>gwftrif¥Hpnc«i tišFBravrar Leto III. (X.), štev. 196 Maribor, petek 30. avguita 1929 »JUTRA« Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Riiun pri poitntm £«k.uv. v Ljubljani it 11.409 V«l]« m»t»ino, pr.jemin v upr»yl ali po poiti 10 Din, doftcvljtn na dom pa 12 Dia Ttltfen: Ursdn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglaal po tarlfu OgtaM aprajama »adl Oflaanl pddalak Jutra" v Ljubljani, PMamott attas K. 4 Kongres evropskih narodnih manjšin ki se je pričel minoli pondeljek v Ženevi je sedaj, ko je reparacijska konferenca vsled doseženega sporazuma precej iz gubila na aktualnosti, stopil nekoliko bolj v interesno sfero javnosti. Zlasti še zato: ker so se zadnje čase po vrsti vršili razni kongresi narodnih manjšin: poljski madžarski, ruski in drugi, ki so vsak za svojo narodnost postavili gotove zahteve in izrekli svoje želje bodisi na naslov kongresa evropskih narodnih manjšin bodisi na naslov Sveta Lige narodov. Zanimivo je, da je baš v teh dneh znani angleški publicist Seton Watson, ki je po vsem svetu znan tudi kot velik po-bornik pravic malih narodov in narodnih manjšin in se trenutno mudi v Visokih Tatrah na Češkoslovaškem, poslal županu mesta Cluja v Rumuniji, ki ga je imenovalo častnim občanom, pismo, i katerem med drugim povdarja, kako ve likega pomena je decentralizacija tudi v Pogledu narodnih manjšin. »Jaz sem« — Pravi — »fanatik narodnih ipravic, ker sem sam član manjšinske narodnosti. Narodnostna vprašanja so prinesla veli' ko zla v Evropi. Mora priti čas, ko bo narodnost ravnotako nedotakljiva kakor vera. V tem slučaju bodo teritorijajne jnejc izgubile svojo važnost. Nacijonalno Življenje narodnih manjšin, ki jih je več ko 30 milijonov, se mora zaščititi. Med vsemi evropskimi narodi mora zmagati Seslo: »živeti in pustiti živeti!» Predsednik petega kongresa narodnih n’anjšin v Ženevi, dr. Vilfan, je te dni pred °ficijelno otvoritvijo podal izjavo o nalogah in vsebini kongresa. Predvsem bo kongres razpravljal in sklepal o diskusi-lah. ki so se vodile o narodnih manjšinah ^ Svetu Lige narodov. Kongres bo skuhal dokazati, da se ne more položaj narodnih manjšin izboljšati samo z izboljšanjem postopka pri izročanju manjšinskih pritožb Svetu Lige. Treba je konstruktivnega postopanja, treba je proučevati najboljše metode, kako priti do jj*oge med narodi in obenem do sigurno-, • se bo vsaka narodna manjšina mo-fa v svoji državi svobodno kulturno azvijati. Da je srečna rešitev tega pro-P erna mogoča, dokazujejo dosežene izkušnje v Danski in Estoniji. Liga narodov v tem pogledu že storila prvi korak z anketo, ki jo je sklical odbor Sveta Lige narodne manjšine. Sedaj treba iti ko-jak daije in v Ligi ustanoviti komisijo, ** no imela nalogo, da proučuje in klasi-rr“li\Pritožbe’ ki bodo prihajale od najinih manjšin. Zelo važno je tudi po ivnxnju Vilfana, da se prouči vpraša-n , asopisja narodnih manjšin in njegova dr **a’ ^er se b° v kratkem ustanovilo ustvo novinarjev evropskih narodnih anjstn. Kongres se bo bavil tudi ž vpra-‘"lem medevropskega zavoda za na-r°ane manjšine. rorilletoSnJem kongresu evropskih na-rortUi!! man^in ie zastopanih krog 30 naprej* Imnjšin iz 14 različnih držav, ki Jani? ^ milijonov ljudi. Or- Vse « j kongresa obsega danes skoro narodne manjšine v Evropi. V raz-, Poraz kralja samozvanca ZMAGOVITO PRODIRANJE NADIR KHANA, ZAUPNIKA UBEGLEGA KRALJA AMAN ULAHA, PROTI GLAVNEMU MESTU KABULU. LAHORE, 30. avgusta. Boj proti af-ganskemu kralju-samozvancu Habib U-lahu, ki ga vodi Nadir Khan, osebni prijatelj in zaupnik ubeglega kralja Aman Ulaha, v zadnjem času uspešno napreduje. Nadir Khan ima zaznamovati sedaj nov velik uspeh. Njegove čete so po tro-dnevnih trdovratnih bojih zavzel mesto Gartez, ključ do glavnega mesta Kabula, pri čemur so napravile 600 ujetnikov ter zaplenile velike zaloge municije in orožja. Habib Ulah je ostavil na bojišču velike množine živil in se trenutno umika v velikem neredu proti glavnemu mestu Afganistana. Nadir Khan zmagovito prodira proti Kabulu in ni izključeno, da pade v njegove roke že v kratkem. Njegove čete dobivajo neprestano ojačenja skoro od vseh gorskih plemen, tako da so kralja-samozvanca pustili že skoro vsi pristaši na cedilu in razpolaga le še z neznatnim kontingentom čet. 2e za prihodnje dni se pričakuje popolno razsulo čet Habib Ulaha. Kraij Aman Ulah, ki se mudi sedaj v Italiji, se že pripravlja na povratek v Afganistan, da vnovič zasede prestol, s katerega je bil pregnan. Usodna povodenj v Indiji CELE POKRAJINE POPLAVLJENE IN OPUŠTOŠENE. — NA STOTINE ČLOVEŠKIH ŽRTEV. — NASILNA EVAKUACIJA ZEMLJIŠČ. LONDON, 30. avgusta. Iz Indije prihajajo silno vznemirljive vesti o veliki povodnji, ki je nastala vsled tega, ker so vdrle velike množine vode s Himalaje v nižino. Reka Indus je mogočno narasla in v nekaterih pokrajinah kratkomalo odplavila s seboj vsa selišča. Vsa žetev je uničena in je škoda tem večja, ker je bilo mogoče rešiti le malo živine. Po dosedanjih poročilih je utonilo samo v okraju De-raghsikan nad 300 ljudi. Iz Atoke se poroča, da so vse vasi ob Indusu pod vodo. Oblasti so na-pram divjanju prirodnih elementov brez moči. Edino, kar so mo. vnrisa 4.—-UiugBaBaHUMHBaMBE: i ' • »v Lepi uspehi tezenskih i orožnikou Tatvine na tovornem kolodvoru In v nek! tovarni. .• Periferija mest je vedno pribežališče suijiljivih in nevarnih tipov, kjer razvijalo svoje Zločinsko delovanje. Tako je bilo tudi Tezno izpostavljeno čestim zločinskim manevrom, zlasti v dobi, odkar je jjla, ukinjena tamkajšnja žandarmerijska stanjca. Najbolj je bil izpostavljen tovorni edodvor, kjer so se neprestano ponav-jaji vlomi v železniške vozove, čestokrat pa so se zlikovci zadovoljili tudi z žlahtnejšimi kovinami, ki so jih trgali raz vpzov.in nato prodajali brezvestnim trgovcem. Železniška uprava je vsled tega utrpela veliko škodo. Z obnovitvijo tezenske žandarmerijske stanice pa se je varnost občutno povečala, kajti povsem razumljivo je, da orožniki v Studencih niso mogli sami v tako prostranem okolišu nadzirati gibanje in udejstvovanje tatinskih zlikovcev, ki jih je dajalo mesto jn ki so prihajali z dežele. iPred dnevi je tezenskim orožnikom u-špelo, da so izsledili ravno pri poslu tri lopove, ki So plertili železniške vozove. V vfeči so imeli že okrog 40 kg medenih delov, ki so jih orožniki zaplenili, tatove, ki so skušali pobegniti, pa aretirali. Tatvine So se tudi večkrat ponavljale v neki tovarni na Teznu, toda’ zločinci so spretno zabrisali sledove, dokler jim ni pri pbslednji-akciji tezensko orožništvo prekrižalo račune. Po prijavi tatvine je imela uvedena preiskava popoln uspeh. Osumljeni 24 letni delavec France Požrl je‘ tatvino takoj priznal, nakar je bil aretiran in izročen sodišču v Mariboru. Ukradel je štiri bloke cina po 28 kg. v vrednosti okrog 5000 Din, ki jih je prevzemala neka mariborska tvrdka v dobri veri, da ne kupuje' ukradeno blago, kajti prcvejapi tatovi so se vselej izkazali s ponarejenimi potrdili tvornice, češ da so blago prejeli mesto pripadajoče jim mezde. Na tako rafiniran način jim je posel dobro uspeval. Orožništvo nadaljuje preiskavo in je upati, da bo v znatni meri zavrlo intenzivnost tezenskih dolgo-prstnežev. i- ■' »i • Promenadna pot. ob Draui -‘•'V zadnjem času se pojavljajo po časopisih ponovno vprašanja, kaj' je z obljubljeno pčšpbtjo ob Dravi. Da bo stvar vsem jasna, poročamo o poteku te akcije stedeče: Ko se je lani na jesen vršil ko-misijbneltti dgled rta licu mesta, so ga. T&rman, g. Vogl. g. Kurzman in pa moška kaznilnica Ugovarjali. Gospa Tarman Se je pospfcla Še bito do izraza »Trtts lie* iier deutiche Schulen bauen als solehe Sachen mačhen« in seveda nikakor ni hotela pristati ni to, da ji društvo svet odkupi, čiš, da Svet ni na prodaj, ker 'Vna ne ribi denarja. Jasno je bilo toraj, da se bo pbskuŠilo to gradbo preprečiti, vsled češar smo občinskemu svetu stavili predlog, naj občina prevzame gradbo ter saitio izvedbo poveri Olepševalnemu društvu. Pričakovali srno namreč, da v tem slučaju morda ne bo več ugovorov, »ko pa bodO, da bo mestna občina lahko dotični Svet razlastila. Toda tudi proti temu sklepu so se omenjeni štirje pritožili na oblastnega komisarja. Občinski svet je na to sklenil, oblastnemu komisarju priporočiti, naj prizive zavrne. Ti prizivi so bili 11. julija poslani oblastnemu komisarju, da jih reši. Izgledalo je, da $e bo priiivnikom posrečilo gradbo preprečiti. Ker je pa izšel novi cestni zakon, po katerem se lahko gradi take poti tudi •preko tujega sveta, pričakujemo, da bo 'oblastni komisar zadevo v kratkem rešil, nakar se bo takoj pričelo z gradbo, kajti mi mimo vse pripravljeno. Krivda toraj ne zadene ne Olepševalnega društva, ne mestne občine. — Olepševalno društvo ■za magdalensko predmestje. — "*.! .'ilt Kongres Slovanskih filologov. Povodom stoletnice smrti znamenitega slavista Josipa Dobrovskega se bo vršil od 6. do 13. oktobra v Pragi pod predsedstvom našega rojaka, tamkajšnega Vseučiliškega profesorja, dr. Matije Murka, konsres za slovansko filologijo. Kontrola cen po gostilnah Zadruga- gostilničarjev in kavarnarjev v Mariboru nas prosi za objavo sledečega pojasnila »a našo notico »Kontrola cen po gostilnah«; Trditev o vedno' bolj množečih se pritožbah glede navijanja cen kisli vodi in drugim pijačam, ni utemeljena. Vsakdo ve, da je kisla voda ravno pri nas v Sloveniji tako poceni, da se skoraj ne izplača, da bi se gostilničarji bavili s prodajo. Kisla voda stane po gostilnah v steklenicah po poldrugi liter 5 do 6 Din, medtem ko stane v južnih krajih naše države v steklenicah po pol litra 5 Din. Upoštevati je treba tudi povračilo škode za razbite in na drugi način izgubljene steklenice, katerih je vsepovsod dovolj. 'L ozirom na to, kakor tudi glede na visoke obratne režije, številne državne in avtonomne dajatve, mora priti vsakdo do zaključka, da gostilničarji pri kisli vodi ničesar ne zaslužijo. Da bi pa bile pretirane tudi cene drugim pijačam, je še manj utemeljeno. — Vpričo konkurence številnih trgovskih točilnic in vinotočev vina lastnega pridelka, ki se brezobzirno dovoljujejo kar v sredini mesta, je gostilničarstvu že onemogočena vsaka misel navijanja cen pijači. Ako bi bila kje v naši državi dana potreba uvajati tako kontrolo, potem bi moralo priti rtaše mesto prav gotovo kot zadnje na vrsto. Zato smo mnenja, da je treba našemu že dovolj preizkušenemu lin gospodarsko zadostno prizadetemu j stanu prizanesti vsaj z uvedbo novih v vsakem oziru nepotrebnih kontrol. Iz našega gledališča. Uprava narodnega gledališča v Mariboru je angažirala za tekočo sezono gospo Štefanijo Dragutinovičevo, kise jez velikim uspehom udejstvovala že skoro po vseh slovenskih odrih in je mariborskemu občinstvu še v najlepšem: spominu izza svojega udejstvovanja v našem gledališču v prvih treh sezonah. Anga-žman gospe Dragutinovičeve pomeni vse kakor lepo pridobitev za naše gledališče. Sprejem gojencev v artiljerllsko podoficirsko šolo v Mariboru. -Dne 1. oktobra se sprejme v artilerijsko podoficirsko šolo v Mariboru 200 gojencev iz meščanstva in stalnega kadra. Razpis s pogdji je na vpogled v vseh vojnih okrožjih, srezih, občinah itr.orožniških postajah. —' •••-.-•• ‘Izzivanje. Pišejo nam: Na'poseben način se priporoča slovenskim gostom gostilničar pri kolodvoru v eksponiranem Št. liju; Preteklo nedeljo se je ustavil tamkaj odlični gost iz Maribora, ki se je zgražal nad tem, da se poslužujejo nameščenci pri postrežbi gostov sahVo nemščine in se je radi tega pritožil pri gostilničarju.' Toda ta se vsekakor še 'Vedno ne zaveda, da so minili časi. ko je t. zv. Herrenvolk delal lahko z našimi ljudmi kar je hotel in ko Slovenec niti na svojih tleh skoro ni smel govoriti niti svojega maternega jezika. Ko se je namreč mariborski gost zvečer vračal s svojo družino na kolodvor, ga je pozdravilo huronsko, izzivajoče nemško kričanje, družina, katere gost je bil, pa je bila deležna še prav posebnih cvetk nemške »kulture«. Le slučaju se je zahvaliti, da ni prišlo d6 incidenta. Št. Ilj je zelo priljubljena izletna točka slovenskega meščanstva. Dobro bi bilo, da si naši ljudje ta slučaj dobro zapomnijo. Kdor noče poznati nas in našega državnega jezika, tega tudi mi ne bomo poznali! — »KARO« najboljši čevlji. To se pa izplača! Neki mariborski podjetnik je moral v Studence, kamor je dospelo zanj blago po povzetju. Za uradno potrdilo je rhbil kolek za Din 2. Preletel je vse studenške trafjke, a nikjer ni mogel najti 2 enodi-narska koleka. Zadeva prevzetja pošiljke pa je bila silno nujna. Kaj storiti; Sedel je v avtobus št. 2.: V Maribor stane Din 3, nazaj do koroškega kolodvora Din 2, skupaj Din 5 brez izgube celega poldneva v iskanju za dvema enodinarskim«1 kolkoma... Končno je Iskane koleke dobil na Glavnem trgu in z njimi v avtobusu odjadral v Studence, kjer pa so zaradi šobednega časa zaprli urad. Človek j* v zadregi kako bi vse to imenoval? v Maribor o, dne .3?, pilLim "* ' Stran 8» NajbogateJSI narod na svatu OGROMNO PREMOŽENJE INDIJANCEV. ~ NAD ‘18.000' MILIJONOV' BD» LARJEV. Indijanski urad v NVašhiiigtonu je prav kar izdal obširno-kniigo © položaju ameriških indijanskih plemen- Knjiga je zanimiva; posebno radi tega. ker opisuje nenavadne življenske pogoje tega naroda. Predvsem je omeniti, da je.nazira* nje, da so Indijanci izumirajoče pleme, zmotno. Dočim je .1. 1870 živelo na'ozemlju Zedinjenih , držav le 300.000 Indijancev, so jih našteli pri štetju Indijancev V1928 že nad 350,000. Številka rojstev ie proti pričakovanju večja kakor pri belih Amerikancih.- Znašala je lani 27.5 na 1000 rdečekožih Indijancev napram 22.5 'na 1000 belih Amerikancev. Zato pa je tem večja pri Indijancih- umrljivost. Nad vse presenetljivo pa je poročilo o gmotnih razmerah Indijancev. Navedene,' gotovo niti prenizke niti previsoke, številke dokazujejo, da je indijski narod najbogatejši narod na svetu. Njegovo Premoženje se ceni na 15-000 milijonov dolarjev. Ako računamo, da'živi še 350 tisoč Indijancev, -pride torej povprečno na vsakega po 43.000 dolarjev. Seveda pa razmere niso take, da bi bili vsi Indijanci bogataši* V velikih mestih Amerike, je vse polno Indijancev, ki žive tamkaj, v najbolj siromašnih’ razmerah. Vsekakor pa je položaj.skoro 70 odstotkov vseh Indijancev’ naravnost ’ sijajen. , 1 - Odkod to njihovo blagostanje? Približno pred 70—80 leti so Amerikanci v uničevalni vojni še. preostale indijske, prebivalce deportirali na gotova; popol-. noma neplodna ozemlja, kjer so bili stalno pod kontrolo washingtonske vlade* Take prisilne naselbine sovhileVmed-dru«, gimi v Oklahomi,-Novi Mehiki, Dakoti itj, Arizoni. Tamkaj so živeli Indijanci siromašno življenje in se je splošno priča*’ kovalo, da bo njihovo pleme najkasneje v.sto letih popolnoma izumrlo. Z odkritjem petrolejskih polj pa je nastopil nenaden preokret. Prišlo je namreč na dan, da so bili ravno v teh prisilnih indijanskih seliščih najbogatejši petrolejski vrelci; kar jih je v Ameriki.’ Če? noč so dobile te puste in neplodne pokrajine neprecenljivo vrednost. Pravne’ razmere so se med tem tako konsiolidir rale, da na kak nov izgon Indijancev rii bilo več misliti. Ni torej ostalo rtič drugega, kakor velika odškodnina in primerna udeležba pri dobičku. Le taka je prišlo do tega, da so istočasno s petrolejskimi magnati bogatela tudi indijanska plemena, med katerimi je na tisoče milijonarjev in dobivajo vrh tega še vsako leto lepe deleže od dobička. Seveda pa Indijanci s tem kolosahiim premoženjem ne morejo gospodariti tako kakor bi hoteli, ker so vsi pod^va-ruštvom indijanskega urada v Washingr toiu, ki tudi upravlja njihovo premoženje’ in jim nakazuje letno vzdrževalnifcd;’ V«( človečnosti tehnike mani J PRAVr UGLEDEN AMERIŠKI FIL MSKI STROKOVNJAK O SREDSTVIH IN CILJIH FILMA? ^1 Znani in ugledni ameriški filmski strokovnjak, predsednik ameriškega Film Booking Office, J. P. Kennedy, je nedavno podal izjavo, v kateri kliče svojim rojakom, naj se v filmu posvečajo boi j. problemom človečnosti in manj tehnike. Razkošna inscenacija, veličastne fotografije, originalni triki in silne mase statistov, vse to — pravi Kennedy — je nekoč- silno privlačilo občinstvo, tako dolgo, da je izgubilo čar novosti. Množina novih igračk pod božičnim drevescem bo fasciniralo vsako dete, toda že tdrogi dan se bo vrnilo isto deteh kaki stari in ne bogve kako posebni igrački, ki pa se mu očividno bolj dopade. Zakaj? Zato, •ker je ta predmet ovit-s, toploto otrokove fantazije, ker i« t« stara, izrabljena, igračka del* njegovega — jaza.. Tudi občinstvo kot, celota reagira psihološki popolnoma enako. Občinstvo lju* bičkar je sijajno, blesteče in razkošno, pa obenem nepoznano i»,.novo. Toda bolj kot vse to ljubijo- fjudje sebe, in človek je ter- ostane najstalnejši in najaktualnejši interes občinstva. , -. • - •, •• . To je treba imeti pred očmi, ajco hočemo, da ustvarimo mednarodni, zabavni' film. Film je za maso najvažnejša in najlepša zabavna oblika. Ta masa pa obsega vse družabne sloje i delavcey l intelektualcev, in, kar se tiče dobe, računa film na občinstvo od 7. do 70. leta* Zato je naravno, da ni mogoče-ustvariti filma/ ki bi zadovoljil vse sloje občinstva. Toda vsak film mora vsebovati vsajen Prizori sliko ali dogodek; ki bo uplival na pri-prostega glecjalca in izzval v njem iskre-' no in pošteno'reakcijo čustvi.-Ako hoče to dosečL mora producent filma poznati človeško naravo, mora- tak©..natančno spoznati Človeške kvalitete, k*k©f sedaj skrbi za tehnično popolnost.-Tphrtika mora , postati sodstvo, pripomo.č.n© ,in podrejeno sredstvo, »človečnostjo, ne sme pa biti človečnost suženj- tehnike. Kratko: film; se mora povrniti *ia sv^ie -izhodišče. Posvetiti, je treba-vse sile problemu, da se ustvarijo dobre filmske drame splošno-človeškega interese* Ženske u di/obojih Zenski dvoboji niso bili tako redki, kakor bi človek mislil .na' prvi mah. Dandanes so seveda .redkejši, ker je postala, genska že bolj. samostojna in si je znala s svojo resnostjo, razboritostjo in ponovnim duhom osvojiti mesto poleg moš kega. Med groficama de Nesle in Polignac Prišlo za časa Ludpvika XIII. do dvoboja s pištolami in 'sicer radi ljubavne kfere, katere junak je bil neki vojvoda. Dvoboj je končal tako, da je grofica de Nesle zadela svojo nasprotnico v desno uJio, dočim se je krogla njene nasprotnice zapičila v neko drevo. T V dobi slavnega francoskega vladarja Lhdovlka XIV* je živela krasna igralka, 1 3® brez usmiljenja pozvala na dvoboj vsako damo, pa tudi moške, ako se niso dovolj klanjali pred njeno lepoto. . v 17. stoTetju sta bili ove dami strastna zaljubljeni v grofa de Riome, ki je bil Poprej duhovnik. Radi njega je prišlo ■ned obema tudi do dvoboja. Mladi grof P* ie med dvobojem nenadoma in neo-bn shočiI med obe duelantinjl in do-di PrL tem kroglo v nogo. To je ohla-0 obe dami, ki sta se nato sprijaznili. dv„k • 8 I® Prišlo v Parizu do resnega * boja. Obe dami. ki.sta se dvohojevali •t;' sta bili težko ranjeni, mladenič, ra^I katerega je'prišlo do dveboja, pa je.oženil potem tretjo. ■ -. > '1 Letos je prišlo v Budimpešti do zanimivega dvoboja med plesalko Snzano W. in gospodično Marijo R. in sicer';radi nekega slikarja, Suzana je bila- v dvoboju ranjena na prsih. Po dvoboju JO rekla svoji nasprotnici: »Oprostim ti/ker si me ranila; ne morem ti pa odpustiti, ker si mi pokvarila dekolte!«. Siikuf pa se je po dvoboju postavil na staro, že dobro preizkušeno stališče: Čez dan je bil pri ranjeni Suzani v bolnici, zvečer pa je večerjal z Marijo. materinska ljubezen faranke V Senicah na češkoslovaškem se je pripetil pred kratkim nenavaden slučaj materinske požrtvovalnosti fazanov# kokoši. Na nekem žitnem polju je stdela fazanka na svojem gnezdu. Ravno tedaj so s strojem želi žito. Stroj se je vfedpo bolj približeval gnezdu, toda fazanka se ni premaknila, dokler ni kmet opagik kako je kljuvala proti nožu in divje vpila Fazanka je bila že težko ranjena na pe-rotlh, a je kljub temu vztrajala v.inee-du. Morali so jo dvigniti in radi težke poškodbe ubiti. Šele pri te, priliki,je videl kmet, da so imeli v usodnem času ravno pribijati mladi fazančki Iz jaJčk. Hepričakotam oblak ’s .. i.-:'-. V*v,as Nošansl^ajo v; sibirskem^okraju; Kanskij; "so "se nenadoma in*čez noč vrnile vse strahote prvih revolucijskih/ča-' sov. Belorusi, v uniformah-'nekdanjih' razvpitih, Kolčakov oficirjev iz 1. ‘ 1920, oboroženi do zob, so pridirjali po glavni vaški cesti in se ustavili'na trgu. Odtod ' so odšli brez hrupa takoj na delo. Zbudili so najprej Voditelja komunistov, v vasi, mu sporočili,’ da je sovjetska vlada v Moskvi’padla ter ga aretirali. Enako so postopali tudi z drugimi vaškimi komunisti. Cela' vrsta aretirancev je bila * končno;v'nočnih srajcah zbrana na trgu. Mnogi so se popolnoma hladnokrvno u-dali v svojo usodo,- nekateri so prosili za1 milost, drugi zopet so se postavili krepko v bran. Radovedno so Belorusi opazovali obnašanje svojih ujetnikov. Med tem še je bliskoma raznesla po vasi vest:.»Kolčak je tu!« Številni prebivalci* so se poskrili po kleteh, drugi pa so zbežali v bližnje gozdove, da se rešijo. *, .-•/ Naslednje jutro pa je sledilo veliko ra-N zočarartje. Belorusi so odložili svoje uniforme in se razkrili kot člani sovjetske komisije/ ki je hotela preizkusiti zvesto- ’ bo sovjetskih uradnikov v vasi Nošan-skaji. . Ves'napad je bil samo fingiran. Prebivalstvo pa seveda nikakor ni zado-: voljno s takim postopanjem, ker bi lahko prišlo do prelivanja krvi in bi lahko: nastala še nedogledna stvarna škoda. $* - m* <• M,. * Kako Taponci pričakujejo svojega cesarja Japonski cesar je nedavno, poselil Kioto. To je, bil obenem prvi obisk cesarja v zadnjih 700 letih — ter zato obenem najzrtamenitejši dogodek v'deželi po' kronskih obredih novega mikada, ki so bili izvršeni lani. Sprejeti cesarja pomeni za japonsko mesto največji dogodek, kajti Japonec takrat ne pričakuje Svojega vladarja kot Človeka, temveč kot Boga. Vsi listi prinašajo pred- njegovim prihodom članke in slike, nanašajoče se na njegovo’življenje. Najbolj čuden pa je vsekakor proglas, ki ga je dala nalepiti občina Kioto in se glasi: »Kadar prihaja cesafski sprevod, -rte smeiš trttt pod vplivom alkohola. Nikdo ne sme opa zovati sprevoda z dreves, streh, avtomobilov itd. Tudi se ne sme gledati skozi polodprta okna, niti hoditi niti govoriti, kazati s prstom na kočijo ali mahati z robcem. Kadar se približa sprevod, se moraš odkriti/Izjema je dovoljena samo damam, ki so oblečene na evropski.način in smejo Imeti-na glavah kldbuke.« LAHKOATLETSKI MAT C H RAPID • ‘ PTUJ. ; f'ž V" nedeljo popoldne se bo vršil .dvoboj med lahkoatieti Rapida in ;Etujav Rapid in Ptuj ‘razpolagata z najboljšimi’lahkoatieti v mariborski oblasti*. Njuni, atleti so se-že izkazali v-. številnih meetittgih. ‘Meeting prične ob pol. 15. uri. Vršil.se bo rta prostoru SK Rapida. Vsak klub/postavi po dva atleta za vsako .dišcjplino. Ptujčani pošljejo svoje najboljše atlete: oba Pavšiča, rekorderja na kratke proge in v, skoku s palico, Murna, tekača na dolge proge, Jungerja, rekorderja na -200 in ..400 m. Rapid postavi po večini juni-jorje, ki so v Ptuju na meefingu z;uspe-hom startali. Poleg .običajnih disciplin, se bo topot tekmovalo tudi v teku z zaprekami. Novost na meetingu za Maribor bo rokometna tekma Rapid - Železničar, Ta panoga športa je pri nas še nepoznana.' Igra se z enakim številom igralčev ia z isto žogo kakor nogomet, samo da se žoga zbija izključno z roko. V drugih državah je rokomet že zelo razširjen in •po svoji fairnessi izredno priljubljeni Kotovo se bo tudi pri ‘M hitro 'udomačil,*1 ako še ga bodo klubi resno poprijeli. SK Maribor — nogometni odsek, V; nedeljo ob 9. predpoldne igra r.eze^, ya na igrišču SK Maribora z rezervo SK Rapida. Postava mdštva' je razvidna na klubov.i deski na:prostoru. IgralcLmoraj© biti točno ob 9. uH igrišču. — NaSelnikJ Grčija - Jugoslavija 2:0. • 'Z:. Jp Včeraj s<£ je nadaljeval boj med ScE^i ferjem in Zerlendijem, ki je bil v sredo V Četrtem setu pri stanju 453 na Zjšgrehfc Čana prekinjen. Zerlendi je izenačil in vbdil 4:5. Schaffer igra divno, ižehaja in dobi set 7:5. Stanje po setih'je bito/2:21' V petem, odločilnem setu je bila ; borba! na višku. Zerlendi dobi prvi garo. Sčhafj fer izenači iri zviša. Grk Izenači ip sB gurno vodi ter dobi set 6;4 po thalen2 kostni napaki Jugbslovena. Zerlendi jel star'rutiner, ki igfe že 23 .let tebhK ,i,iiin.ii.inin i, -I.,,1 t 3 odnošaje. Razburjena grofica je v ljubo sumndsti potegnila; takoj iz .žepa . samo kres in oddala proti svojemu nezvestemu,’ možu in.njtigovi spremljevalki več štrejov. Dočim je ostal možr nepoškodovan, ;pa. je bila grofica Golešova 'dvakrat zadeta in se je zgrudila, smrtno nevarno ranjena na ..tla. Atentafpriča je bila ta-; koj ar.etirana. Pri zaslišanju je izjavila, da je ! že nekaj časa dala opazovati svo« jega,moža.in je sklenila, da ustreli njega in njegovo spremljevalko, čim je zvedela, ,da bosta'odpotovala iz Pariza, v Canhes. Biasouit pustolouec V Berlinu so aretirali te dni v'enem izmed najboljših hotelov glasovitega ruskega pustolovca, Mihajla Galacana, ki je običajno’ nastopal pod imenom »Knez Mihajlo de Galacani« in zagrešil zadnja leta v raznih velikih hotelih naravnost neverjetne pustolovščine. Nastopal je silno sigurno in kot velik kavalir. Na vseh svojih predmetih je imel grofovsko krono. Predvsem se je v luksuznih hotelih skušal približati samostojno .potujočim damam. Cim si je pridobil njihovo zaupanje, pa je začel od njih izsiljevati denar. Čeprav je na zunaj nastopal kot velik bogataš, pa skoro nikdar ni irpel denarja. O priliki aretacije v Berlinu'so našli pri njem samo 1 marko v gotovini. Ljubosumna ruska grofica *, Pr^d nekim hotelom v Cannesu se je ogjgn),v.soboto razburljiv,prigor. JJiiska grofica Ljderov,; ki ‘živi s svojim 'soprogom;, bivšim di^lbrnatom, v Parizu, /Je presenetila svojega moža pred vhodom v .hotll^z 'ineno'''pri^teIhco''FžM«|ko _ _ lešovo, £at#ro Je. imel rnaiCeuanJe gluhonemega] Tridesetletni gluhonemi Louis Theve« niaud j V francoskem mestecu Cronatu se je; lepega dne zaprl v kovačnico svojega! očeta, snel s stene lovske puške, rijun^j ril cevko na neko staro žesko, ki je šl$ po cesti, in sprožil, genska se je,zgrudila takoj mrtva na tla. Nato je odšel gjuho-j nemi v mesto, v gostilno; kjer sta. dv^ zdravnika operirala nekega .potrdim, k| je nenadoma, nevarno zbolel. Glulitmeml je pričel streljati skozi okno na zdrav-i nfka. Enega jejahko ranil,, nato pa zbežal V klet; kjer je-ogrožal is. puško vsakogar, ki se mu je hotel približati. Ko se je' končno vendarlls posrečilo Blaznega človeka aretirati, je izjavil, da §e je že ‘dolgo bavil z mislijo, da odide na lov na ^tvbrri,’ k!/se'je norčevalo iz njdgži ,» Stroški haaške konference • ■. * ,- ■ -• ';1- ;•} 4 »„>. - Konferenca v Haagu traja-.že624 dni* Zanimiva je ugotovitev, da znašajO celo-kupni izdatki konference milijon holandskih goldinarjev,, torej približno peti del zneska, za katerega se pričkajo upniške države. Tudi v visoki politiki'je. približno enako kakor pri mejnih sporih med dvema kmetoma: Pravdanje traja toliko' časa, dokler stroški ne požro vrednosti spornega predmeta. Pri ušesnem zdravniku. '/ V ' Bolnik: »Kaj vam dolgujem, gbspod doktor?« ^ »Štirideset mark.«. ‘ .V. »Tu je denar — prosbn!« Zdravnik zelo glasno: »Rekel, sem 36 mark, ali ne razumete!« »Vaša ametnost je torej tu vendar odpovedala! Jaz slišim slejkoprej le polovico od tega, kar se govori!« ' ; Nemore spati. »Ne morem spati, grize me bolha«, Je rekla žena svojemu možu. »Napravi luč, ako te zagleda,.bo‘taioi skočila stran.« ie odeovoHl možl Mihael Z«vacO Beneška ljubimca Zg»d*vlnskl r«man iz starih Benetk 154 »Tega ne vem. Odvisno je od Sand riga./Toda takoj po ceremoniji bo Bianka izginila. »Kako?« • „*, * »To je moja skrb. In tako bo dano Sandrigu zadoščenje, dasi se bo zakon omejil samo na poročno ceremonijo.« »Kaj bo z Bianko?« »Vzemi jo ti za nekaj časa k sebi.« »Ah, Ah!« »Zdaj se ti pomalem jasni, kajneda?« »Občudujem te, Bembo, O tebi sem bil vedno prepričan, da če bi te usoda spravila na svet v bližini kakega prestola, bi bil ukradel tudi prestol, da se okoristiš ž njim.« »Ali te je volja, da mi pomoreš?« »O, v tej reči — kolikor hočeš.« Bembo se je streznil. Iskra nezaupanja se je zasvetila v njegovih bledosivih očeh. »Zakaj praviš, »v tej reči«? Ali je torej kaka druga reč, v kateri mi ne bi hotel pomagati brez pridržka? Ali imaš kake obveznosti? Le kar povej...« »Brate!« je vzkliknil Aretino, preplašen nad neo-preznostjo, ki jo je bil zagrešil, »ne muči se zaradi praznih marenj, prepameten sl za to.« »Res je,« je zajecljal. »In vrhu tega, ako mi ne zaupaš, hodi z Bogotn!« Aretino je vstal, stopil parkrat z velikimi koraki »mintja ter udaril s pestjo po mizi. »Pa bodi Človek vdan! Imej samo enega prijatelji na vsem svetu. In ta prijatelj te pride nekega dne psovat...« »Tak miruj no!« »Ah, Bembo, to je grje, nego sem se nadejal od tebe...« »Daj, sedi spet nazaj, ne govoriva več o tej reči..« »Praviš torej,« je izpregovoril Aretino, ko se je , vrnil k Bembu in sedel zopet k njemu, »da se mi onih pettisoč Srebrnjakov izplača tisti dan, ko stopi Bianka v mojo hišo.« Zdaj je bil kardinal na vrsti, da se z občudovanjem ozre na svojega prijatelja. »Naj bo,« je dejal naposled; »toda tvoje prijateljstvo bo s tem drago plačano.« »Zakaj se pritožuješ? Saj ne plačaš ti, nego bla- Sjna republike; naj bo mir besedi, kakor praviš sam. razloži mi svoj načrt do kraja.« »Ti torej sprejmeš Bianko v svojo hišo. Predstaviš (jo svojim Aretlnkam kot novo-tovarišico.« »To bo jokanje, jeza in tulenje!« »Ti znaš otirati solze in tolažiti jezo. Kadar bo Bianka nastanjena pri tebi — ali mi jamčiš, da je ne bo videl, niti se ji približal nihče razen Aretink?« »Jamčim ti.« »Dobro. Toda to je pravzaprav še najlažji del vse operacije. Ostane še drugi, delikatnejši del...« »Razloži mi jasno, in zaradi delikatnosti se nič ne vznemirjaj.« »Hotel bi torej tole. Ali imaš med svojimi Aretin-kami par razumnih in vdanih deklet, sposobnih razumeti in storiti vse, samo da izpolne svojo voljo.« »Takšne so vse!« je dejal Aretino ne brez naivnega ponosa. »Ali so sposobne lotiti $e polaganega iztrebljenja krepkosti, ki jo je bilo do današnjega dne nemogoče oskruniti?« »O tem si brez skrbi.« »2e čez štirinajst dni ne bo več spoznati tvoje sramežljive Bianke....« »Meniš torej, da bi zadoščalo, če preživi med tvojimi Aretinkami štirinajst dni?« »Mislim, da je sramežljivost zgolj beseda, ženska odločnost pa peresce, ki se obrača po vetru. Vse zavisi od tega, da veje veter s prave strani. Mlada deklica, ki sama ne pozna ognjev, ki jih nosi v sebi, ima svojo nevednost za trdnost značaja. Ti sam sl se prevaral o tem. Kaj pa je Bianka? Hči ljubezni. Verjemi mi, pod tem brezmadežnim snegom tli ogenj, ki ga je podedovala po materi. Treba je samo raztopiti led, in to je skrb mojih Aretink; vešča dekleta so, ne samo učena, nego tudi sposobna, poučiti druge v svoji učenosti. Le privedi svojo učenko k nam; profesorice ljubezni ;o pričakujejo.« »To še ni vse,« je dejal Bembo nato. »Vraga! Ti si tiran v tvojem prijateljstvu.« »Poračunala bova o tvojem prijateljstvu in o mojem tiranstvu, in če pojde ena izmed obeh tehtnic kvišku — no, potem popravim ravnotežje z zlatom.« »Ta primera,« je vzkliknil Aretino, »je najpoetič-nejša, kar jih je kdaj spočel pesniški genij. Niti Ariost, niti Tasso, še več, niti jaz sam...« Bembo je z nestrpno gesto ohladil navdušenje Petra Aretina. »Poslušaj, brate, ali se nič ne dolgočasiš v Benetkah?« »Jaz, da bi se dolgočasi! v tem mestu smeha, ljubezni in umetnosti!« »Če ti ne, dragi prijatelj, se dolgočasim jaz.« »Potuj!« »Saj ravno to namerjatn storiti. Samo da, če bi popotoval sam, bi se dolgočasil še bolj.« »Ah, ah, ti bi torej rad, da te spremljam.« »Uganil si.« »Lahka reč. Ne moreš si zmisliti ničesar, česar ne bi storil zate.« »Da, Toda prepričan > sem, da nerad pustiš svoje Aretinke tukaj, dočim sam odideš v tuje kraje.« »To se je zgodilo že enkrat, ko sem bil na poslanstvu pri Velikem Vragu; in če treba, se lahko zopet zgodi.« »Verjemi mi: to pot je celo potrebno, da potuješ z Aretinkami.« »Dobro; razumem. Ti bi rad, da spravim Bianko iz Benetk; in da nihče ne bi sumil, da se to zgodi, jo moram pomešati med svoje služabnice.« »Tako je.« »Kam naj jo spravim?« »To ti povem, kadar pride pravi trenotek. Da re« sumiram: prejel si tisoč Srebrnjakov, in pravkar sem ti nakazal štiri tisoč; to je skupaj pettisoč.« »Ti si izboren računar.« »Za teh pet tisoč Srebrnjakov boš imel Bianko deset dni pri sebi; to je potemtakem petsto Srebrnjakov na dan za njeno stanovanje in hrano.« »In za pouk!« »Dobiš torej še pettisoč Srebrnjakov. Nakažem tl jih, kadar prideva iz Benetk.« »Pa točno. Dogovor velja.« »Torej sprejmeš vse moje predloge.« »Vse. Ali nisem tvoj pravi prijatelj?« Dična bratca sta si segla v roke. Nato je Bembo odšel v spremstvu Aretinovem, ki mu je vpričo klanjajočih se slug neumorno izkazoval svoje spoštovanje. Bembo, zadovoljen z uspehi tega dneva, se £? vr> nil v svojo palačo. Tam je našel Sandriga, ki je čakal nanj. Kardinal je napravil svoj najprijaznejši in naive-drejši obraz, potegnil bivšega razbojnika v svoj kabinet in ga vprašal: »No, dragi gospod poročnik, kdaj bo poroka?« Sandrigo ga je srepo pogledal in odgovoril: »To zavisi od vas, prevzvišenost.« Sandrigo je nagovoril Bemba s prevzvišenostjo, kakor je Bembo nagovoril njega s poročnikom. Vrhu-tega sl je mislil, in to ne brez vzroka, da če bo razsipa! okrog sebe pompozne nazive, pade tudi nanj malce tistega čuvstva, ki se imenuje uvaževanje in spoštovanja. »Kako da zavisi vaša poroka od mene?« je vprašal Bembo in prebledel. »Ali se vragu kaj dozdeva?« je dodal sam pri sebi. ; (Nadaljevanje sledi). Mali oglasi Ženitve, dopieoeuje bi ogle. ei trgevekege »6 reUenmege e»»*e)»i Neke beeede 60 p, MjmMja eneaek Oi« K> — Bučno olje, Cisto, ponudi tovarna bučnega olja 'J. Hochmflller, Maribor, Taborska ulica 5t. 7. , 2051 Uradniki In trgovski nameščenci dobč dobro, okusno in krepko domačo hrano kot abonenti. Pijača ni obvezna! '►Lep, senčnat vrt z novo preurejeno restavracijo. Pridite In prepričajte se! — Vabi vas: Marko Radllovlč, gostilna »Maribor«, Grajski trg št. 1. 1993 Stroj za pečenje kave in štedilnik, skoraj nov, na prodaj. — Vprašati v kavarni »Park«. 2079 Kavarna »Park« sprejme abonente hrano. na dobro domačo 2080 Soba krasno meblirana, ki pa je brez posebnega vhoda, se odda snagoljubeči gospodični eve.i-tuelno tudi s hrano. Cena sobe 300 Din. Stritarjeva ulica 5 I. 2050 Magaoin - klet velika v sredini mesta se odda v najem. Dopisi na upravo lista po »Klet«. 2052 Ruski koncert balalajka s petjem v zboru In solo petjem. Poje bivša dvorska pevka carske opere v Petrogradu g. Papčlnsky. Kon cert se vrši vsak dan In ob vsakem vremenu od 17. do 23. ure v kavarni »Park«. 207S Manufakturna trgovina na Koroški cesti Št. 17, sprejme učenko ali učenca. 2076 Na stanovanje se sprejmeta dva gospoda - dijaka. Babuder, Tržaška cesta 20. 2067 Štampiljk {T. SOKLIČ; uit m Svarilo! Opozarjam, da nisem plačnik za katerekoli dolgove, ki bi jih napravila gospa Marija Gradiš-Amigoni, katera že več let dejansko ločeno živi od mene. Josip Gradiš, Maribor Tvrdka Rudolf Wttlla naznanja tužno vest, da je dne 29. avgusta v Šmartnem tragično preminul njen vestni, dolgoletni šofer, gospod Anton Horvat Pogreb bo v soboto dne 31. avgusta v Slovenjem-gradcu. 3083 Maribor-Krčevini, dne 30. avgusta 1929. gzdsria KogzoreU »Mra« V Ljubljani.: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Br o t o v 1 5 v Maribor«. Raka Mariborska tiskarna «L