slovenske pod porne dru1-——---
---------___CHICAGO, iLL.,	........... J.IM *	UŽBE SV> M°H°RTA v
V	LETO (VĆL.) HC.
3xhaja
irikrai Hfl ie^iftn:
v torek, četrtek,
soboto. -%
t nree tim« awe«k
Tues dajy,7)uu\5<l<iy, 5edu.rda._y.
KMEČKO - DELAV-, SKA STRANKA IN RADIKALCI.
Trezni elementi nočejo s komunisti na led. — Organizacija še ni popolna, ampak se šele spopolnuje.
Kmečka delavska stranka je menda najmlajša delavska organizacija v Zedinjenih državah. Ustanovila se je iz gotovih namenov. Eni trdijo, da se je ustanovila bolj iz političnega namena, da bi koristila delavstvu. To je seveda neverjetno, ker gotove namene moni imeti, da bo delovala za interese delavcev. Drugi zopet trdijo, da organizacija hoče navezati na svoj vpliv vse male in srednje farmarje in tako ojačiti delavsko glasovnico v času volitev. Tako bi ostali bur-žoazci in z njimi industrijalni magnatje v gotovi manjšini, kar "bi slednjič dovedlo v državi do preobrata, namreč, da bi kmeč-ko-delavski glas zmagal pri volitvah. To bo najbrže glavni namen te organizacije. Seveda, samo ob sebi je umevno, da bo obenem tvorila, ta organizacija močno kmečko delavsko organizacijo, ki bo posegala tudi v dru~ ge zadeve za koristi delavcev in farmarjev.
Toda organizacija je šele v svojem prvem razvoju, ki šele išče temeljnih smernic za svoje aktivno delo. Konservativni del ameriškega delavstva in pa farmarji so skoro porok, da ta stranka ne bo zašla na radikalna pota. Znabiti, da bi krenila na radikalno pot začasno, a pravi ameriški duh organizacije ne bo zapustil. Naši farmarji ne bodo nikdar korakali rama ob rami s komunisti. Prav tako ne trezni in preudarni ameriški delavec ne.
Sedanja konvencija v Chica-go je jasno pokazala, da so seveda komunisti in socialisti mislili izrabiti priliko in te dni so že skoro prevladovali na konvenciji. To seveda le trenutno.
ni kričači kot Ruthenberg in Fosterjevi pristaši, so seveda jurišali na vso moč, misleč hipnotizirati konservativni del kmečko-delavskih delegatov. A ameriški delavec in farmar nista kaka navadna Tuska mužika,• ki bi pokimala, kar bi njima natve-zil kaki komunist. Zato so lepo zavrnili zahteve radikalnih agitatorjev na konvenciji in povda-rili, da hočejo iti za pravimi zdravimi ideali, ki jih bodo vodili do zdravega in konkretnega vspeha. S previdnostjo hočejo voditi svojo borbo »za svoje pra--vice. Pošteni in pravični hočejo biti zase, a tudi drugim nočejo kratiti tega, kar vsakdo ljubi v družbi — enakopravnosti!
Komunisti so hoteli namreč trenutno izrabiti moč cele stranke. Sami so tako mali, da niti v vpoštev ne pridejo. Pa tudi vsak človek zdravega razuma jih sovraži, ker ve, da so dobri samo za razdirati, a za ustvarjati za nič! Z bombami ne bomo rešili razmer v katerih se nahajamo. Resno ustvarjajoče delo, potrebuje preudarnosti, treznoeti in zdravega razuma. Tega pa manjka radikalnim socialistom* in komunistom. Ko
so le butali komunistični voditelji s svojimi zahtevami ob zid, so jih treznomisleči delegati Jzžvižgali, kar pomeni toliko, kot da za njih fraze ne marajo, kar je edino pametno.
V splošnem pa kmečko-delav-ska stranka še ni popolna, ker
S ZRAKOPLOVOM IŠČEJO ZGUBLJENEGA MOŽA.
Denver, Colo. — Danes iščejo s zrakoplovom zlatninarja \Vil-Hama B. Head, ki se je zgubil dne 4. julija v gozdovju, kakih 45 milj zapadno od mesta Den-verja. Head je šel ven na izlet s svojimi prijatelji, nakar je izjavil, da gre malo po gozdu, da bi rad slikal kake lepe scenarične kraje. Odkar je šel se Tli vrnil več, kar je znamenje, da je mogel zaiti in se izgubiti.
ZAVEZNIKI SO POKAZALI PRST A TPKI HOČEJO CELO ROKO.
Angleški zastopniki Sir Horace Rumbold pravi, da so ga Turki popolnoma zmešali.
Lausanne. — Angleži in Francozi so si že veselo meli roke, da je Lozanskega spora vendar enkrat konec. Turkom so Francozi že skoro vse popustili. Pogodili so se že radi starega turškega dolga, da se bo plačevalo obresti v zlatu in Turkom se je dalo zato več ugodnih koncesij.
A v soboto popoldne je prekanjeni Izmet Paša zopet razburil zavezniške duhove, ko je izjavilf in zahteval velikcw več, kot se mu je da!0 in popustilo. Prišel je Še z dvanajstimi novimi zahtevami, s katerimi je zaveznike popolnoma zmešal. Anglež Sir orače Rumbold je skočil pokonci ves raztogoten in izjavil: "Turki so me popolnoma zmešali! Ti ljudje sploh sami ne vedo kaj bi radi!"
Konferenca kot kaže njen razvoj bo trajala najmanj še teden ali dva. Tudi je težko soditi, da bi prišli do pravega in za vse zadovoljivega 'sporazuma.
-o-
ŽELEZNICA BO PRODANA NA JAVNI DRAŽBI. Muscantine, Iowa. — Železniška proga Muscantine Burlington & Southern Ry bo prodana te dni na javni dražbi, kakor poroča tamkajšno časopisje. Javno dražbo bo obdržavala sodnija tamkajšnega okrožja. Dosedanja družba baje ni mogla izhajati z dohodki, ki jih je naredila pri obratu.
-o-
JOHN D. ROCKEFELLER
SLAVI SVOJ 84. ROJSTNI DAN.
Tarrytown, N. Y. — Danes 9. julija slavi stari Tohn D. Rocke-feller voj 84. rojstni dan. Po na- j vadi je na ta dan svirala godba njemu v počast, letos pa si je stari John to navado prepovedal. Pravi, da hoče enkrat obhajati svoj rojstni dan v tihoti in lepem miru.
-o-
DEZERTACIJA BRITSKIH POMORŠČAKOV.
Portland, Ore. — Dne 4. julija, ko se je v mestu slavila elav-nost neodvisnosti, je pobegnilo v pristanu iz britskega rušilca Patrician 26 pomorščakov, o katerih ni nikakega sledu.
nima še jasnega programa. Njen program se bo izpopolnil šele v par prihodnjih letih, kakor bo pač zahtevala praksa in potreba.
Prevdarne in trezne delavce pa to veseli, ker komunisti so misidli. če so nas odrinili pri A-meriški Delavski Federaciji nas ne bodo tu. Farmarji so se jim zdeli bolj nevedni, a tudi tu ni šlo. Amerika nima pripravnih tal za komunizem in to si naj komunisti zapomnijo!	-
KRATKE AMERIŠKE VESTI 1
—	Iz Washingtona, D. C. se poroča, da so premogarska komisija in zastopniki antracitnih premogarjev blizu sporazuma, glede nove plačilne lestvice. Ta-j ko baje poroča sam predsednik premogarske komisije John Hays Hammond, ki vodi pogajanje.
—	Glasom izjave zakladničar-ja v Washingtonu imajo Zedi-njene države nad 22 bilijonov j dolarjev javnega dolga,' ki ga dolgujejo narodu. Nekaj nad 15 bilijonov dolarjev tega denarja je reprezentiranega v Liberty
bondih.
—	Državni department je pričel aktivno delovati proti tihotapstvu. Na severno in južno mejo bodo vse straže ojačene. katerih naloga bo ostro paziti na vse kretnje tihotapcev, ki kradejo v deželo, opij in druge narkotične predmete, ki je po postavah Zdr. drž. strogo prepovedano.
—	V Fort \Vorthu, Tex. so bili te dni obsojeni tamkajšni oljni graftarji, ki so slepili publiko z raznimi oljnimi deklicami. Štirje neki C. N. Hatfield, Charles D. Spann. Benj. C. Hacher in E. H. Smith, so bili spoznani krivim radi zlorabe pošte v goljufive namene. Dva sta obsojena v en0 letno ječo, dva pa vsak po $1000. denarne globe. ~
—V Iz New Castle, Pa. se poroča, da je tamkajšna American Sheet & Tin Blate Co. zvišala vsem svojim delavcem plače za 10 odstotkov. Nove plače bodo v veljavi od začetka tega meseca.
—	V Sioux City, Ia. je tamkajšnjemu sest-letnemu Jos. Green Jr. raznesla usta mala torpeda. s kakršnimi so streljali na 4- julija po ulicah. Fantek je držal torpedo v ustah, ki se mu je pri tem užgala in eksplodirala.
—	V Allegheny, Pa. Je ubila strela pet oseb, ki so vedrili pred neko trgovino. Strela je udarila v zraven stoječi brzojavni drog in pritisk je bil tako silen, da je na mestu ubil pred bližnjo trgovino stoječih pet oseb.
—	Iz Praerie Du Chien, Wis. poročajo, da so našli v reki Mis-sissippi nekega 40-letnega Joh/ia Strnad, ki je bil pred nedolgim izginil brez sledu. Zdravniška preiskava je dognala, da Strnad ni utonil prostovoljno, ampak, da je bil najbrže umorjen in vržen v vodo. Oblasti so zaprle dve osebi, ki £o bile s Strnadom skupaj predno je izginil, i — V Bostonu je bilo na dan Neodvisnosti povoženih devet o-seb, ki so podlegle smrti. Nekaj nad 40 je pa ranjenih od avtomobilov in drugih raznih stvari. Je pač kot v starem kraju. Ce ni bil kdo ubit, tedaj ni bijo to pravo "žegnanje." _ — V Pittsburghu, Pa. je neka zena na 4. julija poslala svojega m(?Ža v	svet* Rekla je po-cajem, ki so jo p0 činu aretirali: "Mislila sem ustreliti s samokresom v zrak, v tem hipu je pa vstal zraven mene sedeči moj soprog in krogla je padla njemu v glavo/'
—	V Ashland, Ohio, so se ubili trije mladi potniki dve dekleti in en fant. Z avtomobilom so vozili po strmem bregu, s katerega jim je avto ušel po strmini, kjer so vsi našli smrt.
—	V Herrinu, 111. je zadnji petek izbruhnil velik požar, ki je skoro docela vpepelil poslopje znane trgovine The Good Lucle Clothing Co. Škoda se ceni čdz $100.000.
SENATOR UNDERWOOD j NAMERAVA BITI PREDSEDNIK.
Washington, D. C. — Znani demokratski senator Under-wood je bil te dni imenovan od prezidenta Hardinga na neko izpraznjeno mesto v vrhovnem sodišču Zedinjenih držav, katero je pa odklonil s tem, da je priporočil nekega svojega znanca. Sam pa je namignil, da ne more sprejeti ponujenega mesta zato, ker baje namerava kandidirati za bodočega predsednika na demokratski listi.
TIRANSKI BOS OBSOJEN NA 20 LET.
Thomas Walter Higginbotham takozvani "whipping bos" je morilec kaznjenca Taberta.
Lake City, Fla. — Zadeva, -o kateri se je mnogo čitalo v javnosti tekom zadnjega leta, ki se je dogodila v šum ah v Putman Lumber Camp v Floridi, se je te dni rešila pred sodnijsko poroto. V Putman campi so sekali les in drugo težaško delo oprav- j ljali kaznjenci, katere se je pa sililo h težkemu delu z biči. Po-fC^m priganjači so stali za njimi in jih bičali kot ubogo živi-n?: Nekega Martina Tabert so bičali na ta način tako hudo, da je podlegel smrti vsled poškodb, ki jih je pustilo na njemu krvavo bičanje. Kaznjenec Tabert je bil dioma iz North Dakote. Po njegovi smrti je slučaj prišel pred državno zbornico North Dakote, katere zastopniki so zatem zahteval i% stroge in natančne preiskave slučaja. Preiskava je dokazala, da so bile lesne družbe m oblasti v zvezi, in da se je s kaznjenci postopalo hujše kot z živino. Whipping — bičarski boss Higginbotham pa je bil spoznan na podlagi dokazov morilcem Martina Taberta.
Čudno se vidi civiliziranem ljudem, da je kaj takega sploh mogoče v civilizirani in svobodni Ameriki. Z bičem priganjati ljudi h delu je živinsko in vsak usmiljen človek niti z živino tega ne dela. Vse to pa pokazuje, da državni organi, ki bi morali paziti na take slučaje in iste sami preprečiti, se zanimajo preje zo vse drugo, kot pa za pravo varstvo svojih državljanov.
Bičarski boss je sicer dobil kot morilec 20 let za svoj čin. A vprašanje je, če jih bo presedel. Družbe za katere je gonil z bičem uboge kaznjence pri delu ga bodo odkupile in to s tistimi denarju ki so jih jim zaslužili delavci, katere je on gonil z bičem na delo.
KVOTE NEKATERIH DR-| ŽAV ŽE IZČRPANE ZA MESEC JULIJ.
New York. — Glasom poročila iz naseLjeniškega urada so do-sedaj kvote treh držav že izčrpane za ta mesec. Med temi so Grčija, Rusija m Španija.
-o-
KITAJSKI BANDITI ZAJELI ZOPET go POTNIKOV. Kanton. — V soboto' st> kot poročajo poročila ustavili kitajski banditi, katprih število se je cenilo okoli 200 potniški vlak, ki je vozil iz Kowloona v Kanton. Kakih 15 milj pred Kantonom so ga ustavili in iztirali 1 iz potniških vozov vse potnike in jih oropali do zadnjega beliča. -Okoli qo odličnih kitajskih državljanov so pa zonet odvedli y gorovje, za katere zahtevajo odkupnino. Med	ni baje nobenega tujezemca.
JUGOSLOVANSKE NOVICE
Korošec o Pašiču. .
Pod tem naslovom poroča bel-grajska "Pravda" iz Zagreba: "Dr. Korošec je izjavil dopisniku tukajšnih "Novosti" sledeče: "Govor g. Pašiča nas ie v vsakem oziru iznenadil. Čudno izgleda, če predsednik vlade velike države javno v parlamentu reče: V Ženevi sem podpisal takozvano ženevsko pogodbo, toda z namenom, da je ne držim. Pri teh Pašičevih besedah se je zakrohotala vsa zbornica, zlasti radikali, kakor da bi hoteli z nekakim ponosom reči: "Evo ga ! Ali ste ga videli, kako jih je zopet ukanil?" V vsakem parlamentu, ki stoji na drugačni moralni višini kot naš, bi postal ministrski predsednik nemogoč, ki javno priznava take principe. — Gospod Pašič se pritožuje nad nami, češ da smo prevzeli od Avstrije slabe tradicije. Toda baš navedeni zgled dokazuje, da rodi tudi "šola svobode" zelo čudne navade, ki se izražajo v svobodnih balkanskih državah v glavnem v slabi varnosti osebe in imetka, v korupciji in v stran-karstvu, ki ne pozna nobene meje. Te lastnosti so v prvi vrsti! krive, da se hočejo Hrvatje in Slovenci z avtonomijami in fe-' deracijami zavarovati pred taki- 1 mi tradicijami Betgrada. — Zgodovina Evrope in Amerike dokazuje, da je federalistično, a zlasti avtonomistično urejena država lahko na zunaj zelo močna. Zato je Pašičeva skrb za edinstvo smešna. G. Pašič se noče naučiti nič več kakor to, kar mu je bilo treba za vladanje ' majhne Srbije. Zato se je izkazala Srbija v upravnem oziru za popolnoma nesposobno, čim se je L 1913. proširila na Macedo-nijo. — Pašič je tudi razžalil našo katoliško cerkev s tem, da jo je imenoval "tujoč". V steno-grafskem zapisniku je dal to sicer popraviti, toda tako je rekel. Naša cerkev ima svojega pogla-I varja v Rimu kakor Bizantin-' ska v Carigradu. V narodno-poli-ttčnem oziru je naša cerkev ravno tako neodvisna kot pravoslavna. Rim se v našo politiko ne vtika in mi ne pustimo žaliti svoje cerkve. S svojim žaljivim nastopom je Pašič dokazal, da se ne more otresti svojih bizantinskih manir. Za sporazum mu primanjkuje takta in volje, čeprav razume, da je sporazum po-trebenj'
-o-
Okradena ciganka. Zagrebški policiji je prijavila ciganka Marija Kokandič, ki stanuje v šotoru v Osjeku, da ji je bilo ukradeno iz žepa 442 dinarjev. Kokandičeva se čudi, kako se ji je mogla dogoditi taka smola, ker navadno so dozdaj imeli cigani patent na to obrt!
')-o--
Žrtev alkohola. Delavec Ivan Tavčar v Domžalah, star 40 let, je prošlo nedeljo popival s tovariši ter se potem, močno vinjen, napotil proti domu. Ker ga je premagal alkohol se je kraj ceste vlegei v travo. Zvečer so ga našli mrtvega. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke.
-o-
Toča v Halozah. V pondeljek 11. m. m. je toča v Sv. Barbari, v Halozah in o-colnih občinah uničila popolnoma vse poljske pridelke ter napravila veliko škodo tudi v vinogradih. Toča je šla neprenehoma celih 20 minut, tako da je bilo po tleh vse belo. Prebivalstvo je obupano.
NAD 6 TISOČ KLEPARSKIH DELAVCEV ODŠLO NA STAVKO V BEROLI-NU.
Berolin. — Radi neprestanega padanja nemške valute je danes odšlo na stavko nad 6 tisoč kleparjev v tem mestu. Dosedaj sa zaslužili kleparji po 65 tisoč nemških mark na dan, kar znese komaj nekako 30 centov ameriškega denarja. S stavko grozi pa tudi blizu 250 tisoč delavcev po raznih drugih kovinastih delavnicah.
NEMČIJA ODKLANJA ODGOVORNOST ZA IZGREDE.
Belgijci in Francozi so sami krivi, da je prišlo do izgredov, trdijo Nemci. — Sv. Oče še vedno deluje za mir.	.1
Berolin. — Nemški zunanji minister Baron von Rosenberg je odgovoril na belgijsko-franco-sko noto,^ s katero se je zahtevalo natančnega odgovora glede kooperative pri pasivnem odporu v Ruru. On trdi, da nemška vlada nima ničesar za odgovarjati kot edino to, da nima nikakih stikov z zasedenim ozemljem. Vse informacije, ki jik j<» vlada dobila so bile iz časopisja' po dogotkih. Naša vladni nima nikakih zvez z dogotki in vsled tega ni dolžna podajati nikakih natančnih odgovorov na vprašanja.
Kancelar Cuno pa trdi, da so Belgijci Francozi sami krivi vsega, ker stradajočim delavcem ne puste niti živeža v okupiram teritorij. Tako zavezniška nota ni našla, kar je iskala v Bero-Iinu.
Iz Vatikana se.je poslalo pc naročilu sv. Očeta novo note Belgiji in Franciji, v kateri jih sv. Oče prosi, da naj obe vladi mrizanesete Nemcem, in <l!a naj j se kakor hitro mogoče prične s stvarnim pogajanjem za pravi mir.
Duisburgu so bili predvče-rajšnim zvečer ustreljeni trijf nadaljni Nemci, ki jih je voja* ška^ patrulja zalotila zunaj ponoči.
-o-
LEVIATHAN SREDI MORJA.
Iz morja poslano brezžično obvestilo naznanja, da Leviathan vozi s hitrostjo po 23.8 vozlov na uro. Povprečno prevozi dnevno do 520 milj. V nedeljo nekakih 30 milj severno od Leavitha-na je vozila ladija Majestic, ki plove v New York, tako imenovana kraljica morja. Oba kapitana sta si zamenjala čestitke.
DENARNE POSIUATTE.
Včerajine cene so bOe Jugoslovan* f	sfcim dinarjem:
100 — Din........ $ 1.45
500 — Din........$ 6.60
1000 Din........$12.50
2500 — Din. ....... $30.50
5000 — Din........ $60.00
Za italijanske lire:
50 — Lir. ........ $ 3.20 [
100 — Lir.........$ 5.po
500 — Lir.........$26.00
1000 — Lir. ........ $52.00
Pri večjih svotah, ki presegajo Jfl tisoč Din. kil 2 tisoč lir, ifamo ie posebni popust Predno pošljete denaf črez drage tvrdke se spomnite nt naše podjetje, ki bo Vam poslalo Vaj denar v stari kraj ceneje in hitreje* j kakor kje drugje. Naše cene so v*4-no najnižje I
Vie poSSjatve naslavljajte naT BANČNI ODDSLEK EDINOST xt49 W. aand. Bi. Chicafo, (
EDINOST
<UNITY.)
Uhaja vuk torek, četrtek in soboto. — Ittued everjr Tuetdaj Tfatzrtday
and Saturdaj.
PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
slu We«t aand Street, CHICAOO, ILL. *_Telephone: Canal 0098.__
Cene oglasom na zahtevo	AdvertUing ratei on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3°°
-	Za Z d ružen^ JDržave za pol leta................................$i-5<>
M	Za Chicag^ Kanado in Evropo za celo leto--------$3-S**
"	Za Chicago, Kanado in Evtropo za pol leta--------$1-75
iUBSCRIBTION: For United States per year ..............
"	For United States for half ............................$1.50
"	For Chicago, Canada and Europe per year..	$3-5o
»	Chicago, Canada and Europe for half year.. $1-75
— - ■
iTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE
PLAČAN LIST.
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne t torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3«"d 1879.
POZOR ČITATELJI!
Naslednji članek "Volk v ovčji obleki . . objavljamo dobesedno, kot smo ga prejeli. Pisala ga je žuljeva roka slovenskega rudarja ... So besede, ki jih je izlilo na papir delavčevo pošteno slovensko srce ... So besede, ki segajo globoko v tisto vprašanje, ki ga velika večina naših zapeljanih slovenskih delavcev ne razume, in v katerem imenu chicaški slovenski socialisti slepijo in za nos vlečejo nevedne slovenske delavce v Ameriki.
Prečitajte ta članek in dajte ga čitati še Vašim sosedom, kateri znabiti iz nevednosti še slede raznim sleparjem, ki se skrivajo pod krinko delavskih prijateljev. Morda le sreča pamet katerega med zapeljanimi.
Člankarju pa, ki je spisal članek in istega junaško podpisal s svojim polnim imenom, pa čast in hvala! To je odločnost in možatost! To naj služi pa tudi drugim za vzgled, da za resnico •in pravico se mož ne sme nikdar bati postaviti odločno v boj. Laž se naj skriva in plazi po svoje- Resnica pa naj vedno junaško stoji na svojem mestu in zmaguje! — Urednik.
Volk v ovčji obleki...
I)a so ljudje pri "Prosveti" sleparji, humbugarji in hinavci, to je "Prosveta" sama dovolj jasno dokazala.
V	štev. 144 pretaka krokodilove solze (samo na videz seveda) nad sedanjo civilizacijo in krščanstvom Francozov in Nemcev.
V	isti štev. pod naslovom: "Sramotna pega v zgodovini človeštva," piše med drugim dobesedno tudi: "Ljubi svojega
. bližnjega kot samega sebe," uči krščanstvo. Ne kradi, ne ubijaj, ne želi svojega bližnjega blaga, podučuje krščanstvo. Lačne nasititi, nage obleči, spada med krščanska dela usmiljenja.
Tako torej znajo hvaliti krščanstvo oni, ki so njega naj-strupenejši sovražniki.	1	,
Kaj, vi boste krščanstvo hvalili, ko ste ga že tolikrat napadli, katerega ob vsaki priliki tako sramotite?! Vi se boste zgražali nad ljudmi, da niso krščanski, ki krščanstvo sami najhujše sovražite in sami delate na to, da ljudje niso krščanski?!.....
Torej je krščanstvo vendarle nekaj dobrega, ki zapoveduje le to, kar je dobro, in prepoveduje kar je slabo, uči samo to, kar je človeštvu v blagor. In če je krščanstvo dobro kot v omenjeni štev. "Prosvete" sami priznavate, zakaj pa ste potem proti njemu? Zakaj eno in isto stvar enkrat hvalite enkrat grajate? Ali ni to dovolj jasen dokaz od vas samih, da v resnici niste ne za nobeno stvar, ne proti njej, temveč samo narod mešati in slepiti, da ima o vsem zmešane pojme in ne more nobene reči prav razsoditi in vam slepo sledi ter vas zdržuje s svojimi žulji; da vam ni treba delati. Samo za vašo lastno korist vam je in za nič drugega. Kaj vam mar vse drugo, naj vse obstoji ali vse propade. Briga vas civilizacija, briga vas krščanstvo, briga vas delavstvo, mar so vam delavske koristi, mar vam je narod in njega napredek in blagor — vse drugo razen vaše lastne koristi, vam je deveta briga!	-
Krščanstvo napadate kot nazadnjaštvo, kot neumnost, kot sleparijo in humbu^, da bi ljudi od njega odvrnili, če se pa ljudje po tem "nazadnjaštvu," po tej "neumnosti," po tej "slepariji" in "humbugu" ne ravnajo, jim pa hočete p krščanstvu pridigovati in krščanstvo hvalite, seveda hinavsko, da bi s tem po krščanstvu temhujše vdarili. .	•
Hinavci! Ako je krščanstvo dobro in pravo, zakaj ste potem proti njemu in ga sovražite, če je pa slabo in napačno, če je tako, za kakoršnega ga vi imate in kakoršnega napadate, je pa potem prav, da se ljudje po njem ne ravnajo, in zakaj se potem pritožujete nad ljudmi, ko se ne ravnajo po krščanskih naukih, in čemu potem hvalite "nazadnjaštvo," "neumnost," "sleparijo" in "humbug," kakor vi krščanstvo imenujete?!
Če se svet ne ravna po naukih krščanstva, ravna le v smislu vaših protikrščanskih naukov, so to le sadovi vaših lastnih naukov, ki so krščanskim naukom nasprotni.
Svet zastrupljate s protikrščanskimi nauki, potem pa hočete da bi bil svet krščanski! — Kako?
V isti sapi, ko tožite nad nekrščanskim svetom, pa hvalite Ruske boljševike, ki hočejo v Rusiji pomesti krščanstvo!
Ali ste čitali kaj je pred nedavnim pisal beraček "Proletar-ček," ki tako rad povdarja, da ni proti veri?
Pisal je med drugo brozgo tudi dobesedno: "Te nazore, to vero v božjo voljo je treba iztrebiti, ker zastruplja možgane vernega človeka. V Rusiji skušajo iztrebiti tako verD v velikem obsegu, radi tega krik raznih cerkva proti sovjetski vladi. Njim ni za Butkieviča, ne za patrijarha Tikhona, ampajc za mase, katerim hoče "boljševizem" iztrgati vero."
Da je socijalizmu, boljševizmu, ne delavstvu zboljšati položaj, temveč ljudem iztrgati vero iz src, vničiti krščanstva
edini namen, J.o socijalisti v "Proletarčku" sami trdijo. Pa se bodo zopet potuhnili in hinavsko zavijali oči in rekli:
. "Saj mi nismo proti veri." Seveda svoje zaslepljene backe lahko tako varajo, ko pozabijo prej, kaj so brali na prvi strani njih lista, predno preberejo drugo stran.
Če vam je krščanstvo tako pri srcu, zakaj pa simpatizirate z Ruskimi boljševiškimi rablji, ko duhovnikom ne puste ljudstva poučevati v krščanskem nauku, ko jih zato morijo in zapirajo?!!	„	v.
Čez Francoze in Nemce tožite, da ne poznajo krščanstva, ker so še kolikor toliko krščanski ali vsaj faktično niso proti krščanstvu, a Rusko boljševiško protikrščansko sodrgo pa hvalite ko hoče krščanstvo popolnoma vničiti in njih protiversko gonjo, protikrščansko početje celo hvalite in odobravate !
Ali ste kaj drugega, kot sleparji, humbugarji in hinavci?! Vaše lastne besede vas kot take obsojajo.
Kaj ne, Ruski boljševiki so bolj krščanski, kot Francozi in Nemci, katerih seveda tudi nečem zagovarjati, ki so že toliko sto tisoč nedolžnih ljudi pomorili, tudi kmetov in delavcev, žensk in nedolžnih otročičev, vse to v imenu bratstva, enakosti in svobode, kakoršno pozna samo socijalizem in njega izrodek boljševizem. • i v Tako torej vi narod farbate in slepite, vi ki bi morali skrbeti za blagor naroda, v čigar službi ste, in kateri vas zato plačuje. S. N. P. J. katere namen bi moral biti članstvu pomagati v slučaju potrebe, pa z njo vganjate politiko, vodite protiversko gonjo ter z njo propagirate protikrščanski in delavstvu škodljivi socijalizem.
Bič bi bilo treba vzeti v roke in ga krepko zavihteti nad vami in vas pognati od korita, da bi se več ne redili na račun delavskih žuljev, potem se pa še iz delavstva tako nesramno ne norčevali.
Nevem ali je članstvo S. N. P. J. res že tako s slepoto vdar-jeno, da dopusti, da se v njega imenu iz njega samega tako nesramno norčuje, da se z vero tako grdo dela, kot da bi bilo S. N. P. J. samo iz tega namena vstanovljena, ali kakor bi bila vera res vzrok vsemu zlu, sovražnica in zavira vsega dobrega.
Članstvo S. N. P. J., ali res ne boš temu početju še naredilo konca in dopustilo, da te po pravici zadene taka obsodba?
ANDREJ TOMEC.
11 SLOVENSKIH NASELBIN.
Canonsburg, Pa.
Prosim za nekoliko prostora v vašem cenjenem^ listu Edinosti. da bodo dobri rojaki vedeli, kako velik dobiček je bil na pikniku, ki smo ga priredili na A-lexandru Place.
Čisti dobiček znaša nad sto dolarjev. Da se je doseglo tako lep vspeh, se moramo v prvi vrsti zahvaliti vam, ki ste v tako obilnem številu piknik posetili. Največ je pomagal pri stvari naš navdušeni rojak' Mr. Michael Tomšič in pa Mr. Turk, ki sta nam tako lep prestor preskrbela in ves čas sodelovala. Vsa čast pa tudi Slovenski godbi, ki je narveč pripomogla, do velikega vspeha. Hvale smo dolžni tudi slovenskim dekletam, ki so tako vneto pomagale na pikniku, da se je dosegel tako' lep vspeh. Zlasti so delale pridno sledeče: Miss Josephine Tomšič, Miss Ivana Krulc in Miss Mary Krall. Prav srčna hvala tudi Mr. Toplišku, Mr. Jožef Kokliču in Mr. Frank Ceplaku.
Hvala in iskren pozdrav vsem skupaj!
Članica Mary Bevc.
-o-
New Duluth, Minn.
Okoli šeste ure zvečer sem sem se odpeljal iz Chicago proti severu proti Duluthu. Vožnja je bila lepa in hitra. Solnce je še stalo na nebu in se nam smejalo, ko smo hiteli z Lukamatijem proti severu. Bil je krasen razgled vse na okrog in z neko nenavadno zanimivostjo smo zrli na zelena polja potniki iz vlaka. Zatopljeni vsak v svoje posle smo drveli naprej zainteresirani tudi v to in ono, kar smo videli mimogrede, koder je nas peljal brzi vlak.
Solnce je nam vrglo svoj zadnji nasmeh in poljub in skrilo se je za gore. Hladnejša sapica je potegnila skozi okna in nas bo-lžala po potni glavi tako milo in prijazno, kakor bi vedela, da smo jo željno pričakovali, in da je nam tako dobrodošla.
"That's much better!" se je izrazil za menoj sedeči neki debe-luhar, ki se je pridno gladil po glavi, kakor bi hotel z rokami o-tipati prijazne pihljaje hladne večerne sapice.
"You bet it is!" sem mu odgovoril in sem se naslonil na okno, da bi bil tako deležen kolikor največ mogoče teh ljubih poljubov hladne večerne sapice, ki je nam ugajala, da bolje mogla ni.
Mračilo se je bolj in bolj in nastala je tema. Počasi smo se spravili v svoja ležišča in noc nas je zazibala v svoj sen.
Pa solnce, ki je nas zapustilo pred par urami je že posijalo tiz-
za druge strani gora z novim prijaznejšim obrazom. Spravili smo se pokonci umili, ogladili in odpravili. Ko sem sedel zopet k oknu. je nas Lukamatija vozil skozi divno zeleno polje države \Yisconsin. Jutro je bilo in Lukamatija je bil vesel. Ukal je in rezgetal po svoje — mi pa smo zrli zopet s zanimanjem na krasno polje kjer so kosci junaško podirali lepo seno in farmarji obdelavah krasna ravna polja.
Mislil sem v teh trenutkih na stari kraj. kjer sem kot fant kosil in podiral seno, deteljo itd. Koliko veselja je bilo v tistih dneh. Kako luštno! Oj dnevi, kje ste vi? Tako zamišljenega me je pripeljal Lukamatija na Duluthsko postajo in kondukter je zavpil izstop v Duluthu smo. In pobrali smo vsak svoje stvari in odšli.
Jaz sem jo mahnil kar, kakor ponavadi h našemu marljivemu lokalnemu zastopniku Mr. Špe-harju, ki me je z veseljem sprejel, kakor vedno in me postregel z vsem potrebnim. Zato se Mr. Špeharju, kakor tudi njegovemu sinu prav iz srca zahvaljujem za postrežbo in izvrstno naklonjenost. Bog vam plačaj sto-terokrat za vse, - kar ste storili te dni zopet za katoliški tisk!
Zglasil sem se tudi pri tukajš-nemu preč. g. župniku Rev. A-lois Pirnatu, ki so me tudi jako veseli sprejeli. Dali so mi tudi jako koristna navodila, da sem z njimi dosegel jako lep vspeh v tem mestu, zakar se preč. g. župniku prav iz srca zahvaljujem in Bog plačaj! •
Delavske razmere so približno razmeroma take kot povsod drugod. Dela se, a zaslužek pa bolj pičel kot je vedno bolj povsod kot pa obilen.
Za živeti je sedaj tu gori v .Minnesoti prav lepo. Ni ne pre-Hladno pa ne pregorko, ampak prav kakor mora biti. Noči so "bolj hladne in se izvrstno spi. Še enkrat pozdravljam in zahvalim vse dobrotnike v New Duluthu !
Leo Mladich, pot. zastopnik.
-o-
Calumet—Temrak, Mich.
Spoštovani g. urednik: — Sprejmite tudi od nas par vrstic v vaš list Edinost. Vreme imamo jako ugodno in prijazno, tudi letina bo, precej dobra kot kaže sedaj, ako se ne bo kaj šej pozneje pokaži lo.
Delavske razmere so pa različne po tem okrožju. Bakreni rudniki so začeli polagoma obratovati. Precej jih je prišlo že nazaj in zopet delajo v rudnikih. V tukajšni slovenski cerkvi
OSTANKI PRAZNOTO-STYA MED SLOVENCI.
Boris V.
V počitnicah sem se nahajal na letovišču na zelenem Spod-nještajerskem tik pod Sv. Uršulo. Tako sem prišel v ozek stik z vrlimi hribovci. Zvečer, ko so drugi počivali utrujeni od dela, sem sedel sredi starih hribovcev
v . «
na trati pred hišo ali pa pri vre-Jcu piva v krčmi in poslušal njih pogovore. Taki pogovori so se sukali večinoma o starih boljših časih, kako dobro so živeli njih očetje, pogpsto so tudi razpravljali o šegah svojih prednikov in skrivnostno šepetali o napolnad-naravnih bitjih. Če je potem dotični pripovedovalec opazil na mojih ustih neverjeten smehljaj, se je naprej plaho ozrl, nato pa obrnil k meni in zašepetal: "Ne smejte se, gospod, ne bodite neverni Tomaž, če ne vas lahko zadene kazen."
Tako torej sem zvedel marsikaj zanimivega iz ust starih hri-bocev. Posebno značilni so nekateri slovenski praznoverni izreki, značilni v tem smislu, da jim pripisuje še danes resnico in veljavo marsikatera slovenska kmetska družina. Tako so n. pr. ljudje, ki so trdno prepričani, da ~ bo novorojenec, ki se pri krstu joče, dober pevec. Ali pa, če se vodo, v kateri se je novorojenec kopal, prilije k cvetlicam, bo dete, ko doraste, lepo: ako se pa ta voda prilije k drevesu, bo dete dobro rastlo. — Če pogledaš dete, ki še ni staro leto dni, ga pogledaš dete. ki še ni staro leto dni. ga prekrižaj sicer se ga loti takozvani "urotki" (t. j. posledica zli pogleda.)
V gorah pa ne križajo otroka, temveč če rečejo, da je dete lepo, vedno pridenejo: "Bog ne daj glavce bubati (boleti) ! Pravijo tudi, da ima tisti, ki gleda navzkriž (škili), ali kdor ima o-brvi nad nosom vzraščene, zmožnost "urotiti" (zli pogled). Mimogrede omenim, da je prazno-verstvo zlega pogleda razširjeno posebno med Italijani. Ako torej srečaš takega človeka, mu ne glej v oči, sicer dobiš "urot-ke", t. j. srdit glavobol. Zanimivo je dejstvo, kako so se skušali rešiti "urotka". Najprej vzamejo čašo vode in vržejo vanjo tri žareče oglje. Če ti v vodi poto-nijo, je dotičnik, ki dela ta poizkus, uroten. Če pa ostane žareče oglje na površju vode, je to znamenje, da dotičnik ni uroten. Če je kdo uroten, stopi s čašo vode* v kateri se nahaja troje žarečih ogljev, počasi proti hišnim durim in sicer tako, da kaže hrbet proti sobi, potem vzame tri po-žirke vode iz omenjene čaše, vrže en ogorek črez 4evo ramo za seboj, drugega ravno na isti način črez desno ramo, tretjega pa črez g^avo. Ravno tako izlije del vode črez levo in desno ramo in črez glavo. Če je to vse storil, je ozdravljen. Nihče se ne boji ' več gledati mu v oči in z njimi občevati. Po mnenju priproste-ga ljudstva pa je "uroten" človek nevaren, ne samo ljudem, ■ ampak tudi živini. Kajti mlado živinče, katero zadene tak "zli pogled" mora poginiti.
Tudi začudenje so spravili v zvezo s praznoverstvom. Ako se n. pr. kdo čudi kaki živali, češ "joj kako je lepa," se je loti "pla-tek", t. j. hirala bo. Zato pazijo na to, da se vedno zmerno čudijo in pristavijo: "Bog obvaruj platka." Če občudujejo kako č vi njo, vselej najpoprej pljunejo na tla ter reko: "Fej te bodi!" potem jo šele hvalijo 4'lepa je, le~ pa. Bog jo varuj in svet Anton."
Smrt si ljudje ne predstavljajo kot okostje s koso v roki, kakor je to običajno pri Nemcih, ampak^kot belo, milo ženo. Če jo zagleda nevernik, ne misli 3 tem Turke, ali nekristjane, tem. več vse te, ki ne verujejo v smrt, se mu ta žena začne bližati. Čimbolj pa se mu bliža, tem večja raste. Nazadnje sega že čez vsa drevesa in nevernika se loti tak strah, da se zgrudi brez zavesti na, tla.
Pravijo tudi, če leži nož z os-. trino kvišku, ali če leže vile z - zobmi navzgor, si na njih tudi hudič brusi kremplje.
"Verne duše se martrajo," trdijo hribovci, če se veje sosednjih dreves tako drgnejo, da za-f škriplje. Takoj pride eden s se-^ kiro, odseka eno vejo ter tako vrne dušam mir.
Da bo v hiši mrlič, zato je o-bilo znamenj. In sicer se kaže-^ jo ta znamenja nekaj dni poprej. ^ navadno zvečer. Ura obstane, za vogalom hiše zaropoče, kakor da bi kdo zvrnil kup desk; vrata praznih in zaklenjenih soban se odpro in zapro, ali pa se z mi-^ lim jokom oglasi smrt sama. Velik strah imajo ljudje pred sovami. Če ta vpije blizu kakega po-1 slopja, bo v hiši kmalu mrlič, ( Ako se pa oglasi krokar na dvorišču, pogine živinče. Pogosto se udarci zvonov med zvonenjem uberejo. Znamenje, da bo v žup-iji kmalu kdo umrl, ravno tako, če bije med povzdigovanjem ura.
Neki stari hribovec mi ie pravil sledeče: Ko je bil še mlajši, je slišal od svoje babice, da se lahko zve? kaj se bo zgodilo v naslednjem letu. Samp na sv. večer mora stopiti ob večni luči pod kap. Ce sliši godbo, bo prihodnje leto v hiši svatba, če pa sliši zabijati rakev, bo kdo domačih umrl. Res sem šel pod kap na sv. večer. "In veste, gospod, kaj sem slišal? — godbo. Pri moji veri, da sem slišal." je pri-dejal, ko je opazil, da mu ne verjamem. "No, in ste imeli potem svadbo," sem vprašal. "Ravno to je. Imeli smo, imeli. Pa še kako lepa vohcet je bila to. Naša Mi-ca in sosedov France sta se vzela. Zdaj pa le recite, da vse to ni nič."Jaz že verjamem, ker sem sam slišal." Seveda, proti takemu dokazilu sem bil brez . moči in sem obmolknil.
Potem trdijo tudi, da ministrant na sv. večer pri polnočni-ci v trenutku, ko vzdigne med povzdigovanjem mašnikov plašč spozna med ženskami vse copr-nice, če se ozre po cerkvi.
Ponoči med enajsto in dvanajsto uro težko spraviš kakega bojazljivega in praznovernega človeka na cesto. Posebno pa ra tak kraj, kjer se je vršil kak po boj ali umor. "Tam mrtvec straši," pravi in za noben svet ga ne spraviš tja.
(Konec prihodnjič.)
sv. Jožefa so se vršile dve poro- j ke. Poročili so se dve sestre in dva brata. Prvi par je bil Marija Sunič in George Šute in drugi par pa Ana Sunič in John Šute. Tovariši in tovarišice so bili domači sestre in bratje. Pri prvemu paru sta bila za tovarišico Margaret Sunič in tovariš pa Joe Sunič. Pri drugem paru pa Elizabeta Šute in Jože Šute. Poročne obrede je opravil tukajšni domači župnik Rev. Father Klopčič. Poroka se je vršila s sv. mašo, kar je napravilo jako lep vtis na vse navzoče. Ženi-tovanje se je vršilo na domu starišev poročencev. Oba poročena para sta odišla na ženito-vanjsko potovanje v Wisconsin.
Ob koncu tega mojega dopisa pozdravljam vse naročnike in čitatelje tega lepega lista, kateremu želim, da bi skoraj dnevno izhajal.
Margareta Sunič, st. t^ŠIRITE LIST EDINOST,
ŠKOF ANTONIN ODSTRANJEN KOT GLAVAR RUSKE CERKVE.
Moskva. — Pravoslavni škof Antonin, ki je bil zadnje čase, zlasti tekom lanskega leta naj-markantnejša oseba med pravoslavnimi cerkvenimi predstavniki v Rusiji, je baje odstavljen, kot govore poročila iz Odese. Škof Antonin se je baje uaai sovjetski vladi, ter dovolil konfisciranje cerkvenega premoženja kot cerkveni glavar, odkar so patriarha Tihoma oblasti zaprle. Na sedanjem pravoslavnem cerkvenem zboru v OdeSJ so pa škofje enostavno volili proti Antoninu, in na njegovo mesto izvolila nadškofa Evdokima iz Odese.
:
-0-
Nekate/e dekleta si predstavljajo, da bi vsi moški drli za njimi, če bi jih hotle. To je dokler se malo ne postarajo, potem j1 £a mine ta kuga.
V NEDELJO POPOLDNE.
Pi^ Rev. J. C Smolcy.
tedenski koledar
8 po bink. — O krivičnem hišniku. Luk. 16.
15 Nedelja — Henrik II., cesar.
' 16 Pondeljek — Devica Marija Karmeljska. Evstahij.
17	Torek — Aleksij, škof.
18	Sreda — Kainil Lelski,
spoz.
19	Četrtek — Vincenc Pavlj., spoz.
20	Petek — Hijeronim Emil. Marjeta.
21	Sobota — Praksedija, dev.
-o-
peta božja zapoved. —
dvoboj; samomor.
Ne ubijaj! — Ta zapoved nam 1 prepoveduje umor, uboj, dvoboj, samomor, sploh vse, kar škoduje telesnemu življenju našega bližnjega, aH pa našemu lastnemu življenju.
r; Če oropamo človeka njegovega telesnega življenja, ne da bi imeli za to zakonite oblasti, potem je to umor.
Noben človek, naj si bo tega ali onega stanu, naj je bila njemu prizadeta krivica še tako velika, nima pravice, ubiti ali raniti človeka brez zakonite oblasti. Dovoljeno je vzeti življenje bližnjemu zakonito le tem, ki morajo nad temi, ki so obsojeni po postavi na smrt, ;zvršiti smrtno obsodbo, potem vojaki v pravični vojni in '<onećno, kadar smo v silobrantt, če smo krivično. zahrbtno napadeni, da si branimo svoje lastno življenje.
Če branimo svoje lastno živ-# ljenje, ne smemo prekoračiti dovoljenih mej; to se pravi, ne smemo mu storiti več hudega kakor je ravno v mojo obrambo potrebno, ne smem ga udariti pred in po napadu. Opravičen sem raniti bližnjega, če sem napaden. aH imeti moram vsaj zadosten razlog, da mislim, da sem napaden; na primer, če kdo potegne samokres, nož ali kako drug-o nevarno orožje. Ravno tako smo opravičeni braniti v sličnih slučajih svojega bližnjega proti napadom v isti meri, kakor samega sebe.
Pod dvobojem razumemo premišljen spopad med dvema ali več osebami, ki se brez vsake zakonite oblasti, vsled svoje lastne volje bijejo drug z drugim z nevarnim orožjem (samokresi, sabljami) na določenem mestu in ob določeni uri. Dvoboj se nikakor ne more opravičiti, v o-čeh vere in nravnosti ostane in bo ostal vedno zločin, in sicer dvojen zločin; ta, ki se dvoboju-je, hoče vzeti življenje svojemu bližnjemu, razun tega pa izpostavlja svoje lastno življenje v. nevarnost. Dvoboj ni nikoli dovoljen, niti če bi hotel kdo z njim rešiti svojo čast (???)» kakor pravijo, niti da se izogne o-čitanju strahopetnosti niti pod kako drugo pretvezo. Cerkev iz-obča dvobojevalce in tudi te, ki se dvoboja udeleže kot gledalci ali kot priče. Dvobojevalci so slabi državljani, ker rušijo zakon ; so slabi kristjani, ker rušijo božje in cerkvene zapovedi. Dvoboje valeč odreka cerkev pogreb, ravno tako kakor samomorilcem.
Pod samomorom razumemo zločin, kadar si kedo vzame sam svoje življenje. Nikomur ni dovoljeno, da bi končal samega sebe. Samomorilec zlorablja Božje pravice, kajti Bog edini je, ki odločuje nad našim življenjem.
Od Boga smo prejeK samo rabo našega življenja, nikdo pa ni gospodar nad svojim lastnim življenjem, da bi ga pkončal, kakor bi mu bilo drago. Zato božja postava ne pravi: "Ne ubijaj svojega bližnjega," ampak pravi jasno in izrecno: ''Ne Ubijaj!" Samomorilec krši to zapoved, ker izvrši najgroznejši umor in zasluži večno kazen. Ni pa kriv samomora, kdor izpostavlja svoje življenje v nevarnost, če je to potreba, na primer če ima delavec tako nevarno delo, in je mora opravljati, da se preživi; če
žrtvuje svoje življenje v javni,
■
občni blagor, na primer vojak na straži, ki rajše umrje, kakor da bi zapustil svoje mesto; če kdo žrtvuje svoje življenje za druge, na primer pri nesrečah na morju, da prepusTt svoje mesto v rešilnih čolnih komu drugemu itd.
Stariši, posebno matere in. boli-niške strežnice morajo pomisliti, da so krivi umora, če namenoma zakrive smrt otroka, ali če so prezanikrni, premalomarni , in brezbrižni v njihovi bolezni.
Al
prepoveduje peta zapoved samo umor, uboj? Ne, ta zapoved nam prepoveduje tudi udariti, raniti koga, prepoveduje nam preklinjati bližnjega, želeti mu hudo in škodo, gojiti v srcu sovraštvo in jezo proti njemu.
Prijatelji, Kristus nas ne uči jeze in sovraštva, ne uči nas želj po maščevanju, on pravi: "Učite se od mene ,ker jaz sem krotak in ponižen od stca."
če
se nas loti jeza, če čutimo, da se dviga srd v naših srcih, pogasimo hitro ta ogenj; molčimo, zdihnimo v kratki molitvici k Bogtt. da nam bo dal svojo milost, da bomo premagali same sebe.
-o-
APOLOGETIKA. Kristusovo vstajenje. — Navidezna smrt? — Goljufija?
Kristusovo vstajenje od mrtvih je seveda največji dokaz za njegovo božanstvo. Toda kaj potem, če je bil Kristus samo navidezno mrtev? Tako vprašujejo' nasprotniki.
Če Poncij Pil^t. rimski uradnik ni dvomil o resničnosti vesti, ki mu jo je sporočil vojak, da je Jezus mrtev, potem tudi mi ne, smemo dvomiti. Rimski vojak se je gotovo dobro razumel na svoj posel, on je znal dobro razločevati, kdo je živ, in kdo je mrtev; on je Jezusovo truplo gotovo na-v tanko, vestno preiskal, predno je Pilatu sporočil, da je Jezus mrtev. In če bi takrat ne bi bil še mrtev, potem je gotovo takoj tastopila smrt, kakor hitro mu je s sulico prebodel njegovo stran.
Noben Jud, noben pogan pa ni nikoli niti od daleč mislil na navidezno smrt. Judje so le predobro vedeli, da so Jezusa, katerega so tako sovražili, umorili, tudi niso ugovarjali Petru, ko je binkoštni pondeljek Jude javno pred zbrano množico obdolžil umora Boga. Vsi štirje e-vangelisti pričajo enoglasno, da je Jezus 'izdihnil svojo dušo (Mat. 27, 50; Mark 15. 37; Luk. 23. 46: Jan. 19, 30.)
Trditev, da je bila Jezusova smrt samo navidezna smrt, se je javila še le o 1800 letih, in ta trditev je dandanes že tudi "u-mrla" , . .	.v
Dobro, pravijo nasprotniki; priznavamo, da je Jezus umrl; toda učenci so prišli in njegovo ■ truplo okradli.
Kdor trdi, da so apostoli goljufali, goljufa sam. 1900 let že se smeje svet bajki 6 spečih u-čencih, ki jih navajajo Judje za priče; če so spali, vpraša sv. Avguštin, kako pa so mogli videti, kaj se je godilo? Kako so mogli videti apostole, da so mrtvo truplo ukradli? Zakaj niso tega zabranili, če niso spali?
Edini apostol, ki se je razumel
na tatvino, na sleparijo---
Judež se je obesil. Tudi tatvine se treba učiti, kar čez noč še ni nikdo postal zvit. izurjen tat... Ukrasti iz groba, ki je v skalo vsekan, ki je zapečaten, katerega stražijo vojaki--taka tatvina bi delala čast i našim amerikanskim tatovom, našim "safe-crackers" . . . Sedaj pa poglejmo apostol«! Ti možje, ki so iz strahu pobegnili, ko so Jezusa na vrtu vjeli in zvezali, ti bi bili naenkrat dobili tako korajžo, da bi šli k grobu, se ne bali vojakov in ukradli mrtvo truplo!!
Pa še nekaj: Če so res truplo ukradli, potem so morali imeti svojega Učenika za sleparja, goljufa, lažnika, ker ni od mrtvih
vstal, kakor je obljubil. In za takega lažnika bi se bili ti podajali še v tako nevarnost? V nevarnost, da bodo bičani, vrženi v ječo in morda celo na smrt obsojeni? Taka trditev se zdi še brezvercu Straussu preneumna.
Še več! Taka sleparija naj bi bila potem prerodila, prenovila celi svet . Sleparija naj bi bila temelj vestnosti, poštenosti, po-božnosti v krščanstvu? Kdor bi si upal trditi kaj takega, pri tem moramo dvomiti o njegovem zdravem razumu.
Končno pa vprašajmo: Ali bi bilo mogoče, da bi bila ta tatvina ostala prikrita? D^ bi tatov ne bil nikdo izdal, ko je vedelo
za njo toliko mož in----
žensk??
TO IN ONO.
Kje je avstrijska cesarska krona?
Glasom poročil je bivši avstrijski nadvojvoda Maks vložil pri bernskem kantonalnem sodišču obtožbo, kjer se očita aretiranemu baronu Steinerju, da si je prilastil in skril avstrijsko krono, ki jo je leta 1918. grof Berchtold skupno z ostalimi dra-guljami habsburške rodbine odnesel v Švico. Baron Steiner je dobil nalogo, naj jo skrije pred vsemi poizvedovanji. Od smrti bivšega cesarja Karla je on edina oseba, kateremu je znano mesto, kjer se nahaja avstrijska cesarska krona. Baje je zakopana na vrtu grajščine v Pranginsu. Sedaj hočejo kopati na tem vrtu, da izsledijo krono.
-o-
Smrt Crnogoraca v Carigradu.
Iz Carigrada se poroča, da je živel tam dolgo let neki črnogo-rac Nikola Drecun, rodom iz vasi Ljubotinja na Črnogorskem. Te dni je čakal neke svoje prijatelje, ki so mu obljubili, da obiščejo njega 111 si žele tem potom tudi ogledajo njegovo trgovino, ki jo je vodil več let v tem mestu Drecun. Šel jih je čakati na postajo. Ker se postaja nahaja blizu morja sede h morju na bližnjo klop, ki se je nahajala pod košatim kostanjem. Na drugi strani njemu nasproti, pa je sedelo na enaki klopi večje število pijanih Grkov, ki so se začeli norčevati iz črnogorske narodne obleke, katero je imel na sebi Drecun. Ko je Črnogorec Drecun to opazil, ga je pogrelo in se raztogoti, stopil je k njim, potegnil revolver in izstrelil sedemkrat v grudo. Ce Crnogorac sedemkrat vstreli, sedemkrat zadene. Pred Drecunom se je valjalo v krvi sedem Grkov. Turški orožniki so hiteli na glas reval-verskih strelov iz sosednjih ulic, ter začeli že od daleč streljati na Crnogoraca, ki je nekaj časa streljal nazaj, kmalu pa se je zgrudil, ves prerešetan od krogelj mrtev na tla. Poleg sedem Grkov je Drecun ustrelil še enega orožnika. Čudne navade res v tem Carigradu ! Na Balkanu mora pač vedno grmeti, drugače ljudje rti-so zdravi!
-o-
Prijaznost napravi ljudi veliko boljše prijatelje kot denar.
ZASTAVE
bandera. regali i e in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. IL L.
Žena bi rada nastopila kazen mesto moža.
Iz Omahe, Nebr. se čuje vest, da je neka Mrs. Mabel Bracy prišla te dni na tamkajšno okrožno sodišče, kjer se nahaja v zaporu njen soprog radi gotovega kriminala. ,Žena je pripeljala se-boj 5 otrok in jih uvrstila pred sodnika, rekoč: "Gospod sodnik, prosim usmilite se teh malih. Jaz nisem za delo za nič. Moj mož pa, ki ste ga zaprla lahko dela in preživljal vse nas. Izpustite njega iz ječe pa zaprite na njegovo mesto mene, da bodo vsaj otroci preskrbljeni."
Za take revne družine, bi morala vendar država skrbeti, kolikor toliko. Nedolžni otroci in mati vendar niso ničesar zakrivili proti zakonu, a so veliko hujše kaznovani, kot oni, ki je kriminal izvršil, ker njemu vsaj lakote ni treba trpeti, ker mu je preskrbi država.
-o -
Davkoplačevalci so ogoljufali Uncle Sama za 360 milijonov.
Po verodostojnih virov se je dognalo, da so ameriški prebi-ivalci prikrili davčnim oblastem v letih 1919., 1920., 1921. in 1922. celih 360 milijonov dolarjev. To svoto bi se moglo namreč vplačati od strani davkoplačevalcev Zedinjenim državam, kar so pa prebivalci zakrili, da so se tako izognili plačanju davkov.
-o-
Konvencija mednarodnih detektivov in policistov. V New Yorku so imeli te dni svoj konvenčni sestanek zastopniki vseh detektivskih in policijskih agencij iz Zedinjenih držav, iz Angleškega, Francoskega, Nizozemskega in iz Švice. Na konvenciji so dognali, da glavni vzrok tolik?h umorov, ropov in drugih zločinov je ta, ker trgovci, ki prodajajo strelno orožje prav nič ne pazijo, komu prodajo samokrese in drugo tako nevarno orožje.
Zborovalci so sestavili posebno resolucijo, katera bo razposlana na vse vlade s posebnim a-pelom, da naj vsaka država gleda nato, da st strelno orožje bo prodajalo samo ljudem, katerim bodo oblasti izdale dovoljenje za nabavo strelnega orožja.
-o-
Panama kanal donasa Zdr. drž.
dva milijona mesečno.
Na podlagi izkaza, ki ga je izdala administracija panamskega
BABICA
v
•Mrs. CHAS STEVENS, 2831 W. ioth St.
Indianapolis, Ind. se priporoča Slovenkam. Imam postavno dovoljenje, jamčim točno postrežbo in sem vam pripravljena za vsako pomoč, vsaki čas.	Kličite —
Phone: Belmont 4072.
Preskrbite si zabavno in koristno čtivo za počitnice. Ni se vam treba dolgočasiti, kajti pri nas lahko dobite
8 knjig za dolar
. 1.	Na negotovih potih, povest ..............$ -35
2.	Kako ^i ohranimo ljubo zdravje .......25
3.	Koledar Dr. Mohorja 1921 .......... .20
4.	Iz življenja ^a življenje, povest .........20
5.	Državljanski katekizem ...................10
6—7.	Več luči, dva zvezka a ioc................20
8. Koledar Ave Maria 1920. .................25'
Skupa ..........$i.5S
Vse te knjige, naročene skupaj, stanejo en dolar. — Poštnina je že všteta. Naročila pošljite na:
EDINOST 1849 West aand Street, CHICAGO, ILL.
kanala v Washingtonu donasa panamski prekop čistega do dva milijona dolarjev mesečnih dohodkov. V kratkem se pa pričakuje, da se bo vozni promet skozi kanal znatno zvišal, ker v južni Kaliforniji so otvorili velikansko proizvajapje olja in petrole-ja, ki bo romal ves skozi kanal.
Dopoldne kovač — popoldne župan.
NeVje so si izvolili za župana kovača, poštenega in pametnega moža. Vendar pa ni mogel zmagovati svojega dela, kot je mislil in želel. Ko je imel kot župan iti k seji, so mu prignali konje, da jih podkuje; kadar je najbolj kolesa ravnal pri kakem vozu, mu prineso v podpis kak domovinski list. Da bi bil že enkrat red, nabije na hišo tablo: "N. N. kovač in župan, dopoldne za živino, popoldne za ljudi."
Ne trpite vsled
Revmatizma,
živčnega trganja, bolečin v prsih,
otrplih mišic
Vdrgnite
PAIN-EXPELLER
na bolečo površino, da boste začutili žarenje, in udobna, pomirljiva pomoč bo sledila. Pristni Pain-Expeller nosi SIDRO varstveno znamko.
4 4".
I Cigarete
DOBRE "
so! 10*
Kupi te cigarete, hrani denar.
MIM6GREBE
"__ i
Molekulček se včasih v teh novih modernih časih tudi kaka drugače podpiše. Kdo bi vedna Molek bil? Včasih n. pr. kadac dobro j užina, se baje} podpiše c^
lo za 44 Južno/'
* * *
Te dni se bo vršila v BarbertO* nu koruzna poroka. Poročne ob* rede bo opravil kajpada Martin« ček, ki je pri takih poslih stro*
kovnjak!
* * *
Da bi pa Martinček ne narčdiT^ pri obredih kake pomote, in da -bi se mu potem ljudje ne smejali, me je te dni vprašal, kaj je pra^ za prav to: "rokus — pokus ?"-
Jaz mu odgovarjam, da "ro* kus" pa "pokus'' je n. pr. tudi takrat, kadar metla pada po hrb* tu!
* * *
Kdor hočq biti v teh modernih časih katoličan in socialist, ali pa pol tiča pol miša, ta se naj o* brne za vse podrobnosti na Ma,* tica Pleharja! On je dobra duša, in daje vsa navodila brezplač*
no . . .	.
* * *
—	Je li bilo zadnji teden kaj
protestov?
—	Ne! —r O ja, bilo jih je bi« lo! ^ "
—	Koliko približno?
—	Tako menda. 12-krat jih je cincal Molekulček v košu i^ Zafrknikove kanclije!
—	Ali res? — Potem je po* tres blizu!
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAME :
Nemicaft
1439" W. 18th Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE g 30-LETNO IZKUŠNJO I
John Gornik
SLOVENSKI TRG8YEC*7^MC
6217 st. clair ave., cleveland, OHIO.
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno
in ceno.
JULIJSKA RAZPRODAJA!
po posebnih cenah	\
SAMO TA TEDEN j
Tako imenovane "BIG — 9 — NINE" čevlje za fante velikost od 2j/2 do Sl/2 sedaj po posebni ceni $2.2^
Za može istega tipa velikost od 6 — ir, jih prodajamo sedaj po posebni ceni ......................$2.65
Takoimenovane "MARY ADAMS COMFORT SHOES", ki smo jih prodajali dosedaj po $6.00 jih dobite
\
1 sedaj po posebni razprodajalni ceni za............?4-45
1
Rojakom priporočam, da se poslužijo te prilike in , se nabavijo za izvanredno nizko ceno dobrega obuvala tekom te razprodaje.
JOSEPH PERKO"^
Največja slovenska trgovina s čevlji.
2101 West 22nd Street,	CHICAGO.
"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH.
Španski spisal p. L. Colocna iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus.
i
"Misliš torej, da je moj načrt neroden?"
"Neroden! Za tebe lahek posel, za njo pa pomenja rop z o-boroženo silo."
"In misliš, da se bo, Elvira —
"— dala oropati? Mislim, da! Kar se nje tiče, le kar po-mežikniti ji je treba. Rada te ima še vedno kakor prvi dan, ko si jo varal . . . Zdi se neverjetno, pa je res."
"Torej —
"Torej opusti misel na ta rop!"
"Čigav pa naj bo?"
"Ta rop? Prijatelj, patra Cifuenta —."
"Ah! So mi že pravili . . .!"
"Niso te varali!"
Jakob je* utihnil in se je zamislil, popraskal se je za ušesom in je rekel s hudobnim nasmehom:
"Treba bo torej iti k spovedi k patru Cifuentu?"
Diogen se je zresnil.
"Glej, Jakob! Ti me poznaš! Pijanec sem, ničvreden človek, izgubljen, vse sem že storil, samo moril še nisem. Ampak, da veš: Boga in božje reči pa spoštujem! Spoštujem jih, ker sem to spoštovanje vsesal z materinim mlekom. Sam nisem priden; bil bi samemu sebi v nadlego. Kdor pa se s pridnim življenjem trudi, tega spoštujem! Sam ne zaslužim spoštovanja, priznavam pa, da ga zaslužijo drugi. Sam se valjam v blatu, pa priznam, da se svetijo zvezde na nebu . m "
Penila so se starcu usta, s pestjo je udarjal po mizi in se je bil po prsih.	_
, Jakob ga je zavzet poslušal in je nazadnje rekel:
"Čemu mi pa praviš vse to?"
"Pustivši v miru svojo ženo! Omadežuješ jo, ako le pa-isUs1 na njo!"	T
"To mi pa ugaja! Junaškega viteza je dobila Elvira! . . . Kje sta pa sklenila tako tesno prijateljstvo, če smem vprašati? Menda ne v spovednici patra Cifuenta?"
"Tam gotovo ne! Videl sem jo in jo začel ceniti v hiši done , Marije Villasisove, ki je njena najožja prijateljica."
"Torej najožja prijateljica tvoje najožje prijateljice! Sedaj razumem! In kaj počne ta "vdova popolna," kakor jo je imenovala dukesa de Bara? In moja žena je bila gotovo vajina zaupnica?"
"Molči! Če ne, ti zdrobim čeljusti!," je kriknil Diogen in mu pomolil pest pod nos. "Česa iščeš? Denarja! Glej! TamLe je tista Albornoz, tebi podobna! Dala ti bo, česar potrebuješ!"
Jeza je grabila Jakoba. Ni mu še kdo tako ▼ obraz govoril resnice, kakor sedaj tale Diogen. Pa premagal se [c in se je prisiljeno nasmehnil:
"Glej, Diogen! Tvoja včerajšnja pijanost te še danes ni zapustila ! Samo v tvoji glavi se more roditi misel, da se hočem prodati svoji ženi za pest durov!"
"Prijatelj, če nihče ne ponuja yeč . . . No, povem ti zgodbo o nekem drugem ciganu: Spovedal se je, da je ukradel tri pesete, in Spovednik mu je rekel: Te ni sram, nesrečnež, zaradi treh gii&Ifiinih fjeset se nočeš pogubiti? Cigan pa je odgovoril,: Kaj pa sem hotel storiti? Ko pa jih nisem mogel dobiti več." ^ Prekinil ju je markiz Villamelon. Prišel je popravljat svojo zjutrajšnjo pozabljivost. ' '1
Ko ga je Diogen zagledal, je zgrabil časopis in je sedel na drugo stran peči.
Markiz pa je krenil naravnost k Jakobu, ki se je hladno, pa vljudno dvignil in mu šel naproti.
Markiz ga je prijel za roke in mu je prisrčno rekel:
"Dober dan, Benito! Kako je? Si pač vedno vrl dečko!"
In dobrohotno ga je potrepljal po levem ramenu.	!
"Oprosti, Benito, da te nisem včeraj obiskal, ampak —" — Villamelon je sedel — "v temle Parizu, razumeš, ni Časa za nobeno stvar. Curra te pričakuje k obedu — veš! — ob dveh. Nekoliko pozno sicer. Pa danes je v službi pri kraljici. Razumeš?"
Velerodnega Jakoba je zbodel dobrohotni glas junaka iz slavne bitke na morju in na suhem ob Črnem rtiču in je "hotel vabilo hladno odbiti. Pa Villamelon mu je prekinil besedo: ^
"Nič, nič, nič! Razumeš! Nobenih izgovorov, Benito! Čurri-ta bi bila užaljena do smrti! Da veš! Sorodstvo, to je njena slabost! In za teboj kar nori, pri njej je celi dan Benito gori, Benito doli —
Diogen je zakričal izza peči:
"Ampak, Villamelon--hočem reči: tepec — saj se mu ne
pravi Benito —!"
"Ah, — pa res! Pravi se mu---Kako se mu že pravi?"
"Jakob."
"Tako je! Jakob. — Oprosti, Jakob! Slab spomin imam. In žalostno je to, da mi slabi vedno bolj."
Diogen ni rad izpustil priložnosti, prisoliti komu kako prav gorko. Kakor bi čital v časopisu, je pravil:
"Govorili so o neki zgodbi. In vprašali so tepca: Ali se ti spominjaš? Rekel jim je: Počakajte, da se spomnim! In smejali so se mu, rekoč: Pa še to premisli, kaj ta zgodba pomeni!"
Jakob in Villamelon sta se spogledala, pogledala sta Dio-gena in se zopet spogledala in oba sta se nasmejala. Fernandito pa je rekel:
"Kakšne zna! Ni druge pomoči, ko da ga pustiva v miru, ali pa ga ubijeva. Kajne, Benito?"
VI.
Utrujen in spehan se je vračal ob štirih popoldne stric Frasquito domov v Grand-hotel.
Ni bil prav dobre volje. Veliko se je trudil in celi dan je letal okoli pri svojih španskih rojakih, ki so sedaj kot begunci bivali v Parizu, pa komaj dve tretjini sta slišali čudežno zgod-tao kadini in sta videli čeveljček, ki ga je bil Jakob kupil pri starettr^Turcinu v zapuščenem carigrajskem l^azarju . . .
Do^ia pa ga je čakala druga usoda. Imel je postati orožje 7 roki božje previdnosti. Tako si je vsaj mislil.
ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI
Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo.
Priporočamo se za obilen obisk.
BENJ. EICHHOLZER
Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Str.	Forest City, Pa.
DOMAČE PIYOJ
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik IM* W. SISt Street,	CHICAGO, ILL,
VSO ODPRAVO
nn 6LAYE DO NOG
si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.	___
Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo,vrednost za "VA§ DENAR"!
- J- J. D Y O R A K & CO.
• 1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, & CHICAGO, ILL.
Novi 1923 model Oliver pisalni stroj
NA PROSTO POIZKUŠNJO ZA EN TEDEN!
UČITELJU Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj producirali in ponuđeni so vam za ceno, pri kateri si boste prihranili najmanj od $30. do $50. in zraven boste dobili boljši stroj kot dosedaj.
POPOLNOMA NOV se vam pošlje direktno iz tovarne za nižjo ceno kot je še kdaj kaka izdelovalnica prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj ima vzorčni črkovr ni sistem štev. 3. Vsak* Typist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalni' stroj brez težave. Je najlažji črkovni sistem za začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali kak drugi uradnik bi ne smel biti v sedanji dobi bre* Novega Oliver pisalnega stroja. S tem si prihranite-čas in delo. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in praktičen pisalni stroj za vas. PRIHRANITE $50. — PROSTA ENOTEDENSKA POISKUŠNJA.
NOVI OLIVER je moderno izboljšan in ima mnogo stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrži v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost. Ima samo 800 kosoov: nekateri jih imajo do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da bi se zlomili. Predvsem pa poglejte na to nizko ceno za naša dva modelar:
OLIVER ŠTEV. 9. Z novim vzorčnim črkovnim sistemom; štev. 3 je občudovanja vreden stroj. Za plačevanje na obroke stane $55- Ako ga plačate takoj v gotovini:	w
$49 5o	v •
; OLIVER ŠTEV. xx. Najnovejše izboljšan. Z vzorčnim črkovni msistemom štev. 3. Na mesečno izplačevanje J75- Ako ga plačate v gotovini: 367-50. PIŠITE PO NAŠ CENIK - IN PROSTO POISKU-_ - SN0P0NUDB6.
PIŠITE ŠE DANES p0 brezplačni cenik, ki Vam ot>ise in predstavi v slikah pisalni stroj štev. 9. in štev. 11. Visite po vse podrobne akte o tem stroju in o naši veliki za Vas varčevalni ponudbi. Plačevanje na obroke in prosta poiskusnja. Vi lahko pišete po Oliver stroj brez vsake obligacije. Nobene1 rizike. Poizkusite! Poizkusite kako stroj deluje. Potem, ako boste zadovoljni boste plačali za stroj vsak mesec nekaj. Ali pa plačate V gotovini m si prihranite, za kolikor dobite popusta. Ako pa ne bi bili zadovoljni, ga lahko vrnete na naše stroške.
THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY Oliver Typewriter Buildin*	| ■■ chicago, III
j HOLLANDSKI BANKIRJI I KUPUJEJO AMERIŠKE i'	PARNIKE.
New York. — V soboto je do-j spel v to mesto iz H^landskega Jacques Pierot Jr. načelnik Ho-Jandske NParobrodstvene Banke v Rot^rdamu. Njegov namen je pregledati parnike, katere ima sedaj ameriški parobrodski odbor naprodaj. Holandija baje namerava kupiti več jeklenih ameriških parnikov za svojo trgovsko mornarico. •
-o-
VENEZUELSKI POSLANIK
POD POLICIJSKO PRO -TEKCIJO.
Washington, D. C. — Posla- , nik iz Venezuele Dr. Don Pe-dro Manuel Arcaya, je prejel te dni grozilno pismo, s katerim se grozi njegovemu življenju. U-radniki legacije so poskrbeli policijsko protekcijo, pod katero se nahaja poslanik Arcaya.
-o-
ŽELEZNIŠKA NESREČA V BEROLINU.
London. -— Glasom brzojavnega obvestila se je v soboto večer pripetila v sredini mesta Be-rolina strašna železniška nesreča. Trčila sta skupaj dva s polno paro vozeča vlaka. Nad 50 potnikov je bilo odpeljanih v bolnišnice in več je baje ubitih.
-o-
FRANCOSKA VLADA DE-
MENTIRA VEST O NA-DALJNI OKUPACIJI.
Pariz. — Francoski minister-ski predsednik Poincare je danes dememtiral vesti, ki so se zadnje dni razširile, da Francija namerava okupirati nadaljni nemški teritorij z mestom Frankfurtom vred.
-o--*
POSLEDICA ALKOHOLA.
New Hartford, Ia. — Neki farmar Flo Seliger se je opil ne-
kje v mestu žganja. Ko je dospel domov je bil popolnoma zmeden in ustrelil v hiši svojo i lastno io-letno hčerko. Nato je pognal krogljo še samemu sebi. To je posledica čezmernega za-
vživanja žganja.
-o-
—	V Cincinnati, Ohio, je tam-kajšna družba A. Nash Company skrajšala^ svojem delavkam de-r lavnik iz 8 ur na 7 ur na dan. A. Nash Company izdeluje najboljše volnene moške obleke. V kro-jačnicah dela do 1200 šivilj.
—	Sadjerejci iz države Mi-souri poročajo* da letošnji pridelek jabolk obeta biti izvanredno dober.	f |
Cimbel Hat
NAJBOLJŠE VRSTE SLAMNIKE!
Prodajamo jih od $1.50 naprej. V zalogi jih imamo vse vrste m v vseh> velikostih.
V naši trgovini dobite tudi vsakovrstne srajce in spodnje obleke, o-vratnike in vso drugo opravo.
Prodajamo vsakovrstno blago ak šivilje!
Naše cene so nizke in zmernel
FRANK BANICH
Največji slovenski Dry-Goods Store* 1903-4 West 22nd St Chicago.
CLEVELAND, OHIO.
Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zalogo najboljših trpežnih čevljev. Vsake vrste po zmernih nizkih cenah. Rojakom se toplo priporočam 1
FRANK GABRENJA 6630 St Clair A ve. Cleveland, O.
J.KOSMACH
x8o4 W. 22nd St. Chicago. III
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
m
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA, svojega rojaka!
Naibolise delo, nainižie cene. Prevzamem barvanie hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski, oaoir.
DOLARSKI ČEKI
Cenjenim čitateljem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči ▼ Jugoslaviji po dnevnem kurzu ▼ Za dolarske pošiljat ve računa* mo sedaj sledeče pristojbine: do Jugoslovanske krone. Potnikom, za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jih rabijo za na pot.
$15.00 po $1.10. — O. $15.00 do $30.00 po $1.50. — Od $30.00 do $50.00 po $2.00. — od $50.00 do $75 00 po $2.50. — Od $75.00 do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 3^cen. od dolarja. H tem pristojbinam je še pridjati za vsako posamezno pošiljate v 15 centov za poštnino.
BANČNI ODDELEK - EDINOSTI, 1849 West 22nd Street.
CHICAGO, ILL.
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki; Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro V vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, iil ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati ▼ listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
t DRUŠTVA4 SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo V našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat Po-slovenske domove pred oči slovenskih »ojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj!
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov: tiskarna ▼ Ameriki, Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim draštvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vase tiskovine mil
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo 5e tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasl
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicago, HL
Phone: Canal oogi.