109. številka.
Ljubljana, v soboto 14. maja 1904.
XXXVII. leto.
tebaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošt! prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 36 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h. za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano i pošiljanjem Qa dom za vse leto 24 K, sa pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaCa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko yeC\ kolikor znaša poStoina. — Na naroCbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, Ce J trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole" frankovati.  —  Rokopisi se ne vračajo.  —   Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicah 8t. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnistvo pa v pritličja. —
Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Občni zbor Narodne tiskarne.
V nedeljo, dne 1. maja 1904, občni zbor Narodne tiskarne ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih.
Zato se skliče nov
občni zbor
delniškega društva
Narodne tiskarne
na dan 15. maja 1904
ob 11. uri dopoldne
v hiši  Narodne tiskarne
v Knaflovih ulicah št. 5
z istim, za občni zbor dne 1. maja 1904 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po § 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov.
Upravni odbor Narodne tiskarne.
Odpri oči, škof Anton Bonaventura!
Nikomur ne more biti več ne jasno, da se nahr.ji škofova gornjogradska graščina v .jaravocst obupnem finsnciainem položaju.
Dck&zi, ki so se obelodanili v tem oziru, so bili teli nepobitni, da so morali pre »ričati vsakogar, ki ima ee vsaj peščico razuma v glavi
Škofa Antona B?nsver»turo slikajo njegovi ljudje kot moža izredno h stftsra razuma in velike duševne sile. Će bi r?a mi sodili po tem, kako težko je on dostopen vsem pametnim razlogom, ako so tudi jasni kot beli dan bi mu rroraH izdati bas nasprotno izpričevalo. Mi seveda ne-čecco biti zlobni in ne izrečemo to sodbe, zlasti zbog tega ne, ker se je sedaj, Irakor ss kaž*\ tudi že v ško-
fovi, doslej toli trdi glavi, jelo jasniti in svetlikati, da bo nevzdržno zajadral v g.->tovi gmotni propad, ako bo še nadalje tiral ono svojo gospodarsko politiko, katero je uvedel njegov oskrbnik D;cents. Iz zanesljivega vira namreč vemo, da je škof — ali eo ga naši članki tako vznemirili in mu odprli oči? — v svojeročno pisanem pismu oakrbništvu kategorično ukazal, da se mu imajo nemudoma predložiti graščinski računi. Čemu pa je to storil, ako je popolnoma prepričan, da je gospodarstvo popolnoma v rsdu, dasi že štiri leta ni videl nobenih računskih zaključkov in d?.si je še nedavno v svojem članku n&glašal, da mu je sama »božja previdnost« poslala »mladega in umnega oskrb nika«, ki bo kot spreten krmibr pri-p:lial njegovo ladjo v varno zavetje. AH je morda sedaj gospod Anton Beraventura že izgubil zaupanje v »božjo previdnost«? Vemo prev dobro, da se je gospod škof do letošnjega leta z;bai v prijetnih s&njah,, da je njegovo gospodarstvo v n&jbol^h rokah in da je njegova graščina vir nikdar usabljivih dohodkov. Mi bi rnu to sladko zavest kaj radi pustili* ako bi ne bili v tem tangirani tudi interesi drugih; tako pa emo bili toli neusmiljeni, da emo škofa s kruto roko vzdramiii iz sladkega sna in mu pokazali režeč prepai, ki so odpira pred njim. I a dtnea smo y prijetnem položaju, da še višje dvignemo zastor, ki zastira škofu pogled, in mu damo še globlje zreti v oni prepad.
Anton Bonaventura je v svojem obrambnem članku v »Slovencu« z nekakim ponosom naglasal, d-i mu don&ša gornjegradaka graščina ieto za letom, odkar v njej gospod tri Di-centa. prav lepih dohodkov, in prav isto je trdil tudi škofov zagovornik v »Domovima. Nt se treba bati, da bi na doige in široko doka70va?i, da je ta trditev docela neistinita in izmišljena, msrveč dal« bodemo go >-rit   samo suhim dejal vem!
Škofova graščina trži na debelo z lesom, je torej podjetje, ki bi moralo plačevati dohodninski davek, če bi torej to podjetje dajalo »lepe dohodke«, bi moral biti tudi dohodninski davek razmeroma precej visok, ali da se poslužimo škofovega izraza — precej »lep«. K^kor smo se pa imeli priliko poučiti, ne plačuje škofova graščina niti vinarja dohodninakegadavka. In kaj sledi iz tega? Da škof ali nima »lepih dohodkov« iz gornjogradske graščine, ali pa je davčno oblast samo nalagal, da teh dohodkov Dima, dasi se mu stekajo v žep, z namenom, da se mu ne predpiše nobenega davka.
Ako torej škof faktično nima »lepih dohodkom«, a javno zatrjuje, da jib ima, potem hoče prevariti javnost o dejanskem svojem položaju; ako pa ima v istini »lepe dohodke«, dasi jih ni fa tiral, potem je — ne oziraje se kot naslednik apostolov na Kristov ukaz: »Dajte cesarju, kar je j cesarjevega!« — grdo nalagal davčno oblast z dcbiČkaželj-nim namenom, d s bi oškodoval državo za davek, ki bi ee mu bil predpisal -> d teh »lepih dohodkov«. TVriiiusi non da-Uir! Sedaj pa vpr*šs«au s« f>. *aj je prav, prvo ali drogo? A vlagali javnost, ali su nafarbaii davčnega nadzornika? Ako je zadnje resnično, opozarjamo d*včoo oblast, da naj pošteno nastavi na škofovo J graščino, ki daje baje t*ko prekrasne dohodke, svoj davčni vijak in iztisne iz nje, kolikor bo mogoče, ker ti dohodki bodo itsk šli v kratkem rakom žvižgat in ribam gost!
Mi o vsakomer mis!;mo kar najbolje, takisto seveda tudi o škofu. Zato smo tuii prepričani ia na to prepričanje vzamemo, če je treba, celo strup, da Anton Bonaventura ni storil onega velikega greha, kateri se mu podtika, namreč, da  bi bil
ogoljufal visoki c. kr. erar. Čast, komur čast seveda, Če je to tudi škof Tone! Če se pa slovenska javnost da farbati od njega, je to popolnoma v redu, si misli Bonaventura in tudi mi mu v tem pritrdimo, naglaeuje pa besedi »ako se d d«. V tem oziru smo torej s Škofom — »boni amioi«. In da bodo tudi »clara pacta« med nami, mu povemo zaupno, da plačuje Žid Feltrineili 3434 K dohodninskega davka. Ali bo morda sedaj njegovi prevzvi-šenosti jasno, kdo dobiva »lepe dohodke« iz gornjogradske graščine, on ali žid Feltrineili?! Mislimo, da norim-berškega lijaka ni potreba, da navadni človeški možgani to kapirajo!
Sedaj pa še razmotrimo splošni fiaancialni položaj škofovega gomje-gradskega poststva. Vzemimo n. pr. v roko kataster, oziroma zemljiško posestno polo graščine gornjegradske in poglejmo oddelek pod naslovom »Čisti donesek poseste v«. Poseatna pola izkazuje, da dajejo škofova posestva v gornjegradskem okraju v celem 11.230 kron čistega d o n s k s. Koliko bi torej posediia na to posestvo kttka hranilnica n. pr. »Ljubljanska mestna hranilnica« ali »Južnoštajerska hranilnica«? Po zakonu so hranilnice zavezane, da smejo na posestva dajati le toliko posojila, kolikor ga je p u p i 1 a r n o zavarovanega. Ta pupiiarna varnost pa se izračuni, ako se čisti donesek dotičnega posesava množi z 20. Ker je čisti donesek gornjogradske graščino skupaj 11.230 K znaša p u p i 1 a r n a varnost 224.600 K. Škofu bi torej nobena hranilnica ne upala več na posestvo, k r* -kar okroglih 225.000 K!
Navadne posojilnice dado na posestva seveda več, vendar ps le izjemoma prekoračijo 4 0 k r i t n i čisti donesek. Če bi n. pr. Anton Bonaventura hotel pri kakšni posojilnici na-
jeti posojilo, bi se mu kvečjemu posodil 40k ratni |i« stidoneaek po 11.231 K to je 4 4 9.200 K.   To   bi   bil torej
doli^, ki bi bil š-? iz posestva ieUr-ljiv!
Koliko ]e pa sedaj škof dolžan na škofijsko graščino? Vknjiženega dolga je samega 4 0 0 . 0 0 0 K, pri »K r a n j s k i hranilnici« je na-jel 140,000 K, drugodi pa je še dolžan okoli 2 6 0.000 K, kar da skupaj približno o grom n-j svotu 800.000 K, torej je graščina skoro zs 400.000 K preobremenjena, ali e drugimi o-dc-dami povedano, aku bi bii kak kmet razm. r. ma tako zai ižen, ki »or saof, bi bil Že zdavna na kantu? No, pa tudi za skef* bo zap*-i boben, o tem že čivkajo vrabci po vseh »trehah, a samo »ptiči na pustem blemenu!«
Delavske razmere v Idriji.
n.
Izmed nadaljnih zahtev, katerim celo delavci ne pripisujejo ravno posebne važnosti, ker so jih že sami postavili v drugo vrsto, nam je omeniti samo nekatere. Povedali bomo svoje mnenje, pa naj se komu zamerimo ali ne. Zadnja leta se je ukoreninilo v Idriji med delavstvom prepričanje, da je le oni prijatelj delavcev, ki jib zna posebno milovati, ki jim zna posebno pihati na srce, kaj bi še vse lahko dosegli, pa naj je že to mogoče ali ne. Temu verujejo in gredo slepo za njim, pa naj jih pelje, kamor hoče. Le tako si moremo razlagati, da so delavci stavili med svoje zahteve tiuli to, naj se plačujejo pogodbena dela vedno za 50 h Čez šihtno plačo. Ta zahteva je naravnost nezmiselna. Plača pri akordnem delu se vendar ravna po storjenem del« samem in delo preneha biti akordno delo, kakor hitro ti je odmerjena na dan tiksna plača. Pogodbeno delo je dobrota za pridne delavce in se je vpeljalo le radi te^a, da ni treba toliko priganjačev; kajti ljuljka raste povsod.
Iz arhiva.
Tekom Časa se mi je posrečilo, dobiti celo zbirko duhovniških pisem U pretvklib, polupretekhh in sedanjih Časov M d njimi s^ nahaja tudi msrsikako zanimivo pisemce in tudi marsikako tako, ki zasluži, da se Gnjavi. Počasi in z vednim oziram prizadete duhovske osebe, pridejo *e stvari že na dan.
Z;a dan<s posežem neksj let nazaj, na oni č?-?, ko se je v Gočah na Vipavskem zgodilo znano toiovajstvo, «i jo celo vrsto zapeljanih kmetov spravilo v nesrečo, kurata Ferjan-čiča pa v ječo.
Ferjančić je bil nekaj dni v Vi« pavi v preiskovalnem  zaporu in iz tega zupora je pisai nekemu sorodniku nasiednje pismo: Ljubi mi!
Ne morem Vam povedati, kako da Vas čislam; kakor vsakega, Čegar srce, kafcor Vaše bije i gori za plemenita krščanska načela i nazore. To vzvišeno plemenitost kažete s tem, da imate toliko sočutja s svečenikom — jetnikom, ftes ponosen sem na marsikaterega svojih sorodnikov. Ponosen na svojega brata Frana, kaplana i skladatelja v
Ljubljani, brata Hermana, jurista, koji se že sedaj poteguje za edino pravo Kristusovo načelo, kar je junaški Čin v sedanjih časih, katere brezversko Časopisje vse terorizuje; brat Kihard žrtvuje se kot pevovodja na Gočah za dobro stvar. A tudi Vas štejem med one izmed svojih, na koje smem ponosen biti, hvala Vam za vse. Ta zapor je neizmerno velika vrednost za našo stvar, kar bode bodočnost dokazala. Dan, kojega tukaj prebi jem, je žebelj v krsto napačnega liberalizma. Meni se tukaj dobro godi, ko bi ne imel toliko dela doma, ko bi imel tu na razpolago tudi francoske in laške knjige i katerega tast — po koji moji prsti tako radi udarjajo kak harmonij, potem bi prav lahko tu ostal cela leta. Časa ne izgubim nič, ker mora duhovnik vsako leto opraviti večdnevne duhovne vaje, ko tudi ne sme maševati porabil sem jaz ta Čas tukaj zato ker mi časa preostaja porabim ga za študije a če mi postane glava težka pa si zapojem kako primerno, kojo si sam sproti izmislim n. pr.
Dušni pastir v ječi!
1. Oj kje si prostost 2. So joče doma Prostost zaželjena        mi mati premila Predraga ljubljena        Ne boš odklenila Veselje srca? mi svojih že vrat.
3. Očeta solze 4. Se oče solzi
In solzice bratov Te tebe ne gane
Že mnogo so kratov ne zmeniš za rane
Ganile srce. bratov srca.
5. Glej ovčice tam Li molite zame? Da prosimo zate Premili pastir.
6. Za Vas tudi jaz Zdihujem in prosim đaj srcu jaz nosim Ljubezen do Vas.
7. Molitev leta 8. Moj Bog in Gospod Naj vedno se čuj«       Naj volja se tvoja Na vedno zdiguje        In nikdar ne moja Iz naših se src. Spoljnuje se vselej.
9. Prostost in radost    10. Še ti o moj Bog In čast premožejne      Zmenoj bodi večno Vse zdravje življenje    Da srce bo srečno Darujem ti rad. Sedaj in vselej.
Bog Vas blagoslovi vse. Vaš
Ferjanč ič. • Gesehen Polenšek m. p.
(Amen)
Kako ginljivo — kaj? To poudarjanje vere, Kristusovega nzčela in lastne tuge in nesreče; to neskončno zaupanje v Boga; to solzno zdihovanje in ta napuh, da vsak dan zapora obskurneg* kaplana jo »žebelj v krsto napačnega liberalizma«-.
Kon-c pa je bila obsodba radi hudodelstva, obsodba zaradi krive prisege!
Če je Ferjančie hinavski f-natik, je »gospod Tone« samo veseljak. Kje da Tone prebiva, tega vam ne bom pravi), ali da ga spoznate, vam podam za danes eno njegovo pismo. Glasi se takole:
Ljubljana str'ga'ca! Tvoje pismo  me  je zelo razža lostilo, kajti  že ves teden  sem se veselil, da te jutri vidim in pritisnem na svoje .brc \   Oh, ko bi ti vedela, kaka Čustva me navdajajo Po tvojih
poljubih hrepenim tako, da me skušnjave kar ne minejo. Ne po dnevi ne po noči nimam pokoja. Če za-ćumi poleg mene žensko krilo, mi to pretrese vse živce, Če me kako ž^i'ako bitje pogleda, bi pa najraje fkoči! v kake koprivr. in se povaljal v njih . . . Oh, moja preljublj na strigaica — bodi ti kopriva, ki bo noje čustva ohladita.
Ani nič ne povej, aje da sem, \& bi koj tehantu povedala. Če prideš v soboto,. zav:j od kolodvor?, ne h>vo doli proti restavraciji in t«m naprej. Jaz te bom že čakH. Ivan mi je dal ključ do svoje sobe in pride eele v nedeljo domov. Ob, moja ljubiji:!iu Btrigalem, kako to bom sel, k? boš slonela na mojih prsih — oh — oh — koprive, koprive!
Pridi gotovo, ker te težko čakam. Vrneš se v nedeljo — v torek pa pridem jaz za Toboj in potem so hodov* videla vsak dan!
Siotiaofl vročih poljubov Ti pošilja Tvoj
Tone.
P. S. Kar sem tebi namenil, dobiš po pošti. Je trgovec poslal, da ne bi nihče uganil, da je od mene. L sprejmi! Za župnika imam pa podobice — pikfajn — pa se jih bova prej midva nagledala.
Kako? se vidi, so gospod Tone sicer velik iahkoživec, i\H vsaj zvesti sj v ljubezni, kakor kaže zd:h vanje po — koprivah.
Izza temnih dni.
vSličiCtf iz življenja raznih papežev.)
(Dalje.)
Papež Beuedikt VIII. je leiitel največji evoi triumf v letu. s katerim su je začelo 14. sto'etj *. V R rru ^o pa gani novo stoletje praznovali z v. 1 kuni ssa«nostrni. Kristjani so ne ta običaj povabili Toda ko so cerkvmi prvaki vide!i( da prihaja ftd-vje manj romarjev v Rim, so začeli misl ti, kako h ljudi j-p^t Mtaetil! oj. to »božjo pot«.. Pa^S Benedikt ;e nalet pravo sredstvo. Obnovil je pegBJMfcl običaj, da se prainuje začetek sto* letja. 22 februarja 1300 jo izdal ju-btiejsko huilo, s katero je obljubil popolni odpust grehov vsem, ki te« kom tietege leta pridejo v Rim. Vsied duhovniške agitacije je bi uspeh te spekulacije *el kanski. Celo leto je bilo povprek 200.000 romarjev v EliflML Vseh skupaj je došlo nad dva milijona ljudi in v^ak jo nekaj prinesel, kajti pri aitarju sv. Pavla sta noč in dan ataU dva duhovnika in z grab'jarri grabila denar, kakor seno v b^ag'o Dio ao noete dui pletM tUbint ai altar* S. Pauli !t ;;eites in corum MftBibat rastel!o3 rasteli&ntes pecuniam i. ti Bitem,
Za lenuhe pa ni treba staviti resolucij. Pripeti se pa tudi, da rudar vČasi pri najboljši volji slabo zasluži, ker je v slabem kraju. Za tak slučaj bi pa morali uradniki imeti pravico, da se pri odmerjeuju ozirajo ne samo na storjeno delo, ampak tudi na kakovost roba, na temperaturo itd. Uradniki bi pa morali sami presojati, ne pa ravnati se po navodilih paznikov, ki niso vedno nepristranski, kakor bi morali biti. Na ta način bi priden delavec vedno prišel do svojega plačila. Prepričani smo, da so preudarnejši delavci našega mnenja, in da so se tej zahtevi pridružili le mislec: več ko zahtevamo, več bomo dobili. Ali navadno je, da kdor preveč zahteva, ničesar ne dobi.
Pametna pa je nadaljna zahteva, naj se odpravi v odbiralnici lOurno delo in naj se uvede delavni Čas od 4.—12. in od 12.—8. ure. Zato pa tudi šepa utemeljevanje, s katerim se je ta zahteva odbila, na vseh koncih in krajih. To utemeljevanje se glasi: „Desetin-no dnevno oziroma odbiralniško delo je postavno dopustno in ni vzroka, da bi se skrajšal ta delavni čas, temmanj, ker bi mladim dečkom, ki Še rastejo, nikakor ne hasnilo, Če bi se jim skrajšal potrebni nočni počitek po zahtevanem zgodnjem pricetku šihta". To pa drži! Deseturno delo je postavno dopustno. I vraga, kaj vse postava dopušča, pa je vendar napačno in krivično! In če to ni krivično in nečloveško, da morajo dečki od 14.—18. leta po 10 ur na dan delati v odbiralnici v prahu in smradu, ki njihovi rasti gotovo stokrat bolj škoduje kot rano vstajanje, potem sploh ne vemo, kakšne pojme imajo gospodje o krivici iu postavuosti. Še mimo zbiralnice se vsakdo podviza in tišči usta in nos, da ga ne zadušita smrad in prah, koliko šele morajo pretrpeti ti ubogi dečki znotraj, ko je prah tako gost, da ne vidijo drug drugega. Sploh se pa nam zdi čisto neumevuo, kako da rudniška uprava še ni mislila na to, da bi dečke porabila za zdravejŠa dela in v zbiralnico dala raje starejše delavce, ki so že prešibki za jamska dela. Osemurno delo se pa na vsak način mora vpeljati tudi v zbiralnici.
Kar se tiče nadaljne zahteve, naj se prizna delavcem za nedeljska dela dvakratna šihtna plača, odgovarja ravnateljstvo, da se je za nedeljsko delo šele pred kratkim časom določila poldruga šihtna plača in da se torej tudi tej zahtevi ne more ugoditi. Kakor smo se informirali, pa niti ta poldrugošihtna plača ni uvedena za vsa nedeljska dela. Tako imajo zunanji deiavci n. pr. Čuvaji za drva v resnici poldrugo šihtno plačo za nedelje in praznike, čuvaji v jami, ki opravljajo dokaj težjo in nevarnejšo službo, pa le enkratno. Takisto se godi delavcem v žgalnici pri pečeh, ki vendar zelo trpijo. Tudi v tem oziru bi morala rudniška uprava biti bolj konsekventna.
To so važnejše zahteve idrijskih delavcev, ki so bile torej vse odbite. Sicer itak nismo pričakovali, da se bo
vsem ugodilo, osupnil pa nas je kategorični in odločni „ne", s katerim je ravnateljstvo odgovorilo na vse, deloma popolnoma upravičene zahteve. Ne bomo natančneje raziskavah vzrokov, zakaj se je to zgodilo, konŠtatujemo le dejstvo, da je delavstvo mnogo izgubilo na svojem vplivu z grožnjami, katerih ne more izpolniti. Tega pa ne štejemo v zlo delavstvu, ampak njegovim voditeljem. Razsodnejši delavci bodo našli mnogo sličnosti med današnjim delavskim položajem in onim iz tiste dobe, ki jo je gosp. Cobal skrivaj popihal iz Idrije. G-
Vojna na Daljnem Vztoku.
Japonci na Liaotongu.
Ko so došle prve vesti, da so se Japonci pri Picevu izkrcali, so vsi ja-ponofilski listi prorokovali, da je s tem usoda Port Arturja zapečaČeua in da je samo vprašanje nekaj dui, da bo ta ponosna ruska trdnjava padla v japonske roke. A pretekli so dnevi, da, celi teden, ne da bi se bilo na bojišču ua Liaontongu dogodilo kaj posebnega. Japonci so pač prve dni, ko so se izkrcali, prodrli do Pulantiena in Vafan-tiana in tamkaj razdejali železniško progo, a skoro nato so se pa zopet umaknili v Picevo in so iz nerazumljivih razlogov celo dopustili, da so Rusi pokvarjeno železniško progo popravili in spravili v Port Artur vlak s strelivom.
V Tokiju se seveda vse to taji, kakor se vobče taji vse, kar ni ugodno za Japonce. Vendar pa je dejstvo, da so se Japonci zopet umaknili v Picevo, popolnom dognana stvar, katere ne utaji noben dementi iz Tokija.
Kaj je pravzaprav Japonce prisililo, da so zapustili Pulantien in da se drže popolnoma reservirano, se ne da dognati. Najbrže se jim ni posrečilo takoj v prvem hipu izkrcati toliko vojaštva, kakor so sprva nameravali, vsled Česar so se bali, da bi Rusi prve njihove oddelke, katere so takoj po izkrcanju poslali proti Pulantienu in Vafantianu, napadli in jih uničili, ne da bi mogli to Japonci vsled premalega števila iz-krcanega vojaštva preprečiti. Sploh pa se kaže, da so Japonci šele v zadnjih dneh izkrcali več vojaštva in da so prve dni postavili na suho le neznatne oddelke. To je zlasti razvidno iz uradnega poročila generala Karkeviča, ki javlja ruskemu generalnemu štabu:
Japonski oddelek, obstoječ iz dveh do treh kompanij, se je nahajal preteklo noč vzhodno od železniške proge in je nato odkorakal proti jugovzhodu.
Edeu ruski voj je prodrl v neposredno bližino utrdb, katere grade Japonci pri Picevu. V utrdbi je bila stot-] nija japonske pehote. Naši vojaki so j takoj odkrili ogenj, a tudi Japonci so nemudoma jeli streljati. Na naši strani je bil ranjen neki vojak.
V Pičevu samem se nahaja 1500 Japoncev. Kitajci pravij> , da so Japonci v celem izkrcali 20.000 mož
j s topovi in artiljerijo. Japonski vojaški
oddelek, obstoječ iz 5 stotnij, je 9. t. m. obkolil našo v Šikhaju se nahajajočo predstražo; pet mož je bilo ubitih, osem pa ranjenih.
10. t. m. so se japonski vojaški oddelki umaknili od železniške proge. Železniško zvezo s Port Arturjem so vojaki 4. prekoamurskega železniškega polka pod vodstvom podpolkovnika Spi-ridonova zopet popravili. Japonske predstraže so 9. in 10. t. m. zasedle Muciantun in Siadiatin, 12 kilometrov jugovzhodno od Pulantiena. Neki sovražni konjeniški prapor se je približal na 20 km. železniški postaji Vafantian, a se je takoj umaknil, ko je zapazil naše predstraže.
Manjši naš oddelek je 10. t. m. prodrl 5 km pred Picevo in poizvedel, da je Tauciafan zasedel japonski voj, obstoječ iz 1000 mož.
Takušana še niso zasedli Japonci.
General Karkevič poroča v Petro-grad: Po vesteh iz okolice reke Da-binkhe še Japonci 9. t. m. uiso zasedli Takušana. Ena stotnija kozakov se je 7. t. m. približala Luuvanmiau do 1 kilometra. Tu se je zaplela uajpreje pred-straža, potem pa cela stotnija v boj z neko japonsko kompanijo. Japonci so skoro dobili pomoč, da je naša stotnija stala nasproti celemu polku in polovici eskadrona. Med tem je japonska pehota prekoračila reko Dalinhke. Poveljnik stotnije, Sarajev, se je brzo okrenil na levo in sotnijo odpeljal iz streljne daljave sovražnika. 8 kilometrov od Sed-zekoge je zuova naletel na japonsko konjenico, ki se pa je pred našimi streli umaknila. V teh bojih nismo imeli nobene izgube. Na japonski strani je pal 1 oticir in več vojakov.
Razstreljitev pristanišča y Daljnem.
Iz Londona se poroča, da je baje namestnik Aleksejev carju Nikolaju br-zojavil, da so Rusi v Daljnem razstrelili ladjedelnico in vse pristanske naprave, da bi se Japonci ne mogli tam- j kaj izkrcati, zlasti da bi ne mogli spraviti na suho velikih za obleganje Port Arturja določenih topov in drugih priprav. Druga poročila pa trde, da so Rusi razdjali celo mesto in se umaknili. Vse te vesti bodo najbrže prav toliko resuične, kakor je bila vest, da so Daljni že pred dnevi zavzeli Japonci.
Vojne akcije.
Po poročilih iz Londona sc pričakuje, da bodo Japonci od treh strani prodirali proti ruskim pozicijam na reki Liao. Prvi voj ima prodirati proti severu v smeri proti Siamaci na železniški progi med Mukdenom in Liao-jangom. Drugi kor pa se nahaja pod ! poveljstvom generala Kurokija v Feng-vangČengu. Tretji voj pa se pomiče preko Sinjano v HajČeng.
Pri Niučvangu se nahajajo številni oddelki ruske konjenice in pehote. Teren je za Ruse zelo ugoden. General Kuropatk:n si hoče pridobiti Časa, da se močuo utrdi v Liaojangu.
hovščina je sporočila, da je no bo v Rim, ker ne priznava papežu pravice, se v posvetnih rečeh postavljati nad kralja. Papež je bil v silni stiski. Pred njim se je odprlo silno brezno. Naprej ni mogel več, sicer bi bil paptško oblast moraliČno uničil, in lato se je odločil za poskus, da uniči sedanje svojo sovražnike tako, kakor so njegovi predniki uničili Hohenstaufe.
Prvo je bilo, da je 18. novembra 1302. izdal svetovnoznano svojo bullo »Unarn Senctam«, v kateri je v celoto združil vsa načela, ki so bda izrečena o papeževi oblasti. Proglasil je samega sebe za cesarja in imperatorja celega stvarstva, za najvišjega sodnika na svetu, za kralja vseh kraljev in gospodarja vseh ljudi, kateremu mora biti vse podložno.
Francoski kralj je na to sklical parlament in ta je obdolžil papeža krivoverstva, bogoskrunstva, tiran-stva, simonije, nečistosti itd. ter apeliral na poseben koncil.
Papež ni sprevidel, da so bili že minoli časi, ko je bil papež vse-fsramogočen in zato je nadaljeval boj. Toda v Italiji sami je nastala zarota proti  papežu.   Pleirstvo  je papeža
Rusi za hrbtom Japoncev.
Iz Tokija se poroča, da so Japonci silno presenečeni, da so se ruski kozaški oddelki nenadoma pokazali v severni Koreji. Dognalo se je, da se močan ruski voj nahaja v Jengpjengu med Andžuvom in Usanom. Kakor smo že poročali, bi se bilo kozakom pod poveljstvom generala Mandarilova skoro posrečilo zavzeti Andžu za hrbtom japonske armade, ako bi ne bili Japonci dobili še o pravem Času pomoči iz Pjengjanga. Kozakov je bilo 500 in so prišli naravnost iz Liaojanga. Vsak  dan so baje prejahali 28 milj.
Japonski poslanik v Pekingu se pritožuje.
Iz Londona se poroča, da se je japonski poslanik v Pekingu pritožil, da so ruski vojaški oddelki prekoračili kitajsko mejo, in zahteval, da se vse potrebno ukrene, da se to v bodoče prepreči. Nadalje je opozoril kitajsko vlado na to, da bi v tem slučaju tudi Japonci morali stopiti na kitajsko ozemlje. Kitajski general v Mukdenu je na poziv Kuropatkina odklonil, da bi se umaknil iz mesta, ker se tamkaj nahajajo grobovi cesarske rodovine.
Potopljena japonska torpe-dovka.
Iz Londona se poroča, da se je v četrtek potopila severno od Talienvana japonska torpedovka, ki je imela nalogo, da odstrani od Rusov v zalivu položene mine. Zadela je ob neko tako mino in zletela v zrak. Sedem vojakov je utonilo, sedem je bilo težko ranjenih, drugi pa so se rešili. To je prva ladja, o kateri priznavajo Japonci,  da se je potopila.
Ruska križarka „General-Admiral".
Iz Kronstadta se poroča, da se je tjakaj vrnila križarka 1. razreda „General-Admiral" s potovanja okoli zemlje. Ta križarka se z baltiškim brodovjem odpošlje na Daljni vztok.
Hvaležni Madjari.
Budimpešta, 13. maja. Da so Madjari veliki komedijantje, pokazali so v današnji seji. Ni še dolgo, ko je bilo treba v državnem zboru vsak trenotek proglasiti tajno sejo, ker so čutili poslanci potrebo udrihati po habsburški dinastiji in kroni. Danes pa so se poslanci najradikalnejših strank in frakcij kar cedili lojalnosti in uda-nosti svojemu kralju. Razvnelo jih je kraljevo pismo, s katerim smejo dobiti v domovino prah revolucionarja Ra-koczvja II. V današnji seji se je za ta Čin sklepala zahvalna izjava kralju. Posl. baron P o d m a n i c z k y je rekel, da že sama sestava kraljevega pisma zasluži posebno čaščenje. rTa velikodušni sklep Nj. Vel. je napravil svečan vtis. Zbudil je veselje v srcih j stotisočev, ki so že leta in leta priča-kovali tako rešitev tega vprašanja. Iu tako se nam tedaj pokaže dejstvo,  da i
' se na Ogrskem kralj in ljudstvo vendarle razumeta." —   Posl. T h a 1 y je rekel,  da je kraljevo pismo svečan in  radosten  moment,   ko je Nj. Veli čanstvo upognilo  svojo   zastavo  pre ! idealom velikega ogrskega junaka s\ bode. Kar se še menda  ni  zgodilo v ogrski zbornici:  predlog je bil eu sno sprejet. — Potem se je po kratk debati sprejela   v   drugem branju tu predloga o  zboljšanju  plač občinskii beležnikom.
It Srbije.
Belgrad,   13. maja. Kronm. kralja Petra se nikakor ne  opusti, te-muČ se je moralo le odgoditi,  ker na ročena krona ne more biti i/ tjei do   obletnice,   t. j. do   meseca maja Krona bo iz brona topa prvega Ki j gjor^jevića ter brez vsakršnih okrasko,.
Belgrad,   1 J.  maja. Včeraj bilo na dvoru posvetovanje pod kra vim predsedstvom o predstojećem ki., ljevem potovanju.
Belgrad,   13. maja. Sestanek kralja Petra z bolgarskim knezom dinandom bo v Nišu. Sestanek v sporazumljeuju na Balkanu iutei vanih velesil  ter se smatra splošno /.., zelo pomemben  političen  dogodek, <» tem sestanku se je zelo živahno ra/. pravljalo na včerajšnjem diplomatu gostovanju,  ki  ga  je priredil a\ ogrski zastopnik dr. D u m b a.
Dogodki v Macedoniji
C a r i g r a d, 13. maja. V Gostivaru pri Prizrendu je položil lGletni Bolgar Stope Todor  tri   dinamitne patrone v kuhinji ondotne vojašnice. Atentator je izpovedal, da ga je neki Trace Tak uašantal k temu. Učitelja, trgovca, stilničarja in več drugih prebivalce\ Gosti varu so zaprli. Bolgari pa so pie-pričani, da je atentat bil najet po mu-hamedanskem   tajnem  odboru   v -stivaru.
Carigrad, 13. maja. Posla velesil so znova nujno urgirali ureditev tiuančuega   vprašanja za mace 1 orožništvo.
Carigrad, 13. maja. Dogn., stvar je že skoraj, da pride bol ,ar-knez Ferdinand obiskat sultana v < rigrad.
Solun,   13. maja.  V Serešu • se pretečeno soboto spoprijeli Grki iu Bolgari zaradi nekega cerkvenega sanja. Pri tem so bili   ustreljeni Šti Bolgari in en Turek.
Splošna voiilna prav,ca na Švedskem.
London, 13. maja. Ustavna komisija je odobrila vladni načrt za Širjenje volilne  pravice  v  drž. zh-t. Komisija predlaga splošno volilno vico pri  proporcionalnih volitvah, goji za volilno upravičen.<m so: starat 25 let in plačevanje državnih iu ol skih davkov. V zbornico se odpošlje j po novih določbah 170 poslancev z de-
! žele in 00 iz mest.
i
j     ■ ■ i i
Z28ff  Dalje v pnilaoi- ~$E&
Za papeža je bita ta slavnost valika zmaga. Pred svojim prestolom je vid^l na tisoče in tisoče l#;ud», ki BO ležali pred njim v prahu in ga molili. Simo kralja r;i bilo nobenega. Razen Karola Martella ni prišel noben vladar v Rirr, ni nobeden vprašal za papeževe odpustke, prav kakor bi bila začela ugašev&ti tista vera, s katere sta A'eksander III. in Inccencij III. izvojevala svoje zna-/ Na sveti večer 1. 1300 je papež za ključ1! jubilejako slavnost in z njo tudi posebno dobo v zgodovini rimske cerkve, kajti jubilejskemu letu je sledil strašen poraz papeža Benedikta VIII. pr ;pad papeštva sploh in gpozna osamelost Rima
Friderik sicilski je zmagoval, dasi je bilo pol sveta proti njemu. Papež je poklical brata francoskega kralja Filipa. Karol grof Valois in Aojou se je odzval papeževemu povabilu in pspež ga je imenoval svojim namestnikom v Toskani. S tem je pa le dosege!, da so se Toskanci od papeža odvrnili. V tistem času J. 1301. je bil Dante poslan v Rim, da kot zastopnik fiorentinske »stranke belih«, na papeževem dvoru nastopi proti »stranki črnih«, ki se je bila postavila na stran grofa Valoie Naj-
? večji pesnik srednjega veka in <iaj- | ošaboejš* papež srednjega veka sta si stala nasproti — oko v oko — in Dante je zapustil papežev dvor s prepričanjem, da spada papež v njegov poetični pekel. Dante je dušo papeža Benedkta priklenil na triumfalni voz gibelinske jeze in jo devetkrat vlekel po peklenskem breznu, kakor Ahil mrtvega Hektorja.
Papeževa nadutost je bila tako velika, da 83 je začel vtikati v boj med Francijo in Angleško, da je francoski duhovščini prepovedal plačevati svojemu kralju davekj proti kralju Filipu kar očitno »čuval ter končno poklical francoske duhovnike v Rim, di\ bi sodili frai.c akega kralja.
Papežev nastop je na Francoskem provzročil velikansko nevoljo. 11. februarja 1302. je bila dotična papeževa bulla v Parizu v cerkvi Ndtre Dame slovesno seigona. Papežev zastopnik na Frai'^oskem dvoru je bil sramotno izgnan iz Francije in francoskim duhoinikom je kralj prepovedal, iti v R.m.
Prvič se je zgodilo, da se duhovniki kake dežele niso pokorili papeževemu ukazu, ter o^kV* na strani i voj*ga krnlja. Franct.-**"* du-
sovražilo, ker je svoje sorodnike obsipal z velikanskimi cerkvenimi premoženji, ljudstvo ga je sovražilo in sovražilo ga je tudi mnogo kardinalov — odposlanci francoskega kralja so zato prav lahko vprizorili velikansko gibanje proti papežu.
Papež se je mudil v Anagniju. Za dan 8. septembra 1303 je določil, da izobči in prekolne kralja Fihpa v oni isti stolni cerkvi, v kateri je papež Aleksander III izobčil in pre klel cesarja Friderika I, papež Gregor IX. pa cesarja Friderika II. Dan poprej so prišli zarotniki s svojimi vojščaki. »Smrt papežu« je bil njih bojni klic. Papeževa palača je bila kmalu v plamenu, tudi stolna cerkev je gorela, kardinali in papeževi vojaki so bežali, papeževi sorodniki so se udali. Čez trupla ubitih — med katerimi je bil tudi neki škof — bo zarotniki drveli v papeževo sobo. Našli so papeža v papeških oblačihh, s krono na glavi sedečega na prestolu; v rokah je imel apostolske ključe, na kolenih zlat križ. Hotel je umreti kot papež. Zarotniki so papeža pahnili s prestola, strgali z njega papeška oblačila in Kristusovega namestnika vrgli v ječo. Čez tri dni so  dešli  papeževi sorodniki
z malo armado in  so  papeža osvobodili ter ga  prep^lj*!. v Kim. Pa-pež pa s tem ni bil nič na bolji« j kajti v Vatikanu ni bil dr        , ko J jetnik grefov Orsinijev in je Nefl j kot njih jetnik 11. oktobra leta 1101 Benediktu VIII. j<- bilo pr r vano, da postane papež kakor volk, da bo vladal kakor lev in umrl k* kor pes.   Zadnji  dnevi  tega ee| so bih strasni    Strahovit  srd, divja hrepenenje po maščevanju in -so ga trii.   Pripoveduje se, da se |i zapiral v svojo sobo in  ni  hotel je-mati hrane, da je postal blazen in se v blaznosti z glavo zaletaval ' zid.   Kake smrti je umrl, se še danes ne ve.
Mdlo je b;lo papežev, ki so ii toliko sovražnikov In tako malo jateljev,   kakor   Benediat Vili »Magnanissimus peceator« — s tem besedami   eo   sodobniki označe?*', tega papeža.   Benedikt je bil bistro umen mož, ah krut despot, nasilen neizprosen   besedolomen,   zavr&t -» korumpiran, boga»tva  in gospoditvi lakomen človek — ki pa ni nicesi velikega dosegel  in  za Čigar idej O   posvetnem   gospodstvu papeže imamo    dandanes    samo irouiče usmev. (Dalje prin
Vstaja v nemški Afriki.
B e r o 1 i n, 13. maja. Novi vrhovni poveljnik general Trotlia dobi močan vojaški oddelek seboj v Afriko. Častnike bo določil sam cesar. V štabu bo tudi geograf. Da bo to spremstvo res veliko, dokazuje to, da je nakupljenih v ta namen 300 konj. Tudi princ Jo-a h i m Albreht odide na bojišče v striko — seveda v varno daljavo o Hererojev.
Moderno suženstvo.
London, 13. maja. Danes se j sklenila s kitajsko vlado pogodba glede nvažauja kitajskih   delavcev v Jnžuo Atriko. Pogodbo sta podpisala državni minister marki of Lansdovrne in kitajsk poslanec.
Angleži v Tibetu.
Pariz, 13. maja. Brezdvomno je da imajo Angleži  s   svojo takozvano pomirjevalno   ekspedicijo   po Tibetu sovražne namene zoper Rusijo. Angleži prodirajo vedno globlje v deželo, in n bodo prej obstali, dokler ne pridejo v Lbasso,   glavno   mesto    Dalai Lame Sicer je že bilo nekaj pravcatih bitk med angleško  vojaško ekspedicijo in Tibetanci, a vkljub  temu Angleži zali jo. da morajo po celem Tibetu ve rovati, da prihajajo   v   deželo z miro Ijnbnini namenom. Tudi 8. t. m. so se Tibetanci   v   sedlu   Kharo ustavili deškemu prodiranju, toda po šestur sem boju so morali napraviti Angležem prosto pot. Angleži so izgubili 25 mož med njimi tudi enega kapitana. — Dne 10. t. m. so  zaceli Tibetanci  z neke svoje trdnjave streljati s topovi na an -ležki  tabor.  In  ravno  to so hoteli imeti Angleži, ker sedaj bodo rekli, da si iščejo le zadoščenja, dokler ne bo Tibet prišel v njihovo oblast.
Dopisi.
Iz Sveija pri Medvodah
Meseca januarja letošnjega  leta sta imela naš cča Smolec. to je župan France Svoljšak iz  Svetja in njega tovariš Janez Stare, občinski svetnik iz Spodnje Senice, po domače Zaje, take hude sanje, da je naše župnišče v tako slabem stanju, da sta ta dva brumna klerikalna moža kar naravnost v Pungert k Tonetu letela in ves velikanski gozd kupovala za popravljanje sorskega župnišča. Koliko sta se trudila, ko sta po hribu lazila in smreke ogledovala. Ko se jima je gotovo premalo lesa v Tonetovem gozdu zdelo, odrinila sta jo v PirniČe in tam po gozdih stikala. Poglejte no"  Kaka skrb teh dveh mož, dasi-ravno jih ni nobeden zato pooblastil! Ali ni to resnica? Znabiti jih je Grab carjev Janez iz Smlednika pooblastil? Malo pozneje se zbere kakih šestdeset sorskih  župljanov in izvolijo začasni stavbni odbor.   Pa glejte čudo, nobeden se ni spomnil očeta Smolca in Zajca, da bi ju   volili v stavbni odbor, les se je pa kupil.  Na cedilu bo vas pustili oče Svoljšak. Dne 10. maja 1904 smo imeli v Sori konku renčno   obravnavo   za popravljanje župnišča. Glejte očeta Smolca! Koje on nova  očala na nos nataknil, je nad vse »kunštno« modroval. Kako se mu je vse dobro videlo, streha, kako je dobra, dasiravno vsa prepe-rela in trhlena in nima nič manj kot šest podpor, da se vse skupaj ne razruši.  V začasni stavbni odbor je bil voljen, kaj ne oče Smolo, vaš občespoštovani sosed France Suster-šič, to je Zlate iz Svetja, to je bila velika napaka, to je tisti trn, ki vas bode v vaših klerikalnih očeh. Kako ste otročji, da mu predbaoivate take neumnosti in budalosti, da se vam že v Pjrničah teleta smejejo. Nataknite nova očala pravice in resnice na svoj noB in najpopred pred svojim pragom pometite z dobro novo metlo! Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce; le kdor nima masla na glavi, more pred Zlatetov prag stopiti.  Pa nam je dobro znano, da ne bodete šli. Vaše razmere so nam vse jasne!   Oče Smolec — na svidenje!
S Ponikve ob južni železnici« Težko je dobiti kraj, kjer bi bile neznosnejše razmere, kot so pri nas. Cenjeni Čitatelji naprednih časopisov se še spominjajo, kako se je bilo svojeČasno dvignilo naše ljudstvo proti klerikalnemu absolutizmu in kako je bilo junaško pometlo z vsemi klerikalnimi prvaki. A danes se je zopet pričela dvigati klerikalna pošast v osebi tukajšnjega kaplana Matija Eferla. To naduto kaplanče hoče napraviti iz sedanjih svobodomiselnih slovenskih kmetov pohlevne ovčice, ki bi bile sposobne prenašati še tako velike kozlarije. V to svrho mu ni sveta nobena reč, ne pre-
gnusni nobeni izrazi; kjer ne doseže iz lepa, tam nastopi popolnoma nemoralno iz grda K'erikalizem si že dela načrte, kako si z njegovo pomočjo spet pribori in utrdi svojo nasilno vlado nad temi, duhovnikom tako upornimi Poni-kovljani. Dokler pa bode vladala med nami svobodomiselna narodna zavest in ljubezen do neodvisnosti, ne bode nas zmagal klerikalni naval, naj se že posluži v to svrho še tako fanatičnih betic, kot je kaplau Eferl. Razmere postajajo skrajno napete, odkar nam je poilala knezoškofovska milost gori-imenovanega kaplana. Ta oholež in splošno znani rogovilež, nosi glavo po-koncu kakor da je on prvi gospod v Ponikvi in si domišlja, da se moramo ravnati vsi po njegovi neumni butici. O ti revŠe domišljavo ! Farane zmerja v cerkvi z najimpertinentnejŠimi izrazi in kdor ga sliši enkrat, takoj spozna na kako nizkotnem stališču se nahaja s svojo moralo in s svojo izobrazbo, ter ga vsak trezno misleč človek obsodi, da spada res sam med tiste, katerih imena faranom naklada. Ponikovljani pa tudi nimajo slame v glavi, zato so hitro pametno ukrenili: Hm, čemu pa hodimo poslušat kaplanove oslarije? — Kot „vzornega" kateheta in pedagoga, pokazal se je ob svojem prvem nastopu v šoli, kjer je nekega učenca vrgel tja iz klopi. Le sreča je, da se dotični ni znatno poškodoval. Seveda ima dotični učenec liberalno mislečega očeta in to je pri duhovnikih tako velik greh, da prehaja tudi na otroke, zatorej si je lahko misliti, zakaj se je polastila ..častitega" taka jeza. No, seveda je pa to že bila -sveta" jeza. Kaj? Med veronaukom izprašnje baje učence o domačih razmerah, kakor: če pridejo starši kdaj pijani domov in kaj v ta kem položaju počenjajo. Skratka, ravno tako sposoben je za vzgojo in pouk, kot motovilo za puško! Kako je včasih naiven naš kaplan, razvideli boste iz naslednjega: Neko nedeljo se je raz-koracil na leci in „farbal" Ponikovljane, kako da so baje enkrat pri velikonočni procesiji godci svirali posvetne skladbe, kakor: „Sem slovenska deklica . . .", „Po jezeru" itd. Ali ta mu je spodletela, ker je bila tako debela, da smo jo lahko kar z roko prejeli. Pač pa smo sprevideli, da mora v dotičnih pesmih imeti neko posebno prakso. Navedli bi še lahko mnogokaj o našem „žegnanem" gospodu. Ako Eferlu drago, naj toži, saj je maščevanja željen. Bomo vsaj imeli priliko z dokazi pribiti, kar smo tukaj pisali, oziroma kar bomo še prihodnjič.
Pšice iz ribniške doline.
§ 127. „Slovenčev" novičar sumniči, da kdo izdaja uradne tajnosti, ter meni, da pride iz sodni je tudi to, kar že vrabci Čivkajo na strehi. Vpraša dalje: Če je „slab far" tisti duhovnik, kateri pride enkrat iskat zadoščenja k sodniji, kakšni so šele tisti, ki so vedno v sodniji! Dobro ste zadeli žebelj na glavo. Nam se zde taki dovtipi neprevidni. Po teh načelih bi bili tisti sodniki, kateri so delili pravico Jakliču, Ferjančiču, Lampetu, Žužku, Seliškaiju itd., slabši, nego so ti katoliški trpini. Kako sprideni bi pa morali biti celo tisti gospodje, kateri dan na dan sprejemajo kosmate grešnike in grešnice v svojih spovednicah.
§ 128. Šusteršič se je na Savi štrajkujočim delavcem desetkrat zlagal. Nam se zdi to malo, ako pomislimo, da naš katoliški prijatelj že šest mesecev neprenehoma trosi znano laž o 400 kronah v „Slovencu" in „LažiIjubu~. Čuje se, da ne neha prej, dokler se ne zlaže štiristokrat in ne doseže najvišji rekord klerikalnih laži. Občudujemo le vztrajnost lažnjivcev in potrpežljivost pobožnih bralcev in bralk.
§ 129. Da dobivamo v našo dolino dobrih, pravih božjih namestnikov, ne smemo tajiti. Od najmlajšega kaplana do najstarejšega Župnika oziroma te-hanta so vsi enaki. Kazen Šaleharja, Krumpestarja, Raktelja, Brešarja, Travna imamo oziroma smo imeli tudi peteline med kaplani. Da so vsi ti gospodje tudi pod kožo krvavi, smo vedeli, da so pa tako, kakor je bil že davno v Sodražici pozabljeni kaplan Lavrič, nismo verjeli, ko bi ne slišali cele stvari od verodostojne strani. — Pila sta ter se prepirala o kranjski ali boljše farški politiki pozno v noč. Bilo je že po polnoči, ko sta zapustila gostilno. Duhovni gospod povabil je sopivca v župnišče in ta je šel, misleč, pilo se bo nadalje. Ko sta prestopila sobni prag, zaklene pijani duhovni gospod vrata in tu se je pričelo borenje. Naš znanec, čeravno tudi vinjen, je koj razvidel položaj, v katerem se nahaja ter kaj blagoslovljeni gospod hoče. Z vso silo se mu je uprL In tedaj je pa nekaj bruhnilo iz blagoslovljenih ast. Naš znanec preril se je s silo do vrat, jih odprl in zbežal s trdnim sklepom, da ne pojde nikdar veČ v tako družbo ob taki uri. Domov grede si je brisal obleko. Drugi dan, vzbu-divši se, ni vedel, je li sanjal, ali je bila resnica. Šele ko mu prinese neka farovška oseba po kaplanovi maši vizitko, da naj nemudoma gre v farovž,
je spoznal, da je bila istina. Duhovni gospod je prosil, lepo prosil, naj o vsem tem molči. „Molčal bom dokler bom jaz hotel." »Vsaj toliko časa, dokler bom tu". „Da, dobro". — To je §129, I. b. Sedaj vemo, zakaj je hodil ta kaplan k VolČarici na peč. Dr. Žitnik pa pravi: „Mi se držimo celibata". Pojte v murje!
T. H. Aruub. § 130. Dotičnemu novičarju iz kočevskega okraja, koji se je zaletel z mojim imenom v sobotni »Sloven-čevi« številki, razpisujem nagrado za imenovano stvar, ako nastopi dokaz resnice, 1000 K in 100 litrov vina, ako dokaže, da sem se j rezal na imenovani tovarni. Ako pa tega ne stori, imenujem ga nesramnega iaž-nika in obrekovalca, ki bedi s takimi neresnicami na dan, koje se hranijo in pacajo v blagoslovljenih »Sloven-čevih« predalih. — Prosil bi tudi do tičnika, na katero ime sliši pa on? Mogoče mu znam tudi jaz kaj pikantnega spraviti na dan. Do svidenja! Alojz Klavs,
not. uradnik.
§ 131. »Slovenčevi« novičarji iz kočevskega okraja spravili so me do tega, da sem moral pristopiti h konzorciju pšičarjev. Zagotovim pa vsem novičarjem kočevskega okraja, da bodem marsikaj od njih na dan spravil in upam, da, ako jim bodem začel stopati jaz na njih blagoslovljene repe, da bodo cvilili in tulili kot stekli cucki. — Bodite torej previdni!
§ 132. Med preblagoslovljenimi novičarji v Ribnici se nahajajo tudi že nekateri z eno nogo v grobu stoječ*, kojim se svetuje, da naj raje pijejo pasjo mast in jedo pelin, kakor da bi se ukvarjali s takimi lažmi in neresnicami
§ 133. Inštitut Mihela in Nanika: Kdaj se zopet vidimo na sprehodu z gorenjevaškim vodnikom Marijine družbe ob pol 11. uri ponoči na deželni cesti; ter kdaj si bodemo zopet tožili srčne bolečine? Gospodom iz farbvža bi svetoval, da vse potrebno ukrenejo, da se kaj tacega več ne pripeti, ker to je nevarno.— Inštitut Mihelin je že itak izobčen iz iste; torej nevarnost!
§ 134 V Ribnici napravijo se v primernih krajih trije nabiralniki za poštne svetilke, da se spravi od vozne pošte na kolodvor »ta stara laterna«. Vsak mali dar se hvaležno sprejme. Beg plati vsem srčnodušnim darovalcem.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14. maja.
— „Narodna tiskarna".
Občni zbor »Narodne tiskarne« bo jutri, v nedeljo, dne 15. t. m. ob 11. uri dopoldne v uredniških prostorih v Knafljevih ulicah št. 5.
— Deželni odbor imenoval je v deželni sanitetni svet: dr. K. viteza Bleiweisa in dr. Koprivo.
— Deželni odbor je imenoval: v cestni odbor postojnski: Ivana Jurco st.. župana bukovskega in Matija Ambrož iča, posestnika v Novi Sušici; v cestni odbor krški: Feliksa pl. L en k ha, graščaka na Raki in dr. Ivana Mencingerja, odvetnika na Krškem.
— Razžaljeni Šusteršič. Lejte ga vendar tega dr. Šusteršič«, kakšen čudak da je! On bi rad streljal na vse strani, psoval vse, kar mu je na poti, zasramoval vsakega, kdor se mu ne ukloni, ali da bi nanj kdo streljal, tega ne prenese. V nedeljo so klerikalci napravili na Jesenicah veselico s predstavo, katero so sicer imenovali »i m p o z a n-ten shod«, v resnici pa se je uprizorila predstava sloveče za, naše razmere prikrojene burke »Lumpacij Vagabund« ali »Das liederliohe Klee-blatt«. Šusteršič, Krek in Stefe so imeli prve vloge. Šusteršič in Krek sta oba predstavljala čevljarja Kneftro, tistega, ki pije celo petrolej pomešan z zdrobljenim steklom, Štefetu je bila dovoljena vloga žnidarčka, delavci pa so predstavljali mizarja. Šusteršič je glede zabavljanja značaj Kneftre izborno pogodil. Zabavljal je in psoval, da se je kar kadilo. Liberalci SO lumpi, sleparji in norci, ki spadajo na Studenec; »Slovenski Naroda je podkupljen od industri-jalne družbe; liberalni učitelji so pijanci in kričači. Tako je rohnel dr. Ivan Šusteršič kot politična Kneitra proti nam in našim pristašem. Ko pa smo mi — klin s klinom — na to dali SusteršiČu malo njegove žlindre pošnofati, je v »Slovencu« milo zacvilil, češ, glejte
jib, te liberalce, kako me lasajo. Da, da, tO bi mu ugajalo temu pred-pustnemu politikastru, da bi on streljal in napadal, njega pa bi nihče ne smel ivrkniti. A tako se pri nas ne gremo! Kdor tepe, tega tepo, kdor iiče, ta najde! To velja za klerikalce sploh, posebno pa še za dr. Šusteršič«. Bomo videli če teh okajenih gentlemanov ne bomo naučili vsaj nekoliko spodobnosti. Pri ti priliki vprašamo škofa, ki je kot absolutni gospodar svoje duhovščine, osebno odgovoren za vse lum-parije, ki jih uganjajo duhovniki v »Slovencu«, kdaj bo že dokazal, da smo mi od ind ustrijaln e družbe podkupljeni, ali pa nam poskrbel priliko, damu dokažemo, da je duhovniško glasilo podlo lagalo. Pričaka jemo hitrega odgovora!
— Branitelji slovanstva. Duhovniki se kaj radi širokoustijo, da so edini čuvarji naše narodnosti in branitelji slovenstva. To pripove dujejo vsak dan, Čeprav jih njihova dejanja vsak dan bi jejo po zobeh. Kaki branitelji slovenstva so ti od Boga postavljeni voditelji Slovencev, to vidimo najbolje tam, kjer je slo venstvo v nevarnosti. Besedičiti in pridigovati o slovenstvu na Kranjskem, kjer slovenstvo samo po sebi in po zaslugi naših somišljenikov napreduje, je prav poceni. A treba je le pogledati čez mejo in vidi se hitro, kako je v resnici s tem čuvanjem slovenstva. Opozarjamo na primer na klerikalno »Našo Slogo«, kake reči poroča ta o početju duhovnikov višjih in nižjih v Istri. V vsaki številki je par slučajev, kako duhovniki v krajih, kjer ni ne enega Italijana, izganjajo slovenske molitve in slovensko petje ter uvajajo latinsko ali italijansko. Ravno tako se sistematično odpravljajo ali deloma ali popolnoma slovanske pridige in pobož-nosti ter nadomeščajo z italijanskimi, a proti slovenskemu bogoslužju se vodi najsrditejši boj. Kar zjokal bi se človek, ko čita ta poročila. Rimski hlapci se tu izkazujejo kot očitni ubijalci ali kot zavratni morilci slo-vanstva, in tisti golljači okrog »Slovenca«, ki toliko čvekajo o slovan-stvu, so v zvezi s temi ubijalci in njihovimi voditelji ter jih posredno in neposredno, moralno in materijalno podpirajo. Kdaj je že kdo čital v »Slovencu« ali v umazanem »Domoljubu« le besedico o nečuvenem izdajstvu, ki ga uganjajo rimski hlapci v Istri, kjer se število narodnih in rodoljubnih duhovnikov ravno tako rapidno krči, kakor se je krčilo pri nas pred leti. Nikdar! V »Katholische Buchdruckerei« nimajo črk, da bi kaj tiskali o teh prežalostnih »braniteljih« slovanstva. Pa kdo naj tudi zahteva
— saj so kompanjoni!
— Svoboda katoliškega duhovnika. Znana stvar je, da je katoliški duhovnik pravi suženj svojega škofa. Slušati mora škofa brezpogojno. Kar škof ukaže, to mora duhovnik storiti, pa bodi še tako grdo in krivično, in kar škof prepove, tega duhovnik ne sme storiti, pa bodi še tako pošteno in plemenito. To ne velja samo za cerkvene stvari, nego sploh za vse slučaje življenja. Da, še misliti ne sme duhovnik samostalno
— misliti sme samo tako, kakor mu škof veleva. Kako se duhovniku brani, posluževati se svojih pravic, kaže naslednji slučaj: Župnik gosp. Rudolf Raktelj, sin umirovljenega vodje g. Raktelja v Ljubljani, službuje že osem let v hribih v Št. Jerneju nad Maren-bergom. Zdaj je prosil za Župnijo St. Peter pri Dravogradu in patron, župnik Ivan Lenhart mu jo je tudi podelil in je podelitev naznanil škofijskemu ordinarijatu, da jo odobri. Toda glej! Škof je patrona poklical k sebi in ker je patron duhovnik, ga je škof prisilil, da je preklical podelitev fare g. Raktelju in prezentira) drugega prošnjika. Taka je svoboda, ki jo uživa katoliški duhovnik. Se svoje pravice se ne sme poslužiti še svoje besedo ne sme držali.
— „Vero na stran, narod naprej lu Pri včerajšnji slavnosti zmage v »Nar. domu« v Celju govoril je župnik Vodušek iz Vojnika
o potrebi složnega skupnega delovanja v vseh narodnih zadevah. V boju proti ljutemu sovražniku rekel je: pustimo »vero na stran, narod naprej!« Tem besedam Župnika Vo-duška sledilo je burno pritrjevanje. Kaj pa porečejo k temu naši kranjski duhovniki, katerim je vedno le vera v nevarnosti, narodnost jim je pa deveta briga?
— Dolenjske železnice. Piše se nam: Srečni akcijonarji dolenjskih železnic željno pričakujejo, kdaj se prično obrestovati njihove akcije. Zaradi tega ne opazujejo z zanimanjem samo razvoja prometa, ampak tudi izdatke za vzdrževanje proge iu poslopij in za razne naprave in poprave. Priznati se mora, da železniška uprava resno in dobro skrbi za vzdrževanje železnice, katera je v dobrem stanu, in da v marsikaterem oziru tudi štedi, n. pr. pri osobju Navzlic temu pripo-znauju moramo javno izreči, da nam je potreba nekaterih poprav naravnost ne-umevua. V mislih imamo na kraških skalah zidana postajna poslopja v Vel. Laščah in Ribnici, katera so šele čez leta postala vlažna! Na celem Dolenjskem menda ni postaje na tako suhih in trdih tleh, kakor v Laščah in Ribnici. Tudi so bila postajna poslopja več let suha, s spremembo načelnikov so pa jela naenkrat močiti. V Laščah so že pred par leti ostrgali postajno poslopje, da se odpravi vlažnost, letos — čez deset let — se pa na ribniški postaji vrši enak drag eksperiment. Nismo strokovnjaki ter izrekamo le splošno javno mnenje: Ako hočeš imeti zdravo in suho stanovanje, ne smeš imeti v njem perilne kuhinje in druge vlažne nesnage, ampak moraš je zračiti, zračiti in zopet zračiti! V tem oziru >e mnogo mnogo greši. Odpirajte pridno okna, da ne bo treba metati denarja pri oknu na cesto. Pa brez zamere!
— Volitve v okrajni za-stop celjski pričele so se včeraj in sicer so prvi volili veleposestniki. Ker je od izida volitve v veleposestvu odvisno, kdo dobi veČino v okrajnem za-stopu, napeli so Nemci seveda vse sil?, da bi v tej skupini zmagali. Že leto dni so se Nemci za te volit?e pripravljali, lazili okrog slovenskih volilcev, jih begali na vse načine, jim ponujali za posamezne glasove ogromne svote denarja in jim obetali razne koncesije. V svojih listih, kakor »Deutsche Wacht« in »Stajerc« bo napadali narodne može in jih na vse načine grdili in sumničili. In vendar je bil vzlic vsi vladni podpori ves trud zaman, kajti zmaga je bila, kakor smo že včeraj poročali, na slovenski strani. Med slovenskimi volilci ni bilo ne enega izdajalca, a vzdržala sta se volitve doslej vedno zanesljivi opat Ogradi in pa volilec Jakob Janič. Ni6 niso Nemcem pomagale njih gorostasne laži in lokavosti ter zvijače, slovenski kmečki veleposestniki so stali kakor skale. Nemci so nekemu kmečkemu volilcu ponujali 1000 gld., ako ž njimi voli, a vrli mož je ponudbo odklonil, češ, da vsi celjski Nemci nimajo toliko denarja, da bi jim on prodal svoj glas. Razmerje glasov se je pokazalo Že pri volitvi volilne komisije. Oddanih je bilo 58 glasov, in sioer 29 glasov za slovenske in 29 glasov za nemške nasvetovance. Odločil je torej žreb in po žrebu so prišli v komisijo Berki, dr. Dečko in celjski župan Rakusch. Ko je bila komisija sestavljena, se je začela volitev. Nemoi so hoteli voliti za umrlega volilca Orosla, to se pravi, Oroslova naslednica Marjeta Oroscl iz Dobrne je hotela s pooblastilom voliti za Že davno mrtvega mola, ki pa — glej čudo — nt bil izbrisan iz volilnega imenika Temu očitnemu sleparstvu te je komisija uprla in je ta glas raivelja?lla, kar je popolnoma zakonito. To priliko je porabil Rakusch, da je zapustil komisijo, če5, idaj bodo Nemci laglje vpili, da se jim je zgodil« krivica. Toda mož se je vrezal. Ker je Rakusch izstopil iz komisije, so zbrani volilci poslali v komisijo kanonika Gregorca in volitev se je mirno izvršila. Slovenski kandidatje so dobili po 2 9 glasov, nemškutarski pa po 28
glasov. Izvoljeni so: Majdič Peter, župnik Vodušek Andrej, Koželj Štefan, dr. Vrečko Josip, Vincl Martin, dr. Dečko Ivan, Sirca Josip, Vrečer Josip, Podgor še k Josip in pl. Berks II u gon. S tem je Slovencem zagotovljena ve Sina v veleposestvu, ker dobimo še ▼ kmetskih občinah 10 glasov in v skupini trgov in mesta 2 glasa, tako da bode slov. zastop. 22, nasprotnih pa IS. Volitev je trajala 3 ure. komisija pa je delala do 5 ure popoldne. Za 'zid so izvedeli že po dvanajsti uri. N a vdušenje je velikansko. Slo« venski kmetje so stali kot tkala, n e eden se ni izneveril, vzlic temu, da so jim obljubo-*.« nasprotniki po 5000 K, če izostanejo. Nasprotniki niso imeli med svojimi vo lilci niti enega kmeta, sami mesijam in graščaki so se hoteli polastiti kmečkega okrajnega zastopa. Antona Skoberneta, gostilničarja pri Zircorcu, ki živi izključno od slovenskih kmetov, so prinesli nemškutarji na pol mrtvega na volišSe, a nič jim ni pomagalo. Zapomnite si to Satinčani! Nasprotniki so imeli pripravljeno godbo in »fokeicug« za zmago; že nabite možnarje so klavrno zopet pobasali ter se poskrili kot ščurki.
— Na Šmarni gori je bilo pred nekaj dnevi kacih 2000 Mariji nih devic iz kamniškega okraja Spremljalo jih je 17 duhovnikov. C? je bilo devic — tistih s kranceljni in tistih brez kranceljev — res kacih 2000 — na to seveda ne moramo priseči; čuli pa smo to iz duhovniških krogov. Navdušenost je bila velikanska. Device so sa pri teh po-božnostih tako razvnele, da jih pojde tako v predpustnem času enkrat p?av lepo število v — Rim! Gospodom spremljevalcem in njih soirudmkom, ki so to provzročili, kličemo spo-minjajoč se svetopisemskega nauia »Na sadovih jih bodete spoznali« — krepko katoliško narodno vzpod budilo: L9 tako naprej!
— Kaznovan   fcapUsn. V
Škofji Loki je bil pri okra)nem so dišču  kaznovan  starološki kape.an Florijančič, ker je kradel ČB3t poštnim ljubem.
— Preskrbite pripomoček! Piše se nam z dežele : Zadnji Članek v „Slov. Narodu^ o važnosti ruskega jezika za Slovence smo čitali s zasluženo pozornostjo. Sicer smo naleteli v njem tudi na trditve, ki nam niso posebno imponirale, ali v bistvu se vender strinjamo z dopisnikovimi izvajanji. V obče se labko reče, da je zanimanje za ruski jezik splošno, ali prilike, naučiti se jezika, te ni skoro nikjer. Ruskih kružkov je malo, a kdor ravno ne stanuje v dotičnem kraju, itak ne more hoditi na poduk. Res da je mnogo slovnic ruskega jezika, ali praktičnega, samouku posvečenega navodila za hitro nauČenje in pravilno izgovarjanje in poudarjanje ruskega jezika pa nimamo.S tistimi znanstvenimi temeljitimi in dolgočasnimi slovnicami, ki se navadno izdajajo, se pri tistib krogib, ki imajo praktične namene pred očmi, prav nič ne opravi. Za samouke je Berlitzovo metodo, primerno prikrojiti to je edina pot, da se omogoči hitro učenje ruskega jezika. Torej ua dan, gospodje, ki priporočate uceuje ruščine; poskrbite nam knjižice za samouk z rusko-slovenskim slovarjem, prav kratko knjižico, potem pa izdajte nekaj akcentuiranib ruskih spisov, ali s tolmačem redkejših besed in oblik, ki se nahajajo v dotičnem spisu, ali pa kar s prevodom. Videli bodete, kako hitro se bo sirilo znanje ruskega jezika in kako bodo ljudje segli po ruskih listih in knjigah. Kdor pa misli, da se bodo ljudje dandanes, ko je čas denar, učili ruščine po znanstvenih slovnicah, ta ne pozna sveta. — Več prijateljev ruskega jezik a.
— Glas iz občinstva. Piše se nam:   V reetavrac;ji tukajšnjega južnega kolodvora občuj-, kakor no torično, veliko Slovencev,  iu lahko rečemo, da je veČina slovenskih gostov  proti  nemškim silno pr«v!«du joča. — Čudno se nam torej vidi, da ima sire: občno   priljubljeni  r. Btav rater g. Schrt y samo nemške jedilne liste, ne pa tudi slovenskih ali vsaj dvojezičnih. — Ko je te dni sioven ski gost vpr«šal g. Schr«-y*, zak*j da n;mi tudi slovenskih jedilnih listov, je odgovoril, da mu jih iužna želez niča ne dovoli. — Opozarjamo južno železnico  na  to dejstvo z odločnim pozivom, da mora v ljubljanski kolodvorski restavraciji dati vpeljati razen nemških tudi še slovenske ah pa vsaj dvojezične jedilne liste, ker b; sicer zaveani Slovenci zavoljo baga-
telizovanja in preziranja natega prvega deželnega jezika od strani južne železnice izvajali konsekvence, in sicer ne v škodo juine železnice, pač pa v Škodo priljubljenega g. Schreya, koji pa pač ne ve, kako da do tega vsled samopašnosti in prepotenoe južno železniških čifutskih akcionar-jev pride. Opozarjamo merodajne faktorje na to dejstvo s pozivom, da ukrenejo na pristojnem mestu vse potrebno, da se temu nedostatku, — ki je naravnost žaljiv za našo narod nost in direktna provokacija — pride v okom.
Več nedeljskih slovenskih izletnikov.
— Namen ali slučaj? U Mesece vasi se nam piše: OJkar smo se volilci občine Raka razdelili na dva dela, na narodne kmete in na klerikalce, se vrše občinske volitve vedno tako, da se nam volil-oem posebno iz davčne občine Mer-šeča vas, onemogoča udeležba. Zgodi se to na ta način, da se razpiše volitev na tak dan, ko je v št Jerneju sejm. Zadnja volitev 1. 1900 se je vršila na dan š sntjernejskega sejma in sedaj zopet so volitve razpisane na dan 30. t. m. ko bode v Št. Jerneju sejem. Davkoplačevalci davčne občine Meršeča vas protestujemo proti temu in prosimo poklicane faktorje, naj se te volitve na drug dan pre stavijo, ker tako dobrega sejma, kakor je v St. Jerneju, ne moremo pustiti, volitve občinskega odbora pa ne smemo pustiti.
— Za slavnost ob II. vse« sokolskem izletu. Gospa Ivana Supančičeva in gdč. Jelica L 0-z ar jeva izjavljate, da je bilo le pomotoma rečeno v notici zadnje sobote, naj se za sodelovanja oglašajo dame pri njima; oni nista od bornici »Siov. ženskega telovadnega društva«.
— Hrvatsko društvo ,Kolo' v Lfubijani priredi v nedeljo dne 15. t m. pešiziet v Šmartno cb Savi » gostilno gospoda Matija Delničarja. Č&ni društva se zbirajo istega dne ob 1 23. uri popoldne v društvenih prostorih.
— Vegov življenjepis. Na-ročbe sprtjema do konca meseca matnika založnik stotnik F. Kaučič, Dunaj V   M*tzleinsdorferstrasse 42
— Vegova slika. Isti g. je založil edino avtentično Vegovo sliko. Original (lesorez) je slučajno našel g. dr. F Simonič leta 1886. v cesarski fidejkomisni knjižnici. — Posnetek te slike s faksimilom Vegovega podpisa se prodaje komad po 30 vinarjev na Dunaju v trgovini umetnio »zur Oper«, Karntnerring 2 in v Ljubljani v trgovini s papirjem in pisalnih po treb§£žn Dragolina Hribarja, šeien-burgove ulice.
— Predavanja v nedeljo dne 8. t. m. so imela velik uspeh. Gosp. Fran G a r t n e r je imei v Veleso-vem na svojem predavanju »O državljanskih pravica ha kakih SO slušateljev. — Gosp. ces. svetnik Franke je predaval v Logatcu kakim 100 pazljivim obiskovalcem. — G. prof. K e n d a je ime.1 svoje zanimivo predavanje »o Japoncih« v Selcoh in g. dr. R a v n i h a r je pohitel v Zagorje na Notranjskem. Na obeh tf h predavanjih je bi'o po nad 70 slušateljev. Povsodi se je videlo naraščajoče zanimanje za to vrsto ljudske izobrazbe; povsodi so ponavljali prršnjo: dajte nam še takega kruha! Naša skromna »univ^r-sity extension« ima torej uspeh, a v tem ravno tiči njen visoki pomen in njena nujna potreba
— Prihodnja javna vinska ooku^nja v tukajšnji deželni vinski kleti, bo v ponedeljek, dne 16. t. m. od 8.—10. ure zvečer.
— Delavca ubila skala. V
^redo 11. t. m. je v kamenolomu Kamnitniku v Škofji Loki pomeč-kala 1400 kg težka skala laškega delavca Arc<*ngela Bussolinija iz Filtre. Živel je še kake pol ure. Skala mu je zlomila desno nogo in levo roko. Na znotraj je okrvavel.
— Radovljiško učiteljsko društvo zboruje 19 maja t. 1. po-poludne ob 3 uri v Radovljici. Spored: »Zakaj in kako naj bi se preustrojilo risanje v ljudski šoli«; razpravlja er. učitelj A Novak.
— Uradna učiteljska konferenca za logaški šolski okraj bo dne 9. julija t. 1. ob 9. dopoldne v Dol. Logatcu v Kramar-jevi gostilni.
— Pevsko bralno društvo „Planinski glas" v Rovtah jjiiredi na binkostni ponedeljek, 23 maja na vrtu »Pri pošti« veselico.
— Ustanovljenje brzojavne službe v Kropi. Doe 11. maja 1904 uvedla se je v Kropi, po nticnem okraju Radovljica brzojavna služba z omejenim dnevnim službenim časom.
— Posojilnica v Zagorju ob Savi. Pri cbfcnem zboru dne 8 t. m. so bili voljeni: Mauer Andrej, načelnik; Modic Josip, In tili ar Matija, Z ime rman Josip, Ko-
privo Tomo, odborniki; Mandelj Fran in Poljšak Ferdo, namestnika, ter Jerin Lavoslav in Firm Ogneslav, preglednika.
— Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. France Kaplan, mož posestnice Marije Kaplan, je dal svojemu sinu 400 kron, da je zamogel oditi v Ameriko, ne da bi poprej zadostil vojaškim dolžnostim. Oče je večkrat prosil pri c. kr. okr. glavarstvu, da bi se sinu dalo dovoljenje iti v Ameriko, a vselej je bil odbit. Slednjič je dobil za sina bukvice s pravico potovati po avstro-ogrskih deželah. S temi hukvicami je sin prišel do meje in hajd v Ameriko. Denar si je oče izposodil iz kandijske posojiluice s pretvezo, da rabi to svoto v svrho, da poplača dolžnike. Mati Marija, ko je zaslišala obsodbo, 5 dni zapora 1 post in 10 K globe, je milo zaplakala, France Kaplan pa je dobil 7 dni, 1 post in 10 K globe. — Ana Črne iz Malih Ilubanj, stara tatica, vkradla je Neži Sedlak pri Sv. Primožu 16. marca 50 kron; prej enkrat pa tudi 8 kron. Dalje je Ana Črne povrnivši Neži Sedlak 50 kron, to nagovarjala, da naj pri sodišču krivo priča. Ker ima Ana Črne majhnega otroka pri prsih in bo za tega morala skrbeti, je bila obsojena na 4 mesece in 2 trdi ležišči in to zaradi tatvine in radi zapeljave h krivemu pričevanju. Smešno pa je bilo, ko je tožena tako milo prosila: „ Nikar me ne kaznujte! Nikoli več ne bom kradla!u — France Vidmar, ta je pa hud san-gvinik, stanuje v Malem Osoluiku, že kaznovan. Zoprstavil se je a) c. kr. sodnemu slugi, b) občinskega slugo pa je pital s prav gorjanskimi besedami. Jože Virant, posestnik in sodni dostavljavec iz Velikih Lašč, šel je do Franceta Vidmarja, da mu dostavi spise od sodnije. Prišedši na njegov dom, jel ga je pitati s psovkami, vzel ojnik in za mahnil proti njemu. Toženega k obravnavi ni, vendar pa se iz izpovedbe prvega zaslišanja posname da ne taji dejanja, da je vse mogoče, ker on kadar je razburjen, nič ne ve, kaj dela. Vidmar je bil radi javne nasilnosti iu prestopka proti varnosti Časti obsojen na 4 mesece poostrene ječe. — Amerikanca Janez Pluh iz Dolnih Loknic, že opetovano kaznovan, in Janez Mavrin iz Čepelj popihala sta jo v Ameriko, ne da bi zadostila vojaškim dolžnostim Prvi je dobil 10 dni strogega zapora, 10 K globe in 2 posta, drugi pa T dni navadnega zapora, 1 post in 10 K globe.
— Izlet na Pohorje. Društvo štajerskih naravoslovcev napravi jutri izlet na Pohorje. Kakor znano, je Pohorje v botaniškem in geološkem oziru jako zanimivo ter ima mnogo naravnih krasot. Izletnike vodil bo g. prof. I;an Koprivnikar iz Maribora
— Tržaški „Sokol" sprejme telovadnega učitelja. Glej dauasuji iu-serat.
— Distršktni odbor v V*i-zenici razpisuje službo zdravnika. Remuneraeija 1200 K. Treba je imeti domaČo lekarno.
— Olepšava mesta. Prostor od Š-ccfjih do Žipnijskin ulic pri Sv. Petru jo dala vojaška oblast na novo urediti in olepšati.
— Zid okolu šentpeterske cerkve je zdaj podrt V kratkem se ondotni prestor primerno olepša z nasadi.
— „Narodni dom". Danes zvečer po Matčinem koncertu bo v restavraciji svirala društvena godba. V nedeljo se otvori na novo prirejeni lepi vrt »Narodnega doma« z velikim koncertom društvene godbe. Godba bo koncertirala popoldne od pol 3 ure dalje in potem zvečer od 8. ure dalje. Vstop je danes kakor jutri prost. Želeti je pač, da bi se restavraterja bolje podpiralo kot doslej.
— Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem dežel, sodišču. 1. Janez Jeraj, bajtar in krojač v Vodicah, je šolarja Janeza Tonija z bi-Čevnikom na glavi poškodoval zaradi tega, ker je ta z nekim remeljnom raz-bi;al po obtoženčevi ograji. Obsojen je bil na dva meseca s postom poostrene ječe. — 2. Janez Pavlic iu Andrej Močnik, delavca v Podhomu, sta dne 24. mal. travna nekoliko opitega Janeza Medveda, katerega so iztirali zaradi nadležnosti iz Kralove barake, napadla in ga na glavi in levi roki poškodovala. Pavlic je dobil 6 mesecev, Močnik pa 6 tednov ječe. — 3. Lovro Tehovnik, Žagar v Sori, in njegova žena Helena sta se imela pred sodiščem zagovarjati, ker sta pustila svojo še ne 2l/a leta staro hčerko FranČiško samo in brez nadzorstva dne 22. susca t. 1. pri žagi igrati; otrok je padel v nezagrajeni vodni tolmun ter utonil. Sodišče je obsodilo Heleno Tihovuik na osem dni strogega zapora, moža Lovrenca pa oprostilo. — 4. Delavec Jožef Vatovec je 27). mal. travna orožnikoma, ki sta hotela tirati fanta Miho Požarja pred podžupana, pretil, da ne pusti svojega prijatelja odpeljati; lotil se je tudi orožnika, ki mu je napovedal aretacijo, s tem, da ga je od sebe suuil in pozval je navzoče taute, da mu uaj pomagajo,
da ga ne bodo orožnik gnali; takisto je tudi izustil razne psovke nasproti njima. Sodišče ga je obsodilo na osem mesecev težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. — 5. Janez Pavlin, kajzerice sin v Loki, je dne 15. svečana v Trzinu v prepiru zgrabil Franceta Seršena ter ga porinil na čeber. Pri padcu se je Seršenu 10. in 11. levo rebro zlomilo. Obtoženec je gluh in du duševno abnormalen: obsojen je bil zaradi prestopka proti telesni varnosti na en mesec zapora. — 6. Fr. Debevc, posestnika sin iz Lipsenja, je odpotoval 1. 1901. brez potnega lista in pred naborom v Ameriko, kjer je bival do letos meseca susca. Obsojen je bil na 5 dni strogega zapora in na 10 krou denarne globe.
— Lovska sreča. V torek zjutraj je vstrehl gospod Ifan Seunig iz Ljubljane 5 kg težkega divjega petelina v Malinovcu vrhu Krima. Značilno je to, da že 40 let ni bil divji petelin v času petja na Krimu ubit. Z.
— Ljubljanska društvena godba je napravila včeraj ob 8 uri zvtčdr prvi obhod, kateri se je vršil ob nedogledni udeležbi ljudstva. Godb«, katera je nastopila v društveni opravi, je svirala jako dobro, točno in neutrudljivo. Godba, kakor je včeraj nastopila, nam spričuje lep napredek ter je želeti, da bi ljubljanski meščanje v tem večjem številu pristopali kot podporni člani, s čimer bi v nadal.no popolnenje godbe veliko pripomogli.
— Ljubljanska društvena godbi*- Jutr1, ▼ nedeljo dopoldne od 10 do 12 ure priredi društvena godbi zajutrkovalni koncert v Hafnerjevi pivarni Sv. Petra oestm.
— „Kroonland", poštni par-nik proge Rieče Zvezde v Ant-verpnu je, kakor se brzojavlja, 10 maja srečno dospel v New York.
— Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe. Mestni trg št. 27, telefon številka 99. Od 6 do 11. maja je dela iskalo 14 moških in 40 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 11 moškim in 54 ženskim uslužbencem, v 31 slučajih se je delo sprejelo. Oi 1. januarja do 11. maja je došlo 1071 prošenj z«., delo in 1061 deloponudb. V G24 slučajih je Diio delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 krojač, 1 kemi (4pćcerist) 4 trgovski sluge, 3 kočijaži, 11 konjskih hlapcev; vajenci za trgovino in mizarstvo; ženske: 3 šivilje, 2 hotelrki sobarici, 4 natakarice, 1 gostilniška kuharica, 6 gostilniških deklic, 2 orožniki kuharici, 10 deklic za vsako delo, 3 kuharice, 8 deklic k otro krm, 4 dt kle za kmetsko delo. — Služne iščejo moški: 2 vrtnarja, 3 ntt:karji, 1 pisar, 4 is*rn. sluge, 2 hotelski slu^e, 2 hišnika; ženske: 2 kotttoribtinji, v^č izurj* nih prodajalk in zaćetnio, 5 računa-jočih natakaric, 2 boni, 2 gospodinji in dragi posii. Posredovanje stanovanj, mesečnih sob 10 letovi š Č n i h stanovanj. Pismenim vprašanjem je priložiti znamki za odgovor.
* Tatvine. Heleni Lončarjevi in Frančiški D^rČarjevi je bilo na Zaloški cesti st. 13 u o^rte^a hodnika pokraiene več ( b -ke T*t je dosedaj neznan. — Jožefu Margare-tatju, invalidu iz Zagorja, je bila dne 13. t. m. popoldne v neki gostilni v Trnovem iz žepa ukradena srebrna cilinder-ura z nikelnasto verižico. Policija je prišla tatu na sled.
* Samomor« Dne 11 t. m. je skočila v deželni bolnici raz okno na dvorišče Frančiška Lončarjeva, 21 let stara, doma iz Sicfje Loke, ter so se ji pri tem tako budo pretresli mož* gani, da je včeraj vsled tega umrla. Ponesrečenka, ki je bila na medicinskem oddelku, je bila nekoliko slaboumna.
" Izseljevanje. Dne 13. t. m. je prišlo iz Amerike 10 Kranjcev, 37 Maoedoncev je odpotovalo tja, 80 pa na Wesifalsko.
* Izgubljene reči. Marija Zevnikova je izguuiU 12. t m. od Šolskega drevoreda in po Poljanskem nasipu v robcu z .vitih 39 K 40 vin. — Minka Mehletova je izgubila od kavarne »Evropa« do pokopališča are brno žensko uro, vredno 10 kron. — Vrban Krivec je zgubil 11. t. m bankoveo za 20 K.
— Hrvatske novice. — f Evgen Kumičić Huta usoda je zadela II vate. V p*r dnt-h so umrli odličai oohtiki dr. pl B r e-sztyenszky, Ante vitez Šupuk in včeraj pa sloveči književnik, poslanec in predsednik hrvatske stranke prava, Evgen K u m 1 č 1 6. Pokojnik je bil odlična prikazan na hrvaškem književnem in pol.t čnem polju. Rodil se je leta 1850. v Berseču na vztočni istrski obali. S 24. letom je že bil profesor na spljetski gimnaziji. S 27. letom je bi že poslanec mesta Varaždina; leta 1878. je moral se iti bojevat v Bosno. Pozneje je bil 5 let profesor na zagrebški real&i, a leta
1884. se je službi odpovedal ter 11 vel le politiki in literaturi. V poli. tiki se je odlikoval s svojim radikt liimom za StarČevićeve nazore. Grof Khuen - Hedervarv ga je zaradi tegi spravil za ved mesecev v zapor. Pol. tretje leto je bil Kumčič urednik »Hrvatske«. Njegova literarna deli so zelo obsežna ter jih poleg Seno avih pač najrajŠe čitajo. Mnogo nje govih spisov je že prevedenih v č«. ski. poljski in nemški jezik. Olavaš njegovo delo pa je vsakakor »Urot* Zrin;sko Frankopanska«
* Najnovejše novice. Rod
binska drama. V GossengrUou m Toplicah je tkalec Ktotz umoril svo ženo, smrtno ranil sina ter si natj razparal trebuh.
— Strašna žena. V C*epreyu (O/rako) je tržanka Ambroai zaradi ljubosumnosti vrgla svojemu spečemu možu zanko okoli vratu, da bi zadavila. Mož se je zbudil ter sta e« začela z ženo bor ti na življenje m smrt. Pri tem je dosegla žena skarj« na mizi ter iztaknila možu obe očesi, vsled česar je mož kmaiu nato v bol* nišnici umrl.
— Trikomtese zgorele. V Cortini pri Paviji je zgorel grad gro-iioe Perduca-Pitti. Zgorele so pa tuli tri mlade hčere (rrofiSioe.
— Afera Nas i. Pisarniški ravnatelj nauČnega ministra je zaprt kot sokrivec pri sleparijah bivšega nauč nega ministra Nasije.   Tudi sina m hčer  ub-glega  eksministra MSte
— Sedem oseb je utonilo v Marioi bliso Sofije. Vračali so se s semnja v čolnu, ki se jim je sredi reke prekucnil.
— Mlad m o r i 1 e o V Pozorčiču pri Brnu je ponoči trgovski vajen-c H*aon umeril svojega gospodarja, trgovca Bezlojo, njegovo ženo in deklo pa težko ranil. Storil je to iz m* vanja, ker ga je gospodar okregal
— Dvajset ponarejenih s 10-takov so dobili v blatrajni povodom dirke v Budimpešti. Dognalo se je, da je denar iz delavnice zaprtega za-grebšiteura litografa Zlamale
* Vlom v muzej v Velikem Varadinu. V noči 22 pr. m. so neznani zli&ovci vlomili v muzej tet pokradli najboljše dragocenosti. Pokradenih je bilo mnogo zlast h m srebrnih knžoev, ki so bili okrašen z briljanti, smaragdi in rubini. Ni dalje je bilo vzetih mnogo zlat h pritanov, v katere so bili vdr, dijamanti in smaragdi, več keraid, zlata zapona s pristnimi biseri, na kateri ;e bila podob* sv. Vladisiava z letnico 1886, srebrn pozlačen kolih okrašen s pristn mi dragimi kam biseri, izgotovl;en leta 1885 v Bfr dimpešti. Tatovom bode najbrže težn ■ priti na »led.
* Število   dobitkov pri Etizabetenžh   srečkah 11 700J Prvi donitek je vrnlo t 100 ' kron; dalje stade: po 1 dobitek za 10000 K, 5000 K, 3000 K 2*0
m 1600 K; 4 dob.tki po 1000 K, 10 dobitkov 00 500 K, 100 dobitkov pi 100 K,   140 drbtkov po 50 K, dobitkov po 20 K, 2240 iofcttSOi 10 K, 4000 dobitkov po 5 K I srečka sUna 1 K. Ker se bo dob č< . tega srečkanja porabil v humanitarne namene, se upa, da se bo razpr zelo mnogo srečk.   Srečke  se d v vseh  menjalnicah, tabakarnah m loterijah.
* O Jokaiu. O pok« jac jarskem    pisatelju Mavru Jokaiu \ njegovi   rojaki   pripovedovati mi šaljivih dogodbic.   Na nekem banu
ki je bil prirejen Jokaiu ua ča»\ uiu je neki govornik začel uapivati: „M Jokai  je   kralj   niadjur^kih pesn. Njegove glave sicer ne krasi knma „Teiuuč lasulja!- je zaklical Joka je bil že v rani mladosti plešast. — V neki družbi so se ra/j-ovarjah o lei da je bogati gre! Zhbv podani d Pešti dragocen kip. Nekdo savseJ pripomnil:   nKaj bi [to,  za Zich] a to isto, kakor če  bi jaz podani 1 kuba cigaro."   nRes jc, res."   ju p zamišljeno  Jokai   —   „toda  ah -tudi že kdaj podaril mestu kuha c -— Najhujši kritik njegovih roman bil Gyulay. Iu ko je pri zadnjem Iju^ skem Štetju moral Jokai odgovori vprašanje, ali zua pisati,  zajosal K v dotično rubriko vprašalue pole:   ^Ja^ mislim: da, ali Gyula\ pravi: i:
* Angleško "časnikarsko poročanje.   Poročevalec »l
si  je  za  poročanje   najel \ »Haimun« b katerega potom brc nega brzojava pošilja poročila preko Koreje in Port Arturja. Tako h I ročila  lista   »Trne««,  ki  se DgB< japonski cenzuri, zanesljivejša« 1 -vesti onih angleških listov, k' H poročila zajemajo v t.eiits Raki h šangajskih tvorn c<ih lati. Te roČeva.ec   lista   »Dativ   Telef rsP°a ima na razpolago poseben parnik a ima to smolo,  da  ni  bil še nikdar poleg, ko se je kaj važnega z/jdil ter tako pobiral nezanesljiv« j> Čila po pomorski h mestih.   Ta h*
HT Dalje v prilogi«
daje za vojna porodila na teden 30.000 mark, »Daily Mail«, katere najboljši poročevalec Makencie je v Koreji padel s konja ter si zlomil obe nogi, ima 19 časnikarjev na delu v Hihi in v obrežnih mestih na Koreji ter izdaja za vojna poročila na teden 20000 mark. »Daily Express« ima istotako ondi 10 časnikarjev in iste izdatke kakor »Daily Mail«. Ti trije listi torej plačujejo vsak teden 70.000 mark, ali mesečno 300000 mark, torej na leto nad 35 milijona mark za poročila, ki niso Često niti vredna, da se jih omenja in ki delajo k večjemu le zmešnjave.
* Deset milijonov kron je
že nabral češki narod za „Ustrfedni Matici školsko", za Češko Ciril-Metodovo družbo, od njene ustanovitve sem, kakor je baš pokazal pregled Matičinega delovanja, ki ga sestavi vodstvena pisarna vsako leto pred občnim zborom. To vsoto so nabrali že dne 23. prosinca 1904. Od ustanovitve Matice do desetmilijonske krone je^preteklo 22 let 1 mesec in 2 dueva. Toda do dvajset-milijonske krone ne bo trpelo tako dolgo, ker mora biti jasno vsakomur, kdor pazno zasleduje razvitek Šolske Matice, da raste njen pomen od leta do leta. In Čim opravi cenejše so težnje češkega naroda po pravi izobrazbi, čim Trdnejše je prepričanje čeških roditeljev ogroženem ozemlju, da se le s pomočjo materinščine uspešno vzgaja mladina, in čim žilavejši bo odpor ne-prijateljev Češkega šolstva, tem večje bodo sicer Matičine naloge, toda tem večja bo ljubezen Češkega naroda do te najmočnejše zašČitnice čeških otrok. Od desetih milijonov kron ki jih je prejela Matica, so izdali poldeseti milijon kron za vzgojo češke dece, nekako pol milijona kron tvori MatiČiuo temeljno imetje, ki je investrirano zlasti v šolskih stavbah in v inventaru. Tekoče izdatke za šole pa pokrivajo edino le z zbirkami in prispevki, ki prihajajovsakdanzvseh koncev sveta, koder prebivajo Čehi. Desetmilijouski prostovoljni prispevek češkega naroda za Matičino šolstvo je Čehom gotovo v čast, toda je pa tudi težka obsodba za upravitelje šolstva v naši državi. Čeprav znajo nalagati češkemu narodu obilico najrazličnejših davkov in doklad, se ne brigajo za njegove šolske potrebe ter sploh nimajo dobre volje, da bi pošteno in popolno vršili SVOJO dolžnost. Toda baš milijonska požrtvovalnost češkega naroda je dokaz, da so pripravljeni vztrajno nepopustljivo in požrtvovalno čuvati svoje živ-Ijenske interese. Cim večja bo neprijaznost naših nasprotnikov napram ee-ceskemu šolstvu, tem radodarnejše bo podpiral vsak Ceh Šolsko Matico! — Tako ,Narodny Listv-. To si naj zapišejo v album vsi oni „rodoljubi", ki jih bodejo v oči mogočne šolske stavbe sredi med bajtami in svinjaki po slovenski zemlji. Čehi so drugačni ljudje! Oni vedo, da ostanejo bajte vedno bajte in svinjaki svinjaki, če podero še ono edino poslopje med njimi, da pa nasprotno zraste šele okrog šolskih kul-:urnih trdnjav ponosna poslopja, ki bodo vredna prebivališča — njih vrednega, izobraženega ljudstva.
* Morilec se je izdal v spanju^ Ker ga je vest pekla iu mu neprestano očitala, da je umoril prvega soproga svoje žene, je v spanju Rocker v Rapidsu (Amerika) govoril o svojem strašnem zločinu. O tem je slišala njegova soproga in ga naznanila oblastim, radi česar so ga zaprli. Prvi mož uboge ženske je bil nemški farmer Avgust Schroeder, kateri je imel svoje zemljišče pri Doonu, lova. Pri njem je služil Charles Rocker, kateri je njenega moža kloroformoval in umoril, ko se je vračal iz mesta. Nato je truplo obesil v bližnjem skednju in naznanil njegovi vdovi, da se je njen mož sam obesil. Vdova kakor tudi sosedje niso sumničili hlapca in ko je zavarovalna družba par mesecev nato izplačala zavarovalnino, se je poročila s hlapcem. Vsled njegovega prigovarjanja je on prodal farmo, na kar sta se preselila v Elk-ton. Tamkaj pa je njen soprog v spanju bil vedno vznemirjen inje čestokrat g .oril o umoru svojega gospodarja. V neki posebno mirni noči je prebil še enkrat vse prizore umora, o čimer je njegova soproga naznanila sodišču, na kar so ga zaprli. Potom preiskave so dognali, da je bil Rocker že preje oženjen in da je ostavil soprogo in štiri otroke v Dundee, Minn. Nato so njega in vdovo njegove žrtve obdolžili nmora, toda oblasti so se kasneje prepričale, da vdova o vsem tem ni ničesar vedela.
* Novo orjaško ladjo si je naročila hamburšk-i družba za prednje izseije.iCtoV v Ameriko Tako
veliko ladje še nima soben** evrop« -a p*robrodna družba. L-idja bo dolga 218 m široka 23 m, globoka • ; 17 m, Prenašala bo lahko težo 34920 Ion. V kajntab bo prostora za 1200 os b, v med krov ju pa z\ 2388 - b. Na ladji b, tudi gostilna, da potnikom ne bo trčb& kupovati voz-r- h I i sJ v s hrano.
* Henry Stanlev. Veliki »friški raziskovalec, ki je tedni v Londonu umrl, se je rodil 28. januvarja
1841 v Denbighu na Velškem kot sin posestnika Rowlarsda. Toda že s t temi leti je prišel v ubežnico,  od tam pa s 13. leti za mornarskega vajenea v New-Orleans. Kot takega ga je trgovec Stanley posinovil. Leta 1861. pri izbruhu vojne je vstopil v armado konfrderistov, toda Američani so ga ujeli ter ga pridelili mornaric; Zedi-njenih držav, kjer je dospel do Častnika. Po vojni je prepotoval Turčijo in Malo Azijo kot vojni poročevalec, od leta 1867. —68. je spremljal angleško armado v Abesinijo. Pozneje mu je lastnik »New York Heralda«, G. Bennot poveril, naj gre iskat Li-vingstoneja, ki je izginil brez sledu pri raziskovalnem potovanju po Centralni Afriki. Po mnogih naporih ga je končno res našel ob Taoganjika jezeru. Siupaj sta potem raziskovala te neznane pokrajine do  leta 1872 Ta ekspedicija je veljala 10.000 funte* Stri, a S:anleyevo poročilo pa je tudi zbudilo   največjo senzacijo. Od leta 1873. — 74   se j=* udeležil angle ških bojev proti A&antijem, potem pa ?e nastopil novo potovanje v neznane afriške kraje. Tri Če'rt leta je trajalo ?ein težavno rasiskavanje.   Z malim ostankom svojega prvotnega spremstva je prtaei na portugiška tla k is« livu reke Kongo.  Uspeh pa je tudi b'l vreden tfliknga truda, kajti razkril je celi tek 4000 km dolpe reke Kongo  ter odprl s tem neizmerne pokraiine trgovini 'n prometu. Z* belgijskim  kraljem st* ustanovila »Co-mite" d' ecuies ciu H^ui Congo« z n*-snonom, da se CentraiL-a Afrika otvori prometa. Vodstvo tega podjetja se je izročilo Stanlevu,  ki  je odšel zopefc v Afriko, Kjer je ob reki Kongo ost*-novil celo vrsto postaj, našel L*opol-dovo jeiero ter se je vrnil v Evropo šale i^t* 1884 Na Anjrleškem h us!a-novi] družbo z* zarrsdbo ž^znice od iztoka Kong* »1o Stanlev rtiča. Poleg" Livingstona ima S?&nSey največ*« za siugo ?-a T&ikrtvt.n;t3 Atrike.
* Uničene iluzije« Iz Pariza se nam piše: Neusmiljena sovražnica mnogih iluzij je, kakor znano, vednost, ki je sedaj zopet kratkim potom uničila našim damam drago dozdevo. V seji akademije znanosti je bilo; mno-gobrojneje kakor sicer je bil zastopan damski svet, ne oni hiperelegantni sen-zacijskih premijer, ne, preprosto ženstvo, dovolj odraslo, da se zanima za resne stvari, ki se vobče odobravajo v teh prostorih, pa še tudi mlado dovolj, da vzprejemlje pouk. Na sporedu je bil sloviti kemik Berthelot, ki se je sam čudil, da je privabil toliko dam, ker dame in kemija, to se običajno magnetsko ne privlačuje. Pa med vsemi kemikalijami jih je le malo, ki bi bile našim damam tako prirasle k srcu, kakor one, ki jih leto za letom kličemo na pomoč proti svojim sovražnikom, moljem in Mr. Berthelot bi imel povedati, kaj je z znanostnimi preiskavami dognal o vrednosti naftalina, onega gospodarjem zoprnega, gospodinjam dragega tako intenzivno dišečega produkta. Sodba je bila uničujoča. Ta prvi poznavalec moderne kemije je izjavil, da je naftalin pač neprijeten ljudem, zapredki in raznovrstne žuželke, osobito molji, se pa v naftalinovem vzel uhu počutijo kaj dobro in tudi njih ploditvi ne škoduje nič. Mr. Berthelot je vzgojil v čistem naftalinu dov< i moljev, da bi lahko ž njimi uničil celo zbirko kožuhov kake ruske primabalerine in štel si je v dolžnost, da pripravi naftaliu ob neupravičen sijaj. Gospodinjam pa zaradi tega ni treba žalovati, ker svetovnoznani Zacherlin ne pomaga samo proti stenicam, muham in nadležnemu kuhinjskemu mer-česu, ampak tudi obleke, preproge iu kožuhovino varuje vsakršne škode po moljib.
* Joči a i dvobojevalec. Pokojni Mavro Jokai je ustanovil celo vrsto časopisov in revij, pri katerih seveda ni redno sodeloval, vendar je prevzel odgovornost tudi za to, kar so pisali le njegovi sotrudniki. Nekega dne mu je poslal posl. Pnlszky, ki ga je eden Jokaijevih časopisov ostro napadel, svoji priči. Jokai je brez obotavljanja prevzel dvoboj. Po končanem dvoboju pa je pristopil Jokai k svojemu nasprotniku, mu stresel krepko desnico rekoč: „Ali bi mi pa sedaj ne povedal, zakaj sva se bila? Zakaj jaz članka, ki te je razžalil, nisem niti pisal, niti čital, niti ga le videl. Nimam niti pojma, kaj je bilo v tistem članku !u
* Zakon b£%&ey«t R&toSi-Nkega duhovnika neveljaven. Zanimiva razprava v zadevi ločitve zakona se je doigrala tc dni pri okrožnem sodišču v Ilrudimu. Nekega on-dotnega zdravnika je tožila njegova žena na ločitev zakona, ker jo je pretepal. Bila sta v zakonu *est let ter imata petletno hčerko. Toženi, ki seje bal, da bo obsojen na visoko alimentacijo, je izpovedal, da je njegov zakon pravzaprav neveljaven, ker je bil pred 2G leti posvečen v duhovnika. Izstopil je iz katoliške  cerkve v protestantsko
vero ter Študiral medicino. Ker se je s pričami dokazalo, da je njegova žena pred poroko vedela, da je bil ženin katoliški duhovnik, proglasil je senat zakon za neveljaven in iz tega zakona izišlo hčerko za nezakonsko.
* Pozor, gospodinj« in obrtniki I Dandanes živimo v takem času, da moramo biti pri nakupovanju jako previdni, ker povsod nam preti prevara, povsod se damo motiti po nizkih cenah in kupujemo zatorej šele prav drago. Vse se poslužuje imen resnično dobrih tovarniških znamk, da vara odjemalce, ki se dado premotiti, da kaj naroče in — so prevarani. Šele pred kratkim smo čitali o neki pariški trgovinski firmi, ki je s portreti spravljala odjemalce v škodo in tako se vsak dan gode slučaji nepoštenega tekmovanja. Pri nakupu šivalnih strojev je pa še posebej treba paziti na znamko in na ime pri čimer je za šivalne stroje v prvi vrsti omenjati imena „Singer", zaradi njega svetovne slave. Ta tovarna si je vsled svojega 50letnega obstanka in vestnega delovanja priborila v resnici svetovni sloves. Saj ima firma „Singer" 3000 podružnic na vsem svetu, 150 pa samo v Avstriji, tako da vsakdo prav lahko kupi pristno „Singerico" in ne more priti nikdar v Škodo, če se obrne na družbo ali kakega nje zastopnikov. Oznamenilo „Original Singer" je postalo najboljše jamstvo za predobri materija! in vzorno konstrukcijo. To jc tudi vzrok, zakaj toliko drugih tvorničarjev in trgovcev izkuša prodajati šivalne stroje pod uvedenim imenom Singer & Cie, deln. dr., kakor n. pr. „Central Bobbiu", da celo pod imenom „Singer". Ne dajte se zatorej motiti in vprašajte vselej, kadar kupujete kak šivalni stroj, če je stroj tudi izdelek Singer & Cie deln. dr. za šiv. stroje in ne zadovoljujte se z izogibajočimi odgovori. Najboljše je, da se obrnete kar na tukajšnjo zalogo Singer & Cie v Ljubljani na S v. P e t r a cesti š t. 4 ali na katerega nje glavnih zastopnikov, ki so nastanjeni po vseh večjih krajih na Kranjskem in ki se lahko izkažejo, da prodajajo pristne Singer j e v e šivalne stroje. 365
* Za vsako damo Je važno da si zna sama lase Česati iu jih gojiti in zato opozarjam na svoj pouk, ki se pri njem uče dame si lase same pravilno Česati in jih gojiti. Poučevalo se bo vestno in lahko razumljivo in jamčim za naučenje česanja (friziranja) in gojitve las. Friziranja se nauči vsaka dama hitro na svoji lastni glavi. Ker okusna frizura obraz lahko prav uspešno prenaredi in po dobri frizuri tndi klobuk lepše stoji, ker je dalje za potovalno sezono, za gledališče itd. potrebno, če se znajo dame same lepo česati, se priporočam za mnogobrojne j rijave. Pojasnila in pričetek vsak dan. Marijana K a t t n e r, specialistinja za pouk v friziranju, obi. konc. v hotelu pri Malicu vrata št. 23. Zaključek prijav dne 21. maja t. 1. i4ts
* Izjema. Gospa (novosprejeti hišni: „Upam, da bodete ljubili moje otroke — izvzemši seveda mojega 18-letnega sina."
zahteva 50 milijonov, tako da ostane v naslednjih dveh letih še 100 milijonov plačati. Nadalje se zahteva za napravo vsakovrstnih drugih vojaških potrebščin 67 milijonov; od te svote je bilo 10 milijonov že dovoljenih za leto 1904, za leto 190 5. pa se zahteva 28 milijonov, med tem ko bo v naslednjih dveh letih plačati še 29 milijonov. Za vojno mornarico se s posebno predlogo zahteva 120 milijonov novega kredita. Za leto 1904. je bilo že dovoljenih 121/« milijona, za leto 1905.pa se zahteva 62 milijonov, tako da ostane v naslednjih letih pokriti še 4 5 Vi milijona. Nova potrebščina znaša torej 120 + 67 + 120 milijonov, to je 307 milijonov K, od katere svote se že za prihodnje leto zahteva 50 + 28 + 62 milijonov, to je 140 m lijono/ K. To zadene narode obeh polovic monarhije kakor strela z jasnega.
Budimpešta 14 maja Nove zahteve za armado so provzročile skrajno nevoljo in splošno se čuje: Zdaj vemo, zakaj se je dovolil prenos Rakoczvja. Grof A p p o n y i, ki je bil takorekoč predistiniran, da vodi odpor preti tem nečuvenim zahtevam, je danes odložil svoj delegacijski mandat in šel za štiri tednena dopust Tukaj pravijo, da je dezertira!.
Sofija 14. maja. Knez Ferdinand se je v spremsivu ministrskega predsednika in ministra notranjih del odpeljal v Niš na sestanek s srbskim kraljem.
Beigrad 14 maja. Kralj Peter se je z ministri odpeljal v Niš, kjer se snide danes z bolgarskim knezom Ferdinande m.
Beigrad 14. maja. Kralj je črnogorskemu knezu podelil novi red Karagjorgje in mu tc brzojavno naznanil.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 14. maja. Ministrski svet ima danes sejo. Po seji se odpelje Korber v Pešto, da predstavi jutri cesarju delegate.
Budimpešta 14. maja Seja avstrijske delegacije se začne danes popoldne ob 4. uri. Pred sejo je posvetovanje zaradi pomrrožitve članov proračunskega odseka in zaradi dodelitve bosanskega referata.
Budimpešta 14. maja. Da ies se delegacij ama predloži proračun. Ta proračun je grozno presenečenje za vse narode te monarhije. Navadni proračun je še dosti normalen. Čista nepokrita potrebščina znaša 369 milijonov kron, za 1,137.91)5 K več kakor lani; na ordinarij odpade 341 milijonov; na ekstraerdinarij 28 mi lijonov. Za armado sa zahteva v ordinariju 289 milijonov, v ekstra-ordinariju 19 milijonov; za mornarico se zahteva v ordinariju 42 milijonov, v ekstraordinariju pa 8 milijonov Zgoraj omenjeno strašno presenečenje obsegajo na-dalnje piedloge, s katerimi se zahteva posebnih velikanskih kreditov za armado Za napravo novih topov se zahteva delni znesek 88 milijonov Z^l napravo drugih potrebščin artiljerije se zahteva 165 milijonov, ki naj se plačajo v treh letih; 15 milijonov je že bilo dovoljenih za leto 1904, za leto 1 905 pase
Rusko-jsponska vojna.
Berolin 14. maja Iz Petro-grada se pereča, da je general Kuropatkin sklenil, premen iti vojni načrt, po katerem so Rusi doslej postopali. Iz-previdel je baje, dd so Rusi storili veliko napako, ko so pustili nezasedene vse defileje nad Fenh-vančengom V kratkem zapuste močni oddelki glavno koncentracijsko bazo nad Ljaojangom in nastopijo ofenzivno.
London 14. maja Port Artur nima nobene železniške m brzojavne zveze več. Ruska oblastva trde, da imajo z Rusi vsak dan brzojavno zvezo in vsak teden zvezo po kurirjih.
London 14. maia. Reuterjev biro prijavlja dolgo vrsto poročil iz Njučvanga. Iz teh poročil je posneti, da roparji že plenijo po mestu in odvajajo premožne ljudi, da izprešajo visoke odkupnine. Samo kitajska zaloga blaga se ceni nad 50 milijonov kron. Ruski poslanik Pavlov je pozval kitajsko vlado, naj prevzame upravo v Njučvangu. Japonska divizija stoji 20 milj pred Njuč-vangom. Rusi so sežgali vsa živila, kar j«h niso mogli seboj vzeti. Će odidejo še zadnji ruski oddelki, se je bati, da razbojniki celo mesto razdenejo.
London 14 maja Mobilizacija tretje japonske armade je gotova Vkrcavanje se je že začelo.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Do malih izjem velja za /.itni trg tekočega tedna doslovno naše zadnje poročilo. Cene so le prav neznatno fluktuirale, dočim je točno blago tudi v tem tednu doseglo mal uspeh na kvišku, iz česar sledi, da liferantje iz tega ali onega vzroka ne silijo z blagom, nasprotno pa so kouzumeutje primoraui nabaviti si vsaj hlago, katero nujno rabijo, —  do večjih transakcij pa ni
niti pri liferantih uiti pri konzumentih zapaziti volje. Enako sliko nam nudi tudi terminski trg. Hosisti io besisti dozdevno popolnoma mirujejo ter čakajo ugodnih momentov, morebitnih nepričakovanih vnanjih vplivov, da stopijo tedaj hipoma v akcijo.
Pšenica ima nominelno zaznamovati v tekočem tednu avancement 21/2 vinarjev za točno blago, maj-kurz pa notira včeraj Ty" l(. proti enakemu kurzu v zadnjem poročilu. Oktober-kurz je odnehal od 804/05 na ^^Vir
Rž je takorekoč brez kupčije, oktober kurz je   avanziral od 6 11 , na
• /70*
Koruza je za točni odjem svojo ceno obdržala, za boljše vsote celo nekoliko dvignila, lila-a sicer ni malo, pripravljeno pa je po večini za oddaje na sklepe, vsled česar se točno blago ne ceni, kakor bi bilo pri sicer slabem konsumu pričakovati. Maj-kurz fluktuira med 5—503, dočim je julij-kurz padel od 5lf/~ na 5>4
2«
Oves edini se drži trdno ter notira z dnem višje. Točne robe ni nič preveč na zalogah, vsled česar liferantje pri drugače po volj nem vpraševanju zahtevajo višje ceue. Oktober-kurz se je povnpel od 5" n na 5 1
Moka se bori nadalje s težkočami. Zaloge vzlic reducirani produkciji raito, konzum pa se še vedno ne pojavi v povoljnem obsegu, ter so mlini primorani cene nadalje reducirati. Avstrijski mlini spodbujajo konzumente, naj se ne preskrbljujejo z i zveu avstrijsko moko, češ, da je domaČi izdelek kak) vostno na višini tuje konkurence, ter skušajo tako razširiti krog odjemalcev in razbreuieuiti vsaj deloma velike zaloge. — Ogri na dru^ri strani pritiskajo s cenim blagom na Cislitvanijo, ker vsled nizkih inozemskih cen ne morejo z blagom čez mejo.
Otrobom se je odprl konzum. Ker pa je izdelek vsled slabega k<m-zuma moke omejen le na najpotrebnejšo, je umevno, da so zaloge otrobov z dnem manjše — cene zato višje.
Špirit notira ncizpremenjeuo.lvar-telisti se nadejajo najboljšega, zato pa so tovarne za liker trgovsko-zborniškega okraja Olomuc enoglasno sklenile ustanovitev ratiuerije za špiri^, da zastopijo pot karteli8tom.
Riž. Cene za Arracan in Moul-mein so za ca. 1 K višje — tendeuca trdueja ter naraščajoča.
Petrolej. Cene so ostale še ne izpremenjene. Domnevano znižanje cen v tekočem mesecu   baje  še ne bo nastopilo. Ratiuerije naiureč  prodajajo le majhne množine.
Sladkor. Efektivne cene so ostale pri nas za enkrat še nespremenjene, dočim so se v Galiciji dvignile že do Va krone pri 100 kg, ker je tovarna v Przerworsku svoj izdelek domalega razprodala —- baje ima od svojega izdelka 110.000 meterskib stotov le še 15.000 neprodanih. — Shod posestnikov sladkornih rafinerij je sklenil, da do 31. julija 1904 za oktober termin ne bo prodajal. Nameravali pa so prodajo odgoditi namesto na 31. julij — na 31. avgust, temu pa se je protivit kneza Thurn in Taksisove sladkorne tovarne centralni direktor Fisehek z motivacijo, da se je bati od izven njih se nahajajočih tovarn, da bi se ne združile v kartel, ter bi tem potom zali tevale še večjih koncesij. Iz vseh okolnosti je ustanovitev kartela prav lahko mogoča — predpogoji so dani. — Cene surovemu sladkorju so kar najtrdne;e, kajti posetev sladkorne pese se jc re ducirala na XemŠK.em za ll 2, Francoskem 19r i, Ruskem 8910, v Melgiji 111 l0 in na Švedskem za 9 odstotkov — le v Avstriji se je posejalo 3* l0 odstotkov več. Per saldo se je tedaj za 65 10 odstotkov letos proti lanskemu letu posejalo menj.
Kava za točni odjem uotira nespremenjeno. Zelene kvalitete nedosta-jajo. Terminski trg menjava cene, smatra pa se za izključeno, da bi bih po viški mogoči, „lirazihau Keviero- poroča 19. aprila: Žetev se je sredi aprila pričela; menjajoče se vreme med dežjem in solucem je zrelost tako pospeševalo, da je pričakovati mesto zakasnele prejšnjo žetev. Vendar pa je številka 7','j milijouov vreč Sautos-kuvc previ-soka. Kakovost žetve je dobra. — 1\» tej cenitvi bi bil uspeh letošuje letine pod srednjo letino.
Užigalice v prid družbe sv Cirila in Metoda si so prisvojile le */5 Kranjske. Cikorija v prid istega društva se vsled izborne kakovosti z velikim uspehom vpeljuje. Milo v prid te družbe prodira vsled uepreko kosljive kakovosti rapidno. Uspehi so prav lepi iu zadovoljivi vendar pa to Še ne zadostuje, dokler se ne ho na ti o m a č i h tleh rabil izključno le domači izdelek!
Slovenci In Slovenke I Ne zabit* družbe sv. Cirile lr Metoda I
t
Poslano/1
Podpisani obžalujem, da sem z drugimi tovariši gospoda župnika Ivana Govediča v Smihelu psoval za »nemčurskega popa« in našega nasprotnika.
Njegova oznanila in govori pri volilnih zborovanjih in darilo nekemu pevskemu društvu dokazujejo da je on res liberalno misleci du hovnik na Spodnjem Štajerju — torej ne more biti naš nasprotnik, ka-Kor nekateri trde.
Obljubim pri tej priliki, da bo- j dem povsod branil gospoda župnika Ivana Govediča pred natolcevanji aostanjskih neničurjev, daje župnik njihov najboljši agitator za prihodnje občinske volitve, in da bodo le ž njegovo pomočjo isti nasproti Slovencem zmagali — ker to so podla obrekovanja nasproti tako narodco mislečemu in uzornemu duhovniku, kakor je gospod Ivan Govedič.
V Prelogah pri Šoštanju.
A. Bernhard,
1409 trgovski potovalec.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Listnica uredništva.
Dravski pri Sv. Petru. Drage volje sprejmemo.
Za  prebivalce  mest,  uradnike  I. i. d.
Proti težkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek- , ker vpliva na prebav ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak daa lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom, 3 8—6
Pri zdravljenju različnih ran
se mora paziti, da se rana šele takrat popolnoma zaceli, ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, rana se mora obvarovati pred vsako nesnago in se. mora uporabljati za obvarovanje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro, dobro domače sredstvo, ki k temu dobro služi, je najbolj znano ^praško domaČe mazilo" iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi, ki pa se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! a
»Le Delice"
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. 671—9 Glavna zaloga; Dunaj, I., Predigergasse 5.
Vydrove žitne kave
POSKUSiTE' ■*» Viorak drago.o.jno.
?O»l0» 6 >[. p:i,"i đ k 50 h 1'J'M,
'..DOMAČI PRIJATELJ"
nato aC.turMcm t*»uxg aoltun —urna.
ly/rtCa ne trn a j it nt ictfe VragaMll
Klobuki za name.
— Moj bogato ilustrovani
cenik 1904
za damske klobuke
— — razpošiljam — — brezplačno in franko.
Naročila in popravljanja točno
— —   in   po  nizki ceni.   — —
JViodni salon klobukov
— — za dame — —
HENRIK KENDA
— v Ljubljani. — P247
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadjEoi atvom.
Destilerija
Cais IM
Trst-Barkovlje-
% steklenica K 5'—, V, steklenice K 260. — Na prodaj v boljših trgovinah. 28
Da se odstrani telesno za« pi*t|e? okrepi želodec in pospeši probavljanje, — priporočajo ^uumeuiti prolesor j i med iuiue xelod<^uo tinkturo i«^lfartiarja IPloooll i m. V X^jitl»ljst ikl na l>iin .»J.-iU I t i.
3—1   Zunanja naročila po povzetju 1264
Cesarja   Franca Jožefa počitniški
dom se je v nekem dopisu sledeče izrazil
o „KUNEROLU1: Gg Emanuel Khuner & siD, Dunaj. Podpisano vodstvo si šteie v posebno čast potrditi s tem, da se Vaša vele'zvrstna naravna rastlinska začimba v največjo zadovoljnost rabi v kolonijah počitniškega duma pri kuhanih, pečenih in praženih jedilih. Vodstvo cesarja Franca Jožefa počitniškega doma.
Pozor!
Le „Tempel-vrelec" in ,,Sty-ria-vrelec" sta
kot rogaški Blatim* postavno varovana Vsi drugi izdelki, ki nimajo oznamenila ,,Tempel-vrelec* ali ,,Styria vrelectemveč se bpravljajo goljufivo pod imenom ,.Rogaška slatina"1 v promet, naj se zavrnejo. — Oskrbnistvo deželnih vrek-ev Rogatec-Slatina.
Najimenitnejše zdravilo za izboljšanje slabega zbravja je ureiskušena mineralna zdravilna voda in najpotrebnejše za ohranitev zdravja dobri, zdrava, m neralna namizna voda. Obe lastnosti ima apatovaška mineralna namizna in zdravilna voda, ki jo je visoki kralj, vlada za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo priznala kot edino mineraluo zdravilno vodo. Ta izvrstna mineralna voda, ki ima največ ogljikove kisline v sebi, nadomesti vse importirane vode in prekaša vsled svoje zdravilnosti najbolj znane mineralne vode. Vsak, komur je zdravje drasjo, naj v svojo lnstno korist pije dobro in zdravo domačo vodo, nikakor pa Daj ne rabi slabejših «li sličnih tujih mineralnih voda in ne pošilja denarja v tujino, mesto da bi ga obrnil v prid domovini. Kdor ima torej kakršnokoli bolozen — pri boleznih na želodcu, jetrih, pljučah, katarib, hemoroidih, kamnu, pri boleznih a» mehurju ali ledvicah in pri spolskih boleznih — naj s;> posvetuje z zdravnikom in se zdn-vi brez skrbi z apatovaško mineralno namizno in zdravilno vodo, ki ima neprekosljiv učinek. Vsakršna pojasnila daje z veseljem uprava apatovaških vrelcev v Zagrebu.
Mnogo denarja
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške obleke itd. itd. Pobarva se brez truda v par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to zak. zavar. barvilo za blago „FLOV. Posten-sni zavitki po 20 h, originalni lončki vsake barve a 70 h (črno in višnjevo tegetthof-
za-
blau) 10 h več).   Poskusni zavitki so stonj, ker se za to založenih 20 h pri na-kupu originalnega lončka odšteje.
„F £. O X"   3031 "18
po ti je tj e   barvil   j. ;\   b 1 a k o
Dunaj, VI., Wallgr/asse 34.
Edino čistilo za zobe brez kisi lit
ki so ga zdravniki preizkusili ia priporočili je pristni
Anatherfn |
c in kr dvornega zobnega zdravnika tir. •I.       JPoppa, Dunaj, XIIJ 6.
Pristen le v gori vpodobljeni steklenici z višnjevo franc. etiketo 'zlat tisk) in mojo firmo po K 2.80, K 2 in KI.
rŽe več let rabim samo Vašo ustno in zobno vodo „Anatherin" in se vselej, kadar mi je zmanjka, bojim, da me začno boleti zobje, ali da jih celo izgubim. Le Vaša ustna voda mi hrani zobe sveže in zdrave." A. Mpitalsay, veleposestnik.
„Aiialherln" ereme za zobe v lončkih je kaj prijetna in zobe temeljito čisti, jih ohranjuje zdrave in svetlobele. Komad po 60 vin.
Dobiva se v lekarnah in boljših trgovinah, kakor tudi pri F. HL Selim Iti v IJublJanl. 29.0-13
L. LUSER-jov obliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti fcur-805     jim očesom, žuljem Itd. 7
Glavna zaloga:
L
ia
Dunaj -Meidling;.
|Lnser-jevrJ|-
Dobiva se v vseh lekarnah.
Proti zoboboiu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znena
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno napo Iz umi.
t steklenica z navodom 1 H.,
Melusine zobni prašek
1 skatljic-a »O vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno po5to. ===== lidlna zaloga« ===
Zaloga vbeb preizkušenih zdravil, medic, inil, medlcinalnlh vin, Specijalitet, najfinejših parfumov. Mrurglenlh obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Lroteka
v Ljubljani, Re&ijava casta št. 1
p t leg novozgrajenega Fran Jožetovega
lubii. mostu 38-18
* Lekarnarju Julija Selaau-manna no I za želodec je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dietetiCno sredstvo. Vpliva točno in zanesljivo pri različnih nerodnostih prebavljanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravljanju kisline, pri riganju itd., tako da je kot izpričano domače zdravilo jako razširjena in čislana Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonaluemu skladu, in nebrojna priznanja dokazujejo, kako priljubljenost si je pridobila Schaumannova sol za želodec.
Darila.
Dpravnifitva našega h sta so pral* i: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospića Franja Majzeljeva v Belicerkvi 10 K, katere je daroval 8. t. m. neki rodoljub. — Gospa Roza Janda, soproga c. kr. višjega žgal. oskrbnika v Sankt Joachimstalu na Češkem 1<) K, mesto venca na krsto pokojne gospodične Amalije Zemme v Ljubljani. — Skupaj 20 K. — Srčna hvala in živili!
Za Prešernov spomenik. Gospića Franja Mazeljeva v Belicerkvi 5 K, katere je daroval neki rodoljub z moto:
Iz srca svoje so kali pognale Mokrocvetoče rož'ce poezije.* — Vesela družba pri Feter Maverju v Kranju: ,.za našega Prešerna" 4 K. — Skupaj 9 K. — Živeli!
Umrli so v Ljubljani:
10. maja. Stanislava Tavčar, črevljar* jeva hči, 1 leto, Streliške ulice 15. Bron-chitis chronica.
12. maja. Adolf Klein, tiskarnar, 42 1., Špitalske ulice 5. Insufficientia.
13. maja. Helena Sahadolnik, šivilja, 46 iet, Škofje ulice 2. Tubercul. pulmon.
V deželni bolnici:
11. m a j a. Josip Rant, delavčev sin, 3 leta, Combu8tio. — Fran Blagajna, delavec 60 let Dementia paralvtica. — Fran Erjavc, delavec, 66 let. Amentia.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 13, maja 1904.
tfaločbeiii papirji
42° o majeva renta    .  . .
4*270 srebrna rtnta    .   . ,
4°/o avstr. kronska renta
4°0    „ zlata
ogrska kronska „
4°/o     „ zlata
4°/0 posojilo dežele Kranjske
A1/*0/« posojilo mesta Spljet
*V3°/o     m Zadei
41/,0U bos-herc. žel. pos. 1902
4°o češka dež. banka k. o.
48/.      „     „      tt    ž. o. .
412° o zst. pismagal.d hip. b
4Vt°/o pest. kom. k. o. z 10° o pr......
41/i°/o zast. pisma Innerst. hr. „     n  ogrske cen. dež. hr......j! 10060
ftVt*/« z pis. ogr. hip. ban. [ 100 —
4*/t*/i 0Dl- ogr- lokainih železnic d. dr.....I 100 —
**/«•/• obl. Češke ind. banke j   69 75
4o;0 prior.Trst-Poreč lok. žel.
4°/o prior. dol. žei.     .  . .
3°/0   „    juž. žel. kup. ViVi
4Va° o avst. pos. za 2ei. p. o.
Sročke.
Srečke od I. 1854 ....
1 Deckr j
8960
99 40;
, 9955! ( l>8 60j 97 46'
Blago
99-70 H9-60 99*75 H8 80 B7*( 5
11760 117-80
lOu-—; 100-25
10075 10125
18*34
i
100*—I 10* > -100-501 10160
100— 100 25 99 75; 100 —
101 80 1^2-80 I
106 65 107 65
101— 1 109.—
101-101 —
101 —
100 —
99-50 100* -292 90 294 90 101—; 102 —
190'-182 -260-
tizske......h 160 75
„    zem. kred. I. emisije
i*       »»      »»    II* ti „    ogr. hip. banke  . .
„    srbske a trs. 100 — .    turške . ....
Basilika        srečke .  . .
Kreditne          „ ...
Inomoške         „ .   . .
Krakovske        „ .   . .
Lgublj&nske      „ .   . .
AvBt. rud. križa,, .   . .
Ogr.    „     nti ...
Rndolfuve         „ .   . .
SalcburSke       t, .   . .
Dunajske kom. „ .  . .
Denice.
Južne železnice     .  . .
Oržavne železnice .... Avstr.- ogrske bančne delnice
Avstr. kreditne banka . . Ogrske    „ . .
2ivno8tenske „ , . Premogokop v Mostu :Briix» Alpinske montan .... Praške žel indr. dr. . . .
Rima-Muranyi.....
j Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne  tovr. družbe Oefika slad k »rne t1 ažbo . .
C. kr. cekin . .
20 franki   . . .
20 marke   , , .
Sovereigns .
Marke     .   . . .
Laški bankovci .
Rublji    .   . .
Dolarji   .  . . .
297-— 292-270 — 90 -
195 -18450 26250 J6275 307 — 300 — 277 — 9t>-
128'<;0 129 60 2110 2210
465 — B0-— 77-— 68* -5360 29 25 66-7P—
60*-
79-
635 50
475 — 84 — 81-50 72 — 55-60 30 25 71
80-f»14 —
80 — p36 50
igl* — 1613 -63626 837 25 76150 762 50 241-j 251 — 618--1 624 — 407 -   408 —
1965 -488-
317 — 457 -IB6 —
11R3 19'i'7
11727 9B-20 263-
4-84
1970-489-319 — 461 — 157 —
1137 11-09
23 54
24—
117-45 9640 254 —
5 -
Žitne cena v Budimpešti.
Dne 14 maja 1904 Termin.
Pšenica za ~iaj 1934  .  .   ,. 50 „  „ 808
„ oktober 1904.   „ 50 „ „ 8 21
Koruza ,    ^ij ;904 .  .   „ 60 „ „ 5 16
Oves      „ oktober ...   „ 50 „ J: 5 36
Efektiv.
Nespremenjeno.
Me^mrGl3yično poročilo.
VtV;i» Mi iCfiDin &0fi*ft.  Srednji ar«ofii %l*k 7S60 »ta
5»	i Ča« opazo-! vsJijSi	Stanj« ! baro-jv mm.	; ČS? I r-. EL F* |l|	: I Vetrovi j j 1	Neoo
ld	9. zv.	7431	128	»r. 8 vzhod	oblačno
14	7. x).	"443	84	9\ svzhodj	jasno
*	2. pc.p.	7419	17 7	8T. jUg l	jasno
f?rt. S ^or«.,5nja temporatnra: 12 4", .. jfmalc       . Makriia   21 orah : U 0 iiun.
Zahvala.
Za izkazano sočutje mej boltz nijo in ob smrti moje ljube soproge, gospe
Helene Smerke
izrekam tem potom vsem sorodnike u. prijateljem in znancem svojo najsrčnejšo zah?alo Osobito se zahvaljujem vsem, ki so rajnko obiskovali mej njeno boleznijo, vsem udeležnikom, ki so spremili rajne u k večnemu počitku ter darovalcem prelepih vencev Iskrena zahvala vsem.
V Ljubljani, 14. maja t. 1.
Anton Smerke,
13£8 lekovsKi mojster.
Št. 690 1402
Javna zahvala.
Ob priliki požara v noči od S. na 4. maja t. 1. v Spodnji Šiški, ki je kozolec posestnika Frana Vrbovca in streho iz hiše vdove Marije Zie«rler, kakor tudi vse v istih shranjene pridelke in drugo opravo upepelil, .si šteje podpisano županstvo v prijetno dolžnost inšpekcijskemu častniku, gospodu c. in kr. poročniku Henriku Friedrichu c. in kr. topničarskega polka v Ljubljani, za njegovo težavno, uspešno in požrtvovalno podporo pri gašenju, kakor tudi gospodu Stricelju, poveljniku ljubljanske požarne brambe, potem vsem drugim c. in kr. vojaškim oblastim, j ljubljanskemu in domačemu prostovoljnemu gasilnemu moštvu izreči javno zahvalo.
Županstvo Spodnja Šiška
dne 12. maja 1904.
V. Maurer, župan.
Gostilna
v Ljubljani se takoj v najem odda. Več se zve v pisarni puntigamske zaloge. 1368-1
2
se sprejmeta do 20. t. m. na Jesenicah pri Jožefu Briceljnu, pleskarskem mojstru. — Dnevna plača je od 3 K do 3 K 60 v. 1410-1
lepa hiša
s stanovanji v neposredni bližini drž. železnice, s 14 strankami, s patentom za gostilno in trgovino z mešanim blagom in z velikim vrtom se iz proste roke takoj ceno proda. 1382—1 Več pove  uprav. „Slov. Naroda*-.
V trgovsko pisarno se sprejme
spralen uradnik
vešč vseli pisaruiškib poslov. Prednost imajo v žitni trgovini izurjeni gospodje kompetenti. 1400—1 Ponudbe na upravuištvo ..Slov. Naroda" pod „Uradnik".
ftflfSH
vešč slovenskega in nemškega jezika, izurjen v vseh strokah trgovine, želi svojo sedanjo službo takoj premeuiti.
Naslov   pove   upravništvo rSlov. Narodau. 1333-1
Zgodovinska povest
fiz fran eoskih
P
i i
(ponatis iz nSlov. Naroda")
WT je izšla!
Ta   povest je,   izbajaje v Narodu-, vzbudila mnogo pozornosti m živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo   morali   ua   muogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Sclmentnerju v Ljubljani.
IZtiS po K IGO, po pošti K P80.
„Slovenski Narod"
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah:
Ljubljana:
I.   Bizjak,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. L. Biaznik, Stari trg št. 12. M. Blaž, Dunajska cesta st. 14 H. Dolenc, južni kolodvor. M. Elsner, Kopitarjeve ulice 1
H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
I. Kos, Kolodvorske ulice K. 2G Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št 6.
J. Kušar, WW. Petra cesta St. M A. Mrzlikar, Sodmjske ulice H 4 I. Pichlar, Kongresni trg H ;i
M. Sever, Gosposke ulice st t L' J. Sušnik, Rimska cesta št. 18 A. Svatek, Mestni trg št 25. F. Šešark, Selenburgove ulice št. I R. Tenente, Giadaške ulice št 10 A. Velkovrh, Sv. Jakoba trg 8
Šiška:
M. Favai, Spodnja ^iška pri k lodvoru.
M. Lavrenčič, trgovec v Šiški Kamnik :
Marija Ažman, trafika
Škofje Loka:
Matej Zigon, trgovina in traiika na Glavnem trgu št. 34
Kranj;
Kari Florian, knjigotržec
Radovljica:
Oton Homan, trgovec
Lesce (y butetu na kolodvoru
Ivan Legat, gostilničar in posestnik Bled:
Ivan Pretnar, trgovec Časopisni paviljon Fischer.
Javornik :
Štefan Podpac.
Bohinjska Bistrica: Mijo Grobotek, trgovec
Ribnica: Ivan Lovšin, trgovec
Novo mesto : Josip Kos, knjigovez Krško:
Henrik Stanzer, trgovec.
Vrhnika: Gostilna Mantua (Fran Dok
Logatec: Makso Japel, trgovec
Cerknica :
Kravanja   Anton,   tratikant ia
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Karolina VVerli, traiikantinja
št. Peter na Krasu:
A. Novak, na kolodvoru juž. želez.
Ilirska Bistrica:
Roza Tomšič, trgovka
Celje :
Marija Miklauc, traiika v rodnem demu".
Zidani most:
Mary Peterman, trafika na kol
dvoru.
Celovec .
Josip Sowa, časopisni biro.
Gorica :
Josip Schvvarz, tratika, Sol ulica št. 2 (via scuole 2)
Trst:
M Bevk, Piazza Barriera vece (vogal ulice Bosco št 1)
Mihael Lavrenčič, Piazza
serma št. l M. Majcen, ulica Miramare st 1
Št. Stanič, uHca Via Mclin pk colo št 8
Pulj:
Marija Schiitz, tratika na postaji državnega kolodvora Reka:
A Potošnjak, Via del Molo časopisni biro „Globus", vu
Adamich št. 2
M 
8D
JS
26
.^^^^^1^^^^ Kdor hoče ohraniti svojo
^lllpl^ elegantno in stanovitno obutev
naj rabi les
GLOBIN
najfinejše čistilo za vsako usnjato obutev. 855-i4
Mapi«odaf povsod!
Edina tovarna: Frllz Schulz jun., Akt.-Gas., Eger i. B. u. Leipzig.
fl^"* Orient. arnikovo brezovo mazilo.
Že sam vegetabilski sok, ki teče iz breze, če se na-vrta deblo, je že od nekdaj znan kot prav izvrstno lepotilo. Ce se pa iz tega soka po iznajditeljevem predpisa kemiskim potom skupaj z ekstraktom arnike naredi mazilo, dobi šele poseben učinek. 1126—2
Ce se z njim zvečer namaže obraz ah kak drug del kože, se že drugo jutro odluščijo komaj vidne luski-n!ce od kože, ki postane nežna in bleščeče bela.
To mazilo izravna gube in kozavosti na obrazu, ki dobi mladostno barvo, koža postane bela, nežna in sveža, v najkrajšem času izginejo pege, ogrci, bradavice, rdečica na nosu in druge nečistosti kože. — LonCek z navodilom stane 3 K,  dvojnat lonček   5 K, trojnat lonček  7 K. —
Razpošilja po pcštnem povzetju ali če se posije denar naprej
glavna zaloga
Jtf. Jeilh, Dunaj, VI-, Mariahilferstrasse 45.
St. 33.
(1364—2;
Okrajni cestni odbor v Mokronogu oddal bo v sredo 18 t. m.
potom z manj sevalne licitacije
sudbo norega železnega mostu preko Mirne
v pijavkah pri jtfokronogu.
Gradba je cenjena na 3569 K 31 vin. Pri licitaciji vložiti je 10°/0 od izklicne svote kot vadi j.
Črtež in stroškovnik sta v občinski pisarni v Mokronogu na vpogled razgrnjena.
Licitacija se vrši ob 11. uri dopoldne na lici mesta v Pijavcah pri Mokronogu.
Okrajni cestni odbor v Mokronogu
dne 9. maja 1904.
Franc 23-u.pa.aa.čič
načelnik.
Selitev iMMim atelijeja.
Zobozdravnik U374-2)
Avgust Schvveiger
vljudno naznanja preselitev zobozdravniškega atelijeja iz hotela „Stadt WIen" (pri Maliču)
v Perlesovo hišo v Prešernovih (prej Slonovih) ulicah št. 5, II. nadstropje
poleg nanovo zidane jttestne hranilnice
z opombo, da je novi atelije moderno opremljen ter z najnovejšimi sredstvi založen; da se delajo plombe v zlatu in porcelanaste plombe, krone, mostnine in cela zobovja v zlatu in kavčuku ter sploh vsakojaka zobotehnična dela pod poroštvom izvršujejo.
Ordinacija od 12. maja 1904
od 9*—12. in 2.-5. ure, ob nedeljah in praznikih od 9.—12. ure.
Zadnji mesec!
Coterija zaklada cesarice Elizabete
pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. O. In kr. Visokosti gospoda NADVOJVODE FRANCA FERDINANDA.
Glavni dobitek v vrednosti
915—9
100.000
kron, dalje dobitki po IO.OOO. 5000, 3000. 2000, ItiOO, lOOO K. itd., vsega skupaj VOOO dobitkov.
Zna srečka vetja 1 krono.
Srečke se predaja v LJubljani — v ljubljanski kreditni banki in v bančnem podjetju J. j?layerja.
m.
n AVGUST REPIC
sodar 21 Ljubljana« Kolezijske ulice 16
Cv Trnove izdeluje,   prodaja in popravlja
vsakovrstne
po nnjnlxjltt ernah.
Prodaja stare vinske sode!
j. s. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik  glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
Prodaja na drobno In debelo.
icnlkt brezplačno.
Dragotin Puc
tapetnik in preprogar
Dunajska cesta št. 18
izvršuje vsa l a petni i k a dela ter ima v zalogi vie v to stroko spadajoee predmete lastnega Izdelka.
Vodja Ijubljanr ke podružnice pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v St. Vida nad Ljubljano.
r-
1 fTvflfr^lfr
&3
^5
1
^
aa H
m
m
H1«
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
jilijalkc:
Glavni trg 6
in
Sv. Petra cesta 26
S
«
it
a
m
H
»
n n> *>
n »
Avg. Agnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Gostilniška in kavarnarska
^ijnamizna posoda];,
Jfpo najnižjih cenah.rj
Sctimidthaueria
lgmanderBiNerwasser
(Igmandska grenčica) se prav posebno odlikuje pred celo vrstu prirodnih voda, ker je neprimerno boljfce zdravilo proti teles, zaprtju in z njim združenimi notranjimi boleznimi n. pr. pomanjkanju slasti, zlati žili, napenjanju, pritisku krvi, polnokrvnosti itd. Pol kupice pred zajtrkom užite deluje brez bolečin in ne da bi se oslabil notranji organizem. — V Ljubljani naprodaj po vseh lekarnah in trgovinah s prirodnimi vodami v celih in polovičnih steklenicah. —
Navodilo je pridejano. G3S-11
1384-103
Naročajte izborno
ljubljansko delniško pivo H
Iz pivo varen Q
v Žalcu in Laškem trgu. Q
Naročila sprejema ||
Centralna pisarna y Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4. |
Staroslavno žvepleao kopališče na Hrvatskem
Najvišje odlikovanje razstave kopališč DUNAJ 1903.
Varaždinske toplice
Velika zlata svetinja in časten znak razstave.
Železniška postaja, pošta in brzojav
«»1» znciorNkl sfc^l^asraA«;* |Zagreb-
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludwigu 1. 1894. 58 C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrninl in kosteninl v členkih, boleznih v zgibih In otrpnenju po vnetici In zlomljenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu itd.
pri boleznih v žrelu, na Jabolku, prsih, jetrih, v želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. itd.
Pitno zdravljenje
■      Elekt rika. — Masaža.
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod Iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto udprto; sezSna traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviika godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesna zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi^ so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbnistvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor Longhlno. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
IC65-4 o*krbiii*tvo kopališča.
7*7
5*3
13   . Z,
7*i
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ y Ljubljani JL
pravi rž en i kruh, mešan in črn.
Sočnost in dobri okus pridobivata temn izdelku priznanje vsega občinstva.
09"° Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu Je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo o»dliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se najtočnejo izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. lea-u;
Vsak dsn poslednja sveža peka ob 1 6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajal nic. Higieniski transportni vozovi za kruh iu pecivo.
-i-
4o
j
wl  Al _ ■___v ■__1____ najboljša in naicen^ia r5
Največja zaloga,
nar, * tvi-dtta
pristnih angleških, za vozove.
za naročevanje ozir. nakupovanje
Copičev ^ekaz^ane^ Oljnatih barvf ^SSm
Oljnatih barv v tubah
dr. Schčnfelda.
FirilA7A prirejenega iz lanenega II llw^a olja; pristoji, kranjski.
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamCeno trpežnega.
Gin ca    alabastrskega in lpoa# Stukaturnega.
Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv ™ aP
slikarje, zidarje in
mizarje.
Lakov,
Emajlne prevlake,
pristne, v posodicah po l/* llu Vi in 1 kg.
Jantarjeve glazure
7 P   noHf^     Edino  trpežno in £.&   \J\JkjK5,    najlepše mazilo za trde in mehke pOde.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega in barvastega za pOde; najcenejše in najboljše.
R<iniHol^l Pripravnega za vsa-ncipiUUIdj kovrstne previaKe
pp. innlirtfl za barvanje narav-LJI UIIUKlIld nega leaa i pohištva.
i»no.
RarV ^llhih kemicnih,prBto. Ddl V, BUllIllj nihi rudninskih
Kleja
za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših. 645 -1 i
Olje i3i*oti X3r»ttlxt_i.
ADOLF HAUPTMANN
LJUBLJANA.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in steklarskega kleja.
l'»t*no%IJeno I.
D28D
67485798
Po visoki kralj. deže*n* vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
čista alkaltsko-
Apatovačka kiselica
ni samo najboljša in najzdravejša
m m
ampak tndi najkoristnejša in najznamenitejša
# zdravilna voda #
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni.
Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
„Upravitelstvo vrelca Apatovačke kiselice4*
Zagreb, Ilica št. 17.
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, restavracijah in gostilnah.
Sedaj
gld. 70.
Zelo znižane vozne cene v
Ameriko.
FR, P. ZAJEC   Preselitev gostilne!
urar -
t> Ljubljana
"Stari trg št. 28.
Nike ln as t a remontoar nra od gld. l*ttO. Srebrna cilinder rem. ura od gld 4-—. Ceniki zastonj in franko.
Preje
«1(1. 105.
Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje.
Iz Ljubljane v Novi-York samo 70 gld.
s prosto dobro hrano s£e> v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija i. t. d. toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Lini©.
Kdor je odločen potovati in da se mn dober prostor preskrbi, naj pošlje
20 K are na moj naslov: 2282-37
Jr. Seunig, Cjubljana, Dunajska cesta št. 31.
1275—2
državna dobrodelna loterija
za splošno koristne in dobrodelne namene. Loterija obseza doi>i7Aor v
skupnem znesku Mcr«»n, ki se izplačajo v gotovini.
Glavni dobitek 150.000 kron.
Dalje:
1 glavni dobitek..... K 50.0C0
1     „                 ....... 20.000
1 „            n ..... » 10000
2 dobitka po...... „ 5.000
5 dobitkov po...... ,. 2.000
10 .......... „ l.OOU
20 dobitkov po...... K 500
BO      „        „...... „100
100      „        „...... „ BO
1<XX)      „        m...... 11 20
6500       „        „...... „10
Žrebanje nepreklicno 30. 1904. Srećka stane 4 brone. ~^Mi
Srečke se dobivajo pri kralj, ogrskem loterijskem <it>h<niti»'st*oenem ravnateljstvu v Mtudapeiti (glavni carinski nrad), pri vseh poštnih, davčnih, carinskih in solnih uradih, na vseh železniških postajah in skoro po vseh trafikah in menjalnicah.
Kralj, ogrsko loterijsko doliodarstveno ravnateljstvo.
i
Karol Kavšeka naslednika
trgovina z železnino in zaloga poljedelskih strojev
i
PP J
Ljubljana,  Dunajska cesta 16.
priporočata I
Pristne amerikanske
kosilne stroje, stroje za preobraćanje in
grabljenje mrve
iz tovarne Mac Cormik iz Cliicage, najboljše in najnovejše,  kar se dosedaj dobi.
Novi motorji na bencin amerikanskega in angleškega sistema
izdelki prve vrste, za rokodelce in kmetije.
Najnovejša vratila,
mlatilnice, trijerji, čistilnice za žito in sploh vse stroje za poljedelstvo.
Jtajboljše blago! 1392-1 JCizke cene!
Ceniki zastonj na razpolago.
i k
i I
1
Milostiva gospa
Blagovolite zahtevati
pa! I
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg št. 17.
i
Važno!   ^ Važna! 0
gospodinje^ trgovce in nrejse.
N
Najboljša in najcenejša postrežba |
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne meke za otroke, dišave, mila in sploh^ vse toaletne predmete, foto^mfi^iK* upamte in iMftta'etiMrfiiMN kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek in paste za tia itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in ItonJuSm. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za  žlviaoi"«r «e*
posebno  priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija *+-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn. Solidno Majto. nBzUe rfne.
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
ILjiibljanajSv. Petra cesta 16
priporoča  svojo veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in plaščev za gospe,
nepre- 21 močljivih
havelokov
i. t. d.
Oblek* po meri se po najnovejših azorcib in najnižjih cenah izvršujejo.
I
M tU :=
Slavnemu občinstvu si dovoljujem vljudno naznan ti, da sem dozdaj obstoječo
(   na Mestnem trgu št. 11 premestila
Križevniške ulice štev. 3
ffOMpc JaiiiMkotf iii-.ni
kjer jo bodem nadaljevala mesto pod imenom ,Fod skalco' z izpremembo ,,Pod skalo"
Cenjeni moji dosedanji obiskovalci blagovul jo naj upoštevati to premestitev t ir.e počastiti Se v bodoče z dragim mi obiskom.
Moja prva naloga bode vedno, da postrežem svojim gostom z pristnimi domačin, in drugimi vini ter bodem skušala tudi v kuhinjski zadevi zadovoljiti svoje goste.
Zahvaljujoč se vsem p. n. gostom za dosedanji obisk gostilne, priporočam se | i i v nadalje; istotako naj se tudi blagovolijo v bližini stanujoči ozirati na novo prevzet gostilne. z ^eieapostovanjem
i3io-3 Antonija Kovač.
D. SERAVALLI
tjubtjana x Slomškove ulice šlev. 19 x Ejubljana
Izdelovalelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih ceu. 26Q 17
Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika in cementa, vodovodne Školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela.
^ Delo okusno in solidno z garancijo. ^
Cene po dogovora nizke.   Postrežba točna.
Oeleeleganfnt moški in ženski prstani
pristno 14 karatno zlato, c. kr. puncirano.
12 JI 2
I
Št. 15. Pristen 14 kar. zlat prstan s simili-briljantom gld. 3-90
Št. 191.  Pristen 14 kar. zlat prstan 8 simili-bri-ljantom gld. 3-90.
Št 22. Fristen 14kar zlat prstan  ^Allianz* s satir-jem in simili-briljanti samo gld. 3-90.
Št. 840. Najnovejši damski prstan. Pristno 14kar. zlato s sanrjem in smili-bnljanti samo gld. 3-90.
Št. 175.   Pristen 14 kar. zlat prstan s simtli-bri-Ijantom gld. 3*90.
Št. 220. t Pristen  U kar zlat darnski prs.an s na-rirjem  in  simili briljanti samo gld 3-0O.
Št. 420. Najnovejši damski prsta-1. Pristno 14kar. zlato 3 simili-briljanti al prist. barv. kameni samo gld. 2 75
Poročni prstani, pravo ■rebro, zlato platirano gld I-20, iz novega zlata gld. 2-50, b prist. 14kar. zlata gld 3-75 za kos.
Št 42 Najnovejši damski
prstan, pristno 14 kar. zlato s simili briljanti in biserom samo gld. 2-90
Kamni v teh prstanih so najboljša imitacija na svetu, prekrasnega bleska ravno brušeni) in jih torej od pristnih bnljantov nI moči ločiti   Za mero za lottu e papirnat trak. Razpošilja po povzetju ali Če se denar caprej polije centralni depot
Dunaj I., Adlergasae 10.
Cenik zastonj in poštnine pri
ALFRED FISGHEB
i -
" Kaj je in kaj obsega *p
W ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni
! dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. f£
ministrstvi notranjih zadev in za trgovino :
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
4£*
w      w w
Avstrijsko
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo:
Vse protokolirane in neprotokollrane trgovske, industrijske In obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih.
Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke.
Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 31&2
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geograflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno g-lavarstvo in okrajno sodišče, obseg", število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    I.DUNAJ.....K 13* — Zv.    Vi  PRIMI DALM.   . K   6 60
Zv.   I*. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv.  VII  TlR I PREDARL. . ,, 12
Zv. III. C.AVST. L SLCB. „   1180 Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32
Zv. IV. ŠTAJERSKO   .   .     10. — Zv.   IX MOR I ^LEZIJA   „ 25
Zv. V. KOR. I. KRANJSKO
8. -
Zv.    X. CAL. i. BUKOV.
27
Naroča se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor tudi v v^aki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu.
MATTONI-JEVA
alk&lična. kiselica
tatara je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. 6—4
Najboljša diietetična in osveževalna pijača.
ubijani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju ir. Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih ;    bi   ih, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Damsko kol
novo, elegantno, se radi odpotovali j a poceni proda 3347-2
v hiši Kranjske stavb, dražbe, Levstikove ulice št. 13, III. nadstr.
SPECIALNA TOVARNA
strojev za
DUNAJ
žaganje
in obdelovanje
j Holoubitotf 1
lesa.
Ing. ALBREOHT QRUNWALD
Vsi stroji za tovane mehljev, parketov, klavirjev, tnljarjev in voz mizarske, kolarske in strugarske delavnice itd.
,GoUaUt' in ,2tapid* jartlli (Gatter) z obožmmi krmiti
Uspeh:
Zvišanje dela za okoli B0°/o; zmanjšanje porabe moči za okoli 35%, zmanjšanje izgube pri rezanja za okoli 20°/s.
.Se lahko pritrdi i»a viuk Jarem (C-atter). 1379—1
— Vprašanja: Dunajska centrala, IX., Schlagergasse 5. - Tel. 19 518. —
Več delav
izurjenih v pletenju na stroje sprejme
^WX. Jr^ i?    in 1
Privoz 10, Prule. 1381—1
Natečaj.
Telovadno društvo   ,.Tržaški
Sokol" razpisuje mesto
temnega
Plača po dogovoru. — Nastop službe 1. septembra t. 1. Poundbe je poslati na društveni odb r. 1406— l
Poštna in brzojavna
ekspeditorica
i*£e mesia za I. ali 15. junij.
Ponudbe  naj se  pošljejo uprav. „Slov. Narodau pod „Krvavec". 1391-2
Dva gospoda
se sprejmeta      13S5— i na hrano in stanovanje.
Gradaške ulice št. 8, i. nadstr.
Pozor
botrom in botricam!
13—10
RglZfjlSlSa
V mestu Kamniku potrebuje se nujno
eden ali dva mesarja.
Dotični, kateri reflektuje na to, naj se nemudoma oglasi pri mestnem anstvu. kjer dobi daljna navodila. (1373-2)
Mestno županstvo Kamnik
dne 9. maja 1904. TOSvP  3^QOrXll^9 župan.
Za birmo
vsake vrste zlate in srebrne ure
po nizki ceni.
Kdor želi kupiti kaj dobrega in poceni se mu priporoča z odličnim spoštovanjem
Josip Černe
ur ar
pri jubilejnem mostu.     1401—1
Več učence
za kolarsko, kovaško in sedlarsko obrt
se takoj sprejme b stanovanjem in hrano v bisi. Predoo&t imajo močni fantje.
Pster Koršlč, tovarnar
Šiška-Ljubljana.     lhGl—2
Trpsii pičil
popolnoma veSč špecerijske stroke, zmožen slovenščine in nemščine, z lepo pisavo, z dobrimi spričevali se sprejme. Dalje se sprejme
prodajalka
popolnoma izvežbana v Speceriji, z dobrimi priporočili. v (1371—2)
Ponudbe   pod .»oo*- poste
restante Glavna pošta Ljubljana.
Vodno zdravilišče M^-^
Kopališče Kamnik na Kranjskem, nebje zavarovano proti vetru.
Zmerne cene.   Začetek sezije 15. maja.   Navodila daje ravnateljstvo zdravilišča. Popolno vodno zdravljenje,  aolneti«* Ktopell, suhovroča zračna zdravljenja, kopeli z ogljenčevo kislino, masaža, gimnastika in elektr. zdravljenje. 912-7 Zdravniški vodja: l*. JI. »r. Kutini T Kaahe.
Nov, racionalni način zdravljenja. Izpričevala znamenitih zdravnikov. Neškodljivo, brez medicin.
Vsem na živcih bolnim
se najtopleje priporoča v 26 izdaji izišla brošura   Konianu Hei«miiiiniia:
„Ueber Nervenkiankheiten und Schlagfluss, Vorbeugung und Heilung".
Dobiva se zastonj v knjigarni: 617-3 FRANC FISCHER, Pečuh (Funfkirchen).
4-> ^
<      Q^>     ti? -f
I
5 ; \
v Šelenburgovih ulicah 4.^j|
Največja izbera črevljev za gospode,~tf|R£ dame in otroke od najpreprostejših do^g> najfinejših po vseh cenah. -*S§§)
Pristni goodjearski črevlji za «S?||> fennis za gospode in dame.^f^
\
v
s % -
»"»ej*
Turistski črevlji in gamaše ^ vseh vrst v zalogi.     14' 4-1
lastniški (reviji po predpisih.4^
Na zunaj se po-* šilja -** po povzetju. ^
Jutri krasen izlet na Otoče!
V novozgrajenem hotelu nPea:dic"| 5 minut oddaljenem od postaje Otoče, na potu na Brezje, bode jutri v nedeljo, dne 15. maja ob 4. uri popoldne 1407
Preskrbljeno je za pristna vina, najboljša jedila  ter se bode točilo Reininghausovo pivo. Postrežba točna in poštena.
Za mnogobrojen obisk se priporoča z vsem spoštovanjem
hotelir.
V sl&čaju neugodnega vremena vrši se koncert na hinkoštno nedeljo.
1»
«Jls «X» mm mm •»« mm mm tfs M» ml
y
M**
„Narodni dom".
Danes v soboto, 14 maja 1904
po Matičinem koncertu
sestanek
v restavraciji „Narod. doma".
Eoncertira društvena godba. Vstop prost.
Jutri v nedeljo, 15. maja I904
ob polu 3. uri popoldne
vrtni otvoritveni
koncert.
Vstop prost. = Zvečer ob 8. uri
koncert
na vrtu in v areni.
S« priporoča      Ivan Kenda.
©i©i©i®i©i©
©
mfmm mt\
©|©|©t©|®|®|®|®
E9
©I©l©|©|©|©
©
m
©
©
©
©
©
©
©
©
©
Samo še do 23. maja 1904 priložnost za nakup.
Haggi Giorgio iz Trsta
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20
Velika izbera podnih, prevlecnih iu dekf racijakih preprog, dalje Karamani-zastorov, prevlek za zofe itd. Vse navedene vrste so v zalogi v vseh veličinah.
1405-1
Z cdličnim spoštovanjem
Opozarjamo p. »• občinstvo na to, tla nana firma nima agentov In sploh »varimo pred nakitpoai o* krodnjarjev, ker Jc kroHiijari^ko prodajanje prepovedano lu Je bilo ohclnMvo že pogosto prevarjeno.
mf}k     ^W    m**hL.   mfmi   rf^JL   wđ^m mf\
©|©|©|©|©|©|©|©|©l©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©|@|©|©|©|©|©|©|©|®
Paskal Aidinyan (sin).
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
H. Pakič
v Ljubljani.
Neznanim naročnika« ti pnSilja s povzeti««.
J
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
prlpororal«
svojo bogato zalogo
i   i •
vnuk koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
-a«fc»   "O^c*-   -<a®c— —at^jc*-
j
krasno izbero
^enfcl^eije
za dame in deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. dL || r I p it r ii i »
Anton Schustsr
Ljubljana
Š^italske ulice stev. 7.
l \
k :
8 8
5 ?
si
y>o<xxx>>c<>c>o<xxxxxxx,<xxx >< o Solidno blago. ?  Nizke cene. Q
xxxxxx>xx>. xxx>ooo<xxyy»xxxx
Veliko zalogo
•*OlC3VlC gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščeilc za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
"S mn o^uru* poj
v^ojodud 22
I uaqzi a I
ui qeuo6e| msfoAoufeu a
u i ojpui|id
N ■
O h«
K-
P
I
623577
99
\) trgouino
mešanega blaga se sprejme učenec, deček ali dekle dobrih staršev.
Jakob Šega v Škocjanu pri Mokronogu št. 6. 1251—4
v I. nadstropju, obstoječe iz 2 sob, predsobe, kuhinje in drvarnice, se odda takoj aH za avgust. Povpraša naj se pri lastniku, Hradeckega vas št. 1, pri dolenjski mitnici.      12M—3
MAGGI
jeva
ZABELA
za juho in jedila
Je od nekdaj preizkušena in edina, ki daje slabim juham, omakam, primeskom k juhi, sočivju itd. takoj presenetljiv močen, dober okus. — Jako izdatno, torej ne belit« preveč!
Naprodaj po vseh kolonialnih in delikatesnih trgovinah in drogerijah. — V steklenicah od 50 vin. naprej. Prazne orig. steklenice se prav ceno napolnuje. PJR j m fcv-%3iy, ^ffPR s^neRaeaaanBaaaaBaaa
Angeljnovo milo
Jtf arzeljsko (belo) milo.
z p a v-k.ri
972 -91
sta najbolj koristni
za hišno rabo! - — ---------
Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seeman
Ljubljana.
Trgovski prostori z opravo
v Ljubljani ali v okolici za špecerijsko trgovino ali pa v večjem kraju blizu Ljubljane za trgovino z mešanim blagom se vzamejo za več let v najem. — Ponudbe se prosi poslati do 20. t. m. pod naslovom: Trgovski prostori št. 20, poste restante, Ljubljana.   i3f»8—3
za postelje in puh j
p: poroči po najnižjih cenah i
F. HITI   9"191
Pred škofiic št. 20. j Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po tajraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti
je ngodno zavarovanje Da doživetje in smrt z zmacjSujočimi se vplačili.
VBak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
2s a, 3 e m x\ a. zavarovalna banka -t 3P r m gr i. Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78324 62317 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
v. titcMkozl mIo«tniiho-narodiiu upratu. 3-55
v»u pojasnila d»je:
Generalni zastop v Ljubljani, čeorar pisarn** so v Isitarj H n to t j hiši
Zavaruje poslopja in premičnine ; požarni in škodam po najmtj'h cer 3h Škode cen j uje takoj in najkalanti Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatr-podpore v narodne io obfn' konsfi* namene.
aaaaa—■ rnH-rnnriff'—1—11
Kdor trpi na padavici, krčih in drngih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo z88toDJ in poštnine prosto razpošilja prlv. Seliuunen-Apolfi
Frankfurt ». 541—12
poštni urad Podbrdo ob Bačl.
Prosto stanovanje in hrana, dobra plača.
Nastop takoj. 1340—3
#  *  Sittnajice,
i
v u-a-j tve j t ii© ve t i po   naj ?i i i j i ceni
p:i po:očala 1
i
■
§fvicaz S S/ćc/ac j
£ j u-Gf Jana,  c^j.viuciv   utice o.
! 'm m   s* -r- ^ ki
5 « m
prve, neprekosljive kakovosti, za izdelovanje likerjev, žganja, vseh špi-ntuoz in jesiha pošiljam kamorkoli. Velikanska prihranitev, neverjeten uspeh zajamčen.    7o9—10 Zanesljivi specialni recepti.
Ceniki In prospekti gratis in franko.
Karel Filii> 8*o!lttk
tcvarna za esence v Prajcl.
(Pošteni; spretni zastopniki se iščejo.)
Objava.
Usojam si jav-jati p. n. damam, da sem se preselila iz Cisaletovih ulic v
{Hilšerjeve ulice 12 in prosim, da se mi ohrani dosedanjo zaupanje tudi zanaprej.
f£   Julija 3(meteiz
babica      1376 -2
Poskusite
pristni rastlinski liker
I  r i" 9
C t*wA ao c dovoli mxx
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
(Gosposke ulice št G 1397
girl|eoi*oe» In nnuiesra le boljše
služba Ukajoče vsake vrste |
za i J lil) I Jan« in tfruffod. l*olnlna
tukaj. — \n<an«-ne|e v pisarni. — Vestna in  kolikor možno hitra poittrezba zajtotoijena.
fcg* Od leta. 1368. se "SO
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki  pit priporočajo odlični zdravniki,     Bkoro  v vseh evropskih državah z odličnim uspehom  uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
zl tsti proti kroničnim lišajem in paraz. izpuščajem, dalje proti rdečici na nosu, ozeblinam, potenju nog, luskinam na glavi in v bradi. Rergerjevo kotrunoeo milo ima ▼ eebi 40 odstotkov tenega kotrana in m razlikuje bistveno   od   vseh drugih mil,   ki *e  nahajajo v trgovini.
Pri  neozdravljivih, poltnih  boleznih »o ni meelo ko-trniiov^i'. mila 8 uspehom uporablja
Bergerjevo kotranavo žvepleno milo
F  t hlažjr kotran»*rrt milo zst odpravljanj«
nesnage s polti,
proti   »puacajem   na   polti  ia  gUvi  pri otrocib, »»hor tudi kut nor.adkriijivo ko*roetično   tnuo za umicanje in kopanje zn vsaJcdsinja rabo Bluii
Bargeujevo gliCbfinovo-kDtranovo mila,
v katerem je 35 od3t  glicerina in ki jo fino par: n.jvano
Cssa kcm&du vsaks vrste z narodilcm cupcralsi 70 v.
Zahtevajte po lekarnah iu zadevnih trgovinah izključuo Hora* rjeva kotranova mlia in pazite na poleg stoječo varstveno
it Borovnik
puikar   w   lforovljalft (Ferlaeli) na I4oroMkem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare sam o kresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskušo-valnici in od mene preskušene. — llustro-H2 vani ceniki zastonj. 19
Pariška svetovna razstava 1900
Imenitna štajerska
kuretnina!
Piščance itd.
pošilja po pošti ali železnici s povzetjem po običajno najnižjih cenah vsaki čas ter točno 1250—4
Bogomir Hude
Tepanje pri Konjicah.
Čudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, točn) idoča, za katero se daj« dveletna garancija. Velikolepa Laterna magica s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla a simili briljantom, 1 krasen kolije iz orient-biserov, patentni zaklep, najmodemeji n^kit za dame, 1 fin usnjati mošnjiček, jako elegantni nastavek za sme tke l garnitura ff. double-latih manSetnih in srajčnih gumbov, 1 ti žepni nožec, i ff toaletr.^ zrcalo, belg. steklo v euiiju, '20 predmetov za dopisovanje in Se 900 raznih komadov, 7se, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 koinad^v z uro. ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poSt-I nema povzetju za 1 gM. 95 kr s-a^^oSiiidlnica
S.  Kohane. Krakov
postno predalo ??•
Ako ne ugaja se denar vrne. 1339
Pozor
mizarji, tesarji in stavbeniki!!
V novi lesni trgovini nasproti c. kr. drž. železnice
se prodaja les na drobno
I po spodaj zaznamovanih
■e odda
S 15. majem ali 1. junijem
lepo meblovana
za dva ali enega gospoda.
Fr. Iglic, Mestni trg št. 11.
J\litrii
iz boljše rodbine se sprejme ta«
Hoj v trgovini z železuino
Karol Kavšeka nasledniki
Schneider & Verovšek
Ljunljana, Dunajska cesta 16
Salonska oprava
in otoman
se po nizki ceni proda.
V-č pove Ivan Gale, Trie cesta štev. 2. i
Iftčem za svojo špecerijsko tri:
spretnega
trgov, pomočnika
ki je vojaščine pro^t ter /nožen -venskega in nemškeP a jczi\ i v
in pisavi. g|7fi
Pismene ponudbe z referen« a.
3ostpa Vodnika v Spod, Šiški.
Varat vena znamka
Po okusu in zdravem uCinku prvak likerjev.
Ogreva In oživlja tole, Budi tek in prebavo. Daje debro spanje.
Lastnik;
5- :»< a
EDMDND KAVČIČ, Ljubljana
Vzorci se radovoljno dajejo brezplačne.
* i
znamko in na predstoje j: drinin poJpis G. Hell «£- Co. na vsaki etiketi. Odlikovan 8 mastno diplomo na Dunaja 188!  in zzlato svetinjo n» svet. razstavi v Parizu 1900.
Za oseho, ki kotranove«a duha ne rnariiio »li «k ne morejo pren&šati, izdelujemo iz brezburvncera MČiM«M|fa ko-trana antvazalna mila, ki jih prodajamo pod uziame-nilom HcHtirri <infra~ttlrut tnita (tt~la kotfanaaa mita) Glavne vrsta ao : Antraz/tlno milo po 5 in JO ttflut'-t. antrazolno Iforafo*"ro milo, Antraz*lno U99Pi milo, antraz.   icrjih-nomlf-nn   mitu,   iintraz    {/lirt-r. tOfi-
Utno milo Antruzolna mila so se voled zdravniške preizkušnje posebno obnesla proti izpuščajem in nečistosti polti. Vsak kos stane 80 vin.
Naprodaj v lekarnah in zadevnih trgovinah.
Glavna razpošiljalnica: C. Heli & Gomp., Dunaj, I.. Sterngasse 8.
V lijiilijanl se dobiva v lekarnah: ^filun lieu&fITI. 3lHa*clf»tM«*lilti-ii#*r, «1. Iflajr, t». IMceolI, t - pl« Trnlioc/.> in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem 630—9
■\£-4Ul}ENTMlrt. pJBOCTEDR PIEBBE
h    TrJirT SE
Svetovnoslavina ustna voda.
Dobiva se Dovscd. 972—12
	cenah.	1 01—J	
	Smrekov l^s iz Koroške in Gorenjske •	Mecesnovles iz Korcšk* in Staj^ske	
Deske J i. j ii. jiii.		i. ii.	iii.
Debelina	ena cola vin.	ena cola vin.	
V* •'i VM	6     5 4 8     7 6 10     8 7 12    11 10 ir>   14 u 18   1« 15 20    18 16	14 1 14 1" 15 i 13 20 IS 24 » 28 M 40 o' f>4 34	8 8 10 1* 19 £9 26 22
Remelni			
0 IJ ■ 10 »■ ■ ^ j .■ mm *. *j	3*2 26 bi    45 42 72! 62 56 110 100 90 -   19 -		
hiša
Filerl od     do 4 , a čevelj3 K - 54.
1*        Hm 1   ,....... 7
Proda se največja,  en( .
št. 51, pri ,Kraljiču'
v Št. Vida nad Ljubljano
državni  cesti,   oddaljena min kolodvora,   z  gospodarskimi pos ledenico, velikim gostilniškim vrtom v hiši je stara gostilna , travnik- ;
Ponudbe  in   vprašanja spri K.  Meglic  v   Ljubljani, Rimska cesta  št. 20;   ustmene ml se dajejo istotam vsak dan od 12 do 2. ure popoldne. i
Botri in botrice!
Priporočam veliko zalog i
birmskih daril
kakor vsakovrstne zlatnine, sr* brnine, namiznega orodja B in žepnih ur.
Obilnega oMtka prusi z velespo6:.i\ i e
Karel Januš
juvelir in zlatar
Ljubljana, v Židovskih ulicah šl
Triumpti-štedilna ognjišča
zdi gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsaknr&ni izpeljavi. Že ao 5et so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-f 'rpežnejSi izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Cemk? in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani ^namki. 513—23
Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph"
Ool<i6c*Jbjnni«:t Ac wla.
bra kuharica
Obse/a na 576 straneh »reč nego 1 ><*  r. ,. \
je izšla
spisala
MUnka Vasičeva
je izšla
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Lj
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h,
pripravljanje naiokusnej^h jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantr v platno vezana. .
Hvali jo vso : kuharica s svojega, strok. »vnjaSkega 8tah5ča, literarna kritika zaradi lepega, lahkn umevnsga jezika, tina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih ku-harakih knjigah nenavadne opreme, m kontno varčna gospodinja zaradi njene rene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige.
-J?
24
Kako ste pač dosegli tako lepe, zdrave zobe?
Seveda le ker rabim
820—9 nagrajeno
O. SEIDL-ovo
Ldsmeiiško ustno vodo
ki higijensko deluje na zobe in ki je naprodaj po vseh boljših trgovinah v steklenicah po 1 K.
Žrebanje dne 16. maja 1904.
Promaše l zemepiu W\\m srečkam L emisije  l k" 5-
„ ogp. premijskim srečkam • . . ^fi-J1?*} „200-000
90-000
lovica K   T 1/2 ) 0156 priporoča in se dobe pri
„Ljubljanski kreditni banki11 v Ljubljani.
okal za trgovino I
i>. petra in Resljeveve ceste št. 3 p
na vogalu Sv, :        se odda za avgustov termin.
Natančneje pri hišnem gospodarju.
1366—2
Css. kr. avstrijske    ^    državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž.
železnice v Beljaku.
veljaven od dne i. maja 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ju2. kol. PhOGA CEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoCi OSObnl
v.ak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.-f ste,  Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v \ussee, Solnograd, čez K' ^in-Reiflin^  v Steyr,  v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj OBobni   'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, cz Selzthal v Solno -ad, Inomost, Cez Klem-Reiflmg v Steyr. Line, Budejevice, ?Izen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 is dopoldne osobni  vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, aj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlaiv v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, h, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reifling v Steyr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fram ove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni viak v Trbiž, Beliak, Franzensfeste, Inomost, akovo (direktni voz L in     razreda). - PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE, teobni vlaki  Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, KoCevje, ob 1 uri 5 m popoldne: istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, KoCevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA.   Ob 3. uri 23 m zjutraj  osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo, Inomost. (direktni voz I. in II, razr. Solnograd, Franzensfeste, Line, Stejr, Ljubno, Lelovec, Beljak   —  Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža.
Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dunaja Cez Amstetten,Prago   (direktni voz I. in II. razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice. Solnograd, Line, Steyr, ?ariz, Ger>evo  Cunn, Bregenc, Inomost,   Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, '^mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, a, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta,  Pontabla.   —   Ob 8. uri 44 m •tu vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka,   Celovca, Pontabla, Cez Selzthal iz Sol .ida in Icomosta Cez KleJn-Reifling iz Steyra Linca, Budejevic, Plznja, Marijinih varov, )3, Francovih varov, Prage in L;pskega. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA, i vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m po-iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — D iZ LJUBLJANE drž. kol.V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. • popoldne, ob 7. uri 10 m zveCer. — Ob 10. uri 45 m ponoCi samo ob nedeljah in n. - PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 zjutraj, ob 10. uri 58 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvč. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob cljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, B    min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
t
Ljubljana, Mestni trg šL 2o.
Rusom se je posvetilo začetkom vojne zasačiti neko japonsko ladjo, naloženo s svilo tvrdke JKriu-JSutsu-San: meni pa se je posrečilo, da sem pridobil del le svile, har mi omof/očuje, da oddajam to pristno svilo za polovično ceno.
meter i»o t S Ur*
in upam, da bo Kmalu vsa razprodana.
Obenem naznanjam, da opustim en del modnega blaga, katero blago prodajam po prav nizkih cenah, na har p. n. občinstvo opozarjam v njega lastno korist. 1403-1
zalia modnega in maifatanega
Optični zavod
FR. P. ZAJEC
, Ljubljana, Stari trg 28
(priporoča veliko zalogo vsa-kovrsl.nin očal, naočnikov, daljnogledov ter vseh opti-8      enih predmetov.
Popravka in po- <C^ Stn<* naročitve, ^SSS£^(/\~L se izvrše točno čenč in takoj
Žalne klobuke
v bogati izberi od najcenejših do najfinejših vrst priporoča 21
salon modnih klobukov
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Josip Reich
-+« parna, h-
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozka ulica it. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
PostreibR lorna.
Cene nizke*
l
i i
J
m
*
♦
4rl
B9
oo"
4»
§
E
Spredaj ravna oblika,
ne t i s  i Tif\ želodec.
priporoča v največji izberi
jfUojzij persehi
v Ljubljani
Pred škofijo st- 21.
♦
E m
it
m m
a
I    Tovarna in prodaja oljnatih % barv, firneža in lakov.
—+-3   Električni  obrat.   8-f— g~
liano
Brati Ebsri
ista 1S4*.
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskar^ mojstra c. kr. drž. In c. kr. priv. juž. žeto.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja,
Velika izbirka dr. Scnoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje. Zaloga čopičev za pleskarje, sil-
karje in zidarjo. štedilnega mazila za hrastova pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu Dajnovej£3, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sočnih tal pod
imenom „Rapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
i t
I
i
i
i
i
i
! I I I I I I » I I
Su iciiih ostankov veliko v zaiogi
Za pmMno in poletno sezono
t
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HDGOIHL
xxxy Ljubjani x x x v Spitalskih ulicah ili.
Vzorci na zahtevanja poštnine prosto
Službo distriktnega zdravnika
za distriktno občino Vuzenica, obstoječo iz občin Vuzenica, Trbonjc, Sv. Anton n. P. in Sv. Primož n. P. je namestiti do 1. avgusta UK)4.
Remaneracija znaša 1200 kron j treba je imeti domačo lekarno, znanje slovenskega jezika je potrebno.
Primerno opremljene prošnje se naj vložijo
do 20. junija 1904
pri distriktnem odboru y Vuzenici.
Vuzenica, dne 5. maja 1904.
1384-1 Načelnik: ^Iravluk.
Za će Ije najboljše čistilo na svetu!
mmm m mm z. «"i ..ki daje čevljem temno-
FpynnlonnTiVO§cliQ za Čevlje cm blesk in ohranjuje ™_^■ BHHaaaaaaaaaiBaaaaaaaMaia« U8Dje stanovitno.
Ff^ f^, IpTl M^OŠĆitna mast za svetle čevlje, ki se po njej
B wl IB VI vlili L   ■n^a^M lepo svetijo i usnje konservira.
m ■ u u     m.. (rnitt loMellna niumI) nalašč za
P fiPnfllfilllllB iMlgnn kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-,
™ ■■^FMaM Sagrin-U8nje in Box-Calf. Usnje po«tane
nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-18—10 barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleščijo.
Štefan Fernolendt m
c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832)
C. kr. dvor dobavitelj. Punaj, I. Sclmlarstram 21. Na razstavah: v Parizu „Zlata svetinja", v Londonu ,,Grand PrixH.
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI & SCHUPPLER o o
SPECIALNA IZVRŠITEV
stropov in streh varnih prod ognjem, zvokom, potresom in glivami, braz vporabo železnih opor.
INŽENIR IN MESTNI STAVBINSKI MOJSTER.
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec.
235—17
Dalja stopnica, reser-varje, mostova, vodna In kanalizacijska naprava, čistiina naprava za kap-nlco, utrjevanj* klati proti talni vodi, prosto stoječe masivna stena, cementna dela vsake i1     vrste. .
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
C. kr, tobačna glavna tovarna v Ljubljani.
Št 412L' 19U4.
. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani oddaja potom
pismene konkurence
sledeče odbirke
2.200 l'j odbirkov iz ružavine
jute
„       hodnega platna
...200 7) .000 700 1.800 5.500 3.1300 1.060 tiG.000
„ vrvic in niti iz jute
n vrvi
„ papirja navadnega j, B     tinega belega
„ nečistega cigaretnega papirja odpadkov rjave lesovine odrezki)
- sivobele lesovine odrezki;
Zamotano v
zavojib bruto
za neto.
14.000
nadalje rabljene a še porabljive embalaže iz jute iu sicer:
4.70.") kosov = 4.730 /.</ našitkov, debela in £08ta tkanina 96xl">0 d, 370     „    =   180 n       B „ H      cJ5x 75 „
1.247 , = 630 , ovitkov - . B m 200 x 30 n 2.230     B    = 1.700 „        B „     200 X 40 „
5.000     n    = 1.030 w       B      tanka in redka tkanina 1Z>0—1^0 cm
dolžine, 80cm širine.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 krono s priloženo pobotnico o IO" i varščini, vloženi pri kateriaibodi c. kr. blagajni in z zunanjim napisom
„Ponudba za odkup odbirkov"
naj se dostavijo najkasneje do
31. velikega travna 1904, 12 ure opoldne
v c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani.
Odkupne cene bodisi za posamezne ali pa za vse naštete odpadke, se naj napravijo s številkami in črkami za meterski cent naštetega blagu posebej in loko c. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani.
Izključene in nedopustljive so takoimenovaue koukretalne ponudbe odjemanja. Kupcu se odda samo razpisana množina, ne pa tudi ona, ki se je medtem časom na novo nabrala.
Ponudniki se zavežejo v svojih ponudbah izrecno, da v slučaju, da se jim blago prisodi, isto najkasneje v teku treh (3) tednov po sprejetem obvestilu plačajo in iz tovarne odpravijo.
V slučaju, da ponudnik ne izpolni te zaveze, zapade vložena varščina, ne ua bi se c. kr. erar odpovedal pravici, ki mu pristoja vsled odloka dvorne komore z dne 12. avgusta 182o in § 908 a b drž. zak.
Odbirki so vsakemu vsak dan med navadnimi uradnimi urami ua ogled ; poznejši ugovori po odločitvi ne veljajo in se nanje ne more ozirati.
Ponudniki so vezani s svojo ponudbo toliko Časa, da odloči o pouudbah c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave ua Dunaju.
Pobotnice o 10" a varščini, vloženi pri kaki c. kr. blagajni, se vrnejo ponudnikom po končani odločitvi c. kr. glavnega ravnateljstva na Ihinaju. Nedoločno in prepozno vložene ponudbe se ne bodo vpo>tevalo.
I C. h. ii
Moller.
d iilll! Ljllill
i395-x Topolanskv.
21
»* - 3P ** T ■'T
-►v L. 'tffclL*
čevljev
za gospode, dame, otroke in častnike.
Gamaše, galoše. Solidno blago.
Nizke cene.
Zaloga
obuval
2565
D. H. Pollak * Co., Dunaj.
33
Darila za birmo!
Največja zaloga zlatih, srebrnih, tula, jeklenih in ni-kelnastih ur za gospode in dame, ki se vsled velike množine prodajajo od danes naprej po znatno znižanih
cenah in pod garancijo. 1367-2
Friderik Hoffmann
Ljubljana, Dunajska cesta št. 12.
Priporoča tudi najboljše francoske stenske, mizne in budilne ure najnovejše sestave in oblike.
Popravila£se solidno in točno izvrše.
fl)   ^ ^ 01 ^   ^ ^ ^ ^ ^ ^     ^ ^ ^
Josip Makovec
Založnik........
zveze c. kr. avst.
......državnih
.. uradnikov, ..
slikarski in pleskarski mojster c. kr, državne železnice.
LJUBLJANA, Kolodvorske ulice 6.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Najzanesljivejša izvršiiev vseh del, ki spadajo v stroko pleskarstva, lakirarstva, sobnega slikarstva in slikanja napisov.
Specialist za fladranje, lesne imitacije in moderno slikanje sob. 1327-2
Zaloga vseh vrst firneža, laka in barv.
Eiijte in strmite Amerikanci!
gl. 64.
Cena iz Buksa čez Francosko v New-York samo
Cena LJubljana — Buka urno 5 gl. 3 kr.
Ali  right Patner!" Ako hitiš na Buks, tam se boš vozil
zanesljivo le 6 do 7 dni!
Vsa natančneja pojasnila daje zastopnik generalne agenture LOUIS
KAIZERJA (za vso Švico)
IVAN BIHELJ
1156-6
Zaradi preuredbe trgovine
se nastopni, v moji zalogi se nahajajoči, zdolaj navedeni
damski in otroški
predmeti kakor tudi
platneno blago
Opuste in se bodo
od ponedeljka 18. aprila
počenši razprodajall s 4O°0 do 75° o popustom, nekaj predmetov se pa razproda za vsako ceno.
Perilo, srajce, korzeti, hlače, frizirski plašči.
Spodnja krila, svilnata, volnata in satenasta.
Predpasniki, za dom in
za šolo.
Hodcrci, tudi najnovejših oblik.
Spodnje jopice, tkane. Spodnje hlače, tkane. Jtluze.
Varovalci modercev, beli in barvasti.
Nogavice, vsakovrstne. Oblačilen za dečke in deklice
Cepiče za dečke. Čepice, ploščate za deklice.
Rokavice za dame in
otroke. Kopalno perilo. Čipkasti trakovi.
Platno za rjuhe,
150, 175, 195 cm široko.
Platno za perilo,
60, 78, 90,117 cm široko. Vainiziii prti, izcela in
na meter.
Serviete.
Grarniture za kavo. Brisalke, na tucate in na meter.
Brisalne rute, za kuhinjo in za jedilno opravo.
Milicu, podolgaste preproge, prtiči za kredence in pladnje*
Različni drugi predmeti.
Gorenje blago je deloma lastnega izdelka, vse drugo pa tudi najboljši fabrikat, ker nikdar nimam v zalogi bazarskega blaga.
Kdor bi torej rad kaj dobrega ceno kupil, naj ne zamudi te ugodne prilike.
Z velespofitovanjem 1057—11
CJ.JCamaiin.
Ljubljana, 14. aprila 1904.
To blago se ne pošilja na dom no ogled.
Nikogar se ne sili, da kaj kupi!
ijr    £jubljana in okolica* +
M.U.Dr Ivan Portik
zasebni  zdravnik za   notranje bolezni
ordinira
od 9. — 11. uri dopoldne od 4. — 6. ure popoldne
v hiši št. 5, Gledališke ulice
- M. nadstropje.--
1322 3
Kranjsko društvo v varstvo lova.
VABILO
XII. rednemu glavnemu zborovanju
4 \
ki bode
dne 28. maja t. I. ob 8. uri zvečer T7" restavraciji pri „lv£^-I_.IO"CT"-
DNEVNI RED: 1. Računsko poročilo za 1. 1903. 2 Poročilo revizijskega odbora.
3. Volitev Štirih odbornikov. 1383—1
4. Volitev revizijskega odbora za 1. 1901.
5. Posebni predlogi.
Samostalni pred'ogi za glavno zborovanje se morajo naznaniti najmanj osem dni poprej pri društvenem odboru.
c
V Ljubljani, 14. maja 1904.
Oclt>or.
Strahovito ceno!
Več sto perilnih platnenih oblek za otroke od 3—k
let po gld. 1*25 in tudi molke obleke za Lawu tenuis po j~> gl.
I gx  v Angleškem skladišču oblek
v Ljubljani, Mestni trg št. 5.    1349 ■
Iz LJUBLJANE v NEW-Y0RK
z brzoparniki
Kaiser fillfilm II. Kronprinz Wilnelm Kaiser Willielm fter
Cm
Kaiserin Maria Theresia
(največji in najhitrejši pamiki)
stane vožnja S postnimi parniki
veliko ceneje.
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pn meni WmW" fJS povišajo cene ameriških železnic 183 i<>
nTrpnii  = Ljubljana =
Mudi    Kolodvorske ulice 35
85 gld.
Prosta hrana Že v
Bremenu.
T
nasproti stari „Tišlerjevl" gostilni.
1B
44
31
'7 -:>
ucimovoiu  ,.20. maj." pcvnc
fct, &
t ma uc
:olaut\:  sovica, cjCaona pcota.
1 gid , brez kože 95 kr., brez kosti % >o l gld. 10 kr., plečeta brez kosti
90 kr., suho meso '<8 kr., slanina 82 kr., jeziki 1 gld, goveji 1 gld. 20 kr. glavina brez kosti 45 kr Dunajske salame g k: , prave boljše 1 gld, iz Sunke 1 gld. 80 kr. Ogrske la salame 1 gld. 70 kr, sa-kme i la ogrske trde 1 gtl 50 kr. kila. \ fce klobase po 20 kr - Pošiijam Ie dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju.
Janko Ev. Sire v Kranju.
3381
peter l^cttdic
jnažitelj ^tancuanj petra na^ip |t. 25
priporoča p. n. občinstvu najvljudneje svoje podjetništvo tzr jamči ja točno in solidno delo. 3
I
Prva hrvatska
tovarna
žaluzij, rolet, lesenih in železnih
zatvornic
za okna in prodajalnice
G. Skrbič
Zagreb, Ilica 40
priporoča 467—8 svoje priznano solidne, točne in cenene proizvode.
Ceniki zastonj in franko.
7ovarna pečij
ustanovljena 1888.
Založnik zveze c. kr.
avstrijskih državnih uradnikov
Alojzij Večaj
Ljubljana,
r—~--n-
m - —
Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon 9.
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejSih in sicer od najmodernejših
prešanih in poljubno barvanih do najpripro-stejsih
prstenih pečij
raziičnih vzorcev kakor;
renaissance, barok, gotske'secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji
stroki popolnoma izvež-ban. 9:J9-7
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
____i
Pred ponarejanjem se hrani z. vzorcem in znamko.
Solzaželodec
Julija Schaumanna
deželnega lekarnarja v Ntorkeravl.        233- 6 b Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja.
Cena I škatljice KI75. RarpoSiljm M po poštnem pOT"tju
Dobiva »e v vseh renom. lekarnah avatr.-oKfđke države.
će ae naročita najmanj 2 akatljici.
Glavna zaloga: deželna lekarna JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi.
TSTi^to več odvisni I
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko j nih štampilijah.Najno-vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, aviise, cirkularje, uradna i vejS1. 8tr°J* za ??m=fj povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi | TZ?t9r^^^^S? taki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
65 črkami ffl. —-70 90 „ -85
127     „        „ I-20 140     „        n IGO 211 2-—
253 črk fl 2-40
354   n   „  3- -468   u   u 3-60 640   „   „ 5-809 6- —
J. LEVVINSON, tovarna štampslj in gumijevih tip, graverska dela. Du(teiefofnd^^ 7
\>u«ruj -»«•#• w*» % zame na/.tij.
za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z  vzbočenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni OliFSA na Ruskem, Puškinskaja 16. Onovgilltl zastonj. 76-19
in
1900
„Grand Prix"
Najvišje odlikuvanje.
Singer-jevi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji bo mm v konstrukciji m ntnm. CHginal Singer šivalni stroji «> ™**tm » <*■* m domačo rabo. Original Singer šivalni stroji s°     menam v t<.varr..skih 6t*abo*mk.
Original   Singer ŠiValni StPOJl 8° neprekosljivi glede trpežnesti in zmožnosti.
Original Singer šivalni stroji
so posebno pripravni za moderno umetno vezenje
Brezplačni poučni kurzi za vse domače Šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posam- zne stroje za domačo porabo.
Singer Go. šivalni stroji, deln. družba
Ljubljana, Sv. Petra eesta štev. 6. 365—8
Nuno svarilo.
3*2
1
Oastito občinstvo v njega lastnem interesu opozarjamo, da se delajo poizkusi rastlinsko mast pod razlirr.imi imeni in znamkami po-r veličevati in spravljati na trs:.
Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zaka* ie po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
KUNEROL
je dokazano prva in najboljša
rastlinska mast, ki je kot najdišča jed Ina mast
priznana od avtoritet.
8041-11
Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd.
Zahtevajte ,,Kunerola v vsaki boljSi prodajalnici jestvin. V kraje, kjer se „Kunerol" še ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne Skatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K 50 h za škatljo, franko na vsako avstro-ogrsko pošto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po \'t ali 1 kg, v zabojih pa od 10 kg naprej.
Za grosiste prednostne cene !
Brošure in zdravniška izpričevala zastonj.
Prva in najstarejša [mm n rastlinsko mast j
v monarhiji
Emanuel Khuner & sin
Dunaj XIV 2. Etablirana 1880.
OVAKOVIĆ^S
Ljubljana &£fir lastniki vinogradov na otoku Braču in
Stari trg št. 15.        v Makarskem Primorju v Dalmaciji.
Prvo vzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in O O     ©O  olja na drobno in na debelo.  O O
759 18
Iznčen trgovski pomočnik:
mlad, kmečkega stanu, za mali eksport (brez prodaje) z razločno pisavo — se sprejme.
Ponudbe z navedbo plače uprav-ništvu „Slov. Naroda". i  ; j |
•BJBJBJBJSHSBJBJBIŠ
Iz proste roke se proda
lepo posestvo
nasproti železniške postaje, obstoječe iz biše, bleva, prodajalne, gostilne, kmetije, vozov, konj in vseh potrebščin.
Natančna pojasnila daje gospod Iv. Pušnifc v Sapjanah. pošta Jelšaue (Istra). mw
InL zftiunb: Sidra.
Liniment Caps. Comp,
iz Hl«hf^r|«%e l^knrii* %
Pra^i
prignano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h , K lio in
K 2 — B6 dobiva v vbeh lekarnah. Pri nakupu tega »ploSno priljubljenega domačega zdravila naj be jemljejo ie originalne »tekienico v zaklepnicah z naSo varst znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vaakJu prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. SMT3 TJ7
Klclilrrje%i% lekarna pri zlal^ni letu
v Pragi, I., EliSčina e. 5.
»• "it* *mt* "k* *m* *i» "1* *i» *!• "*»
Kirbisch
slaščičarna v Ljubljani
sladoled« ledeno kavo iti ledeno Čokolado«
Proda se tudi nova lepa steklena omara (nastavek).
V druge roke se odda ,,Das intere-ssante Blatt" in „Leipziger illustr.
Zeitung'1. io>3—I
«.'.v*.       ;*v«^;f. v.-7   /. -. :-*z ;
**» «•• * *f» «f* «y* «*• «j« tf* cj* tf» «i« «4U
Dr. Friderika Lengfiel-a
Brezov bsuz . .
Ze aam rasthnbki sok, kateri teCe iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od paintiveka znan kot najizvrstnejSe ji lepotilo; ako se pa ta eok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potim kot balzam, zadobi pa Čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer 2 njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, tel postane vsled tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavosr, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ue-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. 895 1
Dr. Friderika I.engiel - a
NajmilejSe in najdobrodejnejSe milo, za kožo nalaSČ pripravljeno, 1 komad 80 Kr.
Dobiva ae v LJubljani v Ub. pl. Trnk.6czy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. - Postna naročila v^prejema W. Henn, Dunaj, X.
Zahtevajte pri nakupu
štedilno milo
Varstvena znamka.
z znamko „jelen".
uno je W*W~~ zajamčeno čisto "^Bfl 'n ^rez vsa^e škodljive primesi — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 103*2—9
Dobiva se povsod!
Juri Sehicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Ustje
)
3R
Oblastveno konceaioutraui
dekliški «avod
svezi z razširjeno iih<Iii1J<-vhIiio iu      11 pod Inju k O ttolo gospe A. K It Y/A \ OU NU K . Šoli je priklopljen
-----nemi uvod mm iraikt atveluM del« gospe I* Mttiier -
na Dunaju, L, Franziskanerplatz 5.
Poučujejo izkuaeue učne oaebe. Vestno, zveato tjojeuje in nadzorstvo. Francozinja in Augleiinja v hiii. Prospekti
in reference na razpolago. Za refereuce: gospa j»rot  ohr. MOl. ii*»tl*oriiiK» Zupančičeva. 315 3
FRANC DOLENC
v £jubljaai, Marijin tra it. 1
Redka priložnost!
Mg
m
Redka priložnost!
ara
Zaradi izprazujenja prostorov moje trgovine nt*odajalo se bo vse v zalogi se nahajajoče manufakturno blago, katero obstoji iz: sukna, ševijotov in kamgarnov iz volnenega blaga za damske obleke, žametov, perilnega blaga, vseh vrst belega blaga in podlage, belih Šnurl in piket porhantov, belih batistov za obleke, belih in volnenih zastorov, garnitur, tepihov in preprog, cviihov za matrace, platna za rjuhe, kovtrov in kocev, belih in Jagerjevih srajc, vseh vrst mo-dercev, nogavic, ovratnikov, rnanšet in kravat, zidan ih in kambrikastih robcev — po jako znižanih cenah.
Blago se oddaja tudi v večjih množinah, zaradi tega se gospodje trgovci v okolici na to priložnost posebno opozarjajo.
Slavnemu občinsvu priporočam, uporabiti to priliko za nakupo vanje manufakturnega blaga, in se udano priporočam
FRANC DOLENC
Ljubljana, Marijin trg štev. I.
1350-2
Delniška družba,
Ravnateljstvo: Dunaj, VIII, Piaristeng. 38 Delavnice: Moravska Ostrava in Hainholz.
Zastopstvo v Ljubljani:
= Tehniški biro = Inžener I. MIKULA
-   Mestni trg 19. —
■
za centralne kurilne, ventilacijske, sušilne in kopališke naprave po lastnem patenti ranem sistemu, zadostnjoče vsaki potrebi za javna, industrijska in privatna poslopja.
= Izdelovanje na veliko =
kurilnih naprav, radiatorjev, žarilnikov, pulsometrov, injektorjev, zgošcevalnih loncev, vodnih odvajalnikov in armatur.
Specialitete:
Izdelovanje sušilnih naprav za glinasto blago in opekarne.
Trgovski pomočnik
dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom, zmožen slovenskega in nemškega jezika, — išče službe —
s 1. junijem.
Naslov pove upravnistvo „ Slovenskega Naroda". 1335-3
ca
00
Pijte
Klauerjev
Triglav
nsjzdra#ejš! vseh likerjev.
Izdeiovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št- II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 287—17
VOZOV.
Škrat"
edini slovenski- humoristično-sati-ricni tednik, l[i prinaša feključnG
originalne slite-
J^haja v 7rstu vsako soboto. — /Naročnina $a vse leto 6 Jft $a pol leta 3 Jf. Posamezne številke se prodajajo po tO stotink.
Za.hteva.jte brezplačne številke  na o£ied J
Oton Zupančič  a-55
£ti plan*
To najnovejšo knrgo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno ia jo ocenila izredno laskavo. »Zlato knjigo* moderna slovenske lirike io naziva kritik Sever v „Slov. Narodu", pa tudi .Slovenec" ter „Dom in Svet* sta prignala Zupančiča brez •vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naše lirike neka) res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote', nehote.
Dobiva se v založništvu
Lav. Scbwentner-ja
o m* r iKi .skrbno varo. vati f>«« «1 vnk« ueHiiago
ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo močilno vlacuo mazilo, tako iincnoraiio prasko «tomt»«*« mašilo kot za* nesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane cigte, obvaruje tate, olajšuje vnetje iu bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
\^S.~ ltazpuštljn t»e vsak tlim. "2tUl
Troti  predplačilu K 3-16___
ee pošljejo 4/1 punico ali 8 38 6/2  pušice  ali 4 «;'
6/1   ali  4'60  9j'l   pusici ,. j ;
poštnine proBto na vaako
postajo avstro-ogrske monarhije.
XhI *l4-H embalaže imaio zakonito de« l>onovaiio varstveno znamko.
Ćelavim žalost«
8 FRAGNER, o. Kr. dvorni dobavitelj
lekarna ,,prl rrnem orlu" a ■EB»**»«j» 1112-24
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203
Naznanjam, da imam v zalogi več sto ko- v srebrnih in zlatih ur, primernih za birmska darila, po zelo znižanih cenah. Dalje imam prav cene moderne uhane, hroftke, zapestnice, longnon-vei*ižice i. t. d.
Imam tudi veliko zalogo dttri! za poro-čencc in sicer namizno opravo iu različne drage okraske iz kina- in pravega srebra.
Šivalne stroje „SINGER" in druge, tudi take za pletenje.
Slavn.> občinstvo vljudno vabim na ogled in obilni obisk. — S spoštovanjem , i;
Fran Čuden
trgovec in urttr
£iubijaiia, Prešernove ulice
nasproti frančiškanskega samostana.
Mestni i p     nasproti rotovža. =   Ceniki gratis in franko. ==
Resnično !
}£ pomaga
M velikansko
kot nedosežen1*
..uničevalec
mrčesov'1.
Kupuj pa Jfle v steklenicah"!
V SJnlilju       |irl aoM|»otllh :
C. Cisaf. Iv.Fabiana nasl Anton Korbar. F. Groschl Kari C. Holzer. Ivan Jebačtn. Ant. Ječminek.
Ant.Kanc drog 41ojiU Lilleg Mihael Ka«t-er J. Mehle. Edmund Kavčič Henrik Kenda Josip Kordin Anton Krisper. i'eter Laemik.
P, Mencinger. Josip Murmk. Iv Perda^a nasl Vaso PetriCiC.
A. Šarabon.       A. SuBnik. Viktor Schiffer. Ferd. T-:rdio;i
M Spreitzer. Antc-n Sta«',-! Peter Sterk Fran Stui^ca.
Uradniško kor.-samnv) dru'
Kari Planmsek M. E Supan
Bled: Pavel Homann, Oton Kranj   Fran Dolenc, Ivan Radovljica L Ffir
Woming. Črnomelj: Andrej Lackner,
Kari Miiller, B. Schweiger,
Anton Zure. Draga   P. S. Turk. Hrib : A. Bučar, Fran Kovač
S i
MajdiC, Kari Savmk,  le- Humaun Oton H
karnar .pri sv. Trojici" , >odraiica    Ivan Lei
Josci" Kreaner. Šiška   J C Juv.i
Litija:   Lebinger & Berg- Skofja loka   E Bai
M Zigon Travnik i;
Trebnje; Jakob Petroi Ivan Zernatto. Tržič: Rrid. Raitharek
Velike Lašče
M Doganv c. Vipava, - Vrhpolj
KoOai.
Vrhnika: Davorin
mann.
. Lož : F. Kovač
Idrija: A. Jelenec, Josip Še- Mirna: Joaip Schui
petavec. Mokronog: J sip Errath,
Kamnik: Josip KlemenčiČ, B. Sbil, „pri škofu".
Anton Pintar, Fr. Šubeli. Novo mesto: Kiissel&K' I
Kočevje:  Fr  Jonke nasl. Can,A.Pauser, F.P!etersky.
Robert Koritmk, Fran Loy, Polhov gradeč: J. A Leben.
Pet-er Petsche, Iv. Rothel, Postojina: Anton Ditnch,
Mat Rom, Fran Schleimer. G. Pikel.
Kostanjevica: Alojzij (Jač. Radeče:  Ivan Haller. J  Zagorje    K F
Krško: F. X. Aumann srn, Trepečnik, 1 ob&ao rade-   Iv. Miiller »en.
R. Engelaberger. Sko koniiumno društvo.     Žužemberk : Jak L)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavža?.
Laatnma ia Usk .Narodne tiakarse