hmhusbsbbhhhhmm
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor. Gosposka ul. 11 / tatalon uredništva 2440, uprava 246S tehaja razan nadatja ta praznikov vsak dan ob IS- uri > Valja masaCno prajaman v upravi ali po poiti 10 Oin, dostavljen na dom ia Oln / Oglasi po ecnlku / Oglasa sprajama tudi oglasni oddelek „Jutr»' „ Ljubljani , Poitnl Čekovni raEun St 11.409
JUTRA
99
Za edinstvo jugoslovanskega delavstva
Poročali smo o kongresu narodnega cll-'laystva v Celju, ki je bil prvenstveno zamišljen za Slovenijo, ki se je pa raz-vii v veliko in lepo manifestacijo jugoslovanskega nacionalnega delavstva. Nehote narn ob tej priliki uhajajo spojni nazaj v predvojno dobo, ko se je ■— komaj kakih 5 do 6 let pred veliko svetovno vojno — začelo tudi v naših tukajšnjih krajih, podžgano iz Trsta, v ^lomnih početkih gibanje narodnega delavstva kot protiutež marksistični internacionali, ki je v Mariboru, Celju, ^tuju, povsod v obmejnem jezikovnem °zemlju, stala popolnoma pod vplivom teinško-nacior.alno orientiranih in samo v svojih govorih internacionalnih »so-^ugov« jz Gradca in Maribora in bila jjfc manj kot »Schulverein« in »Siidmar-a« nevaren ponemčevalen činitelj, tem nevarnejši, ker je zagrabil one mase, ki že po naravi in zaradi svojega težkega materialnega položaja bile indiferentne za idealna gibanja v nacionalnem smislu.
Štiriletna vojna doba je, kakor marsikateri drugi idealno zasnovani pokret, zaustavila in skoroda uničila vse s trudom in požrtvovalnostjo zasnovane temelje tudi tega nacionalnega delavskega Pokreta, ki je bil po mejah, v katerih se & gibal, skoro izključno slovenski, Idej-110 pa že jugoslovansko orientiran. Tudi &° vojni se je nacionalni delavski podret v konkretni obliki razvil v prvih le-S. skoro izključno v Sloveniji. Žal pa nekateri častihlepni in nerazumni vo-aifelji speljali ta pokret, ki bi naj bil ‘1frogo strokoven, a v svojem bistvu na-Cl°nalen, na strankarsko politične strančice, kjer se je zapletel v težke poli-'ene boje. Nujna posledica je bilo dej-%o, da je pokret izgubil na svoji idejni Varnosti in prodornosti.
Tekom zadnjih deset let se je nacio-Ulni delavski pokret zopet znašel na Javili poteh in mogočni dve organizacij nacionalnega delavstva: Narodno Rokovna zveza z 52 podružnicami po v.sej Sloveniji ter Nacionalna organiza-železničarjev in brodajev, razširjena ^nes po vsej državi, ste dokaz, da faino takšno strogo stvarno delo za strojno organizacijo delavstva na nacionalni osnovi more roditi trajne uspehe, ako tudi vidimo, da internacionalne Marksistične organizacije, vodene še Vedno z vidika strankarsko-politične °rKanizacije, stalno izgubiva na terenu.
Seveda je pa še daleč do tega, ko bo Nacionalna delavska fronta v Jugoslaviji °rKanizirana v vsej državi. To je tudi jasno prišlo do izraza na nedeljskem °ngresu v Celju, kjer so pač bile zaspane razne nacionalne delavske organizacije, kakor so Splošna delavska ?veza, Jugoslovanski delavski sindikati J? Beograda, Niša, Skoplja in Novega ^ada itd., ki pa do danes se ne tvorijo t_©Hice organizirane celote in enote, fiiveč zaenkrat samo še raztresene de-
tei
e enega telesa, ki naj iz teh delov nakane : mogočne edinstvene nacionalne e,avske organizacije za vso državo. In ^ je g. minister socialne politike dr. “arušič v svojem pozdravnem pismu ^deljskemu kongresu nacionalnega de-av.stva poudaril, da so nacionalni de-Svei veterani borbe za državno idejo in ža delavske pravice in da tvorijo jedro °nesa delavskega pokreta, ki naj združi Bcd svojini okriljem vse zdrave in na-^edne elemente delavstva kraljevine ^goslavije, je gotovo poudaril veliko t<6§ttico.
Popolna zmasa Anglije v Stresi
Včeraj še pesimizem, danes optimizem — Nemčija pristopi k vzhodnemu paktu — Ne v Stresi, ne v Ženevi ne bo sklenjenega nic proti Nemčiji -
Zgodovinski preobrat
STRESA, 13. aprila. Konferenca treh zahodnih velesil se je nadaljevala včeraj dopoldne in popoldne in bo trajala, proti pričakovanju, tudi danes ves dan. Kolikor se je moglo včeraj ugotoviti, razlike med posameznimi Itališči še niso bile odstranjene. Angleška delegacija je trdovratno zastopala svoje stališče, da se ne sme onemogočiti sporazum z Nemčijo in njena vrnitev v Ženevo. Macdonald in Simon sta zagotavljala, da se bo Angliji že do letošnje jeseni posrečilo pripeljati Nemčijo nazaj v Društvo narodov in doseči z njo sporazum za mednarodno sodelovanje in zagotovitev miru. Temu nasproti je francoska delegacija zastopala stališče, da je treba samovoljno postopanje Nemčije najodločneje obsoditi in uporabiti najostrejše sankcije, Italijanska delegacija se je pa ves čas držala zelo rezervirano, ker je njena glavna in skoraj edina skrb vprašanje Podonavja, to se pravi zagotovitev neodvisnosti Avstrije. To neodvisnost bi Italija sedaj rada zagotovila tembolj, ker meni, da je po izidu zadnjih volitev Madžarska za Italijo definitivno izgubljena. To jo tudi sili, da ponuja mali antanti in balkanski
zvezi celo vojaško zvezo. Tako se je moglo včeraj ugotoviti, da se problemi, ki naj bi jih konferenca rešila, še niso približali zaželjeni rešitvi.
STRESA, 13. aprila. V negotovi položaj na konferenci je udarila sinoči kakor bomba vest iz Berlina, ki jo je prejel Macdonald od tamkajšnjega veleposlanika in jo sjjoročil zbranim delegatom. Po tej vesti je Nemčija sporočila, da je pripravljena pristopiti tudi k vzhodnemu paktu in opustiti svoje ugovore, ako bodo ostale podpisnice te pogodbe medsebojno zaga-rantiraie druga drugi vojaško pomoč. Poljska bi morda pozneje tudi sledila Berlinu. Ta vest je položaj na konferenci skoraj docela spremenila, zlasti še, ker je sedaj angleško stališče še bolj okrepljeno in je London čisto na strani Berlina. Na drugi strani pa Francija temu zagotovilu ne veruje in meni, da je vse le manever, ki naj bi onemogočil zmago francoskega stališča in pridobitev Anglije za skupen nastop zahodnih velesil. Zaradi tega se pričakuje od današnjega zasedanja konference važna odločitev, ki bo vplivala na ves nadaljnji potek položaja v Evropi.
STRESA, 13. aprila. Nemško sporočilo o pristopu k vzhodnemu paktu je pregnalo včerajšnji pesimizem In ga spremenilo v optimizem. Ker je s tem vzhodni pakt zagotovljen, se je konferenca danes lotila vprašanja podonavskega pakta, ki naj zagotovi neodvisnost Avstrije in nedotakljivost mej podonavskih držav. K paktu bi pristopili tudi Francija in Nemčija, glavna stebra bi pa dali Italija in mala antanta. V ta namen naj se skliče konferenca podonavskih držav v Rimu, katere naj se udeleže tudi zastopniki Francije in Nemčije. V ta namen se Izvrši že v Ženevi zbližanje Italije in male antante v pogajanjih med Benešem, Titulescom in Suvichem. Za sestavo resolucije francoske pritožbe proti Nemčiji v Ženevi je bil določen odbor treh. Resolucija ne sme vsebovati obsodbo Nemčije in nobenih drugih stvari, ki bi mogle pokvariti zbliža-nje, ki je sedaj doseženo med Nemčijo in zahodnimi velesilami. S tem je (»ocela zmagalo angleško stališče. Niti v Stresi niti v Ženevi se ne sme skleniti nič takega, kar bi moglo znova razbiti zbližanje z Nemčijo in onemogočiti njeno vrnitev v Ženevo.
Solidarnost Turčiie in J 'ffos'aviie
DR. RUŽDI ARAS JE VČERAJ V BEOGRADU VES DAN KONFERIRAL Z
BOGOLJUBOM JEVTIČEM.
BEOGRAD, 13. aprila. Predvčerajšnjim zvečer je prispel semkaj turški zunanji minister dr. Ruždi Aras, ki potuje v Ženevo kot sedauji predsednik zasedanja sveta Društva narodov. V Beogradu je ostal ves včerajšnji dan ter konfe-riral dopoldne in popoldne z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Bogoljubom Jevtičem in bil opoldne v avdienci pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Dr. Ruždi Aras se je nato sinoči s svojini spremstvom odpeljal dalje proti Ženevi. Na dopoldanski in popoldanski konferenci sta dr. Aras in Bogoljub Jev-
tič razpravljala o splošnem položaju v Evropi, zlasti z ozirom na nemško uvedbo splošne vojaške obveznosti, pogodbo med Francijo in Rusijo, konferenco v Stresi in zasedanje Društva narodov. Tudi ob tej priliki, kakor vedno, sta oba državnika ugotovila, da so interesi Jugoslavije in Turčije v mednarodni politiki popolnoma identični v vseh vprašanjih. Sklenjeno je bilo tudi enotno postopanje ob priliki sedanjega izrednega zasedanja sveta Društva narodov v Že-
nevi.
Posebna pogodba med CeSkoslovaSko in Rusiro
PRAGA, 13. aprila. Dr. Edvard Be-neš je odpotoval včeraj opoldne v Ženevo. Dopoldne je bila seja vlade, na kateri je zunanji minister obširno obrazložil stališče, ki ga bo Češkoslovaška zav zela v Ženevi in ga jc vlada tudi odobrila. Glede pogodbe s sovjetsko Rusijo je zunanji minister ugotovil, da ne gre za neko francosko-sovjetsko-češkoslova-ško pogodbo, ampak bosta sklenjeni dve popolnoma samostojni pogodbi, ena med Francijo in sovjetsko Rusijo, druga pa med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo. Zaradi tega bo dr. Beneš potoval v Moskvo šele po vrnitvi francoskega zunanjega ministra Lavala.
Italija oristaia na arbitražo
ŽENEVA, 13. aprila. Italijanska vlada je poslala Društvu narodov poročilo <» proceduri, določeni v italijansko-abesin-skem sporazumu iz leta 1928. za primer spora. V poročilu se izjavlja, da je italijanska vlada obvestila vlado v Adis Abebi, da je Italija pripravljena podvreči se določeni proceduri. Nadalje pra vi italijanska vlada, da želi sc dalje nadaljevanje direktnih pogajanj, ki morejo obojestransko le koristiti. Procedura arbitraže naj se uporabi šele tedaj, ako ne bo mogoč neposreden sporazum.
ATENE, 13. aprila. Včeraj jc bila izvršena degradacija vstašev, ki so bili predvčerajšnjim obsojeni v ječo.
In če je na drugi strani potek kongresa izzvenel v mogočen klic po združitvi vseh nacionalnih delavskih organizacij v edinstveno nacitinalno organizacijo jugoslovanskega delavstva ter sprejel sklepe, ki bodo tvorili temelje bodočega edinstva jugoslovanskih nacionalnih delavcev, pomeni ta klic še mnogo več: pomeni zahtevo, da se postavi ves delavski pokret v Jugoslaviji na edinstve-
no nacionalno bazo, da se onemogoči cepitev delavstva raznih strok v nešteto večinoma politično pobarvanih strokovnih organizacij in da se iztrga delavski strokovni pokret iz rok političnim žonglerjem in špekulantom. Pokret jugoslovanskega delavstva bo samo na tej osnovi ostal zdrav In bo rodil uspehe!
V~S—
FRANCOSKO.ITALIJANSKO
PRIJATELJSTVO.
PARIZ, 13. aprila. »Le Jour« poroča, da bodo prihodnji teden v Rimu velike manifestacijo italijansko-francoskega pri jateljstva. V prisotnosti 1700 delegatov in 12 predsednikov največjih francoskih zvez bivših frontnih bojevnikov bo izročil maršal Petaine v Rimu Mussolini« ju najvišje francosko odlikovanje »Me* daille militaire«. Maršal Petaine bo odpotoval v ponedeljek v Rim, kjer mu bo prirejen svečan sprejem in bodo ob tej priliki tudi velike manifestacije franc^ sko-italijanskega prijateljstva.
RUSI POTRJUJEJO.
MOSKVA, 13. aprila. Službeno se ug« tavlja, da so resnične iz Pariza razširjene vesti, po katerih je dosežen med sovjetsko Rusijo in Francijo načelen spo razum na podlagi splošnega evropskega sporazuma o varnosti in bo s tem v zvezi v najkrajšem času končno podpisana z p devna pogodba.
LITVINOV NA POTI V ŽENEVO.
MOSKVA, 13. aprila. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov, je odpotoval v Ženevo, da se udeleži izredn-ga zasedanja Društva narodov.
DUBROVNIK DOBI LETALIŠČE.
DUBROVNIK, 13. aprila. Semkaj jo prispel Tadija Sondermajer, da najde S predstavniki tukajšnjega Aerokluba prostor za ureditev letališča. Med raznimi kombinacijami ima največ izgledov prostor, ki mu pravijo »Bosanka«. Letališče se bo pričelo graditi takoj in bo nato uvedena z Dubrovnikom tudi redna letalska potniška služba. (Kdaj pa pridt* na vrsto Maribor? Op. ur.)
NOVO NAJDIŠČE ZLATA V RUSIJI.
MOSKVA, 13. aprila. Po vesteh r/ vzhodne Sibirije so našli tam novo najJ dišče zlata, ki je največje od vseh dose-daj znanih na ozemlju sovjetske Rusije.-Kopanje rude bodo pričeli že v najkraj* šem času.	,
strati 2.
!VlarHjorskl »Večernlkc Jot«.
V Mariboru, dne 13. IV. 193JL.
Dnevne vesti
Prelita kri družinskega očeta
ZVERINSKI UBOJ V ŠPITALIČU PRI KONJICAH. NEKI MARINŠEK JE IZ MALENKOSTNEGA VZROKA ZAKLAL DELAVCA GRAŠIČA, OČETA 4 NEPRESKRBLJENIH OTROK.
Pretekli četrtek zvečer se je odigralo v Špitaliču pri Konjicah zverinsko okoli-nje, ki je vznemirilo vso tamošnjo okolico. Zaradi malenkostnega vzroka je moral umreti mlad človek, oče 4 nepreskrbljenih otrok.
O zverinskem uboju smo izvedeli naslednje podrobnosti: Pri posestniku in gostilničarju Bercetu v Špitaliču je služil že več let za viničarja 28-letni Friderik Grašič. Grašič je oskrboval Bercetove vinograde in posestvo v Starih Slemenih in je bil jako priden in delaven človek. Pred 5 leti se je oženil in si ustvaril skromno domačijo. Kritičnega večera pa je, kakor po navadi, prišel Grašič ob 9. uri po mleko k Bercetovim. V hiši sta malo po-
m se pomenila o
sedela z gospodarjem delu za drugi dan.
Grašič se je poslovil in odšel od Ber-ceta skupno z rezarjem Pančičem iz Špitaliča. Pred hišo sta se za trenutek ustavila. Med pogovorom je pristopil k njima posestniški sin France Marinšek iz Špitaliča. Ko se je Panič poslovil in ko sta Marinšek in Grašič osta a sama, je Marinšek navalil brez vsakega povoda na Grašiča s kolom in ga pobil do smrti. Grašič se ie zgrudil smrtno zadet. Ubijalcu pa to še ni bilo dovelj, in je še na tleh ležečega Grašiča zabodel z žepnim nožem naravnost v srce.
Na umorjenčev krik se je Panič ustavi; in takoj šel pogledat kaj je. Morilec je zbežal, pri cerkvi pa ga je dohitel brat umorjenega Grašiča. Tam so morilca Marinška zgrabili in mu odvzeli nož, ki je bil ves krvav. Poklicali so domačega župnika, ki je nudil umirajočemu Grašiču zadnjo tolažbo. Takoj so bili o zverinskem umoru obveščeni orožniki v Konjicah, ki so se nemudoma podali na kraj uboja. — Orožništvo je ugotovilo dejanski stan. zaslišalo vse priče in aretiralo ubijalca ter ga odvedlo v Slov. Konjice.
Vzrok uboja je bil naravnost malenkosten. Oče ubijalca Marinška je pred kratkim očital pokojnemu Grašiču, da mu je nagnil voz slame ob potu. Grašič, ki tega v resnici ni storil, je dejanje odločno zanikal. Zaradi te malenkosti sta se sporekla Grašič in Marinšek in je ob neki priliki Grašič na lahko udaril Marinška. Kopa sta se kritičnega večera srečala, je v Marinšku zavrela kri in se je v svoji togoti maščeval nad nedolžnim Grašičem. Pri zaslišanju je Marinšek svoje dejanje priznal. Orožniki pa so aretirali tudi njegovega prijatelja Pančiča in ga zaprli. Ljudje v tem kraju že dolgo ne pomnijo tako zverinskega uboja. Vse prebivalstvo sočustvuje z vdovo, ki je ostala sama s 4 nepreskrbljenimi otročiči.
Uboj v Brezju zaradi dekleta
V BREZJU NAD OPLOTNICO SO SE STEPLI KOPAČI. NA BOJIŠČU JE
OBLEŽAL V SRCE ZABODEN 22-LETNI POSESTNIKOV SIN BREČKO IZ
OPLOTNICE.
Pri posestniku Francu Golenjaku na Brezju nad Oplotnico so okopavali vino-
grad. Pri delu je bilo zaposlenih več domačih fantov in deklet. Ko so delo dokončali, je povabil posestnik Golenjak svoje kopače na okrepčilo. Ponudil jim je tudi vina. Ko pa je vino razgrelo mladim fantom glave in kri, so se sprli zaradi deklet.
Med kopači je bil tudi posestnikov sin Maks Brečko iz Oplotnice. Njemu je posestnikov sin Ferdinand Gošnjak iz Brezja očita! neki star fantovski greh. Tudi je Gošnjak med prerekanjem strgal Brečku s klobuka tškozvano »kurašfedro«, ki je ponos vsakega pohorskega fanta. Zaradi tega se je prepir poostril in nastal je krvav pretep, v katerem so se zabliskali noži. Gošnjak je z dolgim' nožem zabodel Brečka v prsa. Brečko se je smrtno nevarno ranjen zgrudil na' tla in izdihnil v mlaki krvi.
Ko so fantje opazili kri, so se naglo raz-
bežali. Razbežala pa so se v paničnem begu tudi dekleta. Čez noč so pustili Breč kovo truplo v Golenjakovi hiši, drugo jutro pa so ga prepeljali na pokopališče. Tu di se je drugo jutro takoj podala na kraj uboja orožniška patrulja pod vodstvom podnarednika Miku Pavliča, ki je aretirala ubijalca Ferdinanda Gošnjaka. Sodna komisija iz Konjic pa je pod vodstvom
benec Ljubljanskega velesejma invalid Klemen Jesenko. Mirno je ponudil roko ravnatelju v pozdrav in se mu zahvalil za vse ter dejal, da se bo ustrelil. Ravnatelj ni polagal trenutno pozornosti Jesenkovim besedam. V naslednjem hipu pa je Jesenko potegnil samokres, si ga nastavi! na srce in sprožil. Vse to se je zgodilo v filmski naglici. Jesenko je obležal na tleh na preprogi in močno krvavel iz prsi in ust, tako da domnevajo, da si je pognal kroglo najbrže tudi v usta. Gospod ravnatelj je o dogodku takoj oo-vestil policijo in mariborske reševalce, ki so omedlelega Jesenka prepeljali v mariborsko bolnišnico. Toda vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Jesenko je podlegel poškodbam, ki si iih je sam povzročil. Kaj ga je pognalo v tako žalostno smrt, ni točno znano, domnevajo pa, da je obupal nad svojim življenjem zaradi nekih zadev, ki jih je ime! pri sodišču.
Brez komentarja
Kaj naj storimo katoličani pri sedanjih volitvah? Pod tem naslovom je tednik za versko življenje »Nedelja« v svoji 15. številki objavil naslednje:	»Nedelja ni
političen list, da bi razpravljala o programih posameznih strank. Tudi ne more zavzeti na tem mestu stališča za ali proti kaki določeni stranki Za ali proti kakemu določenemu kandidatu. Mi samo poročamo o praksi katoličanov drugod, kjer so enake razmere, namreč, da ni dovoljena katoliška stranka. Tani katoličani zahtevajo od kandidatov, da se pismeno zavežejo, da bodo branili pravice svete vere in katoliške cerkve. Če kaf-ri kandidat tega ne stori, ga kato’ čani seveda po svoji vesti ne morejo in ne stpejo voliti. To velja tudi za nas! itd. . . .
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 13. aprila ob 20. url: »Kvadratura krosra«. Red D.
Nedelja, 14. aprila ob 15. uri: »Veseli kme tič«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Hoff-mannove pripovedke«. Znižane cene. Ponedeljek, 15. aprila: Zaprto.
Torek, 16. aprila ob 20. uri:	»Blodni
ognji«. Red A, Znižane cene. Zadnjič. Na cvetno nedeljo dve predstavi po zni žanih cenah. Ob 15. uri »šlager« letošnje sezone — Failova nad vse uspela opereta
Zdravilišče RADIO THERMA Laško
Radioaktivne - termalne kopeli (37.5° C Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskb-roze itd.
Odprtb skozi celo leto.
V predseziji do 15. junija izredno znižane cene. Pavšalna penzija za 10 dni 600 Din, za dvajset dni 1100 Din. V pavšalni penziji je vračunana soba, štirikrat dnevno prvovrstna hrana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča!
1572
VESNA AKUMULATOR — TOVARNA MARIBOR lEg.F°LJ_l°:.36
AVTO. RADIO, MOTOR-BATERIJE
SPOSOJNINSKE BATERIJE IN NAB 1AN]E - ENOLETNA GARANCIJA
DOMAČI PROIZVODI ZNIŽANE CENE
sodnika g. Logarja izvršila obdukcijo, — Orožniki so včeraj prepeljali ubijalca v , zapore okrajnega sodišča. Nepremišljen uboj je povzročil' med prebivalci veliko ogorčenje. Pokojni Brečko je bil znan kot miren, in pošten fant, ki g- bodo starši težko jrogrešali.
Kako bo volila dravska banov*na?
D1SANIH 308.215 VOLILCEV BO VOLILO 5. MAJA 1935 29 POSLANCEV.
Dravska banovina je za volitve v Narodno skupščino, ki bodo 5. maja t. !., razdeljena na dve volilni okrožji. Prvo volilno okrožje, v katero spada tudi Maribor, bo volilo 15 poslancev in ima 171 tisoč 299 voliicev, drugo volilno okrožje pa bo volilo 14 poslancev in ma 136.914 voliicev. V prvo volilno okrožje spada celjski okraj s 17.797 volilci, ki bodo volili 1 poslanca, dolnjelendavski okraj z 10.859 volilci in 1 mandatom, gornjegrajski okraj s 4.940 volilci ir. l mandatom, konjiški okraj s 5.485 volilci in 1 mandatom, ljutomerski z 10.379 volilci in 1 mandatom, mariborski levi breg s 23.208 volilci in 2 mandatoma, mariborski desni breg s 14.489 volilci in 1 mandatom, murskosoboški s 15.919 volilci in 1 mandatom, prevaljski z 8.681 volilci in l mandatom, ptujski z 19.340 volilci in 1 mandatom, slovenjgraški s 7.602 vodičema rn 1 mandatom, šmarski z 11.677 volilci in 1 mandatom, brežiški z 9.893 volilci in 1 munda-tom in laški z 11.030 in 1 mandatom.
Drugo voHlno okrožje tvorijo črno-meJjski okraj s 4.069 volilci in 1 mandatom, kamniški ' TO 267 .'volilci .in 1 mandatom* kočcvsiu z 10.98-1 c. in 1 man-
datom, kranjski s 15.658 volilci in 1 mandatom, krški s 14.175 volilci in 1 mandatom, litijski z 10.577 volilci in l mandatom, logaški s 7.706 volilci in 1 mandatom, ljubljanski z 20.729 volilci in 2 mandatoma, novomeški s 13.085 volilci in 1 mandatom, radovljiški z 10.459 volilci in 1 mandatom, metliški z 2.754 volilci in 1 mandatom in mesto Ljubljana s 16.451 volilci in 2 mandatoma.
Po zakonu o volitvah narodnih poslancev se dodele državni kandidatni listi, ki je dobila največje število glasov v vsej državi. 3 petine skupnega števila narodnih poslancev od tistega števila, ki spada na vse banovine. V dravski banovini bo torej dobila najmočnejša državna kandidatna lista v prvem volilnem okrožju 8 mandatov, v drugem volilnem okrožju pa S mandatov, ne glede na to, ali dobi večino v naši banovini ali ne.
Samomor v sobi magistrat* nega direktorja
Mariborski mestni magistrat je bil danes dopoldne pozorišče krvavega dejanja.. V sobo magistratnega direktorja g. Rodoška je okrog 11. ure vstopil usluž-
iz kmetiškega življenja »Veseli kmetič« delo, ki je desetkrat zaporedoma napolnilo gledališče do poslednjega kotička. Znižane cene. Zvečer pojo Offenbachovo popularno fantastično opero »Hoffmannove pripovedke«, ki v prav melodični muziki ter z napetim dejanjem slika ijubavne avanture nemškega pesnika in glasbenika Hoffmanna. Sodelinejo trije gostje: A. Her zogova (sopran). V. Zamejic-KoviČeva (alt) in Fr. Neralič (bariton). Zlasti o-rnembe vredna je pri tej predstavi inscenacija. Znižane cene.
Šorlijevi »Blodni ognji« — zadnjič in po znižanih cenah. Šorlijeva drama iz današnjih dni, ki je prinesla v sodobno slov. dramatiko tako prijetno izpremembo. pojde v torek. 16. trn. zadnjič čez mariborski oder. Znižane cene.
KINO
GRAJSKI KINO
Od danes dalje senzadjonelen velefiim kakršen še ni bil v Mariboru.
DIR1G1BLG
(junaki zraka, ledu in vode) v nemškem jeziku. Pride film »Rože z juga".
Kino Union. »Princesa Turandot«, veseloigra po kitajski pravljici, z Wil: T ritsch-em in Katico Nagy.
Izkoristite priliko!
Trgovce, gostilničarje, obrtnike opozarjamo na ugodno insercijsko priliko, ki se nudi v velikonočni številki, ki izide v | povečani nakladi ter pestrosti in ostane skoro tri dni v rokah abonentov in čita-teljev. Ugodno pomladansko vreme obe- j
ta živahno povpraševanje. Tudi se bodo tisti sloji prebivalstva, med katerimi j® »Večernik« zasidran, ob obetajočem se lepem vremenu v množicah razkropili po prelepih gostilniških perifernih in okoliških postojankah. Zadeva gostilničarjev je, da predhodno opozorijo pričakovane izletnike in goste na priznani sloves svoje kuhinje, kleti in postrežbe. Najcenejša* najhitrejša in najuspešnejša propaganda je oglas v »Mariborskem Večerniku«.
Upokojitve v sodno-pisarniškl službi*
Upokojeni so med drugimi: služitelja Fr. Ferenc pri sodišču v Mariboru in Fran Podlesek pri okrajnem sodišču v Murski Soboti; nadalje zvaničnice Stanka Špe-sova, Ljudmila Kolarjeva in Angela Pezi-čeva, vse pri okrožnem sodišču v Mariboru, kakor tudi jetniški pazniki: Andrej Boznik, Ivan Lindič in Marija Stinglova pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Iz železniške službe. Premeščeni so: šef postaje Kraljevec-Prelog Ivan Polanc v Maribor, prometni uradnik na Pragerskem Alfonz Skok za šefa postaje v Kra-Ijevec-Prelcg, pomožni nadzornik Jane« Jurman k progovni sekciji Maribo glavna proga, nadake urai!"iški pripravnik Ferdinand Šajna iz Zagorja na Pragersko ter zvaničnik Alojzij Koren od progovne sekcije Maribor k progovni sekciji Ljubljana; nameščeni pa - za uradniške pripravnike: Franc Obran v Poljčanah, Josip Strop v Mariboru, Ferdinand Koren v kurilnici Maribor in Leopold Ružič pri ktrrilniški izpostavi v Murski Soboti.
Iz carinske službe. K mariborski carinarnici sta premeščena carinska uradnika- Djordje Pavlovič in Vlado Majsto-rovič iz Kotoribe.
Rojstva in smrti. Pretekli teden je bilo v Mariboru krščenih 17 otrok, od teh 11 fantkov in 6 punčk. Umrli pa so: sin posestnika Rihard Damjan, 78-letna vdova Zofija Bodnerjeva, 88-letni šolski ravnatelj Franc Strnad, 87-letni zidar Vincenc Marko, 27-!etna hčerka obrtnika Milena Vahtarjeva, 82-letr.i kletni sodar Štefan Koren, 4 mesece stara hčerka delavke Fran in P'*"' 42-letna posestnikova žena Ivana Radlerjeva, 86-letna zasebnica Ana Pristovnikova, 70-letna zasebnica Antonija Sosrčeva, 29-letna uradnica Vera Sancinova, 30-letni visokošolec Rudolf Glaser. 20-letni čevljarski pomočnik Ivan Pregelj, 57-letna poštarjeva žena Marija Goloveršnikova, 27-letni delavec Konrad Kozjak, 38-letni pekovski pomoč nik Ivan Porše, 50-letni strojevodja Štefan Rančigaj, 48-letna posestnica Katarina KovaČecova, 62-letna delavka Terezija Vidovičeva in 29-letni posestnik Valentin'Auer.
Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: tkalec Alojzij Gvardjančič in delavka Terezija Hladova, kovašk1 mojster Anton Petek in posestnica Julijana Šmidova, višji železniški uradnik Peter Kazimir in uradnica ministrstva Silvija Maleričeva, krojač Ivan Meznarič in pogodbena poštarica Frančiška Avsenjakova, železničar Viktor Kmetic in prediča Helena Bračkova.
Darovi za 'kraljev spomenik v Mariboru. Darovala so sledeča društva: Krajevni odbor Rdečega križa. Topolščica 804 Din; Glasbena Matica, Maribor 519 Din; Društvo jugoslovanskih državnih upokojencev. Maribor 500 Din; »Edel-vveiss 1900«. kolesarsko društvo. Maribor 100 Din; Glasbeno društvo »Drava«*
Maribor 100 Din; Društvo hišnih posest- v dneh 21. in 22. tm. izlet z avtokarom nikov, Studenci pri Mariboru 100 Din; na Kanzelhdhe. Ob tej priliki se bo nudi-Predstojništvo mestne policije, Maribor la izletnikom možnost ogledati si krasote HO Din; Izobraževalno društvo. Košaki	(Koroške, kakor Vrbsko	jezero,	Gospo-
Pri Mariboru 100 Din; Odbor Rdečega'	svetsko polje, Celovec,	Beljak,	Osojsko
križa, Košaki pri Mariboru 100 Din;	’	jezero, Kanzelhdhe itd.	Izlet bo	trajal 2
»Liedertafe?«, pevsko društvo, Maribor	dni. Prenočevalo se bo	na Kanzelhdhe.
50 Din; »Zarja«, pevsko društvo, Po-j Cena vožnje z avtokarom tour-retour in Hrežje pri Mariboru 100 Din in Delavska žična železnica na Kanzelhdhe (1500 m) sodba tovarne Ehrlich, Maribor 157 Din.1 znaša 210 Din. Ker vlada za tr. izlet ve-Gradnja novih železnic. Po programu Hko zanimanje, prosimo vse interesente,
° Javnih delih se bodo gradile iz notranjega-posojila 1 milijarde tudi razne nove železniške proge, in sicer normalnotirna U km dolga proga Koprivnica - Varaždin, 13 km dolga normalnotirna proga z mostom čez Savo Št. Janž - Sevnica, 71 km dolga ozkotirna proga Bileča - Nikšič, 28 km dolga ozkotirna proga s spodnjim u-strojem za normalni tir Priboj-Prijepolje, 166 km dolga ozkotirna proga Uspreka
da se čimprej prijavijo pri »Putniku«, Ma ribor, tel. 21-22, pri katerem se dobe tudi vse natančnejše informacije, kakor tudi valute po najugodnejših dnevnih tečajih.
Zahvala. Sreski odbor društva Rdečega križa sekcija Pomladka izreka vsem gg. industrijcem, trgovcem, obrtnikom, rc-stavraterjem in vsem drugim, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu dobrode'-ne tombole, svojo najtoplejšo zahvalo!
koča - Gačko - Bi’eča, 70 km dolga nor- j Topla hvala tudi vsakemu udeležencu, ka malnotirna proga Skoplje - Tetovo - Go- terih število je na najprepričevalnejši na-Stivar, 15 km dolga ozkotirna proga A- čin dokazalo, da ima Rdeč; križ svojepri
randjelovac - Topola in železniški most 2 dvojnim tirom čez Savo pri Zagrebu. »Službeni list dravske banovine« ob-
iavlja v letošnji 29. številki: Uredbo o banovinskih trošarinah; uredbo o taksi na Prevozna sredstva in o državni trošarini na plinovo olje ; uredbo o spremembi 'uredbe o likvidaciji agrarne reforme na
jatelje v vseh plasteh in da so tomboie Rdečega križa zelo priljubljene. Odbor.
Poceni meso. V ponedeljek, dne 15. IV. 1935 se bo prodalo od 7. ure naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 180kg govejega mesapoSDinin sicer na osebo do 2 kg.
Noena lekarniška služba. V bodoče se
Veleposestvih; spremembe pravilnika za ' bo nočna lekarniška služba redno nie-^vrševanjc zakona o obnavljanju in po- | njavala in bosta imeli v nedeljo 14. t. m. speševanju vinogradništva; pravila o o-1 nočno službo Albanežejeva »Pri sv. An-
hravljanju praktičnega učiteljskega izpita 2a učiteljice gospodinjskih šol in tečajev; Pravilnik o izvozu semenja lucerne ir. rdeče detelje; objava o ukinitvi poročil o Pobranih taksah; razglas o upravi banovinskega pokojninskega sklada za občinske uslužbence v Ljubljani in objave ban ske uprave o pobiranju občinskih trošarin.
Stavbeno gibanje na Teznem. Gostilničar g. Marin bo dozidal svoje poslopje ija ogalu Ptujske ceste in Maistrove ul. šolski vrt je dobil še na izhodni strani novo ograjo, postajališče pa. čaka na zunanji omet.
Občine, uradi, društva, zadruge, tovarne Maribor, Celje, Ptuj in občine bivše mariborske oblasti. Uprava »Velikega adresarja za mesto Maribor in širšo okolico (Celje. Ptuj)« vljudno naproša gornje Paslo ve, da sporočijo upravi Maribor, Gregorčičeva ul. 26, telefon 29-70, even-toelne izpremembe, nastale po občnih 26orih tekočega leta v vodstvu in druge Podatke. One občine, uradi, društva, za-
tonu« na Fran-kopanovi cesti in Maver-jeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. V ponedeljek 15. t. m. Sirakova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cest; in dvorna Vidmarjeva »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu. V torek 16. t. m. Mir.afikova lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu in Savostova »Pri Magdaleni« na Kralja Petra trgu. V sredo 17. t. m. Konigova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti in Albanežejeva »Pri sv. Antonu« na Frankopano-vi cesti. V četrtek 18. trn. Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« in Sirakova »Pri angelu varhu«. V petek 19. t. m. dvorna Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu in Savostova »Pri sv. Magdaleni« na Kralja Petra trgu, v soboto 20. t. m. pa Minafikova »Pri orlu« na Glavnem trgu in Konigova »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 15. apria predava v slovenščini odlični ruski učenjak g. univ. prof. dr. E. Spektorski iz Ljubljane o intere-
druge in tovarne, ki še do danes niso po- j santni temi »Usoda slovanske vzajemno-Mali izpolnjenih vprašalnih pol, pa vljud- sti«. Vsebina je: prejšnje monistično poj prosi, da jih čimprej pošljejo. Opozar-. movanje slovanstva, nova pluralistična jamo interesente, da bo priobčitev podat- koncepcija, izolacija ali subordinacija, ali kov iz vprašalnih pol v adresarju brez- j itvordicija. Kriza slovanstva po svetovni Plačna in ker bo adresar razširjen po vsej vojni. Tri nove formu'e: aslavizem, an-državi in izven nje, kar se da sklepati že tislavrzem, pseudoslavizem. Nove per-Sedaj iz subskripcije knjige, bo velikega spektive slovanske vzajemnosti. Ruski u-hornena tudi za omenjene cenj. naslove čenjak je v prvi vrsti poklican, da nam
Sarne, ako bodo njihovi podatki objavljeni v adresarju. V tekočem mesecu smo že Pričeli s tiskom knjige. Uprava.
Izlet z avtokarom na Kanzelhdhe. Po-'eg izletov, k; jih priredi »Putnik« za Meliko noč na Jadran, katerih program ho natančneje še objavljen, se bo vršil
razloži svoje mišljenje o vprašanju, ki nam leži vsem na srcu in o katerem so razmišljali naši najboljši možje. Sledijo velikonočne počitnice.
Ruska matica vabi. Ruska matica v Mariboru bo priredila v kazinski dvorani v soboto 18. maja tl. koncert ruske glas-
be, po koncertu pa zabavni večer s plesom. Že danes vabi odbor vse mariborsko občinstvo, naj izkaže svoje simpatije do ruskega kulturnega dela in naj se koncerta udeleži v polnem številu. Vsa mariborska društva pa vljudno prosi, naj ne prirejajo na ta večer svojih prireditev in naj povabijo svoje članstvo k udeležbi na lep ruski večer.
Matineja ZKD v soboto in nedeljo v Grajskem kinu. Predvaja! se bo program: »Zvočni teden«, »Pohorje« (naš Semering), jako podučen film »Od volne do obleke«, kjer se bo videla vsa procedura od striženja ovce pa do izgotovljene obleke; dalje »Micky-miška«, jako lepo, in končno »Bela Ljubljana«.
Lutkovno gledališče Sokola Maribor matica v Narodnem domu zaključi letošnjo sezono v nedeljo, dne 14. t. m. z u-prizoritvijo lutkovne igre v 3 dejanjdi »Jaka princ in princ Jaka«. Začetek ob 16. uri.
Društvo jug. državnih upokojencev in upokojenk v Mariboru vabi vljudno svoje člane, ki so ob enem člani mariborske Nabavljalne zadruge drž. ust., da se polno številno udeležijo občnega zbora nabavljalne zadruge, ki bo v nedeljo, dne 14. aprila 1935 ob 8. uri zjutraj v Narodnem domu. S seboj vzemite tudi knjigo Nabavljalne zadruge kot legitimacijo.
Krajevni odbor Jadranske straže v Mariboru vljudno vabi svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži nocojšnjega družabnega večera bratske mornarske sekcije v spodnjih kazinskih prostorih ob 20. uri.
Golijev »Jurček« v Št. liju na meji.
Agilni sokolski odsek v Št. liju v Slov. goricah priredi v nedeljo 14. tm. ob 15, uri popoldne pravljično otroško igro v štirih dejanjih Golijevega »Jurčka«. Prijatelji Sokola in naše severne meje, prihitite ta dan v čim večjem številu k nam. Iz Maribora se lahko odpeljete z vlakom ob 13., povrnete se pa ob 18. uri. Igra bo v Dimnikov! dvorani pri kolodvoru.
Tombola. Kot že pred 2 mesecema javljeno, se vrši velika javna tombola Sokola Maribor 1. in Tezno dne 19. maja 1935, na kar se naj blagovolijo vsa ostala društva ozirati.
V nedeljo popoldne velikomestni program in koncert v »Veliki kavarni«.
»Grajska klet«, koncert, nova godba.
Odojčki, narezki, dobra domača vina, sveže pivo v restavracij; »Trije ribniki«. Se priporoča F. J. Kliček.
V nedeljo koncert v gostiln; Lebe. Razvanje. Avtobusna zveza.
Javna kuhinja na Slomškovem trgu dostavlja hrano v B in C razredu na dom.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 14. t. m.: Ob 7.30: predavanje; 8: plošče; 8,20:	poročila; 8.30: religiozni spevi;
9.10: versko predavanje; 9.30: prenos iz stolnice, vmes poje zbor bogoslovcev; 11: velikonočni običaji; 12: čas, radio-orkester; 15: plošče po željah; 16: petje, radio-orkester; 19.30': nacionalna ura; 20; čas, jedilni list, program za ponedeljek; 20.10: pravljična zvočna igra »Zakleta Veronika«; 21.30: čas, poročila;
Ravnotako kakor mati otroka
uspava
PROIZVOD: ..UNION", ZAGREB.
22: plošče. — Spored za ponedeljek 15. t. m.: Ob 12: kino-orglje na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, plošče; 18: velikonočne črtice; 18.20: harmonika na ploščah; 18.40: slovenščina; 19.10 zdravniška ura; 19.30: nacionalna ura: 20: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas, poročila, jedilni list, program za torek.
Smrtne posledice strupene ljubosumnosti. Včeraj se je odigralo na potu n Završke vasi v Zimico krvavo dejanje, ki ga je povzročila strupena ljubosumnost. Posestniški sin, 18-letni Janez Mulec iz Dupleka in 22-letni hlapec Janez Kmetič iz Zimice sta se smrtno sovražila zaradi nekega dekleta. Ko je včeraj srečal Mulec svojega tekmeca na omenjeni poti. ga je zaklal z nožem. Hlapec Kmetič je na kraju izdihnil. Morilca pa so prijeli orožniki.
Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so -pripeljali 369 prašičev. Kupčija je bila slaba in je bilo prodanih samo 67 glav. Cene mladim prašičem so bde naslednje: 5 do 6 tednov stari 30 do 50 Din, 7 do 9 tednov 80 do 90 Din, 3 do 4 mesece 150 do 160, 5 do 7 mesecev 200 do 250 Din, 8 do 10 mesecev 300 do 320 Din in ’eto stari 500- do 550 Din. Kilogram žive teže so prodajali po 4 do 5.50 Din. mrtve pa od 7 do 8 Din.
Vremensko poročilo mariborske nseteo-rološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 9.6 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 9.2 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 13 stopinjah 729.3, reduciran na ničlo pa 727.7; relativna vlaga 91; vreme je deževno; vremenska napoved napoveduje izboljšanje.
Propagandne zakiopne znamke za XV.
Ljubljanski spomladanski velesejem so izšle. Na razpolago so s slovenskim, srb-sko-hrvatskim (latinica in cirilica), nemškim ali francoskim napisom, v lični in okusni izvedbi. Uprava Ljubljanskega velesejma dostavlja p. n. tvrdkam na željo znamke brezplačno na razpolago in prosi, da z njimi opremljajo vse svoje poštne pošiljke. Poštna uprava je uporabo teh znamk dovolila.
Ptuj
Kino. V soboto 13. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 14. t. m. ob 18.30 in 20210 se predvaja film »Tunel«. V sredo 17. t. m. ob 18.30 in 20.30 pa je na vrsti film »Konec je ljubezni«. V glavnih vlogah Pavla We-sely.
Ganilo Viher:
Zagrebško b smo
Zagreb, 11. aprila.
Zagrebški likovni umetniki so ustano-vih posebno zadrugo za prodajo svojih Ul»etnin. V okusno urejenem »Zadružnem salonu« na Iliči moremo zapaziti slike priznanih umetnikov, kot Tomerlina, “užana in drugih. Umetniki so žalibog Prisiljeni, da ši pomagajo sami kakor Vedo in znajo. Zadružna misel pa si je *9ko osvojila novo polje plemenitega
Gelu.
Z veliko nestrpnostjo pričakujemo preden Wagner;evega »Renskega zlata«, “iti bi morala že prejšnjo soboto, pa je 2bolei nosilec glavne vloge g. Josip Križaj. Preložili so premiero na sredo in končno na četrtek. Ker Križaj še dosedaj 'h ozdravel, bo gostoval v glavni vlogi ^otana operni pevec J. Manovvarda z Dunaja. Izvedba »Renskega zlata«, ki kavlja ogromne tehnične in umetniške 2ahteve — saj se mora n. pr. na izrecno ^agnerjevo zahtevo igratj.. brez pavze
— je lep dokaz visokega nivoja zagrebške opere.
Ženska mladina zna zagrabiti življenje s popolnoma druge strani, kot pa njene romantično prednice. O mladinska sekciji »Ženskega pokreta« prireja predavanja s temami kot: »Maksimalne in minimalne ženske mezde«, »Abortus« itd. Opravičljivo. Ulica je neizprosna, in vzdrži le oni, ki se zna braniti.
Naše vzgojitelje bo morda zanimalo, da tukaj ne uporabljajo, ako hočejo nekoliko nežno izraziti svoja čuvstva, besede »magarče«, ampak lepo slovensko »osel«. Pri nas pa je prav narobe. Tako je tudi ta že itak simpatična živalca doprinesla nemajhen delež na oltar medsebojnega zbliževanja...
Prejšnji teden je umrl znameniti arhitekt, graditelj prekrasne univerzitetne knjižnice, inž. Lulišin. Univerzitetna knjižnica, ki tvori sedaj z novima zgrad-
pa je v knjižnici še za 140.000 knjig.
Zanimanje vzbuja tu volilni proglas vlade g. Jevtiča. To so eni izmed najredkejših plakatov te vrste, ki doslej še niso »javno cenzurirani«, t. j. opremljeni s privatnimi glosami,, rdečimi vprašaji in klicaji in podobnimi izrazi komplicirane človeške duše.
Izšla ie tretja številka »Narodne omladine«, mesečnika, ki ga izdaja jugoslovanski akademski klub »Rad« (»Delo«). Pomena akademskih delovnih čet, ki jih je ustanovil univ. prof. dr. L. Popovič, se pri nas vse premalo zavedamo. Sistem in organizacija teh čet je eden najinteresantnejših poizkusov spraviti akademsko omladino v stik z našo zemljo, našo vasjo, seznaniti s problemi narodnega gospodarstva in širiti spoštovanje pred manuelnim delom. Te čete so pokazale doslej izredne uspehe. (Pri Vi-rovitici so n. pr. ti akademiki zgradili
bama fizikalnega in kemijskega instituta i krasen sokolski dom, širili med prebival
arhitektonsko zaključeno enoto, je ena najlepših na Balkanu. Po številu knjig, ki presega sedaj že 360.000, pa je na šestnajstem mestu m Evropi. Prostora
stvom zmisel za higijeno, gradili vodnjake z dobro pitno vodo, predvajali razne kulturne filme, zgradili več kilometrov dolgo moderno cesto; medicinci,
agronomi, veterinarji so vsak v svoji stroki pomagali prebivalstvu: medicinci brezplačno pregledovali bolnike, veterinarji živino itd.) Poseben pomen daje tem četam ugotovitev, da so se akademiki najrazličnejših naziranj neverjetno lepo umevali v skupnem delu. V akademskih de-ovnih četah (uradno: Jugoslovanski akademski klub »Rad«) so včlanjeni akademiki iz vseh pokrajin naše države. Ob priliki poklonitve na Oplencu so izdali krasen almanah »Za slavo in čast«, ki so ga položili na grob kralja Zedinitelja.
Zadnja številka »Narodne omladine« ima na naslovni strani sledeče pomembne besede, ki veljajo v polnem obsegu tudi za naš Maribor: »Zidovi jugoslovanskega duha, ki smo jih dolžni zgraditi na severu naše države, morejo edini nadomestiti nedostatek prirodnih obrambnjh zidov in zmanjšati opasnost, ki jo predstavlja za našo državo prirod-no odprta in nacionalno mehka meja.«
fpominiaJte se CMD
Organizacija telesne vzgoje
OB REALIZIRANJU NAŠEGA
ZAKONA O OBVEZNI TELESNI VZGOJI NA-
RODA
Telesna vzgoja je postala v vseh kulturnih državah bistven del udejstvovanja državnega organizma. Sam šport je prodrl ponekod celo do najvišjih znanstvenih ustanov, do vseučilišč, na katerih se predava kot poseben znanstveni predmet. Prvi korak v tem pogledu je storila Amerika, kjer je šport že v preteklem stoletju tako obvladal
visokošolsko mladino, da so se tudi šolske oblasti morale vdati in prilagoditi novemu položaju. Šport je postal nujna potreba za sodobno vzgojo človeka. Seveda so šli v tem navdušenju predaleč zlasti v Ameriki, kjer so iskali samo rekorde, niso pa uvaževali načela, da je treba telesno vzgojo vršiti pravilno, sistematično, da se tako ustvarijo nove trdne generacije, ki bodo kos izrednim duševnim in fizičnim zahtevam današnje dobe. Evropa v tem pogledu ni šla tako daleč kakor Amerika. Nima še vseučilišč, kojih naloga bi bila dajati spričevala o sportskih, namesto o umstvenih sposobnostih in ki bi odgajala predvsem atlete in rekorderje. Vendar pa se tudi pri nas v teh najvišjih učnih zavodih pravilno ocenjuje blagodejni vpliv pravilno izvajanega in ne pretiranega ter enostranskega športa na narodne množice.
Na teh načelih so, po iniciativi maršala Pilsudskega, predsednika poljske republike, pred dobrimi petimi leti ustanovili v Varšavi Centralni institut za fizično kulturo, ustanovo, namenjeno izključno ciljem telesne vzgoje. V tem zavodu so harmonično povezana dosedanja teorijska dognanja s praktičnimi potrebami. V tem znanstveno-vzgojnem športnem zavodu se neprestano dela v cilju nadaljnjih teoretičnih raziskavanj, pa tudi praktično v smeri preizkušenj o rezultatih teoretičnih ugotovitev. Cilj zavoda je, vzgojiti učitelje telesne vzgoje za šole, za vojsko in za vse organizacije in športna društva, da bi tako telesna vzgoja prodrla čim bolj v narodne mase. Študij na zavodu traja dve leti in je teoretičen in praktičen (fizikh, kemija, biologija, anatomija, fiziologija, psihologija, metodika, gimnastika, ;ahka atletika, sabljanje, plavanje, tenis, boks, hazena, odbojka, zimski športi itd.). Ker je študij zelo težaven, nameravajo študijsko dobo raztegniti na tri leta.
Pokazali smo nekoliko obširneje na skrb poljske države za telesno vgojo naroda, ker je baš Poljska klasičen primer za sistematsko delo na polju fizične vzgoje generacij. Ob priliki razprave zakona o obvezni telesni vzgoji v naši bivši Narodni skupščini je bilo tudi v naši javnosti dovolj govora o tem, kako se vrši telesna vzgoja mladine tudi pri drugih evropskih narodih, zlasti v Nemčiji, Italiji itd. Že skoro dve leti je omenjeni zakon v veljavi, menjali so se med tem že trije ministri, toda zakon še vedno ni uveden v življenje. Zdi se, da je sedanji g. minister za telesno vzgojo naroda, dr. Auer, trdno odločen, da temu nerazumljivemu oklevanju napravi konec in stori vse potrebne korake, da se bo zakon, ki ima po svojem besedilu namen in nalogo, da se potom obvezne telesne vzgoje dviga miadina telesno, moralno in nacionalno, čim preje, četudi le postopno, začel izvajati. V tem smislu je te dni tudi podal svojo izjavo.
Značilno je — tako trdi g. minister na podlagi materijala, ki je bil zbran tekom več ko enoletnega študija celega kompleksa vprašanj, ki so v zvezi z izvajanjem zakona! — da se danes komaj 8 odstotkov celokupne naše mladine brisa za svojo telesno poleg duševne
Zato bo g. minister zaenkrat s posebno uredbo, ki bo izšla v najkrajšem času, z »Uredbo o zasiguranju in delu prazničnih tečajev ter o izvršenju ostalih odredb zakona o obvezni telesni vzgoji«, uvedel obvezno telesno vzgojo v prazničnih tečajih, ki so v zakonu predvideni, in sicer začasno samo v mestih. navedenih v zakonu o mestnih občinah, ki imajo največ možnosti in pogojev za osnovanje praktičnih tečajev. Naravno, da bodo sokolska in tudi razna športna društva mestnim občinam lahko od neprecenljive koristi, zlasti v organizaciji delavskih tečajev. Uredba
tudi podčrtava važnost in potrebo sporazumevanja mestnih uprav z upravami sokolskih edinic. Tečaji se bodo morali pričeti z 2. junijem t. 1. Učni program tečajev obsega tri skupine: moralno in nacionalno vzgojo, splošno vzgojo ter vežbe in izlete. Mladina (dečki) bo vež-bala v treh skupinah: dečki od 11. do dovršenega 14. leta, od 15. do dovršenega 17. leta ter od 18. do dovršenega 20. leta. Zdravstveni službi v tečajih se bo posvečala potrebna pažnja. Nedeljske popoldneve mora imeti mladina v mestih proste.
Tako prehajamo torej končno iz zakonske teorije v praktično delo tudi na polju posplošeni fizične kulture naše mladine, našega naroda, ki pa mora iti vzporedno s srčnim poplemenitenjem in duševnim izpopolnjevanjem.	V—S—
Spremembe v vodstvu mariborske
gasilske čete
NAPRAVITI POLITIČNA
KONEC RAZMER, IZ KATERIH SE JE SKUŠALA
AFERA.
di njegovo izvolitev je nacionalna javnost sprejela s toplimi simpatijami. V odboru pa so ostali še nadalje nekateri ljudje, ki
Ze delj časa se je po Mariboru šušljalo, da se v mariborski gasilski četi nekaj kuha. Temu šušljanju pa so prilivala olja kratka poročila, ki jih je priobčeval »Slovenec« o mariborski gasilski četi. Javnost tej zadevi skrivnostnega poročanja ni mogla do dna. Po informacijah pa, ki smo jih dobili, je izrednih razmer v mariborski gasilski četi sedaj konec in ie s tem tudi podan pogoj za konsolidacijo te tako važne humanitarne ustanove.
Mariborsko gasilstvo je dolgo let po o-svobojenju bilo v nemških rokah. Z odsto-oom bivšega poveljnika Vollerja pa je pre šlo vodstvo v nove roke. Za predsednika ' gasilske čete je bil izvoljen znani požrtvo valnj nacionalni delavec g. dr. Jančič in je vsa nacionalna javnost najtopleje pozdravljala to njegovo izvolitev. Kaj kmalu pa se je pokazalo, da konsolidacija razmer v društvu s tem še ni biia končana. Proti predsedniku g. dr. Jančiču je neka skupina iz političnih razlogov pričela boj in je bila lani v maju na protizakonit način celo sklicana seja, za katero ie predsednik g. dr. Jančič izvedel šele pozneje. Neka skupina ljudi v gasilski četi je zahtevala sklicanje izrednega občnega zbora, ki ga pa seveda ni mogla odobriti višja gasilska instanca, ker je bilo sklicanje protizakonito. Take razmere v četi so se vlekle vse do zadnjega občnega zbora, ko je g. dr. Jančič odloži! predsedniško funkcijo in je bil izvoljen za predsednika bančni ravnatelj g. Bogdan Pogačnik. Tu-
niso mogli dati jamstva, da se ne bodo v humanitarnem društvu politično eksponi-rali.
Da se ustvarijo vsi pogoji za ozdravlje nje društvenih razmer, pogoji za nujno potrebno složnost in pravilno razumevanje, je vodstvo gasilske župe za Maribor levi breg poslužujoč se čl. 32. gasilskega zakona, potrdilo izvolitev devetih odbornikov, in sicer predsednika g. Bogdana Pogačnika, blagajnika g. Divjaka ter od-delnih vodi; gg. Ivana Cerčka, Josipa Gi-bra, Franca Rateja, Černeta, Dobrajca, Hribernika in Krigerja. Obenem pa je v skrbi za čim lepši razmah gasilske čete, poslužujoč se č ena 75. zakona o gasilcih, namesto nepotrjenih odbornikov imenovalo za poveljnika dimnikarskega mojstra g. Karla Hmelino, za njegovega namestnika restavraterja g. Kudra, za tajnika mestnega obrtnega referenta g. dr. Milana Senkoviča, za šef zdravnika reševalne postaje g. dr. Rudolfa Kaca, za oddelnega vodjo g. Ferdinanda Kranjca, za orodjarja g. Beribaha, za njegovega namestnika g. Menigo, za predsednika nadzornega odbora pa g. Viljema Vošinka mlajšega.
Mariborska javnost je prepričana, da bo novo vodstvo najboljši porok za ozdra vitev dosedanjih nezdravih razmer pri mariborski gasilski četi.
Naše okoliške občine
ŽIVAHNA OBČINSKA SEJA
V ponedeljek 8. t. m. se je vršila ob 20. uri v posebni sobi Renčljeve gostilne seja občinskega odbora, ki je potekla v izredno živahnem razpoloženju. Sejo je otvoril in vodil župan g. Matija Volk. Prosil je prisotne, da posečajo redno seje, kjer naj sporoče svoje želje in predloge in naj ne delajo neprijetnega razpoloženja proti sklepom, ki so bili sprejeti z večino glasov. Do prečitanju zapisnika je zahteval potrebna pojasnila o glasovanju glede obdavčenja vinskega mošta občinski odbornik in predsednik gostilničarske zadruge g. Matija Holc, g. Požar pa glede razpisa službe vojaškega referenta. Vsa pojasnila je dal g. župan, posebno pa še pojasnilo po zahtevi odstopa člana uprave g. Macherja. Izjava se je predložila na pristojno mesto.
Sledilo je daljše poročilo župana. Posamezne točke poročila so bile povod mestoma zelo ostrim debatam, zlasti gle-
de nakupa gramoznice na Teznem, ki vzgoje. Razlogov, ki jih navaja mladina I se nakupi pod pogojem, če banska upra-svoje nezanimanje za organizacijo va dovoli podaljšanje roka izplačila čez vzgoje, je več. večinoma ne- j mandat občinske uprave. Nato je preči-
za
telesne
upravičenih. Gotovo je eno: da nimamo 1 tal župan člane volilnih odborov za po do danes še dovoljnega števila strokov- 1 samezna volišča. Ugodilo se je prošti no usposobljenih učiteljev telesne vzgo- Davorina Rodeža za otvoritev slaUičar je, zlasti ne pedagogov in metodikov ter , ne. Parcela ob Ptujski cesti, ki je last zdravnikov za zdravstveno nadzorstvo, | občine, se ne i roda zaradi bodočih uroki bi poznali delovanje posameznih pa- metnih zvez s tezenškim postajališčem, nog telesne vzgoje. Imamo tudi «5e pre- j Sledila so poročila predsednikov po-malo vežbališč, igrišč, domov in drugih sameznih odsekov. I/.-edno živahno je potrebnih prostorov in priprav, potreb- bilo prvo poročilo predsednika cestnega nih za vsestransko in sistematsko vežbo odseka g. Kašmana, ki je dal iz htnih telesa in nje vpliv na duševni razvoj, i vzrokov svoje mesto na razpolago. Gra-
OBČINE POBREŽJE.
jal je previsoko uporabo'zneska za ceste v Dogošah. Ugovarjala sta mu g. Vrecl in Maher, k. sta utemeljevala potrebo uporabe dotionega zneska. Temeljito in stvarno je bilo poročilo predsednika kmetijskega odseka g. Klemenčiča in predsednika socialnega odseka g. Junka. Izpopolnjen statut občinskih uslužbencev se vrne banski upravi v odobritev. Zanimiva je bila razprava pri točki za licitacijo občinskih lovišč, v katero sta zlas : posegla člana uprave, navdušena lovca gg. Požar in Holc. Program za regulacijski načrt pa se po izpopolnitvi predloži prihodnji seji.
Pri točki glede zahtevanega prispevka gasilski četi na Pobrežju, ki je stavila odboru ultimat, se je končno dosegel, oz. izg’asoval sporazum med gasilskimi četami glede višine prispevka posameznim četam. Huda je bila razprava, zmagala Pa je uvidevnost posameznih čet. Zadnja točka dnevnega reda je bila sprememba odsekov. Združila sta se finančni in personalni, ter gradbeni in cestni odsek. Obenem se je določil za celo občino samo eden cestni nadzornik, in sicer g. Tončič. >eja je dokazala izredno žilavost in-vztrajnost z!asti zastopnikov bivših samostojnih občin, združenih v veliki občini Pobrežje.
S seje mariborskih podružnic Družbe Sv. Cirila in Metoda
Tekom tega tedna st; imeli naši podružnici CMD odborovo sejo pod predsedstvom g. dr. Lasiča. Uvodoma se je
spomnil g. predsednik tragičnega dogodka pred šestimi meseci v Marseilleu, ko je jugoslovanski narod izgubil svojega najplemenitejšega sina in vladarja, Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelia. V toplih besedah je govoril o nenadomestljivi izgubi, katero danes tako težko občuti ves narod. Navzoči so počastili spomin velikega pokojnika z enominutnim molkom.
Po tej priprosti, a prisrčni žalni manifestaciji, prirejeni ob zaključku narodnega žalovanja, je razpravljal odbor o tekočih zadevah društva. Izmed sklepov naj bodo navedeni le najvažnejši. Redni občni zbor bo v četrtek 16. maja kakor običajno v mali dvorani Narodnega doma. V proslavo 50-Ietnice obstoja in delovanje Družbe sv. Cirila !n Metoda Pa priredita podružnici slavnost slovenske narodne pesmi v dvorani »Uniona« s sodelovanjem obmejnih pevskih društev na večer 15. junija in veliko narodno slavje po vzorcu predvojnih družbinih prireditev dne 16. junija t. 1. v vseh prostorih Narodnega doma. Podružnici se bosta po svojih močeh potrudili, da bosta prireditvi čim impozantnejši ter primerni velikemu delu, ki ga je vršila Družba sv. Cirila in Metoda tekom pol stoletja in se bo pritegnilo tudi čim več obmejnega prebivalstva.
Na seji se je razpravljalo tudi o perečih narodno-obrambnih vprašanjih, zlasti o žalostnem pojavu na meji, ko prehaja dan za dnem toliko slovenskih posestev v tuje roke, o delovanju »Kul-turbunda«, o uradniškem vprašanju v obmejnem pasu in drugih perečih vprašanjih. Sprejeti so bili primerni sklepi, ki se bodo izvršili dogovorno z Narodno obrano. Tiho in neopaženo je delo naših Cirilmetodarjev, a prišel bo čas. ko bo plodove tega dela užival naš narod, ki se mora še v svoji svobodni domovini boriti za svoje pravice.
Priznanic učenja obrtov v zavodih in kaznilnicah
Mnogo zanimanja, morda tudi neraz-položenja bo vzbudila uredba ministra trgovine in industrije od 9. III. glede upoštevanja strokovne zaposlenosti v zavodih in kaznilnicah pri dokazu strokovne usposobljenosti za nastop rokodelskih o-brtov. Zaradi tega objavljamo bistvene določbe te uredbe, ki je izdana na osnovi pooblastila iz § 29 o. z.
Po tej uredbi bodo vajenci, ki so biii strokovno zaposleni v delavnicah, podjetjih in ustanovah, na katere se predpisi obrtnega zakona ne nanašajo ali v katerih se dotično rokodelstvo izvršuje kot postranski posel, tudi smeli polagati pomočniško preizkušnjo, če dokažejo pismenost. najmanj 21etno strokovno zaposlenost in obisk strokovne nadaljevalne šole, kjer taka šola obstoja. Če so po pre stani pomočniški preizkušnji najmanj 3 leta zaposleni v isti stroki, lahko polagajo tudi mojstrski izpit.
Istotako sme delati pomočniško preizkušnjo, kdor se je v stroki izučil s strokovno zaposlenostjo v kakem javnem člo vekoljubnem ali vzgojnem zavodu ali v kaznilnici, vendar mora dokazati poleg pismenosti najmanj 31etno učno dobo v zavodovi rokodelski delavnici in uspešno dovršitev zavodove rokodelske šole, če taka šola obstoja. Kdor je po prestani pomočniški preizkušnji najmanj 4 leta zaposlen v dotični stroki v zavodovi delavnici ali pa najmanj 3 leta kot pomočnik izven zavoda, sme polagati tudi mojstrski izpit. Če je kdo zaposlen bodisi kot vajenec ali kot pomočnik deloma v zavodovi delavnici deloma izven zavoda, se zaposlenost v celoti upošteva, vendar je v takem primeru šteti učno in pomočniško zaposlenost tako, kot bi bil ves čas zaposlen v zavodu.
Kaznjenci polagajo izpit po osvoboditvi pri pristojni izpitni komisiji na kraju svojega trajnega biva'išča. Kdor je bil v tujini zaposlen zakonito predpisano dobo kot vajenec oziroma pomočnik v kaki rokodelski stroki, ali dokaže, da '. dotično obrt v tujini že 3 leta vršil samostojno, se sme v naši državi pripustih k mojstrskemu izpitu enako kakor naš državljan.
..Čuvajte Jugoslavijo!"
Mšugk&aaia
Sokolstvo
Trgovski’ In obrtniški naraščaj, Sokol te vabi
Razveseljiv uspeh apela sokola matice, časten odziv obrtniškega NARAŠČAJA. PONOVEN POZIV TRGOVSKEMU NARAŠČAJU IN SPOMENICA MARIBORSKEMU TRGO VSTVU.
Sokolsko društvo Maribor Matica se v Polni meri zaveda svojega vzvišenega Poslanstva, ko stremi za spopolnitvijo svojih naraščajniških vrst. S sokolsko Miselnostjo prežeta mladina je najboljši P°goj za svetia sokolsko bodočnost našega naroda. V sokolskem duhu vzgojena mladina bo vselej služila najvišjim in najsvetlejšim sokolskim in narodnim 'dealom, bo prva, ki bo dosledno izpolnjevala	oporoko	svojega največjega
mrtvega Sokola, čuvala bo Jugoslavijo Pred vsemi zunanjimi in notranjimi sovražniki. Sveto je poslanstvo sokolske miadine in zato se mora naša mladina tega poslanstva zavedati v polni meri, zavedati pa se ga morajo tudi vsi, ki vzgajajo našo mladino za življenjske poklice.
Pred meseci je razposlalo Sokolsko društvo Maribor Matica okrožnico trgovskemu in obrtniškemu naraščaju, va-beč ga v svoje vrste. Obenem je društvo na primeren način opozorilo vse Mojstre	in trgovce	na	koristi,	ki jih bo
tael naraščaj od	zdrave	sokolske
^'zgoje.	Vabilu se	je	odzvalo	35 nara-
ščajnikov in 15 naraščajnic, skupno torej 50 iz vrst obrtniškega naraščaja, do-eim se je od trgovskega naraščaja javil ^amo 1 naraščajnik. Zato Sokolsko društvo Maribor Matica, ki želi na novo pživeti obrtniško-trgovski naraščaj in ki je ustanovilo posebne oddelke za nara-šČajnice in naraščajnike v starosti od 14 do 18 let, ne more mimo tega, da ne bi Ponovno povabilo v svoje vrste ves trgovski naraščaj, mariborske trgovce pa Ponovno opozorilo, da je prav trgovski naraščaj potreben sokolske organizacije, ki mu nudi priliko za telesni in duševni razmah, da bo krepek po te!esu in značaju ter umu mogel stopiti v samostojno življenje. Po napornem delu v trgovini najde trgovski naraščajnik najbolj zdra-
nju. V sokolski organizaciji najde primerno družbo, ki ga bo bratski sprejela med se in ga skušala dvigniti, da doseže v življenjskem boju čim boljše mesto. Marsikateri ugleden trgovec se mora za svoj življenjski uspeh zahvaliti prav sokolski vzgoji.
Sokolsko društvo Maribor Matica je prepričano, da bo Združenje trgovcev za mesto Maribor, ko bo jutri dopoldne imelo svoj redni letni občni zbor. razpravljalo med drugim tudi o tem za njegov naraščaj tako važnem vprašanju in po*zvalo vse trgovce v Mariboru, naj pošljejo svoj naraščaj v soko’ske vrste.
Obenem poziva Sokolsko društvo Maribor Matica vse mariborske modistinje. šivilje in krojačice, naj tudi priporočajo svojim vajenkam vstop v sokolske vrste.
obstoja in delovanja z ambicijo in elanom pribori! tako lepe uspehe. Pri obeh nedavnih borbah so boksarji SK Svobode dosegli največ točk ter s tem dokazali, da so najboljši boksarji ne samo Maribora, ampak vse dravske banovine, j V njih sredini je nekaj spretnih in mnogo obetajočih borcev, ki bodo nedvomno igrali v jugoslovanskem boksarskem športu še pomembno vlogo. V vrsti rokoborcev srečujemo gibkega, žilavega in zmage zavestnega Krambergerja, v moči levu enakega Jelončtiika, urnega in nevarnega Kemperla, v ofenzivnem duhu neugnana brata Cokana. V Rotmanu imajo ti mladi, nadebudni amaterski rokoborci svojega sposobnega in požrtvovalnega vodjo. Pri prvenstvenih tekmovanjih so Svobodaši bili tik za prvakom s pičlimi tremi točkami razlike. Uspeh je treba presojati z vidika, da je Svoboda | mlad klub, ki nima za seboj večletnega ; treninga, kakor ga imajo ostali klubi, ki ’ so se uvrstili v konkurenco. Težkoat-letsko panogo je treba v Mariboru raz-I viti do čim višje stopnje. Da smo v Ma-j riboni precej na dobrem, kaže okolnost, da je 1’irija pri nedavnem prvenstvenem tekmovanju vidno zaostajala. Upajmo, da se ne varamo, ako vidimo v sposob-
nih borbenih silah težkoatletske sekcije
SK Svobode jamstvo napredka in še lepših uspehov.
Novo vodstvo	Mariborske zimskošportne podzveze.	Na svoji sinočnji sej*
se je na zadnjem letnem rednem občnem zboru Mariborske zimskošportne podzveze izvoljeni odbor konstituiral nasled nje: predsednik kapetan v p. Miloš Gnus, podpredsednika dr. Stane Lutman in Tedi Voglar, tajnika Franjo Vetrih in Otmar Cvirn, blagajnik Vekoslav Golubovič. tehnični referent Metod Bureš in gospodar I. Kebrič. V vojaško delegacijo pri podzvezi sta	bila izbrana kapetan
Vrbavac in poručnik Dolenc. Zdravniški zbor vodijo dr. Lutman, dr. Rudi Kac in dr. Smerdu. Kot zastopnika podzveze v Jugoslovanski zimskošportni zvezi sta bila določena Fišer in Korbar, delegatje podzveze na letošnjem občnem zboru zveze pa so kap. Gnus, Vetrih in Golubovič. Člani odbora so še Čerin, Gladnik in Simončič. Izpitno komisijo za sodnike tvorijo dr. Orožen, Golubovič, Aljančič in Vetrili. Podzveza bo že sedaj pričela s pripravami za prihodnjo zimskosportn" sezono, ki obeta zelo bogato žetev.
Meddruštvenega prednfaškega tečaja
drevi ne bo. Tečaj bo v sredo 17. t. m. ob 19. uri v Narodnem domu. Načelnik.
Dravinjsko sokolsko okrožje je podalo obračun dela v preteklem letu in se na novo konstituira1 o. Žal se vse nade ;n upi, stavljeni pred letom dni, niso izpolnili, kar pa ni krivda na vodstvu, marveč na posameznih četah in društvih. Prepričani smo, da bodo sedaj vse edinice krepkeje poprijele za delo in razširile sokolsko idejo tudi v doslej zapuščene in zane marjene kraje. Načelništvo je prevzel zopet dolgoletni okrožni načelnik br. Nardin Nande, ki ima na razvoju sokolstva v Dravinjskem okrožju največ zaslug. Podnačelnik je br. Mohorko Jože iz Slov. Konjic, načelnica s. Jereb Milojka iz Sl. Konjic, podnačelnica pa s. Uletova iz Loč.
Okrožni zlet Dravinjskega okrožja bo
letos 23. junija v Ločah. Bratsko društvo v Ločah, kjer se Sokol najkrepkeje razvija, se za okrožni zlet že marljivo pri-
vo razvedrilo v zdravem telesnem giba- I pravlja.
Sftort
Strelski šport
NAGRADNA SOBNA STRELSKA TEKMA NA TEZNEM.
člani tezenske strelske družine vsako 'eto tudi v sobnem streljanju pomerijo Svoje moči. Po primernem številu stre-skih vaj se je vršila običajna strelska tekma, ki se je končala v soboto 6. t. tn. 2 razglasitvijo uspeha in razdelitvijo na-Srad marljivim in vztrajnim tekmovalcem. Uspeh tekme je bil letos mnogo boljši od lanskega. V primerno okrasen; Feličevi dvorani so se zbrali po sokolskem predavanju številni člani družice in gostje iz Maribora, ki radi pridejo Med nas in nam dajo s tem pobudo k nadaljnjemu delu. Strelsko okrožje sta Vstopala br. dr. Miloš Vauhnik in ravnatelj Stergar, Zvezo Maistrovih bor-cev tajnik g. Lipuš in namestnik blagaj-nika g. Petrovič, Sokolsko društvo "^ezno starešina br. Tušak, Zvezo kultnih društev br. Robnik, krajevno organizacijo JNS predsednik g. Čelan in občino Pobrežje član uprave g. Drago Čohar.
Vse prisotne je pozdravil predsednik družine učitelj g. Luknar. V uvodnih besedah se je spominjal naše največje nesreče pred pol letom, ko smo izgubili 0a tragičen način po zločinski roki na-*®ga viteškega kralja Aleksandra I. Ze-d’nitelja. Nazdravil je s trikratnim »Ži-y|°« našemu mlademu kralju Petru II.
strelci se hočemo vedno zavedati £adnji>h besed našega blagopokojnega ^'alja: »Čuvajte Jugoslavijo!« Zahvalil se Je vsem darovalcem ličnih nagrad, zlasti j* nabiralcema br. Siniču in Keberlingu, .1 sta posvetila ves svoj prosti čas in še okoristila osebna poznanstva, da sta nabrala primerno število nagrad in tako pripomogla naši blagajni in razvese-Ma blagajnika 'n odbor.
. Za nagrade se je borilo 29 strelcev, Onied teh 4 dame, ki so docegle poseb-
no lepe uspehe. Streljalo se je v tarčo in na figure po lo strelov. Ocena je naj-večja vsota pogodkov na tarčo in figure.
Doseženi so bili sledeči uspehi od 200 dosegljivih točk:
Dame: Gospa Šoperjeva 166, gdč. Pšeničnikova 162, gospa Luknarjeva 151 in gdč. Heda Feličeva 122 točk. Hud in oster boj za točke se je vršil med moškimi tekmovalci; zlasti se letos tudi stari kanoni niso hoteli vdati, ker so doslej vsako leto odrekli. Od 200 dosegljivih točk je uspeh moških tekmovalcev sledeči: Luknar Franjo 188, Seifert Vladimir 179, Sinic Ivan 178, orož. narednik vodnik Bajec Alojz 174, Libiš 164, Marovt 154, Keberling 148 točk. Od 25 tekmovalcev je doseglo 17 strelcev nad polovico točk.
Prvi trije strelci so prejeli poleg nagrade še lične diplome, drugi tekmovalci pa so bili nagrajeni z darili, tako da je priše skoraj vsak na svoj račun. Po razdelitvi nagrad se je vršila prav prijetna družinska zabava, ki bo ostala vsem strelcem v prijetaem spominu. Vsem darovalcem nagrad, zlasti še šol. upravitelju in kr. šol. odboru za dovoljenje uporabe šolske sobe za strelske vaje, pa izreka odbor najlepšo zahvalo.
Lep napredek v težki atletiki
Pričakovanja, ki so jih stavili mariborski ljubitelji težkoatletske športne panoge v novoustanovljeno težkoatletsko sekcijo tukajšnje SK Svobode, niso razočarala. V teku nedavnih borb v klasični rokoborbi in boksu smo imeli priliko občudovati te mlade, vztrajne in krepko razvite borce, ki so si na mah osvojili simpatije vsega mariborskega težko atletiko ljubečega občinstva. Malokateri klub si je v tako kratkem času
kulturne vesti
H koncertu »Grafike" 6. IV. v Kazini
Tiho, bolj zase, iz stanovskih potreb, je pevski zbor »Grafike« že več let vežbal in gojil umetno in narodno pesem. Komaj smo vedeli, da vlada ljubezen do petja tudi pri naših črnili umetnikih. Zdaj pa so se odločili za mogočnejši izstop v javnost, da more tudi širše občinstvo presodit: nji hovo delovanje, ki ni bilo zgolj v zabavo, temveč je s!užilo temeljitemu študiju in pripravljanju.
In prav rad pribijem :z vsega začetka: ta prvi koncert »Grafike« je bil zelo posrečen in mnogo obetajoč. Njen zborovodja, odlični glasbenik in učitelj pri Glas beni Matici, prof. U. Vrabec, je naštudiral s svojimi pevci prav lep, deloma celo predrzen program in, kar je najvažnejše, z velikim uspehom. Kajti v prvem delu sporeda je bilo par trdih orehov; Šantlovo »Trojno gorje« spada sem, ki so ga pevci srečno prestali, a Ravnikovo »Kam si šla, mladost ti moja«, so naravnost na občudovanja vreden način odpeli in sicer to, kakor ves program, z glave. Tudi moja skladbica »Šumi, potok« ne spada k lahkim, grafičarji pa so jo podali brez vsakih težav. Sploh so bili za ta svoj prvi nastop zelo vestno pripravljeni in se jim je iz vsega poznalo, da stremijo za višjimi cilji. Ni jim več do petja iz zgolj najožjih potreb; oni se hočejo uveljaviti v našem glasbenem svetu z neko hvalevredno velikopoteznostjo. In to pa moramo še s posebnim veseljem pozdraviti. Način, kako skrbno in skoraj skozinskoz čisto intoni-. rano podajajo tako umetno kakor narodno pesem, nam vzbuja upravičeno nado, da se bodo s še večjo vnemo lotili zborov skega petja, ki ima dandanes vse drugačne zahteve kot š; pred nedavnimi časi. Saj razpolaga pevski zbor »Grafike« z lepo četo inteligentnih in dobrih pevcev, : ki pojejo umerjeno in uravnovešeno ter j so tudi precej prožni, v svojem zborovodji pa imajo sigurnega In spretnega voditelja, s katerim bodo brezdvonnio mo gli ob pridnem delu vrstiti v s peli za uspe hom,na onem pevskem polju, ki je še mar sikaterim delom prebivalstva skoraj ne-znano in se jim šele v zadnjem času ne-j koliko odpira, po prizadevanju vnetih zbo j rovodij.
| O ostalem delu večera ne morem soditi, ker sem bil zadržan in isem mogel 'prisostvovati koncertu; na generalni vaji, na kateri sem bil navzoč, pa so dali le pevske točke.	V.	M.
»Spomini« Ferda Karisa, ki so izšli kot ponatis iz »Večernika«, so vzbudili med Primorci veliko zanimanje, kar pričajo zlasti pisma, ki jih je avtor prejel od g. ( ministra dr. D. Marušiča, g. bana dr. D. i Puca, senatorja Ivana Hribarja, g. dr. G. ' Gregorina, g. Andreja Gabrščeka itd. G. minister dr. D. Marušič piše med drugim:
| »Z zanimanjem sem prečita! vaše »Spomine iz narodnega in sokolskega življe-. nja«, saj prikazujejo tako živo dobršen I del našega življenja v sedaj zasužnjenih
naših krajih.« Dr. G. Gregorin pa piše med drugim v dolgem pismu: »Prečital sem jih takoj po sprejemu z interesom, ki ga zmo re le oni, ki je sam preživel čase predvojnega narodnega delovanja. Med narodnimi delavci, posebno na Primorskem, ste bili, in ne med zadnjimi, tudi Vi, ki ste storili za narodno stvar v svojem odvisnem poklicnem položaju več kot so storili mnogi drugi v svojih svobodnih poklicih. Ob zatonu svojega življenja torej lahko z zadoščenjem in ponosom zrete nazaj na svojo narodno preteklost.« Podobno pišejo tudi drugi.
Karisovj »Spomini« iz narodnega in sokolskega življenja se dobe za ceno 5 Din v knjigarnah Tiskovne zadruge v Mariboru in Ljubljani, po pošti se pa naročajo pri avtorju: Ferdo Karis. Maribor, Gosposka ul. 50 II.
Konjice
Koncert mladinskega zbora. Pretekli četrtek so priredili pomladkarji Jadranske straže iz Žič v Slov. Konjicah koncert pod vodstvom svojega pevovodje učitelja Ulage. Dvorana telovadnice deške šole Je bila nabito polna. Mladinski zbor iz Žič uživa že svoj sloves. Na lanskoletnem tekmovanju mladinskih zborov v Ljubljani je dosegel 4. mesto. Reči treba, da ie zbor od lani mnogo napredoval. Skoraj neverjetno se sliši, da tak mladinski zbor iz Žič zaooie tako harmonično in dinamično dovršeno, kot se redkokje dogodi pri zborih odraslih in rutiniranih pevcev. Koncert je obsegal vsega 22 pesmi, po večini narodnMi a’i ponarodelih. Nekatere točke sicer .isi • prikladne za mladinske zbore (Morie!), toda vse so se izvajale brs-liibno. Zbor. kakor tudi pevovodja, sta žela za svoje izvajanje in trud oolno pohvalo. Mali solistki. ki očituje že sedaj krasen sopran, pa poklon! Pevovodji g. Ulasji Čestitamo k tako krasnemu uspehu. Podal je dokaz, da je mogoče tudi na deželi vzgojiti ljubezen do naše lepe pesmi in vzgojiti zbor, ki je v ponos ne samo ožjemu kraju, marveč tudi vsej širši domovini. Želeli bi le, da bi zbor večkrat in tudi drugje nastopil. V Slov. Konjicah bo vselei dobrodošel!
Elektrifikacija žele/niške postale ie bila dolga leta pereča točka v našem trgu. Vse prizadevanie, da bi se postaja elektrificirala je bilo zaman. Celo občinski odbor je odklonil potrebno pomoč. Na prizadevanje neumornega postajenačelni-ka g. Sajevica Stanka pa se je železniška direkcija končno 'e odločila ter napeljala na postajo prepotrebno električno luč. Elektrifikacija postaje bo nedvomno mnogo pripomogla k razvoju tujskega prometa v Slov. Koniicah.
Nov odvetnik v Slov. Konjicah. Na mesto pokojnega dr. Prusa je prišel g. dr. Sbrisaj, odvetnik iz Murske Sobote. Dr. Sbrisaj je že nastopil svoje novo službeno
mesto. Želimo mu v našem trgu čim največ uspeha!
Alphonsc Daodet:
GREH TEME
ROMAN.
55
Zaradi tega mislim, da jp vzrok poslabšanja njegove bolezni v čisto nečem drugem. Ljubil je gospo Feniganovo; prepričan sem, da je vedno gojil neko prazno upanje, da bo tudi še on lahko položil roko na njo. Vest o njenem samomoru ga je najbrž strašno vznemirila. Da, moj dragi, ko je ta nesrečna ženska izvedela, da jo zapuščam, si je pognala kroglo v srce, ali blizu srca. Pred ostnimi dnevi Je umirala;_ kesneje nisem prejel o njej nobene vesti več. Nu, predstavite si začudenje gospoda Alexandra, ki je odšel tja, da uredi vse stroške te najine ločitve. pa ga je tam pri postelji ženske, ki je ležala že v agoniji, sprejela . . . uge-nite kdo? . . . Mati njenega moža, v lastni podobi njena tašča gospa Feniganova! Kako je prišla tja? Dve ženski, ki sta se sovražili ... Je bil morda tam tudi mož? Ne vem. Vse kar vem, je to, da so bile gospodu Alexandru vržene v obraz vse njegove denarne ponudbe, kar je vojvodinji sicer ugajalo. Moj oče pa mi je ob priliki tega samomora napisal strašno žalostno pismo, kakor kakšen valček iz leta 1845.
Da je bila moja ljubezen poguba tc ženske? Ne verujem. Ubila se je iz ogorčenja, iz dolgočasja, ker ni vedc'a kako naj klubuje dolgočasju tega življenja. Ko bi bilo deset let več na mojih plečih, bi tudi morda jaz storil isto, pa iz kakega manjšega vzroka, prav gotovo pa, ako bi teh deset let bilo podobnih onim nekaj tednom, ki sem jih preživel tu pri polku.
Ne morda zaradi tega, ker me moj sedanji obrt utruja, kot tajnik in sorodnik
polkovnika, kot sin svojega očeta in še sam princ, sem prost vsake službe in bi mogel, ako bi hotel, ves dan zehati na svoji postelji v sobi, ki sem si jo najel v eni najlepšil. ulic v Mekinu. Toda Me-iun, stanovati v njem... Kaj naj tam počnem? Kam naj grem? S kom? Častniki, ki sem jih spoznal v njihovi menaži, ko me je tja poklical moj sorodnik de Boutignan, se pogovarjajo kakor kakšni gimnazijci. In večinoma tudi so. Internirani deset let na dvorišču kake gimnazije ali pa pri očetih, so prišli od tam, da -stopijo v Saint Cyr ali v Saurnur, kjer so prav tako internirani in od koder preidejo v vojašnico, kar pomeni samo spremembo ječe. Nimajo niti pojma o življenju, uživajo v svojih starih doživljajih iz gimnazije in se smejijo polkovniku, kakor so se nekoč smejali profesorju s tistim otroškim in priliznjenim smehom, smehom lizunov. Izvzemši samo neke slavohlepne male Napoleone brez zvezde, ki se do pozne noči učijo in mučijo pri svetilki, mislijo vsi drugi samo na to, kako bodo pobegnili z vaje ali od pouka v Pariz in se tam zabavali. Njihove anekdote tvorijo doživljaji iz šole ali vojašnice. Le nekateri so bili v vojni. Po kosilu si nekateri, zavaljeni v naslanjače in kadeč cigarete, zelo resno pripovedujejo strašne zgodbe ali pa brbljajo Bog ve kaj ter slišite: »Za ime božje, kje vse niso bili ranjeni... ni bilo mesta na njihovi suknji, ki ne bi bilo preluknjano... a prisegam Vam, da niso mogli njihovi konji niti več ravno hoditi...« Ko pa jih poslušate pazljiveje, boste videli, da ne gre
za nobeno bitko, ampak za močan naliv, ki jih je zatekel na Novo leto, ali 14. julija, ko so morali po ukazu spremljati predsednika senata ali zbornice. To so te njihove bitke in hudo jim je, da ni drugih. Tudi meni je žal, ker se vprašujem, ali bi bili vsi ti poštenjaki, tako izvrstni za spremstva in parade, zares tudi hrabri bojevniki? Vprašujem se, kako bi se izkazali na resničnem bojišču? Da, zares, dobri dečki so. Nu, vsak Francoz je dober, kadar ve, da ga gledajo. Bi pa bil: hrabri tudi v ognju, bi takrat bili sposobni za kakšen spontani in sijajni čin? To bi želel vedeti. Oni, ki jamčijo za svojo hladnokrvnosf v vsakem trenutku in v vsakih razmerah, je moral že sam kdaj gledati smrti v obličje. Moj oče mi je pripovedoval, da je nekega dne moral na Krimu kot pobočnik maršala Bosqueta ponesti nek njegov ukaz lovskim četam. V trenutku, ko bi bil morai oditi iz toplega in varnega skrivališča in izpostaviti se na potu ognju iz pušk, je začutil v nogah neko težo in lenobo in je vstal — pa s kakšno muko! Šele spričo karajočih in porogljivih pogledov. tovarišev, ki so-pričeli opažati, da je predolgo stal. Te kratke trenutke oklevanja in trepetanja je smatral za najstrašnejše v svojem življenju. Pripovedoval mi je tudi o svojih tovariših, tako o nekem poveljniku nekega eskadrona afriških lovcev, ki je bil v vojski dobro znan zaradi griže, ki ga*je napadla vse'ej, kadarkoli je slišal trobljenje k napadu. V svoji revolverski torbici je imel polno steklenico absinta, in šele ko jo je na dušek izpraznil, je pohitel na napad, ker se je. mogel boriti samo tako, pijan do' smrti.
Ah, ti nesrečni živci, ki jih nevrrnost pri enih moti in slabi, pri drugih pa krepi in ureja. One noči, ko se je ponesrečil moj ubogi »Bleu-Blanc-Rouge«. sem imel na
krovu ladje doktorja Engla, zelo sposobnega entomologa, tovariša Emino paše, k: naj bi ga bil pripeljal v Po-rt Mahon, kamor je šel proučevat floro. Ta človek, sicer lovec na bike, pustolovec znanosti, ki se je že stokrat spopadel s smrtjo, in to v najusodnejših okoliščinah, je znorel od strahu pred vodo, ko se je dvigala do poveljniškega mostu, vkal je, kričal, da noče umreti in skakal kapitanu Nuittu okoli vratu, da ga je naposled moral dati zvezati v jambore, da se je revež utopij ves prevezan z vrvmi kakor na kakšni deski za kruh. In med tem ko je mož taj ke intelektualne moči kakor ta Anglež pokazal ob tej prilik: tako duševno zmedenost, se je moj ste\vart trudil v kot» mosta s samovarjem za čaj in poslušajoč ono grgranje vode, ki je prodiralo že v notranjščino ladje, imel v glavi le eno misel, pripraviti mi skodelico čaja, preden se dokončno pogreznemo v vodo. Sicer pa je bil on tudi edini, ki se je razen mene rešil, a med tem ko je ohrani! on vse do zadnjega trenutka najnaravnejšo hladnokrvnost, je mene že pošteno sti' skalo.
(Se bo nadaljevalo.)
f
Po kratki bolezni je umrl davi ob I 2. uri gospod
Friderik Kohle
delovodja drž. žel. v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v po-I nedeljek ob 16. uri iz mrtvašnico na [ pokopališče v Radvanju.
| Maribor, Beljak, Inoimst, 13. IV. 1935.
R o db i n e:
Kohle, Dolinšek, Grofamann, Gsclmanc. i
Mali oglasi
Razno
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu sporočam, da bom v kratkem dobil pošiljko najfinejših porcelanskih ploščic nemške tvrd-ke »Somay-Meisen« po zelo nizki ceni. Zaradi tega sem globoke znižal cene prvovrstnemu materialu in se toplo priporočani vsemu občinstvu zlasti pa graditeljem novih hiš in takim, ki imajo že stare štedilnike pa žele imeti ceneno novo oblogo. Izdelujem tudi najmodernejše sobne peči, cenejše kakor kdorkoli.
Franjo Kroppe, pečar. Maribor. Aleksandrova c. 49.
1616
VINOTOČ SCHWINGER
Počehova, odprt.	1570
JOS riCHY LN DRUG.
Konces. elektrotehnnično do djetje, Maribor, Slovenska Ul. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po kon kurečnih cenah
POZOR!
Razen drugih jedil nudim sledeče specijalitete:	Dvakrat
na teden morske ribe. bržoli-ce, ražnjiče, čevapčiče, vse sveže in pečeno na rešetki po zmernjh cenah. Točim • pristna dalmatinska vina ka-Kor: črno po Din 8—, Opolo in belo po Din 10.—. Debro štajersko vino po Din 12.— Gostilna »Rotovž« A. Vicel, Maribor. Rotovški tre f?. 1416
ljubitelji dolenjske
KAPLJICE!
l*rishio dolenjsko črnino in najboljši Prošek dobite v Automatskem bufetn. 1430
SOBNOSLIKARSKA IN
PLESKARSKA DELA
izvršujem takoj in ceneno. Albert Renner, Krčevina pri Mariboru. Praprotnikova 27 1558
ALI ŽE VESTE
da je gostilna »Piešernova klet« v Gosposki ulici popolnoma rcnovirana? Nudimo cenj. gosiom dobra,*, razna jedila in točimo dobro domače . ter ljutomersko	vino.
Sprejemamo tudi abonente. 1584
GOSTILNA »TRIGLAV«
na Glavnem trgu se priporoča za velikonočne praznike cenjenim gostom. Ima različne specijalitete kakor:	riz-
ling, burgundec, pekercana, črnino, dalmatinska in ljutomerska vina. Ob vsakem ča= su iman topla in mrzla jedila na razpolago. Abonente sprejemam po najnižjih cenah. Se priporoča gostilničar Lakoše.	1587
Posolilo
Prodam ali dam v najem HIŠO,
dve sobi. kuhinja, delavnica, vrt, hlev, njivo za parcele in dva oleandra. Ptujska c. 29, postajališče Tezno.	1610
Prodam
DOBRO STARO VINO
(rizling) od 5 litrov naprej po Din 7.—, Klemenčič, Sv. Peter.	1575
BOLNA GOSPA
si želi izposoditi bolniški voz proti mesečni odškodnini. Poizve se v upravi lista. 1569
lokal
VELIKA, NOVA AVTOGA-RAŽA.
primerna tudi za delavnico, se odda. Betnavska c. 39. 1534
Posest
LEPO POSESTVO
pri Mariboru pod ugodnimi pogoji prodam. Brus, Maribor, Mlinska ul. 9, dvorišče. 1560
TRAJNI KODRI
Din 80.— za vsako glavo sve ži preparat, takoj valovi. Siguren uspeh. M. Požar, gledališka frizerka, Vetrinjska
ul. U.
SAMO 200 DIN GOTOVINE!
Lepa hiša, 3 sobe, kuhinja, vrta 1000 m*, gospodarsko poslopje, 40.000 v knjižicah. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28.____________ 1583
ENODRUŽINSKE HIŠE
okoli Maribora od 25.000 Din kakor: Posestva — Gostilne od 50.000 Din dalje. Večstanovanjske ali trgovske hiše mariborske od 170.000. Gostilno 210.000. Vile, pekarije prodaja posredovalec, Maribor,
ZELENJADNE SADIKI! zanesljivih vrst: Salata: majska kraljica, braziljanka; kar-fijola. zelje, ohrovt, kolerabe itd. Jemec, vrtnarstvo. Maribor. Prešernova id. 1215
PISARNIŠKO OPREAIO IN OMARO
s predali za trgovino proda po nizki ceni Adolf Bernhard, Aleksandrova c. 51.	1548
ZA VELIKO MOČ
nudim veliko izbiro vseh vrst pomladanskih kožuliovin ter raznovrstne boe, kakor: srebrne, križastc, plave; aiaska lisice, sive in temne, črne ter
Sobo odeta
SOBO,
mebtirano ali tudi prazno, poseben vhod, na željo hra^ no, oddam takoj stalnoname-ščencu ali vpokojencu. Stritarjeva ul. 5-1.	1410
VELIKO SOBO
s štedilnikom, oddani. Drav-beljene lisice itd. po najniž- j ska ul. 8.	1552
Službo išče
GOSPODIČNA
s triletno pisarniško prakso želi'izpremeniti mesto pisarniške moči. Najraje grem kot blagajničarka, položim kavcijo. Naslov v upravi »Večer-njka«.	j	528
jih cenah, pred prazniki še 10% popust. Peter Semko, j krznar. Gosposka 37.	1577
MIZA
za namizni tenis ugodno na prodaj. Vprašati v gostilni Božiček, Meljska cesta 9. 1579
OPREMLJENO S0i,0
s posebnim vhodom v sredini mesta takoj oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 157S
IZVRSTNO DOMAČO VINO
od 10 litrov, liter po Din 7,— in 9.—. Stritarjeva ulica 7, Dolajš.	1559
/MOTORNO KOLO
in pisalni stroj poceni proda mehanik Draksler, Vetrinjska ul. 11.	1588
SOBICO
za dva gospoda oddam s hrano in oskrbo za Din 400—. Aleksandrova c. 64, vrata 6. 1601
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22, nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t.
KOMPOSTNO ZEMLJO
za presajevanje cvetlic dobite vsako množino pri Jemecu. vrtnarstvo. Maribor. Prešernova ulica.	1216
PRODAMO
tudi na knjižice izredno poceni prodajalniški inventar vskladiščen v Mariboru. Informacije Kranjc, Maribor. Ruška c. 7.______________1406
TOVORNI AVTO »FORD« izdelek 1931, malo rabljen, takoj uporaben, z dobro pnevmatiko, 6 kolesi, nosilnost 3000 kg, 40 PS, z veliko nakladalno površino, poceni na prodaj. Vprašati pri R-Kifimann, Maribor, Melje. _____________ 1557	__________
NIZKE VRTNICE
holandski orjaški ribizel. ve-likoplodne vrtne jagode dobite pri Jcmecu. vrtnarstvo. Maribor. Prešernova ul. 1317
OTROŠKI VOZIČEK
dobro ohranjen, na prodaj. Loška 19.	1561
1603 Slovenska ul. 26.
MODERNE TKANINE
za zavese in pohištvo, pregri2 r.jala za divane, posteljne garniture, odeje, zavese, bla-( zine, rese, preproge, r.udi naj ceneje Novak, Vetrinjska 7,
ENOSTANOVANJSKA HIŠA
z vrtom in novo moško kolo
ugodno naprodaj. Stražunska 6.
Pobrežje,
1592
Večja količina
JABOLČNEGA IN HRUŠKOVEGA MOŠTA.
prvovrstna kvaliteta naprodaj Dalje prvovrstna vina od 5 1 naprej iz posestva v Počehovi. Vprašati M. Marin. Razlagova 15.	1600
SOBO
s posebnim vhodom iz stopnic oddam boljšemu gospodu. — Jože-Vošnjakova 19-1, vr. 3. 1609
Stanovanse
15 LETNA DEKLICA
išče družino, kier bi »omaga* la v gospodinjstvu in opravljala druga hišna dela. Naslov v upravi »Večernika«. 1590
Službo dobi
IŠČEM PERFEKTNO FRIZERKO
v trajni, vodni in železni oil-dulaciji, kakor tudi striženi'1 las ter znanju slovenskega lij nemškega jezika. Frizerski salon Ludvik Kreil, Maribor-Meljska cesta 26.	1551
ENO IN DVOSOBNO STANOVANJE
v Mariboru oddam. Smeta-liova ul. št. 59, pritličje. 1502
SOBO IN KUHINJO
oddam v najem eni ali dvema osebama. Komenskega trg štev. 1.	1576
MIZARSKEGA POMOČNIKA
I samostojnega, za stalno delo iščem. Mizarstvo. Maribor-! Aleksandrova c. 48.	'607
SDomnite se CMD
POHIŠTVO!
Najmodernejše jedilnice iz Makassar-eblenovine in spalnice iz airikanske rože itd., ter prostejše tudi vezane dobite najcenejše pri mizarju J. Zupaniču, Orožnova ul. 7. 1602
JEDILNICA
na prodaj. Maistrova ul. 18-L desno.
1605
IZVRSTNA VINA
po Din 8.— in 6.50 od 5 1 naprej. Meljski hrib 33, Dcr-niar nreie Stift Vorail. 1611
SOBO IN KUHINJO
z vrtom, 20 minut od Melja, oddam dvema osebama. Naslov v upravi »Večernika«. 1586
Najvažnejša v Vašem stanovati u e dobra postelja od A—Z
GOSPODA
sprejmem na stanovanje in hrano s 1. majem. Lešnik, Ale ksandrova c. 64.	1583
STANOVANJE
z vrtom, sobo in kuhinjo, ta= koj oddam, deloma proti postrežbi. Krčevina 10 (Ribniško selo), Maribor.	1591
Na prodaj
KOMPLETNA KUHINJSKA OPREMA. _
nova, Din 800,— Miklošičeva ul. 6, mizarstva________1614
1.608 Koroška 8.
VELIKONOČNE ŠUNKE
od 2—10 kg, samo pritna blago, sirove ali kuhano ter prave kranjske klobase priporoča Josip Šinigoj, trgovina z delikatesami, Maribor
SOLNČNO STANOVANJE
oddam s 1. majem pošteni stranki. Dravska ulica 10-1, Benet.	1550
Aleksandrova 15
Gradi za madrace; tkanina za pohištvo; tkanina za odeje; inletl;
posteljno perje; žima, afrik
samo v specijalnih kvalitetah Vse predelave sc izvrše preko dneva
Velikonočna gnjat
fina in poceni
ANTON TAVČAR
Maribor, Jurčičeva 3
1574 Aleksandrova c, 18.	1615
Kupite si Vašo
!
Hlinim
Si
površnik »»trenchcoat
pri tvrdki
franc Cverliit
Gosposka ulica 32
kjer dobite dobro kvali-
Ribe
za postne dni
Krapi iz Donave;
Ščuke iz Donave;
Somi iz Donave;
Jesetri iz Donave;
Fogoši iz Blatnega jezera; Trske (kabljo);
Morske jegulje;
Morske lose:
Danski file (že pripravljen); namočene polenovke;
Prima šunka, a-la Praga: prvovrstne prekajene klobase. Din 3.50; prvovrstno prekajeno meso po najnižjih cenah.
Teto, nizke cene in izdelke L. UHLER
IZ lastne delavnice 1 delikatesa, GLAVNI TRG
Ne zamudite ugodnost *
cenaniga nalupa
ki vam ga nudi veletrgovina
Anton Macun v Mariboru
Gosposka ulica 8
Vsa
poljska, zelenjadna in cvetlična
največje kaljivosti dobite v trgovini s semeni
3os. Skate
prej I. Sirk
MARIBOR
Glavni trg
OTROŠKE
VOZIČKE
v veliki izbiri in zelo nizkih cenah dobite pri
lil
it1
mm d. z o. z.
MARIBOR
Tattenbachova ulica 14
POSOJILNICA
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
10.
ifi
Gostilna »BALKAN
V nedeljo pojedina ocvrtih kozličkov, pečenih piščancev, sveže domače klobase ter izvrstna ljutomerska sortirana vina. Za obilen obisk se priporoča
gostilničar
ZA POTOVANJE
in nadomestne dele kupite po najnižjih cenah in u-godnih plačilnih pogojih pri
„JU<3U“ a. z z.
MARIBOR
Tattenbachova ulica 14
Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
rokavice, svileno damsko perilo v veliki izbiri pri
MARI KUtSŠE
MARIBOR - STOLNA ULICA 1
za praznik in delavnik, petek in svetek se potrebujejo kovčki in razne torbice, katere ima v veliki izbiri in zmernih cenah
Ivan Kravos, Aleksandrova c. 13
Te efon 2207
Zahvala
Ob težki izgubi mojega dobrega, nezabnega soproga
Franca Strnada
šol. ravn. v p.
sem prejela io iko dokazov sožalja ustmeno in pismeno, cvetja in vencev, da se mi ni mogoče vsakemu posebej
zahvaliti. Zato izrekam tem potom mojo najglobljo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, g. dr. Mariniču za ljubeznivo skrb, društvu »Jadran« za krasno petje, mojim hišnim sostanovalcem, ki so me v najtežjih urah tolažili in mi stali ob strani, in vsem onim, ki so ga v tako obilnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala in Bog plačaj.
ANGELA, soproga.
la spomladanski ias
lepe nogavice, rokavice, kombineie, srajce, kravate itd. Modne, Šiviljske in krojaške potrebščine v modni trgovini
Anton Paš, Maribor
Slovenska ulica 4.
Opravilna številka IX I 4938/34
286/35-2
Dražbeni oklic
Dne 27. maja 1935 ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Koroška vrata vi. št. 326 Cenilna vrednost Din 30.910’—
Najmanjši ponudek Din 20.608*—
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 21. marca 1935.
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, katere smo prejeli ob bridki izgubi naše dobre mame, tašče, babice in prababice,
Ane PristovniR
izrekamo lem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, gg. pevcem za ganljive ža-lostinke. darovalcem cvetja in vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoče rodbine:
Pristovnik, Birtič, Pirš, Štraus, Sajko, Pllič
in Trdin.
1606
A ,	. uaniDAD * lattnl novi palažina oglu
Centrala: MARIBOR gospo«*«-slovenske mn«
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Najbolj varna naložba denarja. ker jamii »a vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem In * vso svojo davčno močjo - - Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno «n ku lan I n o
A , v •	_ Aer«	nasproti pošto, pral
S n r o i O m a vloge in knjižice na tekoči račun	PodfUZniCa I UtLJt Južnoštajerska hranilnica
PIC | C Hio po najugodnejšem obresto vanju	......... —
Velikost 9—11
Velikost 9—11-Ji
.
»Jota* v LjitbtianV predstavnik izdajate'.	.ir rinite’: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mssrtbontu
Velikost »-11 ‘S
Mariborski »Večern!K« jutra.
V Mariboru, dne 13. IV. 19&
c zvije!
Za VeC
tč'
noc