$6 00 Za pol leta.....$3 00 Za New York celo leto . $7.00 I The largest Slovenian the United States. '■■11111 Ml lli^U Da*y Li t . i list: slovenskih.delavcev y Ameriki« bund every day except Sunday* «* | and lii*ij*kega nadzorst va. Vsi hišniki wo postali policisti ter opažujfjo vsako osebo, ki stopi v hiio. Posameznike, ki so bili tako nespametni, da so kritizirali fašizem, so enostavno deportirali v driige province ter jim prepovedali premakniti »e iz mesta ali kraja, ki jim je bil določen. Piemontetc so poslali na Sicilijo in Benečane v Kalabrijo. V Turinu so zaprli navadno kuharico, ki je pri nakupu zelenjave izjavila: — Mussolini ju se ni še posrečilo znižati cen karfijole. ('rnosrajeniki odpirajo privatna pisma. Potne liste zanikujejo Italijanom. ki hočejo v inozemstvo. Oddelke vojaitva so postavili na mejo, da zadrže Italijane, ki bi radi izginili z fasiatovskega pekla. Prebivalstvo je očividno sito tega zatiranja V Rimu h kratkim navalili na neko kino- črnosrajčniki pred gledišče in poslušalci so dali izraza svojemu nezadovoljstvu s tem, a so mislili, da je izvršila sa-"Alien Code" in v katerem naj bi momor. se nahajale vse postave, tikajoče se priseljevanja, naturaliziranja, deportacije in mogoče tudi registracije. Edini način, kako je mogoče ta obširni problem primerno dodelati, je uveljaviti skupno komisijo. ki naj bi zborovala, dokler bi ne bilo njeno delo dovršeno. — V tej deželi je milijon ljudi, — je nadaljeval, — ki so prišli senika j nepostavno pred letom 1024, ki so sedaj dobro ustaljeni ter so se prilagodila zahtevam državljanstva. Dolžnost dežele je u-vcljaviti določbe za te ljudi ter sprejeti postave, ki bodo dovoljevale državljanstvo vsem, ki so prišli v to deželo tekom treh let pred 1. julijem l!>24, proti plačilu minimalne globe v znesku $10.00 ali $12.00. — Kakorhitro bodo naše priseljeniške postave smotreno izdcla-nC) — rekel, — no bo naturalizacija resen problem. Če moremo zadržati nezaželjene. je tem boljše, čim bolj priproste napravimo naturalizacijske preizkušnje. Nikakor ne simpatiziram s skušnjami. ki vključujejo taka vprašanja kot: — Ivdo je sedanji tajnik za notranje zadeve.' — Bili so časi. POVRATEK KRALJICE od vseh drugih političnih organizacij v deželi. Mi predstavljamo hierarhijo, temelječo na osebni lo- ISrKAKEŠTA. Romunska, r,. decembra. — Romunska kraljica Marija se ie vrnila v svoje krni jest vo po odstotnosti dveh mesecev, od kojih je preživela sedem in trideset dni v Združenih državah. VARXACVA, Poljska, 5. dec. Roman Dniow.sk i, ki je bil dolga leta idol nacionalističnega gibanja na Poljskem, je pričel včeraj načelovati kombinirani opoziciji proti diktatorju, maršalu Pilsud-skemu. ko je stopil na eelo stranke. ki predstavlja nekak Ku Klux - , , , 1 J ko nisem sam vedel /n odgovor. Ivlau. Drugi kro»i označujejo novo stranko Dmowskija kot poskus, da zgradi kombinirano fašistovsko stranko in red evropskega prosto-zidarstva, ki bo vljnčeval vse elemente, sovražne maršalu, v uamenu. da se deluj«- proti njegovi zadnji zvezi z monarliistiCnnii skupinami Radziwilov. Polepr članov siare«ra desuejra bloka, ki je obstajal, ko je bil Pil-sudski še združen z soeijalisti. vključuje nova opozicija tudi generala Stanislava Hallerja. priznanega sovražnika maršala ter prejšnjega ministrskega predsednika Dziediehowskega. katerega je obiskala radi njegovega protivlad-nega govora v Sejmu ponoči v njegovem stanovanju skupina častnikov ter ga pretepla do nezavesti. Drugi manjši nasprotniki maršala predstavljajo skupino, ki šteje že sedaj tristo" članov. Št iri stranke v narodni zbornici so se že pridružile gibanju, ki je imenovano "Taborišče velike Poljske" in ki dejanski pomenja pan-poliaštvo. Govoreč v katoliški katedrali v Poznanju pri zaključenju organizacijskih sej je rekel Dmowski: — Ta velika zveza bo različna — Smrt je bila trenutna, — je pričal dr. Bunting. Identifikacija trupla nekega mladiča, ki se nahaja v mrtvašnici v Chicago, bo preložena, ker ni hotel oče pogrešanega iti v Chicago. da si ogleda truplo. Tukaj se domneva, da je zasledovani madič še živ. čeprav soglaša opis trupla v Chicagu skoro v vsakem oziru z opisom pogrešanega. PRAIRIE DI* CIIIEX. Wis., ."». decembra. — V obleki Clare Ol-so -£;o našli včeraj pismo, ki predstavlja zadnje sporočilo pogrešanega ljubčka ter je "senzacijonal-no na rave", kot je rekel okrajni pravdnik Karli. — To je bilo zadnje pismo Erd-man Olsona, — je rekel Earll. — Tako različno je oil vsega tega, kar so je splošno pričakovalo, da ne moremo objaviti vsebin«-, dokler ne bomo zaslišali pal" prič. Pismo Erdmana je bilo izročeno Clari dne !>. septembra, par ur prodno je izginila. ' CHICAGO, 111., 5. decembra. — I,o identifikacija potom prijateljev ali sorodnikov Erdinan Olsona. laliko določi, če je truplo mladiča. ki leži v okrajni mrtvašnici, truplo poirrešanega fanta, katerega iščejo radi umora Clare Olson, soglasno s krajevnimi oblastmi. semannu, ko se bo sestala ta teden v Ženevi konferenca Lige narodov. To bo posledica dogovora, katerega so sklenili tukaj zastopniki Anglije, Francije, Belgije in Poljske, češ, da je razoroženje Nemčije sedaj zadostno dovršeno, da se lahko izroči Ligi narodov nadzorstvo vojaških naprav Nemčije. Predkonference se bodo vršile danes med francoskim zunanjim ministrom Briandom, angleškim zunanjim ministrom, Sir Austen Chamberlainom in belgijskim zunanjim ministrom Valnderveldom. Postalo je jasno, da prevladuje soglasje glede iz-praznenja Porenske po osmih letih okupacije. Dejstvo, da so Chamberlain, Briand in Vandervelde v polnem soglasju glede umaknitve, zagotavlja av-torizacijo takega dejanja v Ženevi. Čeprav ne bo delo strokovnjakov pod vodstvom maršala Focha zaključeno preje kot v dveh mesecih, smatrajo predstavitelji teh petih evropskih narodov delo za dovolj napredovano, da se določi dejanski datum, ki bodo odstranjeni vsi sledovi med-zavezniške vojaške kontrole in ko bo stopil na njeno mesto le preiskovalni komitej Lige narodov, ki je določen v versaillski mirovni pogodbi. Drugi važni razvoj je prišel na dan včeraj, ko je Vandervelde po konferenci s Briandom povedal časopisju, da je nujno potrebno, da imajo velesile konference glede Kitajske, da določijo skupno stališče napram vladam v Pekingu in Kantonu. Bel gijski zunanji minister je namignil, da smatra njegova dežela zadnje razvoje na Kitajskem za resno ogroženje številnih narodov, ki imajo tam interese, posebno pa Belgije. Briand je nasvetoval Vanderveldu, da morajo biti sile skrajno previdne s Kitajsko, ker ni še popolnoma znana resnična sila kantonskega gibanja. Vandervelde je rekel, da je v polnem soglasju z Briandom in Chamberlainom, s čemur je zagotov ljeno splošno soglasje glede umaknitve zavezniške vojaške kontrole v Nemčiji. Govorice, prihajajoče iz Ženeve pravijo, da bo Liga tekom prihodnje ga tedna razpravljala o problemu nemških oboroževanj. Glasi se, da bo naprosil Stresernann svet Lige, naj se čimpreje mogoče določi ustroj preiskovalne komisije ped Ligo, ki bo stopila na me- Predsednik in kralj George bosta goverila , po radiofonu 'sto mec*zavezniske kontrolne komisije. LOXDOX. Anglija. .">. deeem-jšeni načrti za otvorjenjt bra. — Predsednik Coolid«re in radioi'om t ran.s-službe ($15 na minuto. Predsednik jalnosti vsakega člana. Mi se organiziramo. ker so predvojna stranke prenehale predstavljati cilje dežele, kar je bilo razvidno tekom zadnje spomladi, ko je Poljska zopet padla v stanje kaosa. Poljska mora zopet najti svojo dušo. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tean mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponadba ugajala, posebno ie, ako bovte vpofctevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. v kralj bosta lahko govorila i;ik>< kralj George bosta mogoče govo- pričetkn leta lf>l'7. dolgo kot bosta hotela, pod pog<>- Na postaji ji je pozdravil kralj rila po telefonu iz Bele hiše In 1 Telefonski pogovor preko Atlan-j jem, da bodo vremenske ruzm>-: Ferdinand, v spremstvu številnih Buckingham palače, če bodo izvr- tika bo stal v pričetkn od $10 do i ugodne, dvornih in vladnih mogotcev. Ko sta se kralj in kraliien odpeljala v palačo, jima je nazdravljala velika ljudska množica. Kraljica je stopila v svojo deželo na majhni jugoslovanski obnrevj ni postaji Jimbolia v petek ob polnoči ter je dospela v Bukarešto s posebnim vlakom, ki ji je bil poslan nasproti. Marija je izgledala kot osvežena od treh dni poeitka. Drujri člani spremstva, posebno prineesinja lleana in princ Nikolaj, so bili o-čividno veseli, da je potovanje končano in da so zopet doma. Dinarji Lire Din. .. .. 500 .. . 9 9.45 Lir ... ... 100 ____ . $ 4.95 Din. .. .. 1,000 .. . $ 18.60 Lir ... ... 200 .... . $9.60 Din. .. • • 2,500 • • . $ 46.25 Lir ... ... 300 .... . . $14.10 Din. .. 5,000 .. .. $ 92.00 Lir ... ... 500 ____ . . $23.00 Din. .. .. 10,000 .. . $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $45.00 Za poSilJatre, ki presegajo Desettlsofi Dinarjev ali pa Dratlsofi Ur dovoljujemo poseben metku primeren popust. IsvrisjeaM w Posebni podatki. Pristojbina sa Izplačila amerlfikih dolar, jev v Jugoslaviji In Italiji znaša kakor •ledi :za $25. ali nuji znesek 79 centov; ed $35. naprej da $39$. ps S cente Za večje sveto pa pft- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street fhom: oobtlanzxt mst £Jew York, & X« . . '' .."V . : J .'i glas naroda, 6. dec. 1926 GLAS NARODA (Slovenk daily> - - - MIT — ■, PARADA KLU KLUX KLANCEV Ji "Ti ______________ Owned M Published by »LOV1IN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) lrr>llk Pre^doni__________Lomai Benodik, treaturer Place of basin em of the corporation and addresses of above officers «2 Cortlandt St., Borough of Manhattan,__New York City. N. Y ' G L A 8 NAHODA" ____"Voice of the People" I trued Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja Ust m Ameriko hi Kanado __________$6.00 ta poi leta--------.„..$3.00 Za Utrl 1st* $1.30 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov Dopiai bre* podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po&iljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m nam tudi prejSnjo bivaliiče naznani, da hitTeje ___ _____najdemo naslovnika. "G LAS NAROD A", 82 Cortla^dt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 Dopis. Peter Zgaga Pittsburgh, Pa. j Tukajšnjo pevsko društvo "Pre-' , , ■ i-. i i, . rekom lanskega leta so zanra- seren jo priredilo dno 28. novem- ... . , . , 1 , , . - . . ....v,!l ameriški obiskovalci v Evrom bra igro. o kateri so-,;i zt- zadimč .... , , , "l1 , , , .. v,. f,,,f> milijardo dolarjev, poročal. Obisk je bil srednji, ah , - . .. , 4 - , i »vfjtib temu je pa hvropa jezu,! vseeno večji, kot se ga je prieako-' ji i valo. To pa zaradi tega. ker niso) bila razdeljena pripravljena pova bila. Zavoljo toga se ni za moglo pričakovati večjega obiska i>, -t i • ■ , * i Danes je sveti .Miklavž. Kaj I ros 11 hi vse sioveii.NK" J na Amerikanee. Strašno jezna. zapravili Najbrž zato ker niso I dveh milijard. Za New York ta celo lete Za pol leta Za inozemstvo ta tele leto Za pol leta vse slovenske rojake in rojakinje v Pittsburgh:! in -n-Icoliei. posebno pa se podporno člane. da 1 >i ne šteii v zlo pev. dr. Prešerem za to neljubo pomoto. Da se bo pa to poravnano in <1.: bodo zamogli se osiaii videti igre, se je sklenilo, da se igro ponovi ii« sieer 12. decembra točno ob s uri zvečer. Ves ."i-ti .(» j»> aparat sam popolnoma razbil. Druga in mnogo težja nesreča, ki je zahtevala tudi človeško žr-\ v. se je zgodila dno 18 novembra. Letalski poročnik Ferdo Sloko-vič. rodom iz Trebinja, in meha- t0lrno 0b g ni k Radenko Josič iz 1'žice sta vabimo vas v imenu ponesrečenih, i da bi se usmilili teh revežev in v-.il prišli na to igro Akoravno so jo! . i , . • , t . J tri leta jeee. seje prijel za glavo ze nekateri videli, vseeno pridite? . . 1 ^ ' še enkrat. Ko je bil obtoženec obsojen na zajokal in zavzdihnil- T-.-* - -j . , itI — Oh, da bi ne bil nikoli ro- \ Jjudno se prosi vsakogar, kdor J . eita ta dopis, da bi marljivo asi- "1<"t ' ' * Sodnik mu je pa odvrnil v stro- ll ral za itrro med svojimi prijatelji. Nas klie naj bo: moramo in hočemo se izkazati s svojo pomočjo našim ponesrečenim bratom, da jim vsaj malo pomagamo iz nesrečo. katera jih je zadela. Toraj na veselo nasvidenje dne gem uradnem tonu: — Je že prepozno. Na to bi bili morali prej pomisliti. * Starega far mer ja so vprašali: — Kaj pa delaš po zimi, ko je . ob 11.50 na avljonu tipa "Bran- — Ce bi imel o proliibiciji vsakdo tako mnenje kot dcnburt ga imajo ameriški Jugoslovani, bi v bilo prohibicije. Ameriki nikdar približno l.")(V Novi^ig h Jugoslavije dvignila metrov visoko. Po vežbi ki je trajala neka j nad četrt ure. sta se f začela spuščati na tla. V višini! 100 m se je aeroplan vsled defekta motorju . , ^.i.j .. cih je razburil strahovit umor. VI na motorju nenatloma zasukal v' w * . , , _____ - --i i li i š^I št. 82. ki je leži na samem v krogu ter potem nagloma t resen " 12. decembra v Slovenskem Domu j zunaj sneg in mraz? uri zvečer. » — P™ peči sedim in preniišlju- Bratski pozdrav! jj,-m. Ivan Varo«?a. — Kaj pa če nimaš ničesar za __{premišljevati? j — Pa samo pri peči sedim. Zverinski umor v Pucincih. I * Pred kratkim sem poročal, da T J se bo hči ameriškega milijonarja poročila z ruskim baronom Tor- j Mirno vasico Gorico pri Puein- Mednarcdni veleslepr,r pod ključem. V Subotici je te dni policija at*e-tirala metlnarodnesra velesparia uawksa Weiss, ki je živel prej \ Zajrrebn kot samostojen trgovec sove ni vinogradu. Proti llrliči ! na tla na »lesnem bregu Neretve, j Zveza stavbenikov je izjavila, da ji ni mogoče uve-< i:netn'k agencijske tvrdke. Te- je bil obsojen na š i petdnevnega delovnega tedna drugače kot da zviša jza<}nYlh dvch let J*e Weiss ^l»ora. ^ - • * . ™ . , . „ vršil celo vrsto sleparij ne samo v tociukcijske stroške, lo zvišanje bi pa padlo na ramic! Jugoslaviji, marveč tudi na Ma- Tragična ?mrt i u se ^ je te dni vršila pred zagrebškim sodnim stolom kazenska obravnava. Mirko Ilrlič je bil po kratki obravnavi spoznan krivim prestopka proti varnosti življenja ter arat se je popolnoma razbil ter pokopal pod seboj pilota in mehanika. Oba st lamem gozdičku so našli umorjeno 40 let staro Ano Roškar, roj. Savel j. Iliša je last vdovca Franceta Balcrja s katerim je živela sti produkcijske javnosti. Podobno je z drugimi industrijami. Eden bo pri tem moral trpeti. Bodisi delavec, ki bo moral uporabiti več eneržije, da bo opravil delo, določeno za šest dni, v petih dneh, bodisi javnost, ker bo morala produkte dražje plačevati, oziroma bo dobivala za isto ceno slabši produkt. NEUPRAVIČEN KOMPLIMENT a- Ameriška Antisalonska Liga ima jako dobrega gitatorja. Imenuje se Mr. Jolinson ter je nekak potovalni zastopnik in agitator. Hodi iz kraja v kraj, iz dežele v deželo ter povsod pridiguje o blagrili ameriške prohibieijc. Včasi mu poslušalci ploskajo, včasi ga nabijejo, kol pač nanese. Pred par leti je govoril angleškim študentom v Londonu. Njegov govor je imel nanje tak vpliv, da so možaka počakali pred dvorano ter ga neusmiljeno pretepli. Pri tisti priliki so mu tudi zlili eno oko. Od tedaj se smatra mučenokom svete Prohibieijc ter še bolj vztrajno a-gitira in prodaja svojo piškavo modrost. Tudi na Jugoslavijo se je spravil, in sicer pred kratkim že vtretje. - lijonov dinarjev dinarjev jrlobe. Koncem meseca novembra je govoril v naši beli!za Ljubljani. In kako je govoril ? Za poč't. V Sloveniji je organizacija "Sveta Vojska", in namen te "Vojske'' je pijačo popolnoma odpraviti. Neki šaljivec je rekel nekoč, da se vojščaki "Svete .Vojske" vedno vojskujejb. Vojskujejo se takrat, kadar nimajo ničesar za piti, in takrat, kadar ga imajo preveč pod kapo. Vsledtega je "Sveta Vojska" popolna prispodoba ameriške antisalonske Lige. Pred člani "Svete Vojske" v Ljubljani je torej go-.Voril Pussyfoot Johnson. "Pussyfoot" se pravi ponaše "mačja taeka". Boljšega imena mu niso mogli dati, kajti njegove metode in metode njegovih pristašev so mačje. In če kilo pravi, da niso mačje, mora če je posten prizna-. .JL džarskem. Xa Dunaju in v drugih mestih. Iskali sta fra zagrebška, in dunajska policija. Weis* je svoje .sleparije večinoma y.v prizna i. Sedaj mu izprašuje vest zagrebška policija. Poskusen samomor Slovenke v Zagrebu. 23-letna kuharica Oenovefa Ciač-liik. rodom iz Maribora je izpila v Zagrebu v samomorilnem na me mi steklenico lizola. Prepeljali so j<» takoj v bolnico, kjer so ji nudili prvo pomoč, vendar je njen položaj težaven. Kaj je pojmalo nesrečnim v obupni korak, ni znano. j Tihotapec ohsojcn na 12 milijonov , dinarjev Po naredbi riuaučne^a minislra je bila nedavno orirunizirana pf>-sfl.na finančna služba za razkrivanje tihotapcev. Ta organizacija je imela že lepe uspehe, a njen največji dosedanji uspeh je brez dvoma aretacija Oskara Xagelbcr-gerja, trgovskega agenta z Dunaja. ki je vtihotapil že mnogo blaga v Jugoslavijo, zlasti pa v Zagreb. Dne 15. oktobra ga je omenjena organizacija zalotila ter mu zaplenila Gol kg svilenih tkanin. Glavna carinarnica v Zagrebu je Xagelbergerja obsodila na 12 mi- pos^nca Petra Bielice. bila v nezavesti. Slo kovic je im-l razbito lobanjo | umorjena od leta 1H24 v konknbi-5n je kmalu naio umrl. mehanik i natn- živi nJen Roškar pa je imel ob.- nogi zlomljeni in'-™*^ na štajerskem. Zločinec je i;r jhrže n,- 1,« ostal pri živlfen ju. I amopjenki z ostrino velike sekire. Kako je prišlo do nesreče. mlk' s0 -1° n-1e- presekal znano Domneva se. da ie mehani-llevo stran vvatu in vrh štah slabo in te vsled tega|dariI rami in -lavL Smrto" izgubil obhisl :ia aparatom. ' nosne so bile rane na vratu. Ro- svoja prejšnja tihotapstva pa bo sojen po finančnem zakonu. Dognalo se je, da je Xagelbergerja podpiralo pri tihotapstvu več nižjih železniških uslužbencev: Vtihotaljeno blago so kupovale zlasti zagrebške tvrdke. Zdi se, da je Xagelberger medtem pobegnil iz jug. države. Globa v znesku 12 milijonov dinarjev se bo v tem slučaju v smislu finančnega zakona izterjala od onih trgovcev, katerim se dokaže, da so bili ž njim v zvezi. mjUfcj Tragična smrt dveh vojakov. Kakor je bilo poroeano. je meseca septembra v zagrebški okolici viničar Rabusove posesti Mirko Hrlie ustrelil s puško dva Vojaka, ki staj zobala grozdje v Rabu-, V A ril ju v Srbiji se je dogodi- jškarjevo so našli ležečo pod po !•■». težka nesreča, katere žrt v j,- i2vrštev smrtne obsodbe na Četi-j del trupla in no postal bivši narodni poslanec, tir-' nju. j govee Peta r lijeliea. o či l;o]iolne doma umorjeno, dočin. Poskusen samomor Francozinje v Beogradu. \ nekem beograjskem ho^eln s«1 ,;e pred kratkim nevarno obstre-1 i I r * let stara Francozinja -lea-netle Pichoii, ki je šele nred ]>ar dnevi prispela iz Grške v Peo-grad. Krogla ji je poleg srca prodrla v prsi. Prepeljana je bila v bolnico, kjer je zopet prišla k zavesti, vendar ni hotela povedati vzroka svojega obupanega čina. Toča v Hercegovini. Po vesteh iz Mosta rja je pred kratim divjala v Hercegovini močna nevihta. Podala je gosta toča. ki je napravila veliko škodo na detelji in setvah. Veliko tihotapstvo tobaka. V II ereegovini se je v zadnjem času močno razpaslo tihotapstvo tobaka. Finančna kontrola je te dni ponoči blizu Širokega bre ara naletela na skupino tihotapcev z večjo količino tobaka. Tihotapci so se spustili v hep: in so pometali od sebe 130 k ču delavca Antona Roškina, ko j»-pisal na zid tvorniee '\"iva Lenin . l>oškina so takoj aretirali in v njegovem stanovanju so izvršili nreiskavo. Tržaško fašistovsko glasilo poroča, da je okoli Kopra zelo živahna komunistična propaganda. Tam pojejo nevarno pesem "ban-diera rossa" in razdeljujejo ko- zati. samo prosil je orožnike, naj mnnisticni manifesti, čujejo se streljajo dobro. Počila je salva iz desetih pušk. Ker je obsojene** še kazal znake življenja, so orožniki oddali še eno slavo. Piavici je ~ilo zadoščeno. kliei: "Viva Lenin, viva la Russia!" List zahteva stroge odredbe proti komunistom. Pripravlja se fašistovski pohod v koprsko okolico. Priprave za Božič tukaj odlašate lahko do zadnjega dne, dočim morate odposlati darila svojcem v stari kraj sedaj, ako želite, da jih prejmejo za Božič. Kot vsako leto, nalete kasnejša nakazila brez dvoma tudi letos na ovire v obliki velike zaposlenosti poštnih uradov. - FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, , _ , ^ t New YprJ^ N. Y. nowom. In v istem poročilu sem dostavil, da se bo baronstva kmalu naveličala. Se tra je ze. Dva dni po poroki mu je ušla. Sedaj je pri materi ter toži za ločitev zakona. * Vlada ima s prohihicijo strahovite stroške, ki pa z vsakim mesecem in letom naraščajo. Prvo leto je bilo stroškov sedem milijonov dolarjev. Lansko leto jih je bilo že triinštirideset milijonov. Značilno je. da tudi popivanje v istem razmerju narašča. * Izšla je knjiga, v kateri so navedene vse nevarnosti, katere prr-te avtoniobilistom. Knjiga ni popolna. V nji je izpuščena največja nevarnost. Največja nevarnost za avtomobil ista je bil in ostane policaj. Višek pretiravanja je bil naslednji stavek ki sem ga čital v nekem romanu: "Tako se je ustrašil, da je njegova senca na steni prebledela". * — Do svojega petintridesetega leta — je pripovedovala zakonska ženica — sem bila s svojim možem jako nesrečna. — Kaj pa potem / — so jo vprašali. -r- Potem sem se pa vsemu pri-vodila. * Neki stari možak, ki je imel z ženskami najbrž žalostne izkušnje, je rekel: — Ženska, je ženska. Žensko lahko vsega odvadiš, edinole go vorjenja ne. Ako ji z roko rsta z mašiš, stavim, da bo skoz"' noš govorila. * Romunska kraljica Marija se je vrnila v domovino. Sedaj bo morala dobro pljuniti v roke. Pomivanja in pospravljanja ne bo ne konca ne kraja. Skoro dva meseca je bila odsotna. V dveh mesecih sc pa nabere umazane posode in prahu, ako je mož sam doma. * Proces proti Hallovim morilcem je zaključen. Vsi obtoženci so biti oproščeni. Stroške bo plačala Tlallova vdova, pa tudi davkoplačevalci bodo rno-rali odšteti par stotisočakov. To je vselej tako. kadar sede. milijoni na zatožni klopi. ammmSMMMM GLAS XARODA, 6. DEC. 1026 tin BUhjcrtC V objemu tigra, NESREČNI ZAKON KAJZERJEVIH SINOV T lik. ►r ni iPOf a vp likai • nov g; 1.1. a do roKp *lOV . - seveda poshišati različne i ljudi. Saj pravijo resni zuaiistve-1 liiki, da je celo v politiki najbolj-J še sredstvo, spoznati javno mnenje, ako od časa do časa povprašaš' več znancev, ki pripadajo k različnim strankam, kaj je novega v po- litiki. To ti je namreč eden izmed' potrebnih "virov", spoznati javno! mnenje, kateremu smo vsi bolj dolžni slediti kot pa ga ustvarjati. Vir tu opisanega dogodka pa je' pripovedovanje o naporih in v bo-j jih preizkušenega ruskega vojšča-ka, osivelega, a še jakega starega gospoda L., armijskega poveljni-i ka v pokoju, ki živi v tihem zatiš-; ju Jadranskega morje. Pred svetovno vojno jo vladala Rusija prostranim deželam Srednje Azije: v Turkestanu, v Buhari in Hivi, v delu Pamira in v Fer-gani. Gospod L. je služboval delj oasa v teh deželah kot topničarski častnik. Ni bilo tu opravka samo z divjimi plemeni, ki so pa tudi poznala pojem časti in so Ruse vsled njihovega dobrega koloniza-toričnega dela skoro vzljubila ; je bilo že tudi opravka z divjo priio-rodo. V nekem okraju jezdiš tu 25 kilometrov skozi same solnate poljane, tako da te bole že oči. — Kuščarji so tam po eel meter dolgi, velikanske kače odpirajo svoja žrela na dva pednja široko, tako da okameniš že ob samem pogledu. Kornjače pa so tam tako velike, da lahko stopiš na takšno žival in te nese. Mnogokrat preskoči vojaškim izvidnicam pot kak lev. tiger, panter, a tudi volk in merjasec. Nekoč sem opažal kakšnih sto korakov pred seboj demonski blesk tigrovih oči v nočni temi. — Streljati iio koristi mnogo, ker cilja itak no vidiš, vidiš samo listo velikanske plameueče oči. ki so tre notno zasvetijo s tajno in mrko vsotlobo. Treba je bilo vedno skrbeti, da je takoj, ko se je stemnilo, zažarel v taborišču velik kres. spričo katerega se te velike divje zveri niso upale blizu. Na svojih pohodih smo prišli tudi v Perzijo. Tam se nas je nekoč lotil tak roparski tiger ob belem dnevu. Bas smo jezdili preko griča, ko se zakadi proti nam iz goščave ogromna Ever — en skok — in že se je zvalil pod poročnikom Agamalovom, kavlcaškim rojakom, konj, v čegar zadnji del hrbta je bila zverina zasadila svoje strašno orožje prednjih šap. — S konja je odletel jezdec Agama-lov, nad katerega se je v istem trenotku že spravil goščaski krvo-lok. Kazalec je hotel poseči z obema rokama po kindžal za pasom, toda prepozno! Kralj goščave je že posadil svoji mogočni prednji šapi na Agamalovo roko, tako da se revež nt mogel niti ganiti. — Grozna pošast je že odprla svoje strašno žrelo proti Agamalovi glavi. . . Toda v istem trenotku poči strel if. puške najbližjega spremljevalca. Zver izpusti A&atttalova ter se obrne pi*oti napadalcu. Toda prekatno! Puške ho zagrmele druga z;i d ril pri. Tiger pa, videč, da rttu ni rešitve, napne Vse svoje moči in ____ od-skoei z dolgimi skoki, čeprav že smrtno ranjen v goščavo. Vse to se je izvršilo v nekaj tre-notkih. Kri nam jo bila zastala v žilah; nismo bili sposobni, uredit i svojo misli. Nesrečni Agamalov pa zavpije na ves glas: — Enega zoba nima! Enega zoba nima! — izpr-va nismo vedeli, kaj hoče Agauia-1 lov povedati. Ko pa je, ves krvav] na rokah in na prsih, le nadalje-{ val: — Enega zoba nima! — nam] je bilo jasno, da je mož, ko je zver: odprla nad njim svoje strašno žre-; io. ji {»ogledal v gobec ter opazil,; da manjka tigru en zob. Ka vka-• zec mu je tedaj v svojem groznem' položaju "štel" zobe! Ker jo bila tigrovu sled zelo kr-, i vava, smo ji lahko sledili ter smo ga našli po nepredolgem iskanju ! v goščavi mrtvega. Pogledali smo j mu v gobec, in res: manjkal mu -je en zob. Ta dogodek zveni sicer kot bajka iz Tisoč in ene noči, ali pa vsaj kot pripovedke lovcev, ki so naposled sami prepričani o resničnosti svojih namišljenih doživljajev. — Toda ni povoda, da. bi g. L. ne verjeli: njegovo ime je že zadosti slavno; neprijetno se ga spominjajo Japonci, ker jim je pokazal, kaj lahko doseže peščica junakov proti veliki sovražni premoči. A tudi Madžarom bo ostal v spominu: On je tisti general, čigar divizije so bile že na potu proti Pesti. — V Lvovu so ga bili sicer pozdravili s cvetjem, toda nekdo je pri sprejemu kaj hitro pripomnil, da je ča- je zelo zanimalo, kuj bo naredil mož v takem slučaju. •laz pa odvrnem strupeno: Tu so ni prav nič smejati. Oo imate sojo. potem pa to povt-jte. Ali pa. — pravim. — obesite listek na vrata. da ><* bo vedelo. Sploh — pravim. — če se kadi. je treba 111 -di zračiti. Pa sem stopil k oknu. Oni so še nekaj ča^a os'ali. potem pa so so razšli. Nisem jih zadrževal. PR.1NCE.55 SOPHIE CHARUDTTE." PRINCESS ALEXANDRA VICTORIA PRINCESS MAfclE AUGUSTA. Leta 1916 se je oženil najmlajši kajzerjev sin s princezo Marijo A v gust o. Zakon ni bi! srečen. Leta 1919 je vložila princeza prošnji za ločitev zakona. Kajzerjev sin ni čakal konca procesa, ampak se je ustrelil. Leta 1908 se je poročil četrti kajzerjev sin s princeso Aleksandro Viktorijo. Leta 1920 sta se ločila. Ona je vzela nekega mornariškega častnika. Leta 1916 se jo poročil drugi kajzerjev sin s princezo Marijo Sarloto. Sedaj so vrši proces za ločitev. Ona ima že dru goga izbranega, on pa drugo. VOLKULJA Z DVEMA OTROKOMA Pastor Sing iz Midnapura na Bengalskem, pripoveduje sledeči dogodek, ki ga potrjuje škof Voeli iz Kalkute: Letos koncem avgusta sem pri ti o velikih naporih na Kavkazu. J šel v Midnapnr (v zahodnem delu — Evo vam naših upornih Kav-1 Bengalskega). Ko sem hodil po kazeev! — je odvrnil general in vaseh, so mi Indijci pravili, da so pokazal na tri starce z dolgimi si-j v gorovju nahajajo votline, v ku-vimi bradami, ki so bas prijahali j terih se nahajajo vragi. Enega teli na čelu Kavkazcev, srednji častit-j vragov sem dolgo časa opazoval. 1 j j vi starec — z zeleno zastavo ( Tz votline sta prišla dva volka; Mohamedovo v desnici. ; a dočim je samec pobegnil, se sa---i iniea ni hotela odstraniti in je jezno na nas renčala. Moji spremljevalci so jo morali ubiti, da smo | mogli v votlino. Tam smo našli ; dva volčiča in — dva otroka, de-jkletei. eno dveletno, a drugo staro Trgovska zbornica v Gorici se] kakih.osem let je pečala s številnimi pritožbami! Deklici sta bili zelo hudi in jec-trgovcev v svojem delokrogu. Tr-j|jajoč neke nerazumljive glasove, govino in industrijo zadeva velika j sta Pn vseh žtiri!l zaf*eli bp-škeda radi pomanjkanja železni-in skrili v neko razpoklino. ških vozov po nekaterih glavnej-jPa smo ju kmalu našli in ujeli. — ših postajah, na blagovnem od- Nohte na prstih sta imeli krive delku centrale v Gorici je prema-1 kakor jazbec kremplje. ' sen. nikoli se ne smeji in tudi ne j kriči. Plaha do ljudi, se Kalama ne i boji nobene zverine. Toda vse ži-\ vali so dobre z otrokom, ki ga je človeška mati zavrgla, a sprejela v svoje naročje volkulja. NOVICE IZ SLOVENIJE Trije vlomilski poglavarji. Na deželi jo bilo izvršenih letošnje polet jo veliko drznih vlomov M. Soščenko: eja Borba med fošisti v Trstu so silno poostruje. Komisar Lar-imizzI hoče Ščititi fašistovske vrsto v Trstu, v katerih jo bil<» mnogo malovrednežev. kakor Modi iz v--ti v lašistovskom glasilu. Komisar Bardttzzi je imel !•■ dni dolg razgovor Sutirdom ."mtaj-ntkom v notre.njem ministrstvu. Govorila sta o politični s'.tnao ji v ♦ržfiški provinci i 11 Snardj jo pohvalil Barduz/.ija, ki h"*e m-iv.--sti tržaški fašizem do n« nr sinili razmer. V Vipavi j je pred kratkim nedko onesnažil ; neke slavnostne lepake. Preiskava | se je uvedla takoj. Vipavsko Ijud-I stvo trdi. da storilca ni v njego-' vili vrstah. Dobijo so vedno Iju-jdjo, ki hočejo črniti naše ljudstvo pri italijanski oblasti. Kaj se vendar tu godi na rod-J— pravi straža. Poizkusite še en-' binski fronti, dragi meščani? Saj morajo možje navsezadnje čisto propasti. . . Zlasti tisti, ki imajo žene, ki se pečajo s problematičnimi vprašanji dneva. Tu vam hočem povedati predvsem sledeT-o dolgočasno zgodbo. Pridem domov. Potrkam na primer na svoja vrata — pa mi ne JUGOSLAVIA IREDENTA Pritožbe goriških trgovcev. Io os-obja, mestni trgovci dobivajo ekspresna obvestila o došlem blagu ob nedeljah, vsled česar morajo plačevati nepotrebno ležari-no. Posebno ostre so pritožbe glede nereda in sodb po okrajnih sodiščih. Nezadostno varstvo kredita povzroča trgovcem strašno škodo. Posredovali so že tuintam. za- V teh krajih ni redko, da matere zavržejo otroke, posebno deklice, in je povsem verjetno, da jo volkulja ta dva otroka odnesla v svoj brlog in ju hranila kakor svoje volčiče. Obe deklici sta bili indijskega rodu. Pastor Sing ju je hotel vzeti s seboj, toda ju ni mogel spraviti iz votline, Indijci pa. ki so bili ž njim. mu niso hoteli po- v razne trgovine, privatne hiše in j odpro. gostilne. Še več sličnih vlomov pu Manjušja — kličem svojo ženo. boloži kriminalna kronika v jese- —jaz sem vendar. Vasja. Jaz sem ni, posebno, odkar je bila na delu j prišel. Odpri! dolgo časa nepoznana trojica sve- j Molči. Skriva se. željenega uspeha ni od nikoder. S takimi težkimi v goriško gospo- magati in sploh niso hoteli niti darstvo segajočimi stvarmi naj bi slišati o tem, da bi vzeli otroka k se bavili fašistovski voditelji, ako sebi v vas. so ros tako vneti za blagor dežele. Ko je pastor drugi dan zopet no pa da vprizarjajo zločinsko go- š0| pogledat v votlino, sta deklici njo proti Slovencem! Pritožbe kažejo očitno, ako malo srca ima italijanska oblast do italijanskih goriških trgovcev- že skoro umirali. Pastor ju je zavil v odejo in dal odnesti v bolnišnico. Tam so ju skušali hraniti. — drovcev, ki pa ni izvrševala vlome v privatne hiše in se ni gnala za malimi svotami. ki so bile morda na razpolago v predalih gostilniških kredence, marveč se je specializirala na vlome v blagajne raznih uradov in denarnih zavodov. Dočim so si razni domači vlomilci pomagali v notranjost raznih prostorov s pomočjo kolov, s katerimi so odstranjevali železne križe v oknih, so Ji prišli do cilja skozi podstrešja ali pa so mreže izžgali, kajti bili so oboroženi z najmodernejšim vlomilskim orodjem. Tudi so bili nerodni domači svedrovci v večini slučajev kaj kmalu izsledeni, to tri peresne deteljico pa še dosedaj ni bilo mogoče spraviti na varno. Za sobo j imajo namreč dobro tržaško vlomilsko šolo in se znajo vsaki nevarnosti spretno umakniti. Za vsak vlom si sestavijo preje točen načrt in si ogledajo teren že teden poprej o. Ti vlomilci, ki imajo v zadnjem času na vesti vlom. v Kmetijsko družbo v Ljubljani, v hranilnico v Mengšu, v davčni urad v Logatcu. daljo številne vlome na Gorenjskem in prav zadnji čas še vlom v blagajno trgovca Josipa krat. vas bodo že pustili noter. Hitim nazaj — in res. čez ka-1 ko pol ure je Miša odprl vrata. — j Vstopi. — pravi, — zdaj je že do- j voljeno. Planil sem v sobo. O nebesa! i VSE NAROČNIKE, katerim smo poslali opomine, o-po zarjam o, da bomo primorani vstaviti nad&ljno pošiljanje lista, ako v kratkem ne obnove naročnine. Upravništvo. Stenske Koledarje — Zakajeno, zamazano, vse razmeta- smo poslali vsem našim naročnino in nasmeteuo. Okoli mize pa j kom. Nekaj nam jih je še ostalo. i. ki zboruje- Kdor se nanovo naroči na (ilas ' Naroda, mu sra takoj pošljemo, i Koledar je letos posebno zanimiv. Toda manjša deklica je od te člo-j veške hrane dobila takoj drisko Članek, poln vadihov po DaJma-;in tlmrla. druga je pa samo joka-|Tirška v Polzeli ter v blagajno o-ciji ila. Pozneje se je malo pomirila in j krožnega sodišča v Celju, kjer pa je priobčil pred nekaj dnevi bo- j čez nekaj dni se je.že nekoliko pri-1550 napravili le slab plen — celih lonjski 'II Tlesto del Carlino". Vsa j vadila na ljudi in na novo Živijo-;-2 Din- ~ sc vsi znane vlomil- je benečanska ta krasna Dalmacija. povsodi diha potnik italijan-stvo. ali vendar je bila ta pokra-jiua prisojena Jugoslaviji! Solze pretaka člankar po izgubljeni Dalmaciji, toda navdal ga je nov up ... tam na reškem pokopališču počivajo legijonarji, ki so padli nje. Zdaj je že čisto krotka, toda ! ske "fime": Avgust Verginella, obnaša se še vedno kakor žival in noče nič delati. Pa sto rje v a žena jo uči govoriti in dozdaj se je že naučila kakih trideset besed. Ko iz- Izidor Ciglič in Josip Marušie. prvi doma iz Trsta, druga dva pa iz okolice Gorice. Vsi trije zlikovci so že takoj reče besedi "dober dan", se pri. ali »ozaj v ljubljanski oblasti, sedaj Dalmaciji. t teiubolj se je baIa ogn ja gploh j(1 j ^ odsh na Štajersko. Najbolj- I rajši imela mrak kot pa svetlobo., m i Istrski trgovci j yid jn slnh Rta prf tpm otroku I'Trgovec Trisek si iščejo boljših časov v fašistov-; zelo ostra, tem slabši pa je čut tiski organizaciji. Zborovali so v i panja in tudi spomin je jako slab. Puli ter sklenili, da privabijo v še so uspeli z vlomom v Polzeli. trpi namreč po j najnovejših ugotovitvah okrog 84 tisoč dinarjev škode. . . , , Varnostne oblasti so vlomilcem Pri krstu so ji dali ime Kala- . . , . j j s . „ T . .J. . ?za petami, in končno ni vrag. da novo udruženje vse trgovce. Za- am. Ima najrajši pse m druge zi- ... ..... .. kočkova. Veste, to je kolega iz urada moje žene. — A. — pravi. — ti si. A'asilij Ivanovič. Takoj — pravi, — takoj ti odpremo. Počakaj malo. prijatelj-1 ček. Tedaj mi je bilo, kakor da me jo kdo s kolom lopnil po ga vi. — Kaj pa to. si mislim. Kaj so tu do- ; gaja na rodbinshki fronti." Prosim, v vsej spodobnosti, od-1 pri! — pravim jaz. Miša. ti sin t kokoši, ne boj se. ne bom te pretepel. In res. ne bi so mogel ž njim j pretepati. Jaz sem (boste že opro-! stili! zelo majhne postave, vsa i moja konstituoija je bolj nežna.! To so pravi torej: jaz se ne morem pretepati. Poleg tega. veste, se mi začne kolcati pri vsakem najmanjšem naglem gibljaju. Zdravnik meni: To je hrana, ki tu v vašem 1 želodcu poje in svira. Tako igrač- j ko si jo izbrala! Z eno besedo —j radi tega se no morem pretepati, j Zopet potrkam na vrata. Odpri.! ti potepuh, — pravim. On nato: Nikar no tako ne razsajaj, norec, takoj ti odprem. Tovariš, — pravim jaz. Kaj so pa to pravi? Tu se zapre z mojo ženo. jaz pa ne bi smel niti po vratih bobnati. niti se ganiti. Lepa reč! Pri tej priči mi odpri ali pa alarmiram celo hišo. Napravim škandal. On na to: Vasilij Ivanovič. počakaj vendar malo. Malo še por„toj, — pravi. — vsedi se tam na skrinjo. Samo pazi. da ne prevrneš lampe. Nalašč sem jo postavil tja, da boš videl, ko prideš domo\. Bratci, — vprašam. — tovariši dragi. Kako more to. . . kako more on. ničvredni rokomavli, v takem trenotku govoriti soprogu v mirnem tonu o lampi? Kaj se tu vendar z nami godi? In on, veste, mi še očita skozi vrat: Ah. Vasilij Ivanovič. ti si bil svoje žive dni nestrankarski filister in boš tudi sklenil svoje življenje kot nestrankarski filister. Naj bom nestrankarski filister. ampak takoj grem po stražo. Seveda sem takoj stekel dol. k bližnji straži. Straža pa je rekla: Ej tovariš, tu ne moremo ničesar ukreniti. Če bi se poizkušalo vas ubiti ali vas naprimer vreči skozi okno, potem bi se že dalo kaj u-kreniti Toda za kaj takega pri vas najbrže ne gre. Vse gre normalno, vam sedi sedem ljudi. Ki zooruj jo in pišejo, protokol ali kaj. Vrajr so spoznaj ! Vsi se ozrejo mene hi ^c smejejo. In njih pred-[Na njem je pomembna zgodovinska slika, predstavljajočo inavgu-racijo prvega predsednika Zdru- sednik, tovariš Miša. se sklanja čez mizo in se smeja. Oprostite, — pravi. — pardon, da smo si do- j ženili držav, volili z vami to šalo. Vendar nasi Uprava "Glas Naroda". KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE in BLAZNIKOVE PRATIKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1.50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jili bomo poslali onim, ki so jih že naročili. Blaznikova Pratika stane 25c. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. ROJAKI, NAROČITE Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1927. Letos ima jako bogato in zanimivo vsebino. Razen poučnih člankov in povesti vsebuje besedilo nove "Priseljeniške postave. STANE 50 CENTOV s poli,nino vred. Ker srno ga tiskali le omejeno število, naj ga vsak čimprej naroči, da ne bo brez njega. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, life'- ____ __ GLAS NARODA, 6. DEC. 1926 DRUŽINA LOSOV, ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil O. P. a < Nadaljevanje.) a ni Irr jo prosil, naj — ter napravila pri ter ji opisal svoj porodu. l*ri j»ov«*dova! Ko pa seiu postal zopet močnejši ter mogel vstati, me je poved I a v majhen prostor za prodajalno, v katerem je stal divan. — Tako, rojak, — je rekla, — sedaj ležite še tukaj za eno uro ter se odpoeijtc, da ne bosta postali zopet slabi. Nikdo vas ne bo motil, ste lahko prepričani, kajti (Jreta Vernon ne pusti rojaka na cedilu. — Pozneje pa mi je vendar priznala, da bi ne bila sprejela vsakega na tak način kot mene. Takrat pa je bila že moja nevesta, ko mi je priznala, da sem ji tako ugajal. Ko som počival tor ležal v majhnem prostoru «•,«• i<* poja vil v meni trpki sram, tla sem sprejel miloščino od deklic*. Tako ponižanim se nisem čutil še nikdar poprej. Slišal sem, kako je bila Greta s svojimi pomočnicami zaposlena. Dvignil sem se ter se hotel nepažen odstraniti, a prostor je imel le cn izhod, —- namreč skozi prodajalno. — Povedal sem ji. kako zelo me je s; me pusti oditi. Vprašala je le: — Kam? tem resen obraz. Skomignil sem z ramama lo/.aj. a zamolčal to. tla s«*m plemiškega sem ji le, dn sem bil zelo lahkomišljeti. da s.*iu zakrit il svujo nesre.'f) in d« *«'iu m že več in«*see<*v zaman prizadeval najti debt in in zaslu/ka. Pogledala j«* navzdol na moji roki ter me vprašala, če bi ne hotel delati pri njej ter ra znaša t i perilo, dokler se ne bo našlo kaj bolj primernega. — Le pomisli. Kuno. jaz iz plemiške družine naj postanem raznašalee perila ! Ja/. naj nosiiu čisto perilo «jrete k odjemalcem ter vzamem umazano! Videla .je moj odpor na obrazu in nje ne oči so zrle name resno in veliko. Nato pa je rekla v. odločnim glasom: — Delo ni nikaka sramota. Pošteno dylo po-plemeni vsakega človeka, in naj je kdorkoli hote. — Takrat sem si te besede trdno vtisnil v glavo ter riv-nal po njih. Tako sem postal res raznašalee perila, ker nisem hotel poginiti od glada — in ker me je bilo sram pred temi odločnimi deklicami, ki so tako pogumno služile v o j vsakdanji kruli, lil tudi te temnosinjc oči so ojačale moj sklep. Pozneje so postale moje zvezde-vodnice. ki so mi vedno natačuo povedale, če delam prav. Perila pa nisem dolgo raznašal. Kmalu sem vodil knjige (jrete ter postal koristen na različne načine. Z mojo majhno plačo sem si mogel najeti sobico, jedel sem pri Greti, ki mi je tudi dajala čisto perilo, kolikor sem ga hotel. — To je bil pričetek. Nočem te več nadlegovati s podrobnostmi. Eno leto pozneje sem se poročil z Greto. Trgovina se je pričela proevitati na nepričakovan način. Razkril sem namreč v sebi neke-vrste trgovski zenij in prišel sem na misel, da ustanovim veliko tvornico. In nato sem iznašal plavilno sredstvo. Saj veš, tla sem se v svojih prostih urah rati pečal s kemijo. To sredstvo sem tlal patentirati ter ga izprva izdeloval le sam. Pozneje, ko je bilo vedno več odjemalcev, sem zgradil majhno tvornico Iz te so nastale velike tvornice. Izdeloval sem milo, toaletne predmete ter kozmetične preparate. Iz naše majhne pradniee se je razvila naša velika parna pralnica z elektičnim obratom. — Tako se je pričelo podjetje proevitati. Greta mi je stala pogumno na strani kot tovariš, kajti dejanski delati ni smela že dolgo ne. V tej ženi sem našel idealno živi jonsko družico. Ustvarila mi je visoko, čisto srečo, kajti ona ni bila le odločna in zmožna, temveč tudi pametna, duhovita in fino čuteča, prava dama v najboljšem pomenu besede, čeprav si je morala nekoč služiti kruh kot perica. Najino podjetje je cvetelo pod imenom Vernon & Co., kajti iz obzira do tebe in striea llcrbcrta nisem hotel prideti svojega imena. Moja Greta me je razumela tudi v tem. Naučila me je sicer, da ne izvira resnično plemstvo človeka iz rojstva, temveč iz njegovega bistva in obnašanja kot človek. Pokazala mi je pot k veselemu in svežemu delu. Napolnila je moje življenje z blagoslovom. Da. neizmerno srečen sem bil ob strani svoje ljubljene, oboževane žene — prav do njenega konca. Pred tremi leti sem jo moral pustiti. Imam pa hčerko. Elinor, staro dva in dvajset let. ki je zvesti odsev moje Grete po telesu in duši. Imam tudi sina. Njegovo ime je Fred ter je star šele petnajst let. Vprašal me boš, zakaj nisem v tem času ničesar poročal o sebi in zakaj sem sedaj, po pet in dvajsetih letih, prekinil molk. To ti hočem povedati takoj. Izprva mi je šlo slabo ter ti nisem hotel pisati. Nato sem živel v razmerah, katerih bi ii ne razumel. Urez dvoma bi se bil s strahom odvrnil od človeka, ki si služi svoj kruh na tak način kot sem ga moral služiti jaz. Smatral sem torej za boljše, da ti vse zamolčim. Sedaj pa se mora to zgoditi, ker se hočem vrniti domov. Že dol o- Vila ga je peljala k svojemu goz- omedlela in zblaznela. du — in glej, že poganjajo iz tal zvončki in kimajo z glavicami. In ! Napoleonova šolska izpričevala. hipoma se prehude ptički in po-1 - jejo. In ko se ptički utrudijo, že Znano je. da je imel Napoleon zvonijo in zvonijo zvončnice. {zelo grdo pisavo, tako da se je Dobro. je rekla Zemeljska j včasih komaj dalo brati, kaj je navila. "tu je že veselo, toda hotela jčeč kal. Zraven je delal tudi delu. da bi ozelenela vsa zemlja la j pravopisne napake, kar je lca da bi bdo povsod polno življenja. 2alo da nJ bjl y 5qj bfjš ^ \se ti izpolnim, kar bos hote-i - i Ceneč la. saj si me osvobodila," je re- *, kel sin Časa in stresel z zlatimi 1 ^ endar "a JC oden WTlb lasmi. "Skupaj bova hodila po i fesorJer* K^alis. pohvalil kot iz-vsej zemlji in ti mi boš kazala,' ▼»tnegra matematika in dobrega kje jc treba kaj storiti." j zgodovinarja. Izpričevalo, ki ga je In tako sta hodila skupaj. — dobil Napoleon od tega profesor-in po vsej zemlji zelene travniki | ja. se glasi: in polja, cveto črešnje in jablane, j — Izvrstnega telesnega sestava rumeni se žito in ljudje se vozijo in zdravja, hvaležen, blag in poko-na polje po bogato letino. In po ron. višina : 1 meter. GO centimet-vsej zemlji je veselo vriskanje, da je čuti na največje zvezde. Zemeljska vila in sin Časa plešeta na veselicah vedno prvo kolo. .To vriskanje in veselje je prebudilo starega Časa iz globokega spanja; s koščenimi prsi si pogrebe belo brado — rimsko cesto, da svezdice kar pršijo, in posluša, posluša, odkod prihaja to vriskanje in petje. In vidi: na zemlji pleše njegov zla! olas i .sinček z samovoljen, t rninst. rov. Izvrsten v matematiki zelo so zanima za zgodovino in geografijo, toda zelo je slab v risanju, petju in glasbi. To leto nosi v sebi neki plamen, in treba paziti, da ta ogenj v njem ne ugasne. — Temu nasproti pa je bilo izpričevalo iz brijenske šole malo dru-gačnejše. Njegov značaj je opisan takole r Razbojniška natura, Človek je najhujši sovražnik divjih živali. Tam, kamor pride človeška kultura, začno divje živali polagoma izumirati. Toda človek gre za divjimi živalmi tudi v njih zadnja zavetišča in bati se je. da bodo divje živali prej ali slej sjloh izginile. Zato so nastopile nekatere države v zaščito divjih živali s posebnimi zakoni. V mnogih državah ustanavljajo umetne naravne parke in si na ta način prizadevajo, da bi ohranili vsaj te bore ostanke favne, ki jim je kruta lovčeva roka še prizanesla. Tudi Evropa je imela vse polno divjih živali in zveri, ki so zdaj večinoma iztrebljene. Levi. ki so živeli za časa Aristotela v severni Grčiji, so že dav-j no iztrebi jeni. Tudi volkovi in meti vedje so na angleških otokih izgi-j nili že v 10. stoletju. Zadnjega divjega merjasca so ustrelili v An-J gliji leta 10.10. Medvedje so se po-1 javljali v Vogezih v 17. stoletju, toda zdaj ni o njih ne duha ne sluha. Zadnji medved je bil ustreljen pred več kot 1.10 leti blizu Monako Vega. Polagoma izumirajo tudi žirafe, nosorogi, sloni in kiti. — Iz Evrope je izginil tden najznamenitejših predstavnikov evropske favne — evropski bison ali zubr. O tem. da je živel v Evropi, priča njegovo okostje, ki so nasi i ob reki Irtiš v Sibiriji ob Ledenem morju in na Španskem. V podzemnih votlinah, kjer je živel pračlovek, so našli zelo primitivne slike zubrov. Največ zubrov je bilo v Franciji n Španiji. V Franciji so zubri zumrli v 15. stoletju, v Rusiji pa leta 1775. Začetkom 19. stoletja so bili zubri samo še na Poljskem in na Kavkazu. V tako-zvanem Beloveškem pragozdu na Poljskem so našli pribežališče zadnji zubri. ki so jih vzeli pod zaščito najprej poljski kralji, potem pa ruski carji. Pobijanje zub-brov je bilo najstrožje prepovedano. Lovce, ki so se drznili kršiti to prepoved, je čakalo najprej izgnanstvo v Sibirijo, pozneje pa občutna denarna globa. Zanimivo je da je dobila po zuhrih ime neka trava, ki jo imenujejo Rusi zub-rovka in ki jo rabijo za izdelavo istoimenskega žganja. Po tej ira-vi dobi žganje posebno barvo in izredno prijeten okus, odnosno vonj. V Napoleonovih časih je bilo na Poljskem še tristo zubrov, I. 1820 že 500, in leta 1860 celo 1578. — Potem se je začelo njih število rn-pidno krčiti. Največ so jih pobili lovci. Zubr, ki poje v zoološkem vrtu IG kg sena in 200 litrov ovsa na dan, se mora v pragozdu zadovoljiti s šestimi kilogrami sena. — V Beloveški pragozd so prignali Poljaki tudi druge divje živali in tako je začelo zubrom primanjkovati hrane. Mnogo zubrov so pokonča le tudi nalezljive bolezni. Svetovna vojna je bila za zubre katastrofalna. BeloveSka čreda je štela leta 1914 še 737 glav. Ti zubri so se ohranili do leta 1915, ko se je pričel znani umik ruske armade iz Galicije. Med umikom so Nemci in Rusi postrelili večino zubrov. Ko pa so zasedli Beoveški pragozd Nemci, se je začelo brezobzirno pobijanje teh živali. Poleg zubrov je pokončala nemška armada naj Poljskem tudi mnogo krav in bi-1 kov. Začetkom leta 1918 so našteli) še dvesto zubrov; ko so se pa Nem- j ci umaknili, jih je ostalo zelo malo. Zadnji zuber je bil ubit 19. a-prila 1919. Manj znana je zgodovina kav-kaških zubrov. Leta 1870 jih je bilo na Kavkazu še okrog 2000. L 1895 pa samo še okrog 1000. Začetkom dvajsetega stoletja je padlo njih število na 700. Za časa boljševiške revolucije so izginili na Kavkazu zadnji zubri. Boljše-viki so jih pobijali s strojnimi puškami. Zdaj ni v Evropi nobenega divjega, prostiživečega zubra. V raznih živalskih vrtih jih je ostalo še okrog 70, vsi drugi so bili pobiti. Nedavno so pokrenili pri-rodoslovci vprašanje ustanovitve posebne lige za zaščito evropskega zubra. Samo na ta način bi se dalo rešiti zubre popolnega pogina. a decembra: Carman i*. Cherbourg; Muenchen. Cherbourg. Bremen. I. decembra: Albert Šalila. Cherbourg, Hamburg. II. decembra: Majestic. Cherbourg; Republic. Cherbourg, Bremen. 14. decembra: Colutnbua. Cherbourg. Bremen. 15 decembra: Berengaria, Cherbourg: La Savote. Havre: President Harding, Cherbourg. Bremen. 22. decembra: Roihambeau. Havre 27. decembra: Paris, Havre; Olympic. Cherbourg; Deutachland. Cherbourg. Hamburg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg, Bremen; Praa. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 30. decembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 1. januarja: Majestic, Cherbourg ». januarja: De Grass*. Havre; Hamburg. Cherbourg, Hamburg. 7 januarja: Martha Washington. Trat. I. januarja: Berengaria. Cherbourg; Franc«, Havre; Bremen, Cherbourg. Bremen. 12 januarja: Pre«. Hardmg. Cherbourg. Bremen. 15. Januarja: Paris, Havre; Aquliania. Cherbourg. 22. januarja: Homeric, Cherbourg: nppuhllc. Cherbourg. Bremen; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 25. Januarja: Trea. Wilson. Trat. 27. Januarja: Rochsmbeau, Havre; Thuringla. Hamburg. ___ . __J 29 januarja: Majestic, Cherbourg; France. Havre; Muenchen. Cherbourg. Bremen. S A M 0 6 D N I PREKO z ogromnimi p-mikl na oije SUFFREN — ID. dec. PARIS — 27. decembra. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČt' Kabine tretjrga razreda z umivalniki in tekočo vodo za 2. 4. ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. cfre/ieh J&ie 19 STATE ST NEW YORK ali lokalni agentje ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakrntko vse podatke o državljanstvu. Stane 2f> centov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. Otroci — atentatorji. V Warburgu na Nemškem jr našel železniški čuvaj na pro^i ve-1 lik kup kamenja, in sicer nekoliko | minut pred prihodom berlinskega i brzovlaka. Ko bi bil vlak trčil ob kamenje, bi ga bilo gotovo vrcrlo i s tira in zgodila hi se katastrofa. Kmalu so tudi našli krivce: dve] deklici od 10 in 12 let in pa »letnega dečka. Ti so bili skriti v bližini, da vidijo železniško nesrečo.! To je gotovo že deseti slučaj, da1 otročad poskuša atentat, na vlak. in kakor znano, se je dvakrat tudi res zgodila na ta način nesreča na železnici, kjer je bilo tudi več človeških žrtev. Vse to so žalostne posledice današnje slabe vzgoje de-1 cc. Čisto fašistovsko šolo v kvarner-ski provinci hoče imeti učitelj Giiri 1 jt'iovich.i V "Vedetti" pravi, da ni mogoče danes vzgajati nove generacije proti fašizmu pa tudi ne brez fašizma. Sola mora biti fašistovska in učitelj čist fašist — kdor ni ali noče biti, naj kar odide, vrata so odprta. Fattovioh je radikalen fašist. Kad bi izvedel kje se nahaja moja sestrična IVANKA LOVRENC, doma iz Vrha pri Ljubljani. Pred vojno se je nahajala v Minncsoti. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da j ga mi naznani, ali naj se pa sn-1 ma javi. — Tony Strumbelj, Box 21, Levack Mine, Ont., j Canada. (2x 4.C) ) ADVERTISE in d LAS NARODA SVEŽE FLORIDSKE ORANŽE Sveže, sladke floridske oranže — j $3.00 zaboj: v vsakem je 300 velikih ; oranž. Zdravo sadje. Zadovoljstvo zajamčeno. ali pa vrnemo denar. Mi | p'aiamo express. Zaboj teh oranž jej 1 najlepše božično darilo. Denar pošlji { te z naročilom. A C ME FARMS painesville, Fla. Prav vsakdo - kdor kaj isce; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje: kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G las N aro BO JAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. KRANJSKE KLOBASE želodce, suhe šunke, plečeta, suho pni set i no s Jcozo, jezike, re. bora in sploh vse kar spada k medenini, ("ena 40c pri p<£i-1 jat vali od 10 lb. naprej ; poštni" no plačam jaz. Pošiljam proti postnem povzetju ali denar na. prej. JOHN KRAMER, 5301 St. Clair Ave, Cleveland, O Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in 8te z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava *Glas Naroda*. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potov«M v stari kraj, je potrebno, da Je poa-čen o potnih Ustih, prtllagl ln drugih stvareh. Valed nane dolgoletne izkušnje Vain ml ramoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzopamlke. Tudi nedržavljanl »morejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ail permit la Wachin^tona. bodisi ia eno leto all (J meseoev ln se mora delati pro-finjo v.saj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. C. na generalega naaelni-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila r veljavo 31. Julija, 1926 se nikomur več ne pofflje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posrilee osebno, bodisi v najbllžnji naseini-Ski urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo v proSnjl zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lasino odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnike ali svojce la starega kraja, na] nam prej piše za pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpuščenlh v tem letn 670 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena za amerlgke državljane. ki Sele dobiti sem TtarHe la otroke od 18. do 21. leta ln pa sa poljedelske delavce. AmerlSkl džavljanl pa samorejo dobiti sem Cene in otroke do 18. leta bres da bi bili Šteti v kvoto, potrebno pa Js delati proSnjo ▼ Washington. Predno podvaamete kaki korak, plfitte ni FRANK SAKSER STATE BANK » COWLANDT 8T* NSW ?OKK i n »•» m f, r; T- — ■ rt t lTve» ■ < ■ i', s. i */ * »T k:—i m-, .--.-iir ~~ - —rt; :i-T'Ti'H z-zrr >4* . -