovjetska inženjerja dvigniti 20.000 m visoko. »Ljudska samopomoč« v Mariboru daje vsemu cenj. članstvu kakor tudi vsemu občinstvu Slovenije z ozirom na neprilike pri »Kmetijski eksportni zadrugi« v Mariboru in pri »Vzajemni pomoči« v'Ljubljani, ki so vzbudile o redu celo dvome o na-daljnem obstoju našega društva, v njih po-mirjenje na znanje izvleček iz zapisnika o uspehu revizije stanja našega podpornega društva, ki jo je izvršilo dne 13. febr. 1932 predstojništvo mestne policije v Mariboru ob sodelovanju gg. dr. Sajovica Ladislava, ravnatelja zavarovalne družbe »Triglav« v Ljubljani in Žolgerja Zvonka, ravnatelja zavarovalne družbe »Fenix« v Ljubljani. O izvršeni reviziji sta podala omenjena gospoda na kratko sledeče strokovnjaško mnenje: »Celotno poslovanje in organizacija napravi na prvi pogled jako dober in soliden utis. Društvu predseduje od ustanovitve notar g. dr. Ivo Šorli, posle pa vodi upokojeni učitelj g. Zinauer. V pisarni je zaposlenih 17 pis. moči z zmernimi mesečnimi plačami. Knjigovodstvo je v vzornem redu, in to tako glede evidence članov kot denarnega poslovanja. Pri skontraciji izkazuje blagajna Din 14.985.55, poštna hranilnica Din 64 tisoč 867.—, pri Ljubljanski kreditni banki in desetih različnih hranilnicah in denarnih zavodih znaša imovina Din 492.016.—, skupna likvidna sredstva torej Din 571,868.55. Poleg tega ima društvo za Din 25.000.— kurzne vrednosti državnih papirjev ter dobro opremljene 4 pisarniške prostore. Poslovanje je organizatorično in manipulativno jako pregledno in v vzornem redu.« Zopet grd denuit-cijant iz Maribora. Vlom v mesnico — komunistični letaki. Poročali smo pred tedni, da so bili aretirani radi suma hudodelstva komunistične propagande in oddani v zapore mariborskega okrožnega sodišča delavci Švajkhofer Ivan, Sagmeister Rudolf in Raspotnik Anton, Od takrat naprej se je vodila temeljita preiskava, ki pa je ugotovila sledeče: Ključavničarski pomočnik Ivan Švajkhofer, ki je bil nič manj kot 13krat predkazno-van radi tatvine in enkrat po zakonu o zaščiti države, je svoj priljubljeni posel tatvine izvrševal tudi na Silvestrovo preteklega leta. Proti jutru je prišel Švajkhofer na Pobrežje in hotel vlomiti v mesnico Jožefa Križanec, mesarja iz Maribora, ki ima pri gostilni Lederhas na Pobrežju svojo mesnico. Ko je že razdrl mrežo na vratih in ravno odpiral s ključi vrata mesnice, pa so Švajk-hoferja zasačili in iz gostilne sta prišla med drugimi tudi delavca Rudolf Sagmeister in Anton Raspotnik pomagat ujeti vlomilca Ivana Švajkhoferja, pri katerem so našli tuji ključ in kladivo in so ga nato izročili orožnikom. Ko je bil Švajkhofer aretiran, pa je osumničil Sagmeistra in Raspotnika, da ju je videl tisto noč po Pobrežju razmetavati komunistične lepake, katere so res našli na Silvestrovo raztrošene po Mariboru in Pobrežju. Preiskava je dognala, da si je Švajkhofer, ki se je potem izdajal tudi za policijskega konfidenta in preganjalca zločincev, glede komunističnih lepakov gladko izmislil, da bi se maščeval nad onimi, ki so mu preprečili vlom v mesnico. Državni tožitelj pri sodišču za zaščito države je prejšnji teden proti Sagmeistru in Raspotniku postopanje ustavil, medtem ko je Švajkhofer ostal še naprej v zaporu, da se bo zagovarjal pred sodiščem radi vloma v mesnico ter lažnjivega sumničenja napram Sagmeistru in Raspotniku. Medtem pa je Švajkhofer v preiskovalnem zaporu že zopet med drugimi aretiranci »odkril« »nove komuniste«. Ljubljana. Poneverba v Strojnih tovarnah v Ljubljani. V kazenski zadevi zaradi poneverbe v Strojnih tovarnah je deželno kot apelacijsko sodišče razsodbo proti Florjančiču razveljavilo. Florjančič je bil obsojen na 14 mesecev ječe. Pritožil sc je njegov zagovornik dr. Oblak. V doglednem času! se bo torej vršila nova glavna razprava proti Strikbergerjevi, Govekarju in Florjančiču. Pritožno sodišče je reklo, da njegova krivda ni zadostno dokazana in se mora izvesti proces v celoti proti obtožencem. Schichtov RADION pere sam za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. " . Maribor. 5% redukcija plač železniških delavcev je hud udarec za vse prizadete, ker so bile že prejšnje mezde skrajno nizke ter zdaleka niso odgovarjale draginji življenjskih potrebščin. Pri izplačilu mezd minuli pondeljek pa so delavci po večini dobili komaj po par sto dinarjev izplačanega zaslužka; veliko jih je pa prejelo le prazne izplačilne ovoje. Poleg 5%nega odtegljaja za 2 oziroma 3 mesece nazaj, je bil to pot odtegnjen tudi kuluk in pa običajni vsakomesečni odtegljaj za davek na ročno delo, bolniško blagajno, penzijski sklad itd. Sa-vez železničarjev Jugoslavije je takoj, ko je zaznal, da se bodo plače reducirale, poslal deputacijo na merodajna mesta v Beograd, da intervenira v prilog prizadetega železniškega osobja. Redukcija plač se namerava baje izvesti tudi pri nastavljenemu osobju. Lepo uspeli sestanek privatnih in trgovskih nameščencev. V petek, dne 26. februarja, se je vršil v predavalnici Delavske zbornice dobro uspeli sestanek trgovskih in privatnih nameščencev. Sestanku je predsedoval podpredsednik tukajšnje podružnice ZPNJ Vrisk; s. Petejan pa je raztolmačil posamezne važne člene novega obrtnega zakona, ki stopi dne 9. t. m v veljavo. Posebno pa se je bavil z namero industrijske zveze oziroma trgovskega gremija v Ljubljani, ki je razposlal znano okrožnico, da naj podjetja vsem svojim dolgoletnim nameščencem odpovedo službe, preden stopi novi obrtni zakon v veljavo. S to namero so nekateri podjetniki hoteli izigrati ugodnosti, ki jih predvideva novi obrtni zakon za uslužbence, kateri so že več let uslužbeni pri enem podjetju. To ravnanje posameznih podjetnikov je nov dokaz, da bodo privatni nameščenci le strnjeni v svoji enotni strokovni organizaciji zamogli uspešno braniti svoje interese. V imenu Zveze bančnih uradnikov je govoril predsednik tuk. podružnice Skaza, ki je izjavil, da se bančni uradniki pridružujejo protestom privatnih in trgovskih nastavljencev. O zaposlitvi inozemskih nameščencev in upokojencev je nato govoril v nemščinj tehnik Derganc. S tem vprašanjem se je bavil tudi s. Pelikan, ki je zlasti naglašal potrebo izvajanja 8 urnega delovnika, s čemur bi bilo pomagano številnim brezposelnim. Po s. Petejanu predlagana resolucija, s katero se mariborski trgovski in privatni nameščenci izrekajo solidarni z zahtevami ljubljanskih tovarišev, je bila soglasno sprejeta. Pri točki slučajnosti so se obravnavala še nekatera vprašanja, nanašajoča se na zadržanje posameznih delodajalcev napram svojim uslužbencem, ki iste mnogokrat smatrajo za brezpravno rajo, kar pride zlasti pri nekaterih podeželskih trgovcih do izraza. S pozivom na solidarnost vseh nameščencev je predsednik zaključil zborovanje. hitrejše in belejše in preprosto kakor A-B-C A- Raztopi Radion v mrzli vodi. B. Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut C. Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi. i R1/32 in... hitrejše Zanimivo predavanje »Svobode«. »Svoboda« priredi v sredo, 2. marca, v dvorani Delavske zbornice, Sodna ul. 9/11., predavanje o zgodovini Maribora. Predaval bo prof. Baš. ki je prav dober poznavalec zgodovine našega mesta. Delavci in delavke, pridite v čim večjem številu, da se seznanite s kulturno in socijal-no zgodovino Maribora! — Odbor. Predavanje društva »Ogenj«. Društvo »Ogenj« v Mariboru priredi v soboto, dne 5. marca ob pol 20. uri v kinu »Apolo« vstopnine prosto predavanje s skioptičnimi slikami o temi »Moderno sežiganje mrličev«. Predavatelj pride iz Graza. Občni zbor Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev se bo vršil v nedeljo, dne 6. marca t. 1. ob 15. uri v zgornji dvorani hotela »Orel«. Članstvo se naproša, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. Zopet samomor. V zadnji številki našega lista smo poročali, da so se v minulem tednu v teku dveh dni izvršili kar 3 samomori v Mariboru. V soboto pa se je izvršil še četrti, in sicer si je proti večeru v svojem stanovanju v Smetanovi ulici pognala kroglo v glavo 26 letna Pavla Kaisers-berger. Obupana mladenka je bila po poklicu frizerka in je bila poznana kot zelo marljiva delavka. Kakor po večini ostali samomorilci pa je tudi Kaisersbergerjeva omagala pod silo današnjih življenjskih prilik ter nasilno končala svoje mlado življenje. 60 letnico svojega rojstva obhaja te dni dr. Josip Tominšek, ravnatelj mariborske klasične gimnazije. Repertoar mariborskega gledališča. Torek, 1. marca ob 20. uri: »Dijak-prosjak.« Ab. B. Sreda, 2. marca; Zaprto. — »Trije vaški svetniki« na mariborskem odru. Kot naslednja dramska premijera se uprizori v najkrajšem času sijajna veseloigra iz kmečkega življenja »Trije vaški svetniki«. SREČKE državne razredne loterije se dobe sedaj tudi v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg 6. Sodrugi, tam jih kupujte! ptuK Dramatični odsek »Svobode« priredi v nedleljo, dne 6. marca, ob 15. uri v mestnem gledališču Stolberje-vo veseloigro »Stari grehi«, s katero se bodo naši igralci predstavili občinstvu pod novo režijo s. Berjaka. Svobodaši, na delo, da bo udeležba polnoštevilna! Družnost!________________ Studenci pri Mariboru Ljudska univerza v Studencih. V četrtek, dne 3. t. m., ob 19. uri predava g. dir. Vilko Marin o spolnih boleznih. Predavanje bo spremljal film in je namenjeno samo za žen- ske. Mladoletnim pod 16 let ni dovoljen vstop. Zabukovca. Redni letni občni zbor podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije se bo vršil v nedeljo, dne 6. marca, ob pol 4. uri pop. Dnevni red; poročilo funkcij onarjev in volitev novega odbora ter razno. Občni zbor se vrši v prostorih s. Ivana Zupanca. Predavanje »Svobode«. V nedeljo, dne 6. marca, ob pol 10. uri dopoldne bo skioptično predavanje. Predmet: »Racijonalizacija dela in delavstvo«. Predava prof. Teply iz Maribora. Jesenice. Popravek. V sredo, dne 24. febr. t. 1., se je dogodila v članku »Jeseniške delavske žene za rešitev krize« na str. 4 neljuba tiskovna pomota, ki izpreminja smisel stavka in bi lahko dovedla koga dto nezaželjenih domnevanj. V 11. vrsti 4. stolpca je napisano: Tudi glavni zaupnik s. Mohorič je naglasil dejstvo, da so imele žene stokrat več uspehov kakor pa moški. To ni prav, nego bi se moralo glasiti — tokrat, torej to pot so imele več uspehov. To naj naši čitatelji popravijo. Delavski šport. Poslovilni večer. V nedeljo, dne 21. februarja, se je vršil poslovilni večer, katerega je priredil SK »Svoboda« svojemu odhajajočemu članu S. Milosavljeviču, ki je moral iz Maribora iskat zaslužka drugam. Sodr. Milosavljevič je za časa. svojega bivanja v Mariboru posvetil ves svoj prosti čas v procvit SK »Svobode«. Neumorno je pridobival in izobraževal delavsko mladino za SK »Svobodo« ter si znal pridobiti kot le malokdo zaupanje med svojimi športnimi tovariši. Moštvo SK »Svobode« mu je ob slovesu podarilo skromno darilo v spomin. Sodr. Milosavljevič pa je obljubil, da bo tudi v bodoče in v novem kraju ostal zvest ideji delavskega športa. Gostovanje SK »Svobode« v Celovcu. SK »Svoboda« Maribor je povabljen ob velikonočnih praznikih v Celovec, kjer bo odigral prijateljsko tekmo s tamošnjim delavskim športnim klubom. SK »Svoboda« bo to pot prvič gostoval v inozemstvu. Uredniiki kotlCek. Dobja vas. L. M. Srečka ratne štete ser. 4181 br. 258 še vedno ni izžrebana. Ugine. Pomotoma smo knjižili cel znesek za naročnino. Knjige »Cankarjeve dhužbe« Vam bomo sedaj takoj poslali. m , ljudske imame Sin.i iikov n n Za vsakodnevno rabo praktičen, lahek in udoben čevelj iz boksa, ki ne žuli niti nog niti žepa. Vrsta 9637-21 Eleganten, soliden čevelj iz finega boksa v črni ali rjavi barvi z usnjatim podplatom za Din 199.— Iz laka znižana cena od Din 229— na Din 199.—. Vrsta 2945-11 Čevlji iz črnega boksa. Praktični in elegantni, Ravnotaki iz laka za nedeljo in praznik za ceno Din 149.—. Vrsta 3635-18 Za na trg in mesto ter za vsakodnevno nošenje rabite te udobne čevlje na zadrgo z nizko peto. Tiska: Lludska tiskarna d d. v Mariboru, predstavite!! Jošlo Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala In urejuje Viktor Eržen v Mariboru