Sivina viške ekonomije? Leto se končuje, resolucijski cilji na področju gospo-darjenja pa oddaljujejo. Stvamost je v otitnem razkora-ku s potrebami, pa vse bolj očitno tudi odraz volje, znanja in sposobnosti. Opozorila z vseh strani o pomeau priprave kakovostnih planskih dokumentor, o pomenu izboljševanja kadrovske sestave, o izboljšanju oiganiza-cije dela, so bila večinonu zaman. Kar je bilo ie v poUetnih številkah precej zamegljeno, prihaja ob devet-mesečni bilanci vse bolj na dan. Podalki iz periodičnih obračunov sicer še niso zoani, ne glede na itevilke pa je že jasno, da nekaj organizacij posluje z izgubo ali pa se ji izogiba le po zaslugi spretnita računovodij in zapletenosti obračujiskega sislema. Posledice se morajo slejkoprej odraziti na osebnib dohodkih, kar pa zaradi odliva stro-kovnjakov v bolj uspešne sredine na bolje nagrajevana deiovna mesta pomeni že praktično nerešljive težave za nekalere organizadje. Kljub naporom so v resnih težavah (še vedno) v Hoji, kjer je Izvršni svet za TOZD Stalno mizarstvo predlagal uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva, v Zmagi, Strojnem obratu Kozarje Ljubljanskih mlekarn, v Uten-silii, pa tudi v Iskrini Merilni elektroniki, in še nekaterih organizacijah s področja kovinsko-predelovalne indu-strije. Količinski obseg proizvodnje je letos sicer nekaj nad skromnim lanskim, vendar ob osmih OZD z manjšo proizvodnjo, predvsem po zaslugi peščice uspešnejših (Plutal, Ilirija Vedrog, Tovarna grclnih naprav, Proiz-vodnja v TTL); izvoz pa že krepko zaostaja za lanskjm, kar za četrtino. Na papirju so ostale tudi usmeritve o hitrejSem razvoju južnega dela Ljubljane, pa tako ne beležimo v lem fasu investicije, ki bi ublažila sivino dosežkov viške ekonomi-je. Dva meseca do konca leta sta žal premalo za preo-kret, končuje se drugo leto zaostajanja za planskimi predvidevanji in tudi preostala tri leta srednjeročnega obdobja očitno ne bodo dovolj za ugodnejSe ocene razvo-ja. Obetajo se torej tudi spremembe družbenega plana... ¦-:..¦¦¦•¦•¦¦¦.¦. . ' S.D.