191. številka. Ljubljana, v četrtek 22. avguste 1901. XXXIV. leto. Iahaja vsak dan zvečer, ieimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejemu za ivttro-ogrzke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubij.no brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežela toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat aH večkrat Uska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlstvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Slovenskim deželnozborskim volilcem! Trdi bojni časi duše domovino slovensko in pred vsem milo našo deželo kranjsko! Še niso povsod polegli peneči valovi, katere so dvignile v duši narodovi zadnje državnozborske volitve in že Vas zopet, možje slovenski, kliče na pozorišče glasneje nego kdaj bojna tromba, že zopet zveni Vam na ušesa žvenket orožja! In ne za malenkostno stvar! Za gospodarstvo dežele se bo bil to pot boj, kulturna usoda ožje naše domovine se bo odločevala za dolgo dobo šestih let, ali pa morda za — vselej. Usoda kranjske dežele pa je usoda slovenskega naroda! Zategadelj Vas kliče pod svojo visoko vihrajočo zastavo narodno-napredna stranka. Vas vse, ki imate še srce za svobodno domovino in njeno prihodnost! Možje slovenski! Odveč bi bil vsak poskus, opozarjati Vas na nepopisno važnost letošnjih deželnozborskih volitev. Saj nas je rešila te naloge ona nazadnjaška svojat, zoper katero Vam bo 12. in 19. septembra t. 1. braniti kulturni poklic naroda slovenskega, ona svojat, ki zdržuje v sebi peščico posvetnih koristolovnih klativitezov in celo tolpo do blaznosti fanatizovanih rimskih hlapcev, ona svojat; katera je v svojem volilnem manifestu z dne 10. t. m. tudi oficijalno zapustila nivo dostojne politične stranke, hoteč s pocestnim blatom najnižjega obrekovanja umazati neožlindrani ščit narodnonapredne stranke! Previsoko nad to svojatjo stoji naša stranka, da bi se jej bilo treba pred sodiščem razsodne slovenske javnosti braniti zoper blazna obrekovanja, da je oskrunila vse, kar je našemu narodu svetega, da ne pozna ne zvestobe do Boga in ne do naroda, da se je združila s poganskimi framazoni in vsenemškimi veleizdajalci zoper narod slovenski, da izigrava židovski kapitalizem zoper ubogega slovenskega obrtnika, da z isto pomočjo hoče zadaviti prostega slovenskega kmetovalca i. t. d. Ne — previsoko plapola čista zastava narodnonapredne stranke, da bi jo zamogle dosezati otrovane te pušice javno zaničevanih političnih krida-tarjev, ki so dne 1. majnika t. 1. izgubili sposobnost zarudeti. O narodnogospodarskih vprašanjih pa ne more polemizovati stranka čistih rok z ljudmi, ki so in bodo na rob propada spravili s svojo gospodarsko organizacijo na tisoče kmetov. Na te ljudi čakajo narodne vislice, na katere jih bo potegnil, če danes ne, pa jutri ogoljufani narod sam Toda žalostno dejstvo, da so se s to tolpo bratili, vsaj dokler se jej še ni smelo odrekati ime politične stranke, možje, katerim tudi narodno-napredna V Ljubljani, dne 20. avgusta 1901. stranka ni odrekala zasebnega spoštovanja, in še žalostneja resnica, da ti možje tudi po 10 t m. niso odpovedali tega političnega pobratimstva, sili narodnonapredno stranko v predležeči slovesni odpor. Ti možje, volilci slovenski, naj Vam bodo v izgled, da so železne verige rimskega klerikalizma trdnejše cel d od naravnega čuta poštenja in sramu in da bo trikrat gorje onemu narodu, ki se bo dal ukleniti v te verige. In na Vas, slovenski volilci, je, da odvrnete to nevarnost od milega našega naroda! Boj do noža napovejte tudi Vi onemu zmaju, ki je opustošil cvetočo Špansko v jezuvitsko pustinjo in ki se je dne 10. t. m. pokazal slovenskemu svetu v celi svoji nagoti. In nobenih obzirov več do njegovih, četudi neprostovoljnih sužnjev, ki so v zadnjih dnevih zaigrali pravico tudi do osebnega spoštovanja, naj potem gospodarijo v deželni hiši kranjski, ali pa v knezoškofji palači ljubljanski. Zoper gadov pik bilo je še vedno najboljše sredstvo izžiganje rane, četudi na lastnem telesu. Možje volilci, ne strašite se boja, ki je postal neizogiben. Bog nam je priča, da bi Vam rajši prinašali oljkino vejico, nego bridki meč, toda pod rimski nož narod slovenski vsaj brez boja ne sme! Sicer bi ne bil vreden življenja. In trdna zavest, da mu je sojeno življenje, boljše življenje, nego pod zakrivljeno palico rimskega nasilstva, naj Vas jači in navduši za ta boj. Ako nam je pa sojena smrt, tedaj hočemo umreti vsaj kot mož,e z orožjem v roki in v senci čiste zastave naše... Slovenski možje! Ta ideja vodi Vas v boj dne 12. in 19. septembra. „Za stranko? Ne, ne za stranko, temveč za ljudstvo, za narod, za naš in naših potomcev blagor in napredek, za čast in poštenje naroda, za naša sveta načela, za naše trdno neomahljivo prepričanje ..." tako trdi svetohlinski klerikalni manifest, a tako vzkliknite z jasnim čelom tudi Vi. In še to pristavite: Zoper stranko? Ne, zoper idejo ki je za zdrav narod to. kar za zdravo človeško telo — kuga! Zoper nakano, da bi se prosti narod slovenski na veke vekov usužnil onim uskokom pravega krščanstva in zakletim sovragom svete duševne svobode, katere je ravnokar z vso pravico črez svoj prag pognal svobodni narod francoski. One pa, ki Vas bodo, zlorabeč zopet in zopet častno svojo obleko strašili s peklom ter Vam obetali nebesa, one pa spominjajte na besede velikega svobodnjaka, ki je brez rimske pomoči s križem v roki umirajoč prorokoval: „Prišel bo čas, ko bo krščanstvo ubilo klerikalizem!" — In med tistimi krščanskimi vojščaki hočemo biti tudi mi, slovenski naprednjaki. Volilni odbor narodno-napredne stranke. LIS TEK. Po Rusiji. (Popotne črtice. Spisal G. S ) (Dalje.) Ruska gostoljubnost se ne omejuje samo na hišo. Želeč, da bi inostranec odnesel prave nazore o Rusiji, opozarja te Rus na dobre in slabe strani svojega žitja in bitja. Meni je žrtvovala družabno jako visoko stoječa dama ves popoldan, da mi je pokazala Krepost (trdnjavo) in Ostrova (otoke). Petrograd je moderno mesto v pravem pomenu besede. Osnovano je bilo od Petra Velikega leta 1703. na jednem iz otokov Neve. Kdor gleda z mostov čez Nevo, vidi najznačilnejši del mesta. Na reki se giblje valovje kakor na morju. Največji morski parniki priplavajo v mesto po Nevi. Razun tega križa mesto cela vrsta kanalov, po katerem plovejo ves dan manjši parniki. Začetkom majnika je bilo v Petrogradu še jako hladno; jaz sem pre-zebaval brez zimskega plašča. Kot posebnost ruskih mest omeniti je velikanske »sobore«, t. j. ruske katedralne cerkve, zidane navadno v čistem bizantinskem slogu. Ako se bližaš mestu, se ti že od daleč zablestijo pozlačene kupole teh pravoslavnih hramov božjih. Navadno vidiš veliko kupolo sredi štirih manjših. Zvonik (kolokolona) stoji posebej, tudi njega pokriva navadno pozlačena kupola, in pri odprtih linah vidiš natanko vse zvonove. Posebno veličastna so pročelja teh katedral. Opozarjam n. pr. na »Kazanskij sobor« v Petrogradu. Dve impozantni kolonadi vedetak širokim stopnicam, držečim h glavnemu portalu. Pred temle se vzdiguje veličasten portik. Vho-divšemu treba preiti celo vrsto menihinj, prosečih milih darov za cerkev, šolske zavode itd. Znotraj deli včasih do stropa segajoči »ikonostas« presbiterij z oltarjem od ladije. Na ikonostasu se nizajo jako dragocene sv. podobe, katere se svetijo od vloženih pravih demantov in biserov. V nekaterih hramih se nahajajo za ikonostasom kapelice z »moščami«, t. j. s ču-dotvornimi ostanki svetnikov in svetnic, katere si lahko ogleda vsak drugoverec. Svetniki leže v odkritih krstah in so pogrnem z dragocenimi sukni tako, da so telesne oblike vidne. Vsak pravoslavni vernik poljublja »mošči«. Slovanska služba božja s prekrasnim cerkvenim petjem jako povzdiguje pobož-nost.Zame je bilo nenavadno tisto večno pre križevanje in priklanjanje pravoslavnih kristjanov. Nenavadno se mi je zdelo tudi, da se na Ruskem častniki udeležujejo ravno tako vseh cerkvenih obredov kakor drugo ljudstvo, in sploh sem opazoval, da simpatično rusko častništvo ne tvarja posebne kaste. Orgelj, zvončkov in klopij ni po ruskih cerkvah. Pevski zbor stoji na desnem »klirosu«, t. j. na desni strani pred oltarjem. Jako navadna prikazen po ulicah so odkriti ljudje, navadno kmetskega stanu, ki zbirajo prispevke za gradnjo kake cerkve ali podpore za pogorelce. To so starejši, od sovaščanov v mesto poslani zaupni možje, o katerih poštenosti občinstvo ne dvomi. Po vseh oglih najdeš ruske in tatarske prodajalce, ki v svoji pestri narodni noši z glasnim krikom ponujajo svoje blago in vzbujajo pozornost mimo-gredočih. Kakor po drugih stolicah se vrše tudi v Petrogradu vsakoletne umetniške razstave. »Imperatorskij Jermitaž« s prekrasno galerijo slik, kakor »ruski muzej imperatorja Aleksandra III.*, nikakor ne zaostajata za podobnimi napravami drugih pre-stolic. Ko sem šel nekega dne preko nev-skega mostu, zaslišal sem za seboj besede: »Vidno, čto Nčmec«. Obrnivši se, zagledal sem štiri može, po zunanjosti ruske meščane (prebivalstvo Ruskega se namreč deli na tri poglavitne stanove [soslovija], t. j. na: »dvorjan«, »meščan« in »krestjan« [kmet]). Ustavil sem se in rekel: »Ne, gospoda, motite se, jaz sem slovanski Av-strijanec«. Nato je jeden izmed njih omenil, da je v Avstriji baje polovica prebi- valstva slovanska. »Da, in še dosti več jih je kot polovica, in tudi pravoslavnih je med njimi«, sem odgovoril. Povedali so mi, da so me smatrali za Nemca po hoji in kroju obleke. Poslovili smo se kot. dobri prijatelji. Mož, ki me je pred tremi minutami »psoval« za »Nemca«, nazval me je pri slovesu »goliibčik«, stisnivši mi roko. Za srednjo in višjo žensko izobrazbo poskrbljeno je na Ruskem dosti bolje, kakor pri nas. Dovršivši žensko gimnazijo, vstopajo Rusinje v visoke šole, to je »v višije ženskije kursi«. Ljubezniva rojakinja mi je pokazala »Ženskij medicinskij institut«, katerega slušateljica je tudi bila. Dame internata žive jako svobodno, prihajajo in odhajajo in sprejemajo, kogar hočejo. Za ženske, dovršivše srednje šole, katere ne pohajajo kursov, so za popolnitev izobrazbe javna predavanja, »publi-čnije ženskije kursi«. Nikjer v Evropi se ni razvilo toliko znanstveno izobraženega ženstva, kateremu je pot do kruha s tem jako olajšan. Tam se praktično rešuje žensko vprašanje. S tem, da ženska ne zaostaja v naobrazbi za možem, zavzema Rusinja drugo stališče v družbi, kakor prt nas Slovenka. Občevanje obeh spolov v teh krogih je manj prisiljeno, ne tako ozkosrčno kakor pri nas, kar pa nikakor ni morali na škodo. Koketnosti pri ruski ženski iz teh krogov nisem opazil. Naša stranka. v. Opisanih gospodarskih bojev se je Slovenstvo udeleževalo do 17. stoletja. V 16. stoletju, luteranski dobi je najsvitlejša stran slov. zgodovine najti. Tolike ener-žije v odporu proti tedaj še bogati in močni hierarhiji kat. cerkve, nje gospodarstvu, nje duševnemu naziranju noben majhen narod v Evropi ni postavil, kakor naši predniki v 16. stoletju. Proti Turkom so bili stražarji Evrope in bili so 100 let boje proti mogočnemu papeštvu ki je druge nasprotnike tega protest, gibanja podpiralo s polno vrečo denarja, katerega je bilo tedaj še dosti v Rimu. Z drugim ni moglo, ker njtgovo duhovenstvo na Slovenskem je bilo nevedno in zabito in je živelo svinjarsko. Uvažujmo protestan-tizem samo kot nasprotje posvetne gospodarske in duševne moči kat. duho-venstva, ki vsak razvoj gospodarstva, omike zavira ter vedno po posvetnem nadvladanju stremi ter kot buditelja narodov do slobodnoga mišljenja in razvoja gospodarstva v boljše. Mašina, ta železni hlapec, ki danes toliko dela človeštvu olajša, toliko tisoč dobrot stvarja, je otrok protestantizma. Ni smelo biti. Naše najboljše ljudi so razni Hreni »bandažirali«, na njih mesta postavili v mestih in gradovih kaj slab materijal iz kat. dežel. Pozna se to puščanje krvi. Nič eneržije ni več najti, nič podvzetnosti. Dolgo še po uboju reform, gibanja so nas razne vlade stražile da ne oškodimo kako te za avstr. vlade strašne moči navedene hierarhije. Premajhni smo bili, da bi se mogli upreti tem silam, da bi iz sebe, iz lastnih moči v takem pritisku vstvariti moderno gospodarstvo in omiko. Na obalih prevažnega morja, v deželah bogate zemlje živeči slov. narod je bil potem naprej le tlakar, meščan pol kmeta, pol slabega rokodelca in prevečen ljud matroz, premogar za 50 kr. za šihto, ali kamnosek, cestar, kakor Čič. Bogastva naših host so izcrpili tujci, ko je les po železnicah dobil ceno, bogastva tlakarskih žuljev zapravila so se v tujih mestih. , Fr. Nietsche je pisal: zakaj je moral ta nemški mnih Luther revolucijo napraviti ter zbuditi razpadajoči, gnjili sistem organizacije kat. duhovenstva do novega življenja ! Reformacija je tudi kat. cerkvi koristila. Renesanca kat. duhovenstva je po reformaciji drugod nekaj cvetov pognala. Pri nas Slovencih domači duhovnik nič; tuji jezuiti so vodili škofe in drugo duhovenstvo in tudi ti nič prida niso od sebe dali. Prišli smo z raztrganimi bajtami in cajgasto obleko v avstrijsko narodovo spomlad leta 1848. Ali se tedaj presneto malo pri nas slobodnega giblje! — Tlačanski narod, ki je vesel, da je dobil nekaj lastne zemlje, katero je moral še drago plačati, tem dražje, ker mu ni mogla pomagati kaka že bogatija meščanstva na noge. Nič šolanja v rabi sredstev industrije, kakor v Ameriki, — ti srečna Amerika, ki feudalitete kat. duhovnika ni poznala, — ali na Angležkem, kjer so isto že v 15 stoletju obglavili, ali na Francozkem Nemškem, kjer so meščani obrti, rokodelstva razvijali do velike popolnosti, vadili roke za industrijelno delo, razvijali veliko trgovino, ki je do-našala iz tujih krajev milijarde, ki so potem vzmogočile gradnjo velikanskih in-dustrijelnih stavb ter delo v njih. Danes čutimo Slovenci živo, da smo zaostal narod. Naši ljudje se morajo izseljevati. A ker nimajo modernega šolanja v raznih delih, ki so še pred 50 leti živela, nimajo za industrijalno delo pripravnih rok; nimajo discipline za delo v tovarnicah, kjer se lep denar zasluži, ne da bi človek v par letih obnemogel. Naš človek mora najtrša dela prevzeti v tujini, rudar ali premogar mora postati. Uničen na duhu in telesu se vrne domov. Slovenci in Hrvati do Karlovca in Zagreba, recimo 2 Vi mil. ljudij je dalo vlani 17 tisoč izseljencev. Čehi 7 milijonov ljudij — 3000, avstrijski Nemci 17 milijonov ljudij — 6000. Šestdeset milijonov Nemcev v rajhu je dajalo pred leti 100 tisoč, vlani le še 20 tisoč izseljencev na leto. — Imajo doma dobro plačano delo, imajo dosti jesti. To pa, kar se je moglo kontrolirati. Brez potnega lista jih je pa šlo gotovo 5000 Slovencev. Ubogi analfabeti! In na njih mesto prihajajo iz pametnejših držav zaradi svoje gospodarske in druge škodljivosti izgnani tuji menihi, samostani se odpirajo po Slovenskem. Kamor pogledam, se snedeži, troti, neproduktivni ljudje, škodljivci vsedajo okolo te uboge slovenske mize. Razna deviška in nedeviška, pod vodstvom duhovnikov stoječa društva pošiljajo tisoče goldinarjev vsako leto v Rim; v farovž gre zadnji vinar, in če je še toliko treba otroku obleke, kruha. Tudi za ozdravljenje ali pananje zlodja iz bolne »zacoprane« živine se jemljejo krone v naših farovžih. Vprašanje rešitve našega naroda po-tujčenja, ali vprašanje, da-li kot potujeni še kot lastniki svoje zemlje tu ostati za-moremo, se da rešiti le s tem, da naše ljudstvo duševno spravimo iz objemajev te anahronistične, srednjeveške duho-venske sile, se da le rešiti, ako ga spravimo z vso dušo na tla modernega dela, gospodarstva, ga napravimo produktivnejšega delavca; da varjemo to malo meščanstva pogina, ker brez njega smo kmalo gotovi z življenjem. Še moramo v šolo modernega življenja, malo smo še v njej bili in razviti moramo Slovenci, kakor vsi Avstrijci, šele pravo liberalno, kapitalistično gospodarstvo. Istemu je naš duhovnik iz lahkoumljivih ozirov kruto sovražen. — Socialno zadružno gospodarstvo se prikazuje kot lepa zarija na obnebju velikih, bogatih industrijalnih narodov, ki imajo tudi že moderno šolanega kmeta. A le tem. Le na podlagi večjega liberalnega gospodarstva z veliko industrijo, dobro intenzivno delujočim kmetom stavi zadružno gospodarstvo svoje lepe hiše. V ■ Jubljaul, 22. avgusta. Sestanek treh vladarjev. V Kielu se snidejo okoli 7. sept. ruski car Nikolaj, angleški kralj Edvard in nemški cesar Viljem. Nato se pelje car na Francosko, kamor pride iz Kodanja tudi ruska carica Aleksandra Feodorovna. Car in carica bosta ostala nekaj dnij na gradu Compiegne in potem posetila Pariz in nekatera mesta osrednje Francije. Ta poset je velik uspeh politike Loubeta in \Valdeck - Rousseaua. Carja ni bilo na svetovno razstavo, kar se je splošno opažalo. Takrat se je trdilo, da car ne mara imeti osebnih zvez z vlado, v kateri sede socialisti, a sedaj pride vendarle. V Parizu in na Francoskem sploh se prihoda carja in carice silno vesele, dasiravno kali to veselje nekoliko dejstvo, da poseti car prej še nemškega cesarja in angleškega kralja. Ta sestanek je novo poroštvo, da ostane evropski mir še nekaj časa neskaljen. Na črnogorski-albanski meji je pripravljeno vse za boj. 20.000 Albancev je zbranih v Rogovem, Jakovem in v Ipeku ter nameravajo napasti Mokro in črnogorski okraj Školani. Streljivo imajo turško. Črnogorska vlada je že poslala svoje čete na meje, da odbijejo naskok Albancev. Hkratu se je obrnil poslanik Makić do turškega sultana in do turške vlade, da naj boj zabranita. Dobil je zagotovilo, daje turška vlada Albancem ostro prepovedala, delati nemire in poboje. Turška vlada pa prosi črnogosko, da ukrene isto. Vojna v Južni Afriki. V taboriščih, v katerih so ujete bur-ske žene z otroci, divjajo epidemije uprav grozno. Umrljivost otrok raste in v enem samem taboru je umrlo v mesecu juliju 196 oseb. V taboru pri Potscheffstroomu je zaprtih 3002 otrok vsake starosti. V prvem tednu meseca julija jih je umrlo na ošpicah 95 in naslednjega tedna že 105. Tako morajo v osmih mesecih iz-umreti vsi otroci Buro v in tudi večina žensk. Narod je tem načinom seveda sli-čen podžganemu drevesu. Angleži so vzlic grozni umrljivosti v omenjenih taboriščih zavrnili švicarsko ambulanco z zdravniki in pomočki, češ da taborišča ničesar ne potrebujejo, in da ne manjka nikomur ničesar! — »Freeman Journal« poroča o razgovoru irskega poslanca \Vil-liama Redmonda s Krugerjem, kije dejal: Ako dobimo svojo neodvisnost, dvignemo zopet svojo domovino. Ali za to je nam treba popolne neodvisnosti.« Kriiger se ne more ločiti od misli, da obdrže Buri končno vendarle popolno neodvisnost. Iz Londona pa poročajo, da je pošel Burom že ves denar ter da bo vojne v kratkem konec. Kriiger je bolehen. Dopisi. Iz Šoštanja, 21. avgusta. Na dan svečanosti rojstva presvitlega cesarja zborovali so v gostilni Hankeja »Sudmarkovci« iz Šoštanja in Velenja. Ni se vedelo, da zborujejo, ker hajlovci so se zbirali tiho kakor netopirji; a ko se je velenskim junakom segrela kri, prihajali so iz zavetišča na cesto in tudi v druge gostilne ter ljudi izživljali in žalili s psovkami in grožnjami. To postopanje vznemirilo je tudi dva naših, katera sta hotela takim surovostim napraviti konec, in sta šla po stražnika. Ko sta prišla s tema gospodoma v bližino Hankejeve gostilne, slišali so v gostilni »pri Kroni« vrišč in pretep, stražnik je šel v gostilno, da napravi mir, v tistem hipu je priskočil neki Hanke k jednemu naših, ga pričel daviti, na kar sta mu priskočila Herman Goli in Vincenc Pribošič iz Velenja na pomoč in pričeli so s pestmi in nogami biti po našem ter ga vrgli na tla. V tem trenutku je priskočil c. kr. sodni pristav in rezervni častnik dr. Wazulik iz gostilne Hauke, kjer se je tudi »zboro vanja« vdeležil, ter je zahteval aretiranje napadenega, češ, da je za to odgovoren. Res je stražnik temu ukazu ustregel inje napadenega in pobitega aretiral. Upamo, da bodo oblastva, katerim se zadeva naznani, storila svojo dolžnost, da nas bodo varovala v prihodnje pred takimi izgredi. Upamo tudi, da bo občinsko predstojništvo storilo potrebne korake, da se zločinci kaznujejo, in da se v prihodnje zabranijo taki grdi slučaji. Dne 15. avgusta bila je pri nas »Vranska Vila«; sprejem in obhod po trgu sta bila sijajna. Akoravno so iz gostilne Hankejeve nekateri hajlali, ni se od nas nikdo oziral na to ter jim vsak pustil veselje do izzivanja. Tudi ponoči ni bilo čuti kakega izgreda, akoravno je na vseh voglih prežala nemčurska druhal. A zavedno in inteligentno postopanje naših fantov in mož zaprečilo je toliko od nemčurske so-drge zaželjeno pretepanje. Vidi se torej, da ima naš najpriprostejši kmetski fant v«cč inteligence, kakor zagrizeni hajlovci, in če nosijo tudi uradniško suknjo! Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. avgusta. — Glavna volišča za deželne občine so določena takole: I. Za volilni okraj Ljubljana-Vrhnika: Spodnja Šiška. II. Za volilni okraj Kamnik-Brdo-Podpeč: Domžale. III. Za volilni okraj Kranj-Tržič-Škofja Loka: Primskovo. IV. Za volilni okraj Radovljica - Kranjska gora: Lesce. V. Za volilni okraj Postojina-Logatec-Lož Bistrica Cirknica: Postojina. VI. Za volilni okraj Vipava-Idrija: Vipava. VII. Za volilni okraj Novo mesto Kostanjevica-Krško: Št. Mihel-Stopiče. VIII. Za volilni okraj Trebno-Višnjagora - Žužemperk - Mokronog - Litija-Radeče: Litija. IX. Za volilni okraj Kočevje Ribnica Velike Lašiče: Velike Lašiče. X. Za vol. okraj Črnomelj-Metlika: Gradac. — Duhovne vaje za učitelje. Kaj je pa to, g. urednik, da nas je naš preskrbni oče Anton Bonaventura letos tako pozabil. Lansko leto o tem času smo imeli v rokah one — oh, blaženi čas — črno na belem tiskane spodbujevalne besede: Zopet je minulo šolsko leto . . . . Odpočijte se telesno, pa tudi v duši se zberite.... In vendar je prva dolžnost nas vseh, poskrbeti za ne-umrjočo, z Jezusovo krvjo odkupljeno dušo, da se ne zgubi .... Zato Vas tudi letos vabim v samoto; ne sicer za vse dni počitnic, ampak samo za tri dni .... Pridite torej k duhovnim vajam .... V Ljubljani, 10. julija 1900. f Anton Bonaventura, škof. — Zakaj nas tudi letos ne vabi v ono samoto za — tri krone? Oh, kaj smo se mu zamerili? Ali ne potrebujemo sedaj več one tridnevne samote, kakor jo je potreboval Jonas? Mogoče je pa prevzvišeni v svoji mnogostranski delavnosti pozabil na nas revne duševne trpine. Oh, usmilite se nas, ter nas zopet povabite za tri dni v samoto. In sicer bi želeli, da se te duhovne vaje razpišejo na dan 11., 12. in 15. septembra, ker mislimo, da nam je treba v prvi vrsti skrbeti za dušo in potem šele za telo. Ti dnevi bi bili najbolj umestni za nas, pregrešno liberalne učitelje, ker v teh dneh se bo bil boj za žive in za mrtve klerikalne kandidate. Jeden, ki se želi ravno letos udeležiti duhovnih vaj za u č i t e lj e. — Kronice in odpustki. Na praznik Velikega Šmarna je šlo neko pobožno dekle na Vitovlje na božjo pot k Materi božji. Šlo je tudi k spovednici ter prišlo v roke patru Knavsu. Dekle je povedalo med drugim celo to, da se ni udeležilo procesije, ker je ni bilo doma. Takoj, ko je slišal to spovednik, je zahteval od nje jedno krono, sicer ne bo imela odpustkov. Ko je pa dekle reklo, da nima krone, jej je spovednik zažugal, da jo mora dati dekanu v Črničah, čemur je dekle tudi pritrdilo. To poročilo je dobila »Soča« iz kmetske roke, katera skon-čuje pismo tako: »Kam smo prišli ni čuda ki vira peša rat bivedelkam te krone pridejo kih nunci v berejo za ot pustke«. — Barantanje s taksami je upeljal Tomaž Rožnik, župnik v Selcih. Oženil se je pred leti neki I. B. z nevesto v tretjem kolenu in je plačal navadno takso, ki znaša nekaj goldinarjev. Pred nekoliko tedni se je oženil njegov brat F. B. istotako v tretjem kolenu, a župnik mu je računal sedaj, ko je »vera v nevarnosti« in se rešuje pri volitvah, 35 gld. Ženin, ki ni mogel plačati previsoko takso, tožil je nekemu trgovcu, kje bode dobil denar za pokritje župnikovega računa. Izvedelo se je to kmalo okrog, in nekdo je 0 tem napisal v »Gorenjcu« notico. Župnik je menda slutil in računil pravilno, zato je po poroki odpustil ženinu okroglih 24 gld., tako da je plačal le navadno takso. Nekaj dni na to, ko je izšla notica v »Gorenjcu«,'je župnik poklical do-tičnega trgovca, kateremu je ženin tožil zaradi takse, in ga obdolžil, da je pisal notico. Zahteval je, naj notico prekliče kot laž in mu je zapretil, če ne stori tega, da ne bode od njegove hiše nihče dopuščen za krstnega botra in da bo vsakega pokopal po beraški. če pa ne bi preklical, bi pa župnik »Gorenjca« tožil. Za dodatek še to: V Selcih so bile pri farni cerkvi maše po G0 kr., sedaj so po 1 gld., pri podružnicah so bile po 2 gld., sedaj po 3 gld. Vse to menda, ker je »vera in bera v nevarnosti«, za kmetov žep pa bo že prekrbljeno, da bode kmalu prazen. Selčan. — Nemškutarska arogantnost. Izletniki in turisti, ki obiskujejo Triglav, se že dalje časa pritožujejo, kako vsiljuje kranjska sekcija nemškega planinskega društva svojo nemščino, kjerkoli jo more, in kako skuša nemške znake vtisniti krajem, ki leže v sredini slovenskih pokrajin. Da bodo pa naši Velikonemci tako drzno nastopali, kakor se je opazilo v naslednjem slučaju, ne bi bili nikdar pričakovali, posebno ker nemška kranjska sekcija tako rada poudarja, da ne deluje v politični smeri. Naši turisti so namreč z velikim začudenjem opazili, da je postavljena v bližini Deschmannove koče pod Triglavom velika črno-rudečo-žolta zastava. Ali je res dovoljeno nemškim nacijonalcem, kateri se v zadnjem času zbirajo v kranjski sekciji »Alpenvereina«, na ta način izzivati slovensko ljudstvo na njegovi zemlji? Na to naj bode opozorjena občina Dovje. Radovedni smo, kako dolgo bode stala ta zastava in s kakimi nadaljnimi predrznostmi se bodo še ovekovečili strastni nemški nacijonalci, kateri sedaj zastopajo kranjsko sekcijo »Alpenvereina«. — Združniško zborovanje Št. Janžke premogokopne združbe. Dne 19. t. m. vršilo se je v odvetniški pisarni dra. Otona Vallentschag-a v Ljubljani pod vodstvom c. kr. rudarskega nad-komisarja dra. Iloriaka prvo združniško zborovanje Št. Janžke premogokopne združbe, katera si je pridobila v last nekdaj prav živahno procvitajoči, zadnjih 20 let pa izven prometa stoječi premogo-kop v Št. Janžu pri Trebnjem. Premoko-kop nahajal se je v posesti različnih lastnikov, zadnji čas posedoval ga je Josip -Pavlin, kateri ga je pridobil od dvornega svetnika Julija pl. Szaibely. Na združni-škem zborovanju seje sedež ravnateljstva določil v Trstu in so v isto izvoljeni gg. Cesare de Combi (predstojnik), Gustav Pah (predstojnikov namestnik), Fran Ber-gauer, Julij pl. Szaibelv, Federioo Angeli in Ernest Gamus. Združniško zborovanje vršilo se je v naljepšem redu ter so vsi sklepi bili sprejeti jednoglasno. Ker pre-mogokopna združba razpolaga čez mnogobrojne trgovinske zveze in denarna sredstva, je, po nameravani zgraditvi železniške proge, v interesu kranjske dežele pričakovati pomenljiv razvoj sedanjega premogokopa. — Dopust je dovolilo naučno mi-nisterstvo učitelju na obrtni šoli gosp. Alojziju Ganglu, da izvrši model Valvasorjevega spomenika, in sicer do 15. sept. 1902. — Umrl je v Mengšu pri svojih stariših Pavel Jenčič, petošolec na ljubljanski realki. Pokojnik je bil marljiv, vzgleden dijak, toda sušica je po kratkem trpljenji končala življenje nadepolnega mladeniča. Pogreb bo v petek popoldne ob 6. uri v Mengšu. — Poročil se je Ljudevit Demet. Jereb, asistent pri drž. železnici v Trstu, z gdč. Olgo Čokelj iz Trsta. — Obč. volitve v Kostanjevici so se vršile 9. t. m. in je bil izvoljen veleposestnik g. Ivan Globočnik županom. — Na Pijavigorici je bil 11. avgusta izvoljen klerikalen župan, kateri je znan hlapec duhovnikov, in ki je bil vedno pripravljen trobiti v duhovniški rog. Tega župana pa niso volili občani iz Pijavegorice, ampak le iz naprošenih 4 druzih občin, ki imajo volilno pravico v občini Pijavigorici. Te voiilce sta poslala znani ižanski župnik in kaplan Traven in so jih vodile štiri osebe iz Pijavegorice, znani klerikalni agitatorji. Prejšnji župan je bil liberalec in odločen naprednjak. Klerikalni župan je mislil, da bo dobil v občinski blagajnici tisočake, da bode brodil ž njimi, ali tega se v tej občini ne bo doseglo nikdar. Prejšnji župan je prevzel leta 189G. dolg, sedaj pa ni zapustil dolga. Zato naj mu bodo občani samo hvaležni! — Pri Veliki Nedelji so zmagali pri občinskih volitvah nemškutarji, namreč občinski oskrbnik Flucher s svojimi poslušnimi. Žalostno, da so domačini tako malomarni! — Stajersko-nemška znanost, .■štajerskim slovenskim šolam se priporoča in usiljuje knjiga: »Prliparationen fiir den heimatkundlichen Unterricht unseres Hei-matlandes Steiermark. Von N. Maierl.« Ta knjiga je glede na našo narodnost uprav škandalozen pamflet, in svarimo slovensko učiteljstvo pred nabavo V dokaz naj navedemo samo nekaj mest iz tega sramotnega pamfleta. »Die deutsche Sprachinsel Cilli. "\Yird von Deutschen be\vohnt. Die \Venden verdingen sich bei den Deutschen als Miigde, Knechte. Sie sprechen noch immer eine uns un-verstandliche Sprache. Viele haben jedoch in Schule deutsch gelernt. Sie essen nur Haiden- und Turkensterz. Die meisten sind Ilolzknechte und Arbeiter« itd. Jeden stavek bolj nesramen kot drugi. To se prodaja kot znanost in po tem se bo v nemških šolah tudi učilo. Skrbimo, da se neumni in zlobni nemški pisači vsaj s slovenskim denarjem ne bodo podpirali! — Toča je padala včeraj popoldne ob 5. nad Litijo in okolico ter napravila precej škode. — Konj je ubil 14. t. m. popoldne ob 5. poldrugo leto starega sinčka posestnika Er. Vovka v Šalovicah pri St. Petru. Nesreča se je zgodila v hlevu vpričo očeta. — Krava je iztaknila oko posestniku Iv. Vekarju iz Koč na živinskem trgu v St. Petru pri Postojni. Krava se je branila muh in sunila Vekarja v levo oko, ki je takoj izteklo. — Ustreljenega so našli dne 14. t. m. v gozdu na takozvanom Dravskem otoku pri Središču jurista Feliksa Stampfla iz Gradca. Bival je pri svojem stricu dr. Spesiću ter je šel v zabavo na lov. Najbrže ga je ustrelil kak tatinski lovec iz maščevanja. — Brzovlak je skočil s tira včeraj pop. ob 2. uri 20 minut zunaj postaje Maribor. Stroj je porušil tir in vagoni so se poškodovali. Osobni vlaki morajo voziti sedaj preko Ogrskega. Tovorni vlaki iz Maribora in iz Ljubljane pa se sploh ne bodo odpošiljali, dokler se močno poškodovana proga popravi. — Nesreča na železnicah. Pretočeno sredo je na koroškem kolodvoru v Mariboru nekemu pripenjaču odtrgalo nogo. V četrtek je povozil vlak v v Vuhredu strojevodjo Verhoušeka. Bilje takoj mrtev. Zapustil je ženo s 6 nepreskrbljenimi otroci. — Svečano otvorjenje „Hrvatske čitaonice" v Mošćenicah 25. t. m. se bode vršilo s koncertom, ki bode v društvenih prostorih ob 7. uri zvečer. — Samomor. V Zdušu pri Kamniku se je frizerski pomočnik Simon Kri-štofič ustrelil. Bil je menda duševno bolan. — Sedaj imate I Svoječasno smo poročali, kako so tržaški magistratovci lovili slovensko narodno ljudstvo, naj se o ljudskem štetju zapiše za Lahe! Zlasti pa so v ta namen grdo zlorabljali domovinski zakon, katerega so na drzen način spravljali v zvezo z ljudskim štetjem. No, sedaj celo »Avanti« graja tržaške magi-stratovce, ker na neodpusten način kratijo domovinstvo tudi takim, katerih pravica je evidentna. Tem povodom pripoveduje »Avanti«, kako so o priliki ljudskega štetja razni agentje sleparili slovenske ljudi, z obljubami, d a jim bo takoj podeljeno meščanstvo ako se vpišejo za Italijane, drugače pa da v Trstu ne bo vsprejet nikdo. Slovensko nerazsodno ljudstvo je šlo res na limanice, misle, da Lahoni govore resnico. Sedaj pa jim magistrat vrača ne-vsprejete prošnje iz teh ali onih »razlogov«! Signori gospodovalne klike si sedaj veselo manejo roke, ker so dosegli naj-večo prevaro, a slovensko nerazsodno ljudstvo se sedaj obrača do »Edinosti«, da mu pomore do tega, kar mu podeljuje zakon. »Camorra« iredentarjev, Zidov in ob enem uničevalcev blagostanja Trsta in njega prebivalcev je dosegla — vsaj za nekoliko časa — svoj umazani namen; ali neki pregovor pravi, da — Bog ni Furlan! — Kdo izzivlje?! Dne 28. julija se je dogodilo, da so Slovenci tržaške okolice kamenjali družbo Lahov, ko se je vozila po istrski cesti proti sv. Ani. Tedaj so vsi lahonski listi zagnali grozen krik proti barbarom-napadalcem! Včeraj pa je bila pred tržaškim deželnim sodiščem razprava proti jednemu gori omenjenih Slovencev, in na tej razpravi se je dokazalo— da so bili Lahi oni, ki so izzivali, in ne Slovenci! — Avstrijske vojne ladije in italijanski inženerji. V tehničnem zavodu pri svetem Andreju se gradijo razne vojne ladije in med istimi je več avstrijskih. Med osobjem tega zavoda pa je več laških podanikov in to celo med inženerji! Pustimo na strani dejstvo, da to pomenja krivico domačim delavcem brez izjeme in povdarimo, da je najemanje tujih podanikov, zlasti pa inžener-jev, nevarno. Ti inženerji imajo tako vso priliko opazovati sistem naših vojnih ladij. Nevarnosti in škode, ki utegnejo nastati vsled tega, ne treba opisovati. Ako naša država daje kruha in sploh zaslužka temu zavodu, bi li ne mogla ob enem zahtevati, naj se ta zavod ne poslužuje tujih državljanov, ko ima domačih na iz-bero, in naj ne odpira vrat — ogleduš-tvu? Kaj mislijo o tem avstrijski vodilni krogi? ! ! — Anžič zopet ušel. Poizvedovanju mestne policije se je posrečilo dognati takoj, da je pobegnil tat bicikljev Anžič v Solnograd. Danes zjutraj bi bil moral Anžič z gorenjskim vlakom v spremstvu orožnika dospeti v Ljubljano, a malo pred svojo ječo, ki ga ne izpusti več tako naglo, se je Anžiču posrečilo uteči iznova. Blizu Medvod je hotel iti Anžič na stran ter je prosil orožnika, da mu sname verigo z rok, da more iti na stranišče. Orožnik je verigo snel in spremil Anžiča do vrat stranišča, da bi ga ondi stražil. Ali Anžič je, vstopivši v stranišče, bliskovo vrata zaloputnil in porinil zapah. Med tem ko je orožnik vrata odpiral, pa je Anžič skočil z vlaka skozi straniščno okence ter pobegnil, predno se je vlak zopet ustavil. Orožnik je šel s 4 tovariši takoj preganjat in lovit Anžiča, a doslej ga še niso dobili. Baje je zbežal tat proti Savijam. Pri skoku z vlaka si je menda pohabil nogo, kajti ljudje so videli nekega šepajočega, Človeka, ki je docela sličen Anžiču. — Meščanska godba priredi danes zvečer koncert na Hafnerjevem vrtu in sicer na lok, na kateri koncert si. občinstvo še posebno opozarjamo, će pomislimo, kako dolgočasno in pusto je bilo druga leta ob tem času v Ljubljani, ne moremo dosti visoko ceniti lepo razvijajoče se meščanske godbe, katere ne podpiramo nikdar dovolj krepko. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 11. do 17. avgusta 1901. Število novorojencev 21 (= 31-18 °/00), mrtvorojenec 1, umrlih 30 (=4455°/00), mej njimi jih je umrlo za škarlatico 1, za vratico 1, za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled nezgode 1, za zazličnimi boleznimi 22. Mej njimi je bilo tujcev 10 (=33.3%), iz zavodov 18 (=60°/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za škarlatico 8, za vratico 1 oseba. — Brzojavni in talefonski promet meseca julija 1901. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca julija 1901, in sicer na Primorskem oddanih 47.497, došlih 55.541, transitujočih 153.973, skupaj 257.011 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 31.197, došlih 35.455, transitujočih 137.989, skupaj 204.641 brzojavk; na Kranjskem oddanih 9.426, došlih 12.048, transitujočih 20.766, skupaj 42.240 brzojavk. V interurbanem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 1.954, v Opatiji 344, v Pulju 150, v Ljubljani 202 pogovora. V lokalnem prometu govorilo seje: v Trstu 320.000krat, v Pulju 6882krat, v Gorici 7.037krat, v Opatiji 2.384krat in v Ljubljani 23.235krat. * črnogorski knez — srbski prestolonaslednik. »Inf« je izvedela, da se je kralj Aleksander izrazil pred ruskim poslanikom, da je voljan razglasiti kneza Nikolaja črnogorskega za dediča srbskega prestola v slučaju, da ostane njegov zakon brez otrok. — Prijateljska zveza med Cetinjem in Belgradom je ponovljena. Bratranec velikega kneza Nikole, vojvoda Blažo Petrovič, odide kot črnogorski odposlanik v Belgrad. * Škofje — zoper menihe. Bel-giški škoije ne kažejo posebnega veselja nad ogromnimi procesijami vsiljujočih se francoskih menihov. Kakor javlja klerikalni pariški »Universum«, so sklenili, da smejo francoski menihi le pod sledečimi pogoji stopiti na belgiška tla: 1.) ne smejo beračiti od hiše do hiše; 2.) ne graditi učilnic; 3.) ne smejo imeti javnih kapelic, ki bi bile tudi občinstvu pristopne. * Nesreča na morju. Parnik »Island« je butnil pretekli petek zjutraj ob ledeno goro v obližju Juneaua (Alaska) ter se je potopil. 65 oseb je utonilo, 107 pa se jih je rešilo. ' Roparski načelnik ujet. Geor-gij Dimopulos, najbolj nevarni roparski načelnik, katerega se je v Macedoniji vse balo, se je pripeljal pred par dnevi v Volos ter je bil celo tako predrzen, d? je šel, čudno oblečen, v neko kavarno. Tam ga jo izpoznal orožniški korporal in poklical je še pet redarjev; toda ko ga je hotel orožnik prijeti, ga je ustrelil Dimopulos v oko. Po dolgem, hudem boju se je šele posrečilo redarjem, zvezati smelega in nevarnaga roparskega načelnika. * Turška princesinja — govornica. Londonski listi poročaje: V kratkem času bo v Londonu prirejala zanimive govore turška princesinja po imenu Hairie Ben Ayad, ki ima za seboj jako romantično preteklost. Ona in njen mož sta legitimista, t. j. pristaša Murada, brata sedanjega sultana Abdul Hamida. Tega starejšega brata pahnil je Abdul Hamid v ječo, kjer životari še dosedaj, legitimisti pa ga še vendar pripoznavajo za pravega vladarja. Zato sta pa tudi princesinja in mož preganjana po turški vladi. Zdaj pa namerava princesinja v govorih pojasnjevati razne pikantne vesti, edino le turški ženi znane, kakor n. pr. o turških ženah, o njihovem domačem življenju, o skrivnostih harema, o suženjstvu v Turčiji itd. Pri svojih govorih bo oblečena v turško nošo, ter bo zavoj zakrival njen obraz. Baje je interesantna rujavka. * Glasilo beračev. V Parizu izhaja jako čuden list, »Dnevnik beračev«. Ta list je autografiran in poroča natanko o vseh krstih, porokah, pegrebih in drugih prilikah, katere obljubujejo beračem bogato žetev. V listu je dalje natančen imenik raznih človekoljubov, naveden je tudi čas, najugodnejši za beraške »avdi-dijence«. Končno slede še druga koristna »društvena« poročila. ' Pes prijatelj kolesarjev. V vasi Vrutici na Češkem ima trgovec g. VaclavNčmec bernardinskega psa»Greifa«. Ta pes ima posebno naklonjenost do kolesarjev, to pa za to najbrž, ker njegova gospodarja, mladi in stari Nžmec, oba kolesarita. Bernardinec »Greif«, kakor se je tega privadil pri svojih gospodi, spremlja vsakega tujega kolesarja po celi občini, in gorje manjšemu psu, kateri bi hotel z lajanjem napasti kolesarja: velikan »Greif« prime lajalca za kožuh, strese ga na malo ter ga vrže. Ako pa ima kak kolesar bič ali zavitek, mora ga izročiti »Greifu«, kateri samozavestno vzame vse v gobec, potem pa beži naprej ter kaže pot k trgovcu in gostilničarju Svobodi konec vasi, kjer je izvrstna postaja za tuje kolesarje. Književnost. — „Čujte nas!" Tako se zove novoizišla knjižica Rudolfa Vrabla, kateri je spisal že več mladinskih spisov. Vsebina knjižice je sledeča: Milijoni. — Vanda, poljska kraljica. — Kamen. — Pred sodbo. — Zgubljena sreča. — Že tretji. — Tudi ti spisi so namenjeni priprostemu narodu ter odrasli mladini ter so vsi ten-denčno moralne vsebine, kar kaže že tudi naslov. Knjižica je lična; tiskali in založili sojo Blaznikovi nasledniki; stane 40 vinarjev. Priporočamo jo. Telefonska in brzojavna poročila. Maribor 22. avgusta. Shod zaupnikov otvoril dr. Rozina. Udelež-nikov okolu 250. Predsednik dr. Sr-nec obžaluje sklep proti abstinenci. Čehom se izjavi kondolenca ob smrti dr. Kaizla. Robič govoril je o gospodarstvu dež zbora in zopet odo-bruje abstinenco. Ravno tako Dečko. Shod traja še naprej. Dunaj 22. avgusta. Cesar je sporočil po svojem prvem pribočniku grofu Paaru vdovi dr. Kaizla svoje najgloblje sožalje Dunaj 22. avgusta. Nadvojvoda Franc Ferdinand je ustrelil na lovu po nesreči neko žensko, ki je brala jagode. Nesreča se je zgodila v gozdu pri Bohmisch-Rohrenu. Praga 22. avgusta Pogreba bivšega finančnega ministra dr. Kaizla se je udeležilo ogromno občinstva, finančni minister Bohm - Ba\verk, minister dr. Rezek, namestnik Coudechove, bivši ministrski šef pokojnika, grof Thun, državni in deželni poslanci obeh narod-nostij iz Češke in Moravske, poslanec dr \Vassilko kot zastopnik maloruskega kluba, zastopniki državnih uradov, češkega vseučilišča, trgovske zbornice itd. Vence so poslali: ministrstvo Korber, finančno ministrstvo, dr. Rezek, Cou-denhove i. dr. Občinstvo je delalo špalir prav do pokopališča. Na grobu je krasno govoril načelnik mladočeškega iz-vrševalnega kluba dr. Škarda. Pariz 22. avgusta Ker se zunanji minister Delcasse ni vrnil s svojega dopusta, se sodi, da francosko-turška afera v Carigradu ni več kritična. Listi pišejo mirnejše, le „Figa-ro piše, da je vojna skoraj neizogibna ter poroča, da odide v kratkem troje velikih vojnih ladij pred Carigrad. Berolin 22. avgusta. Zastopnik republike Oranje, dr. Miiller, v Haagu je dobil poročilo, da je prijelo v Kap-landiji 12.000 Holandcev za orožje in da je položaj Angležev jako neugoden. London 22. avgusta. Zadnje posvetovanje burskih voditeljev pod pred-sedništvom Kriigerja, na katerem se je obravnavalo, kaj storiti glede proklamacije Kitchenerja, je ostalo brezuspešno, ker je izjavil dr. Leyds, da se posredovanja kake velevlasti ni več nadejati. Kapstadt 22. avgusta. Buri operirajo v okraju Barklev Easta. Preganja jih krepka policija in angleške čete. Barklev je utrjen, a odrezan od vseh zvez. Poslano.^ Gospođu Fran Stibilu na Rakeku. Vafia izjava v prilogi St. 182 .Slovenskega Naroda" s dne 10. avgusta t. 1. je neresnična in izbruh jese zato: 1. ) ker sem se s salepko s dne 1. julija t. L podpisano od dveh prič, odpovedmi zvezi s Vami T teku treh mesecev (storil sem to, ker ste mi bili nehvaležni in niste hoteli kupce vati na podlagi vsaj najpotrebnejših, tedaj najobičajnejših trgovskih knjig); 2. ) ker sem zahteval od Vas '.pojasnila, koliko ste sami iztočili, komu in po čem ste oddali 4866 1 od 6362 litrov iz Istre na Vase in moje ime fakturiranega vina, do katerega imam ravno toliko pravice kot Vi, a tudi dolžnosti da bode početkom oktobra t. 1. plačano; 3. ) ker sem zasačil kakor drugod dopise, tako posebno v Istri zalepko, s katero ste me žalili na časti in poštenju, mesto da bi poslali 400 K na račun vina, kakor ste obljubili; 4. ) ker sem Vas 6. t. m. po g. notarju pozval k obračunu v Cerknico za to, ker niste poslali do 3. t. m. nobenega denarja v Istro, kakor ste meni trdili in akoravno ste večino skupnega vina ali iztočili ali na debelo prodali in od od-jemnikov zahtevali, da se samo Vam plačuje; 5. ) ker sem Vas pretečeni teden tožil pri si. c. kr. sodišču v Cerknici radi žaljenja na časti in poštenju. Koncem Vam naznanjam, da bodem, kakor pred najinem obračunom dne 31. maja t. 1. tako sedaj sprejel denarje na najino vino in sicer za to, da bodeva početkom meseca oktobra t. 1, zadostila svoji skupni dolžnosti. Hrenovice, dne 12. avgusta 1901. Josip Rustja. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (1795) Zahvala. „Vranska Vila" bila je povodom svojega izleta v Šoštanj tako sijajno in presrčno sprejeta, kakor še nobeno društvo v kakšnem trgu na Spodnjem Štajerskem. Odbor izreka torej naj-iskrenejo zahvalo vsem, ki so k temu sijaju pripomogli. Zlasti se zahvaljuje velecenjenim damam šaleškim za darovani trak, kateri ostane ne le najlepši kras društveni zastavi, temveč ljubavna vez obeh dolin, — nežnim rokam, katere so dru-štvenike iz-za oken s šopki v takem izzobilji obsipavale, slavnemu tržko-občinskemu sastopu z gosp. županom za prelepi pozdrav, bratskemu društvu „Šaleška Čitalnica" z uzornim gosp. predsednikom za vznesene govore in ukrenitev vsega potrebnega in hotelu „Avstrija" za izborno postrežbo. Slov. pemko društvo „Vranska Vila'*'* Na Vranskem, dne 18. avgusta 1901. S. Jiea-llr. t. č. podpredsednik. Umrli so v Ljubljani: V otroški bolnici.- Dne 16. avgusta: Ivan Fink, dninarjev sin, 3 mes., atrofija. V hiralnici: Dne 12. avgusta: Julijana Kukovec, usmi-Ijenka, 25 let, jetika. Dne 13. avgusta: Marija Kres, gostija, 87 let, ostarelost. Meteorologično poročilo. viiia« nad morjem S08S m. Srednji sračnl tlak 788-0 mm fcJO < Stanje Čas opa-j baro-zovanja l metra v mm. Nebo i! 21 23 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 738 8 19 1 sr. jvzhod oblačno S iS 7410 I 14 0 sr.8vzb.od jasno ! 739 9 231 sr. vzhod del. oblač. o Srednja včerajšnja temperatura 19'9°, nor-male: 183°. Dunajska borza dne 22 avgusta 1900. Skupni državni dolg v notah .... 99-— Ekapni državni dolg v srebru .... 98 85 Avstrijska zlata renta....... 118 80 Avstrijska kronska renta 4°/0 .... 9576 Ogrska zlata renta 4°/0 . ..... 118 55 Ogrska kronska renta 470 .... 93 05 Avstro-ogrske bančno delnice .... 1671 — Kreditne delnice . ....... 63153 London vi si a.......... 239 35 Nemški državni bankovci za 100 mark . 117'15 £0 mark............. 2344 £0 frankov....... . . . 19 03 Italijanski bankovci........ 9110 C. kr. cekini........... 11*33 R OGACKA Zastopnik za Kranjsko: Mihael Kastner v JL.jut>ljani. (714*4) Marija Jeselč naznanja v svojem kakor v imenu svojih otrok Mar-eela, Miri, MIlana, Franeelja in Antona prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni nepozabni sin, oziroma brat Pavel Jenčič učenec 5. real. razreda v svojem 18. leta, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob '/,2. uri zjutraj, po kratki mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. (1794) Pogreb predragega nepozabnega bode v petek, ob 6. uri popoludne, iz hiše žalosti na tukajšnjo pokopališče. Za tiho sočutje se prosi! Mengeš, dne 22. avgusta 1901. P odpisani izjavlja, da za svojo ženo Marijo Krsnik rojeno Kocjan ni več plačnik. Ant. Krsnik posestnik in mlinar v Lesa h (1787—2) h. Št. 3. Trgovski učenec s primerno šolsko omiko, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino (1778—2) Ernesta Jeunikerja, Dunajska cesta. perilo za dame in gospode se sprejme za leskece likati. F wm BST~ Po perilo pridem tudi na dom. H**!» Jeder t Jamnik 17931 Cesta na loko štev. 19, I. nadstr. Kot (1762—2) korespondost ali praktikant želi vstopiti v službo slovenskega, nemškega in italijanskega jezika ter francoske korespondence vešč absolviranec trg. šole. Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«. Vsak dan sveže priporoča po na|niž|i «-«**»»■ Janko Traun (1724-5) i«-«- !• »-I Ij|nbl|anl. Spreten komi norimberške in galanterijske stroke in za kranjske izdelke se sprejme za en-gros trgovino. Ponudbe pod spreten komi št. IOOO upravništvu »Slov. Naroda«. (1792-1) dobrega in izvežbanega v navadnem delu, sprejme takoj (1779 - 2, Ivan Lebez v Borovnici. Gostilna,pri novem svetu' Marije Terezije cesta št. 14. <==^=j^ V nedeljo, 25. avgusta 1901 K O IV C E> R T meščanske godbe Izda/teLO olepšanem Trxt"CL- :aim«-***- »■» 1 £»• nrl. V«itopulna prosta. Na vrtu sta salon in kegljišče. Točil bodem izvmtna pristna vina in koalerjevu marčno pivo ter skrbel za dobra Jedila in toCno postrežbo. Za mnpgobrojen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem (i796-i) Valentin Mrak^ gostilničar. Popolna oprava za špecerijsko prodajalaico dobro ohranjena, so po coni odda. Natančni naslov pove tvrdka (12-152) Edmund Kavčič ▼ IJubljanl, Prešernove ulice, nasproti poete. Cos. kr. antrijtki fšh državno žaleznlca. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1901. leta. Odhod iz Izubijane j->2. kol. Proga oea Trbls. Ob 12. ari 24 m po noCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frauzens teste, Inom ost, Monako vo, Ljubno* čet Selzthal v Ausaee, Solnograd, čez Kleic-Beifling v Steyr, v Line, na Drmaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m sjatraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Klein - Reifling v Line, Badejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, L ipak o; Cez Amstetten na Drmaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno- čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga ▼ Novomesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. uri 55 in zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod ▼ 10 ubijan o juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograd a, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Solnograda, Lir.ca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gaate-ua, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. ari 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in prazmkih ob. 8 uri 34 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih yarov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla., Proga la fiovega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob St, uri 82 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnih. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri *.0 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Ljubljano drž. kol. 1% Kamnlha. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dotoludne, ob Absolviran sprejme se takoj (1791) v pisarni dr. F. Tekavčiča odvetnika v Ljubljani. Prva žrebljarska ia železo-obrtna zadruga v Kropi pri Kamnigorici vsppejme spretnega korsspondenta ozir. Pisane ponudbe z dostavkom letne plače vposlati so naravnost zadrugi. 1780-2 rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (673-38) Zastopstvo In zaloga za Kranjsko In Primorsko : Anton IB ltt-li-li LJubljana, IHarlJe Terezije eeata «. Trgovina z mešanim blagom kje na deželi ali v kakem trgu se želi prevzeti. l773-2> Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu »Slov. Naroda« sub „Merkur 4000". Sjpreti^e, solidne potovalne uradnike o a ■i-T 08 P* M Ul © o M Mag r*ad J ena tvrdka ^ na Bulu xr Dalmaciji 4^^^> proizvaja najliolj i«, terna in ukrrprujura iSP vsakovrstna vina -SE vsebujoča naravnega alkokola od 9 do 14 stopinj, kakor tudi (1789-1) Kdor so želi o tem preveriti, naj poskusi to najbolj okrepčujoče sredstvo, nabavljajoč izključno in neposredno pri tvrdki, koja ga proizvaja. — Naročbe od 50 litrov in več izvršujejo se takoj in točno. — Uzorce, cenike in izjave stalnih odjemalcev pošiljam na za-htevanje franko. — Podam lahko na stotine spričeval iz Banovine. 3 OB CD* O N N P- » < -gs-j Založena 1847. Založena 1847. | >^ Tovarna pohištva v Ljubljani 33 Zaloga in pisarna• Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. ■ Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 0