Posamezni Izvod 1.30 žil., mesečna naročnina 5 šilingov. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometcrgasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XIV. Celovec, petek, 21. avgust 1959 Štev. 34 (901) Dies ist kein Weg zur Befriedung Kaum einen Monat nach der Erklarung des t‘~y-Abgeordneten im Karntner Landtag „Es ‘toird keinen Erieden geben im Karntner Unter-and",sind im Schutze der Nacht zum zivei-ten Male die zweisprachigen Aufschriften der Uoiveniscben Organisationen in Klagenfurt Zlival t sam entfernt und entivendet ivorden; Mnter Anleitung der Lebrerschaft haben in c,ner Kirche im Roscntal die Schiller bet der ■^hulmesse den traditionellrn sloiuenischen ^esang bovkottiert; allenthalben ivurde cine cietze gegen die Verivendung der sloivcni-Scben Sprache in der Kircle entfacbt und die slpieiemsche Geistlichkeit verunglimpft; kein e'nziger Hetzer gegen die damals gesetzliche eisprachige Scbule ist zur Verantivortung Zczoden ivorden, wohl aber erhielten diese v°n der Siidmark und Landsmannscbaft be-sondere Auszeichnungen; eine Scbule, in der nach der Meinung der dcutschen Chauvini-s.ten zn ivenige Schiller vom ziveispracbigen unterricht abgcmeldet ivorden ivaren, plant rbart einfacb aufzulosen und mit der Nach-arschule zu vereinen, ivo mehr Geivdhr ge-Zebcn erscheint, um das ,,deutsche“ Antlitz er betreffenden Gegend zu demonstrieren; enL Lebrern, die in beidcn S nrachen unter-,cbten. soli die Mehrleistungszulage cntzo-Zen iverden, zumindestens aber sollen auch lene Lehrer, die diese Leistung nicht aufivei- s, efl kiinnen oder ivollen, dafiir die glciche Zu-age erhalten; einer dstcrreichischcn Staatsbiir-jln sloiveniscber Volkszugeborigkeit ivurde as Gesucb um die Ziierkennung der Rente acb dem OF-Gesetz abgeiviesen, iveil sie ‘i“cht als Person dcutschcr Spracbzugehorig-zu betrachten ist“; die grundverkehrsbe-Adlicbe Genehmigung eines Vertrages umr-,e versagt — zivar nicbt formell aber — 11ktisch, iveil es sich bei einem Vertragspart-Ker um einen Karntner Sloivenen handelt, der iv gegen den Nazismus gekdmpft bat und essen Vater im KZ ermordet ivurde; einem R°^fnischen Kaufmann ivurde offiziell der angedroht, iveil er es geivagt bat, ivird der Univahrheit geziehen und un-*“terer Interessen verdbehtigt; diese Tatsache Erkldrungen von Vertretern sloiveniscber t. rZanisationen iverden in der gesamten na-j0tlalistiscben Presse von der Etsch bis an yn Belt verdreht und entstellt iviedergegc- nur um hetzen zu kbnnen: die Kdrnt-er Sloivenen konnen nicht Erieden balten . . . j »‘esc kleinc Auslese von Ereignissen im tvuf ^er ^etzten zwe' Monate kennzeicbnet ine-am ^esten die Situation und Atmospfdre st..Sijdkdrnten. Da ist es ivohl mehr als ver-^ndlich, ivenn sich Karntner Sloivenen nicht iu^en' ^c*' Gericht die sloivenische Sprache *cL^er^anSen, um nicbt von vornherein cine h l,eC^te ^usKanKsPos,tion fiir den Prozess zu Be en' ^e' die ser Situation ist die zynische Hyt>erkung, dass am crsten Verhandlungstag die Grundablosungen fur den Bau der j Untelbahn ,,allerdings kein Interessent von gebotenen Mdglicbkeit, durch einen Dol-j,ytsc’° seine Wiinsche heranzutragen, Ge-aifch machte“, kaum am Platze. f^n 4'eser Atmosphtire slnd aber auch die !eh n°Men Mlnderhelten-Schulgesetz vorge-Dn,enen Anmeldungen zum Slowenisch-U,e?r,ich* und damil das Gesefz selbsf cl0 ‘ ols problematisch, weshalb es von K^mfner Slowcnen auch von allem je^an9 abgelehnt wurde. Soli es sich °ch nicht schon vor dem Versuch seiner Cr* i,ikiichung a,s s'haH untauglich ervveisen Siidkdrnten endlich Wd J°a‘*vertrages mit der Anerkennun« erwirklichung aller der slowenischei Ob novem napadu na sedež slovenskih organizacij: Dinamit in zločinski atentati so sredstva pobesnelih nacionalistov na Koroškem V noči od 14. na 15. avgust se je ponovil divjaški napad na sedež osrednjih slovenskih organizacij in ustanov v Celovcu. Na hiši Gasometergasse 10 so bili spet zločinsko odstranjen' oziroma razbiti dvojezični napisi Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Slovenske prosvetne zveze, Založniške in tiskarske družbe „Drava”, glasila koroških Slovencev ..Slovenski vestnik" ter slovenske knjigarne »Naša knjiga". Omenjeni napisi so prvič postali žrtev nacionalističnih atentatorjev že meseca marca 1957 in policija vse do danes ni izsledila krivcev niti ni našla razbitih napisov, pač pa so jih po št rinajstih mesecih našli čistilci cestnega kanala le nekaj korakov stran od mesta, kjer so bili nameščeni. Ko so bili napisi pred meseci ponovno nabiti, je bilo to na večkratno izrecno zahtevo javljeno policiji, kljub temu pa je prišlo prejšnji teden do ponovnega atentata. Razumljivo je bil tudi novi napad takoj prijavljen varnostnim organom, vendar nam ni znano, če so le-ti uvedli postopek za izsleditev ponočnih zločincev. Ponovni atentat na sedež osrednjih slovenskih organizacij v Celovcu spet v vsej jasnosti kaže, kakšen je dejanski položaj slovenske narodnostne skupine na Koroškem. Hkrati pa bije v obraz vsem tistim, ki bi hoteli svetovno javnost prepričati, da je manjšinsko vprašanje v Avstriji rešeno vzorno in širokogrudno. Kako je namreč mogoče govoriti o vzorni rešitvi manjšinskega vprašanja, ko pa pripadniki manjšine ter njihove organizacije in ustanove niso več varni pred zločinskimi napadi podivjanih nacionalistov? In kako je mogoče govoriti o š:rokogrudni enakopravnosti, ko pa so še zadnji dvojezičm oziroma slovenski napisi postali žrtev nekulturnega šovinizma? Ponočna odstranitev napisov na sedežu slovenskih organizacij pa ni le zgovorna priča resničnega položaja koroških Slovencev, marveč meče skrajno sumljivo luč tudi in še posebej na tiste državne organe, katerih naloga je, da nepristransko skrbijo za mir in red v državi, da jamčijo za varnost oseb in premoženja posameznikov in skupnosti. Danes jim lahko javno in upravičeno očitamo, da so to dolžnost — vsaj v zvezi s številnimi izpadi proti koroškim Slovencem — neodgovorno zanemarjali, kajti niti v enem samem prmeru niso izsledili krivcev, čeprav je vsej javnosti znano, kje in kdo so. Tako pa so vse do danes ostali v temi in nekaznovani „neznani storilci" • razstrelitve partizanskega spomenika v št. Rupertu pri Velikovcu leta 1953; • napada na takrat 66-letnega Franca Prušnika iz Lobnika pri Železni Kapli leta 1953; Preišnji teden so v številnih delih sveta divjala strašna neurja, ki so povzročila ogromno materialno škodo ter zahtevala tudi številne človeške žrtve. Med prizadetimi predeli sveta je tudi Avstrija. S posebno s lo se je neurje razdivjalo na Solnograškem ter Zgornjem in Nižjem Avstrijskem. Po dosedanjih cenitvah ugotavljajo, da je neurje na ozemlju Avstrije zahtevalo 10 človeških življenj, dočim znaša materialna škoda najmanj milijardo šilingov. Z uradne in zasebne strani so bile takoj uvedene akcije za pomoč hudo prizadetim krajem in njihovemu prebivalstvu, priskočile so na pomoč tudi razne ustanove v inozemstvu, med njimi zlasti organizac je Rdečega križa. Neurje je mnoge kraje popolnoma odrezalo od ostalega sveta in so jih morali oskrbovati z življenjskimi potrebščinami potom tako imenovanega zračnega mostu, ki ga je vzpostavila vojska s svojimi helikopterji. Porušeni so bili številni mostovi, med temi tudi most na solnograški avtocesti in Volksgruppe zustehenden Redite e»(o:der- I chF Nicht zuletzf eber muss endlich die unertragliche, von den deutschralionalen Orqonisatlonen vergiftefe Atmosphdre bc-seitigt v/erden' § 5 des Artikel 7 des Sfcsats-verfrages biefe! geniigend Handhobe hiszu’ * odstranitve slovenskega napisa z Breznikove gostilne v Pliberku leta 1955; + napada na ljubljanskega kanonika dr. Arnejca ter s tem v zvezi na Krumplovo domačijo v Žrelcu leta 1956; 9 dvakratne odstranitve slovenskega napisa Hranilnice in posoj lnice v Železni Kapli leta 1956; * skrunitve partizanskega grobišča v Borovljah leta 1956; 6 prve odstranitve slovenskih oziroma dvojezičnih napisov slovenskih organizacij in ustanov v Celovcu leta 1957; * odstranitve dvojezičnega napisa Hranilnice in posojilnice v Velikovcu leta 1957; * odstranitve slovenskega dela napisa na ljudski šoli v Št. Janžu v Rožu leta 1<*58; * poškodbe in odstranitve slovenskega dela napisa na uradnih kaž'potlh v občini Blato pri Pliberku leta 1958; ^ izzivalne in proti Slovencem naperjene hujskaške napisne akcije v št. Rupertu pri Velikovcu letos ter končno zdaj še 9 ponovnega atentata na sedež slovenskih organizacij v Celovcu. Kljub obširnosti pa ta seznam sramotnih ter do danes nepojasnjenih in nekaznovanih protislovenskih napadov nikakor še ni popoln in bi ga bilo treba izpopolniti še s celo vrsto drugih izpadov proti slovenski narodnostni skupini na Koroškem ter proti posameznim koroškim Slovencem in njihovi imovini. Zlasti pa je v tej zvezi treba opozoriti na škodljivo delovanje raznih nacionalistični organizacij in na zločinsko početje tistega dela tiska, ki z načrtnim huj- računajo, da bo obnova tega mostu trajala do leta 1961. Uničeni je bilo na desetine in stotie kilometrov cestišč ter železniških prog, ki so iih doslej le delno spet uredili za promet. Število ljudi, ki so ostali brez strehe, sploh še ni bilo ugotovljeno, saj je bil obseg neurja takšen, da ga že dolga desetletja ne pomnijo več. Do teh katastrof je prišlo ravno v času glavne tujskoprometne sezone in je neurje zajelo tudi mnoge tuje letoviščarje. Vendar poudarjajo, da pri njih ni prišlo do večje škode in so tujci večdnevne nalive sprejemali z zgledno umirjenostjo ter deloma celo s humorjem. Zato v tujskem prometu ni prišlo do kakšnega zastoja. Poplave in druge naravne katastrofe so se dogodile tudi v drugih delih sveta. V Berlinu so bile poplavljene številne ceste, na Japonskem pa je silen tajfun v teku enega tedna dvakrat povzročil vel kansko škodo, ob življenje je prišlo nad 100 ljudi, ranjenih jih je bilo več kot 700 in kakih 200 jih še pogrešajo. Na Formozi, ki jo je najprej hudo prizadelo strašno neurje, je prišlo še do potresa, pri katerem je bilo okoli 1000 poslop j popolnoma in 1300 deloma porušenih. Nad Brazilijo pa je divjal ciklon, ki je po dosedanjih poročilih zahteval 60 človeških življenj ter 200 ranjenih oseb. skanjem in netenjem narodnostne mržnje praktično šele ustvarja ozračje za dejanske napade in atentate. Vse to pa se dogaja pred očmi oblasti in so varnostni organi, ki so se v drugih primerah izkazali za zelo sposobne, v tej zvezi pokazali tako mero nezmožnosti, da je možno samo eno: ali krivcev protislovenskih izpadov nočejo najti, ali pa jih ne smejo! Eno kot drugo pa je skrajno škodljivo za ugled države, ki bi hotela veljati za pravno in kulturno, je pa v resnic, vsaj kar tiče položaj in odnos do slovenske manjšine, že nevarno podobna tako imenovanemu Divjemu zapadu, ko se večina v odnosu do manjšine nekaznovano in neovirano poslužuje dinamita, razbijanja imovine, hujskanja, groženj in fizičnih napadov. In to se dogaja v času, ko zahteva država javno priznavanje od iste manjšine, ki (Nadaljevanje na 8. strani) Srečanje Eisenhovver-Hruščev prvi korak na poti do konference na najvišji ravnil V političnih krog h in v svetovnem tisku zelo živahno komentirajo priprave na srečanje med ameriškim prezidentom Eisen-howerjem in predsednikom sovjetske vlade Hruščevom. Ugibanja in domneve so najrazličnejše, od optimist!čnih pa do najbolj pesimističnih, pač odvisno od tega, kako določeni krogi načelno gledajo na stike med Vzhodom in Zahodom. Na strani zagovornikov hladne vojne je opazki silno nezadovoljstvo, ker se prez> dent Eisenhower prizadeva, da bi bil Hruš-čevu prirejen dostojen sprejem v Ameriki. Vendar je v pretežni večini ameriškega ljudstva zmagalo prepričanje, da bo srečanje obeh državn:kov dveh največjih s l lahko koristno vplivalo na nadaljnji razvoj v svetu. Zato se tudi v New Yorku že govori o možnosti, da bi med obiskom Hruš-čeva lahko prišlo do zbližanja v tem smislu, da bi na poznejši konferenci najvišjih predstavnikov vseh velesil sklenili pogodbo o nenapadalnosti med Atlantsko in Varšavsko zvezo. Sploh v političnih krogih prevladuje mnenje, da bi srečanje Eisenhowerja in Hruš-čeva lahko pomen lo prvi korak na poti do vrhunske konference, zlasti še, ker sta potrebo takega sestanka ponovno naglasila tako Eisenhovver kakor tudi Hruščev. Zunanji minister Kreisky: Avstrija mora izpolniti mednarodne pogodbe Ob zaključku mednarodnega diplomatskega seminarja v bliž ni Salzburga je govoril tudi novi zunanji minister dr. Kreisky, ki je obrazložil trenutni položaj v svetovni polit ki ter nakazal, kakšna je v danih razmerah naloga Avstr je. Med drugim je v tej zvezi poudaril: Naša dolžnost je, da z največjo vestnostjo izpolnimo mednarodno sklenjene pogodbe in obveznosti ter zavestno in voljno vzamemo nase obveznosti iz naše politike nevtralnosti. Napraviti moramo vse in v našem delovnem krogu delati na to, da svetu v našem geografskem območju ne bodo nastale nadaljnje težkoče. To se pravi, da moramo vzdrževat' red na naših mejah in se moramo zavzemati za take odnose z našimi sosedi, da se bo Avstrija lahko obdržala izven vsakega mogočega vojaškega spora. Strašna neurja po vsem svetu Slovenski kulturnik Pavel Golia Mnenje drugih: Signal za Radgono? Koroški „Abwehrkampferbund", torej zveza plebiscitnih borcev, prireja zadnje čase vedno več „izletov“: izlet na grob generala Hiil-gertha, ki je vodil avstrijske čete v boju proti jugoslovanskim četam leta 1919, izlet na grob nekdanjega deželnega glavarja Lemischa, ki je leta 1930 javno zahteval, da je treba v tridesetih letih popolnoma ponemčiti slovensko Koroško, izlete v kraje, kjer so leta 1919 zmagovite avstrijske čete pognale v beg slovenske bande", kot piše celovška „V olkszeitung" in tako dalje; v zadnjih mesecih so položili venec verjetno že na vsako koroško znamenje, mimo katerega je nekoč hodil „Abwehrkdmp-fer". Da ne bi kdo imel občutka, da gre samo Umrla je tržaška borka MARA SAMSA Zadnji teden je po dolgotrajni bolem! preminula na Golniku znana novinarka, književnica in borka za pravice tržaških Slovencev — Mara Samsa. Vse njeno življenje je bila nepre-nehna borba in neumorno delo, do zadnjega je delala nažrte za novo delo. Še ni leto tega, ko je izšla njena knjiga „Trst je klical", v kateri je objavila s srčno prizadevnostjo napisane avtobiografske izpovedi. Že v predvojni Italiji je bila kot zavedna slovenska učiteljica trn v peti fašističnim oblastnikom, ki so jo najprej zaprli, pozneje pa Izgnali v Jugoslavijo. Takoj se je povezala z naprednim gibanjem, zato je takoj po okupaciji spoznala trpljenje v nacističnih zaporih. Pozneje je bila v Ljubljani, kjer ’ so jo aretirali belogardisti; doživela je taborišča Gonars in Rab, pa se je kljub temu vključila v Rabsko brigado in se vrnila na Primorsko. Po vojni je sodelovala pri „Prlmor-skem dnevniku”, nadalje kot učiteljica in pisateljica ter je pomagala pri izdaji tržaškega mladinskega lista ..Galeb”. Skoraj do prerane smrti — umrla je v 53. letu starosti — je z veliko vnemo pripravljala obširno delo o kulturno-zgodovlnski problematiki na Tržaškem med obema vojnama. Njena smrt je bridko prizadela mnoge njene prijatelje po vsej slovenski zemlji, zlasti pa tržaške Slovence, ki so jo poznali kot predano borko za njihove narodnostne pravice. za interno koroško zadevo, so 25. julija priredili celovški, šentviški in lavantinski „Ab-uvehrkdmpferji“ tudi izlet v — Radgono. Tu so z velikim pompom polagali vence na spomenik „padlim junakom iz obeh svetovnih vojn", tu je na slavnostnem zborovanju govoril „major v pokoju“ Fritz Kronegger, tu je pozdravljal svoje koroške goste radgonski župan in se pri tem spominjal na „tuje plenilske bande", ki so leta 1919 in leta 1945 zasedle Radgono. Na veliko se je tudi zahvaljeval ,. padlemu koroškemu junaku Micklu", ki je bil leta 1919 eden izmed vodilnih oficirjev „Heimwehra“, češ da je s svojo kampanjo bistveno prispeval k ,,,osvoboditvi Radgone" — pri tem pa je zamolčal, da je bil Micki med vojno nacistični general, ki ga je Hitler odlikoval z najvišjimi odlikovanji. Podobnih dogodkov je bilo v zadnjem času na naši severni meji toliko, da se radgonskega „izleta" skorajda ne splača omenjati. Stvar Avstrije je, kako se bo notranje ubranila pred ponovnim navalom militarizma in napol prikritega nacizma ter kako bo opravičila tako početje pred sosedi, ki spričo tega seveda ne morejo ostati ravnodušni. Toda radgonska provokacija je omembe vredna zavoljo nečesa drugega. Celovško glasilo klerikalne Ljudske stranke „Volkszeitung" je 31. julija namreč objavilo članek o tem abzvehrkampferskem izletu in se pri tem lotilo tudi — partizanskega spomenika v Rad-g oni. ,.Žalostno situacijo, v kateri se nahaja Radgona odkar jo Drava deli na dve državi, najbolje označuje partizanski spomenik, ki stoji v avstrijskem delu mesta." piše „Volks-zeitung", ki se tudi sicer odlikuje po šovinističnih napadih. „Spomenik pomeni za nas žalitev, saj ni v njem niti trohice umetnosti, temveč samo ideja okrutnega nasilja. Pod tem spomenikom, pod tem ,znamenjem' Radgona ne bo in ne more biti srečna . . . 1“ Pred dnevi je po daljši bolezni v 73. letu starosti umrl znani slovenski pesnik, dramatik, gledališki delavec in član Slovenske akademije znanosti In umetnosti Pavel Golia. Njegovo delo na kulturnem področju je bilo vsestransko. Kot pesnik se je predstavil javnosti že v mladih letih in so izšle njegove pesmi najprej v ..Slovanu”, nato pa v obeh knjigah ..Pesmi o zlatolaskah" in „Ve-černa pesmarica”, ki jih je izdal leta 1921. Leta 1938 so Golijeve pesmi izšle v zbirki „Pesmi", leta 1951 pa kot „lzbrane pesmi”. Poleg poezije je bilo njegovo literarno delo najbolj uspešno na področju dramatike, kjer se |e zlasti uveljavil s svojimi mladinskimi igrami. Kot prvi med Slovenci se je prav Golia lotil te zvrsti dramatike In je do zadnjega slovel kot nedosegljiv mojster na tem področju. Zelo pomembno pa je bilo njegovo prizadevanje tudi pri gledališču. Med prvo svetovno vojno je prišel v Moskvo, kjer se Med Sovjetsko zvezo in Ameriko ni v teku le borba za premoč v oboroževanju, marveč se je vnel tudi hud boj za prvenstvo na gospodarskem področju. Boljše izhodišče ima seveda Amerika s svojo izredno visoko razvito industrijo in vsestransko tehnizacijo, vendar si Sovjetska zveza prizadeva, da bi v razmeroma kratki dobi nadoknadila vse tisto, česar v stari Rusiji niso imeli. Tu pa gre v prvi vrsti ravno za industrijsko izgradnjo, kateri posveča posebno pažnjo tudi novi sedemletni gospodarski načrt, ki predvideva, da bo Sovjetska zveza do leta 1965 dosegla ameriško proizvodnjo na vseh najvažnejših področjih. Sedemletni načrt postavlja vsem sovjetskim državljanom velike zahteve in bi se morala po njipm industrijska proizvodnja dvigniti kar za 80 odstotkov. Kako drzen je ta načrt, spoznamo šele potem, če upoštevamo, da proizvodnja sovjetske industrije zdaj ne napreduje več tako naglo kot prejšnja leta. Kljub vsem težavam pa je proizvodnja v Sovjetski zvezi v prvem polletju nove sedemletke (od januarja do junija 1959) celotno presegla načrt. Na področju industrializacije si sovjetska podjetja prizadevajo, da bi proizvodnjo povečala zlasti z avtomatizacijo, kakor sploh z izpopolnitvijo svoje tehnične opreme. Zato nabavlja Sovjetska zveza v zahodnih državah ogromne količine nove opreme za industrijska podjetja in hoče z avtomatizacijo nadomestiti tudi nezadostno naraščanje mlade delovne sile. Po načrtu se bo v teh sedmih letih povečala delovna sila za 11,5 milijona novih delavcev, hkrati pa je predviden tudi dvig storilnosti. Takšen dvig industrijske proizvodnje zahteva seveda tudi mnogo denarnih sredstev. Načrt predvideva okoli 400 milijard rubljev novih investicij na leto, medtem ko so investicije po prejšnjem načrtu znašale le 180 do 200 milijard letno. V smislu novih gospodarskih smernic morajo tudi podjetja sama v veliki meri prispevati za investicije in je bil upravni aparat v ta namen decentraliziran. Nove gospodarske smernice gredo za tem, da se industrijska oprema izpopolni, poleg tega pa bo potrebna tudi zamenjava starih strojev z novimi, kajti sovjetska industrializacija se je pričela pred 30 Na kaj spominja to pisanje? Vsak poznavalec razmer na Koroškem se bo takoj spomnil na pisanje večine koroških listov pred štirimi, petimi leti: takrat so namreč vodili kampanjo proti partizanskemu spomeniku v Velikovcu. Tudi takrat so pisali — med drugimi tudi „Volkszeitung"! — o neumetniškem spomeniku, o žalitvi in o tem, da Velikovčani ne morejo biti srečni spričo dejstva, da stoji v njihovem mestu tak spomenik. In kaj se je neke noči nato zgodilo? „Neznani storilci“ so partizanski spomenik razstrelili in še do danes jih niso našli. Ali ne sede vsaj iniciatorji tega dejanja tudi v redakciji „Volkszeitung"? Tiste „Volks-zeitung", ki piše o „slovenskih bandah v Borovljah" in ki tudi sicer daje vso podporo nacionalističnim in šovinističnim organizacijam? Ali pomeni pisanje o radgonskem spomeniku njen ponovni signal „neznanim storilcem"? „Delo”, 10. 8. 1959, Ljubljana je seznanil z delom Hudožestvenega feafra, kar je odločilno vplivalo tudi na njegovo poznejše prizadevanje. Takoj po vrnitvi v domovino leta 1919 je namreč že prevzel mesto dramaturga v ljubljanski Drami. Postal je tudi ravnatelj največjega slovenskega gledališča, ki ga je vodil z izjemo dveh sezon, ko |e deloval pri gledališčih v Osijeku in Beogradu, vse do leta 1943, ko ga je odstavila zasedbena oblast. Po osvoboditvi pa je spet prevzel posle upravnika v Slovenskem narodnem gledališču, kjer je bil leta 1946 upokojen. Golljevo delo je bilo za slovensko gledališko umetnost odločilnega pomena, saj je prav v njegovem času napravila korak na raven gledališke tvornosti kulturnih narodov Evrope. S svojim delom je Pavel Golia bogato prispeval v kulturni zaklad slovenskega naroda in njegovo ime bo neizbrisno zapisano v knjigi slovenske kulturne zgodovine! leti in so vse naprave danes že močno zastarele. Po novem gospodarskem načrtu se bo proizvodnja jekla povečala približno za 50 °/o in bo dosegla 84 do 90 milijonov ton letno. Na podlagi teh številk tudi zahodni strokovnjaki ne izključujejo možnosti, da bi Sovjetska zveza na tem področju dosegla ali celo prehitela proizvodnjo v Ameriki, kjer je lani znašala 77,4 milijona ton. Vendar s to proizvodnjo še daleč ni bila izkoriščena celotna zmogljivost ameriške jeklarske industrije, marveč le do 85 %, medtem ko je doseglo izkoriščanje zmogljivosti v Sovjetski zvezi celo le 83 odstotkov. Zadnje smernice za uresničitev sedemletnega načrta je dal pred nedavnim centralni komite sovjetske KP, ki se je na petdnevnem zasedanju bavil skoraj izključno samo z gospodarskimi problemi. Pristojne gospodarske ustanove so bile zadolžene, da tekom šestih mesecev predložijo vladi nove načrte glede izpopolnitve dosedanjega sistema državnega finansiranja podjetij, nadalje glede novih pobud v zvezi s proizvodnostjo in tehničnim napredkom, v zvezi z obnovo industrijskih obratov itd. Predsednik vlade Hruščev pa je ob tej priložnosti zahteval od sovjetskih državljanov več zagona v gospodarstvu ter je napadel zlasti birokracijo, češ da ovira gospodarski razvoj in uvedbo novih drznih pobud. V posebni resoluciji pa je bilo delovno ljudstvo po vsej Sovjetski zvezi pozvano, naj napne vse sile, da bi dosegli cilje, ki so bili postavljeni v sedemletnem načrtu. Ti cilji pa v bistvu ne pomenijo nič drugega kot bojno napoved Ameriki na gospodarskem področju. Letos višji dotok deviz iz tujskega prometa Dotok deviz iz tujskega prometa je letos bistveno višji kot lani. Že v prvem polletju je dotok deviz znašal 2020 milijonov šilingov, kar je za 22 % več kot lani v istem obdobju. Strokovnjaki računajo, da bo ob enakem razvoju tudi v drugi polovici leta znašal celotni dotok tekočega leta okoli 5,3 milijarde šilingov, torej za celo milijardo več kot lani. Na drugi strani pa se je poraba deviz po Avstrijcih, ki potujejo v inozemstvo, v prvem polletju povečala za 14 % napram lanskemu letu in je znašala 346 milijonov šilingov. Pri enakem razvoju bi do konca leta dosegla poraba deviz 1 milijardo šilingov in bi čisti dobiček znašal približno 4,3 milijarde šilingov, dočim je v letu 1958 znašal le 4,45 milijarde. Povečana proizvodnja jekla Pri največjem jeklarskem podjetju v Avstriji — pri VOEST v Linzu se je proizvodnja v zadnjih letih močno povečala. Proizvodnja surovega jekla se je dvignila od 250.000 na 1,5 milijona ton, proizvodnja pločevine pa od 188.000 na 800.000 ton, V istem časovnem obdobju, namreč v sedmih letih se je tudi število zaposlenih dvignilo od 12.000 na 18.500. Boj za gospodarsko premoč med Sovjetsko zvezo in Ameriko Havanna. — Predstavnik kubanske vlade je izjavil, da je bila zarota, ki jo j® začela neka skupina proti sedanjemu režimu na Kubi, uničena in da je v borbah proti zarotnikom sodeloval tudi predsednik vlade Castro. Castro je pred nekaj dnevi v govoru, ki je trajal štiri in pol ure, ostro napadel predsednika Dominikanske republike Trujila, kateremu je očital, da ie podpiral zaroto na Kubi. Enako ostre besede je naslovil tudi na ameriškega ministra Herterja ter ameriško vlado obdolžil, da je prav tako podpirala proti' državno zaroto na Kubi. Pariz. — Vodilni list v Alžiru je objavil vest, po kateri naj bi bil predsednik svobodne alžirske vlade Ferhat Abas pripravljen, da pride v Pariz, kjer bi se 5 predsednikom De Gaullom razgovarjal 0 vprašanju ukinitve sovražnosti v Alžiru-Ker francoska ofenziva v Alžiru doslej ni pokazala zaželjenega uspeha, ni izključeno, da bo Francija potom pogajanj iskala izhod iz neprijetnega položaja. Da je ta položaj dejansko neprijeten, kažejo tudi besede predsednika vlade Debre-ja, ki je skušal dokazovati, da ima Francija pravico, zahtevati od svojih zaveznikov polno podporo njene politike v Alžiru, kajti „z usodo Alžira je povezana tudi usoda Francije, njena varnost in gospodarska neodvisnost". London. — Ker je francoski predsednik De Gaulle zahteval popolno kontrolo nad ameriškim atomskim orožjem v Franciji' česar pa ameriške oblasti niso hotele dovoliti, je trenutno v teku velikopotezna preureditev ameriških letalskih sil v zahodni Evropi. Oddelke izvidniških letaj' ki so jih doslej imeli v Zakodni Nemčiij; bodo premestili v Anglijo, lovci in lovsk' bombniki, ki so bili zdaj v Franciji, P° pridejo v Nemčijo. Santiago. — Na nedavni konferenci1V)' nanjih minisfrov ameriških držav je pr$° do ostrega spopada zlasti med predsfa^' nikoma Kube in San Dominga, ker je kubanski zunanji minister izjavil, da je Kuba žrtev agresivne dejavnosti, ki jo podpira republika San Domingo. Po seji j® zastopnik Kube v posebni izjavi novinarjem poudaril, da so bile na seji izrečen® grožnje s smrtjo proti zunanjemu ministr® Kube. Beograd. — V soboto je prispel na prijateljski obisk v Jugoslavijo etiopski cesar Haile Selasie s svojim spremstvom' Na puljskem letališču, kamor je prisp®' s posebnim jugoslovanskim letalom, ga I0 sprejel predsednik FLRJ maršal Tito s s°' progo in številnim spremstvom. To je ž® četrto srečanje najvišjih predstavnikov Ju' goslavije in Etiopije. London. — V zvezi s srečanjem Eise®' hovver-Hruščev se pojavljajo vedno noV® vesti in v londonskih političnih krogih n® izključujejo možnosti, da bi prišlo tudi d° srečanja med Hruščevom in Macmillanom' Zlasti poudarjajo, da je bil sovjetski ve' leposlanik na obisku pri angleškem državnem ministru Profumu in menijo, da st® razgovarjala o možnostih novega srečanja predsednikov vlad Anglije in Sovjetske zveze. V Parizu pa je govora o redovnem obisku sovjetskega veleposlanika Vinogradova pri predsedniku De Gaulleju in prav tako domnevajo, da s*0 se menila o morebitnem srečanju med De Gaullom in Hruščevom. Essen. — Položaj rudarjev v nemški premogovnikih postaja vedno bolj rese®' ker grozi nevarnost, da bodo zaprli Pre cejšnje število premogovnikov. Zdaj je e med lastniki premogovnikov in vlado _ Bonnu sklenjen sporazum, po katerem 115 bi kot začetek zaprli 40 od skupno premogovnikov. IZ uresničitvijo tega ukre pa pa bi ostalo 100.000 nemških rudar jev brez zaposlitve. Zato je med zano nonemškim delavstvom, zlasti pa mea ^ darji opaziti veliko ogorčenje in je Pr tudi do grožnje s stavkami. Pred proslavo 50-letnice SPD „Edinost“ v Pliberku Dostojno in z' vso rSsnobo hočemo v nedeljo praznovati petdesetletnico Slovenske-9° prosvetnega društva v Pliberku. Spomladi 20. maja 1909 so za narodni obstoj slovenskega življa na Koroškem zaskrbljeni rodoljubi v Mahoričevi hiši položili temelj Za smotrno ljudsko prosveto v okolici. Že na ustanovnem občnem zboru so bile zakopane vse vasi društvenega okoliša. Ustanovitelji so se prav dobro zavedali, takšne naloge so si zadali z ustanovitvijo društva. Predvsem so hoteli s samo:zobraz-in posredovanjem izobrazbe drugim premostiti veliko vrzel v vzgoji v materinem ie*iku, ki je tudi takratne osnovne šole glede pouka slovenščine mladini slovenskih karšev niso nudile. Nepoznanje lepote in Vrednote materinega jezika ter kulturnih Vrednot lastnega naroda ter vnašanje mrž-nie v mlada srca že v šoli, je pomagalo nemškim nacionalnim nestrpnežem in njihovim pomagačem, da so ubijali v slovenski doraščajoči mladini narodni čut, da jim je otopela zavest narodnostne pripadnosti. Temu nepoštenemu in nemoralnemu razvoju raznarodovanja so hoteli pionirji prosvetnega dela postaviti branik s tem, da so dali z ustanovitvijo društva osnovo za umsko in duhovno rast zapostavljenega koroškega slovenskega ljudstva. Društvo je prehod lo petdesetletno pot borbe in dela za ohranitev slovenske besede, slovenske pesmi in narodne zavesti. Življenjska pot društva je šla skozi razburkane dobe časovnih dogodkov, prve svetovne vojne, po plebiscitne dobe, let krvavega tašizma in let po drug: svetovni vojni. Pot je bila zares pot borbe, težkih pre z-kušenj za društvene delavce, povezana s preganjanjem, zapostavljanjem in trpinče- njem. Toda društvo je kljub vsemu vzgajalo značaje, ki niso klonili niti v najhujših razmerah, ter je stalo trdno kakor skalna stena pred srditim in penečim valovjem. V skupnem delu in prizadevanju za skupne cilje pa je b lo v društvenem življenju tudi mndgo lepih dogodkov, vzneseni vzponi in razveseljivi uspehi s plemenitimi užitki, časi, ki se jih vsi sodelavci z veseljem spominjajo, ker društvo je povezovalo vse člane v pravcato širšo narodno družino. Prosvetaši so se zavedali, da je v znanju moč in da se narodi cenijo po izobrazbi. S knjigo, odrsko prireditvijo, pe- društva je, da se je množica našega preprostega ljudstva, kljub pomanjkljivi šolski izobrazbi dvignila na kulturno stopnjo, si osvojila precejšnjo mero razgledanosti in se v družbenem položaju uvrstila na raven, ko ni razločka med na eni strani v duševni revščini tavajočimi množicami in redkimi izobraženci na drugi strani. Razlika se je precej izenačila. Tradicija SPD v Pliberku, namen in pomen njegovega petdesetletnega dela, nas obvezuje, da praznujemo pomembni jubilej s spominsko kulturno prireditvijo, petjem in godbo, spominskim in slavnostnim nagovorom ter drugim. S hvaležnostjo in spoštovanjem bomo počastili spomin prvih idealnih prosvetašev in odbornikov društva, ki so utrujeni na življenjski poti že polegli v gro- oooooooooooooooocooarxx>occ&ocooccGC v tridentu da je dokaz, da položaj v n' Tirolski ni v redu. nj0aPrlla 1958: Na masovnem zborova-je »Berg selbunda" v Innsbrucku prikazu-profesor prava univerze v nzu dr. A. Mergen pogreške postopka v tridentinskem procesu. Državni sekretar prof. Gschnitzer poda na široki tiskovni konferenci ob tej priliki dodatne pripombe k položaju v Južni Tirolsk'. 10. aprila 1958: Italijanska vlada izrazi »živahno presenečenje" nad izjavami avstrijskega zveznega kanclerja inž. Raaba po njegovem povratku iz Rima. Ton izjave je po mnenju italijanske vlade v ostrem nasprotju z duhom skupne uradne objave o razgovorih. 11. aprila 1958: Zapadnonemška poslanca Wenzel Jaksch (SPD) in dr. Evvald Bucher (FDP) na »obisku" v Južni Tirolski. 13. aprila 1958: Italijanski pravosodni minister Gonella v govoru v Veroni zavrne ob-dolžitve nemške propagande, avstrijskega zveznega kanclerja in zapadnonemških poslancev glede nedostatkov procesa v Tridentu. 15. aprila 1958: Avstrijski državni sekretar dr. Bruno Kreisky v referatu v Innsbrucku zahteva revizijo procesa v Tridentu ter popust kazni. Z opozorilom na velikodušno zadržanje Finske, Danske in Zapadne Nemčije do njihovih narodnih manjšin poveže zahtevo, da se Južni Tirolski prizna širša V letu praznovanja petdesetletnice svojega obstoja priredi društvo v soboto, 22. avgusta ob Vi 7 uri zvečer koncert godbe na pihala na trgu pred gostilno Breznik v nedeljo, 23. avgusta ob 3. uri popoldan SLAVNOSTNI PEVSKI KONCERT v telovadnici glavne šole v Pliberku Sodelujejo: domači društveni pevski zbor združeni moški pevski zbori SPZ godba železarjev iz Raven Na jubilejno slavnost prisrčno vabimo vse prebivalstvo od blizu in daleč! OCOCOOOOCKDOCOCXXCOOOOOCOCOCKXXXXXXX>OOrXXX::XXXXX)OCOOOOOCOCOOOOO^^ ooooooooooooooooooo smijo, tečaji in predavanji je društvo kazalo ljudem, prdevsem mladini, lepoto in vrednoto jezika in narodne kulture, vsajalo ljubezen do lastnega rodu ter spoštovanje do drugih narodov in kultur. Kulturni človek ne sme in ne more biti narodni šovinist in kulturni narodi se ne bi smeli sovražiti med seboj, kakor na naših tleh često doživljamo od strani naroda soseda. Prizadevanje za medsebojno spoštovanje, enake pravice za obe narodnosti na Koroškem, izločevanje narodnostne mržnje in nestrpnosti je slej ko prej vodilno geslo prosvetnega društva. Našemu prizadevanju je tuje vsako preziranje drugih kultur, zavedajoč se, da je le v medsebojnem razumevanju in spoštovanju mogoče ustvarjati pogoje za mirno in prijateljsko sožitje med narodoma — sosedoma, ki že stoletja živita eden poleg drugega v naši lepi skupni domovini. Izobrazba je nedvomno važen pripomoček tudi za gospodarski napredek in utrditev neodvisnih eksistenc. Nesporna zasluga bove. Priznanje pa hočemo izreči tudi živečim zaslužnim prosvetašem, ki so nam zgled, saj so vse mladostne sile z veliko predanostjo posvečali naši prosveti in skupnemu prizadevanju za dobrobit in blaginjo našega ljudstva. Jubilejni dan Slovenskega prosvetnega društva pa nikakor ne bo njegova zaključna prireditev, temveč nova pobuda za zalet, da vsebolj zaživi naše prosvetno delo in gibanje po vseh vaseh in domovih društvenega področja. Jubilejni dan naj nam bo spomin in opomin, da je prosveta danes prav tako ali pa še bolj potrebna, kakor pred mnogimi leti ter jo ljudstvo tudi hvaležno sprejema, seve mora biti prilagojena razmeram novega časa, napredka in razvoja. Pripomočki pa so v bistvu isti, ker knjiga in druga kulturna dejavnost ni zastarela, samo poslužiti se jih je treba, k čemer danes lahko mnogo pripomore tudi motorizacija in tehnizacija, če jo koristimo tudi v te namene. avtonomija ter odstrani zapreke meje na Brennerju do skrajnosti. 15. aprila 1958: Regionalni svet z 21 proti 11 glasovom ob enem vzdržanju zavrne resolucijo leve opozicije proti Regionalnemu odboru. SVP iz »svetovnonazorne discipline’ pred splošn:mi volitvami pred glasovanjem zapusti sejo. Zastopniki leve opozicije dr. Scotoni (PCI) in Pariš (PSDI) napadata SVP zaradi nedoslednosti ter DC zaradi sodelovanja z Nemci kljub navideznim medsebojnim napadom. 16. aprila 1958: V Bozenu umrje duhov-n'k Jožef Ferrari, ki si je pridobil za izgradnjo nemškega šolstva v Južni Tirolski kot vodja Urada za nemško šolstvo po letu 1945 velike zasluge. 18. aprila 1958: Notranji minister Italije Tambroni odobri proračun Avtonomnega področja v smislu člena 73 Posebnega statuta. 20. aprila 1958: Zunanji minister Italje Giuseppe Pella na volilnem zborovanju DC v Bozenu zavrne poskuse potvarjanja in razširjevanja Pariškega sporazuma preko njegove, za obe strani obvezne vsebine. Italija je dala deželi posebno ureditev, po kateri manjšina ne uživa samo vseh pravic večine, ampak dodatno še posebne pravice. 23. aprila 1958: Regionalni svet z glasovi SVP in opozicije izglasuje resolucijo proti ukinitvi osebnega prometa na progi Bo- žen (Bolzano) — Kaltern (Caldaro) — Mendel (Mendoia). 24. aprila 1958: SVP izda volilni proglas, v katerem zahteva svobodno, enotno Evropo s federalno ureditvijo, samostojno avtonomijo za Južno Tirolsko, zaščito proti izpodrivanju na domači zemlji, enakopravnost nemškega jezika in popravo po fašizmu Južnim Tirolcem povzročene škode. 6. maja 1958: Regionalni svet odobri »Personalni red" Avtonomnega področja, zavrne pa zahtevo SVP po posebni dokladi za nemške uradnike, ki službujejo v Tridentu. 7. maja 1958: Zupan mesta Božen ing. Pasqual: odredi ustavitev stavbenih del za nemški dijaški dom Ustanove kanonika Michaela Gamper-ja zaradi oškodovanja sosedov. Pokrajinska vlada odlok takoj razveljavi. 10. maja 1958: »Južnotirolski kulturni institut" poda na občnem zboru v Bozenu poročilo o širokem in temelj tem delovanju v korist obnove in izgradnje nemške kulture v deželi. 14. maja 1958: Predsednik SVP dr. Silvij Magnago objavi razglas, ki zavrača propagando proti generalnemu tajniku in volilnemu kandidatu SVP dr. Hansu Staneku zaradi njegovih nacističnih in protiverskih naziranj. (Se nadaljuje) 21. avgust 1959 Nekaj bežnih spominov Pred dobrimi petintridesetimi leti sem se pričel seznanjati s slovenskim prosvetnim društvom, z organizirano narodno prosveto. Kakor mnogim drug:m mojim sovrstnikom, se mi je pričel takrat odpirati nov svet, svet čudovite lepote slovenske kulture in umetnosti, kar je za vse življenje odločilno vplivalo na mojo miselnost in nastro-jenje. Takrat, ko po naših vaseh še ni bilo slišat.' ropota motorjev in ni bilo motoriziranega prometa, sem pričel v izobraževalnem društvu spoznavati, da je poleg domačega okolja še mnogo drugega, kar naveže nase mlado dušo. Društvo mi je postalo v pravem pomenu besede širša družinska skupnost, kjer smo se shajali enakomisleči in skupno korakali za skupnimi cilji. Spoznal sem pravilnost pregovorov, ki pravijo: V kakršno družbo zahajaš, takšen postajaš! — Povej mi, s kom občuješ in povedal ti bom, kaj si! Iz prvotnih izobraževalnih društev so pozneje nastala slovenska prosvetna društva. Gojijo plemenito zabavo in se prizadevajo, da slovensko ljudstvo spozna vrednote samega sebe, to se pravi, da se predvsem mladina znajde in zave, kaj je, ko iz vseh strani izmaličujejo pojme o slovenski narodnosti na Koroškem. Društva poleg druge koristne izobrazbe utrjujejo predvsem tudi narodno zavest ogroženega slovenskega življa na svojih lastnih tleh. Koliko tehtnih in važnih govorov je bilo slišati v društvenih prostorih za obstanek slovenskega ljudstva v tej pokrajini naše lepe domovine Društva vzgajajo mladino h kremeniti zna-čajnosti. Priznati moram, da so v prejšnjih letih velik del vzgojnega dela izvajali takratni zavedni in pogumni kaplani in župniki, še mi donijo v ušesih kleni in odločni govori neustrašnega župnika Sekola, ki je večkrat predaval tudi v pliberškem društvu ter dokazoval mladini vrline značajnosti narodne zvestobe in nakazal nemoralo narodnega odpadništva. Kmalu po šolskih letih sem pogosto zahajal v Pliberk. Nedeljo za nedeljo je bilo v Breznikovi hiši v prvem nadstropju zelo živahno. Mladina iz vse široke okolice se je zbirala v društvenem prostoru, pogosto pa so se med njo mudili tudi starši in starejši člani. Cesto je zadonela navdušena slovenska pesem, knjižničar je imel polne roke dela, zelo pogosto smo poslušali govore. Kmalu smo se tudi mladi pričeli vaditi v nastopih. Sprva smo deklamirali kakšno Prešernovo, Gregorčičevo ali recitirali druge bisere iz slovenskega pesništva in proze, pričeli pa smo tudi s kratkimi govori. Nepopisen občutek notranjega zadovoljstva in sreče nas je prevzel, če nam je uspelo vsaj za silo ter so nam hvaležni ljudje nekoliko zaploskali. Z vsem tem, najbolj pa z branjem, smo si širili obzorje in lahko trdim, da smo duhovno rasli nad povprečje drugih, ki so v svoji konservativnosti smatrali društveno življenje za nepotrebno ali celo neumno. Spoznal sem do malega vso lepoto slovenske knjige v poeziji in prozi, v prevodih pa tudi znamenite književnike drugih narodov. V ostalem se mi je priljubila igra, v mnogih vlogah sem se v družbi soigralcev izživljal in užival prijetne občutke zadoščenja kot amater na preprostem našem podeželjskem odru. Vzljubil sem petje po notah in vseh pravilih in lahko rečem, da mi je pesem še danes najljubša spremljevalka v življenju. Tovarištvo, ki nas je povezalo v prosvetnem društvu, je trajno. Preminulih se spominjam z globokim spoštovanjem, z živečimi pa se vedno rad srečavam. Poznam številne družine, od katerih so očetje in matere šli skozi šolo prosvetnega društva, da so do malih klavrnih izjem ostale zveste svojemu rodu in vzgajale tudi svoj naraščaj v trdne in značajne ljudi z močno hrbtenico odpornosti, ki kljub teži razmer ne klonejo ter danes nadaljujejo delo, ki so ga pred petdesetimi leti zasnovali prvi pionirji organizirane ljudske prosvete za Pliberk in okolico, kar je danes slej ko prej prav tako potrebno in važno, da nadomestimo široko vrzel, ki zeva iz neustrezajočega pouka naše mladine v obveznih šolah. Letos praznuje Slovensko prosvetno društvo »Edinost" v Pliberku, na katero me veže veliko lepih spomnov iz mladih dni, s katerim sodelujem tudi danes v zrelejši dobi, petdesetletnico svojega obstoja. Mladi IVaš pozdrav godbi železarjev iz Raven Umrl ie oče "modnega heroja Matije Verdnika-Tomaža Za proslavo petdesetletnice SPD »Edinost" v Pliberku nas bo obiskala tudi godba železarjev iz Raven na Koroškem in nastopila na predvečer proslave s koncertom na trgu v Pliberku ter sodelovala pri proslavi v nedeljo v telovadnici pliberške glavne šole. Obisk godbe železarjev iz Raven v Pliberku je pravzaprav nekaj naravnega, je potrdilo vezi, ki so od nekdaj obstojale med prebivalstvom pliberške okolice in Mežiško dolino, med kmetijstvom na eni in industrijo na drugi strani. Sodelovanje ravenske godbe na proslavi petdesetletnice SPD »Edinost" v Pliberku pa je tudi nova manifestacija medsebojnega kulturnega sodelovanja in oplajanja, ki smo mu bili priča vsa dolga leta in ki ni zamrlo niti takrat, ko so na Holmecu potegnili mejo med Jugoslavijo in Avstrijo. Vedno spet so se srečale kulturne skupine in ljudje istega jezika z obeh strani. Vsako srečanje je znova manifestiralo kulturno skupnost Slovencev to- in onstran meja, manifestiralo pa je tudi iskreno pripravljenost mirnega sožitja z narodom sosedom v Avstriji. Pri vseh teh srečanjih je vedno spet bila udeležena tudi godba ravenskih železarjev. Godba železarjev iz Raven, ki obstoja že 26 let, po drugi svetovni vojni ne prihaja prvič v Avstrijo. Leta 1955 je bila gost glasbenega društva „Edelweiss" v Kapfen-bergu in se je na svojem povratku mudila tud. v Sekiri, Celovcu in Pliberku. Ob sklenitvi avstrijske državne pogodbe je 15. maja 1955 prišla na Holmec, da v veselem srečanju pozdravi svoje sosede in brate in da dokaže željo po nadaljevanju utrjevanja vezi preteklosti v novo nastali republiki Avstriji. Ko se nam bo v soboto in v nedeljo predstavila godba ravenskih železarjev, bomo imeli pred seboj godbo, ki je pod svojim sedanjim kapelnikom Jožefom Hermanom že leta 1948 bila prvak med godbami Slovenije. Od tega časa naprej je izmed 100 registriranih godb na pihala vedno spet uvrščena med 3 najboljše godbe Slovenije. Leta 1949 je za svoje kvalitetne nastope v Sloveniji dobila za nagrado desetdnevno potovanje po Jugoslaviji. Njeno štev lo je naraslo na več kot 50 članov, med katerimi srečamo vse starosti od 12. do 58. leta. Lani je na reviji godb na pihala v Postojni delila prvo mesto z godbo rudarjev iz Trbovelj, letos pa je na reviji na Ravnah dosegla vrhunec svojih dosedanjih uspehov. Ko se veselimo edinstvenega kulturnega užitka, ki ga bomo deležni z obiskom ravenske godbe, jo iz srca pozdravljamo in želimo, da bi med nami preživela prijetne urice, da bi se pri naših družinah v okolici Pliberka — ki bodo njene člane sprejele v goste na svoj h domovih — prav dobro počutila. Pretekli torek je bil na Jesenicah pogreb očeta narodnega heroja Matije Verdnika — Tomaža. Ob številni udeležbi žalnih gostov, med temi tudi sorodnikov in znancev iz Bistrice in Sveč, ki so spoštovanemu pokojniku izkazali zadnjo čast in ljubezen, mu je v slovo zaigrala godba na domu žalosti in ob odprtem grobu, pevski zbor Pa mu je zapel žalostinke. Ob pogrebnih svečanostih so se od pokojnika poslovili predstavniki krajevnih organizacij, dr. Franci Zwifter pa je spregovoril kot zastopnik Zveze koroških partizanov. Pokojniku so uda-na srca poklonila ogromno vencev, med temi lep venec tudi Zveza koroških partizanov. Pokojni se je pred šestdesetimi leti kot žičar preselil iz Bistrice v Rožu na Jesenice. Z marljivostjo in štedljivosfjo si je pozida! lepo hišico, kjer mu je rasla družina. Vse otroke je vzgojil v zgledne slovenske značaje in ko je prišel čas tujega nasilja ter je podjarmljena domovina potrebovala borcev, so odšli vsi v partizane. Sin Matija, vsem Slovencem znan pod imenom Matija Verdnik — Tomaž, je bil odlikovan 1 redom narodnega heroja. V borbi proti nasilnemu fašizmu je žrtvoval svoje življenje ter so njegovi telesni ostanki pokopani na pokopališču v Svečah. Nacisti tudi očetu niso prizanesli ter so ga zadrževali v zaporih in potem izselili. Žalujočim svojcem izrekamo naše srčno sožalje. Zaključek letošnjega koroškega velesejma Kljub nekoliko manjšemu obisku v primerjavi z lanskoletno prireditvijo ugotavlja vodstvo koroškega velesejma, da je bil letos poslovni uspeh znatno večji kot lani. Na število obiskovalcev, ki so jih tokrat našteli blizu 271.000 — torej za 1000 manj kot lani — je gotovo močno vplivalo pol-drugodnevno skrajno slabo vreme v drugi polovici velesejma, kajti v prvih dneh je bil obisk številnejši kot na lanski prireditvi in je bilo pričakovati, da bo letošnji sejem tudi v tem oziru prekosil lanskega. Ker pa so take prireditve v prvi vrsti namenjene pospeševanju trgovskih poslov, je koroški velesejem tudi letos v polni meri dosegel svoj namen. Posebno zanimanje je letos vzbujala lesna razstava in so največje poslovne uspehe zabeležila tista podjetja, ki se kakor koli bavijo z lesom in njegovo obdelavo. Tudi inozemski obiskovalci so tej panogi posvečali prvenstveno zanimanje, kar dokazuje, da se koroški velesejem vedno bolj razvija v pomembno lesno razstavo in je s tem tudi zagotovljen njegov nadaljnji razvoj, saj je edina taka prireditev v Avstriji. Vodstvo velesejma je ta razvoj pravilno ocenilo in bo tudi v bodoče polagalo posebno pažnjo na lesni sejem. Med prominentnimi obiskovalci letošnjega velesejma v zadnjih dneh sta bila tudi predsednik trgovinske zbornice LR Slovenije Valič in generalni sekretar ing. Vehovar, ki sta po ogledu razstave vodila pogajanja s predstavniki velesejma. Razgovori o velesejmskem sporazumu so potekali zelo ugodno. Na letošnjem velesejmu je predstavljala posebno privlačnost tudi nova mestna in in stari bomo s številno udeležbo proslavili zlati jubilej domačega društva. Spet bo na proslavi prišla do veljave naša vedno lepa narodna in umetna slovenska pesem ter domača beseda, kar je društvo z veliko vnemo gojilo pol stoletja. S krepkim korakom pa bomo vstopili v drugo polstoletje društvene dejavnosti in življenja. France Kr. sejmska hala, ki je — dograjena v surovem stanju — že služila kot razstavni prostor. Po dograditvi pa bo namenjena tudi raznim drugim prireditvam in bo privlačna zlasti za ljubitelje športa na ledu, ker bo opremljena z umetnim drsališčem. Z gotovim zadovoljstvom so posebno Celovčani vzeli na znanje, da letos ni bilo več razstave zvezne vojske, katera je bila lani sicer zanimiva, vendar so z njo povezani poleti raketnih letal silno motili s svojim velikanskim hruščem. Da pa ne bi potekalo vse v popolnem redu, je prišlo do neprijetnega nesporazuma med velesejmskim vodstvom in lastniki zabavišč na veseličnem prostoru, vendar so »vojno", ki je nastala zaradi predrage elektrike, končno le zaključili s kompromisnim sporazumom. Slovenska prosvetna zveza Vabilo na koncert PEVSKEGA ZBORA »FRANCE PREŠEREN' IZ KRANJA v nedeljo, dne 30. avgusta 1959 ob 11.30 uri v Železni Kapli v kinodvorani ob 20.00 uri v Zmotičah pri Prangarju. Sodelujejo: ženski pevski zbor moški pevski zbor mešani pevski zbor Zborovodja: Peter Lipar , Ne zamudimo izredne priložnosti in Prl' sluhnimo najboljšemu amaterskemu pevskemu zboru, ko bo gostoval na Koroškem. Slovensko prosvetno društvo »Kočna” v Svečah Vabilo V letu praznovanja petdesetletnice svojega obstoja priredi društvo v nedeljo, dne 30. avgusta 1959 ob 3. uri popoldne °a Ukelovemu vrtu v Svečah velik pevski koncert Sodelujejo: domači pevski zbor tamburaši SPD »Bilka” iz Bilčovsa mešani pevski zbor z Gur pevski zbor »France Prešeren" iz Kranja- Vsi ljubitelji slovenske pesmi in besed® prisrčno vabljeni! Moje misli ob jubileju SPD „Edinost‘ (Nadaljevanje s 3. strani) imenovali. Nacisti so prosvetno društvo in dejavnost vandalsko zatrli. Šele po zlomu nemške strahovlade je bila društvu spet dana možnost svobodnega udejstvovanja. Toda kratko po vojni je na-c slična zver še enkrat podivjala. Po uspeli prireditvi, ki jo je organiziralo društvo, so Wurfkomandovci dejansko napadli udele- OBJAVA Slovensko prosvetno društvo Borovlje pripravlja skupno udeležbo na proslavi 50-letnice SPD »Kočna" v Svečah v nedeljo, 30. avgusta. V Sveče in nazaj bomo vozili z avtobusom in stane vožnja šil. 12.— na osebo. Prijave sprejemata predsednik društva Andrej Wieser in pisarna Tiskarske in založniške družbe »Drava" v Borovljah, Dollichgasse 4, zadnja le v dopoldanskih urah do prihodnje srede. Društveni odbor žence, ki so se mirno vračali na svoje domove. Med temi so pretepli tudi uglednega in od vseh spoštovanega kmeta Srienca na Blatu, da je na posledicah tega tudi umrl. Vseh žrtev in ostalih sodelavcev v društvi se hočemo dostojno in v globokem spoštovanju spomniti tudi na jubilejni slavnosti-Lahko bi našteval vrsto vidnih in P°' žrtvovalnih prosvetašev, z ljudstvom , povezanih duhovnikov, kmetov, kmečkih fant°v in deklet, očetov in mater, delavcev, obrtnikov in študentov iz okolice. Ko stopam0 v drugo polstoletje naše organizirane pr°' svetne dejavnosti v tej okolici, nas obvezuje dolžnost, da z nezmanjšanimi nap°r' nadaljujemo delo na prosvetnem področja« kjer so najboljši orali ledino. Na tebi, d°' raščajoča mladina, je predvsem, da krepko poprimeš za delo in posvečaš svoje ml0' de moči naši skupni koristni stvari. M. K. Cr. 0 m&msiom Petek, 21. avgust: Ivana ' Sobota, 22. avgust: Btezmad. srce Marij- Nedelja, 23. avgust: Filip Ponedeljek, 24. avgust: Jernej Torek, 25. avgust: Ludovik Sreda, 26. avgust: Ceferin Četrtek, 27. avgust: Jožef v C r 1 c k o v a s o 1 Nekoč je živel tolst, star čriček, ki je imel *6l° dobro mišljenje o samem sebi. Imel je velik in bleščeč trup in je pel tako 9ia$no, da ga ni mogel nihče več pozabiti. Bil je iz najboljše vrste čričkov in vedno Popravljen vsakemu povedati kaj lepega. 6 to je treba na žalost povedati, da je trie' zelo slabo navado pripovedovati o s®Bi, kako je močan in pameten. Rad je 9°vori| o prekrasnih stvareh, ki jih je vi-oli delal, ko je bil še čisto mlad in je 'Ve' blizu nekega naselja. Kadar je pripovedovanje in so prihajali k vratom nje-r®dko spregovorili besedo. Največkrat so *Qrtl° tiho sedeli in se spogledovali. Majhni ric;ki pa so zelo radi poslušali njegovo pri-Poevdovanje in so prihajali k vratom nje-9°ve hišice — luknje v zemlji — ter ga Pr°sili, da bi jim še kaj povedal. Nekega večera jim je dejal, da jih bo stvari, ki jih mora vsak čriček vedeti. ^Povedal jim je, da se postavijo v vrsto n Pričel govoriti: „S katerim delom vašega 6®sa tečete in skačete?" nogami," so zakričali. »Ali še kaj drugega opravljate z noga-jih je vprašal. „Umivamo se z njimi," je rekel eden. „Upcrabljamo jih skupaj z usti, da si napravimo hiše v zemlji," je rekel spet drugi. „Seveda, in slišimo s prednjimi nogami," je zaklical bister deček. »Pravilno," je pritrdil debeli, stari čriček. »Mnoga bitja slišijo z nečim, kar se imenuje ušesa, ki jim zrastejo ob strani glave, a meni se zdi mnogo lepše slišati s prednjimi nogami, kot delamo to mi." „Ali ni čudno, če kdo ne posluša s prednjimi nogami," so zaklicali mali črički vsi vprek. »Mnogo nenavadnih stvari se lahko vidi na velikem svetu," jim je odgovoril učenjak. »Jaz sem videl neka velika bitja, ki so imela samo dve nogi in prav nobenih peroti." »Kako strašno," so zakričali mali črički. »Ne moremo razumeti, kako so se mogla sploh premikati." »To mora biti zelo težko," je rekel veliki čriček. »Zelo so se mi smilili." Nato je razprostrl krila in raztegnil svojih šest nog, da bi pokazal, kako dobro je on oborožen za hojo in letanje. Maščevanje ,^Bred nekaj dnevi je dedek poprosil Mi-a' naj mu prinese cigarete iz trafike. ^ šinilo je že več ur, a Miška še ni bilo n,.zaj. Nazadnje je le prišel, a prinesel ni ^»Kje si hodil toliko časa?" ga je vprašal *'9ral sem se na dvorišču." »In cigarete?" »Cigarete!? Joj, dedek, oprosti, pozabil 6m! Zdaj, takoj zdaj, ti jih grem kupit." »Joda dedek ni imel več zaupanja v Mi-a in se je sam odpravil v trafiko. UGANKA POPOLNJEVALKA Prav gotovo v sebi ima nekaj vode; če si bos na trati, te pošteno zbode, da ti na stopalu se pojavi madež; to je kriv seveda, ta bodeči — — (?®PDIO) „A' kako morejo peti, če nimajo peroti?" je vprašal vesel mali čriček. »Pojejo z usti, slično kakor ptiči," je odgovoril. »Mnogo laže je peti tako, kot pojemo mi, da drgnemo krilo ob krilo.” »Lahko vam povem mnogo nenavadnih reči o teh dvonogih bitjih," je nadaljeval, »ker sem videl hiše, v katerih stanujejo. Potem so še velika štirinožna bitja, ki so strašna na pogled, ali moji otroci, jaz se jih nikdar nisem ustrašil. Jaz sem resnično eden izmed tistih, ki se nikdar ne boje, če vidijo še kaj tako strašnega. Upam, otroci, da boste tudi vi vedno tako pogumni, kot sem jaz. Če vas bo kdaj kaj prestrašilo, ne skačite. Ostanite na mestu kjer ste in ..." Ali mali črički niso več slišali, kar jim je učitelj hotel povedati, ker je prav tedaj prišla skozi porušeno ograjo krava Seka na kraj, kjer so bili zbrani črički. Učitelj je pobegnil v svojo luknjo tako hitro, kakor je le mogel. Mali črički so padali drug čez drugega, da bi si ja rešili življenje. Debeli, stari čriček, ki je bil že zunaj v velikem svetu, pa jim ni nikdar več pripovedoval o svojem pogumu. Dolgouhec in medved (SLOVENSKA PRAVLJICA) Bili so hudi časi. Obleka se je podražila, mnogo otrok je bilo nagih. Kmet je posekal gozd, drevje prodal prekupčevalcu, grmičje požgal in posejal na pogorišču oves. To se je zgodilo pred nekaj dnevi. Danes pa je Miško poprosil dedka, naj mu v mestu kupi barvice. Ko se je vrnil iz mesta, ga je Miško že čakal pri vratih. Dedek pa se je šele tedaj zavedel, plosknil se je z dlanjo po čelu in rekel: »Ojoj, Miško, oprosti prosim, pozabil sem!" Pa se je oglasila babica: »Veš kaj, dedek, nikar se ne izvijaj, to si napravil namenoma. Hotel si se mu maščevati zastran cigaret." »Ne, to ni res,” se je branil dedek. »Zares sem čisto pozabil." »Ampak trmast pa si, dedek, nočeš priznati," se je vmešala še Svetlana, Miškova sestra. Le Miško je molčal. Gledal pa je tako žalostno, ker je zares nujno potreboval barvice in dedku je bilo silno žal, da mu jih ni prinesel. Takoj je vzel z obešalnika spet suknjo, se oblekel in odšel nazaj v mesto po barvice; Miško jih vendar nujno potrebuje. In dedek se Mišku res ni hotel maščevati, to mu bo dokazal, ko mu bo prinesel barvice. Oves je lepo zorel, kar sta opazila tudi zajec in medved ter mnogokrat hodila v goste. Nekega večera sta se srečala v ovsu. Medved je zarenčal nad dolgouhim paglav-cem i « * ,>#*( »Poberi se od tod, oves je moj!" Zajec je pomigal z ušesi in odvrnil: »Oves je tvoj, prav, pozobljem ga pa jaz; taka hrana mi tekne!" Tako oblastno besedičenje je debeluhu zaprlo sapo, zajec pa je nadaljeval: »Buča, meniš, da moraš vse ti požreti, ker si večji od mene. Za oves se še stepeva, da ti bodo žvižgale pete. Kar poskusiva se! Pa ne, da bi kateri pri tem zgubil življenje! Stisniva najprej kamen; kateri ga bo tako stisnil, da bo pritekla voda iz njega, tistega bodi oves!” Medved je zdrobil kamen v prah. Izpod krempljev so mu švigale iskre, a voda le ni pritekla iz njega. Zajec je udaril po kamnu, ga prej skrivaj omočil in ga ponudil začudenemu medvedu pod nos: »Vidiš, buča, ti si slabič! Če se te samo dotaknem, bo po tebi in ležal boš za tisto goščo!" »O-joj, o-joj, majhna je žaba, pa mi je mojster. Naj velja, kar hoče, zbežati bo treba," je vzdihnil medved. Zajec je strigel z ušesi in vse slišal. Debeluhu je svetoval: »Utrujena sva, pojdiva na tisti hribček k plotu in se spočijva!" Kakor sta rekla, sta tudi naredila. Medved je smrčal, zajec tudi. Zajec je res spal, medved pa ne. Ze je medved mislil, da se mu nudi ugodna priložnost, da bi zbežal. Pogledal je zajca in videl, da ima odprte oči. Čakal je še dolgo, zajčeve oči pa so vedno bolj buljile. V skrajni sili se je medved opogumil in zbežal, da so pete žvižgale in mu je dlaka stala pokonci kakor petelinu perje. Ustavil ga je šele volk: »Hej, pobratim, kam tako naglo, saj vendar ne gori voda!" Kosmatinec je v sramu priznal: »Ljubi brat, skoraj bi bilo po meni, majhna žaba mi je mojster!" »Dvema pa gotovo ne bo," je menil volk. Šla sta pod klanec gledat junaka zajčka. Medved se je postavil na zadnje noge in videl zajca, volk pa ne, ker se ni znal postaviti na zadnje noge." »Vidim, da ti moram pomagati," je rekel kosmatinec, prijel volka, se postavil za njim na zadnje noge, ga dvignil visoko v zrak in vprašal: »No, ali ga vidiš tam za plotom? .. . Mrcina, odgovori, ga vidiš ali ne?" Volk pa ni odgovoril ne sedaj ne pozneje, ko ga je medved izpustil iz objema, kajti medved ga je bil pri dvigu stisnil tako krepko, da je bilo po njem. Ko je medved videl mrtvega tovariša, je izbuljil oči: »Sam pogled ga je umoril! Moram biti pač zelo trden, da ni že po meni, ko sem vendar z zajcem govoril in še celo poleg njega ležal!" Kosmatinec je brž pobegnil iz naših krajev, kjer je dosti zajcev, in se še danes ni vrnil; tudi volkov ni več pri nas, kajti poslednjega je stisnil medved, ko mu je hotel pokazati zajca. Nasprotno pa pri nas miga vse polno dolgouhcev v ovsu, ki jih najdeš tudi za plotom. W ’ S ■ ■ 1 "■”11 K/c ste, Eamuiovi? Anton Ingolič -—--------- 1 J n Potem Dammov krik: ,Vrv se je sv^r9Qla!' Grabili so okoli sebe, mahali s ta l am' 'n tulili, jaz pa sem samo čakal, I bo," nisi bal?" je hotel vedeti Amon. je kot na fronti. Okoli tebe je kosi-tv,|Srr|N, pa nisi utegnil misliti nanjo. Spom-C*" se na mater, na Nežo in otroke. k/6ri * Toda že je treščilo. Kričanje, pe-UgQ , brup, čudno švigajoče luči in vse je in n,'°i utihnilo, zavladala je črna tema s®iYi'r'|,^a *'šina. Ko sem se spet zavedel, ežal na tejle postelji." tiQlt)0r.*Or'i ki je že nekaj časa gledal k tajt;’ Je uganil, o čem je Čepin govoril, Hj6ri zdc>j pa zdaj je oster trzljaj spreletel 9ovo lice. »Ne t>ii1j iVern' res ne vem," je še povedal Če-lom ” a*° da sva samo midva z Morto-boij.J^^la živa. Tudi ne vem, kdo je na vsi fj ie dodal z grenkobo, »Grzela in ’’ bi ste jih pokopali, ali midva. Še •'e p0vne Vem, kako je z nogami, nihče mi 6 nič določnega. Seveda," se je spet nasmehnil, »živ sem, otroci imajo očeta, Neža moža, čeprav..." Posloviti sva se morala, izjecljal sem nekaj besed, stisnil Čepinu desnico, pomahal srepim Poljakovim očem in odšel za Amonom. »Čepin se bo izlizal," je dejal Amon zunaj na hodniku, »še v jamo bo šel, s Poljakom pa je slabo." Zvečer sem obiskal Gasparda, ki mi je poslal glas, naj pridem k njemu. »Pridi!” mi je dejal, brž ko sem vstopil. »Kam greva?" sem vprašal, ko sem videl, da ni krenil niti v kolonijo niti v trg, maK-več ven iz Merlevvalda, proti skupini delavskih in kmetijskih hiš, ki so stale precej na samem. »K prijateljem," je dejal Gaspard pomenljivo. Pri vstopu v precej veliko sobo je Gaspard pozdravil: »Salut!" »Salut!" so odzdravili nekateri. Potem je Gaspard pokazal name in rekel: »Prijatelj Marko!" „Bien," je zamrmral eden izmed moških, ki so sedeli po stolih in tudi na postelji. Bilo jih je deset ali enajst, nekatere sem poznal po videzu, drugi so mi bili popolnoma neznani. Sedla sva na otroško posteljo, ker drugod ni bilo več prostora. »Smo vsi?" je vprašal tisti, ki je prej glede mene rekel „bien"; bil je zajeten možak, gotovo delavec, a rudar ni mogel biti, držal se je preveč zrav- nano. »Vsi!" je nekdo odgovoril. »Začnimo!" je povzel Pierre, tako so klicali zajetnega možakarja, kot sem pozneje slišal, in se ozrl po sobi. Sledil sem njegovemu pogledu: sami resni možje, srednjih let in tudi že starejši. Pierre je spregovoril najprej o nesreči, ki jo ima, kot smo vsi vedeli, kljub izjavam in ugotovitvam številnih komisij na vesti rudniška uprava, nato je govoril o pogrebu, ki da je bil prva velika demonstracija in manifestacija delavske solidarnosti. Zares: delo je stalo tri dni, pogreba so se udeležila vsa rudarska društva, mi Slovenci smo bili zastopani z obema društvoma. Janez Podlesek, ki je tudi našel smrt na dnu jaška številka 3, je bil sicer član »Triglava", vendar nismo niti za trenutek premišljali, ali naj se »Sava" udeleži pogreba ali ne; tudi mi smo mu zapeli in ob odprtem grobu je spregovoril Amon, ko je prej župnik Pirš na dolgo govoril o tem, kako mora biti rudar vsako uro, vsako sekundo spravljen z bogom in pripravljen na obračun, ki za pokojnega Janeza Podleska, očeta štirih nepreskrbljenih otrok, ne bo težak, ker je do kraja ostal zvest bogu in domovini. »Skrajni čas je," je nadaljeval Pierre, »da se delavstvo zave, da je samo v solidarnosti njegova rešitev, njegova zmaga. Zakaj je uprava dala šele zdaj pregledati dvigala, zakaj so šele zdaj začeli misliti na varnostne naprave? Ne samo zaradi nesreče, marveč predvsem zaradi našega enot- nega in odločnega nastopa. Postavljali bomo nove in nove zahteve; da bodo izpolnjene, moramo imeti za seboj množice. Zahtevamo boljše higienske pogoje, boljše zavarovanje zoper nezgode, tudi zahtevo po višjih mezdah bomo postavili. Nizke mezde pomenijo nevarnost brezposelnosti, kajti samo pri odgovarjajočih mezdah bo delavec kupec industrijskih izdelkov in kmečkih pridelkov. Tovariši, poglejmo, kako je v Ameriki, kako v Angliji in nekaterih drugih evropskih državah!" Govoril je, kot sem bral v brošurah, ki mi jih je posojal Gaspard, in v komunističnem časopisu, ki sem ga zadnji čas redno prebiral. Ni mi bilo težko uganiti, kdo so tovariši. To spoznanje me je navdalo s tesnobo, a tudi s ponosom. Najmlajši sem bil med zbranimi in še tujec. Prepovedana je pot, na katero me je pripeljal Gaspard, zato tvegana, toda pelje do zmage, torej bom šel po njej, do konca. Po Pierrovem poročilu se je začel razgovor, ki se je zavlekel pozno v noč. Govora je bilo o posameznih paznikih in uradnikih, pravih valptih rudniške uprave, o prilikah tam prek v Posarju, od koder je prihajala vse glasnejša zahteva po priključitvi tega ozemlja k Nemčiji, o Nemčiji sami, ki se hoče rešiti krize z zahtevo po priključitvi vseh tistih dežel in pokrajin, kjer žive nemške manjšine, o Italiji, kjer Mussolini vlada s krvavo fašistično pestjo, in spret o Franciji, kjer delavstvo nima nikakršne besede, Pri kopanju utonil... Nekaj o utopljencih — Kaj je treba storiti z utopljencem? Vsak letni čas ima svoje značilnosti; svoje senčne in sončne strani. Tudi poletje jih ima. Topli dnevi, jasno nebo nas vabijo na obale rek in jezer, kjer se hladimo in kopamo. Toda prav tam, kjer smo najbolj veseli in razigrani, preži nevarnost. Število utopljencev nam naj bo v svarilo takrat, ko v veseli razigranosti kaj radi pozabimo, kje so meje naše zmogljivosti. Velikokrat se sicer zgodi, da se takšna nezgoda srečno konča — so pa tudi primeri — in teh ni malo —, ki se končajo tragično. Opažamo, da gre marsikateri smrtni izid na račun pomanjkljive ali celo napačne prve pomoči. Marsikaterega utopljenca, ki ga pripeljejo v bolnico že mrtvega, bi še lahko rešili, če bi mu že na kraju nesreče nudili pravilno pomoč. Res je, da imajo bolnice za razne nezgode šolane in izurjene kadre in aparate za umetno dihanje, moramo pa pomisliti, da traja v najboljšem primeru transport v bolnico vsaj petnajst minut. Prav teh nekaj minut pa odločuje ... Utopitev imenujemo zadušitev v tekočini in s tekočino. Običajno gre za utopitev v vodi; ni treba, da bi bila globoka. Zadošča, da so dihalne odprtine pod vodo. Debele ljudi in otroke voda kaj kmalu dvigne na površino, suhci pa potonejo. V deroči vodi pridejo tudi normalno grajeni ljudje na površje, vendar že povsem izčrpani od napora, da bi se rešili. Telesni napor pri poskusu, da bi se utopljenec rešil, telo zelo izčrpa in potroši še zadnje zaloge kisika v njem. Tako se skrajša čas, ki bi ga imeli za reševanje. Vzroki utopitve so različni. Na prvem mestu so nezgode, sledijo utopitve s samomorilnim namenom in uboji. Smrtno kazen z utopitvijo so ukinili v Evropi leta 1773. Zakaj nastopi smrt pri utopitvi? Padec v hladno vodo lahko povzroči smrt zaradi zastoja srca. Do zastoja srca lahko pride tudi zaradi izčrpanosti; pri padcu v plitvo vodo pa lahko pride do poškodb zaradi udarca. Ko pade človek v vodo, zadrži dih. Maha z rokami in nogami in skuša priti na površje. Dih lahko zadržuje približno eno minuto, kar zavisi od vaje, konstitucije in zdravja. Nato sledijo posamezni vdihi. Voda vdira v sapnik in pljuča. Zavest še ni ugasla. Sledi še zadnji veliki napor, zadnji poskus, priti na površje. Izčrpajo se vse rezerve kisika. Nastopi nezavest in pojavijo se krči. Koža in sluznice so modrikaste. Čez nekaj časa zastane dihanje in nato še srce. Vse skupaj traja tri do štiri minute. Najboljše so možnosti za rešitev v prvih dveh minutah, dokler utopljenec še sam diha oziroma skuša dihati. Kadar utopljenec ne d:ha več in je popolnoma ohlapen — udje so mehki in mišice brez napetosti — bo reševanje zelo težko in ne vedno uspešno, čeprav srce še bije. Kaj naj storimo, ko smo potegnili utopljenca Iz vode Utopljenca takoj obrnemo na trebuh, z roko mu očistimo usta in potegnemo jezik naprej ter začnemo z umetnim dihanjem. Ni potrebno obešati ponesrečenca za noge ali ga položiti preko kolena. Zadošča običajna trebušna lega z glavo, obrnjeno na stran. Tako lahko odteče voda iz ust in sapnika. Za laika je najbolj priporočljivo umetno dihanje po Schaferju. Ponesrečenec leži na trebuhu, reševalec pa kleči za njim tako, da ima eno koleno med stegni ponesrečenca in pritiska z obema rokama v rednih presledkih na hrbet. Pritisne naj približno 12 do 16-krat v minuti. Če vsakokrat, kadar pritisne na hrbet, šteje počasi do 4, je to približno 16-krat na minuto. Pri umet- Kako bomo ohranili lepo kožo? Neprijetni mozolji in razni izpuščaji ne mučijo samo mladih ljudi od 15 do 20 leta, temveč se pojavljajo tudi pri starejših. Če ste opazili v vaši koži zoprne „črne pike", vedite, da je to zadnja stopnja pred mozo-Ijavico. Naslednja navodila vam bodo pomagala, če se jih boste dosledno držali: 1. Obraz si umivajte s posebnim milom s kislino ter sploh ne uporabljajte navadnega mila. Mozolji se najraje pojavijo na koži, ki ji primanjkuje kisline. 2. Če šte zaprti, uporabljajte redno lažja odvajalna sredstva. Zaprtost zelo rada povzroči, da se „črne pike’ spremenijo v mozolje. 3. Iztisnite »črne pike’ z dvema koščkoma gaze, namočene v alkohol. Pred tem si namažite obraz z mastno kremo. 4. Gojite čimveč športov na svežem zraku, zlasti še, če več ur dnevno delate v zaprtih prostorih. Intelektualno delo in sedenje pospešuje nastanek mozoljev. 5. Sprostite se. Skrbi, živčna razburjenja, plahost, pomanjkanje zaupanja vase, vse to samo pomaga, da se ta bolezen razvije. 6. Izogibajte se jedil, ki obremenjujejo jetra — maščob, začimb, omak, čokolade in alkohola. nem dihanju moramo paziti tudi, da utopljencu s pregrobim stiskanjem ne polomimo reber ali ga drugače ne poškodujemo. Če ponesrečenec sam diha, je rožnat in pri zavesti, mu ni treba dajati umetnega dihanja, pač pa ga je treba obrniti samo na trebuh. Umetno dihanje moramo po potrebi dajati tudi med transportom v bolnico. Če moramo dalj časa izvajati umetno dihanje, si lahko pomagamo, če imamo pri roki kakšno desko. Z desko napravimo neke vrste gugalnico, na katero položimo ponesrečenca na trebuh. Nato nihamo desko gor in dol pod kotom 45 stopinj. Kadar gre glava navzdol, odteče voda iz dihal. Desko zanihamo 16 krat na minuto. Z umetnim dihanjem ne smemo prenehati, dokler se ne pojavijo nedvomni znaki smrti. Ker je za laika težko določiti smrt, je treba z umetnim dihanjem nadaljevati do prihoda zdravnika. Reševalec, ki je nastopal po teh načelih, je lahko prepričan, da je ukrenil vse, kar je bilo potrebno, in je s tem omogočil uspešno nadaljnje reševanje v bolnici. Zdravje je zaklad: 7 znakov, ki lahko pomenijo raka 1. Vsaka ranica ali krasta, ki se dolg0 ne zaceli; 2. vsaka neboleča bula ali oteklina, d0' sti v prsni žlezi, ustnicah, jeziku ali drug' mehkih delih telesa; 3. vsaka nenavadna krvavitev ali 'z* cedek; 4. vsaka sprememba v barvi ali velikosti bradavice ali materinega znamenja; 5. trdovratno motenje v želodcu ali ne' navadna izguba telesne teže; 6. trdovratna hripavost ali kašelj ali *e' žave pri požiranju; 7. vse nenavadne spremembe v rednem odvajanju. Kajpak ti znaki še ne pomenijo raka, ’ei pa je, da rak zelo pogosto začenja kazal' svoj obraz prav s takimi znaki. Brž ko opazite na sebi katerega od opi' sanih znakov, posvetujte se z zdravnikom-Čas pri raku ni samo zlato, temveč življenje- Nekaj receptov za pripravo rib Pikantne ribe 1 kg rib, 3A kg paradižnikov ali 15 dkg paradižnikove mezge, 1 jedilna žlica gorčice, lovorov list, poper, korenjčje (peteršilj, zelena, korenček), 5 dkg margarine, 4 žlice kisle smetane, sol, limonin sok. Očiščene in razpolovljene ribe dobro namažemo z gorčico in s paradižnikovo mezgo ter zdušimo z nastrganim koreničjem. Nato jih predenemo na krožnik, zelenjavo pa malo zaLjemo in prekuhamo, potem pa okisamo z limoninim sokom, po okusu osolimo, popopramo, dodamo kislo smetano in zlijemo na ribe. Serviramo ohlajeno jed. Rože v sobi Lončnice v stanovanju postavite ve° Ribe s paradižnikom v solati 7. Jejte počasi. Obed v naglici, čitanje ali pogovor med jedjo, pospešuje nastanek mozoljev. 8. Če si vzamete kakšen dan počitnic, potem pojdite v hribe, ker gorski zrak zavira razvoj mozoljev. Vz kg rib, 40 dkg paradižnika, 1 čebula. Majoneza: 1 rumenjak, 1 jedilna žlica limoninega soka ali kisa, sol, 1/s litra olja, čebula, zelen peteršilj, gorčica. Očiščeno ribo zdušimo, ji odstranimo kosti, nato jo zrežemo na manjše dele, ji dodamo na koleščke narezan paradižnik in na Lstke narezano čebulo. Vse to polijemo z majonezo, ki jo odišavimo z dobro sesekljano čebulo, z zelenim peteršiljem in z gorčico. Pred serviranjem naj se popolnoma ohladi. Nadete ribe tesno zvijemo v klobasico. Nato v koz'0' segrejemo 5 dkg olja ali presnega masl°' položimo nanj pripravljene ribje zrezke 'n pokrite cca 15 minut dušimo v lastnem sok0-Omako pa pripravimo takole: Se vroči01 zvitkom dodamo 3 do 4 žlice kisle smetar>e ali malo mleka in malo smetane. Lahko P namesto smetane uporabimo tudi parad'2 nike. tako, da jih bo dosegel zračni lok, zrač te. Ne imejte jih blizu peči in si z°o pomnite, da vam ne bodo uspevale, če soba izpostavljena hitrim spremembam lern perature. Kupite vedno mlade rastline, ker se h° do laže prilagodile okolju. Pustite jih ve ^ no na enem mestu, ker rastlina potrebni mir. Tudi v naravi jo korenina drži na isterT1 kraju. 1 kg morskih rib očistimo, jim odstranimo kosti (da dobimo zrezke), jih osolimo in pokapamo z limoninim sokom. Na vsak zrezek položimo rezino hamburške slanine in ga Zalivajte lončnice z vodo, ki ima pribl'* no temperaturo zraka v sobi. Ledeno hla^ na icmpcruiuru ziuku v iuui. louciiv/ voda je izredno škodljiva. Ne zalival preveč, pa tudi ne premalo. Vrtnar vam natančno razložil za vsako rastlino posebel' če ljubi vlažno ali suho zemljo. zato pa raste nevarnost, da tudi Francija zabrede najprej v krizo, nato pa še v vojno. Vračali smo se posamezno, samo midva z Gaspardom sva šla skupaj. .Kako ti je bilo všeč?" me je vprašal, ko sva prišla v kolonijo. .Resni in pametni možje," sem rekel. .Vsak mesec se sestanemo. Tudi ti boš prihajal. Boš?" .Bom." .Nikomur niti besedel Nocoj sva odšla na sprehod v okolico, v tisti hiši nisi bil. Pozdravljaj tudi v bodoče le tiste, ki jih poznaš že od prej!" Na križišču pred kolonijo sva se razšla. Nekaj dni pozneje smo dobili s Strmca dragoceno pošiljko: teta Jera nam je poslala zaboj sadja. Priloženo je bilo tudi pismo, v katerem je podrobno poročala o letini. Ko je nadrobila še nekaj novic s Strmca, Motnika in Podloga, nas je povabila domov, če je na Francoskem tako hudo kot pri njih, kajti človek hudo laže prenaša doma ko na tujem. Zbrani smo bili v kuhinji okoli mize, na kateri je stal odprt zaboj: mati, ki je pogrkovala med mojim branjem, oče, ki je sicer topo gledal skozi okno v siv jesenski dan, pa so mu vendar od časa do časa vztrepetale ustnice, Štefka, ki ni bila pri stvari, marveč je s svojim Robertom gotovo sedela v kaki kavarni in poslušala franco- ske popevke, pa Pepček in Mihec, ki sta bila z očmi in željami v zaboju in tudi nista — kot Štefka — slišala tega, kar sem bral. .Strmec, Strmec!" je zavzdihnila mati. Potem je segla v zaboj. .Poglejte, kakšne hruške! Ste tu videli takšne?" Dala je vsakemu po eno, najprej seveda Mihcu in Pepčku. „ln orehi!" Segla je z roko med orehe in dala vsakemu enega. „To bo potica!" Tudi kostanjem se je čudila, čeprav kostanji n:so bili nič izrednega. S slastjo smo pojedli vsak svojo hruško. Ko smo začeli treti orehe, se je mati spet oglasila. .Čujtel’ je zaklicala. Pogledali smo k njej. Njen obraz je bil svečan, oči so se ji svetile. .Čujte," je ponovila z glasom, ki ji je drhtel od razburjenja, .pojdimo domov, vrnimo sel Njivo imamo, kupili bomo še kos travnika in kravo, toliko denarja imam. Čujte," s pogledom nam je hotela seči prav v dno srca, .pojdimo, zdaj je še čas! Marko, zadnjič si za las ušel nesreči, ali ji boš ušel jutri? Luka, na Strmcu boš našel zdravje, tu razsaja smrt, ne samo v jami, tudi zunajl Štefka, fudi za tebe je zadnji čas, da greš od tod, doma boš našla poštenega fanta! Pepček, ti pa moraš v domačo šolol Vsi moramo domov, vsi!" Prvi se je oglasil oče. .Nisi čula, kako je v Jugoslaviji? Ivan dela samo pet dni v tednu, tretjina rudar- jev je odpuščenih. Kje naj dobim zaslužek, kaj naj delam?" .Kaj naj delaš? Pasel boš kravo, odpočil si boš...’ .Kravo da bi pasel?” se je jedko zasmejal oče. „Ne vid š, kakšen si?” je mati razvneta nadaljevala. .Kmalu ne boš mogel več na delo. Kaj boš potem počel? Doma pa se bo našlo zate lahko in zdravo delo. Ti," se je obrnila k meni, „ti Marko, si boš našel zaslužek, če ne spodaj v rudniku, pa na kmetih. Takšen fant, kot si ti, najde delo tudi tedaj, ko vsi pravijo, da ga ni." Proseče nas je pogledala. „Čez zimo bi še ostali, nekaj bi še zaslužila, potem bi prodali konja in voz in vse drugo, česar ne bi vzeli s seboj, pa šli. Teti Jeri bi že prej poslala denar, da kupi travnik in nam najde dobro dojnico. Stisnili bi se, dokler si Jera in Ivan ne bi našla stanovanja drugod." Ker smo še vedno molčali, je še povedala. „Tu ne bo več dolgo, kot je bilo in je še, to slišim pri vsaki hiši, tu in tam se že odpravljajo domov. Zakaj ne bi šli, ko je še čas?" .Jaz ne grem," se je najprej uprla Štefka, „vi drugi lahko gresfe, jaz osfanem. Dobro zaslužim in ..." .Misliš, da fe bo vzel? Dovolj sem že slišala, kakšni so Francozi. Otroka ti bo napravil in te pustil. Ne boš mi več hodila z njim!" Z Robertom se bova poročila, kmalu, prav kmalu!" „Sli bomo, šli!" je govorila mati odločn°' jezno. .Marko," se je obrnila spet k rn®n^ „ti nam boš priskrbel potrebne papirje. .. koj, ko jih dobimo, gremo. Ne bomo čok pomladi! Si slišal, Marko?" Prav zdaj, ko doma stradajo še tisti, imajo delo, ko je vsak dan, vsako uro cesti več brezposelnih, medtem ko fo .| imamo zaslužek, prav zdaj, ko sem staj3 v organizacijo, ki se odločno bori za lavske pravice, prav zdaj naj bi šel 0 mov? Za očeta, Pepčka in Mihca, tudi 2 Štefko je res bolje, je najbolje, da qre j foda jaz ne morem z njimi. Res je, cfa ne bomo tako kmalu vrnili, če se ne vr mo zdaj, vendar jaz ostanem. Oči so se ^ šele začele odpirati, šele zdaj stopa01 ^ življenje, široko, pisano, razburkano. Ka naj materi to dopovem? .Papirje lahko priskrbim," sem rekel, ne bo težko, nfkogar ne zadržujejo ampak," sem le spravil iz sebe, .jaz ne šel, jaz še ne bom šel." ^ „Ti ne bi šel?" se je ustrašila mati. « Marko?" „.| Kakor sem vedel in znal, sem ji raZ 0 da mi res ne kaže. aie' .Dobro," je dejala mati na pol P°r^ l0 na, .priskrbel nam boš papirje in Pr'je nami, ko ti bova s stricem našla de °< drugi pa bomo šli." (Se nadaljuje) ki n° Magda Leja je mlada poljska pisateljica, predstav-n,k najmlajie generacije; Itudentka je in publika ji je dala popularen naziv: ^poljska Francois Sagan" . . . Judita še ni prav dobro poznala svojih n°vih tovarišev in zato ji je bilo izpočetka ^alo neprijetno. Z brigado je odšla na de-^elo. Zaradi nesrečnega in končno le raz-''ega zakona ni mogla študirati vse leto; Precej je zamudila. Njeni tenki prsti, ki jih Je hotel Andrej Low obtežiti s prstani, so $e sedaj veselo sukali okrog žitnih klasov, sn°pi se j; njso ztje|j težki in tudi nasmeh n' nikoli izginil z njenega obraza, tisti ve-?e^' nasmeh, ki ga na družinskih fotografi-ni najti. Judita — so govorili fantje — je žen-skaska in pol. Pogosto so prihajali k njej v dekliško so-°' Posedali so in klepetali. Judita je šiva-° gumbe na delovne obleke Mareka in *yiodeka ter se smejala njihovim popopra-n'ni dovtipom. Včasih je predlagala: . Dajmo, fantje, privoščimo si kako salo! Tako se je dokaj hitro znašla v druščini, ' i' je bila prej tuja. Vedno je bila prijavljena za šalo in tako se je nekoč zgo-'^°i da je ena takih šal imela tudi posle- ^ni/č zgoda/ vstaja Fantič zgodaj vstaja, da dneva ne zaspi; včasi pa se skriva, ljudi se vseh boji. Kje si bil? fantič ti? No, kje bi bil? — Pri ljubici! Fantič zgodaj vstaja, se mamice boji; kadar se umiva, še skorajda zaspi. Jojojoj, fantič moj! No, kaj pa bo? — Oh v vas nocoj! Fantič zgodaj vstaja, očeta se boji; vselej, ko počiva, prav težko le bedi. Hohoho, dekle »o! No, no, no, no!? — Saj moja bo! Valentin Polanšek J* (j'c® •.. Vračali so se s polja. Ves dan je te|*eVal° 'n de'° ie posrkalo vse moči iz meglen večer je stisnil misli in pomi-■,si glasove. Judita je šarila po grmovju in ko, s*'ve> Ki so se svetile z dreves, ka-^a bi bile žive. Potem je dejala: Hruške bi jedla, fantje! ruške si lahko narabutal le v Tyszkalo-vrtu; v sosednji vasi. Ker ni nihče od-|Q 0r'l, se je Judita obrnila h komandirju, n u~vaščanu, ki je hodil ob njih: Ali )i ne bi šel z menoj? Bi, če hočeš — je odgovoril fant. ojn )e zalo naprosila svojega mladega hocj')' naJ popelje otroka v vozičku na spreta. se je mož vrnil s sprehoda, pa je ^Qšeno vzkliknila: ^ Saj to vendar ni najin otrok! PoL-i s*’ ne vP'i fakol... ji je on nežno ie ) ' Us*a z roko. — Saj vendar vidiš, da voziček mnogo lepši kot je bil najin!' Sumljivo li ^ ^Qkoj moram odpotovati, doma nekaj 9q JKadar pišem možu za denar, mi 6dn° takoj pošlje! ^ V kinu PrijQ2 e'e'a bi. da bi bil vsaj en dan tako Hš z mc,no, kot je tale junak, ki ga na Platnu! V Tyszkalov vrt sta splezala po debeli veji, ki je visela preko ograje. Zlesti ven je bilo precej teže in ko sta nenadoma zaslišala korake in godrnjanje — to prihaja stari Tyszkalo! — je Stašek prijel dekle okrog pasu in jo na pol postavil na pol vrgel preko ograje. Stekla je po poti in se skrila za kup sena. Ko je kmet slišal njene bežeče korake na poti, se je ustavil, nekaj glasno godrnjal in potem odšel nazaj v hišo, misleč, da jo je tat že odkuril. Čez nekaj časa se je Stašek potegnil iz skrivališča — visoke trave — in zlezel preko ograje na pot. Judita mu je prihajala naproti. — Kje si se skrila? — je vprašal in ji ponudil hruške, ki jih je imel vse polno za srajco. Judita je večino svojih izgubila na begu. Smejala se je veselo in zvonko, kakor da bi otrok tolkel z žlico ob žlico. Od tistega večera dalje so fantje radi dražili komandirja. Peli so mu: „Oj, zasveti lunica na okence, oj, pridi Juditica na okence!" Toda to še ni bilo vse. Bila je z njim tudi tisto noč — zadnjo — preden je brigada odpotovala nazaj v mesto. Vsi so to vedeli, saj je ni bilo zraven pri poslovilnem »ban-ketu", ki so ga priredili v dekliški sobi. Stašek naslednji dan ni spremljal brigadirjev na kolodvor. Postavil je Juditin kovček na voz in potem vsem stisnil roko, močno, po kmečko. Zadaj za skladovnico tramov je poljubil Judito in ona mu je dala svojo fotografijo z naslovom. Potem, v vlaku, je Marek dejal: — Vedno narediš kaj narobe, Judita. Kaj si bodo sedaj fantje mislili o nas meščanih? Žganje, razvrat in nič nam ni sveto. Njim pa govorimo o socializmu, kolektivnosti itd. Taki so, da jih ne moreš prepričati z besedami, pri njih velja le to, kar se da z rokami prijeti . . . Judita se je zmedla. Odgovorila je naglo: — Pravzaprav, simpatičen mi je. In jaz njemu. — Tol.ko slabše! In če se je zaljubil? Sanjaril bo o tebi in si delal utvare. To je pošten in preprost fant. Ti pa stvari ne jemlješ resno. Veš, to ni poštena igra. Iz kupeja je na hodnik pogledal Wlodek: — Ali jo tolažite zaradi komandirja? Pridite raje sem, spili bomo še to, kar je ostalo. Marek je imel prav. Ta ena, edina noč je ohladila vsa prijateljstva. Judita se je o tem najbolje prepričala, ko jo je potem v Varšavi povabil Wlodek k sebi, v polprazen študentski dom. — Posodila vam bom šivanko in sukanec — je dejala vratarka — taki res ne morete na ulico! Tresoč se od jeze, je sedela Judita v stekleni vratarski loži in si šivala strgano bluzo. Vedela je, da bi se to ne zgodilo, če bi ne bilo tistega večera, noči. Vročina in sopara je pritisnila mesto k tlom. Ljudje so odšli — daleč ali še dalj. Andrej Low ji je telefoniral. Pojdiva na morje! Vendar, poslušaj me. Zelo važno je! — Eh, draga moja, ali veš, koliko mu plačajo za to! Narobe razumel Zdravnik: — Vaš stric je tako hudo bolan, da lahko pričakujete prav vse ... Nečak: — Motite se, jaz podedujem le polovico! ______ ANEKDOTA __ Pisatelj Alfred Capus je nekega dne sedel v gledališču in gledal igralko, ki se mu je zdela popolnoma brez talenta. Med četrtim dejanjem se je obrnil k sosedu in vprašal: „Le zakaj puste tej babnici igrati?’ »Direktorjeva ljubica je," je pojasnil sosed. „Ah, tako," je menil Capus, »toda to bi moralo biti jasneje povedano že v prvem dejanju." Položila je slušalko na klavir in zaigrala nekaj svojih skladbic. — Zakaj ta glasba! je divjal on. Ne boš prišla? Ko so se pričela predavanja, je Judita spoznala, da so tudi zadnji ostanki prijetne brigadne atmosfere preveč. Ni bilo več tiste lepe, preproste sreče, ki je vedno tam, kjer je veliko mladih ljudi. Na mladinskem sestanku so jo grajali in prav gotovo bi jo tudi izključili, če bi ne imela dveh brigad-nih značk. Ali naj torej obžaluje preteklost? Začutila je, da izgublja zaupanje vase in vse, kar je počela, se ji je zdelo izzivalno. Na predavanja je prihajala pravočasno, ko so se končala, pa je takoj vstala in hitela domov. Bilo ji je hudo in mučno, prav tako kot tista poroka z Andrejem. Toda spomin na poletje je veselo životaril v njej. Včasih, ko je ležala v mračni sobi, je videla pred seboj svetlo nedeljsko srajco vaškega komandirja. Smehljala se je. V strehi senika so bile luknje in skoznje so mežikale zvezde. Mežikale so. Telefon je zvonil zaman. Andrej Low se je jezil nekje na drugem koncu mesta: kje neki je? Ko je zapadel prvi sneg, je prišlo pismo: »Ljubljena Juditica! — je pisal komandir — Ne vem, ali te lahko tako imenujem, toda za vedno si ostala v mojem srcu in kaj morem jaz za to." In tako se je zgodilo prvič, da se je Judita zaradi čisto navadnega ljubezenskega pisma razjokala. — Torej zgodilo se je — je povedala Mareku. Demetrij Kozina se je odpravil v veliko mesto, da bi se vpisal na univerzi. Končal je bil gimnazijo v provincialnem mestu. Hitro se je vživel v velikem mestu in ker je bil vesten človek, se je kmalu začel učiti, to se pravi, hotel je začeti z učenjem. Toda izkazalo se je, da se še ni bil znebil svojega glavobola, tudi v dolgih poletnih počitnicah ne. Bil pa je to glavobol čisto posebne vrste. Vsakokrat, kadar je bilo treba rešiti kak težak problem, in težak problem je bilo tudi učenje, je začela boleti Demetrija glava in siter tako močno, da je takoj moral odložiti knjigo. Najslabše se je Demetriju godilo v gimnaziji, v sedmem razredu. Kot rečeno, slabo se mu je godilo v šoli, ker ga je bolela glava. Glava pa ga je bolela, ker se mu je godilo slabo. Problem učenja je bil velik, glavobol pa še večji. Nevarnost je postala velika in končno se je Demetrij napotil k zdravniku. Šel je tja z mešanimi občutki. Jezil se je v dnu srca, ker zdravnik ni našel ničesar, razen neke posebne dražljivosti živčevja. To pa je bilo premalo, da bi se mogel izgovarjati, češ, ne morem se učiti, saj sem bolan. Tako mu ni preostalo drugega, kof zariti se v knjige, kljub močnemu glavobolu. Ker pa je bil bistre glave, se je kmalu izkopal iz slabih redov. Napravil je maturo brez fežkoč. Toda s tem še zdaleč ni bil ozdravljen. Že po naravi je bil Demetrij sanjav. Svet se mu ni dopadel, preveč bridke resnice je bilo v njem. Zato si je ustvarjal svoj, lepši nerealni svet. Njegova fantazija je bila k sreči zelo bujna. Tedaj je začutil Demetrij močno željo, dati obliko svojim sanjavim mislim. In glej, sreča mu je bila mila — odkril je v sebi pesniško žilico! Njegov notranji, bržkone prirojeni odpor proti vsakemu nasilju in kratenju osebne svobode (za tako je smatral tudi učenje, ker so to zahtevali vedno tedaj, kadar on ni bil razpoložen) je našel nov ventil v bujno procvitajočem pesnikovanju. Kmalu pa je spoznal, da ni lirik. Verz in rima sta kratila Demetriju njegovo tako ljubljeno svobodo — svobodo proste oblike izpovedi. Zato je pisal Demetrij odslej samo še v prozi. A naš Demetrij zato še ni postal pisatelj. Saj pravzaprav to tudi ni hotel. Bil je pisa- Odpisala je. Na univerzi je precej dela. V Varšavi dežuje in nič lepega ne more videti človek okrog sebe. Zelo rada se spominja hrušk in senika in zvezd. In skupnega dela na polju. Pismo se je pričelo z besedami: »Dragi Stašek!" in potem je sledilo vse, kar je bilo najvažnejše: »Vse, kar si mi pisal, sem res hotela slišati iz tvojih ust, ki so zame zasanjan in začaran sen ...’ Drugo pismo je bilo še bolj goreče. Tretje je predlagalo sestanek. V Juditini sobi je stala novoletna jelka. — Kaj naj storim, če mi kdo izjavlja ljubezen, ki jo nočem deliti? — je vprašala mater. To je bilo osem mesecev potem, ko se je bila ločila od Andreja. — Kdo je ta fant? — je vprašala mati. Judita se je smehljala. Kako naj to ve. Odgovor je odpotoval z zamudo. V njem je bila vsa in samo resnica. Na koncu je pisala, da ve in razume, da je kriva in prosila ga je, naj jo pozabi. Po nekaj dneh pa je spet prejela pismo. Pisal je neznanec, Kazek. »Draga kolegica! Prav gotovo se me spominjate. Bili ste mi zelo všeč. Pri nas na vasi ni lepih deklet in zato ste bili kakor kraljica. Ko je prišlo to zadnje pismo, sem uvidel, da je treba z vsem nehati. Draga kolegica, ne smete biti užaljeni. Veste, pri nas na vasi je vražje dolgočasno sedaj pozimi in zato smo si izbrali to zabavo. Stašek že dolgo tega ne misli več na poletje. Menim, da vse skupaj res ni bilo kdo ve kaj pošteno in zato bomo nehali." In še pripis: morda bi si hoteli dopisovati z menoj. Priložil je fotografijo. Ta Kazek. Iz iste vasi. Judita se je sesedla na stol in se pričela na glas smejati. Kakor da bi kdo razbijal steklene okraske na novoletni jelki. telj samo tedaj, kadar je bilo veliko učenja. Ker pa je bilo učenja ves čas dosti, bi bil postal skoraj »glavno poklicno" pisatelj in študij bi se neslavno nehal. Tega pa se je ustrašil celo sam. Torej se mora nekaj zgoditi. Demetrij je stal pred težkim problemom. To pa je seveda povzročilo spet močen glavobol. In spet se je Demetrij napotil k zdravniku. Iz podzavesti so se mu porajale nenavadne misli: zdravnik bo našel težko, nevarno bolezen in rekel bo: »Hm... no ja. ..’ in že bo Demetrij vedel, da je stvar zelo nevarna in imel bo končno zaželjeno opravičilo, zakaj se ne more učiti. Tako je sanjal Demetrij na poti k zdravniku. Ta pa ni našel nobene bolezni in je Demetrija poslal na nevrološko kliniko. Tam so ga začeli zdraviti na psihoanalitičen način. Ker je bil Demetrij zelo načitan, in sicer tudi v psihologiji, je kmalu uvidel, da je zgubil duševno ravnovesje, še več, da so zdravniki na najboljši poti, napraviti iz njega psihopatal — In ni šel več v kliniko. Vedel pa je, da ni ozdravljen, da je njegovo stanje celo slabše kot je bilo prej. Ker zdravnikom ni več zaupal, si je rekel: ozdravil se bom sam. Čisto sam. Z avto-sugestivno psihoterapijo! Napravil je to tako: Začel si je dopovedovati, da je popolnoma zdrav. Da bi bil učinek močnejši, je napisal na listek »Ti si popolnoma zdrav!" ter ga pribil na steno nad mizo. Kmalu je viselo vse polno takih listkov na stenah, nad posteljo, vsi so dopovedovali Demetriju, da je čisto zdrav in krepak, kot še nikoli. Bilo je tik pred izpitom, učenja je bilo čez glavo, pa je zapisal Demetrij: »Moreš, ker moraš!" Izpit oziroma termin za izpit se je pomikal bliže in nervoznost je postajala večja. Tedaj je zapisal naš junak: »Ti si popolnoma miren in dobro pripravljen!" Učinek je bil močan. Uspeh te metode bi bil delal čast tudi dobremu zdravniku. Srečno je prestal Demetrij izpit, na glavobol pa se je spominjal kakor na davno minule slabe čase . .. Demetrij bi bil skoraj vesel tega uspeha, toda stvar je imela napako, veliko, a skrito napako: ozdravil se je, resda, a z glavobolom vred je izginila tudi pesniška žilical Dolgo je žaloval Demetrij za njo... IVAN BARJE V : Veliki glavobol 'tran 8 Cei^vfc. petek, 21. avgust 1959 Štev. 34 (901) Ob novem napadu na sedež slovenskih organizacij: Dinamit in zločinski atentati (Nadaljevanje s 1. strani) jo v vsakdanjem življenju na milosf in nemilost izpostavlja vsestranskemu pritisku in izsiljevanju ter dopušča, da se nad njo nekaznovano izvajajo napadi in atentati. Kdo bo zameril tistemu koroškemu Slovencu, ki se v takih razmerah ne bo upal svojega otroka prijaviti k dvojezičnemu pouku, iz strahu, da naslednjega dne zgubi službo in kruh, ali pa postane žrtev nahujskanih atentatorjev? Kakšen naj bi bil potem izid ugotavljanja manjšine, ko pa priznavanje k slovenski narodnosti šovinističnim zločincem očitno daje pravico do neoviranega divjanja in obračunavanja? Dinamit In ponočni napadi pa niso sredstva miru In svobode, marveč le sredstva sile in nasilja. Zato „neznani” atentatorji na naše ljudi in naše organizacije nehote le še potrjujejo pravilnost našega stališča, da načelo pravice staršev in posebno ugotavljanje manjšine po načelu priznavanja v vladajočih razme- Sadna drevesca, veliko cenejša in močnejša kot drugod, Vam nudi drevesnica P o I z e r, p. St. Vid v Podjuni. GOSPODINJA dobi takoj službo na kmetiji v bližini Baškega jezera. V poštev pride oseba okrog 40 let; ima lahko tudi otroka. — Ponudbe je treba poslati na upravo I sta pod označbo »Poštena". Zakonski par brez otrok išče stanovanje, sobo ali sobo s kuhinjo, v okolici Pliberka. Žena gre delati tudi na kmete. — Ponudbe na naslov: »Slovenski vestnik", Celovec-Klagen-furt, Gasometergasse 10. rah ne more služiti pravični rešitvi manjšinskega vprašanja, kajti v ozračju zločinskega hujskanja, nekulturnih napadov in dinamit-skih atentatov ni mogoče govoriti o svobodni izjavi in demokratični opredelitvi. »Za ugled pravne in kulturne države to ni najboljše spričevalo, za strpno in demokratično sožitje v naši deželi pa so lahko taka dejanja pogubonosna," smo v našem listu zapisali ob enem zadnjih napadov na dvojezične napise. Tudi danes ponovno ugotavljamo, da država, ki nrrne duše gleda, kako neodgovorni elementi nekaznovano rušijo osnovna načela demokracije in pravnosti, sama izpodkopava temelje, na katerih je zgrajena, hkrati pa tudi zapravlja ugled v svetovni javnosti. Posebej v koroških razmerah pa s tem dopušča in je torej sokriva, da nacionalistični hujskači zastrupljajo odnose med narodi in tako podirajo mostove med državami. Odgovorna državna politika si s tem sama izstavlja skrajno slabo spričevalo in se bodo morale oblasti temeljito potruditi, da si bo Avstrija ponovno pridobila zaupanje demokratičnih in miroljubnih množic in si tudi v sveiovni javnosti zaslužila priznanje kot demokratična, pravna in kulturna država! Planica dobi skakalnico za 160 metrov Svetovno znana Planica, ki je dolga leta imela absolutno prvenstvo s svojo 120-metrsko skakalnico, spet stopa v ospredje zanimanja. Priznani graditelj smučarskih skakalnic ing. Bloudek je namreč izdelal načrte za gradnjo nove mamutske skakalnice, ki naj bi dopuščala skoke do 160 metrov. Pristojni krogi so njegove načrte odobrili in bodo novo skakalnico začeli graditi v neposredni bližini 120-metrske skakaln-ce. Gradbeni stroški bodo znašali 25 milijonov dinarjev. Po dograditvi nove skakalnice bo Planica spet prva na svetu in kot taka edinstvena atrakcija svetovnega smučarskega športa. Der grafite RENNBAHN-CIRCU5 EUR0PA5 3 MANEGEN • 1 RIESEN-RENNBAHN kommt nach sieben Jahren ruhmvoller Auslandstournee vom Wiener Gross-ertolg jetzt mit 3-Stunden-Monster-Programm und internationalen Spitzen-Sensaiionen nur wenige Tage nach VILLACH auf das Gelande i. d. Tirolerstr. Eroffnung Diensicg, 25. August 1959, um 20 Uhr Nur 4 Tage, 25.—28. Aug. 1959. Jeweils 2 Vorstellungen um 15 und 20 Uhr Vorverkaut: Buchhandlung Heuss & Schle fer, 8.-Mai-Platz 4, Tel. 47-00 Circusrut 59-66 Anschliessend gastieren wir vom 29. August bis 3. September in Klagenfurt Fiir iiber 400 Tiere vverden gesucht: Heu, Hafer, V/eizenkleie, Stroh, Sagemehl, Futterfleisch fiir Raubtiere usw. Eilangebote mit Preis- angabe an Circus Franz Althoff, z. z. viiiach • V.I' Tierschau taglich 10 bis 19 Uhr! Zadružništvo v Sloveniji se močno razvija Pri uspešnem razvoju kmetijstva v Sloveniji ima velike zasluge tudi zadružništvo, ki se v zadnjih letih močno utrjuje. Tako je organizacijska in materialna okrepitev zadrug znatno prispevala tudi k povečanju proizvodnega sodelovanja. Letos so zadruge razširile kooperacijo na 30-krat večje površine in je v kooperacijo zajetih 6 % obdelovalne zemlje. Naslednjo jesen pa bodo kooperacijo razširili na okoli 100.000 ha oziroma na 20 % obdelovalne zemlje. Važne uspehe so zadruge dosegle tudi v živinoreji, ki ima v Sloveniji posebno dobre pogoje za razvoj. V primerjavi z letom 1957 se je pitanje goved na osnovi dogovora povečalo v letošnjem letu od 7200 na 17.000 glav, pitanje svinj pa od 105.000 na 150.000. V Sloveniji je zdaj precej nad 500 kmetijskih zadrug in pride na vsako od njih povprečno okoli 1000 hektarov obdeloval- ne zemlje. Zadruge in poslovne zveze f°z' polagajo že z okrog 900 traktorji. K razvoju zadružništva so pripomogli v velik! meri zadružni sveti. Po njihovi zaslu' gi opuščajo zadruge trgovino in se p°sV®~ čajo proizvodnji. Lani se je promet s potrošniškim blagom v zadrugah zmanjšal z° 6 milijard dinarjev, v istem času pa so z°' druge povečale odkup kmetijskih pridelk°v in s tem povečale akumulacijo za 25 oz roma za 300 milijonov dinarjev. V primerjavi z letom 1957 so lani zaC*^j ge v Sloveniji povečale svoje investicije °° 800 milijonov na dve milijardi 230 milij°n°V dinarjev. Struktura investicij se je zn0'n° izboljšala, ker so 43 % oziroma 981 mM® nov dinarjev investicij potrošili za gr** kmetijskih objektov, 28 % za mehaniz°c’' in 12 % za melioracije. Investicije so o1110" gočile, da so se osnovna sredstva zad' “ v Sloveniji povečala za milijardo 200 91'1 jonov dinarjev. • RADIO CELOVEC Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program : — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert. Sobota, 22. avgust: I. program: 5.50 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 8.00 Fantje, bodite veseli — 8.45 Sirni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.00 Pozdrav nate — 15.00 Sedem dni po Koroškem — 15.30 Iz vseh dolin zveni — 16.20 Mladinska oddaja — 17.10 Zabavna glasba — 18.40 Pestro pomešano — 18.55 Športne vesti — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa — 20.15 Poletna vesela oddaja — 21.30 Dovolite, moje ime Cox. II. program: 6.45 Mala melodija — 6.55 Pestro pomešano — 7.10 Mali koledar — 8.20 Glasba na tekočem traku — 10.00 Iz Mozartovih in V/agnerjevih opor — 11.45 Oddaja za podeželje —- 13.30 Pet minut agrarne politike — 13.35 Znani umetniki — 14.45 Tehnični pregled — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 17.40 Oddaja za Gradiščansko — 18.30 Priljubljeno in zanimivo, novo in znano — 19.15 Pariz je samo eden — 19.30 Operni koncert. Nedelja, 23. avgust: I. program: 6.10 Vesele melodije — 6.50 Naš hišni vrt — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Orkestrski koncert — 11.00 Glasbena promenada — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 16.30 Skozi svet, skozi čas — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Šport — 19.45 Veselo razigrani — 20.10 Radijska igra. ji. program: 7.05 Glasba na pihala — 10.05 Avstrija pozdravlja svoje goste — 10.20 Dunajska glasba — 10.55 Solnograški slavnostni tedni 1959: 8. orkestralni koncert — 14.45 Poletje, sonce in glasba 18.00 Glasba Rudolfa Kattniga — 20.00 Operetni album. Ponedeljek, 24. avgust: I. program: 8.00 Operni koncert — 13.00 Dunaj, mesto vrtov — 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. Glasba in zanimivosti (slov.) — 15.30 Koroški knjižni kotiček — 15.45 Vesela povest — 16.30 Koncertna ura — 17.55 Za našo vas (slov.) — 18.20 Za Vas — za vse — 18.30 Aktualno za mladino — 19.30 Odmev časa — 20.15 Orkestralni koncert — 21.00 Igra Radio Dunaj. II. program: 6.05 Prosim, premislite — 6.45 Mala melodija — 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 8.30 Avstrija pozdravlja svoje goste — RADIO PRO G R A M 9.30 Stari človek v našem času — 13.30 Za prijatelja oper ______ 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 14.40 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Zna- nje za vse — 18.00 Veseli srednji valovi — 19.25 Večerni koncert — 21.00 Solnograški slavnostni tedni 1959: 7. serenada. Torek, 25. avgust: I. program: 8.00 Koroški domači koledar — 8.45 Mala ljubezen do Amerike — 14.00 Poročila, objave. »Gobe* (ponovitev, slov.) — 14.30 Koroško pesništvo — 14.45 Posebej za Vas — 16.30 Koncertna ura — 17.55 Naša prometna ura — 18.20 Tisk in gospodarstvo — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa — 20.15 Solnograški slavnostni tedni 1959: 4. večer pesmi in 3. solistični koncert. II. program: 6.05 Preden odidete — 6.55 Pestro pomešano — 7.15 Jutranja glasba — 10.00 Znana dela velikih mojstrov — 13.10 Pestro pomešano — 13.30 Priznani orkestri — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Oddaja za ženo — 16.30 Godba na pihala — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Oddaja za esperantiste — 20.00 Veseli svet operete — 21.00 Večerno srečanje. Sreda, 26. avgust: I. program: 8.00 Da, to je moja melodija — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Domači vrt. Kar želite, zaigramo (slov.) — 14.45 Srečanje prijateljev šlagerjev — 16.40 Koncertna ura — 17.55 Veselo zaigrano — 18.40 Pestro pomešano — 18.55 Lokalni šport — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa — 21.00 Leteča preproga — 21.20 Krištof Kolumb. II. program: 6.05 Prosim, sami premislite — 7.10 Mali kalendarij — 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 8.30 Avstrija pozdravlja svoje goste — 9.00 Mladinska oddaja — 10.00 Dopoldanski koncert — 13.10 Pestro pomešano — 13.30 Za prijatelje oper — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 16.30 Dunajsko melodije — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Ura pesmi — 19.30 Oddaja o ustanovitelju Rdečega križa — 21.00 Ziehrer-sko — dunajsko — 22.15 Plavalne tekme Avstrija-Spanija. Četrtek, 27. avgust: I. program: 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 Avstrijci v tujini — 14.00 Poročila, objave. Solistična ura: Dean Bravničar (slov.) — 15.30 Aktualna reportaža — 16.30 Pevec stare Avstrije: Jos. Roth — 17.10 Pester šopek melodij — 17.55 Koroške kulturne vesti — 18.00 Kmečka oddaja — 18.30 Mladinska oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa — 20.15 Hladilnik pred 2000 leti — 21.00 Zveneča alpska dežela. II. program: 6.05 Preden odidete —- 6.45 Mala melodija — 7.15 Jutranja glasba — 10.00 Znana dela velikih mojstrov — 13.10 Pestro pomešano — 14.15 Znani orkestri — 14.14 Svetli svet — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 2enska oddaja — 16.30 Glasbena geografija — 17.15 Raziskovalci na obisku — 17.40 Brali smo za Vas — 18.00 Glasba za delopust — 20.00 Pariz in njegove zvezde — 21.00 Operni koncert — 22.10 Pogled v svet. Petek, 28. avgust: I. program: 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 Pozdravljeni — 13.00 Tako zveni pri nas v Avstriji — 14.00 Poročila in objave. Luštno je res na deželi . . . (slov.) — 14.45 Dela Edvarda Griega in Petra lljiča Čajkovskega — 17.10 Gershwinova glasba — 18.10 Prosti čas je dragocen — 18.30 Kaj pravi industrija — 19.30 Odmev časa — 19.45 Doživetja sprehajalca — 20.10 Solnograški slavnostni tedni 1959: »Stolp", drama Hofmannsthala. II. program: 6.05 Mladi glas — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Mladinska oddaja — 13.30 Za prijatelje oper — 14.40 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 19.10 Teden svetovnega dogajanja — 20.00 Operete. Televizijski program Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa. Sobota, 22. 8.: 19.30 Čudežni živalski svet — 20.15 Šport — 20.35 Danes zvečer Peter Frankenfeld. Nedelja, 23. 8.: 17.00 Za otroke — 17.30 Za mladino — 20.15 Aktualni šport — 20.30 Ena žena ne zadostuje, zakonska drama s Hildo Krahl idr. Ponedeljek, 24. 8.: 19.30 Kriminalni film — 20.15 Aktualni šport — 20.30 Borneo — 21.00 Veseloigra Karla Ca-peka. Serda, 26. 8.: 17.00 Za otroke — 17.30 Iz mladinskega filmskega programa — 17.45 Za družino — 19.30 Pomočniki človeštva — 20.15 »Figarova svatba", dokumentarni film po operi — 20.50 »Odločilni trenutek". četrtek, 27. 8.: 19.30 Pestre motorne sliko — 20.15 Veliki orkester — 20.50 »Calvigi", drama VVolfganga Goetheja. Petek, 23. 8.: 19.30 Kriminalna igra — 20.00 »Car mladosti", veseloigra, prenos iz gledališča v Josefsfadt. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05. 6.00. 7.00. 13.00. 15 00, 17.00. 22.00 Sobota, 22. avgust: 5.00 Dobro jutro — 8.05 S kvintetom Jožeta Kampiča — 8.20 Pionirski tednik — 8.35 »Mladina poje" — 9.00 Plesni zvoki — 10.10 Popevke se vrstijo — 10.30 Prizori iz Gounodove opere »Faust" — 11.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 12.00 V koračnem ritmu — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.50 S popevkami po Evropi —- 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.00 Na platnu smo videli —- 18.00 Turistična oddaja — 18.45 Okno v svet — 20.00 Zabaven sobolni večer. Nedelja, 23. avgust: 6.00 Jutranji pozdrav — 6.45 Vedri zvoki — 7.15 6 ka godba — 7.35 Za ljubitelje popevk — 8.00 Mlad'n*^ radijska igra — 9.45 Odlomki iz opere »Prodana ne sta" — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.30 Kosmet dar** j4,15 in jutri — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 1 ^ Voščila — 16.00 Humoreska — 17.00 Šport in glasbo 20.00 Nedeljski intervju. Ponedeljek, 24. avgust: 0 5.00 Dobro jutro — 8.05 Domači napevi izpod zel«ne Pohorja — 8.20 Mladinski radijski roman — 9.00 Ko?0* nerodne — 11.35 V zabavnem ritmu — 12.00 Stenko ki zvok' 13.30 Narodne in domače viže — 14.10 Z evrop**1 zin — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.45 Havajski zvok' plesnmi orkestri — 16.00 Listi iz domačo književno**' 16.20 Operne melodije — 18.00 Družinski pogovor' 18.30 Športni tednik — 20.40 Domače aktualnosti* otroke 10*1° Balet in arija iz opere »Rusalka" — 11.00 Za ^oi71 _ 12-0° Torek, 25. avgust: 5.00 Dobro jutro — 8.05 Oddaja opere žene — 11.15 Zlata Gašperšič pred mikrofonom Šopek narodnih — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 ^ ^ ba iz Južno Amerike — 13.30 Priljubljene arije p°)° ^ listi — 14.15 Trio Avgusta Stanka — 14.35 Voščil0 16.00 Novost na knjižni polici — 16.20 Zabavni q0 — 17.10 Parada glasov — 18.45 Kulturni globus ' .5 Zbor Donskih kozakov — 20.30 Radijska igra — Državno prvenstvo v plavanju. Sreda, 26. avgust: 8.05 Iz baleta »Ohridska legenda" — 8.20 Ml° 1 radijski roman — 9.00 Iz zakladnice slovenskih * >(tj teljev — 10.10 Italijanske narodne pesmi — 10.35 ritmi — 11.45 Pojo zabavni zbori — 12.15 Kmetiji' ^ sveti — 12.45 Poje Akademski oktet — 13.50 ^or^£JjI »vižarji* — 14.35 Valčki Johanna Straussa — ^6-00 popotniki na tujem — 16.20 Iz filmov in glasbenih — 18.00 Modni kotiček — 18.45 Razgovori o mednaro ^ vprašanjih — 20.00 Opera Georga Gershwina: P°T^ Bess. Četrtek, 27. avgust: 8.05 Za cicibane — 10.30 Arije iz Donizettijev'*1 — 11.50 Za dom in žene — 12.00 15 minut z planšarji — 12.15 Kmetijski nasveti — 14.10 Ero z..jey' gega sveta — 14.35 Voščila — 16.00 Iz svetovne kn)^ ^ nosti — 16.20 Koncert po željah — 17.10 Izbrali vas — 18.45 Radijska univerza — 20.00 Četrtkov . ^ dc mečih pesmi in napevov — 22.15 S popevka171 svetu. Petek, 28. avgust: ^ jO 8.35 Zabavna ruleta — 9.00 Narodne pesmi Pet pevcev — pet popevk — 12.00 Otroci P°* r ^zf1 ib — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Narodne pesmi v poi* priredbah — 12.45 Igra Helmuth Zacharias * _____________ j4.3$ Ljubljanski komorni zbor — 13.50 Pihalni orkester ^ Bpi' Panorama popevk — 15.30 Iz Beethovnove °P®^ ^30 delio" — 16.00 Šport — 18.00 Kulturna kronika pir Iz naših kolektivov — 20.00 Pojeta Jelka CvetoŽa^. j ^ šan Jakšič — 20.15 Tedenski zunanje-političai Pr 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.