siev. 100.
V Llubljani. v iorek. 4. mojo k
Leto m
=s Velja po pošti: =
2a oolo leto naprej . . K 26'— »a en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
Za colo leto naprej . . E 24'— za en mereo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1-70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto........ V—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo inozemstvo. „ 12'—
Emoatolpaa petltvrsta (72 mm)s ■a enkrat . . . . po 18* sa dvakrat . • • • M 15 n sa trikrat • • • • n 13 . sa vefikrat primeren popnst.
Poročna oznaaMa. zatirale, m rti.:
enostolpna petltvrsta po 23 vin.
enostolpna peUtvrsta po 40 vi«.
Izhaja vsak dan, lsvsemil ao-
delje ln praznike, ob S. ari pop.
Bedna letaa priloga Voza! rod.
D3T Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega teielona štev. 74. s=
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol šL 6. — Ba&aa poštne hranilnice avstrijske št. 24.767, ogrske 28.SU, bosn.-hero.št.7563. — Dpravniškega teielona št 188.
fronta u zahodni Galiciji predrta.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Ruska fronta predrta. — Nad 8000 Rusov ujetih. — Velik vojni plen.
Dunaj, 3. maja. Uradno se poroča: Združene avstrijsko-ogrske in nemške sile so včeraj napadle sovražnika na njegovi že mesece pripravljeni in zasedeni postojanki v zahodni Galiciji in so ga na celi fronti Malastow—Gorlice —Gromink in severno odtod vrgle, mu zadale težke izgube, ujele nad 8000 Rusov in zaplenile topove in strojne puške v dosedaj še ne dognanem številu. Istočasno so izsilile naše čete prehod čez spodnji Dunajec.
Na Karpatski fronti in v Beskidih je položaj neizpremenjen.
V gozdnih Karpatih smo v novih bojih vzhodno od Koziovvc pridobili na prostoru, vrgli sovražnika iz njegove postojanke in krvavo odbili njegove protinapade. Tam smo ujeli več sto Rusov in zaplenili tri strojne puške.
Tudi severno ocl Osmalodc smo vrgli sovražnika raz več višin in mu zadali težke izgube. Tudi tam je boj še v teku.
Ob ruski meji med Prutom in Dnje-slrom ni nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Zmaga v navzočnosti nadvojvode Friderika.
Berlin, 3. maja. Veliki glavni stan: V navzočnosti vrhovnega poveljnika maršala nadvojvode Friderika in pod vodstvom generalnega polkovnika pl. Mackensen so zvezne čete včeraj po ljutih bojih celo rusko ironto v zahodni Galiciji od blizu ogrske meje do izliva Dunajca v Vislo na več točkah prodrle in povsod vtisnile. Tisti deli sovražnika, ki so mogli uiti, se najhitreje umikajo proli vzhodu, ostro zasledovani po zveznih četah. Plen zmage se še niti približno ne da pregledati.
Najvišje vojno vodstvo.
Nemško prodiranje proti Rigi.
Berlin, 3/ maja. Veliki glavni stan: Pri nadaljnjem zasledovanju proti Rigi beže-čih Rusov smo včeraj zaplenili štiri topove in južno od Mitave ujeli zopet 1700 Rusov, tako da je skupno število ujetnikov naraslo na 3200.
Ruski napadi jugozahodno od Kalva-rije so sc ponesrečili s težkimi izgubami
za sovražnika. Ruse smo vrgli čez Szeszu-po nazaj in ujeli 330 mož.
Tudi severno od Skiernievice so doživeli Rusi težak poraz, pri čemur so poleg velikega števila mrtvih zgubili 100 ujetnikov.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX
2. majnik 1915 zna biti višek naše vojske proti Rusiji. Izvojevala se je taktično in operativno izredno važna zmaga. Z vsemi tehničnimi sredstvi utrjena, neprestano ojačene in zelo gosto zasedena ruska fronta med izlivom Dunajca in severnim pobočjem Beskidov je predrta. Postojanke so v naših rokah, sovražnik se umika proti vzhodu. Pomen te velike zmage se lahko meri po pozorišču bojev, velikosti predrte fronte in številu bojujočih se vojnih sil. Oddelek fronte od izliva Dunajca do južno od Gorlic je bilo pravzaprav rusko središče. Poleg Gorlic je bila glavna točka fronte, ki se vleče od vzhodnega morja do Bukovine. Avstrijsko poročilo izrecno povdarja, da je bil sovražnik vržen med Malastowom (južno od Gorlic) in Grom-nikom (ob Bjali južno od Tarnova). Zdi se, da jc ruska fronta na najvažnejši točki vržena s tečajev. S tem je zelo ogroženo rusko stališče v vzhodnih Beskidih. Avstrijske čete so prišle za hrbet ruskim četam pri Zborowem. Za danes še nočemo nadalje razmišljati o tem, prihodnji dnevi nam bodo pač prinesli novo veliko operativno izkoriščanje izvojevane zmage na tem delu bojišča.
Na prostoru Tuchow—izliv Dunajca je bila sovražna fronta na več točkah predrta in poleg tega povsod stisnjena. Tam se še bojujejo, vendar je pričakovati, da se bodo boji za nas končali ugodno, posebno ker so naše čete že izsilile prehod čez Dunajec. Uspeh na tem delu bojišča zelo ogroža ruske postojanke ob spodnji Nidi.
Na podlagi tega vidimo, da je frontal-ni predor v operativnem oziru pripravil, da se razbije ruska fronta iz njenega središča ven. Energično izkoriščanje zmage z brezobzirnim zasledovanjem bo novo ustvarjeni položaj v kratkem razjasnilo. Sovražnik se umika proti vzhodu, tedaj v smeri proti črti Debica—Jaslo—Zmigrod, Brez dvoma bo rusko vojno vodstvo krčevito napelo vse sile, da zopet upostavi enotno fronto, ker v nasprotnem slučaju preti katastrofa. Odločilno je lc vprašanje, če bo moglo hitro spraviti skupaj potrebna ojačenja in če bodo umikajoče se čete imele čas in priložnost, da se pred
močno utrjeno črto Debica—Jaslo—Zmigrod postavijo na nov odpor.
Za rusko vojno vodstvo zelo kritična doba vojske je nastopila. Predrta fronta meri od Malastowa do Gromnika 32 km, od tu do Dunajca 50 km, skupno tedaj okoli 80 km. Iz poročila, da je bil navzoč nadvojvoda Friderik, sklepamo, da je bilo na avstrijski strani udeleženih zelo veliko čet, da so pa sodelovale tudi močne nemške čete, se vidi iz tega, ker je poveljeval nemški general Mackensen.
Razveseljiva so tudi poročila iz vzhodnih Karpatov. Hofmannov armadni zbor nadaljuje svojo zmagovito ofenzivo čez višine vzhodno od Koziowe. Dalje vzhodno smo pri Osmaledi (40 km zahodno od Nadworne) prodrli in osvojili na cesti proti Dolini in Kaluszu važne višine.
XXX
DUNAJ V ZASTAVAH. Dunaj, 3. maja. (K. u.) Opoldne se je razširilo v mestu poročilo o veliki zmagi zveznih čet. v Galiciji. Posebne izdaje s poročilom generalnega štaba so bile sprejete z veselim navdušenjem. Mesto je okrašeno z zastavami.
RADOST V BERLINU. Berlin, 3. maja. (K. u.) V prvih dopoldanskih urah se je v mestu razširila govorica o veliki zmagi na vzhodu. Razobesili so takoj na vseh javnih in zasebnih poslopjih zastave; med njimi jih jc bilo veliko avstrijskih in ogrskih. Pričeli so zvoniti po cerkvah zvonovi, šole so zaprli. Ceste so napolnile množice, ki so čakale natančnih poročil. Ko se je v prvih popoldanskih urah razglasilo uradno poročilo, je vladalo v mestu veliko veselje in navdušenje.
XXX
GENERAL MACKENSEN, ZMAGOVALEC V ZAHODNI GALICIJI,
je bil rojen leta 1849. V armado je vstopil h kavaleriji kot enoletni prostovoljec in je bil v nemško-francoski vojski leta 1870— 1871 imenovan za rezervnega poročnika; leta 1873, je prestopil v aktivno armado in je bil premeščen h generalnemu štabu leta 1880,, nc da bi bil moral obiskavati vojno šolo. Leta 1908. je postal poveljnik 17. armadnega zbora. V sedanji vojski je uvedel boje, ki so se končali z zmago pri Mazurskih jezerih. Sredi novembra je bil imenovan za poveljnika 10. armade in je premagal Ruse pri Wlozlaweku, Lonvviczu in pri Lodzu. Poročilo, da jc prevzel Mackensen zdaj poveljstvo v zahodni Galicije, je presenetilo javnost,
XXX
RUSKO URADNO POROČILO.
»Kolnische Zeitung« prinaša: Ru* ski generalni štab javlja 29. aprila: Sen verno od Njemena so se približale nemške prednje čete, ki so prodrlo pro-ti Rosijeniju, 28. aprila zjutraj črti obi reki Dubisa. N a c e 1 i fronti smo prišli v tesen stik s sovražnikom. Topniški boj jc bil zadnje dni silnejši. Vneli so se hudi boji Drcdnjih čet. Zapadno od Njemena in severno od Nareva so napravili Nemci 27. in 28. aprila na številnih točkah posamezne male odločilne napade. V okolišu Kal-varje in severno od Suvalki smo ovka-i li sovražen napad, za kar nismo potrebovali preveč moči. Med Pisso in Skvo so prišli sovražni oddelki, ki so sc za časa nekega napada v ozemlju Kruša pretolkli skozi močvirje, v navskrižni ogenj naših strojnih pušk in te smo z velikimi izgubami v neredu vrgli nazaj. Pri vasi Tartak jc poskusil sovražnik brez uspeha v nenadnem naskoku vzeti naše strelske jarke. Tudi severno od Px-asznysza in severno od Razionca in Dvobina jc poskušal sovražnik zastonj prodreti. Ko so začeli Nemci pri Starovzebi napadati, so sc zapletli v hud boj. V Karpatih je napadel sovražnik v noči na 28. aprila ob užoškem prelazu višino severno od Lupnije. Vi smeri proti Stryju jc sovražnik okoli Golovccko večkrat napadal, a vselej smo da vrgli z bajonetom nazaj.
RUSKA POROČILA.
Kristijanija, 3. maja. Moskovski list »Ruskoe Slo\vo« poroča, da karpatski boji nikakor še niso končani. Boroevi« čeva armada drži svoje postojanke nenavadno izborno; nemške čete pod generalom Lisingen in fml. Czibulko so vzele Rusom okoli 250 vrst ozemlja (1; vrsta je 1067 m). Zavezniške čete posedujejo glavne ceste čez Karpate. Vodilni ruski krogi z izidom karpatske bitke niso zadovoljni. Priznati se mora, da so se morale ruske čete pred sovražnimi umakniti.
»Petersburskija Wjedomosti« piše, da so zavezniki na Poljskem pričeli z velikopotezno akcijo; zdi se, da se vrši novo premikanje čet v smeri proti Osovjccu in Varšavi.
XXX
HINBENBURGOVA OFENZIVA PROTI LIBAVI, MITAVI IN RIGI.
Graška »Montagszeitung« piše: Zopet je genialna šahova poteza Hin-denburga našla Ruse popolnoma nepripravljene. Nemška ofenziva, ki se je pričela zadnje dni v guberniji Suwalki
RusKl m v Lvovu.
O tem poroča Berliner Tageblattc Iz nekega čez Rumunijo došlega zasebnega poročila posnemamo naslednje značilne podrobnosti o carskem obisku v Lvovu: Za nameravani obisk sem zvedel šele dan prej. Sedaj sem razumel, zakaj je poleg že obstoječe še nova armada ovaduhov, vohunov in tajnih policajev nenadoma preplavila mesto ter je nadlegovanje civilnega prebivalstva zopet enkrat doseglo neznosno stopnjo. Številni meščani so dobili pozivnice na prefekturo, kjer so jih izpraševali o vseh mogočih zasebnih in poslovnih stvareh ter zahtevali dokaz alibija za gotove ure. Na ulicah so prijemali nedolžne ljudi in jih vodili na bližnje stražnice, kjer so jih preiskali, pri čemer seveda niso posebno nežno ravnali. Kdor sc je drznil lc z besedo ugovarjati, so ga trakti-rali s sunki s puškinimi kopiti in niu grozili s sponami. Vse, ki so bili politično kakorkoli sumljivi, so enostavno zaprli. Kakor v posmeh tem intimnim pripravam za visoki obisk se je obenem ukazalo slavnostno okraserje mesta z ruskimi zastavami. Mcsloa hiša, deželna hiša, narnest-ništvo in grško-pravoslavna katedrala s
škofijsko palačo so bile košato okrašene. Na kolodvoru so postavili slavoloke in okrašene mlaje. Med temi mrzličnimi pripravami se je približal veliki dan, ki so ga Lvovčani pričakovali z zelo razdvojenimi čustvi. Že na vse zgodaj zjutraj jc po Grodecki ulici in po cestah starega mesta, ki so bile za promet večinoma zaprte, korakalo vojaštvo v paradnih uniformah. Straže so patrolirale, v hiše jc prišla policija s kategorično zahtevo, da sc okna zapro in ostanejo zaprta za čas carjevega obiska. Veliko tisoč vojakov je tvorilo špalir. Kar jc bilo civilistov za njimi, so bilj večinoma vsi videti kot prikriti policijski agenti. Ostalo občinstvo so tvorile družine ruskih častnikov in uradnikov ter brezčastni radovedneži, ki pač nikjer ne manjkajo. Zaprti avtomobili z visokimi častniki in uradniki so drvili po cestah proti kolodvoru. Polem so se oglasili cerkveni zvonovi in topovski streli. Zastonj smo pa ure in ure čakali, da bi sc peljal mimo car. Pripovedovali so mi, da jc na kolodvoru sprejel carja veliki knez Nikolaj Nikolajevič z generalnim štabom in da sc jc ondi tudi vršil zajutrek. Namestnik grof Bobrinski jc pa pozdravil carja šele ob vhodu v Grodecko ulico, kjer so bili postavljeni slavoloki. Carski avtomobil jc tu najprej krenil na Grodecko pokopališče, kjer je Nikolaj II. opravil molilev na gro-beh zanj padlih častnikov. Od ondi se je
peljal v ulico Skargi, kjer je v pravoslavni katedrali prisostvoval službi božji za padle. Ob vhodu prekrasne zgradbe v slogu rokoko ga je pričakoval pravoslavni škof Evlogij z vso duhovščino. Kasneje jc car obiskal ranjence v bolnišnicah. Mi smo se že odrekli temu, da bi ga videli, ko sc je na ulicah pojavil ter so zamolkli živjo-klici hitro naraščajoč prihajali bliže. Skozi vojaški špalir je šlo kakor udar. Pokazali so se dirjajoči jezdeci. Varnosten avtomobil, potem carjev voz. Za hip mi jc bilo mogoče pogledati v ta bledi, nervozno drgetajoči obraz. Car jc bil videti zdelan in utrujen, a silil se jc k strumnemu vojaškemu držanju, ki sc je njegovemu slabotnemu telesu malo podalo in naprav-Ijalo zato okorel, prisiljen vlis. Neprestano jc salutiral z roko in klanjal glavo v pozdrav menjaje zdaj na desno, zdaj na levo. Poleg njega je sedel generalni adjutanU V naslednjem avtu jc vzbudil mojo pozornost dolg general, ki jc poleg sedečega častnika presegal za celo glavo in na katerem je bilo opazili neko gotovo družinsko podobnost s carjem. Bil jc gencralissimus Nikolaj Nikolajevič. V pozdrav je lc enkrat brezbrižno dvignil roko in sc ozrl, ko sc jc peljal mimo naše hiše, navzgor in pazno premotril vrsto, da bi uganil pravo mišljenje prebivalcev. Medtem jc najeto ljudstvo za gostim špalirjem navdušeno vzklikalo. Tem avtomobilom jc sledila še
dolga vrsta s častniki v blestečih uniformah. Car se je peljal v namestniško palačo, kjer se je vršil slavnostni obed. Nisem sc mogel tako daleč premagati, da bi se pridružil reki tisočev, ki jc valovila v smeri proti Czarnieckiega ulici, da bi si ogledal aranžirano poklonslvo ruskih priseljencev in plačanih kreatur. Car je baje stopil na balkon in se zahvalil »ljudstvu« za poklonstvo z besedami: »Naj živi nerazdeljena, mogočna Velika Rusija!« Naslednji dan sta se car in veliki knez Nikolaj s štabi peljala v Przemysl. Zagotavlja se, da ondi ni bilo ne toliko varnostnih odredb nc takih poklonslvenih aranžmajev kakor v Lvovu, da je bil pa sprejem kljub temu navdušen. To sc mi zdi povsem verojetno, ker sc jc nahajal ruski car v trdnjavi, ki jo je bilo civilno prebivalstvo zapustilo, čisto sredi svojih vojakov. Nasprotno pa tu v Lvovu vsi zvesti Avstrijci bolj nego kdaj prej gledajo s hrepenenjem in polni pričakovanja proti jugu, kjer vedo da sloje zavezniki.
Noši lunaki.
Korporal Emil Naglic od 27. pešpolka je s svojo skupino zavzel postojanko v nekem gozdu. Takoj nato se jc sam prostovoljno podal n apoizvedovanje. Na svojem potu je zadel na nekega infanterista
in na severnem Poljskem, je dala Rusom toliko opraviti, da so pregledali večji napad, ki se je med tem čisto tiho pripravil. V široki fronti se jc pričelo prodiranje iz Klajpede in se takoj brez bojev doseglo železniško progo Dvvinsk—Libava. Od prevčerajšnjim stoje nemške prednje čete pred Mitavo s ciljem proti Rigi. Ne more se še vedeti, kak učinek bo imela ta nova nemška ofenziva, toliko je gotovo, da je Mi-tava bližje Petrograda kot Varšave.
Severni del gubernije Kovvno je v toliko ugoden za ofenzivo, ker je ne ovirajo trdnjave. Utrjena kraja sta samo vojni pristanišči Libava in Riga, med tem ko je Mitava, glavno mesto Kurshe, odprto mesto. Poročalo se ni, v kaki širini so Nemci dosegli železnico Dvvinsk—Libava, skoro gotovo je pa promet na tej progi za Ruse nemogoč. S tem bi bilo pristanišče Libava odrezano od notranje Rusije; ima le še železniško zvezo z Rigo. Ta proga so pa pri Murawjewu združi s progo Dwinsk —Libava. Če tedaj nemške čete prodro do Murawje\va, potem bo Libava popolnoma brez vsake železniške zveze.
Pa še nekaj: Železniška proga Dwinsk—Libava se pri Dwinsku odcepi od glavne proge Varšava—Petrograd. Ta je glavna žila za ruski operacijski prostor pri Varšavi. Zato so nemški letalci ponovno metali bombe v Bjali-stok, ki je križišče.
80 KILOMETROV V POLDRUGEM DNEVU.
Berlin, 3. maja. »Lokalanzeiger« poroča iz Tilže o nemškem prodiranju v severozahodni Prusiji, da se ruske čete na 100 km dolgi črti proti Szavvle niso mogle nikjer ustaliti, ker so bili vedno v nevarnosti, da jih Nemci ne obkolijo. Deli nemške pehote so v poldrugem dnevu napravile 80 km dolgo pot, nakar so sovražnika brez odmora v osemurnem boju pognale čez Szavvle.
XXX
POLOŽAJ V VARŠAVI.
Krakov, 3. maja. »Nowa Reforma« objavlja celo vrsto zanimivosti iz Varšave, o katerih je obvestil list neki poljski zaupnik, ki je zapustil 13. m. m. Varšavo in se mu je posrečilo, da je došel v Krakov. Zaupnik naglasa, da se mnenja v po Rusih že zasedeni Poljski vedno menjavajo. Ru-sofilska narodna demokracija se je razcepila, ker se je kompromitirala z ustanovitvijo ruskih poljskih legij. Zbiranje legij se je nenadoma končalo; glavni organizator Gerczynski je pa v preiskovalnem zaporu, ker je poneverjeval. Po Rusiji tolikokrat napovedanega prodiranja, ki naj zdrobi Avstro-Ogrsko in Nemčijo, še zdaj ni, nasprotno se pa čuje v Varšavi neprestano gromenje topov, ker se bijejo boji blizu; dan na dan vozijo skozi Varšavo velikanske transporte ranjencev. Sredi marca so v desetih dneh prepeljali skozi Varšavo nič manj kakor 160.000 ranjencev. Samo v bolnišnico v Blowilu pri Varšavi so prepeljali en sam dan 750 vojakov, o katerih so sumili, da so oboleli na koleri.
XXX CAR V SAMBORU.
Krakov, 3. maja. (Kor. ur.) »Novva Reforma« poroča po listu »Kurjer Poznan-
87, pešpolka, ki je ležal blizo sovražne postojanke težko ranjen v pljuča. Četudi je sovražnik Nagliča opazil in ga ljuto obstreljeval, je vendar dvignil ranjenca in privlekel nazaj v rojno črto. Dobil je srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda.
Računski podčastnik I. razreda Franc Domanjko 5. drag. polka se je peljal s kuhinjo in vozom rekviriranega ovsa za svojim škadronom. Vsled slabih cestnih razmer je izgubil stik s svojim oddelkom in zašel v bližino ruske predstražne črte. Ker je bil obstreljevan, je moral nazaj. Počakal je noči, nato pa odločno nadaljeval pot, ki ga je vodila ob ruskih prednjih stražah, in čez tri dni dospel k svojemu škadronu; trije dragonci, ki so imeli kriti tren, so zaostali, ker so jim oboleli konji. Domanjko je prejel hrabrostno svetinjo II. razreda,
Dragonec Ivan Prajt 5. dragonskega polka, izboren sel, se je ob neki priliki, ko je bil odposlan v nekim poveljem, znašel pred sovražno rojno črto, ki ga je ob-strejevala. Drzno se je zagnal skozi rojno črto, se uspešno branil proti zasledujoči ga sovražni kavalerijski patrulji in izročil povelje na določenem mestu. Odlikovan je bil s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda.
Četovodja Franc Wolf, korporala Franc Petek in Emerih Bergmann ter dragonci Franc Ocvirk, Anton Jaušo-vec, Andrej Vogler, Anton Stenk in Karol Schamersberger 5. dragonskega polka so ob najtežjih razmerah z največjim zaničevanjem smrti uspešno izvršili trikratno patrolno ježo. Četovodja Wolf je bil odlikovan s srebrno svetinjo L razreda, vsi ostali s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda.
Četovodja Franc Poš 5. draeonske-
ski«, da je car obiskal poleg Lvova in Pr-zemysla v Galiciji tudi Sambor, kjer si je ogledal čete in podelil več vojakom Jur-jev red in križe.
XXX
RUSKI DRŽAVNIKI NA POTOVANJU.
Bukarešt, 30. aprila. Ruski poslanik Giers pride na svojem potu v Rim jutri sem, kjer ostane dva dni. Ruski finančni minister Barck pride na svojem potovanju v Pariz prihodnji teden sem.
XXX
RUSKE BOLNIŠNICE.
Haag, 3. maja. Daily News« poročajo iz Petrograda, da je ruski vojni minister ukazal 75 velikih posestev ob Dnjepru, Wolgi, Karau in Domu pripraviti za bolnišnice.
RUSIJA POTREBUJE DENARJA.
Berlin, 3. maja. Ruski finančni minister Bark zopet potuje v Pariz, da se pogaja glede novega posojila Rusiji.
SPLOŠNA ŠOLSKA DOLŽNOST V RUSIJI.
Kodanj, 3. maja. Iz Petrograda poročajo, da je ruski naučni minister odredil priprave, da se uvede splošna šolska dolžnost v Rusiji.
PETROGRAJSKA GLEDALIŠKA SEZONA IN VOJNA.
Kakor v londonskih in pariških gledališčih igrajo tudi v Petrogradu protinem-ške komade. Največji uspeh je dosegla Bureninova igra: »Zavzetje Berlina v dobi Elizabete«. Časopisi soglasno hvalijo Bu-renina ter je njegova igra stalno na sporedu Suvorinovega gledališča. Največji dogodek letošnje gledališke sezone v Petrogradu je bilo predavanje Antoine-a, ustanovitelja »Theatre libre« in ravnatelja Odeona v Parizu. Antoine je prišel v Petrograd na poziv Alliance francaise, da v okviru predavanja pove, kako je vojna delovala na francoska gledališča. Antoine je z žalostjo primerjal življenje francoskih gledališč z onim na obali Neve: medtem ko gledališčno življenje v Petrogradu sijajno uspeva, so vsi muzini hramovi v Parizu zaprti. Uspevajo kinematografi. Antoine je rekel, da se bo pariško občinstvo navadilo na kino ter pozneje niti ne bo več čutilo potrebe po gledališču. To bi pa po-menjalo propad drame. Ako gledališča krizo prežive, je gotovo, da bo občinstvo po vojni imelo povsem druge zahteve. Po vojni nimata bodočnosti ne romantična ne mistična drama. Antoinovo predavanje je v Petrogradu zelo ugajalo.
Uradni izkazi izgub.
Izgube 27. domobranskega polka.
(r. = ranjen, u. = ujet.) Arčko Anton, 6, stot., mrtev (I.—8,/2. 1915); Amežič Ivan, 5. stot., u.; Auersberger Leopold, 27. dom. p., 1. stot., u.; Baje Andrej, 5. stot., u.; Belec Ivan, 5. stot., u.; Belič Franc, 5. stot., u.; Bensa Ivan, 5. stot., u.; Bensa Valentin, 1. stot., u.; Berce Jakob, 2. stot., u.; Berini Ivan, 5. stot., u.; Bernik Martin, 5. stot., u.; Bizjak Anton, 4. stot., mrtev (31./1 1915); Blatnik Karel, 1. stot., r.; Boga-taj Ivan, 5. stot., u.; Bogataj Josip. 1. stot., u.; Bran-kovič Franc, 3. stot., r.; Bratuša Franc, 1. stot., u.; Brus Leopold, 5. stot., u.; Bujat Josip, 5. stot., u.; Burger Gregor, 5. stot., u.; Butala Anton, 5. stot., u.; Butara Josip, 5. stot., u.; Čeferin Matej, 5. stot.,
ga polka je s svojim pogumnim nastopom pognal v beg več sovražnih pa-trol in dognal, da se bliža sovražen škadron, katerega je z obstreljevanjem in spretnim umikanjem zvabil v območje lastnega pehotnega oddelka. Tekom tega časa ga je napadlo več sovražnih patrol, katere je pa vse uspešno pognal nazaj in se končno, ko je cel škadron streljal nanj in je dobival ogenj od vseli strani, umaknil premoči ter podal poročilo oddelkovemu poveljniku. Prejel je srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda.
Dragonec Martin Čuš se je ponovno javil za patrolne pohode ter je bil hladnokrven vodilni jezdec. Ko je ob neki taki ježi dobro krit sovražnik otvoril ogenj na njegovo patrolo, je Čuš hladnokrvno jezdil v sovražno kritje, da dožene sovražnikovo moč ter prinesel poveljniku točna obvestila. Ob tej priliki mu je sovražna krogla prodrla roko. Kljub tej boleči rani je ostal pri škadronu in dalje opravljal svojo službo. Odlikovan je bil s srebrno hrabrostno svetinjo L razreda.
Stražmojster Franc Kudermac 5. dragonskega polka se je o priliki nekega poizvedovanja sijajno izkazal. Glavni škadron, pri katerem se je nahajal, je sovražnik na neki višini obkolil. Po tričetrturnem ognju se je oddelku po zaslugi hrabrega in prevdarnega straž-mojstra posrečilo, da se je z izgubo samo dveh konj oprostil iz težavnega položaja. Kudermac je tudi ob drugih prilikah pokazal veliko hladnokrvnost. Njegovi predpostavljeni so ga vedno pohvalili. Prejel jc srebrno hrabrostno svetinjo.
u.; Ček Anton, 5, stot,, u.; Cenglc Josip, 1. stot., r.; Cerar Karel, 5. stot., u.; Čeme Anton, 4. stot., u.; Černivec Anton, 1. stot., u.; Černivec Franc, 5. stot., u.; Česelin Ivan, 5. stot., u.; Čižman Franc, 8. stot., r.; Deleja Anton, 5. stot., u.; Delfabro Avgust, 5. stot., u,; Derganc Josip, 1. stot., u.; Dolenc Ivan,
з.	stot., mrtev (1,—7,/2. 1915); Dolničar Anton, 5. stot., u.; Dragar Anton, 5. stot., u,; DrnavSek
Martin, 3. stot., mrtev (1__'7,/2. 1915); Drnovšek
Josip, 5. stot., u.; Faganelj Alojzij, 5. stot., u.; Figel Peter, 1. stot., u.; rilej Josip, 5. stot., u.; Fleis Josip, 1. stot., r.; Fon Anton, 6. stot., r.; Fornazari Franc, 3. stot., r.; Fortuna Matej, 3. stot., r.; Fra-denreich Josip, 5. stot., u.; Fumis Anton, 5. stot., u.; Furlan Dominik, 5. stot., u.; Furlani Albert, orož. mojster 3. razr., r.; Gabas Evgen, 1. stot., r.; Ga-beršček Jakob, 3. stot., mrtev (1.—7./2. 1915); Ga-beršček Josip, 5. stot., u.; Gadi Peter, 5. stot., u.; Gerbanec Jakob, 5. stot., u.; Glad Matija, 3. stot., r.; Golob Andrej, 1. stot., u.; Golob Ivan, 3. stot., r.; Golob Martin, 5. stot., u.; Gorem Josip, 1. stot., u.; Grabijan Nikolaj, 1. stot., u.; Graton Anton, 5. stot.; Gregorič Alojzij, 5. stot., u.; Gurelj Jakob, 1. stot.,
и.;	Habič Franc, 1. stot., u.; Habjan Valentin, 1. stot., u.; Ilasler Franc, 5. stot., u.; Humar Josip, 5, stot., u.; Istcnič Josip, 5. stdV, u.; Ivančič Franc, 5. stot., u.; Ivančič Josip, 5. stot., u.; Izlakar Karel, 1, stot., mrtev (29./1.—6./2. 1915).	(Dalje.)
K razširjenja črnovojniške Ml-nosli.
Dunaj, 3. maja. (K. u.) Kakor se je že nedavno naznanilo, so tačas vladajoče izredne razmere dovedle do spoznanja, da je začasno razširjenje črno-vojne dolžnosti neobhodno potrebno, da se z zastavo naših polnih moči zagotovi končnoveljavni uspeh. Jutri se tedaj razglase v obeli državah monarhije novi postavni predpisi, ki zadoste tej potrebi, in sicer za Avstrijo cesarska naredba, kakor tudi cesarski patent za Tirolsko in Vorarlberško. Vse tu odrejene določbe so sestavljene tako, da dobe veljavo le za dobo sedanje vojne. Morebitna trajna nova ureditev se pridrži za poznejši čas, ko ne bodo več obstojale sedanje po vojni povzročene izredne razmere. Črnovojna dolžnost se bo torej začela z onim letom, v katerem brambni obvezanci končajo svoje 18. leto in bo trajala do onega leta, v katerem dokončuje svoje 50. leto. Razdelitev črne vojske v dva poziva se bo tako izpremenila, da bo obsegal prvi poziv črnovojne obvezan-ce od začetka službene dolžnosti do leta, ko dopolnijo svoje 42. leto, drugi poziv pa starejše črnovojne obvezance. Kar se tiče uporabe črne vojske v sedanji vojni, se more ob izredni potrebi, zlasti če bi v dopolnitev skupne brambne sile in domobranstva določene rezerve in nadomestne rezerve ne zadostovale, uporabiti cela črna vojska za neobhodno potrebno dobo. Čr-novojni obvezanci drugega poziva se imajo v to svrho le izjemoma pritegniti in porabiti za službo na fronti šele tedaj, ako so se pripadniki prvega poziva splošno že porabili za tako službo. Ravno tako se je na vsak način prizadevalo, da pridejo 181etni šele tedaj na fronto, ako se je z ostalimi letniki prvega poziva to že preje zgodilo.
Prebiranje najmlajšega črnovojne-ga letnika se izvrši potom mešane komisije, s čemer je dano kolikor mogoče največ jamstva za natančno preiskavo fizične sposobnosti prebirancev.
Razmere, ki pridejo po sedanjih predpisih v poštev za skrajšanje črnovojne dolžnosti, so v novi normi vpo-števane primerno izpremenjenim razmeram in prinašajo sedaj skrajšanje za tri leta do konca dopolnjenega 47. leta starosti. Glavni slučaj zadeva take osebe, ki so pred uveljavljenjem nove brambne postave predčasno, in sicer pred vstopom v črnovojnoobvezno starost prostovoljno vstopile v skupno vojsko in katerim je § 2„ 2. odstavek črnovojne postave v svoji dosedanji sestavi dovoljeval krajšo črnovojno obveznost.
Izprememba črnovojnili predpisov za Tirolsko in Vorarlberško se izvrši potom zasebnega cesarskega patenta z ozirom na davni privileg teh kronovin, ki njuni deželni zakonodaji pripušča sodelovanje pri urejevanju domobranstva in strclstva. Ker ni bilo možno sklicati deželnih zborov, na drugi strani je bila pa postovodajna odredba neobhodno potrebna, se je izprememba črnovojne dolžnosti za ti kronovini odredila potom cesarskega patenta, ki na slovesen način naglaša posebnost slučaja in v polni meri priznava omenjeni privileg Tirolske in Vorarlberške.
Končno bodi pripomnjeno, da pritegnitev s sedanjim razširjenjem črnovojne dolžnosti nanovo ustanovljenh kategorij spričo rezerv, s katerimi razpolaga monarhija, zlasti vsled odrejenega ponovnega prebiranja letnikov, ki so bili že sedaj podvrženi črnovojni dolžnosti, za bližnji Čas nc pride v poštev.	»
Z ozirom na poslcdice, ki bi jih utegnilo imeti razširjenje črnovojne dolžnosti na sedaj drugem pozivu pripadajoče letnike v narodnogospodarskem oziru, se bo vojaška uprava trudila uri vpoklicih delavske moči na
polju kmetijstva, obrti, trgovine in industrije skrbno gledati na to, da se vzdrže ti obrati v nezmanjšani delavnosti.
V neuradnem delu jutrišnje »Wie-nerzeitung« se objavi to-lc: Glasom uradnega naznanila je Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo z najvišjim odlokom z dne 1. maja 1915 odredilo: Z najvišjim odlokom z dne 31. julija 1911 odrejeni sklic celokupne črne.vojske se ima raztegniti tudi na one, za katere velja cesarska naredba z dne 1. maja 1915 oziroma cesarski patent z dne 1. maja 1915 za dobo sedanje voinc.
Boji na zaman.
Nemško uradno poročilo.
Nemški uspeh na Flanderskem.
Berlin, 3. maja. Veliki glavni stan: Na Flanderskem smo včeraj severovzhodno od Yperna na obeh straneh ceste Peelka-pelle—Ypern z uspehom napadli in vzel' sela Fortnin jugovzhodno od St. Julien.
V Champagni smo z minami napravili znatno škodo sovražni postojanki med Souainom in Perthesom.
Med rekama Maas in Mosel so se včeraj vršili le artiljerijski boji.
Na Hartmannsweilerkopfu so Francozi danes ponoči brezuspešno napadali našo postojanko na vrhu.
Neko francosko letalo se je včeraj spustilo na tla pri Hundlingenu, zahodno od Saargemiinda. Oba letalca sta ujeta.
Neko nemško letalno brodovje je včeraj napadlo lopo za zrakoplove in kolodvor v Epinalu, kakor se zdi, z dobrim uspehom.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Sobota, 1. maja, ob 11. uri ponoči; Dan je bil razmeroma miren. V Argonih smo v noči od petka na soboto z lahkoto odbili dva nemška napada v bližini La Bagatelle. V gozdu Le Pretre smo vzeli en nemški jarek, 130 mož in eno strojno puško. Obdržali smo se na osvojenem ozemlju. Drobec neke granate je zadel neko naše letalo, ki je zjutraj letelo čez Sommo, in je razbil posodo za bencin. Letalo se je vendar vrnilo v našo črto, dasiravno je letelo samo 40 m visoko nad prvo nemško črto. Med poletom ga je preluknjalo obilo strelov in v trenotku izkrcavanja ga je obsul artiljerijski ogenj. Letalca sta se vrnila nepoškodovana.
Belgijska uradna poročila.
Le Havre, 2. maja. »Havas« prinaša belgijska uradna poročila, da so Belgijci 29. aprila pri Steenstraate odbili silovit nemški napad, Ta dan je tudi nemška artiljerija v presledkih živahno obstreljevala belgijsko fronto, 1. maja pa je bilo na belgijski fronti mirno. Od 22. aprila dalje so belgijska letala ponoči in podnevu krožila nad okolico Bixschoote, Steenstraate in Het Sas. Vkljub silnemu obstreljevanju so letalci napravili mnogo fotografij, kar je zelo koristilo ureditvi streljanja. Večkrat so tudi obstreljevali zbiranje sovražnih čet.
O bojih pri Ypernu.
»Times« poročajo 28. aprila, Tekorts zadnjih 36 ur je napadel sovražnik našo črto vzhodno od yserškega prekopa s podvojeno močjo. To je bil-zadnji obupen poskus, da se ustali ob vzhodnem bregu. Sovražnik je potratil svojo celo moč. Zavezniki so obdržali tudi zapadni breg. Vsak napad smo odbili in sovražnik ima strahovite izgube. Vidno so napredovali Francozi na severnem, Angleži pa na južnem delu črt pri St, Julienu. Angleške čete drže sedaj nove črte strelskih jarkov severno in severovzhodno od Yperna,
Presenečenje v Parizu,
Basel, 1. maja. Popoldne sem došli pariški listi imajo v svojih brzojavkah in člankih o izgubi »Leona Gambette« in o položaju pri Ypernu mnogo značilnih belih lis. Vznemirjenje zaradi popolne izgube križarke s petimi šestinami moštva vred je bilo v Parizu toliko večje, ker je cenzura predvčerajšnjim dovolila neki korespondenci dvomljive vrednosti, da javi, da se križarka drži še nad vodo. Listi potrju-> jejo, da je poročilo o izgubi ladje na pariško borzo predvčerajšnjim in včeraj zelo neugodno vplivalo.
Angleži z verigami zaprli kanal?
Kodanj, 3 .maja. Poročevalec listi »Berlingsche Tidende« na Nizozemskem poroča, da so Angleži vzhodno od »Gal-lop Sandettiebank« zaprli kanal z verigami in tako ustavili promet ladij s Severnega morja v kanal.
Obstreljevanje Diinkirchna,
Haag, 3. maja. Tukajšnji listi prinašajo poročila, da je bilo učinkovanje nemških topov silovito. Prebivalstvo jc zelo prestrašeno. Dosedaj je mrtvih in ranjenih 200 oseb. Med njimi je veliko vojakov, ker so Nemci do večini streljali na vojašnice, zalog« in pristanišče, Dosedaj so Nemci izstrelili 64 krogel, število poškodovanih hiš pa znaša žc nekaj sto.
Angleške izgube ob Yseri.
Haag, 4. maja. Angleške izgube ob yserskem prekopu znašajo 560 častnikov in 13.420 mož (mrtvih, ranjenih in ujetih).
K veliki zmagi na severu.
KAJ POROČA RODA - RODA.
Dunaj. Roda - Roda brzojavlja: Po temeljiti artiljerijski pripravi so zavezniki na južnem krilu prešli k napadu in osvojili pri prvem naskoku močno 40 km široko rusko fronto od Bjale čez Gorlice do Karpatov. Sunek je učinkoval uničevalno Mnogo tisoč ujetnikov, nepregleden vojni materijal, topovi in strojne puške so padle v naše roke. Tudi na severnem krilu ob Visli se je sunek posrečil. Naše čete so Prekoračile Dunajec, osvojile ruske postojanke in ujele na tisoče Rusov.
BERLIN MANIFESTIRA.
Berlin, 4. maja. Cesarica in prestolo-naslednica sta se pokazali navdušeni množici, ki manifestira po ulicah. Občinstvo čuti instinktivno, da je padla velika odločitev, zaupanje na zmago je splošno.
PRI ZALESZ CZ YKIH RUSI OBKOLJENI.
Dunaj, 4. maja. Vojni poročevalci brzojavljajo: Na višinah pri Zaleszczy-kih ob Dnjestru na gališko bukovinski meji utrjeni Rusi so v polkrogu obkoljeni od naši čet.
OSEBNI ŽELEZNIŠKI PROMET S PE-TROGRADOM USTAVLJEN.
Rotterdam, 4. maja. Osebni promet na železniških progah Varšava—Petrograd in Riga—Vilna je ustavljen.
VELIKI KNEZ NIKOLAJ NIKOLAJEVIČ NI BOLAN.
Pariz, 3. maja. »Temps« poroča: Ru-stfo poslaništvo dementira poročilo, da bi bil obolel veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Zdravje velikega kneza je nasprotno izvrstno,
0 mira.
BIVŠI ZUNANJI MINISTER GROF BERCHTOLD SODI, DA SE MIR KMALU SKLENE.
»Grazer Volksblatt« poroča iz Budimpešte: Bivši zunanji minister grof Berch-told biva zdaj na južnem Ogrskem, kjer vodi gospodarstvo svojih1 posestev. Nedavno je obiskal ranjence v Lipi. Svojemu spremljevalcu, ki je grofa Berchtolda vprašal, koliko časa da bo še trajala vojska, je odgovoril, da kakor on sodi, ni več daleč do miru.
SV. OČE ZA MIR.
7 Haag, 3. maja. Predsednik katoliške zborniške stranke dr. Nolens je po naročilu nizozemske vlade odpotoval v Rim, kjer ga je že sprejel papež v avdijenci. Obiskal je tudi nizozemskega kardinala Rossuma in kardinala državnega tajnika Gasparri-ja. Njegovo potovanje je v zvezi s stremljenji sv. Očeta za mir in za ustanovitev diplomatičnega zastopstva pri apostolski stolici.
Kitajska odklonila japonske zahteve.
Japonske zahteve.
Petrograd, 2. maja. »Rječ« poroča Iz Tokia:
Končne japonske zahteve, ki jih je toikado potrdil, so: politične predpra-vice v južni Mandžuriji, vzhodni Mongoliji, v Šantungu in Fussianu.
Japonske želje pa so: japonski svetovalci v upravnih, finančnih in vojaških zadevah Kitajske, pravica do pridobivanja zemljišč za japonske šole, bolnišnice in svetišča; ustanovitev skupne kitajsko-japonsko policije; 50 odstotkov vsega kitajskega vojnega materiala naj se nakupi na Japonskem ali vsaj v arzenalu, ki rabi samo japonske tehnike in material; pravica za gradnjo železnice Aču—Nančung—Rač-bang—Ganče—Svatou (?), ustanovitev pristanišč in železnic v Fussianu (?) in dovoljenje za svobodno širjenje budizma.
Japonsko časopisje in javno mnenje ni zadovoljno z vlado, ki hoče vse doseči le diplomatičnim potom. Zunanji minister naj zahteva jasnega odgovora. — Ruski diplomatični krogi so mnenja, da se bo spor mirno končal. Japonska bo k večjemu zasedla Muk-Uen in Taku, nakar se bo Kitajska udala. Ententa nima nič proti temu pritisku. Bolj kakor Nemčija prigovarja Kitajski Amerika, naj sc-upira, čeravno jo Amerika dejansko ne more in noče siliti. „ ,
lldlija.
London, 4. maja. Kitajska je odklonila faponske zahteve.
Varočajte ..Slovenca"!
Današnji cenzurirani celovški listi prinašajo: O pogajanjih v Rimu javljajo berlinski listi: Vseh zelo številnih poročil, ki jih prinašajo italijanski, francoski, angleški in švicarski listi o pogajanjih v Rimu, se ne da priobčiti. Treba bi namreč bilo tudi dostaviti, katera poročila so resnična in katera izmišljena in to bi iz mnogih ozirov znalo biti bolj škodljivo nego koristno. Mi se zadovoljimo z ugotovitvijo, da se je o gotovih točkah, ki so se v začetku zdele najbolj važne, pa so potem stopile bolj v ozadje, doseglo nekaj sporazuma in da se, o drugih točkah še pogaja, Italijanski sovražni listi, ki silijo k intervenciji — predvsem »Corriere della Sera«, pravijo, da so dosedaj predlagane rešitve nezadostne in bi tudi vsako za Italijo še tako koristno rešitev proglasili za nezadostno. Sonnino ima kar neprestano pogovore z avstrijskim poslanikom baronom Macchio, knezom Biilowom, ruskim angleškim, francoskim, rumunskim poslanikom itd.
Curih, 2, maja. Katoliška »Italija« poroča, da pričakuje baron Macchio novih navodil Z entento se vrše pogajanja, pogodba se pa še ni sklenila, kar se pred prihodom novega ruskega poslanika Giersa nc more zgoditi. — »Stampa« potrjuje, da se zunanji minister Sonnino že precej časa pogaja z angleškim in francoskim poslanikom, ki sta v to pooblaščena. List skuša omilili vtis, ker se Italija istočasno pogaja z obema strankama.
ITALIJANSKO SLAVJE.
Jutri 5. t. m. je napovedano v Quarto pri Genovi veliko narodno slavje. Ta dan poteče namreč 55 let, ko se je Garibaldi ponoči od 5. na 6. majnik s takozvanimi »tisoč pri Maršali«, ki so šteli v resnici 1250 mož, vkrcal v Ouarto, da se odpelje na Sicilijo pomagat vstašem, na katere so neapeljske čete pod generalom Salzano trdo pritiskale. V Ouarto so zgradili zdaj velik spomenik, ki ga 5. majnika odkrijejo. Slavnostni govornik bo pesnik Ga-briele d'Annunzio. Včeraj so listi poročali, da bo navzoč pri slavnosti tudi italijanski kralj, več ministrov, med njimi tudi ministrski predsednik Sa-landra. Govorilo se je, da se odgodi s kraljevim dekretom italijanski parlament, ki naj bi dne 12. t. m. pričel zopet zborovati. Po najnovejših poročilih sc pa to poročilo ne potrjuje. Bodoči teden zborujeta zopet obe zbornici.
»Agenzia Nationale« dementira, da bi moral besedilo svojega govora Gabriele d'Annunzio predložiti cenzuri. Govornik stoji previsoko in njegov politični nazor je predobro znan, da bi se kdo upal od njega to zahtevati. Garibaldijevo slavlje v kraljevi navzočnosti bo pomenjalo, da bije kraljevo srce s srcem naroda. Slavlje ne bo dvorska ceremonija, marveč potudi slogo in narodno voljo vseh italijanskih državljanov od najvišjega do najpriprostej-šega.
Kralj se ne udeleži Garibaldijeve slavnosti.
Rim, 4. maja. Italijanski kralj Viktor Emanuel se ne udeleži Garlbaldije-ve slavnosti v Genovi.
ZBORNICA BO VENDAR SKLICANA 12. MAJA.
Rim, 4. maja. Italijanski parlament se bo sešel 12. maja, ker so zapletljaji brezpogojno izključeni.
»Miinchner Neueste Nachrichten« poročajo iz Rima: Ker je zadnji ministrski svet pooblastil ministrskega predsednika, da s predsednikom zbornice določi dnevni red prve seje, je tedaj gotovo, da bo zbornica sklicana na 12. maj.
KONFERENCE V RIMU.
Rim, 1. maja. (Berliner Tageblatt«.) Sonnino in načelnik generalnega štaba sta bila včeraj pri Salandri, kjer so imeli eno-urno posvetovanje.
(Na Dunaju se je v soboto razširila govorica, da Salandra mogoče odstopi.)
Rim, 3. maja. Včeraj je Biilow konfe-riral s Sonninom. Salandra je bil v avdijenci pri kralju, nakar je konieriral s Sonninom.
IZGUBE ITALIJANSKEGA POLKOVNIKA MIANI V TRIPOLISU.
Rim, 3. maja. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani« poroča 2, majnika iz Tripolisa: V prejšnjih' poročilih je, obvestil polkovnik Miani, da ccni izgube v boju 29. aprila ta-ko-le: 18 častnikov je mrtvih ali jih pogrešajo, belih vojakov jc mrtvih ali pogrešanih 200. Izgube vojakov domačinov nc ceni. Vse ranjence, skupaj 409, med njimi 150 belih, so vkrcali na krov parnika »Letym-bros« in jih poslali v Sirakuzo,
ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET.
Rim, 3, maja. »Agenzia Štefani« objavlja: Ob pol 10. uri dopoldne sc jc sešel ministrski svet v palači Braschi. Koloni-jalni minister jc podal poročila, ki so mu došla o zadnjih vojnih dogodkih v Syrte. Na njegov, predlog je sklenil ministrski
svet kolonijalnega ministra pooblastili, da v slučaju potrebe proglasi v Tripolisu vojno stanje in je nadalje sklend poslati tja potrebna ojačenja. Zunanji minister je poročal o mednarodnem položaju. Po raz-motrivanju o političnem položaju je ministrski svet uvidcl potrebo, da noben član vlade ne zapusti Rima,
ji na Kavkazu.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 1, maja. Generalni štab poroča 30, aprila zvečer: 28, aprila se je nadaljeval boj topov in pušk v okolici onstran Čoroka. V smeri na 01ty je začel sovražnik ofenzivo, katero so naše čete uspešno zavrnile. Na ostalih frontah nobene izpremembe.
Petrograd, 2. maja, o 29. aprilu: Onstran Čoroka se nadaljuje boj s puško. Na ostalih točkah nobene izpremembe. Na gorah divja silovit vihar in močno sneži.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO VOJNO POROČILO.
Carigrad, 3. maja. (K. u.) »Agence telcgra.phique Milli« poroča: Glavni stan obvešča: Sovražnik , ki stoji pri Ari-Burnu, jc poizkušal danes, da poveča svojo omejeno gibalno svobodo, s svojim levim krilom nov sunek, a so ga naši protinapadi nagnali z velikimi izgubami v doline, ki jih obdajajo visoke skale in ga nato potiskali proti morju. Ogenj naše artiljerijo je med tel povzročil požar na neki sovražni transportni ladji. Druge na obrežju se nahajajoče transportne ladjo so sc hitro odstranile. Včeraj so oklopno križarko »Agamemnon« pri poizkusu, da indirektno obstreljuje Ulair, zadele 4 naše krogle. »Agamemnon« se je umaknil, ne da bi bil mogel nadaljevati ognja. Med našimi orožniki in 7 mornariškimi vojaki pod poveljstvom nekega častnika, ki jih jo izkrcal neki sovražni podmorski čoln na nek otok brez prebivalcev, ki leži pred Boclru-nom v Egejskem morju, sc je unel boj, v katerem so bili zadnji ubiti. Na ostalih bojnih črtah se ni zgodilo nič važnega.
NAPADALCI NA GALLIPOLIJU IZGUBILI 20.000 mož?
Belin, 3. maja. »Magdeburger Ztg.« objavlja čez Milan še nepotrjeno poročilo, da ccnijo izgube izkrcevalnega zbora na Gallipoliju v Atenah na 20.000 mož.
GRŠKI TROJNI SPORAZUM NI PONUJAL ZEMLJE V MALI AZIJI.
Roterdam, 3. maja. »Nieuwe Rotter-damsehe Courant« poroča iz Aten: Mero-dajni krogi odločno izjavljajo, da niso velesile trojnega sporazuma grški vladi pismeno in tudi ne ustno ničesar o odstopu delov Male Azije Grški obljubile, ki bi upravičile nastop Grške proti Turčiji.
Grška ziiornica razpuščena.
Atene, 4. maja. Grška zbornica je razpuščena. Razpisane so volitve. Nova zbornica se snide 10. julija.
Essadov položaj v Oraču nevzflržljlv ?
Rim, 3, maja. Iz Brindisi poročajo: Iz Albanije došli Rumuni, ki so pripadali četam Essad paše in sedaj potujejo domov, ker so vpoklicani, pripovedujejo, da ni več v položaju držati Drača. V najkrajšem času je pričakovati, da bo Drač padel.
Dnevne novice.
-[- Obrekovanje duhovščine. — Odločno drž. pravdništvo. Kakor nedavno v naših krajih, tako sedaj razni čednostni ljudje na Gornjem in Nižjem Avstrijskem ovajajo oblastim poštene domoljubne državljane in jih slikajo kot izdajalce domovine, vohune, da so krivi vojske itd. Navadno so take ovadbe brez podpisa, kar svedoči, da se v žilah teh poštenjakov ne pretaka posebno junaška kri, Oblasti so brezvestnim ovaduhom in razširjevalcem neresničnih vesti na Nižjem Avstrijskem stopile takoj pri začetku njih »delovanja« odločno na prste. Vsled posredovanja škofa v Št. Hipolitu jc začelo tamošnje c. kr. državno pravdništvo zasledovati povzročitelje in raznaševalce hudobnih obre-kovalnih govoric, ki so bile naperjene zoper katoliško duhovščino. Odločen nastop c. kr. državnega parvdništva jc imel takoj ugoden uspeh. Do dne 30. aprila so, kakor poroča dunajska »Reichspost«, izsledili žc pet oseb, ki so trosile in razširjevalc obrekovalnc vesti o katoliških duhovnikih. Vseh pet »prijateljev« katoliške duhovščine je dala državna oblast prijeli in zapreti. Kakor sc poroča z Dunaja, je pričakovati, da bo v najbližnjem času še več
raznašalcev takih govoric aretiranih. Upati jc, da bodo nesmiselne, popolnoma izmišljene vesti sumljivih oseb kmalu popolnoma prenehale.
-f- Slava naših domobrancev. Iz Bard-jova (Bartfeld), v čegar bližini stoji naš domači domobranski polk, so prišli vojni poročevalci k nekemu generalu, ki jim je rekel na koncu razgovora: »In sedaj, gospodje, šc nekaj. Imam čast, da zapovedujem avstrijskim domobrancem. Prosim vas, povejte svetu, da si niso samo stari linijski polki, s starimi izročili in spomini okrasili svojih praporov z novo slavo, ampak da je marsikaka naših mladih, neznanih čet c. kr. deželne brambe storila slavne čine. Mislim, da sem tem možem v, strelskih jarkih dolžan, priznati, da bi se noben linijski polk ne mogel bolj hrabro in bolj vztrajno držati, kakor so se polki železne brigade v železnem zboru — te naše domobranske čete. Bog ve, veliko so storile.«
-j- Novo vojno posojilo. Kakor po« izve c. kr. brzojavni korespondenčni urad, namerava finančni minister novo vojno posojilo tako glede na obresti no mero in na obliko razpisati pod pr-vemu vojnemu posojilu podobnimi okolnoslmi. Izbere se 5 in pol odstot. na določen rok vezano povračilo. Odločilo sc še ni, v kolikem času sc vrne posojilo, a misli se predvsem na deset let* da sc vrne posojilo majnika 1925, da so tako podpisovalcem zagotovi daljšo dobo ugodno obrestovanje.	a
-f- Cesarjeva hvaležnost. C. kr. ko-respondenčni urad poroča: Listi pišejo glede na cesarjevo lastnoročno pismo, ki odreja, naj se za diplome za odlikovanja z redovi in o odlikovanjih z vojaškim zaslužnim križcem poskrbe s; cesarjevim podpisom, cla je to zgodovinski dokument cesarjeve hvaležnosti, v poznejših dneh odseval vzvišen žar in bo tvoril potomcem dragocen spomenik na svetovno vojsko.
-j- Drobiž in meroclajni faktorjL Trgovci, obrtniki, pa tudi kupujoče občinstvo silno trpi radi pomanjkanja' drobiža. Ljudem so morali kaki brezvestni ljudje natveziti laž, da bo zanjo bolje, ako drobiž spravljajo. Mi smo žo opetovano poudarjali, da je to neumnost in da naj ljudje vendar dajo drobiž nazaj v promet. Naj vendar uvidijo, cla z zadrževanjem drobiža ustvarjajo neznosne razmere in se zna zgoditi, da oblast izreče, da jo stari drobiž vreden samo do gotovega dne, nakar, upclje nov drobiž. Vsekakor bodo pa merodajni faktorji nekaj morali storiti. Leta 186B smo imeli papirnate dese« ticc, zakaj bi tega sedaj nc imeli? Pomanjkanje drobiža je tako občutno, da merodajni faktorji nekaj morajo takoj storiti.
-j- »Reichspost« za dober spomin« »Reichspost« pripominja k govoru Tisze, da je izrekel stavke, katere si jc treba zapomniti za bodočnost; posebno velja to glede priznanja nemažarskim narodom, ki spadajo pod krono sv. Štefana. Bili so časi, v katerih bi se tudi grof Tisza ne upal kaj takega izjaviti. Hrvaška zvestoba niso prazne sanje; tega prepričanja je tudi ogrski ministrski predsednik, kakor je izjavil. V časih miru naj onostran Litve tega pač ne pozabijo! Kakor znano, je obstojala mažarsko-srbska koalicija, ki je bila naperjena proti Hrvatom ..,
+ K izjavi slovaškega poslanca Ju« riga v ogrsko-hrvatskem parlamentu. Hrvaški listi poročajo iz ogrskega drž. zbora še to-le: V ime narodnosti sprejme z izjavo lojalne slovaške narodnosti poslanec Franc Juriga vojaške predloge. Predsednik opozoruje posl. Juriga na to, da je on uporabil besedo »slovaški poslanec«, in pravi, da so v ogrskem parlamentu razen hrvatskih samo mažarski poslanci.
.+. Nameščeni so bili 1. maja čč. gg.: Martin Kerin, župnik v Boštanju, na žup-. nijo Smlednik; Štefan Rihar, župnik v Planini, na župnijo Dob; Ivan Lovšin, župni upravitelj na Sv. Gori, na župnijo Planino pri Rakeku.
— Vojno zavarovanje. Vdovski it\ sirotinski fond cclokupne brambne sile, ki stoji pod pokroviteljstvom nadvojvode Leopolda Salvatorja in nad-vojvoclinje Blanke, je v dopolnitev državne preskrbe v sporazumu z avstrijsko zavarovalno družbo »Fonix« ustanovil vojno zavarovanje za častnike in vojake. ,Vsaka, družina more zavarovati svoje vojaške člane, bodisi da so že na bojnem polju ali pa kjerkoli drugod v vojaški službi. Tudi delodajalci naj bi sc na ta način udeležili preskrbe družin svojih uslužbencev in delavcev, ki so bili ali še bodo poklicani pod orožje. Družini vsakega zavarovanega častnika ali vojaka se takoj izplača cela zavarovana vsota, ako zavarovanec umrje tekom enega leta. Zavarovalna premija je nizka- ter se mor* plačati tudi v šestih mesečnih obrokih. Podrobna pojasnila o zavarovanju so se razposlala občinskim in kupnim uradom, potem šolskim vodstvom itd,, kjer bi teh pojasnil še ne bili nvojeli, se ie obr-
niti zanje naravnost na vdovski in si-rotinski fond na Dunaju, I., Sch\var-zenbergplatz 1, kjer so vsakemu rade-voije na razpolago.
+ Kupite naglo srečke iz loterije »Slovenske Straže«! Dobiček ocl loterije »Slovenske Straže se bo porabil deloma za bolne vojake, deloma za namene »Slovenske Straže«. Obojni namen je vse hvale vreden. Slovenci ne pozabimo na našo narodno dolžnost, zlasti ne prezrimo, da Nemci prav pridno nabirajo za nemški »Schulverein« in da imajo nemški listi cele strani izkazov o darovih za to društvo!
+ Odlikovani starejšina »Danice«. Poročnik Lovro Sušnik, absolviran filozof, bivši predsednik »Danice«, se nahaja na severnem bojišču že od začetka vojne in je bil predlagan že petkrat v odlikovanje. Dobil je zaslužni križec z vojno dekoracijo. To visoko odlikovanje, ki ga je vpeljal naš cesar na predlog Radeckega 1. 1849., dobe navadno samo štabni častniki. Udeležil se je namreč kot poveljnik 6. kompanije 1. bos-niškega pešpolka v začetku februarja srečno izvršenega napada na Ruse, pri čemur so v ranem jutru presenetili cel ruski bataljon še med nočnim počitkom in ga ujeli do zadnjega moža skoro brez lastnih izgub. Sedaj je predlagan — kot petič — v odlikovanje za srečno izvršeno ekspedi-cijo v karpatske višave 1700—2000 m v najhujšem snegu koncem februarja in začetkom marca. Ekspedicijo je opisal deloma v privatnem pismu, ki ga je »Slovenec« priobčil v podlistku dne 20. marca. Iskreno čestitamo!
-j- Radeckijev duh. Radeckijevi vete-ranci so že redki, Radeckijev duh pa še živi. Pred enim tednom so stopili nekje v spodnji Savinjski dolini ne-državniki skupaj, ampak »fantje iz fare« (kraja nc povemo, ker bi jih sicer lahko kaka država vzela v državniško službo) ter so zaokrožili iz polnih prs in s korajžo pesem, ki se začenja s temi besedami: > Ko bi šc Radecky bil, Mailand bi nazaj dobil.«
—	Vpokojeni srednješolski učitelji bodo zopet poučevali. Ker je vsled vpoklica številnih srednješolskih učiteljev v vojno službo vzdrževanje pouka na mnogih srednjih šolah združeno s težavo, je naučni minister pooblastil deželne šefe, da lahko pozovejo k poučevanju že vpokoje-ne srednješolske učitelje.
—	Župnik Cerjak. Č. g. Jožef Cerjak, župnik v Rajhenburgu, ki je pozidal krasno romarsko cerkev »Marija Lurd« v Rajhenburgu, je stopil v pokoj.
—	Preskrba z živili na Goriškem. V sredo popoldne je imela sejo preskrboval-na komisija za Goriško pod predsedstvom deželnega glavarja Faiduttija. Udeležili so se je: okr. glavar nam. sv. Rebek, župan Bombig, odborniki dr. Pinausig, dr. Flego in gozdni svetnik Bersa. Deželni glavar je poročal o korakih, ki jih je storil na Dunaju, da bi se odprlo žito, ki ga je deželni odbor kupil na Dunaju. Zagotovljeno je, da pride 65 vagonov koruze, ki bodo zadostovali za čas, dokler ne začne svojega delovanja vojna žitna zadruga na Dunaju. Deželni glavar je tudi opetovano prosil, da bi se količina moke na osebo zvišala na 400 gramov. Takisto se je deželni glavar prizadeval pri finančnem ministrstvu, da bi se les izvažal v Italijo in v zameno v enaki meri mi dobivali testenine iz Italije. Komisija je dalje sklenila, da kupi 80 kvin-talov riža v Italiji, kar bi zadostovalo za krajevne potrebe. — V seji v četrtek zjutraj se je sklenilo zvišati ceno pšenični moki od 1 K na 1 K 20 v.
—	»Ilustrirani Glasnik« štev. 36 ima sledeče slike: Boji za Dardanele.
—	Služba božja naših čet pred bitko.
—	K bojem v vzhodni Galiciji. — Oddelek ruskega trena. — Nemška letala tipa Golob. — Hercegnovi. — Vojna pri-prega v Karpatih. — Padli junaki. — Domače slike. — Ranjeni angleški zavezniki. — Na prelazu Užok. — Utrdbe z žičnimi ograjami. — Sila je iznajdljiva.
—	Dobrna. Dne 12. t. m. se je mudil na Dobrni c. kr. komisar okrajnega glavarstva celjskega, ki je vzel v najem ne samo toplice, ampak tudi vsa privatna stanovanja za vojaško upravo. Toplice so se oddale za 75.000 kron. Namenjena so stanovanja za boljše sloje poljskih beguncev. V toplicah pa še ostane vila »Hygiea« za »Beli križ« rezervirana, tam bo 60 častnikov nastanjenih. Pa tudi v glavni topliški hiši bo več stanovanj za civilne običajne topličarje rezerviranih. Pri nas je nekaj ljudi, ki jim nič ni prav. V jeseni so godrnjali, zakaj nam ranjencev ne privoščijo, in zdaj ko dobimo okoli 500 ljudi beguncev boljših slojev in častnikov rekonvalescen-tov, jim zopet ni prav. Sicer pa je dežela pri tej celi zadevi precej nedolžna. Če ne bi odstopili z lepa, bi pa bila prisiljena.
—	Po osmih mesecih se je oglasil Fr. fratnik iz Lutrškega sela, župnije Št. Peter pri Novem mestu, iz ruskega ujetništva. Kako veselje je završalo med domačimi, ki so že cele mesece preživeli v moreči bojazni, kaj je z dragim Francetom.
—	Hroščev je letos ogromno veliko. t Ako se ne bo nič storilo oroti tem oožeru-
hom, bodo požrli letos vse perje, čez par let pa črvi pridelke na polju. Ni pa znano, da bi bil izdan od merodajne oblasti kak tozadeven poziv. Naj bi se hitro kaj ukrenilo, dokler ni škoda še prevelika!
—	Tudi klobuki se podraže. Z Dunaja poročajo: Zadruga klobučarjev bo radi velike podražitve vseh surovin za izdelovanje klobukov zvišala cene klobukom za 15 do 20 odstotkov.
—	Prodaja moke na Dunaju. C. kr. kor. urad poroča: Dunajski magistrat objavlja danes razglas, po katei*em se od 16. majnika nadalje prodaja moka le proti izkaznicam, ki jih izdaja magistrat. Nakaznice razdele 14. majnika hišni posestniki in se glase na štiri tedne; vsakemu je odmerjeno na teden 20 dekagramov moke za kuho.
—	Iz ruskega ujetništva je pisal kadet medicinec Josip Erath, doma iz Marije na Žili. Pismo je oddal dne 25. marca v Samari ob Wolgi. Poroča, da je z njim vred ujet tudi kadetni aspirant Ciril Reket iz Št. Vida nad Ljubljano.
—	Poroka. Dne 2. maja sta se poročila v Gorici gospod Evgen B i r s a, postajni mojster c. kr. državnih železnic v Rihembergu, in gospodična Roza Stepančič iz Budanj. Bilo srečno!
—	Umrl je v Gorici v bolnišnici g. Karol M1 e k u ž, bivši učitelj v Brdili, doma z Bovškega. Pred par meseci je umrla nenadoma njegova žena. Pokojni je živel zadnja leta v velikem pomanjkanju. Zapušča več nepreskrbljenih otrok. — Umrl je v Lovrani stotnik Edvard Zottig. — Umrl je bivši župnik v Beljaku č. g. Fr. Formus. — Umrla je dne 21. aprila gospa Terezija Colarič rojena Globevnik v 82. letu svoje starosti. Pokojna jc bila soproga občespo-štovanega posestnika Martina Colariča iz Slinovc pri Kostanjevici.
Oficialna zbirka dragih kovin (zlata, srebra, platina), ki se izvršuje z geslom: »Zlato za železo«, ne sme se zamenjavati z nedavno uvedeno zbirko kovin, ki so potrebne za izdelovanje vojnega gradiva (baker, med, kositer, cink itd.), se nadaljuje brez prestanka in zagotavlja s tem vojni oskrbi vedno nova pomožna sredstva. Vedno širši krogi prebivalstva se udeležujejo zbirke, odkar je znano, da dovaja ta zbirka svoje zaloge zlata in srebra kovinskemu zakladu avstro-ogrske banke in da prispeva s tem, segajoč čez svojo vojnohumanitarno nalogo, da se okrepi naša finančna pripravljenost za vojno. Mnogi, ki so se že udeležili drugih pomožnih del in so tako zadostili svoji požrtvovalnosti, izročajo sedaj zbirki, kar lahko pogrešajo kovanega in nekovanega zlata in srebra. Izredno lepo bi bilo, ako bi se ti zgledi patriotskega delovanja, dobrodelnega mišljenja in gospodarske razsodnosti posnemali v najširših krogih. Nikdo naj bi ne opustil posvetiti urico časa, da pregleda svoje omare in skrinje in da poišče to, kar počiva tam zlata in srebra, nerabljenega, po sebi majhne vrednosti, in ga izroči zbirki »Zlato za železo«, spominjajoč se, da se s tem v dvojnem oziru služi občemu blagru.
Opozarjamo na to, da se drage kovine, v nasprotju z zbirko kovin, ki se rabijo za narejanje vojnega gradiva, ne nabirajo od hiše do hiše in da bi bilo torej darove dragih kovin v Ljubljani, Knaflova ulica 7, slej kakor prej oddajati pri predstojniku podružnice Avstro-ogrske banke, g. Ivanu Gregoriču.
Naknadno prebiranje letnikov 1878 do 1890 in 1892 do 1894 se vrši vsled odredbe vojne uprave od 25. maja do 15. junija 1915. K temu prebiranju morajo priti vsi črnovojniki gornjih letnikov, ki pri prebiranjih od 1. oktobra do 31. decembra 1. 1. niso bili potrjeni, pa so bili pri prezen-taciji kot ta čas nesposobni odpuščeni. Vsi navedeni se morajo ^15. maja 1915 zglasiti pri občinskem uradu svojega bivališča.
Iz seznama izgub št. 170. Praporščak Božič Jakob, 27. dom. p., 5. stot,, ujet; praporščak Gašperin Rudolf, 27. d, p., 5. stot., ujet; nadporočnik dr. Kandare Albin, 27. pp., 16. stot., ranjen; poročnik Papež Josip, 75. pp., 5. stot., ponovno ranjen; poročnik Peršič Josip, 27. dom, p„ 5. stot., ujet; praporščak Šlajmer Fedor, 27. pp., 2. stot., ujet; praporščak Sonns Štefan, 27. dom. p., 5. stot., ujet.
—	Popravki k seznamu izgub. Poročnik Vagaja Ludovik, 17. pp., ujet, je bil označen za ranjenega. — Praporščak Sirk Leo, 47. pp„ 7. stot,. ujet, je bil označen za ranjenega. — Praporščak Gabrovšek Ivan, 27. dom. p., ujet, je bil označen za ranjenega. — Praporščak Pongratz Albert, 97. pp., ujet, je bil označen za ranjenega,
—	Umrl je na Rakeku g. Jakob Gaspari, oče g, Maksa Gasparija.
—	Vojak 17, pešpolka umrl v Gradcu. Danes popoldne so pokopali v Gradcu in-fanterista 17. pešpolka Jožefa Bajca.
—	Koncert Poljakov, ki bi se moral vršiti dne 2. maja v mariborskem Narodnem domu, je bil po magistratu prepovedan. Pač pa se je v soboto vršila služba božja za Poljake v frančiškanski cerkvi,
—	Ljubljanske krušne karte se lahko rabijo tudi v Gradcu in Celovcu. Ravno tako imajo graške in celovške krušne karte tudi v Ljubljani veljavo.
—	Žrebanje 3. avstrijske razredne loterije. — 5. razred. Zadnji dan. 70.000 kron dobi št. 51.823, 60.000 K št. 16.460, 20.000 K št. 128.810 in 2000 K s premijo 700.000 K št. 41.054.
—	Enoletno prostovoljstvo učiteljev. Znak enoletnega prostovoljstva smejo nositi tisti učitelji, ki pred mobilizacijo še niso služili v armadi ali ki so bili po superarbitraciji odpuščeni iz armade, kakor tudi tisti učitelji, ki so prostovoljno vstopili zdaj v armado. Tisti učitelji, ki so bili po § 32. bramb-ne postave iz leta 1889. premeščeni v nadomestno rezervo, nimajo pravice do znaka enoletnega prostovoljstva, izvzemši če se določno odpovedo pravic nadomestnih rezervnikov in doslu-žijo enoletno službo, a izvzeti so tisti, ki so po 121etni službeni dobi že postali črnovojniki.
—	Junaški štajerc. Desetnik Ivan Pavčnik pešpolka št. 87. je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo. Rusi bi se bili polastili dne 28. decembra neke strojne puške, da jo ni pograbil z nekim tovarišem Pavčnik in jo odnesel v najhujšem ognju. Plezati sta morala vojaka po neki strmini. Pavčnika je zadela v sredi strmine dum-dum krogla v levo ramo, a junak je tekel naprej in mu gre zasluga, da je bila spravljena strojna puška na varno. Njegov tovariš desetnik Bukov-nik ni bil ranjen in je bil povišan za narednika, ker je bil že prej odlikovan s hrabrostno svetinjo.
—	Setve in cvetje na Štajerskem. Ozimno žito je na Štajerskem splošno zelo dobro prezimilo. Le v zelo senčnih krajih
je ozimna rž malo bolj redka. Pšenica in ječmen pa je jako dober. Miši so delale škodo le po Murskem polju, pa tudi ne občutno, Jarina se ugodno razvija, ker pogosti dež daje potrebno vlago. Upati je t ugodne, letine. Sadje se dokaj lepo kaže. Črešnje so večinoma šele sedaj začele cve-teti. Marelice in breskve so se bogato nastavile. Hruške, jablane in slive imajo vse polno plodnih popkov. Želeti je sedaj toplega vremena, da se bo moglo cvetje pravilno razvijati. — Vinogradno delo zelo zaostaja.
—	Dunajska občina zasadi hrastov gozd padlim Dunajčanom na čast. V.
Neubauu jc dunajski župan dr. Wcis-kirehner govoril svojim volilcem. Izjavil je, da se zasadi v dunajski okolici hrastov gozd. Za vsakega padlega Dunaj čana se zasadi hrast. Magistrat izdeluje velikopotezen načrt za vojni dom, kjer nastanijo invalide in rodbin ne padlih vojakov. Namerava se zgraditi vsakemu mala hiša z vrtom.
—	Vojni ujetniki v Savinjski dolini. Veleposestniki v Laškem pri Celju so naprosili vlado, naj pošlje tudi v Savinjsko dolino vojne ujetnike, ki naj bi obdelovali polja in predvsem hmeljne nasade.
—	Slovenski penzijonisti, pozor] V
slov. Domu v Št, IIju je prosto krasno stanovanje s tremi sobami, kuhinjo in kletjo, pri hiši tudi vrt in studenec. Stanovanje zdravo, zračno in solnčno. Lep razgled. Do cerkve samo 2 minuti, do želez, postaje 12 minut. Okolica krasna. Mesar in gostilna ter trgovina v neposredni bližini. Odda se takoj in zelo po ceni. Pripravno kakor nalašč za kakega penzijoniranega duhovnika, učitelja, uradnika itd. Pojasnila daje č. g. župnik Evald Vračko, Št. Ilj v Slov. goricah.
—	Dediče dne 19. avgusta 1881 na Dunaju umrle Ane Maznik z Dolenjskega išče c. kr. sodnija Favoriten na Dunaju.
—	Mati generala Kusmaneka rodom štajerka. Graški listi poročajo, da je mati hrabrega przemyslskega poveljnika generala Kusmaneka bila rojena Štajerka iz Fiirstenfelda ob štajersko-ogrski meji in sc je zvala z dekliškim imenom Wiehrer. Njen oče jc bil klepar kotlov Franc Wiehrer.
—	Sladkorne nakaznice v Debre-cinu. Mesto Debrecin jc nakupilo velike množine sladkorja, ki ga prodaja prebivalstvu potom nakaznic. Preprečiti hočejo podraženje sladkorja. Ceno so določili s 96 vin. kg.
Pouk o prvi pomoči ranjencem nadomestnih čet. C, kr, korespondenčni urad poroča: Neki odlok vojnega ministrstva izvaja: Izkušnje na bojišču nujno zahtevajo, da je vsak, ki pripada bojnemu stanju, poučen o predpisih prve pomoči pri ranah v vojski in da zna osobito položiti obveze in da se pouči o zastrupljenju ran. Odreja se zato, da se nadomestne čete, ki jih urijo v orožju, praktično in temeljito pouče, kako se mora ravnati z obveznim ovojem.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil korporal Anton Malešič. Njegovi domači so ga že delj časa pogrešali, — V ruskem ujetništvu je Leon rlerin iz Domžal, — V ruskem ujetništvu se tudi nahaja rezervni kadet Ctibor Bloudek, sin stavbnega nad-svetnika gosp. Bloudeka v Kranju.
—	Konec triiietne pravde za 600.000 kron. Likvidacijo propadlega denarnega zavoda »Banca Popolare« v Gorici je bila prevzela tržaška »Banca Com-merciale«, ki je zahtevala leta 1912. od industrialca Alfreda Lenassija in odvetnika dr. Rajmonda Luzzatta, ki sta bila zapletena v polom »Popolare«, svoto 600.000 K. Oba sta se pogajala s »Commerciale« in ponujala manjšo svoto v kritje deficita pri »Popolari«. Toda »Commerciale« je vztrajala pri svoji zahtevi in ni hotela popustiti niti vinarja. Nastala je pravda. Pred okrožnim sodiščem v Gorici in pred višjim deželnim sodiščem v Trstu sta bila Lenassi in Luzzatto obsojena plačati 600.000 K. Obrnila sta se nato na najvišje kasacijsko sodišče, ki je izreklo te dni razsodbo, s katero sc odbija zahteva »Commerciale«, češ, da ni imela »Banca Commerciale« nikaki pravice zahtevati svoto 600.000 kuon o t Lenassija in Luzzatta. Banka je obs • jena na plačilo pravdnih stroškov na i 4000 kron. Banka je imela ves čas še svoje druge stroške, tako da je bila ta pravda precej draga. Lenassi in Lu-zatto pa sta tako rešena vedno jii t grozečega velikega plačila.
—	C. kr. dvorna knjižnica prosi, da se ji pošiljajo poleg dolžnostnih izvodov tudi razne druge, vojne se tičoče publikacije) kakor izrezke inozemski! časopisov, razne kurijozitete grafične in tipografske umetnosti, zemljevidi in tabele, spisi o mednarodnem položaju, ki so izšli lik. pred izbruhom vojne ali za časa iste, komunikeji raznih držav o principi-jelnih vprašnjih vojne in sploh vsi spisi, ki se pečajo z mobilizacijo, preuredbo javnega življenja vsled vojne v verskem, po-
IkLtto : fprfrfoi^ '
I Jj&s/T/rffrr	(A ffihat
V JfeneM * ;>' -ffr/^n \\jnnn
1 'X o I

77 . v/J ..	f
>	' A ' \ f	Sar ° ft/mis ^
K bojem pri Yoernu.
litičnem in socialnem oziru, s poglobitvijo državne pripadnosti, z modifikacijo narodnostnega vprašanja in enakimi, za Avstrijo posebno važnimi problemi. Nadalje za do-pošiljanje pisem in razglednic z bojnega polja. Istotako leposlovni spisi, ki so namenjeni za vojno in dom in tudi semkaj spadajoče muzikalije. Rokopisi se na željo prepišejo in vrnejo lastniku nazaj, imena se pa ne bodo obelodanila in bode prišlo to le za uporabo zgodovinarjev, najbolj zanimive stvari se bodo pa razstavile v sijajni dvorani c. kr. dvorne knjižnice. Vse navedeno in enako se naj pošilja s pripombo: »Vojna zbirka«.
Na morju.
MF.MŠKO URADNO POROČILO O MORSKIH BOJIH.
Berlin, 3. maja. (K. u.) Uradno se razglaša: 1. majnika popoldne je nek nemški podmorski čoln pri morskem varnostnem znamenju Gallop s torpedom potopil angleški torpedni rušilec »Recruit«. Isfti član sta sc spopadla blizu varnostnega znamenja Noordhind dva nemška čolna na prednji straži z nekaterimi oboroženimi angleškimi ribiškimi parniki. Uničen je bil en angleški ribiški parnik. Ena divizija angleških torpednih rušilcev je posegla v boj, ki se je končal tako, da smo izgubili naša čolna, ki sta bila na prednji straži. Kakor poroča angleška admiraliteta, je bil rešen večji del posadke. Namestni načelnik admiralskega štaba: Behncke.
DELOVANJE NEMŠKEGA VZHODNEGA BRODOVJA.
Kodanj, 3, maja. »Golos Moskvi« poroča iz Libave, da so zadnje dni večkrat opazili nemške pomorske sile ob ruskem obrežju pri Polangenu in da je mala nemška križarica v bližini Polangena obstreljevala ruske poljske utrdbe. Ker ruske čete niso razpolagale z večjimi topovi, niso mogle z učinkom odgovarjati na ogenj nemške križarice. Več'ruskih sel je nemški ogenj porušil.
POROČILO ANGLEŠKE ABMIRALI-TETE O BOJU Z DVEMA NEMŠKIMA TORPEDOVKAMA.
London, 3. maja. (K. u.) Admiraliteta poroča: Ribiški parnik »Kolum-bia« sta napadli in torpedirali 2 nemški torpedovki. Od posadke je nek drugi ribiški parnik rešil enega samega moža. Torpedovki je zasledovala divizija angleških torpedovk, med njimi ladje »Laforey«, »Leonidas«, »Law-ford« in »Lark«. Čez 1 uro sta bili obe torpedovki potopljeni. Angleške ladje ne štejejo nič izgub. Rešili so dva nemška častnika in 44 mož.
SKRIVNOSTNI SMRTNI SLUČAJI RUSKIH MORNARIŠKIH ČASTNIKOV.
Kodanj, 3. maja. »Tidende« poroča, da je bilo v zadnjih dveh tednih naznanjeno, da je 15 častnikov ruskega vzhodnomor-skega brodovja umrlo. Iz smrtnih naznanil v ruskem časopisju sklepajo, da se je moralo pri brodovju, ki se nahaja pred Kron-stadtom, nekaj zgoditi.
NOVA ŠVEDSKA KRIŽARKA IZPUŠČENA V MORJE.
Stockholm, 3. maja. (K. u.) V navzočnosti kralja in prestolonaslednika je bila v Gotenborgu izpuščena v morje križarka »Sveriges E«. Zgradili so križarko s prispevki narodne zbirke. Nabrali so v 100 dneh približno 20 milijonov mark.
RUSKA VZHODNA PRISTANIŠČA ZAPRTA TRGOVSKIM LADJAM.
Kodanj, 3, maja. Pošta iz Rusije je že dva dni izostala. Ruska vzhodna pristanišča so zaprli za plovbo trgovskih ladij,
Graški listi poročajo iz Sarajeva: Celo zimo so si ob meji okrožja Foče stale naše in črnogorske sile nasproti, ne da bi prišlo do boja. V zadnjem času so pričeli Črnogorci, kakor poroča »Hrvaški Dnevnik«, kopati strelske jarke. Dognalo se je, da so Črnogorci večji del svojih sil umaknili s fronte. General Vukotič se je podal iz Plevlja v Cetinje, ker se Arnavti pripravljajo za vpad v črnogorsko ozemlje,
TRI LADJE TORPEDIRANE.
London, 3. maja. (Kor. urad.) Ribiški parnik »Fulgent« je potopil neki podmorski čoln. Francoski parnik »Europe« je neki podmorski čoln torpcdiral. Posadko so rešili. Torpediran je bil včeraj ameriški parnik »Gulflight«. Posadko so mogli večinoma rešiti.
POTOPLJENA LADJA »STIRLING«.
London, 3. maja. Trgovski urad poroča, da je zadela ladja »Stirling« iz Grims-byja najbrže na mino in se je potopila z vsem moštvom,
REŠENCI POTOPLJENEGA TORPED-NEGA RUŠILCA »RECKOlT«.
London, 3, meja. (Kor. urad.) Ribiški parnik »Dawsy« je rešil 4 častnike in 21 mož lorpcdnega rušilca »Rccroit«.
z jogo.
RUSI POŠILJAJO MUNICIJO V SRBIJO.
Bukarešt, 3. maja. Jutranji listi poročajo iz Galdaca: Ponoči na 1. t. m. so peljali trije ruski parniki štiri ladje vlačil-nice naložene s strelivom v Srbijo,
FRANCOSKI PROSTOVOLJCI BOLNIŠKI STREŽNIKI V SRBIJI.
Lyon, 1. maja. »Lyon Republicain« poroča iz Pariza: V Marseillu se je vkrcalo 10 mladih prostovoljcev, ki se odpeljejo čez Solun v Srbijo, kjer nameravajo streči bolnikom.
SANJE SRBSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Pariz, 30. aprila. »Agence Havas« poroča: Srbski prestolonaslednik Aleksander je vposlal angleški vladi noto, da se ustanovi po končani ^vojski velika Srbija, ki se izpopolni z oz~emlji, ki se morajo še osvojiti.
Berlin, 4. maja. (Kor. ur.) Zmagi zveznih čet na zahodnem bojišču pripisujejo jutranji listi veliko važnost, ker sta uradno poročilo nemškega vojnega vodstva in poročilo avstrijskega generalnega štaba skupno sestavljeni,
London, 3, maja. French javlja: Nemci so zvečer napadli grič 66 v soboto in včeraj so napadli v sosedstvu St. Juliena. Napadi so bili odbiti. Mi na vsem ozemlju nismo ničesar izgubili in sovražniku zadali težke izgube, dasi je porabljal strupene pline. Včeraj smo prisilili neko nemško letalo, da se je moralo spustiti na zemljo.
Razna poročilo.
GENERAL RUSKI.
Bern, 3. maja. Zdravnik dr. I. I. Ta-rasejevič objavlja v »Ruskem Slo\vu«, da je ruski general N. Ruski le zelo utrujen in v 4. do 6. tednih ozdravi. Izjavil je to, ker so se širile govorice, da je generala car odpoklical.
POŠTNA IN BRZOJAVNA SLUŽBA V ZASEDENIH POKRAJINAH NA RUSKEM POLJSKEM.
Dodatno k razglasu o uvedbi poštne in brzojavne službe v po avstro-ogr-skih četah zasedenih pokrajinah Ruske Poljske se naznanja, da so sedaj etapni poštni uradi v Dabrowi na Poljskem, Jedrzejovvu, Miechowu, Novvoradom-sku, Olkuszu in Piotrkowu otvorjeni za privatni promet. V prometu teh uradov so tačas dopuščeni: pisma, dopisnice, tiskovine (časopisi), blagovni vzorci in pisma z navedbo vrednosti; nasprotno pa se pri teh uradih paketni in poštno-nakazilni (položni) in brzojavni promet še ni začel. Natančnejše določbe o prometu z etapnimi poštnimi uradi v zasedenih pokrajinah so razvidne iz Poštnega in brzojavnega naredbeneaga lista št. 53 iz 1. 1915., ki je na upogled pri poštnih uradih.
MAJNIŠKO MIROVNO SLAVJE RU-MUNSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE.
Bukarešt, 3. maja. Rumunski socialni demokrati so slavili včeraj na močno obiskanem javnem shodu maj-niško slavnost. Vsi govorniki so govorili proti vojski. Dr. Racovski je nagla-šal, da mora ostati Rumunija nevtralna, če hoče ohraniti svoje življenjske sile napredku. Sprejeta je bila nato resolucija proti vojski. Shodu je sledil miren izprevod po mestu.
VODSTVA ANGLEŠKIH IN FRANCOSKIH ORGANIZACIJ ZAHTEVAJO PREMESTITEV MEDNARODNE STROKOVNE ZVEZE IZ BERLINA V BERN.
Haag, 3. maja. (Kor. ur,)»Nieuwe Cou-rant« poroča: Vodstva strokovnih central v Franciji in na Angleškem so predlagala, naj se premesti sedež mednarodne strokovne zveze iz Berlina v kako nevtralno državo. Naglašajo, da bodo minula še leta, predno bo mogoče angleškim delavcem tako zaupljivo priti v Berlin, kakor pred vojsko.
FRANCOSKI FINANČNI MINISTER V PARIZU.
Pariz, 3. maja. (Kor. ur.) »Agence Havas« poroča iz Londona: Finančni minister Ribot se je vrnil iz Londona v Pariz. V Londonu je bival tri dni. Z zakladnim kanclerjem lordom Gcorge sta se posvetovala o raznih finančnih vprašanjih predvsem o predujemih zveznim državam in o sredstvih, da plačajo francoske nabave na Angleškem, v Kanadi in v Združenih državah. Ribot je izjavil, da so finančni ministri vseh treh zveznih držav popolnoma složni.
POPOTNI PROMET MED HAAGOM IN LONDONOM ZOPET OTVGRJEN.
Haag, 3. maja. (Kor. ur.) Danes so zopet otvorili popotni promet z Anglijo.
PREPOROD BELGIJE.
Devin, 30. aprila. »Magdeburger Zeitung« poroča iz Bruseljna: Minuli mesec je pričelo zopet delati 70 odstotkov vseh belgijskih tvornic.
NAGOBČNIK ANGLEŠKEGA ČASO-PISJA.
Kodanj, 30. aprila. »Berlingske Tidende« poroča iz Londona: Angleška vlada je pt^povedala listom objavljati neuradna poročila o bojih za Dardanele in na polotoku Gallipoli.
FINANČNE OPERACIJE NA RUSKEM.
Rotterdam, 1. maja. Ruske finančne operacije znašajo od začetka vojsko 4824 milijonov rubljev.
EKSPLOZIJA V TOVARNI ZA RAZ-
STRELIVA V PETROGRADU.
Petrograd, 1. maja. (Kor. ur.) Petrograjska brzojavna agentura poroča 30. aprila: Včeraj zvečer je v tovarni za razstreliva Oclita nastala eksplozija, ki je poškodovala več poslopij in uničila neko manj važno delavnico. Škoda se bo dala popraviti v najkrajšem času. Najbolj so trpela stanovanja. Ena zaloga razstreliv in napolnjenih izdelkov je ostala popolnoma nepoškodovana. Delo v tovarni se prekine le za nekaj dni, dokler se iz prostorov ne spravijo razdrobljene šipe. Število žrtev še ni dognano.
Ljubljanske novice.
lj O kinu »Central«. Uradna »Laiba-cher Zeitung« piše o novem kinematografu »Central« v deželnem gledališču: Projekcijska plošča je velika, slike se odlikujejo po ostri plastiki, filmi so dobro izbrani in sposobni, da zadovoljujejo dandanes že velike zahteve, ne da bi se segalo po senzacijah. Predstava traja poldrugo uro. Ker bo podjetje nudilo obiskovalcem le dobro in ker so cene nizke, je pričakovati, da si bo kino »Central« kmalu pridobil stalno občinstvo, posebno ker se nahaja v zračnem, prostornem gledališču z jako ugodno razdeljenimi sedeži.
— Popis goveje živine in prašičev. Vsled oblastvene odredbe se bo jutri 5. in pojutrišnjem 6. maja v Ljubljani popisala goveja živina in prašiči. Poslovale bodo tri komisije: prva za mesto samo v mestni posvetovalnici na magistratu, druga za barje v šoli na Karolinški zemlji in tretja za Spodnjo Šiško v bivšem občinskem uradu v Sp. Šiški. Oba dneva se uraduje od 8. do 2. popoldne. Opustitev popisa kakor tudi napačne napovedbe se strogo kaznujejo po obstoječih predpisih. Občinstvo se pozivlje, da stori svojo dolžnost.
lj Krušna karta v Ljubljani. Na Nemškem jih iinajo že dva meseca, potem so prišle preko Dunaja in zelene Štajersko v našo belo Ljubljano. Človek bi morda smel misliti, da bo krušna karta na svojem dolgem potovanju pobrala vse tozadevne skušnje in preuredila in prišla v Ljubljano brez vseh napak in nejasnosti. Pa tudi ljubljanska krušna karta ima mnogo neljubih spremljevalk; nekaterim je sicer kar na karti sami prepovedano spremstvo, druge so pa skrite in skočijo iz karte šele, ko bi jo hotel rabiti. Najhujše je za človeka, če karte sploh nima. Kajti brez nje ti ne more dati kruha ne pek ne gostilničar. Za denar brez karte nobenega kruha. Pač pa si sme vsak gostilničar ali pek od svojih osebnih 280 gramov kruha odtrgati, kolikor se da, in ti tisti košček kruha — ne karte — daruje. Ta »šenk« v kruhu je menda dovoljen? Uradni razglas ga ni niti omenil, niti izrecno prepovedal. Najhujše je za vojake, ki ne dobivajo krušnih kart. Stopi v gostilno na borno večerjo, h kateri pa ne more dobiti koščka kruha. Dosedaj nam še ni znano, da bi se smelo vojakom prodajati kruh brez krušne karte. Ravno tako tudi ne vemo, oclkdaj je ukazano, ajdovo moko prodajati samo proti izkaznici. Svoj čas se ajda ni dala pod zaporo. Peki pa si v sledečem niso na jasnem, ker ni nikjer razloženo: Na kateri karti jc zapisano: 200 gr moke ali 280 gramov kruha na dan za eno osebo. Ali naj to pomeni, da sc mora iz 200 gr moke'speči 280 gr kruha? Ali je morda vlada tako računala: 200 gr moke naj da 280 gr kruha. Če jc bilo tako, potem je bila to le ljubezniva želja, ki jo pa današnja moka pri svoji kakovosti noče in ne more izpolniti. V mirnih časih je najboljša bela moka dala v kruhu k večjem 33 odstotkov več, ali naj sedaj cla slabša, zmešana moka pa celo 40 odstotkov več na teži kruha? Mislimo, da jc vlada s svojo naredbo hotela omejiti porabo moke. Samo 200 gr moke za osebo-na dan! To je bil menda namen. Če e jres tako — in peki mislijo to — potem ne pride na osebo na dan 280 gr kruha, ampak samo 240 gr. V zabeležili knjigi bodo koncem tedna vedno zmešnjave. Pek proda na osebo po
280 gr kruha, porabi pa za ta kruh več Jtakor 200 gr moke. — To bi bilo nekaj %pornb k ljubljanski krušni karti. Želeti bi bilo, da politična oblast te nejasnosti razloži in trdote po možnosti odpravi.
lj UmrU so v Ljubljani. Štefan Nagy, trgovec, 80 let. — Marija Po-hlin, hišna posestnica, 86 let. — Molio-rič Josipina, žena strojarskega pomočnika, 28 let. — Josipina Janša, žena posestnika, 69 let.
lj Kdor pride z dežele v Ljubljano« naj ne pozabi posetiti tudi predstave »Kino Centrala« v deželnem gledališču. Predstave sc vrše v delavnikih ob 4. uri popoldne, 6. in pol 9. uri zvečer, v nedeljah inpraznikih ob pol 11. uri dopoldne, 3., in 5, uri popoldne in ob 7. in 9. uri zvečer.
lj Pazite na gade! Terezija Rozman, žena polgruntarja iz Slivnice, je delala 30. aprila v gozdu. Med delom jo je pičil gad v desno roko. Prišla je sama takoj na ki-rurgični oddelek ljubljanske bolnišnice. Roka ji je že močno otekla, a nevarnosti ni, ker je prišla takoj v bolnišnico.
lj Kanarček je priletel na okno c. kr, učiteljišča ob Komenskega cesti. Lastnik ga dobi Ilirska ulica 27 (dijak C. Jeglič).
lj Zadruga čevljarjev naznanja, da se vrši pomagalska preizkušnja v sredo, dne 12. maja. Vsi pomožni delavci, ki se hočejo podvreči pomagalski preizkušnji, naj se zglase pri zadružnem načelniku g. Franc Kukmanu v Ljubljani, Gajeva ulica št. 12. S priglasom je treba predložiti šolska izpričevala, učno pismo in takso 6 K. Načelnik določi po oglasu, kje bo vsak posameznik izvršil svoje preizkušno delo. — Zglasiti se je treba v nedeljo, 9. maja.
Iz Idrije.
Nabiranje kovin v vojne namene se je vršilo pretečem torek po našem mestu. Največ je nabrala deška ljudska šola, potem realci ,a tudi dekliška šola je dobro vršila svojo dolžnost. Veliko je darovala župna cerkev in sicer 176 kil cina, 18 kil bakra in 24 kil medi. Ko bi moral vojni erar v sedanjih časih tak materijal kupiti, bi moral šteti najmanj 2000 K. Rudnik se jc odzval v veliki meri. Dal je tudi na razpolago svoje prostore, da se tam vse shrani, po strokovnjakih vse loči, spravi v zaboje in odpošlje. Sploh moramo poročati, da se je Idrija nepričakovano častno odzvala, dijaki in šolarji so kazali nenavadno marljivost, podpiral in nadzoroval jih je učiteljski zbor vseh zavodov.
Pred 100 leti, beremo, da v silnih Napoleonovih vojskah je Idrija v državnih stiskah po svojih bornih močeh veliko žrtvovala. Avstrijski narodi so takrat tudi prostovoljne denarne zbirke v vojne namene darovali. Dne 7. aprila 1793 je dvorni svetnik Leitner izročil zbirko, ki je bila v žametasti in zlatom vpleteni torbici. Na eni strani je bilo vezano srce z napisom »iz rudniške Idrije«, na drugi pa lavorov venec z napisom: »poklonilo preljubemu očetu dežele za vojaške potrebe«. V torbici je bilo 4000 goldinarjev, katere jc darovala bratovska skladnica in zbirka privatnikov 1077 fl. 40y2 krajcarja. Cesarja je ganil dar revnih rudarjev in naročil jc osebno Leitnerju: »Sporočite dobrim ljudem mojo zahvalo za njih dobrotljivost. Tudi takrat niso šolski otroci zaostali. Vodja Janez Kavčič je opomnil, da ni nameraval pri šolski mladini pobirati darov, celo branil jim je. A otroci niso hoteli ostati za odra-šenimi. Zbrali so iz svoje srede 65 gld. 56 kr.

Kino Central
v deželnem gledišču.
Spored. 975
za torek 4., sredo 5. in četrtek 6. maja.
1.	Tedensko vojno poročilo, nad 60 vojnih posnetkov z zahodnega bojišča.
2.	Berlinci med seboj.
3.	Avtomobil na suhem in na vodi. (Hy
dro-Avto.) Senzacijonelna avstrijska iznajdba.
4.	Zlati rogovi. Drama v štirih dejanjih po holandski pravljici. (Kolorirano!)
5.	Zmešnjava nad zmešnjavo. Komično.
Predstave se te dni vrše ob 4. popoldne, ob 6. in 1 a 9. uri zvečer.
Kot velekoristno berilo priporočamo poleg zadnjič priporočenih šc te-le knjige pisatelja preč. g. Antona Kržiča:
1.	Osmcro blagrov ali nauk o večnem življenju. Broš. 1 K 60 v, vez. 2 K.
2.	Sv. Frančiška Šaleškega Filoteja ali navod k bogoljubnemu življenju. Platno rdeča obreza 1 K 80 v, zlata obreza 2 K 40 v, izdaja na finem papirju, s fino vati-ranimi platnicami 3 K 60 v.
3.	Cerkvena zgodovina za srednje šole. 1 K 80 v.
4.	Obnovljeni vrtec. 3 K.
5.	Vrtec. Časopis s podobami za slo-tensko mladino. Lelnik 1906—1914, vezan po 4 K.
6.	Angelček. Priloga Vrtcu (od leta 1913. glasilo »Marijinih vrtcev«), 23 tečajev po 1 K. Pošli so; II., IV., VIII. in IX.
tečaj.
7.	Nedolžnim srcem. Kart. 1 K 20 v, lično v platno 1 K 35 v.
8.	Zgledi bogoljubnih otrok. Trije zvezki po 60 vin., kart. po 1 K.
9.	Sv. Germana. Zgled krščanske potrpežljivosti. 10 vin. Pisatelj Meško nam piše: Priprosta ženica mi je rekla: »Te bukvice so vredne najmanj eno krono.«
10.	Kako ti je ime? ali vzorno življenje naših svetih priprošnjikov v nebesih. Sv. Anton Padovanski 12 vin., Sv. Frančišek Šaleški 10 vin.
11.	Mala zakladnica (III. natis). Zbirka krajših molitvic in pobožnosti z obilimi odpustki. 10 vin.
12.	Dobra spoved (III. natis). V platnu 40 vin.
13.	Molimo' ali najimenitnejši nauki o molitvi. I. Kako? in II. Zakaj? skupaj 20 vin.
14.	Ali znaš? (XIV. natis.) Zbirka krščanskih resnic in molitev, ki naj bi jih vsak kristjan znal na pamet. 12 vin.
15.	Boj zoper lažnjivost. 10 vin.
Ravnataljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani javlja tužno vest da ie njegov mnogoletni redni član, gospod
Štefan
trgovec in meščan stolnega mesta Ljubljane
včeraj zvečer ob pol 10. uri, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 80. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
PogTeb bode v sredo 5. maja ob 4. uri popold. iz hiše žalosti Beethovnova ulica štev. 15. na pokopališče k sv. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, dne 4, maja 191-5.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem preselil svojo
čevljarsko obrt
s Sv. Petra ceste št. 30
na Marije Terezije cesto št. S
(v bližini kuvarne .,Evropa") ter se vsem svojim cenj. naročnikom tem potom zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost ter se i v prihodnje priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
976	Fran Dollenc.
obstoječa iz 5. 4 in 3 sob, kopalnice in z vsemi drugimi pritiklinami z električno razsvetljavo, ono iz 5 sob tudi s plinovo kuhinjo, na soln-čni legi z lepim razgledom, se dajo takoj ali za pozneje v najem. Cene primerno.
2 sobi, kuhinja in z drugimi pritiklinami se da takoj ali pozneje v najem. To stanovanje se vporabi lahko tudi za skladišče.	939
Naslov se izve v upravništvu tega lista.
Hoeninghaus, Das Resultat meiner Wanderungen durch das Gebiet der protestantisehen Literatur, oder die Nohvendigkeit der Riickkehr zur ka-tholischen Kirche, ausschliefilich durch die eigenen Eingestandmsse protestan-tiseher Theologen und Philosophen. Aschaffenburg 1837. 2. natis, vezano K —'80.
F ii r s t von Hohenlohe, Lichtblicke und Erlebnisse aus der Welt und dem Priesterleben; gesammelt in den Jah-ren 1815—1833. Wien 1836, vezano
W i s e m a n, Fabiola oder die Kirche der Katakomben. Regensburg 1857, vezano K —-80.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
'(ŽELODČNA TINKTURA h
1 lekarnarja Pl C C OUja
v Ljubljani
prtfaEMO ta
RAZPOŠILJA
|/po POVZETJI)
8 s{shlER?ca 20 ušnarseo.
Naročila po povzetji.
kupuje po najvišji ceni V. ČRNILEC, Naklo pri Kranju, Gor.
ncac3C3C3C3caac3C3aac3C3ac3D
D D D
0	~—	Q
D 2enitna ponudba, o []	o
« jvllad, dobro situiran nadučitelj, se želi	n
n v svrho poroke seznaniti z blago gospodično,	n
n ki ima vsaj 4000 K premoženja. - ^esne	H
H ponudbe, če mogoče s sliko, naj se pošljejo	™
P na naslov: Gpravništvo Slovenca štev. 960	n
y £jubljani. - tajnost najstrožje zajamčena,	p
Edina izdelovalnica
Proda se lepa, močna, breja	961
kobila
15 pesti visoka. — Več pove upravništvo.
Na potu s Šmarne gore do kolodvora Vi-žmarje je izgubila neka dama
(Kettenarmband). Kdor bi jo našel, se prosi, da ]o odda proti primerni nagradi pri »Vzajemni zavarovalnici« na Dunajski cest).	979
mojih pafentovanlh
spominskih prstanov.
Zah«eva|te cenik Istih i
67
Bogata zaloga
birmanskih daril
po priznano nizkih cenah.
Blago samo iz prvovrstnih tovaren.
im. trnu e
, jucelir, LJubljana, Ulfolfnua u3. 3.
-—ff
KRO
o: £
tg >
jedilni ter za semensko uporabo, izvrsten, veleprima kakovosti, zdrav, brezhiben, izbran ter trpežen, je še v veliki zalogi pri tvrdki	835
Iv. A= Hartmanna naslednik AVG. TOMAŽIC v Ljnhijani
ter razpošilja istega v vsaki povoljni množini cele vagone, tudi manj kakor cele
vagone po solidni, nizki, dnevni ceni, dokler zaloga traja.--Cena pri odjemu
celih vagonov po dogovoru ter se pri celili vagonih le prosto, v vugon nasut, vložen brez vreč odpošilja, pri manjših naročilih se pa morajo rloposlnti vrečo prosto voznine ter stane za napolnjevanje vreč in delo primeroma nekaj malega več.
rlSLJš;
<
S5
N<
9
O
4 sobe, obilo pritiklin in kopalnica se odda za avgustov termin. — Več pri hišnem oskrbniku šubičeva ulica 3. Istotam se odda hlev za pet konj.	957
, S ANATORIUM -£MONA I
ZA-NOTRANJE • IN • KIRURG ICNE • BOLEZNI. / •PORODNIŠNICA.
/ L^JUBLJANA • komenskega-ulica-4 SEF-znRW/NK:PRmRU-DR FR. DERGANC'
g
Brez vsakega posebnega obvestila.
loboko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srce ■ pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni in skrbni oče, stari oče, stric in tast, gospod
trgovec in meščan ljubljanski
po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 80. letu svoje starosti včeraj ob pol 10. uri zvečer udano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo 5. maja ob i. uri popoldne iz hiša žalos i, Bethovnova ulica št. 15, na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani.
V Ljubljani, 4. maja 1915.
Marija Nagy, soproga. — Viktor Nagy, trgovec, Josip Nagy, c. in kr.
stotnik 97. pešpolka, na bojnem polju, Hans Natjy, trgovec, Mitzi Mi. kuseh, roj. Nagy, otroci. — Erika Nagy, roj.Deu, Anna Nagy, roj.Eger, sinatii. — Adolf Mikusch, c. in kr. nadporočnik v r., na bojnem polju, zet. — Viktor Nagy, vnuk. — C. kr. pravdnika namestnik dr. Adolf Kaiser, c. kr. nadporočnik, na bojnem polju, nečak.
Št. 7011
974
V smislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 22. aprila 1015, št. 9245 se bo dne 5. in 6. maja 1915 vršil popis goveje živine in prašičev za mesto Ljubljano in sicer oba dneva od 8. dopoldne do 2. popoldne.
Komisija za pravo mesto bo poslovala v mestni posvetovalnici, za Barje v šoli na Karolinški zemlji in za Šiško v bivši šišenski občinski hiši.
Lastniki goveje živine in prašičev se torej pozivljejo, da pridejo navedena dneva popisat svojo živino oziroma svoje prašiče na označeno mesto.
Kdor bi napačne podatke navedel ali pa kaj zamolčal, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovau.
"S
dne 3. maja 1915.
St. 6907.
Razglas.
Do sedaj se je oglasilo za kupovanje živil v mestni vojni prodajalni nad 1000 rodbin (okroglo 5000 ljudi). Mestna občina pa lahko na srečo preskrbuje z živili še večje število ljudi.
Aprovizačni odsek občinskega sveta ljubljanskega je radi tega sklenil na novo sprejemati
prijave za mestno vojno prodajalno,
da se tako omogoči nakupovanje živil še vsem onim, ki se dosedaj iz kateregakoli vzroka niso oglasili za vojno prodajalno.
Pravico do kupovanja v občinski vojni prodajalni imajo vsi v Ljubljani, vsaj od 1. avgusta 1914 naprej stanujoči prebivalci, ki dokažejo, da trpi njih ali njihove rodbine redna prehranitev. Na stan in poklic kot tak se pri izdajanju nakaznic ne ozira. Zelo merodajno pa je število nepreskrbljenih otrok, bolezen, brezposelnost in druge socijalne okolščine. Umevno je, da se s prijavo še ne pridobi pravice do izkaznic, ki se bodo izdajale šele pozneje.
Kdor hoče izkaznico, naj se zglasi na mestnem magistratu in sicer v tržnem uradu, pritličje, nasproti mestni posredovalnici za delo, kjer sprejema najkasneje do 7. maja 1915 priglase v to določeni uradnik vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 6. ure.
Seboj je prinesti krušne znamke, brez katerih mestni magistrat ne izda izkaznic.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 1. maja 1915.
vsake vrste, oprano in neoprano,
■ ■ v e ■
Prevzamem vsako množino proti gotovini. Voznino po železnici ali pošti plačam sam. .knltfib Imfolii
trs St. 7,2.