Stev. 41 mmamam V Ljubljana, sreda 19. februarja 1941 Lelo VI. mmmmam'- Nemčija in Anglija pozdravljata pomirjeni« med Bolgarijo in Turčijo Nemci sodita, da [e bila z mirovno fziavo udar.ena Anglija, Angleži iz avljajo, da fe do sporazuma prišlo z njihovo vednostjo m privoljenjem Berlin, 19. februarja, m. Nemška politična javnost še vedno posveča največjo pozornost skupni turško-bolgarski izjavi. Nemški politični krogi poudarjajo, da ta izjava zavzema najvažnejše mesto med zadnjimi mednarodnimi dogodki. Z izjavo so zelo zadovoljni ter zadovoljstva nič ne Prikrivajo. Izjavo spravljajo v zvezo s politiko, ki jo je Nemčija vodila že več let v jugovzhodni Evropi ter z glavnimi njenimi cilji, da se urede na teni prostoru vsa sporna vprašanja ter zagotovi tudi gospodarski napredek, do česar je Nemčiji veliko. Zato izjavljajo, da bolgarsko-turška izjava samo potrjuje pravilnost nemške politike, ki jo je vodila do jugovzhodnih in balkanskih držav. Tudi pravijo, da je pri pripravah za to izjavo imela važno vlogo tudi Nemčija. Toda kljub vsem vidnim znamenjem, da so bolgarsko-turško izjavo v Nemčiji sprejeli z zadovoljstvom, so na pristojnih mestih še vedno skrajno molčeči o bodočih ciljih nemške diplomacije in vojske. Poudarjajo samo, da mora ta izjava služiti okrepitvi miru in še dalje urejati razmere na Balkanu. V zvezi s pretresi, ki bi jih bilo iz te skupne turško-blogarske izjave moči v bodoče pričakovati, pa pravijo, da tega za zdaj še ni mogoče videti vnaprej. Na nemških pristojnih mestih v tej izjavi vidijo močan udarec dosedanji angleški politiki na Balkanu. Vprašanje pa je, če se turško-bolgarsko zbližanje lahko smatra tudi kot podlaga za morebitno razfišfenje političnih odnašajcv med Nemčijo in Turčijo. Na to vprašanje je danes še težko odgovoriti. Nemčija še vedno ni izgubila potrpežljivosti v svojih razgovorih s Turčijo. Kljub an-gleško-turški pogodbi in zelo hudim napadom tur- škega časopisja, je bila Nemčija vse do danes zelo vzdržna ter je odgovarjala na vse z molkom. Turški veleposlanik se je po dvomesečnem bivanju v Ankari vrnil v Berlin. To so znamenja, ki danes res ne pomenijo mnogo, toda tem znamenjem v Berlinu pripisujejo precej važnosti, kar se vidi tudi iz vedenja Nemčije do turške vlade. Sofija, 19. februarja, m. »United Pressc Ob podpisu turško-bolgarske izjave je angleški poslanik v Sofiji, Rendel izjavil: »Britansko poslaništvo pozdravlja sklenitev zveze med Bolgarijo in Turčijo, ker se je Velika Britanija vedno prizadevala, da se vzpostavijo dobri odnošaji med obema državama. Britanija bo spoštovala bolgarsko nevtralnost vse do trenutka, dokler te nevtralnosti ne bo prekršila kaka vojskujoča se država.« London, 19. februarja, o. Z ozirom na turško-bolgarsko mirovno izjavo menijo v angleških političnih krogih, da so neutemeljene nemške vesti o tem, da pomeni pomirjenje med Turčijo in Bolgarijo udarec za Anglijo. Nasprotno, Anglija je bila točno obveščena o tem, kako potekajo med Turčijo m Bolgarijo pogajanja za ta sporazum. Preden je bila mirovna izjava podpisana, je turški zunanji minister Saradzoglu sprejel grškega in angleškega poslanika v Ankari ter ju točno obvestil o vsebini nove pogodbe. Do sporazuma med Turčijo in Bolgarijo je torej prišlo po poprejšnjem privoljenju Anglije in Grčije. 116. dan vofne med Italijo in Grčifo Protinapad 11. laške armade med Tepelinijem In Klisuro. — Hude izgube na obeh straneh Atene, 19. febr. o. United Press poroča: Grški list »Vradini« prinaša izjavo avstralskega ministrskega predsednika Menziesa, ki pravi: »Vsa Avstralija je prepričana o grški zmagi ter navdušeno odobrava junaška dejanja malega 2 afriških bojišč: Pred odločilnim naskokom na Keren Napredovanje v Abesiniji. — Letalsko udejstvovanje nad Rodosom. — Življenje v zasedenem Benghaziju Nekje r Italiji, 19. februarja. Stefani: 256. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Oddelki nemškega letalskega zbora so izvedli bombardiranje nad zaledjem sovražnikovih oporišč v Cirenaiki. V Egejskem morju so sovražnikova letala letela nad italijanskim otočjem in tnetala zažigalne in eksplozivne bombe. V Vzhodni Afriki na fronti v Eritreji letalsko delovanje. Na kenijski fronti je neka naša kolona pognala v beg sovražnikove tanke in mehanizirane čete. Naše čete so popolnoma zaprle vhod ▼ pristanišče Ksimaja, nato so pa to oporišče izpraznile. V tem odseku se boji nadaljujejo. Ob spodnji Džubi smo zavrnili srdite sovražnikove napade, ko je hotel Prekoračiti reko. London, 19. februarja, o. »Reuter«: Na vseh afriških bojiščih, razen Libije angleške čete vztrajno napredujejo. Posebno hudo pritiskajo na trdnjavo Keren s treh strani: od obale Rdečega morja, kjer so 70 km severno od Kerena, druga kolona prodira od zahoda, tretja pa z juga proti Adi-^griju. V Abesiniji so angleške čete v pokrajini Godžam zavzele Danghilo. Italijani se umikajo proti severu. Danghila je kakih 300 km severno od Addis Abebe. Pričakujejo, da bo bitka za Keren, zadnip italijansko utrdbo ob železniški progi v Masaft, glavno eritrejsko pristanišče, kmalu prešla v novo fazo. Angleške čete so 150 km od sudanske meje in približno 75 km severno od Kerena. Kmalu bodo stopile v stik s sovražno obrambo. Operacije na črti ob reki Džuba se nadaljujejo. Angleška mornarica in letalstvo sta v nekaj dneh potopila za 22.000 ton italijanskih ladij. V petih tednih so Angleži potopili Italijanom za 257.000 ton, sami pa so v istem času izgubili le 29.000 ladjevja. Življenje v Benghaziju prehaja v redne oblike. Trgovine in kavarne so odprte. General Wilson, angleški guverner v zasedeni Libiji, je določil zamenjavo italijanskega dnarja z angleškim na podlagi razmerja 380 lir za funt šterling (v našem denarju bi bilo to okoli 800 din za funt, ki je dejansko vreden 200 din). Spet nekaj zatišja v letalski vojni na Zahodu Berlin, 19. febr. DNB: Nemško vrhovno povelj-«tvo poroča snoči: Bojna letala eo včeraj izvedla Uspešne napade na važne vojne cilje britanskega otočja. Bombe eo povzročile požare in razdejale pristaniške naprave na vzhodni obali. Z nizkim poletom nad neko industrijsko napravo jugovzhodno od Hulla so povzročila hude eksplozije. V nekem petrolejskem skladišču na zahodnem Škotskem je nastal požar. Druge uspešne napade smo izvedli na skladišča na Snetlandskem otočju. Napadli smo tudi britanske ladje in potopili neko 4000-tonsko ladjo. Večji oddelki bojnih letal so vrgli zaiigalne *» eksplozivne bombe na London in uspešno napadli Pristaniške in reflektorske naprave na jugovzhodni, južni in vzhodni obali. Sovražnikova letala niso letela nad ozemljem Nemčije in tudi ne nad zasede-®i*nl pokrajinami. Protiletalska obramba je zbila na °bali neko letalo vrste »Brifitol-Blenneiin«. Pomor-®ke sile so prav tako zbile neko sovražno letalo. V nočnih poletih smo v Rokavskem prelivu uničili Pet britanskih zapornih balonov. Dve letali pogre-“aiao. Izmed petih pogrešanih nemških letal, se je •no medtem vrnilo. ^Drnšnnje o preskrbi prebivalstva v zasedeni Franciji, Belgiji in Holandiji bo najbrž v kratkem ugodno rešeno in bodo ladje z živežem iz Amerike lahko brez zaprek plule v zasedene države, ker je potrebni načrt že predložen nemški in dngleški vladi, je govoril bivši predsednik Združenih držav Hoover po radiu. ^ngloŠko letalsko ministrstvo je izdalo razglas, v katerem vabi še več mladine v letalstvo, ker Be je število ameriških in angleških letal zdaj tako pomnožilo, da primanjkuje osebja zanje. Med letalce bodo lahko stopali zdaj tudi vsi mladi delavci, ki so bili pridržani v vojni industriji, poroča Reuter. Grško vseučilišče v Solunu je vsem vseučiliščem ter važnejšim kulturnim ustanovam po svetu poslab oster piotest proti bombardiranju slovite starinske stolnice sv. Modrosti v Solunu. Protest pravi, da je ta verska starina last vsega omikanega sveta, kakor je n. pr. atenski Partoon, ki so ga Bonečani bombardirali in do polovite podrli leta 1637. London, 19. febr. o, Reuter. Od ponedeljka do današnjega dne so Angleži sestrelili sedem nemških letal in sicer štiri je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostale tri pa angleški lovci. Ponoči ni bilo nobenega napada na Anglijo. Letalsko ministrstvo na kratko objavlja, da nima nič poročati. Včeraj podnevi pa »o posamezna letaila napadla posamezne kraje v Angliji, kjer so na nekaterih krajih povzročila manjšo škodo in nekoliko smrtnih žrtev. Ministrstvo za notranjo varnost proroča, da je meseca januarja naiSlo smrt ob letalskih napadih 1502 civilni osebi, 2012 civilistov je pa ranjenih in so jih prepeljali v bolnišnice, izmed ubitih je bilo 720 moških, 576 žensk in 160 otrok pod 16. leti. Ranjenih je pa 1172 moških, 682 žensk in 158 otrok izpod 16 let naroda proti številčno dosti močnejšemu nasprotniku^ V angleških krogih izjavljajo, da je treba ▼ kratkem pričakovati popolne angleške zmage v Afriki, nakar bo velik del vojske generala Wa-vella prost in jo bo mogoče poslati r Grčijo, če bo to potrebno. Nekje ▼ Italiji, 19. febr. 256. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Včeraj so se bile na grški fronti srdite bitke. Sovražnik je imel velike izguba Boji so bili v odseku 11. armade. Sovražniku se ni posrečilo premakniti naše vojne črte. Tudi naše izgube so bile občutne. Naša letala bo-ves dan sodelovala s četami in bombardirala ter obstreljevala s strojnicami sovražnikove oddelke Atene, 19. febr. Atenska agencija: Pri včerajšnjih bojih 60 Grki zajeli 300 italijanskih vojakov, mnogo avtomatskega orožja in drugega vojnega materiala. Hudi boji so bili med Tepele-nijem in Klisuro, kjer je poskušala 11. divizija z močnim protinapadom prisiliti Grke na umik. Pri tem napadu so Italijani zgubili veliko ljudi, niso pa imeli nobenega uspeha. Italijani še vedno dobivajo ojačenja. Nov Rooseveltov zaupnik za Anglijo London, 19. febr. o. MP. Predsednik Roosevelt bo te dni odposlal novega osebnega odposlanca v London, Harrimana, ki je njegov zaupni trgovski svetovalec. Odšel bo v London z namenom, da bo med Rooseveltom in angleško vlado vzdrževal zvezo glede dobav orožja, namenjenega za Anglijo. Ostal bo v Londonu tri do štiri mesece. — Roosevelt je izjavil, da bo Harriman preučeval naslednja vprašanja: Ocenjevanje angleške obrambe, vprašanje prvenstva pri vojnih naročilih in vprašanje pogodb. Dodal je, da je sklenil, da bo v London poslal nekoga, ki naj pospeši tek stvari in da je do tega sklepa prišel po obvestilih, ki mu jih je prinesel Hopkins. Zakon o zasegi zasebne imovine v Romuniji Bukarešta, 19. febr. o. United Press poroča: General Antonescu je izdal ukrep, ki daj« vladi pravico, da lahko zaseže vsako vrsto zasebne imovine za svoje namene, kjer in kadar se ji zdi potrebno. Bukarešta, 19. febr. o. DNB: Minister za propagando je snoči izjavil zastopnikom tujfega tiska, da je vojaški režim generala Antonesca izraz ljubezni do reda in miru. 80% romunskega naroda tvorijo kmetje, in romunska vojska je iz samih kmetov. Nesmiselno bi bilo, če bi se Romunija še naprej krčevito oprijemala utvar bivšega miru ter se izločevala iz političnega in gospodarskega okolja, v katerem živi. Nova pogajanja za dosego sodelovanja med Nemčijo in Francijo Pariz, 18. februarja. DNB: Podpredsednik francoske vlade admiral Darlan je prispel popoldne v Pariz, kjer se je sestal z veleposlanikom de Brinonom in imel z njim razgovor. Kakor se je zvedelo iz dobro obveščenih krogov, se bo admiral Darlan za časa svojega obiska v Parizu sestal tudi z Lavalom. Vichy, 19. febr. m. Odhod admirala Darlana v Pariz razlagajo kot željo Petainove vlade, da čim uspešneje izkoristi sedanje trenutke v evropskem položaju. Admiral Darlan bo v Parizu obnovil razgovore z Lavalom. To je dokaz, da odnošaji z Lavalom niso bili pretrgani po zadnjem sestanku. Darlan je včeraj dopoldne z avtomobilom odpotoval iz Viohyja v Pariz, ni pa mogoče zvedeti, koliko časa bo tam ostal. Ali se bo Laval kmalu vrnil v Vichy, je Še vedno odprto vprašanje. Ker je Laval prej nekajkrat jasno povdaril, da ob morebitnem vstopu v vlado zahteva proste roke, v Vichyju mislijo, da tudi tokrat razgovori ne bodo privedli bivšega podpredsednika vlade na oblast. Jasno je, da bo admiral Darlan, ki ima kot podpredsednik Petainove vlade v svojih rokah najvažnejša ministrstva, mogel predstavljati vlado v Vichyju ter da bo ta sestanek z Lavalom važen za nadaljnje sodelovanje med Nemčijo m Francijo. Na drugi strani pa so snoči v Vichyju govorili, da ni izključeno, da se bo Laval le vrnil v Vichy. Pariško časopisje je enoči znova _ začelo ostro napadati liste v nezasedem Franciji m vlado. »Oeuvret poudarja, da je imenovanje Pey-routhona za veleposlanika v Buenos Airesu nadaljevanje tiste politike, ki je privedla do spora med Petainom in Lavalom. Romunski minister za vere, general Rosetti je izdal ukrep, ki vsem duhovakim osebam prepoveduje članstvo v političnih združenjih in sleherno politično udejstvovanje, tudi sodelovanje pri manifestacijah, poroča DNB. Bolgarsko-turška izjava o nenapadnju pomeni velik dogodek, ki kaže, da se je Anglija prisiljena umikati z Balkana in da bo morala ustaviti diplomatske zveze z Romunijo tudi še z drugimi balkanskimi državami, bocH romunski tisk, kakor poroča DNB. Vesti 19. februarja V portugalski prestolnici Lizboni je strašna nedeljska nevihta zahtevala življenje 102 ljudi, na tisoče ljudi pa je ranjenih, poroča DiNB. Angleški poslanik v Madridu, Hoare,' se je po daljšem obisku v Gibraltarju vrnil v Madrid, sporoča Reuter. Več tisoč avstralskih to jakov je včeraj dospelo v angleško oporišče Singapoore zaradi zaostrenega položaja na Daljnem Vzhodu. Vojaštvo so takoj razposlali na razne utrjene postojanke, poroča »United Press«. Italijanski oddelki v oazi Džarabubu pišejo resnično stran pristnega junaštva v vojaški zgodovini Italije. Džarabub je obkoljen od sovražnih oklepnih oddelkov, kakor otok v peščenem morju. Angleški oddelki so kakor veliko brodovje, ki hočejo razrušiti utrjen otok, pa se jim to ne posreči. Džarabub in Keren sta dva opomina sovražniku, ki zaslepljen po položaju drugod, meni, da je boj v Afriki lahak, pravi neko poročilo agencije Stefani. Propagandni uspeh angleških zmag v Afriki je popolnoma odpovedal. Doseženega ni bilo nič odločilnega, zaradi tega vlada v Angliji veliko razočaranje. Propaganda z afriškimi uspehi je zdaj na mrtvi točki, sodi »Diplomatično-politična korespodencac, glasilo nemškega zunanjega ministrstva. Kruha imajo v Angliji ljudje v izobilju, skoraj po takih cenah, kakor v mirnem času. Skrbi povzroča le pomanjkanje sira. Ker je bilo treba veliko ladij uporabiti za prevoz vojske na Sredozemlju, kar je zagotovilo tam sijajne uspehe, se je skrčil uvoz mesa, toda namesto tega razpolaga Anglija z velikimi količinami olja, masti in mleka, je govoril včeraj angleški minister za prehrano Woolton. Društvo Dodekaneianov je v Aleksandriji imelo zborovanje, na katerem je govoril tamošnji gTŠki patrijarh, ki je dejal, da je zasedba Dodekaneza po grških in angleških silah pred durmi, poroča atenski radio. Vrhovni _ poveljnik ameriškega vojnega brodovja, admiral Stark, je včeraj povedal časnikarjem, da bo Amerika morala poslati Angliji še več vojnih ladij, ker bodo tako zahtevali dogodki na svetu, ki lahko vsak dan prinesejo nova presenečenja, poroča agencija Havas. Področja, kf jih je zasedla Nemčija, so lahko srečna, da sta življenje in prehrana njihovega prebivalstva zagotovljena po gospodarski skupnosti Evrope, katero vodi Nemčija, zakaj Anglija tudi proti tem pokrajinam izvaja neusmiljeno blokado, piše »Deutsche Allge-meine Zeitungc. Italijansko brodovje je še zdavnaj prisililo Anglijo, da je začela svoje ladje pošiljati namesto skozi Sredozemlje, okoli Afrike. Temu brodovju se je tudi posrečilo s podmornicami izpopolniti zaporo proti Angliji, piše italijanski tisk v zvezi s posveti med voditeljem nemškega m italijanskega vojnega brodovja, kakor poroča DNB. Pomladno sonce nam bo prineslo veliki nemški udarec proti Angliji in s tem se bo tudi položaj Italije v Sredozemlju znatno zboljšal, dasi pomeni navzočnost Angležev v Bepgaziju, najboljši libijski luki, nov položaj. ki ga je treba nepristransko ocenjevati, piše italijanski dnevnik >Resto del Carlino«. Po Angleškem uradnem poročilu je bilo od 7. januarja dalje ujetih ali potopljenih za 73.000 ton nemških parnikov, za 170.000 ton italijanskih ter za 14000 ton takih nevtralnih ladij, ki 90 plule za Italijo ali Nemčijo. Od začetka vojne pa sta Neančija in Italija po teh podartkih izgubili skupaj nekaj če/, dva milijona ton trgovskega ladjevja, od tega Italija 623.000 ton. Italijanski listi napovedujejo v kratkem nenapadalno pogodbo med Japonsko in Sovjeti. Taka pogodba bi nedvomno sprožila vojno na Daljnem Vzhodu, ' «' t *■»* ' s "V ' 1 ■ K . • » g* . * , * A ker m japonski imperijalizem v tem primeru imel zavarovan hrbet po rdečem, japonskemu v propagandi vse do zadmjega tako bistveno nasprotnem imperijalizmu. Če bi Japonska napadla angleško Birmo ali Singapoore, je maršal Čangkajšek ponudil Angliji za obrambo teh področij eno svojih armad, ki bi iz južne Kitajske prestregla japonski napad čez Siam ali francosko Io-dokioo, poroča iz angleških krogov United Press. Predsednik Združenih držav Roosevelt je podpisal odlok, ki določa obrambne pasove in prepovedane zračne predele okoli ameriški li pomorskih postojank v Tihem in v Atlantskem morju. Ukrep bo začel veljati čez tri mesece. Potem se ne bo nobeno letalo in nobena ladja smela približati tem predelom, poroča United Press. Japonska vlada se je javno ponudila, da je pripravljena posredovati za mir v kateremkoli predelu sveta, torej tudi za mir med Nem- čijo in Anglijo. Za zdaj pa ni nobenega znamenja, da bi katera od teh vojskujočih se držav mislila .Japonce za tako uslugo prositi, so zvedeli včeraj tuji časnikarji v nemškem zunanjem ministrstvu. Edino narodnosocialistična Nemčija je ubrala pot, ki drži k pravi svobodi ter oprošča človeka od snovi in zlata. Evropa, ki jo Nemčija vodi, je dane« na zmagoviti poti. Nemčija hoče zagotoviti vsem narodom pravo svobodo, katere najboljše znamenje je socialni napredek. Zato so trditve ameriških senatorjev, da se Nemčija bori proti svobodi in želi podjarmiti svet, neokusna obrekovanja, piše berlinski dnevnik »Nachtausgabec. POSLOVNE PROSTORE oddamo v novi palači v I. - IV. nadstropju. Interesenti naj se zglasijo v pisarni trgovine med 9-10 in 16-17 uro LJUBLJANA Kolezija - moderno ljubljansko ljudsko kopališče 640 omaric, 10.000 m2 igrišč, tekmovalni bazen, tribuna za 2500 ljudi Delavci, ki jih je odbor za zimsko pomoč zbral zlasti med brezposelnimi družinskimi očeti, že vso zimo kopljejo bazen za veliko novo ljudsko kopališče v Koleziji, ki bo popolnoma urejeno veljalo gotovo nad 2.5 milijona din. Namesto stare trhla Kolegije bo dobil južni del mesta sodobno urjeno kopališče z igrišči na zemljišču, ki meri nad 10.000 kvodr. metrov. Ob Gunduličev ulici bo kopališča dolgo 180 metrov, ob Hajdrihovi pa 75 metrov. Imelo bo tri bazene in sicer za plavače 50 metrov dolg in 20 metrov širok veliki bazen, za neplavače 20 metrov dolg in 15 metrov širok bazen, za najmanjši drobiž pa še posebej 40 kvadr. metrov obsegajoči bazen, kjer »o po mili volji lahko eofali po vodi in bredli ter ta bazen zato imenujemo brodišče. V glavnem kopališčnem poslopju bo 42 družinskih kabin ter 860 omaric za moške in 280 omaric za ženske, poleg teh pa posebni prostori za športnike in ločeni prostori za športnice, prostori za nadzorstvo kopališča in za kopališčno osebje ter za blagajno, okrepčevalnico s kuhinjo za čaj in druge tople pijače, brivnica, prostori s prhami, prostorna stranišča ter v prvem nad- stropju tudi stanovanje za upravnika kopališča. Tribuna bo a m ii teatralna s štirimi terasami, kjer bo prostora za 2500 gledalcev. Za sončenje bodo okrog glavnega bazena ležišča, kjer bo dosti prostora za vse kopalce, ki ne bodo v vodi ali na igriščih. Športnikom bo na razpolago veliko te-kališče, prostor za košarko in prostor za odbojko, prostor za skok v višino in prostor za tenis, za otroke pa z vsemi pripravami urejeno prostorno igrišče, na drugi strani Gradaščice bodo pa odrasli imeli tudi dvoje balinišč, kolesarji pa pred glavnim vhodom v Gunduličevi ulici pokrit prostor za kolesa. Težaška, zidarska, železobetonska, umetno kamnoseška in tesarska dela za novo kopališče sože razpisana in upamo, da bodo pri licitaciji 5. marca gotovo že tudi oddana. Če izredne razmere dandašnjega Časa del ne bodo preveč zavlačevale, se bomo jeseni že lahko kopali v prerojeni Koleziji in uživali sonce in čisti zrak na zares sodobno urejenih igriščih. Tako bo spet južni del nušega mesta dobil veliko in vsemu prebivalstvu koristno privlačnost, Ljubljančani pa re spravo veliko ljudsko kopališče. Ljubljana od včeraj do danes Zaposlenost v decembru Kakor kaže statistika OUZD za mesec december, je bilo pri uradu zavarovanih 100.525 članov, bolnikov je bilo v tem času 3077, kar znaša 3.06% vsega članstva. Povprečna dnevna zavarovalna mezda je znašala 34.55 din. Celotna dnevna zavarovana mezda pa je znašala 3 milijone 473.150 din, kar pomeni, da se je celotna zavarovana mezda povečala v mesecu decembru za »79.839 din. Hud mraz, ki je pritisnil v drugi polovici meseca decembra lani, je nekatere obrate, n. pr. stavbarstvo, javna dela in slično popolnoma ustavil. Zaradi tega je padlo tudi število zavarova-i;*r nih delavcev za 7853. Kljub padcu aktivnih čla-f^ov pa se je stalež bolnikov povečal v Istem času ,t,. za 413, to je na 3077. Zaradi tega se je dvignil tudi odstotek bolnikov od 2.46% na 3.06%. To je takšna višina, ki ograža bilančno ravnotežje med dohodki in izdatki OUZD-a. Zaradi nove uvedbe lestvice mezdnih razredov, se je povprečna dnevna zavarovalna mezda dvignila napram istemu mesecu predhodnje-ga leta za 9.38 din, to je čez 37%, in sicer od 25.17 na 34.55 din. Podatki za krušne nakaznice za marec Banovinski prehranjevalni zavod objavlja: Vkljub temu, da »o bili pozvani občinski in mestni preskrbovalni uradi z našo okrožnico od 5. februarja, da najkasneje do 15. februarja sporoče Prevodu točno Število potrebnih nakaznic za mesec marec, se je na ta poziv do 19. februarja odzvala komaj polovica vseh občim. Prevod poziva 8 tem zadnjikrat vse one preskrbovalne urade, ki tega do sedaj niso storili, da najkasneje v dveh dneh nujno pošljejo zahtevane podatke. Občinam, od katerih Pre-\od do 21. t. m. ne bo prejel teh podatkov, nakaznic za marec sploh ne do poslal, a prav tako te občine ne bodo dobile niti moke. Razen tega bo Prevod objavil v časopisju imena vseh onih preskrbovalnih uradov, kateri tega poziva ne bodo vpoštevaK. Gasparijeve umetnine vzbujalo pozornost Kdor ljubi lepoto ter isto išče v likovnih umetninah, 60 dane« ne more pritoževati, da >w>ra l«'l° pogrešati. Tudi tega ne more nihče trditi, da so naši upodabljajoči umetniki neproduktivni, saj se umetnostne razstave v naših salonih in paviljonih vrstijo druga za drugo. Ni še zaključena Klemenčičev« jubilejna razstava ▼ Jakopičevem paviljonu, že imamo na novo priliko občudovati nove umetnine našega priznanega in priljubljenega slikarja Maksima Gasparija. Akad. slikar M. Gaspari je zbral štirinajst novejših svojih del ter jih deloma izvesil v razstavnih oknih umetnostnega »Salona Kos« v prehodu nebotičnika. Da se bo ob Gasparijevih umetninah vsakdo navduševal, ni dvomiti, saj je sleherno njegovo delo pesem, visoka pesem, ki opeva slovensko zemljo, mami slovenski dom, ljubkega slovenskega dekleta, našega očanca, ki opeva naše šege in navade... In taka pesem je bila, je in bo ostala večno lepa. Zalo naj nihče ne zamudi prilike ogledati si njegov »Medji dol« — motiv s Koroške (prijetna koroška domačija te že od daleč pozdravlja) — njegovo olje »Steljo« — v močnem vetru vozi kmetič praprot domov, ali pa »Marija z Jezusom«, ki jo Gaspari podaja v narodni noši, sedečo ob gozdnem parobku, nedaleč poljskega znamenja en pa prijetne glavice: »Dekle z lipovo vejico« (podano v dveh varijantah), »Dekle z nageljem«, »Dekle s pečo« itd. Gasparijeva dela bodo razstavljena do vključno 23. t. m pa ogled prav toplo priporočamo. Zmikavti na delu Številnejše so spet postale tatvine koles, ki tudi kljub ostri zimi niso ponehale. Sedaj, ko se je vreme izboljšalo, so postali tudi tatovi bolj delavni. To se vidi tudi iz prijav o ukradenih kolesih, ki jih prihaja na policijo iz dneva v dan več. Stefan Drobež je prijavil, da mu je nekdo odpeljal izpred GorSičeve gostilne črno pleskano kolo znamke >Traber< in vredno 1000 din. — Izpred kina Matice je nekdo odpeljal mehaniku Ivanu Korbarju moško kolo znamke »Champion«. Kolo je bilo vredno okroc 900 din. — Ob kolo je bil tudi inž. Viktor Pirkmayer. Tat mu ga je odpeljal izpred vile na Vrtači. Vredno je bilo 1000 din. — 1000 din vredno moško kolo je zmanjkalo tudi Vinku Gašperšiču. — Perhavcu Rudolfu so ukradli iz vlakovne sprejemnice na glavnem kolodvoru kolo, vredno 1000 din. — Prijatelj koles je izmaknil tudi kolo Ivanu Jančiču, ko se je le-ta malce pomudil v gostilni »Pri kamniti mizi« v Šiški .Kolo je bilo znamke >Styria< in vredno jurja. — Pred tatovi kaže. da bo treba kolesa temeljito zaklepati ali pa stati kar zraven njega, sicer nisi nikjer brez skrbi, da ga še dobiš, ko se vrneš od opravka. Nesreče Na 50-letnega hlapca Franca Mahniča, ki je »lužil v Borovnici, se je prevrnila z voza truga gramoza in ga pokopala pod seboj. Pri tem je Mahnič dobil hude notranje poškodbe in si zlomil tudi desnico. — V bolnišnico se je moralo zateči tudi nekaj oklancev, ki so si jih izposodili kmečki fantje. Sil- Cigansko naselje porušili do tal Djakovo, 19. febr. j. V va6i Velika Kopanica pri Djakovu so kmetje pred dvema dnevoma korenito opravili s cigani, ki so b»li v vasi naseljeni že 50 let. Ponoči so se V6i kmetje dvigpili, se oborožili in odšli z orodjem pred cigansko naselje. Pognali so iz hiš v6e cigane, nato pa v nekaj urah porušili vse hiše in jih dobesedno zravnali z zemljo. Cigani so se ponavadi preživljali s prosjačenjem, zraven so seveda tudi kradli. V vasi Velika Kopanica so bile tatvine na dnevnem redu. Kmetje so imeli velike preglavice zaradi tega. Oblasti so večkrat cigane trdo prijele, toda kot izkušenim goljufom in tatovom so težko kaj dokazale. Zato so kmetje 6ami sklenili narediti red Vse ciganske hiše so podrli, enemu staremu ciganu, ki je živel pošteno, so io pustili. Oblastem 60 kmetje izjavili, da so pripravljeni poravnati vso škodo, ne bodo pa nič več do- fustili, da bi ee cigani med nje ponovno naselili. Ja vsak način hočejo, da se poberejo iz vasi in se Pomladno sonce nam bo prineslo veliki nemški ne prikažejo nikdar več. Drobni Zagreb, 19. febr. J. Snoči se je vrnil iz Rima zagrebški nadškof dr. Stepinec. Dr. Stepinec je bil v Rimu sprejet pri sv. očetu in je sprožil vprašanje proglasitve za svetnika bi. Nikola Taveliča. Zagreb, i9. febr. j. Včeraj je umrl zagrebški kanonik in kulturni delavec Slovenec Janko Barle v starosti 72 let. Kanonik Janko Barle je bil 6in učitelja in je prišel v Zagreb v zadnja dva gimnazijska razreda. Kot duhovnik je o6tal v zagrebški nadškofiji in je deloval v več farah. 2e tedaj se je izkazal kot vesten zbiralec narodnega blaga in je napisal več razprav in člankov v slovenske znanstvene revije. Posebno ljubezen je posvetil cerkveni glasbi in je bil dolga desetletja urednik lista »Sv. Cecilija«. Razen tega se je kot zagrebški kanonik posvetil proučevanju cerkvene zgodovine Zagreba. Zaradi svojega obsežnega in temeljitega dela je po-stal tudi član zagrebške znanstvene Akademije. Zagorje Ravnateljstvo meščanske šole objavlja, da bo v soboto 22. t. m. zvečer ob 8 pripravilo pod okriljem Pomladka Rdečega križa v dvorani Zadružnega doma v Zagorju posebno prireditev. Cisti dobiček te prireditve je namenjen v korist šolske kuhinje, kjer prejema dnevno 62 učencev odnosno učenk mlečno južino. K tej dobrodelni prireditvi vabimo vse socialno čuteče občinstvo. Prehranjevalni urad v Zagorju je naročil dva vagona krompirja. Krompir bo prvovrsten ter zato uporaben tudi za seme. Plavamo — po zagorskih cestah namreč. — Razumemo, da v zimskem času ceste ne morejo biti take kot n. pr. v kaki drugi letni dobi. Vsekakor pa je zanikrn ost, da je nova cesta v blatu kot ga že zlepa ne pomnimo. Do gležnjev in se više ti sega, a ni nikogar, ki bi ga posnel. Gramoz, ki bi bil moral že jeseni na cesto, se utaplja v blatu neizrabljen. Gorje njemu,, ki nima prvovrstnega obuvala, a tudi tistemu, ki ga dohiti sredi ceste avtobus. Prosimo merodajne či-nitelje, da se že vendar zganejo, saj Zagorje, mislimo, že toliko prispeva v cestni odbor, da sme pričakovati nekoliko več uvidevnosti. v«6tra Pančurja, 16-letnega pos. sina, so tudi na-mahali domači fantje pred neko gostilno. Med pretepom ga je nekdo izmed fantov sunil tudi z nožem v prsa in desno stegpo. — V neki gostilni v Viž-m.rjih pa so se sprli tudi že starejši pivci. Beseda je dala besedo in nazadnje je govorila pravica pesti. Nastal je prelep, med katerim je nekdo sunil 50-letnega mehanika Jakoba Burgerja s čevljem v levo nogo in mu jo poškodoval. — V bolnišnici *e je zatekel včeraj tudi Jože Kupelet, ki je bil po obrazu ves krvav. Nekdo ga je napadel in mu razrezal obraz. — Posestnika Japlja Miho je povozil voz in mu je pri tem kolo voza zlomilo nogo. — Francka Orehek je menda pretrdo zaspala J'a,.loP peči. Kar naenkrat se je znašla na tleh. Padla je c peči. Pri padcu si je zlomila desnico v ramenu. Posestnikov sin Ciril Bogataj, doma _ te Češenj pri Železnikih, je imel doma opravka pri slamoreznici. Ni bil pri delu dovolj previden in mu je slamoreznica močno poškodovalo dva prsta na levi roki. Mizarski pomočnik Al. Zidan je imel smolo s stra-šilcio pištolo. Naboj mu je poškodoval roko. Kaie, da bo odoe«ci epomin, kdaj se je igral z neigračo. Obvestila ljubljanskega prehranjevalnega urada Na dodatne krušne karte za bolnike bodo na sladkorni bolezni bolni lahko namesto bele moke dobili tudi Grahamov kruh ali moko, ker jim bela krušna moka škoduje. Ker je pa G ra; hamov kruh kot specialiteta precej drag, saj ga nekateri smatrajo za luksuzno pecivo, moramo gospodinje poučiti, kako lahko same za-mesijo in spečejo tak kruh, ki ga smejo jesti diabetiki ali boini na sladkorni bolezni, poseb-no zdrav je pa za ljudi, ki bolehajo na slabi prebavi. Grahamov kruh je pečen iz pšenične moke. Če daste v mlin 100 kg pšenice, dobite za Grahamov kruh 85 kg moke. Torej Grahamov kruh je pečen iz pšenične moke, ki je v njej še prav mnogo otrobov. Prav dober in zdrav kruh pa lahko spečete tudi, če vzamete 1 kg sedaj predpisane pšenične krušne moke in 1 k^ ržene moke ter zmesi primešate še 30 dkg ali nekoliko več otrobov. Iz te mešanice boste dobili 3 kg težko štruco prav dobrega in okusnega kruha, ki se dolgo drži ter je zdravju in prebavi zelo koristen. Kdor je slaboten ali bolehen, naj torej je ta kruh, kakršnega je naš kmet, pa bo zdrav in krepak ter imel vedno dober apetit, njegovi otroci pa rdeča lica. Nadomestek za pravi poper smo dobili tudi v Ljubljano in ga dobimo že povsod. Ker je pravi poper zaradi težkega prevoza po morju silno drag, je prodaja zdravju neškodljivega poprovega nadomestka dovoljena, vendar pa mora biti ta umetni poper natanko in jasno označen za nadomestek. Seveda pa mora biti nadomestek tudi vsaj polovico cenejši od dragega pravega popra. Trgovec, ki bi poprov nadomestek prodajal za pravi poper, bi bil seveda prav strogo kaznovan ter bi ga oškodovani kupci gotovo takoj prijavili mestnemu tržnemu uradu ali pa upravi državne policije. Neprijetnosti zaradi zamenjavanja forintov in dinarjev Celje, 18. febn^a,fia. Celjsko okrožno sodišče Je obravnavalo vj*" raj prav zanimivo zadevo z dežele. Balon in Jožefa z Bizeljskega sta kupila od posestnika Zaviška Antona 3 parcele. Kupčija je bila skle; njena v kleti pri dobri vinski kapljici. Balonovi so se z Zaviškom pogovorili, da pojdejo skupaj čez nekaj dni k notarju v Brežice, kjer bi podpisali kupno pogodbo. Nekaj dni nato so se oglasili pri notarju dr. Lesarju v Brežicah. Ker pa ga ni bilo doma, je vzel zaradi informacij podatke le njegov uradnik. Balonovi in Zavišek pa so se spet dogovorili, da se zglasijo ponovno pr'1 notarju, ko bodo že dobili dovoljenje za vknjižbo lastninske pravice. Do kupno pogodbe pri notarju pa ni prišlo. Zavišek je nenadoma zbolel in umrl. Univerzalna njegova dedinja je postala Zaviškova žena, ki pa ni živela skupno s svojim možem ter zato ni vedela za kupčijo. Na zapu; ščinski razpravi so ji predložili, da je njen mož prodal 3 parcele Balonovim. Balonova sta trdila, da sta se pogodila ustmeno za* 15.000 din ter plačala že tisočak, dočim so druge priče izjavljale, da je pokojnik govoril z njimi o prodanih parcelah za 30.000 din. Zadeva je prišla pred sodišče. Balonova sta bila obtožena, da sta hotela goljufati. Sodišče pa je vso zadevo pojasnilo. Priče so namreč izjavile, da ne vedo, ali je mislil pokojni Zavišek na 30.000 forintov ali dinarjev. Med tem časem je umrl tudi Balon in kot obtoženka j® stala pred sodniki le Balonova žena. Sodišče ni imelo podlage za obsodbo in je Balonovo oprostilo. Frankolovo pri Celju »Slovenski domc dobite vsak dan že ob pol ® popoldne v Gospodarski zadrugi na Frankolovem- Naročite in kupujte ta naš najboljši po poldne v-; nik, ki vas obvešča o vseh številnih dogodkih, ki se odigravajo v današnjem času po širnem svetu in vas vedri s prekrasnimi romani in drugimi zanimivimi članki 1 SELO 01r TRAČ E t KORAKI Roman m tlikami »Kaj vara j«?« j« začudeno vprašal. »Zdi M, da vzbuja moja prisotnost veliko pozornost!« Gospodar se j« odkašljal. »Kot se ml vidi, ste pravkar prišli v PlathU »Zakaj me to vprašate?« je začudeno rekel Darek in se namršil. »Samo zato, kar gotovo niste slišali ca podeduje novice, go ■pod Darek!« Mladenič naglo odloži svojo pijačo. »2elel bi, da mi objasnite, kaj ae dogajal« je rekel c odsekanim glasom. »Menda ca božjo voljo oi eopet... menda ni bil copet kak umor?« Gospodar je nekam sv»čar» prikimal. »Ubit je bil g. Prince... UWi so ga dane« popoldne... S težkim razpelom, ^^sf°pqriedl «o bili uprti na mladega Dareka. Mladenič ee ni veliko cmenH ra goste, le c izbuljenimi očmi je gledal pri- PO¥*Mo|aBogl« je tiho zaatckal. »Princel Ubiti« »Z nekim razpelom, gospod,« je ponovil gospodar. »Našli so ga danes c razbito lobanjo v hiši vašega pokojnega strica. Vsi pravijo, da je to copet Cashdonovo delo. Policija je prosila ca okrepitve m vse mesto bo nocoj temeljito preiskano.« Darek Ricardo je težko dihal. Nato je cagrabil evojo čašo in na dušek izpit. »Morani oditi,« je rekel e drhtečim glasom. »Moram se še z nekom sestati, preden bo noč. Jutri se moram vrniti v London.« Odšel je z negotovimi koraki, oči gostov pa so ga spremljale. Glas bojazljivca, ca kakršnega so ga imeli vaščani, se je še povečal pri dobrodušnih stanovalcih Platna. Hitro je prišel do stanovanja polkov-nika Datmarja, med potjo pa je od časa do časa pogledal ček ramo. Nestrpno je čakal pred glavnimi vrati, dokler mu jih ni prišla odpret služkinja. Za seboj je skrb no zaprl vrata in jo zaprosil, da ga pri javi rans Datmar. »Gospod, grem gledat, če je doma ...« »Recite ji, da moram na vsak načo dotok voda v obe reki še pojačil, se boje, da bo prišlo ponovno do poplav v nižje ležečih delih, slasti ob Kolpi. Zagrebška občina je dobila svojo lastno živilsko •provizacijo, Aprovizacija bo preskrbovala mestno Prebivalstvo z moko, pšenico, mastjo, oljem, sladkorjem, kavinimi nadomestki, testeninami, krompirjem in gorivom, Za režijske stroške bodo pribili k nabavnim stroškom 2%, Vodstvo nad aprovizacijo bo imelo deset občinskih odbornikov. Njihova služba bo brezplačno. Z včerajšnjega in današnjega zasedanja banskega sveta Preskrba Slovenije s hrano dobro deluje Ljubljana, 18. februarja. Na včerajšnjem dopoldanskem zasedanju ban-sveta ]e za poročilom načelnika kmetijskega oddelka podal poročilo o stanju prehrane v Sloveniji predsednik Prevoda minister Franc Snoj. Do stiske v prehrani je v naši državi prišlo zavoljo tega, ker je bila lanska letina pšenice za skoraj 100.000 vagonov slabša kakor leto prej. Zalog ni bilo, potrošnja pa je bila večja. Izvoz v tujino je prenehal. Vsa Slovenija je glede prehrane pasivna. Letno potrebujemo do 12.000 vagonov žita od zunaj. Ker ni prišlo iz drugih krajev države zadosti žita, je bilo treba uvesti omejitev. Tako je ostalo na razpolago toliko žita, da se pomanjkanja ali celo lakote ni treba bati. V celoti je izdal Prevod 874.000 nakaznic. To bi odgovarjalo porabi 310 vagonov pšenice mesečno. Novo ministrstvo za prehrano računa, da bo s strogimi ukrepi odkrilo v žitorodnih krajih države še 12.000 vagonov skritega žita. Ko bodo prispele še večje količine žita iz Bolgarije v zameno za modro galico, in okrog 100 vagonov iz Slovaške, bo, kakor kaže, prehrana v vsej državi redna. K sreči je primanjkljaj pšenice pokril večji pridelek koruze. Pridelek je lani znašal pol milijona vagonov ali 100.000 vagonov več kakor ponavadi. Razumljivo je, da 6e je tudi pri nas povečala poraba koruze. Od prejšnjih 300 vagonov na mesec se je poraba v Sloveniji dvignila na 800 vagonov mesečno. 2e zaradi koruze ne more biti pri nas lakote. Potrebne količine sladkorja so zagotovljene. Tu ne bo nobenega pomanjkanja. Podobno bo z rižem in mastjo. Tudi pri olju ne bo preglavic, če bodo ljudje pametni in ne bodo brez potrebe kopičili svojih zalog. Prevod ima na zalogi tudi okrog 100 vagonov fižola. V6a potrebna količina modre galice je zagotovljena in leži v skladiščih v Celju. Ves čas je imel Prevod obilo dela. Toda vse je bilo_ spretno opravljeno. Računati je treba, da bo do junija prišlo vse poslovanje v tek in bo nastopil povsod popoln red, kar se tiče prehrane v Sloveniji. V podrobni razpravi se je oglasilo večje število članov banskega sveta, ki so poudarjali, da je treba kmetijstvu posvetiti največjo pozornost. Kajti v sedanjih časih je vloga kmetijstva ogromno pridobila na svojem pomenu. G. Štuhec iz Ljutomera se je zavzemal za zadružništvo, predsednik Kmetijske zbornice Steblovnik pa za večje podpore kmetijstvu, zlasti za zatiranje vseh sadnih škodljivcev in za večje podpore kmetovalcem, ki bodo proizvodnjo dvignili z uporabo umetnih gnojil in z uporabo kmetijskih strojev. Banovina naj bi pomagala tudi a tem, da bi posredovala za večja posojila kmetijstvu od 6trani Priv. agr. banke. Na popoldanski razpravi se je razprava o proračunu kmetijskega oddelka nadaljevala. Vsi govorniki (Jakob Jan, Kržišnik Ludvik, Kugovnik Jurij in Peter Zadravec) so govorili za to, da se izvzame zajec izpod zaščite, ker dela vse preveč škode kmetom. Vinogradnikom naj se omogoči nižja cena modre galice, obenem pa z vsemi močmi podpira izgradnja sadnih sušilnic, Prav tako so se zavzemali za dvig kmetijske izobrazbe in za obsežnejše delo kmetijskih refer. na terenu in ne samo v pisarnah. 875 ljudskih šol in 17 gimnazij je v Sloveniji Prav gotovo je ljudsko šolstvo prav važen Či-nitelj pri vzgoji mladine, saj daje vprav ljudska šola temeljno izobrazbo vsakomur. Tudi na današnjem dopoldanskem zasedanju banskega sveta je bilo mnogo govora o našem šolstvu. Načelnik prosvetnega oddelka banske uprave Lovro Sušnik je dal obširno poročilo, iz katerega je razvidno naslednje. Ljudske šole. Kakor je pokazala statistika, je bilo 1. nov. 1940 v vsej banovini 875 ljudskih Sol, ki imajo večinoma po 8 razredov. Razen ljudskih šol je še 61 otroških vrtcev in 22 zavetišč. Vseh 875 ljudskih šol ima 4.112 oddelkov. Lani je bilo za omenjeno šolstvo potrebnih 4332 učnih oseb, do 1. novembra pa je število porastlo za 52. To je učno osebje, ki predstavlja le državne, oziroma banovinske uslužbence. Premestitev po prošnji je bilo 366, po službeni potrebi pa je bilo premeščenih 52 učnih oseb. Razen učiteljstva je v banovini še 40 okrajnih šolskih nadzornikov, 13 šolskih referentov in 23 šolskih tajnikov. V začetku letošnjega šolskega leta so se vpisali 180.104 otroci. V zavodih za defektne otroke in v pomožnih oddelkih je bilo 688 otrok, v otroških vrtcih pa 2390. Povprečno obiskuje 44 otrok en razred. V preteklem šolskem letu se zaradi bolezni, prevelike oddaljenosti ali pa telesne ali pa duševne nesposobnosti ni vpisalo 930 otrok. Vsekakor je zelo važno, da banovina skrbi tudi za otroke, ki so gluhi ali slepi, bolni, manj nadarjeni ali jih je celo treba dati v vzgajališče. Posebno je postalo v preteklem letu pereče vprašanje nemške in madžarske narodne manjšine. Po navodilih prosvetnega ministrstva vpisuje v manjšinske oddelke upravitelj sam brez komisije. Pod vplivom svetovnih dogodkov in zaradi propagande so v nekaterih krajih tudi starši brez dvoma slovenskega rodu priglasili svoje otroke za vpis v manjšinske oddelke. Tu pa je morala poseči vmes oblast, ki je po dokazilih določila otroku pouk, ki mu gre po njegovi narodnosti. Da se že majhnim otrokom vcepi ljubezen do zemlje in kar na njej raste, ima v banovini 783 šol svoje vrtove, le 92 šol je takih, ki nimajo vrta. Važno nalogo pa opravlja banovina s prirejanjem božičnic, ustanavljanjem šolskih in dijaških kuhinj, daje dijakom štipendije ter podpira nadarjene revne dijake. Za božičnico je bilo obdarovanih 709 šol. Šolskih kuhinj je ob koncu leta 1940. bilo že 183 pri ljudskih in 47 pri meščanskih šolah. Meščanske šole. V banovini jih je 51. Vseh oddelkov je 313. Učencev se je vpisalo v začetku šolskega leta 1940-41 9577. Število učiteljev pa je bilo konec decembra 319. Srednje, učiteljske in strokovne šole. 17 državnih gimnazij ima skupno 301 oddelek. Prostora pa primanjkuje še za 102 oddelka. 70 oddelkov pa menjava dnevni pouk. V državnih gimnazijah je 12.808 učencev in učenk. V treh nedržavnih pa je skupno 1012 dijakov. Na drž. srednjih šolah je skupno 14 ravnateljev in 466 profesorjev. V obeh drž. učiteljskih šolah imamo skupno 703 dijake v 20 oddelkih. V treh zasebnih učiteljskih šolah pa je 207 učenk v 9 oddelkih. Na šolah sta dva ravnatelja in 36 profesorjev. Nemalo vzgojno nalogo pa imajo brez dvoma gospodinjske šole in tečaji, ki usposabljajo naša dekleta za dobre gospodinje. Ljubitelji glasbe pa so letos lahko veseli, saj smo v Ljubljani dobili Glasbeno akademijo. Za kulturno povzdigo naroda skrba prav gotovo v nemajhni meri ljudske univerze, ki imajo iz leta v leto več poslušalcev, dalje gledališču, prosvetni odri, radio, kinomatografi, muzeji, knjige, listi in društva. Morda bo bralce zanimalo, koliko teh in onih kulturnih ustanov imamo in kako so delovale. V pretekli sezoni je po Sloveniji delovalo 6 ljudskih univerz, ki so priredila 41 predavanj. Predavanja pa je poslušalo 5562 poslušalcev. Skupno pa je bilo lansko leto 118 predavanj in 16.114 poslušalcev, Čeprav se je število predavanj skrčilo, vendar je število poslušalcev naraslo za več kot 2000. Slovenska gledališča so v preteklem letu odigrala 688 predstav, prodanih vstopnic pa je bilo 227.034. Od lanskega leta se je število predstav povečalo za 23, število gledalcev pa za 6330. Važno vlogo imajo za ljudsko prosveto tudi prosvetni odri. 12 jih imamo v Sloveniji, ki so vštevši ponovitve priredili 196 predstav, katere je obiskalo 38.362 oseb. Glede kulturnih prireditev pa statistika pokože, da je bilo v letu 1939. 2612 dramatičnih predstav, 240 koncertov, 396 športnih prireditev, 450 akademij in proslav, 42 lutkovnih predstav, 219 izrednih filmskih predstav, 168 predavanj in 23 umetniških razstav. Vseh teh prireditev se je udeležilo čez 1 milijon oseb. Važen kulturni činitelj je tudi naš radio. V 1. 1939. je oddala postaja v celoti 3022 ur. Število radijskih naročnikov se stalno veča. Ob koncu 1. 1940. jih je bilo že 25.046. Tudi s kinomatografi je banovina na dobrem. Ima jih 65. V vseh kinih je bilo 20.683 predstav, katerih se je udeležilo 2,792.339 oseb. Število Sredstav je v zadnjem letu naraslo za 1843. — [ed važne kulturne ustanove spadajo tudi muzeji. V naši banovini jih imamo 18, od katerih so trije državni, 5 samoupravnih in 10 privatnih. Vse muzeje je lani obiskalo 51.672 oseb. Kako pa s knjigami? Za lansko leto še statistika ni dokončna, zato navedemo lahko številke samo za leto 1939. L. 1939. je izšlo v naši banovini 318 knjig, na tujem pa 38 slovenskih del. Razveseljivo pri tem je, da je med temi deli le 18 prevodov. Tudi časopisi so pri nas zelo razširjeni. Naklade listov se stalno večajo. Zdaj izhaja v banovini 231 listov. Število se je od lanskega leta povečalo za 5. Tu so všteti samo listi, ki izhajajo v Sloveniji, na tujem pa izhaja še 21 listov, od katerih večina v Ameriki. — Knjižnice imajo tudi velik promet. Po stanju 31. avgusta imamo v naši banovini kar 2802 knjižnici, katere imajo vsega 2,227.384 knjig in od katerih so jih izposodile čez 1 milijon in pol. Važen činitelj pri prosvetnem delu so tudi društva. V nobeni drugi banovini ni društveno delovanje tako živahno kakor pri nas. Do 31. avgusta 1940 je v banovini bilo 6363 društev, ki imajo 2558 odsekov. Število društev se je lani povečalo za 30, število društvenih odsekov pa za 76. Raznih društvenih domov je v banovini 1356,» gradijo jih pa še 45. Za celotno prosvetno delo v naši banovini je le-ta izdala čez 2 milijona podpor, kar pomenja, da banovina zna ceniti narodno kulturo. Vsekakor gre vse prizadevanje banske uprave za tem, da postane naša ljudska šola v polnem smislu besede to, kar pomeni njen naziv. Upravičeno pričakujemo, da se bo marsikaj zboljšalo glede novih učnih načrtov, ki so že pripravljeni. Potrebni pa bodo še drugi ukrepi, katere pa bo mnogo laže izvesti, ko bo Slovenija dobila svojo avtonomijo. — Da bi banska uprava navezala obmejno učiteljstvo na obmejne kraje, jim je banska oprava začela dajati nagrade za narodno prosvetno delo. Banska uprava je posvetila posebno pozornost napredku pouka in dvigu vzgoje v etičnem, na- Razprava proti ponarejalcem Obtožnica je bila prebrana na tajni razpravi nadaljevanje pa je bilo javno Razprava proti ponarejevalcem je prava senzacija za Mariborčane. Razpravna dvorana je bila danes zjutraj nabito polna. Ko pa so ljudje zve-deli, da bo začetek razprave tajen, so se godr-njaje selili na hodnik ter Čakali, da smejo spet v dvorano. Pričetek se je vršil z zamudo, ker je senat najprej sodil nekemu mlajšemu mladoletniku, ki je bil obtožen v procesu, ker je svojemu očetu — enemu izmed glavnih osumljencev — ukradel 5 ponarejenih bankovcev po 500 din ter jih razpečal. Senatu predseduje dr. Turato, pri-sednika pa sta dr. Adamič in Kolšek. Obtožbo zastopa državni pravdnik Košenina. Obtožence brani 10 odvetnikov, ki pa so malone vsi uradno postavljeni. 10 obtožencev je bilo pripeljanih k razpravi iz preiskovalnega zapora. — Josipa Belca sta pripeljala dva orožnika uklenjenega iz Murske Sobote, kjer ga imajo zaprtega zaradi nekih vlomov ter se je najbrž tudi pajdaši! z Bratkom. Ostali obtoženci, ki se branijo iz svobode eo prišli vsi, razen enega, k razpravi. V Maribor se je pripeljala iz Radeč tudi Frančiška Zrimšek, vendar k razpravi ni mogla priti, ker ji je preko noči noga tako otekla, da ne more hoditi. Orožniki iz Košakov so bili naprošeni, da jo pripeljejo k razpravi ter se je to popoldne res zgodilo. Obtožnica je bila prebrana tajno, to pa zato, ker je Tomaž Senekovič obtožen tudi po čl. 3. zakona o zaščiti države. Po prečitanju obtožnice pa je predsednik proglasil razpravo za javno. Nato se je pričelo zasliševanje obtožencev. Preden je bil zaslišan glavni obtoženec Majhenc Franc, se je dvignil njegov zagovornik in prebral spričevalo uradnega zdravnika, ki pravi, da je obtoženec težko bolan, in sicer ima pljučno jetiko. Nato pa se je vse dopoldne vršilo zasliševanje Majcna. Popoldne se je razprava nadaljevala ter je trajala do jooznega večera. Razpravi prisostvuje tudi ekspert finančnega ministrstva, upokojeni načelnik ministrstva za notranje zadeve g. Vekoslav Keršovaa. rodnem in socialnem oziru v zavesti, da bo le dobro izobražena in pravilno vzgojena mladina kos nalogam, ki jo čakajo v življenju. Banska uprava je oziroma bo dala za vzdrževanje ljudskih šol v banovini za bodoči proračun čez 18 milijonov din, to je skoraj za 1 milijon več kakor lansko leto. Banovina bo tudi v bodoče kar najbolj podpirala šolske kuhinje, in jih ustanavljala še tam, kjer so potrebne. Pri gradnji novih šol se banska uprava drži načela, da je treba čim več manjših ljudskih šol, da nekaterim otrokom ne bo treba hoditi tako daleč v šolo, kakor doslej. Sedaj je v gradnji še 25 šol. Ker še mnogi sedanji meščanskošolski učitelji nimajo klasifikacijo za poučevanje na meščanskih šolah, je stavila banska uprava ministrstvu predlog za ustanovitev višje pedagoške šole v Ljubljani, s čimer bi se mogli tudi sedanji meščansko šolski učitelji pridobiti potrebno izobrazbo. Zaradi težkih časov ni bilo moči misliti na zidavo novih poslopij za meščanske šole. V tem letu je bilo dograjeno poslopje v Črnomlju, kupljeno zemljišče za šolo v Litiji, za šolo na Rakeku bodo načrti za šolsko zgradbo skoraj dogotovljeni, v Domžalah pa je bila meščanska šola znatno razširjena. Vremensko poročilo Kraj Barometer-sko stanje temperaturi) v (J1 »•* a > 1 1 Veter Pada- vine • « 1iŠ a « t> S • *® 'SČ c « e -1 X > Sc P (smer. Jakosti e ■—. s vrsta Ljubljana 750-9 5-8 -M 95 ■«i. 10 0 41 dež Maribor 750-0 5-0 1-0 90 5 0 — — Zagreb 74S-2 14-0 2-0 99 6 SW, 2-0 dež Belgrad 74S-7 140 70 90 8 SE, 12-0 dež Sarajevo 752-1 8-0 2-9 90 10 0 3-0 dež Vis 751-2 9-0 7-0 76 10 8SE» — — Split 749-7 12-0 9-0 80 7 SE, 1-0 dež Kumbor 750-1 15*0 11-0 90 7 E, 21-0 dež Žirje 743-b 8-0 9-0 90 10 SE, 1-0 dež □abpavnlR 750-9 15-0 10-9 80 1) SE, 27-- dež Vremenska napoved: Pretežno oblačno t rali limi krajevnimi padavinami. Najnižja temperatu ra na letališču je —1.8 C® Koledar Danes, sreda 19. februarja: Julijan, muč. Četrtek, 20. februarja: Elevterij, šk. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustel;, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; ž mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Občni zbor Združenja vojnih invalidov v Kranju bo v nedeljo 23. februarja ob 9 dopoldne v dvorani »Na Stari pošti« v Kranju. Dolžnost vsakega člana Združenja vojnih invalidov je, da se udeleži občnega zbora. — Eno dopoldne vsakdo lahko žrtvuje svoji organizaciji, zato pridite prav vsil — Odbor. V petek 21. t, m. bo v mali filharmonični dvorani koncert na dveh klavirjih, ki ga bosta izvajali Marta Osterc in Silva Hraševee. Vstopnice v Matični knjigarni. Šešelj Antonija, z*šč. sestra, je vodila dne 15. in 16. t. m. v Čemšeniltu pri Trojanah zdravstveni tečaj. Vsi se ji najlepše zahvaljujemo za njena poučna predavanja. Enako iskrena hvala ženski kršč. zvezi v Ljubljani, ki je tečaj organizirala, »Orač«. naš največji kmetijski strokovni list, bo posvetil v okviru akcije za povečanje kmetijske proizvodnje, svojo letošnjo marčevo številko izključno navodilom za pravilno gojenje onih kmetijskih rastlin, ki jih sejemo ozir. sadimo spomladi. Da bodo mogla potrebna navodila priti v roke slednjemu slovenskemu kmetu, bo izšla tretja številka »Orača« v zvišani nakladi 50.000 iztiaov. V nedeljo, dne 2. marca, se bo ta številka »Orača« razpečavala po vseh slovenskih krajih. Posamezni izvod bo stal samo 1 din. Opozarjamo že zdaj na to izredno številko »Orača« vse naše čitatelje in jim priporočamo, naj jo kupijo. S tem si bodo za en sam dinar preskrbeli navodila, ki jim bodo pomagala zvišati množino in kakovost ter s tem tudi vrednost letošnjih pridelkov. V okviru Ljudske univerze priredi Geografsko društvo drevi ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti predavanje svojega člana dr. Jožeta Rusa: O licu in liku Triglava. Predavanje bo opremljeno s .100 krasnimi barvnimi iapozitivi, na koncu pa bo dodan še kratek film g. Badjure »Triglav«. Občni zbor A ero-kluba »Naša krila« v Ljubljani, bo v četrtek, dne 20 t. m. v prostorih Auto-kluba v Kazini, «n »cer za krajevni odbor ob 17.30, za oblastni odbor pa ob 18. Slovenska kolesarska zveza, Ljubljana. Redna seja upravnega odbora bo v sredo 19. l. m. ob 19 v kavarni Vospernik, Ljubljana, Stari trg št. 34. Dnevni red: Spor v Koroški kolesarski pedzvezi in poročalo delegatov o občnem zboru imenovane podzveze, — Tajnik. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20 Sreda, 19. februarja: »Šesto nadstropje«. Red Sreda. Četrtek, 20. februarja: »Cigani«. Red A. Petek, 21. februarja: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Zaprta vrata). Sobota, 22. februarja: »Šesto nadstropje«. Izven. Opera — Začetek ob 20 Sreda, 19. februarja: »Rusalka«. Red Pre- mierski. Gostovanje tenorista zagrebške Opere, Josipa Gostiča. Četrtek, 20. februarja: »Sabska kraljica«. Red Četrtek. Gostovanje Josipa Gostiča, tenorista zagrebške Opere. Petek, 21. februarja: Zaprto. (Generalka). Sobota, 22. februarja: »Tri stare škatle«. Premiera. Opereta. Izven. Mariborsko gledališče Sreda, 19. februarja: Zaprto. Četrtek, 20, februarja ob 20: »Lepa Vida«. Gostovanje Dauilove in Kralja, članov ljubljansko drame. KAP S. DIMI AS IL-KALA Coiriino »AS 11-«^ MS Ift-RAHEB MALTA 5» MARSA SCItOCCO nasipi, da se ne bi mogla nasade. Zaradi smotrnega na tem polju lotili, danes val el ta Malta i nekaterimi drugimi otoki, ki spadajo v to otoško skupino. Pred dobrim tednom je bilo v italijanskem časopisju objavljeno, da so italijanska in nemška letala od zadetka vojne do tedaj že tristokrat napadla to angleško trdnjavo v Sredozemskem morju. STALINOVI SLUŽBI Pri te) razlastitvi je na cestah eksplodiralo osem bomb, ranjenih je bilo petdeset ljudi, trije ubiti, v blagajno stranke pa so vključili tristo eno in Štirideset tisoč rubljev. Torej ne more tako zelo presenečati, da je tudi pri drugi krizi, pri kateri se je začelo Čutiti pomanjkanje gotovine, prišel na preprosto, čez vse preprosto misel, da bi si tisto, česar je potreboval, vzel iz blagajne Združenih držav. | Vsekakor je denar nnjneje potreboval kakor kdaj prej. Kar je državna blagajna imela tujega denarja, je bil v žalostnem razmerju z veličastnimi načrti industrijskih uradov. Zunanjepolitični oddelek GPU ter sovjetska vojaška vohunska služba sta nekoč, ko sta tudi ona razširila delavno področje, bila v prav tako kočljivem proračunskem položaja. Lov za »valuto«, za zlatom ali zlatu odgovarjajoči vrednosti je prevzemal vse mišljenje sovjetske vlade. Pri GPU so uredili poseben urad za valuto ter uporabili vse načine, ki si jih je mogoče misliti, od sleparije do nasilja, da bi iz ljudi spravili ves tuji denar ter druge zlate vrednosti, kar so jih še imeli. To je doseglo višek v tako imenovani dolarski inkviziciji, pri kateri so sovjetske državljane tako dolgo po načrtu privijali, dokler niso prišli na dan s podporami, katere so jim pošiljali sorodniki iz Amerike. Ni bilo redko, da je GPU žrtve zaprla in jih mučila, dokler ni iz tujine prišla odkupnina. Vse to je bilo v javnosti na široko poznano, še preprostejše načine za preskrbovanje cenenega denarja pa je Stalin zavijal, v najglobljo skrivnost. Prav do tega dne je vir tistih ponarejenih stodolarskih bankovcev nerazrešljiva skrivnost celo za evropske in ameriške vohunske urade. Vzrasel je sum in se celo oglasil, da mora biti v Sovjetski Rusiji krog ponarejevalcev denarja. Toda nobena oblast si ni upala niti domnevati, da bi bil zločinec vlada. Toda dejstvo je, da je Stalin ta krog ponarejevalcev sam ustvaril in ga sam vodil. Dejstvo je, da so njihove tiskarne stale v najglobljih ječah GPU v Moskvi, da so možje, ki so sleparski denar spravljali v promet, bili rdeči agenti. ' Bankovce so tiskali na posebnih strojih, ki so jih uvozili iz Združenih držav. Bankovci so bili tako izredno spretno izdelani, da so jih preštevalci v Ameriki brez pomisleka sprejemuli za pristne še leta potem, ko so se prvič prikazali v prometu. Ponarejevalci so bili tako prepričani, da bo njihov izdelek kljuboval slehernemu odkritju, da so sleparske bankovce v množicah ponujali vodilnim ameriškim denarnim zavodom. Stalinovi agenti so pri tem delali z roko v roki z zločinskim podzemskim svetom, v Berlinu na primer s krogom ameriških izsiljevalcev, ki so imeli svoje področje v vzhodni Evropi, v Chicagu pa z znanimi gangsterji. Policija je ta dejstva ugotovila z neovrgljivimi dokazi. Toda kolikor vemo, niso agenti imeli zase prav nobene koristi od te reči, delali so iz čisto političnih nagibov. Hoteli so samo pomagati Sovjetski zvezi. V Levisburgu, v zvezni državi Pennsylvaniji. odseda v državni ječi svojih petnajst let jetnik, ki je chicaške banke ogoljufal s ponarejenimi stodolarskimi bankovci v znesku pet in dvajset tisoč petsto dolarjev. Ta jetnik, dr. Valentin Gregory Burtan, je bil zdravnik v New Yorku. O njem je neovrgljivo ugotovljeno, da je kot komunist igral važno vlogo. Dr. Burtan je sprejel kazen ravnodušno, niti namignil ni na visoke gospode v Moskvi, katerih vdani agent je bil. Zaradi tega tudi ni njegova zadeva leta 1934 nič pripomogla k razjasnitvi skrivnosti s sleparskimi bankovci, čeprav je skrivna policija Združenih držav temeljito in obsežno raziskavala. Več let, preden so prijeli dr. Burtana, je sovjetska vlada v Berlinu kupila zasebno banko Sass & Martini. Kupila jo je samo zato, da bi ponarejene dolarske bankovce po svežnjih spravljala v obtok. Ko se je ta drzna špekulacija podrla in ko so njene očete zaprli, je to vzbudilo mednarodno pozornost. In spet je policija privlekla na svetlo dokaze, da so tudi tu bile zveze s podzemeljskim svetom. Toda agent, za katerega tu gre in ki mi je dobro poznan, se je v to nevarno reč spustil samo, ker je v službi Sovjetske zveze hotel nekaj žrtvovati, čeprav ga policija ni ujela, je bilo njegovo življenje s to zgodbo nič manj kakor uničeno. Jaz sam sem Stalinove ponarejevalske operacije zasledil prvič 23. januarja 1930 na poti z Dunaja v Rim. Ko sem spotoma nekje izstopil, da bi si kupil liste, sem v »Berliner Tageblattu« videl senzacionalen naslov čez vso širino prve strani, ki se je glasil: »Kdo ponareja dolarje?« članek se je začenjal z besedami: »Poročilo o obtoku ponarejenih stodolarskih bankovcev jc danes predmet vseh pogovorov v bančnih krogih in tudi na borzi. Dozdaj seveda niso našli ne ponarejevalcev, ne njihove delavnice. Toda najnovejša raziskavanja so ugotovila, da se je Franz Fischer, Neue Winterfeldstrassc 3, ki je v Berlinu dajal bankovce v promet, meseca marca 1929 vrnil iz Rusije.« Ime Franza Fischerja me je zbodlo iz vrst. Dejal sem si* »Vrag vedi! To mora biti naša zadeva.« Kar sem sicer še med potjo bral v tem listu in v drugih, ki sem si jih kupoval na vsaki postaji, je potrdilo moj najhujši strah. Skupina ameriških finančnikov, ki je trgovala 8 kanadskimi rudniškimi delnicami, je v jeseni 1929 na videz kupila zasebno banko Sass & Martini, ugledno, leta 1846 ustanovljeno podjetje. Finančniki so kmalu izstopili ter prenesli lastništvo na banko nekega gospoda Simonsa. Ta je banko prodal nikomur drugemu kakor Pavlu Rothu, prejšnjemii berlinskemu komunističnemu občinskemu svetniku. Jaz sem Rotha poznal kot zaupnika v službi poslaništva v Berlinu. Stran C >SL0VENSKI DOM<, dne 19. februarja 194T. Pogled na Špansko pristanimo mesto Santaoder, kjer je te dni divjal strahovit požar, ki je po zadnjih poročilih uničil tretjino mesta. Nastal je v pristanišču na neki ladji, natovorjeni z bencinom, ogenj pa se je zaradi močnega vetra hitro razširil na bližnji del mesta. Uničene so tudi Štiri cerkve, med njimi santanderska stolnica. Okrog 30.000 ljudi je ostalo brez strehe, škodo cenijo na več milijard pezet. Java - biser Holandske Indije Lep zgled, kaj se da narediti iz divjega otoka, po katerem imajo danes Japonci takšne skomine Pozornost političnega in gospodarskega sveta danes ne velja samo Evropi, kjer ee bije bolj za bodočo ureditev te najmanjše, a gotovo najbolj nemirne celine, pač pa med drugim tudi področju, ki ga na kratko označujemo e imenom »Daljni vzhod« in kjer si Japonci prizadevajo, kako bi za bodoče bolj na široko ogradili svoj »življenjski prostor«. Pri tem »urejanju« vzhodnoazijskega prostora, nad katerim z vso pozornostjo bdi tudi ameriško oko, pa nastaja tudi vprašanje, kaj se bo v bližnji bodočnosti zgodilo s tistimi velikimi in tudi bogatimi holandskimi posestmi, ki so raztresena po številnih halandskih crtokth in ki jih je približno šestdeset-krat več kot pa evropske Holandije. In med ta bogata posestva v tako imenovani Holandski Indiji 6pada tudi otok Java, ki si ga hočemo v naslednjem ogledati nekoliko bližje. Reke so številno otočje zlepile v en sam otok Java je približno štirikrat manjša kot evropska Francija, nima pa dosti manj prebivalcev. Imenujejo jo biser Holandske Indije. Ponosna je ta dežela, obenem pa je to tudi 6vet najraznovreinejših grozot. Danes je to en sam otok, nekoč pa je bilo celo otočje. Od decembra do marca pihajo tu monsuni, ki prinašajo neprestano deževje. Oogromne množine vode se tedaj vsako leto vale s pobočij in odnašajo zemljo v morje Reka Solo, ki je dolga le 560 km, odnaša e seboj osemkrat toliko blata in peska, kot pa na primer evropski Ren. In vprav v teh silnih množicah vode, ki buče vsako leto s hribov v nižje predele in odnašajo tja rečno blato in pesek, se je treba zahvaliti, da je iz nekdanjih številnih otočkov (ifltial en samo otok, sedanja Java, in da je ta svet tiatt^tako zelo rodoviten, saj so hribi tam po veliki večini ogn j eniškega izvora. Java je otok, na katerem se odigravajo najgrozovitejši ognjeniški izbruhi na svetu Petdeset let bo skoraj minilu od tedaj, ko je »eksplodiral« ognjenik Krakatau na zahodnem koncu tega otoka ob Sundskem prelivu in zahteval 17.000 človeških žrtev. Ognjeniški pepel se je tedaj dvignil celo v stratosfero in ga je v dolgih letih veter raznesel na vse konce sveta. Leta 1919 so imeli na Javi še hujši ognjeniški izbruh. Ognjenik Kebout je pognal v zrak celo gorsko jezero in z njim vred ogromne količine ogn j eniškega blata, lave in pepela. Človečkih žrtev je bilo tedaj približno trikrat toliko kot ob izbruhu Kraka taua, kar 50.000. Toda ognjeniki so na drugi strani pomagali temu, da je danes Java tako rodovitna dežela. Na debelo so bili v teku stoletij in tisočletij natrosili rodovitnega ognjeniškega blata in pepela, in je zato danes težko kje najti plodnejšo zemljo, kakor je na Javi. Tako k se v preteklosti tu odigravale žaloigre. V sedanjih viharnih časih pa se Javi obetajo novi »potresi«, čeprav čisto drugačne vrste kot nekoč. šestkrat toliko ljudi kot pred 30 leti Svojčas so bifi ljudje na Javi dosti fedkeje naseljeni kot pa eo danes. Niso zasledovali in ubijali samo divjadi, kakor tigrov in drugih zverin, pač pa so se pobijali tudi med seboj in tako sami poskrbeli, da jih ni bilo preveč. Danes pa je tam čisto drugače. Prvič se je Holandcem posrečilo prešteti te ljudi na Javi leta 1813, seveda vsaj približno. Našteli «o jih komaj šest milijonov. Ko pa so se tja začeli v vedno večjem številu naseljevati Evropejci, je prebivalstvo na Javi kmalu zelo naraslo in tako danes tam živi že 37 milijonov ljudi. Po veliki večini so naseljeni v nižinskih predelih, kjer jih pride na kvadratni kilometer povprečno 281. Gorski predeli pa so skoraj čisto zapuščeni. S priseljenci vred pride samo v nižinskih rodovitnih predelih povprečno do 400 ljudi na kv. km, v najrodovit-nejših krajih pa celo 683. (Pri nas v Jugoslaviji povprečno okrog 100.) Ena sama slaba letina na riževih poljih, pravijo, in pomrlo bi od lakote 15 do 20 milijonov ljudi, če ne bi hrane pripeljali Holandci od drugod! Zlasti tri šibe tepejo Javance in te tri šibe so: voda, ognjeniki in strah pred lakoto. Omenili smo že vsakoletne povodnji, ki jih prinašajo vlažni monsuni od decembra do marca. Posebno rodovitnejši predeli so tedaj v nevarnosti, da jih voda zalije in uniči setev. Zato so na Javi zgradili na nevarnejših mestih številne prekope, po katerih se voda lahko odteka, 60 jo zajezili z ogromnimi nasipi, razliti čez bogate riževe nasade, dela, ki so se na Javi niso posejani z rižem samo ravninski predeli, pač pa goje riž tudi do 1200 m visoko. Tam pred povodnijo ni treba imeti preveč velikega strahu, v nižinah pa so riževa polja ogradili z globokimi prekopi, da voda ne more opravljati vsako leto svojega uničevalnega dela. Kadar pa je 6uša, pa s pomočjo teh prekopov vsak čas lahko namakajo eemljo. Toda letina tudi ni vselej dobra in tedaj Javance udari diruga šiba, lakota, čeprav je otok tako rodoviten in bogat. Tretjo šibo pa, kakor rečeno, vihte nad Javo ognjeniki, silovito kakor morda nikjer drugod na svetu. V zvezi z vsakoletnimi povodnjimi pa nastopajo tudi najraznovrstnejše bolezni, kakor tifus, kolera, rumena mrzlica. Šele tedaj, kadar po povodnjih bistri gorski studenci ■ spet očistijo umazano vodo, ki so jo na štroko razlile besneče reke, polagoma začno izginjati tudi bolezni. Riža trikrat, ljudi pa šestkrat več Kako pa so Holandci preskrbeli za čim večji pridelek riža na tem otoku, kažejo menda dovolj jasno naslednje številke. Pred 30 leti je bilo mogoče na vsakem aru zemlje pridelati le kakih 3.6 ton riža, pred petimi leti 11 ton, danes pa že 12 ton. Toda čeprav na Javi pridelajo toliko riža, vendar ves ta ogromen pridelek še vedno ne zadostuje za prehrano vsega prebivalstva. Riža sicer danes pridelajo približno trikrat več kot pred 30 leti, toda ljudi je danes na Javi že šestkrat toliko kot pred tremi desetletji. Čeprav se malo čudno sliši, vendar je res, da morajo danes na Javo riž celo uvažati. Plačujejo pa ga ne z denarjem, pač pa ga dajejo v zameno za druge pridelke. Sladkor — rešitelj Sijajno na primer uspeva tam sladkorna pesa. Sladkor tako rekoč pomeni za Javo rešitev. Danes na vsem Dajnem vzhodu pridelajo vprav na Javi največ sladkorja. To pa še ni V6e. Ker so Holandci izrabili že ves ravninski «vet na Javi, je bilo treba za nove kulturne rastline poiskati tal tudi v višjih predelih. Že dolgo časa so Holandci med prvimi pridelovalci kakava, goje pa na Javi tudi v veliki meri kavo, in sicer na višinah 400 do 700 metrov. Med važne pridelke na tem otoku spada dalje čaj. Holandci danes konkurirajo na čajnem trgu celo s Kitajci in slovitim otokom Ceylonom. Nad 1000 m visoko goje tako imenovani assam-čaj. Z Jave danes izvažajo čaj celo v Ameriko, odkoder v zameno prihajajo vreče riža! Devet desetin tako imenovanega kinkina (drevesno lubje, 6 katerim zdravijo mrzlico) in kinina na vsem svetu prihaja vprav z Jave. Ta »biser Holandske Indije« pa ima tudi precej petroleja in kavčuka in vprav to je menda njegova največja nesreča. Petrolej in kavčuk bogatemu otoku prinašata več strahu kot pa dobička, kajti danes, ko človek preskuša nad svojim sočlovekom najnovejše in najgrozotnejše morilne iznajdbe, sta, kakor kaže, važnejša kot pa sladkor, kava, čaj, riž in drugi »luksus«, kakor te življenjske potrebščine že imenujejo. ■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■M Mandžurski cesar je pokojnega madžarskega zunanjega ministra Csaikyja po smrti odlikoval z najvišjim mandžurskim odlikovanjem* z re-»Srečnega obiska«, poroča DNB. Filmska kamera, kakršnih se Nemci poslužujejo pri |*delovanju propagandnih filmov na Poljskem. Kakor pravi nemški podpis k tej sliki, si Poljaki to novost * veliko radovednostjo ogledujejo, ker da kaj takšnega še niso nikdar videli. Stvari, ki so vsak dan na vrsti: še druge vrste stekla Kot natrijevo, tako pridobivajo in uporabljajo tudi vsa druga »tekla. Kalijevo ali češko steklo dobivajo iz kremenjaka, kalcita in pepelike. Iz tega stekla, ki je trše in težko taljivo, izdelujejo najdragocenejše stekleno blago in kemijske fizikalne posode, ki se pri uporabi ne smejo taliti (epruvete, retorte). Svinčeno steklo se izdeluje iz kremenjaka, pepelike in svinčevega oksida. To steklo je zelo mehko, brezbarvno močno svetleče in se najlažje tali. Odlikuje se posebno v tem, da lomi močno svetlobne žarke. Z ozirom na množino svinca, ki se v njem nahaja ločimo 3 vrste stekla. Najmanj stekla ima v sebi kristalno steklo iz katerega izdelujejo okraske, nakit itd. Več svinca ima flintovo steklo, ki se rabi za optične priprave (prizme, leče). Največ svinca ima v sebi štras iz katerega izdelujejo posnetke dragih kamenjev. Navadno steklo ea buteljke dobivajo iz najna-vadnejših tvarin: kalcita, gline, kremenjaka, sode, gline, peska itd. Barva zavisi od kovinskih oksidov. Iz tega izdelujejo steklenice za vino, pivo itd. Barvano steklo se dobiva na ta način, da se steklovini primešajo kovinski oksidi: železov oksid obarva steklo rdeče ali rjavo, antimotiov oksid rumeno itd. Po kostnem pepelu obarvano je mlečno steklo iz katerega so svinčniki. Steklo, v katerem je kositrov dvokis imenujemo sklenino ali emajl. Kakor steklene surovine, tako se da tudi nerabno steklo (razbite steklenice) pretaliti in predelati v rabno steklo. Steklo se v kislinah ne topi, pač pa ga razjeda fluornvodikova kislina, s katero pišemo in rišemo na 6teklo. »■■■■■■■■■(■■■■■■■■k. TtADlO Program radio Ljubljana Sreda, 19. febr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi im poročala — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Po daljnih krajih (plošče) —12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.)2 Pisan drobiž (plošče) — 14 Poročila in objave — 1?.30 Iz Dvofakovih skladb (plošče) — 17.45 Mladinska ura: a) Šport v literaturi (prof. Fr. Vodnik); b) Ob 100letnica rojstva Ant. Dvofaka (predavanje in plošče); c) Delaj z nami (M. Zor) — 18.30 Plošče — 18.40 Ali je delo v gospodinjstvu poklic (ga. Franja Petrič) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac. ura: Vojaško predavanje — 19.40 Plošče — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljublj. opere, v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmarh v 2. odmoru: Napovedi in poročila. Četrtek, 20. febr.: 7 Jutramji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisarn venček veselih zvokov (plošče) — 12 Pisani napevi (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 18 Napovedi 13.02 Šramel »Ljubljana« — 14 Napovedi in poročila — 17.30 Pester spored Rad. ork. — 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac ura: Govori Belgrad — 19.40 Plošče — 20 »Suhcem za debeli četrtek«. Pisan večer s šalami, petjem in godbo. Sodelujejo Rad. ork., sestre Stritarjeve, Avg. Stanko in Cimermanov kvairtet — 22 Napovedi in poročila. « Za MiImm « lilabllanl lote Kratnaril ~ lida|atel). tni lot« Sod)« ~ Orednib Mirko lavorolb — Rokopisov ne vratamo ~ »Slnveoibi dom« Itbaja vaab delavnik ob It " V ponedeljkih I« toiranjib ~ Metetni aarotnlna |e 14 din. «a Inotemtlvo 85 din — Samo ponedoljukl »Slovenski dom« velja menetoo S dinarjev polletne 25 dinarjev, celoletno 50 dinarjev. Urodalitrai Kopitarjeva aliea 1/111 m Uprav*! Kopitarjeva a lica 0, Ljubljana m Telefon 40-01 da 40-05 ~ Podralnlcoi Maribor, Celja, Ptuj, Jeienlce, Kranj, flora metlo, Trbovlje.