m	amerikanski Slovenec bi
in United	PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI *£££«
States of	Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do emage/ Državah
America.	GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. 3RUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj Ameriških.
*===~""'	ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
^—_______(Official Organ of four Slovene Organizations)
) 177,	' (Posamezna številka 3c.) CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 12, 1935 (Single copy 3c.) LETNIK (VOL.) XLIV
Hale	države ogorčene - Lonflova smrt izzvala zmedo
Puščanje velesil napram Italiji vzbuja nestrpnost v ma-Jih državah. — Trditev, da bi Mussolini napovedal j v«jno, ako bi se proti njemu odločno nastopilo, je samo izgovor. — Male države v skrbeh za svojo var-! Host in samostojnost.___
žaveneVa> švica- ~ Male dr" (j0ve' včlanjene v Ligi naro-
j ' 7< nezadovoljstvom gleda-
Ve].^ahljivost, ki jo kažejo
y 'ke velesile napram Italiji, j
jaSem je očividno, da bi Itali-
ak'16) nast°Pala tak0 izzivalno, j
]Q.° Ji Liga pokazalo več od- j
llt!?.°sti Proti njej, kajti ne- x
v Jlv° je, da bi se Mussolini j
■ pesnici upal kljubovati cele- •
111 svetu.	J
v .	'
v 1 a.lbolj zamerijo male drža- jc ti ,AnSliji in Franciji, ker se \ e izgovarjate, da bi ka-.!š j. n'slfo postopanje proti Itali- jv reč °menil° gotovo, vojno, nam- t v .' ^a bi Italija napovedala jx in •trditev je nesmisel it drugega kakor izgovor, ji g 0 "i namreč vse članice Li-jč |,j ,na«topile proti Italiji in ako
'Počasno Zed. države ostale r sol- . ne' ki upal Mus- i . "'i vsem članicam Lige na- ji Jja°Vedati	• Popuščanje I
t^ram Italiji pomeni vojno, 10> male države, in ne od-nast" naft'op proti njej. Tak P08]°P imel kvečjemu za
stilaj?00' da bi Italija zaPu";r v,.,. ^i&o; to bi pa bilo še vedno
'Je i, ,	c
Ital"' akor Pa da Liga obdrži'
VjCo obenem prizadene kri-.
^besiniji.	/
gl.e države se zavedajo, da 1 °časno za več kakor samo ! lijom°l'ebitni spopad med Ita- ? ^ In afriško državo A besi j t (,re namreč v prvi vrsti s sie , ' ali se morejo te države ( SVojeaj nanesti na Ligo glede A varnosti. Ako se namreč i de ,s Italiji dopusti, da zase- < 3utr-rU8x> neodvisno državo, se -^Hko ^ko pipeti ista usoda, > 1 Jo bo za zdaj doživela ] dJ^ija, kaki mali evropski |j •lie] '' i°Rično bi nihče ne ] ^n Pravice- cla bl' ugovarjal
upanja, da bo Liga ko-W toliko pravična pri svoji V°dbi, daje dejstvo, da je . le načelnika izvoljen če- : niinister, dr. Beneš, (Ir^ Zastopnik ene manjših 5tv0 ' p°d takim' predsedni- ' bodo 'me'e male države'
k	i	.	.	. '
' da izraz i,] o svoje ,n]e.	i
f
Ci Lig-j . pa- ko ae v zborni- | tifa 0 Privatno in javno deba-^tej-j, "1' je na delu odbor v'l Sv č'lanov, ki ga je postaji f.K , narodov, da pro-je vložila! 0^bOr naPram Abesiniji. V ta ?0Pnik-SO bili imenovani za-^anjjJ Anglije, Francije, , 'ikl, ' I>oljske in Turčije.
^ biw'16 V tore^ izvedelo, Je stav/- odbonr dan pre-^aiop.3611 v razmotrivanje >lo tj. T!° katerem bi se do->tvn ah]i nekako pokrovi-N binaAd ^besinijo; na ta i^Vstoi esinija še ostala
UoIt n-1e-1 glavno be-
I ta S JG francoski dele-t^ nao g toPl0 Pozdravil, nL MuSE^o zastopnik Tur-u; i\\ vprotestiral proti ' * n8leški in poljski za-
VSA ITALIJA MOBILIZIRANA
Na vojaško poveljstvo bodo
morale tudi ženske in otroci.
Rim, Italija. — Mussolini je v torek objavil, da se bo v kratkem izvršila v Italija po-j izkusna splošna mobilizacija. In izraz "splošna" se mora tudi vzeti dobesedno. Ne bodo namreč mobilizirani samo mo- i ški, ki so v vojaških letih, mar-1 več pod t0 odredbo pridejo j tudi ženske in celo otroci od| petega leta dalje. Kadar se! bo dalo znamenje, bo moralo j iti pod zastave vse. Na ta način 1)0 prišlo pod vojaško povelje do 20 milijonov oseb. Ta mobilizacija ima biti predhodnica pravega vojnega oklica,,' ki ima slediti, ko bo pričela | Italija prodirati v Afriki. I
----o---
NOVA JEČA V ABESINIJI
Addis Ababa, Abesinija. — Pretekli ponedeljek se je v navzočnosti cesarja Selassie otvorila nova moderna kaznilnica v tukajšnjem mestu. V , Abesiniji je še vedno v nava-j di takozvana krvna osveta, po, kateri se sorodniki ubitega' maščujejo nad ubijalcem, da j se včasih na ta način pokonča-j j0 celi rodovi. Selassie sicer skuša, da bi svojo državo moderniziral, toda omenjena navada je tako globoko vkoreni-njena, da se je ne upa docela odpraviti? V novi kaznilnici je zato dal napraviti odprtine za strelne line, skozi katere bodo lahko sorodniki umorjenih žrtev ustrelili morilce, ako. bod0 tako želeli.	I
$1,700 ZA 14 LETNEGA OTROKA NA MESEC
New York, N.Y. — Po odredbi sodišča se ima 1 ! letni Elaine S. Frueauff plačati vsak mesec samo' za njene osebne izdatke po $1,700. De-'klica živi s svojo materjo in na n.jo čaka dediščina $832,-1250 ocl katere prihaja letnih .dohodkov nekaj nad $30,000. Te obresti sme zdaj mala gospodična porabiti za svoje stroške. Od omenjenega mesečnega zneska je določenih $535.00 na mesec samo za najemnino stanovanja, dočim ne dobe štiri osebe, ki tvorijo*slu-žinčad, skupno niti $400, in gre ves ostali znesek nad $700 za mlado damo, ki ima edino zaslugo v življenju to, da je imela bogate sorodnike. — Nekaj pač ni prav in nekaj smrdi v današnjem socijalnem redu!
-o-
Oglašajte v dnevniku "Amcr-kanski Slovenec"!
•	stopnik sta bila t«di precej , hladna napram njemu. Med
•	'malimi državami, ko so izvede-i le za predlog, je pa povzročil - viharje ogorčenja.
PREISKAVA 0 i KATASTROFI
Tragičen konec vojnih veteranov zakrivili njih predstojniki.
-O-
Miami, Fla. — O tragediji, v kateri je med zadnjim viharjem izgubilo življenje več sto vojnih veteranov, se namerava j voditi stroga preiskava, kajti ugotavlja se, da se je katastrofa pripetila le vsled krivde ta-boriškega vodstva. Veterani so bili, kakor se dokazuje, nasta- j njeni na takem kraju, ki je I najbolj izpostavljen viharjem, j in dasi se je vihar napovedo- j val več ur pred nastopom, se veteranom ni dovolilo, da bi se umaknili na varnejše pro- i store, marveč t'o morali ostati '■ tik ob obrežju, da so jih morski valovi zalili.
-o- ' |
OTROCI, SPAT OB 9. URI! j
Chicago, 111. — V predmestju Melrose Park je vaški od- . bor pretekli ponedeljek sprejel odredbo, po kateri bodo morali otroci zvečer zgodaj domov. Nobena oseba, ki še ni stara 16 let, ne bo smela ostati ■ na cesti preko 9. ure zvečer. | Vsak večer bo 15 minut pred j E). uro zažvižgala ognjegaška sirena, kar bo znamenja za mlade dečke in deklice, da morajo domov. Otroci, ki jih bo policija našla na cesti po omenjeni uri, bodo prvikrat posvarjeni, ako pa se bo ponovilo, bodo starši kaznovani.
--o-
VPRAŠANJA ZA REPUBLIKANCE Washington, D. C. — Dočim republikanski politiki na debelo obsojajo in kritizirajo predsednikov program, je pa nasprotno veliko vprašanje, ali bi se kateri od njih upal preklicati kako točko tega programa, ne da bi pri tem riskiral naklonjenosti volilcev. Tak0 .ie vodja demokratske stranke pozval pretekli ponedeljek republikanske kritike, naj se jasno izrazijo, katerega od zakonov, ki so bili na predsednikovo pobudo sprejeti od kongresa, bi oni razveljavili.) ako bi imeli moč. Zdaj imajo ; nergači priliko, da izpregovo- ! rijo.
-o--
PIKNIK DRUŠTVA "PREŠEREN"
Pueblo, Colo. — Tukajšnjo pevsko društvo "Prešeren" bo imelo svoj zadnji letošnji piknik v nedeljo, 15. septembra, in sicer v Prešernovem domu v Rye, Colo. Vsi rojaki vljudno vabljeni. Vstopnina prosta.
J. Germ
DOLOČITEV OBRAVNAVE ZA ZENGEJA
Chicago, 111. — V ponedeljek se je določilo, da se bo otvorila obravnava proti Man-devil.le Zenge, 26 letnemu far-merju iz Missouri, v ponedeljek, 30. septembra. Zenge, kakor znano, je obdolžen, da je umoril dr. Bauerja ,kateri i je oženil dekle, ki je bila prijateljica z Zengejem že od mladih nog.
PO KOMUNISTIH NAMERAVAJO UDARITI
Madison, Wis. _ Senatska j zbornica tukajšnje zakonodaje jet v ponedeljek sprejela resolucijo, s katero se naproša vodstvo Wisconsin univerze, naj prepove obstoj komunističnim organizacijam na univer-sitetnih prostorih. Ta-resolucija je prišla'iz odbora, ki je bil postavlj en, da preiskuje glede j komunističnih aktivnosti med dijaštvom. \ ----,.„„ I
KRIŽEM SVETA
—	Mexico City, Mehika. —| IV mestu Tamulte je prišlo do) izgredov, ker je policija are-1 tirala nekega starega katoli-1 škega duhovnika. Policija je' streljala na množico, ki se je' zbrala in zahtevala, da se duhovnik izpusti; pri tem so bile ubite tri osebe.
—	London, Anglija. — Ka kor govore poročila iz Grčije, je v ponedeljek ponoči prišlo v Atenah do spopada med pristaši republikancev in monar-histov. Plebiscit glede uposta-vitve monarhije se bo vršil na ■Grškem* 15. novembra.
' — Varšava, Poljska. — iVladno poročilo govori, da se je nedeljskih volitev udeležilo 46.5 odstotkov volilcev, in dostavlja, da je ta izid zadovoljiv, češ, da je sneg in dež v gorskih krajih preprečil ta-mošnjemu prebivalstvu pot na volišče.
—	Tirana, Albanija. — Vesti vedo povedati, da je bilo ■ 23 oseb obsojenih na smrt, ker' so obdolžene, da so se udele-j žile zadnjega zarotniškega gibanja. Deset dragih je dobilo dosmrtno ječo.
BORBA MED
NASPROTNIKI
Med pristaši senatorja Longa in njegovimi nasprotniki se pričela borba za nadvlado.
—O—
Baton Rouge, La. — Pokojnega zveznega senatorja Huey Longa še niso niti dobro položili na mrtvaški oder, ko se je že začela srdita borba med njegovimi pristaši in njegovimi nasprotniki za prvenstvo v državi Louisiana. Kakor znano, je bil Long svoječasni go-verner v tej državi, zdaj pa je imel takorekoč diktatorsko oblast v njej. Zakonodaja je brez odpora sprejela vse zakone, ki jih. je Long predložil; in Long .ji je skozi zadnje leto predlagal take zakone, ki so čimdalje bolj krepili njegovo diktatorsko moč nad državo.
Splošno vlada mnenje, da je s smrtjo Longa napočil konec tudi njegovi politični mašineri-ji in da bo država prišla zopet na pot, kjer je bila prej.
Brez izjeme vsi, bodisi pri^ jatelji ali sovražniki pokojnega senatorja, so si edini v tem, da je z njim padla politična osebnost izrednih zmožnosti, katera bi igrala v bodočnosti Amerike brez dvoma važno vlogo. Njegova bistroumnost je bila občudovanja vredna, njegov governiški talent skoraj neprekosljiv. Nič čudnega torej, da je imel trume poslušalcev kjerkoli je nastopil; in enako je razumljivo, da je lahko poslušalce s svojim gladkim govorom pridobil za vse, kar je imel v načrtu.
( Dglašajte v dnevniku "Amer-I kanski Slovenec"!
b Jugoslavije*
Dva drii so pogrešali v Ljubečni posestnika Aniona Rezar-j a in g a tretji dan našli ponesrečeneg a v potoku Ložnici. — Dvakrat ponesrečila na planinah letošnje poletja. — Razne novice iz starega kraja.
Smrt v potoku
Celje, 22. aug. — V nedeljo zjutraj je odšel posestnik Anton Rezar z Ljubečne zdoma v svoj vinograd v Malih Dolih pri Frankolovem. Ker ga dva dni ni bilo domov, so ga šli v sredo domači iskat v vinograd, a ga niso našli. Rezar je namreč večkrat zahajal v svoj vinograd in se je neka-terikrat vračal šele drugi ali naslednji dan. Ker je pa sedaj izostal preko svoje navade, je začelo domače skrbeti in so se podali za njim, da vidijo, če 'se mu ni kaj pripetilo. Kakor omenjeno, ga v vinogradu niso dobili, pač so ga pa našli v sredo v potoku Ložnici v Pristavi pri Ljubečni mrtvega. [Ložnica se za Bežigradom iz-, liva v Voglajno. Ugotovili so, jda je odšel Rezar iz svojega |vinograda že v nedeljo ob 3. popoldne. Na poti domov sa je še nekje ustavil, v mraku že ;je pa na omenjenem mestu, ne daleč ocl svojega doma, padel z brega v potok in priletel z glavo tako nesrečno na ostro kamenje, da se je ves pobil po glavi in kakor izgleda, pa-<clel v nezavest, katera je bila zanj tudi usode polna. Z obrazom je bil obrnjen v vodo, ki ga je tudi zalila, kar je povzročilo njegovo smrt. Pokojni Rezar .je bil zelo ugleden večji posestnik star 58 let, in zapušča poleg žene še 5 otrok, najmlajši je star 15 let.
Huda nesreča pod vrhom Zelenice
Ljubljana, 20. aug. — Pod vrhom Zelenice je na avstrijski strani prišlo zadnjo nedeljo popoldne do težke nesreče, j ki bi bila kmalu veljala živi jeni je znano turistko Boženo Zirkelbachovo, 23 letno hčerko magistratnega uradnika iz Ljubljane. Ko se je z večjo družbo vračala proti Ljubelju, se je za trenotek ločila od tovarišev, da bi ubrala pot po bližnjici. Sredi nevarne strmine pa ji je iznenada i-zpodrsni-■ lo, da se je zrušila v prepad in obležala z vso razbito glavo ter zlomljeno roko in nogo v nezavesti. Družba, ki ji sa-ima nj mogla pomagati, je šla klicat reševalce, kateri pa so i prišli do ponesrečenke šele jiiasledn.ii dan okolu poldne, tak0 ^ je ponesrečenka ležala v prepadu ves popoldan, vso noč in naslednji dan do poldne. — Zanimivo je, da j« [Zirkelbachova že pred par meseci postala žrtev nesreče \ gorah. Takrat so jo reševale: pripeljali v Ljubljano z zlomljeno nogo. Komaj si je tore; opomogla od prve nesreče, jc že drugič padla v prepad. Tc pot ,se je pa bolj nevarno pobila.
Velik ogenj v Ljubljani
- lllev pri Cekinovem gradi iv Šiški katerega je imela v na
jemu ljubljanska policijska uprava za svojih osem konj, je postal žrtev požara. Zgorelo je veliko sena in nekaj pohištva. Pri tem požaru sta se ponesrečila dva gasilca. Gasilcu Ivanu Černetu je pri reševanju pohištva padel velik tram na desno roko in nur močno poškodoval mišičevje. Resnejše je bil poškodovan Ivan Kocjan, kateremu je iz gasilske cevi katero je tovariš za trenutek izpustil, brizgnil močan curek vodie naravnost v oči, da je Kocjan takoj padel nezavesten na tla in so ga morali spraviti v bolnico.
-o-
Zastavkali So
Delavci Bonačeve tovarne na Količčvem pri Domžalah, po številu 230, so zastavkali Tako je moral ves obrat v tovarni počivati. Zastavkali so radi tega, ker da sQ postale razmere v tovorni že neznosne in pa radi tega, ker je bil delavec Fr. Bukovec, ki je hotel tamkajšnje delavstvo organi-jzirati v Jug. strokovni zvezi, I odpuščen. Zahtevajo, da se delavec Fr. Bukovec sprejme nazaj na delo, ravnatelj tovarne Wultsch pa odpusti.
i	-o-
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrl Avgust Sulič, magistratni uradnik. — V Peklu pri Mariboru je .umrl Peter Magerl, graščak star 74 let. — V Ptuju je umrla Hed-vika .Radošek, zasebnica stara 80 let. — V Mariboru je umrla Ivana Ajdnik. zasebnica stara 74 let. — V slovenjegraški bolnici .ie umrl Valentin Te-, kavec, posestnik v Topolščici in brat misijonarja Valentina Tekavca.
-o—-
Tatice so prijeli
Minoritski župnik v Ptuju je ,že del j časa opazoval, da manjka iz nabiralnika, s katerimi cerkovnik pobira po cerkvi milodare, denar. Prizadeval si .ie, da bi d«obil prave uzmoviče v pest, pa se mu ni posrečilo, zato je stvar naznanil policiji, ki je kmalu zasledila tatice. Stražnik se je skril v zakristiji v spovednico in videl, kako so prišli trije fanti-či-ministranti in vzeli iz puščice denar. T0 so delali že eno leto in tako pobrali več tisoč dinarjev.
-o-
Jubilej župnije
V	nedeljo 25. augusta je Dolenji Logatec na slovesen način praznoval 25 letnico obstoja lastne samostojne žarpni-Jet
-o-
Tatvina
V	mesnico mesarja Pipusa pri Sv. Marjeti, tako poročajo iz Maribora, so vlomili neznanci ter j0 popolnima ople-nili. Odnesli so raznovrstne klobase in meso v vrednosti
• 10.000 dinarjev.
MODERNI — KAVALERIST
Kavalerija se je že v zadnji vojni izkazala nepraktičnim in se opustila. V nemški armadi pa se je uvedla nova vrsta "drvečih čet", pri katerih se namesto konj uporablja motorna kolesa. Gornja slika kaže takega "kavalerista" v popolni vojni opremi. *
J. M. Trim!
Znat se mora
(Metropolitan Newspaper Service)
ZLATO MESTO IN TARZAN
DENARNE POŠIUATVE

odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge de sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zaneslilV° direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile na» cene:
Dinarji:	Za'Izplačila v dolarji^
Za $ 2.75 .......... 100 Din Za $ 5.00 pošljite $
Za $ 5.15 .......... 200 Din Za $10.00 pošljite
Za $ 7.30 ......... 300 Din Za $15.00 pošljite $1°-"
Za $ 9.70 .......... 400 Din Za $25.00 pošljite $26.'
Za $11.75 .......... 500 Din Za $>10.00 pošljite $4j-'jj
Za $23.50 ......"....1000 Din Za $50.00 pošljite $51-'
Lire:	. „.
Za $9.35________100 lir; za $44.50_________500 lir
$88.20_________1000 lir
Vta pisma ln pošiljate naslovite na:
John Jerich
(V pisarni Amerškanskega Slovencu) 1849 W. CERMAK RD„ CHICAGO,

B mi. n<t
riofii,. ..i
UNITE!
■ ftlcu IKirrmithf. toe - it. .t. i; r. i
feature bhsmbafe!
Ta ietnik je bil pa drugače oblečen, kakor so bili kaki evropski vojaki. ''SiftaŠi''-,so skušali govoriti z jetnikom, ali zgledalo je, da šif-taši ne jetnik niso eden drugega ničesar razumeli. Tarzan je prisluškoval in čul, da je jetnik odgovarjal v Kafičskem narečju, katerega je on razumel.
Šiftaši so izpraaevali, kje je tisti kraj kier je dosti slonove kosti in zlata. Ali jetnik jih ni razumel. Šiftaši so bili nejevoljni, ker jetnik tudi ni hotel odgovarjati. Poglavar Arabcev se je obrnil proti svojemu drugu in dejal: "Ako do jutri ne bo hotel govoriti, ga bomo enostavno umorili..."
Pri opazovanju z visokega drevesa, je Tarzan kmalu opazil, da imajo Arabci na sredi taborišča ne daleč od ognja, nekega jetnika, katerega so imeli močno zvezanega, kar je bilo znamenje, da jim je bil jetnik zelo važen. Zraven njega je sedel Arabec s puško in ga nekaj izpraševal...
Po visokih vrhovih džungelskih dreves je Tarzan hitro potoval in zopet zasledil Arabce. Veliki lev Numa je zapazil Tarzana in se je z močtim rjovenjem oglasil, češ, kaj me motiš, ko čakam tudi jaz na 'plen, da se mi približa. Ne daleč odtam pa je zapazil taborišče Arabcev, katerega je stražilo, kakih dvajset mož.
»»»■■SSI __"AMERIKANSKI SLOVENEC"	~	Četrtek, 12. septembra 1335
Amerikanski Slovenec .
prvi m najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki	Newspaper in Amerik
Ustanovljen Uta IS**.	goteblishad
Izhaja vsak dan razna n«4*U, poo*- Imwk! dally, except Sunday, Mem teljkov in dnevov po pruniMb.	day and the day after holiday*
Izdaja In tUkaS	Published byl
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredniStva in uprave!	Addrese of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago J 849 W. Cermak RD., Chicago Telefon: CANAL 55«	Phone: CANAL 55«
Naročnina]	Subecriptionl
Z*. celo leto--»5.00	For one year--$3.00
Z. pol leta---- 2-50	For half a year--2.50
Za četrt leta __-_ 1.50	For three month« -- 1.50
Za Chicago, Kanado in tonepoi	Chicago, Canada and Bwope!
Z. celo leto -_$6.00	For one year-$6.00
Za pol leta -- 3.00	For half a year--- 3.00
Za četrt leta___1.75	For three montho ---— 1/5
JjBJRA^	Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoelani
na orodniitvo vsak dan in pol pred dnevom, ko bid* U«t — Z» ^xfiy. »adnjo Številko v tedn* j* ča* do četrtka dopoldne.Ne dopis« brea tv,dnina »e n« czlre. — Rokopisov uredništvo ne vrata.
tfLOOOWPMT	*	___________
E^ered~a9~šečo»d class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.____________j
Pri vsakem narodu je enako, ako ni sam svoj, nima lastne vlade. Podvržen je polagoma izumiranju, dasi se more morda dalj časa še držati, ako ima dosti sile v sebi. Vprašanje pa je, odkod naj to silo vzame, ko mu je vsak dotok podkopan. Večji narodi so seve dosti na boljšem, lahko rečemo, varni, ako tudi nimajo ravno lastne narodne vlade. Veliki narodi dobivajo sok lastne moči pač od materinskega velikega naroda, ki ima nekje svojo lastno vlado, in odtod prepaja tudi dele, ki niso pod to vlado, a so deli tega velikega naroda.
Od nekdaj je tako bilo, ne vem, če pride kdaj čas, da bi ne bilo med ljudmi vsaj v tem oziru nobenega izkoriščanja, nasilja, zapostavljenja, kratko, raznarodovanja. Stara Avstrija je bila v zadnjih dobah prava umetnica pri delu za nemštvo. Raznarodovanje in germanizacijo je smatrala za pravi poklic. Ljudsko štetje se ni vršilo po narodni pripadnosti, ampak po občevalnem jeziku. Sto tisočeri nenemških narodov so tako bili prav uradno spravljeni v nemški žakelj. Prav pri najzadnjem štetju pred polomom so nas klicali na urad v Beljaku, in nam grozili celo z zaporom, ako ne izpremenimo izpoved, ker smo vsaj nekateri zapisali, da je naš občevalni jezik slovenski. ' Poznal pa sem prav vsakega v Beljaku po narodni pripadnosti in je bilo pravih Slovencev na tisoče, pa smo se morali vsak zase boriti, da smo spravili nekako 50 Slovencev skupaj. In stvar nikakor ni bila tako brezpomembna. Pri mirovni konferenci v Parizu so se Francozi hudo sklicevali na uradno ljudsko štetje in niti kake razlage niso pustili k sebi, tudi za nje je bilo v Beljaku le do 50 Slovencev, v Celovcu menda nekaj nad sto itd.
Razmere so se po polomu izpremenile, in je n. pr. Maribor pokaz&l pravo lice, da je tam okoli 20,000 Slovencev in le nekaj tisoč pravih Nemcev, ko je bilo prej število bolj ko ravno narobe.
Tudi v sedanji Avstriji so se razmere izpremenile, ampak ne ravno na bolje. Občevalni jezik ni bilo dosti uspešno sredstvo za pogubo Slovencev. Iznašli so drugo sredstvo, namreč šteli,so po nekem čustvovanju. To je prefriganost prve vrste, da se kak majhen narod pod tujo vlado spravi iz sveta. Pravo čudo je, ako se le našteli nekaj nad 20,000 Slovencev, dasi jih je v resnici po pravi narodnosti morda še nad sto tisoč. Stvar je tako prefri-gana in nizkotna, da bi bila vsaka kritika resne kritike nevredna. Morda so bili sami nad rezultatom malo presenečeni, oziroma jih je moralo biti sram, pa so dolgo mučkali in mečkali, preden so začeli z objavo tega "štetja", in rezultat je zdaj prav po — narodnosti, katere pa prej niso poznali, in je tam po objavi toliko in toliko Nemcev
in toliko in toliko Slovencev.
. ...... .... t_____ _______
VARILO
Lemont, 111.
Kakor že zadnjih par let, tako tudi letos prijazno vabimo znance in prijatelje našega samostana, da nas prihodnjo nedeljo, dne 15. sept. posetite s svojim obiskom na izložbo letošnega čebelarskega pridelka in obenem na kratek družabni sestanek.
Popoldan ob 2. uri, po novem času, blagoslov v cerkvi, za tem takoj bo udeležencem Finžgar-jeva dvorana z vsem, kar vsebuje, na razpolago.
Vsi prijateljsko vabljeni in dobrodošli ob vsakem vremenu.
V imenu oo. frančiškanov
samostanski čebelar.
--o--j
KAKO JE PRI SV. ANI NA j MOXHAM
Moxham, Pa.
Naznanili smo že, da je dobila fara sv. Terezije že drugo hčerko — podružnico sv. Ane na Moxham. Kako nam kaj gre? bo vsakega zanimalo.! Reči moramo, da za začetek \ jako dobro. Ljudje vedno spo- j znavajo veliko srečo in blago , slov svoje domače cerkve. Da še vsi ne pridejo, je tako razumljivo. Seveda bi nas bilo že veliko več, če bi ne bil onega ljubega strahu pred ljudmi: Kaj bodo drugi rekli, če bom hodU v cerkev? Mnogo je takih, ki imajo trdno pre-.pričanje, da je treba hoditi v cerkev in radi, zelo radi bi šli, pa sosedu ne bo po volji. Povsod lahko greš, tudi v najslabšo družbo, pa boš vseeno šel, četudi si ti kdo smeje, opustiš pa sv. mašo radi majhne opazke. O kako smo vendar svobodni! | N0 pa zdaj se nam rte bo jtreba več bati, saj vsi skupno j delamo za cerkev! Saj ste sli-Jšali, kako pohvalen članek je napisala o nas Prosveta. Ker se sami premalo hvalimo, s5 |nas začeli drugi .hvaliti. Že tretjo slovensko cerkev imamo v Johnstownu. Frančiškani samo malo zakričijo in vse gre |za njimi! Tako so pisali! Kaj ni to lepo, če gre čreda za pastirji? Lepo priznanje! — ln kako so vneti za lepoto hiše božje naši ljudje! Nikakor se jim ne zdi primerno, da bi se služba opravljala v prostorih, kjer so prej plesali in popivali. Vidite, kako fin katoliški i čut je pri nas in med nami! Res je, da nas je vse bolelo, ,ko smo morali plesno dvorano lizpremeniti v cerkev, toda ker so Johnston nski frančiškani,
po besedah prosvetnega do-pisnika znani, da niso za denar in da manj računajo kot drugi, so pač frančiškani s težkim srcem kupili to ,kar je bolj poceni, da ne bo ljudem v preveliko breme. In začeli smo snažiti "opljuvano in oči-kano" poljsko halo. In z združenimi močmi je šio. Naš_ zastopnik Amerikanskflga Slovenca si je sicer raztrgal ene čevlje, pa s0 mu že obljubljeni drugi. Naša vrla dobra dekleta vsako soboto cerkev osnažijo in okrasijo ,pa se kar počutimo kot v kaki katedrali! Spočetka nam je bilo zelo hudo, da bodo ostali kaki zli duhovi v dvorani, ki nas bodo vedno motili, toda zdaj smo brez skrbi, kjer je nekdo na dan blagoslova videl župnika s kadilnico — resnica je, da (kadilnice takrat še nismo imeli — in je tudi natačno videl iz svojega skrivališča, da so vsi hudobni duhovi zbežali iz dvorane. Kaj pa' hočete še |več? Lahko se zanesemo, da [zdaj ni nobenega hudobnega i duha več v naši cerkvi in zdaj i lahko po pravici imenujemo I našo dvorano "cerkev" kei I Mr. Gračnerju lahko popolnoma verjamemo. On je skozi in skozi zanesljiv in vero dostojen, resen mož. On ne bo la-'gal. Ce pravi, da je videl, je I gotovo videl. In vsi lahko zdaj ,brez skrbi hodimo v cerkev.
| Prosveta je t-u'di omenjala, koliko dolga imamo pri sv. Tereziji. Popolno resnica, kot vse drugo, kar je bilo pisano v članku. Velike dolgove imamo, živa resnica in zelo smo hoteli, kako bi to povedali svetu, da bi nam kdo pomagal, pa smo preveč obzirni in nismo upali sitnariti, ker so tako slabi časi. Zdaj nam je pa dobrotno priskočil na pomoč Mr. Gračner in takoj so ga ljudje razumeli. Neki naročnik Prosvete .je poslal $5.00 za cerkev sv. Terezije s pripombo, da je bral članek v jlistu, koliko imamo dolga. Živeli posnemavci! ■ Najlepša hvala Mr. Gračnerju. Popolnoma ste dosegli svoj namen. Nikar ne mislite, da se kdo ihuduje na vas. Prav nič, temveč vsi smo vam iz srca hva-jležni. Pa lep0 vas prosimo, delajte še več reklame za našo jcerkev sv. Ane, da bomo lah-iko še eno postavili, ki bo ime-ila moškega patrona. I	Dopisnik:
Znat se mora. Kaj takega je kulturnega naroda nevredno, ampak kaj boš, saj Italija na Primorskem niti kaj takega ne dopusti.
Kar je še koroških Slovencev, ki so zdaj merodajni, govorijo hudo na srce sedanji avtoritetni vladi, da se mora ravnati po božjih in naravnih zakonih, ampak prej bo tekla Drava od Borovelj do Beljaka, preden bodo Slovenci pod tujo vlado kaj dobili.
NAGRADO DOBIL
Cleveland, O.
Sodček napolnen z najbolj-lem žganjem, kateri je bil nabavljen kot nagrada za osebo Ui tvrdko, katera se izkaže cla ] je kupil največ tiketov, v žad- ; njem popularnem kontestu, skupnih društev fare sv. Vida. Cleveland, O., je dobil Mr. | Matija Flajnik 6030 Carry' Ave. Cleveland, O. Mr. Mati-! ja Flajnik kot preprost nava-) dni delavec, je kupil in pot-! pisal 305 tiketov. To je za ce-j lih $30.50. Vsa čast takemu faranu, kateri toliko prispeva; v prid fare. Lepa hvala Vam' Mr. Flajnik.
O
— !
FARMARSKE VESTI IZ
PUEBLE'	j
Pueblo, Colo. ,
Zopet se morem po kratkem molčanju nekoliko oglasiti, ker nabralo se je prcccj vesti iz naših farmarskih kotov, katere bodo bralce priljubljenega lista Amerikanski Slovenec, gotovo zanimale.
Delo na naših farmah je bilo po večjem v redu, zato smo' si vzeli nekoliko oddiha ter. se napotili na obiske po bliž-l njih mestih, okoli naših prija-i teljev in znancev ter sorodni-1 kov. Tako sm0 se odpravili na1 pot 18. aiigusta zjutraj in sicer jaz podpisana, moj mož, sin Ludwig, moja sestra Joha-na, njen mož, hčerka Valerija in sin Henry. Šofiral je pa moj sin Ludwig. Veseli smo se podali od doma, misleč kaj vse bomo videli in pa upajoč na srečno vožnjo. Šli smo namreč j po čisto novih krajih in dasi [smo že dolgo let tukaj, se tod j še nismo vozili. Pa kaj čete, |strahopetne ženske. Do Eona iVista je bilo vse prav dobro in brez vsakega strahu. Ravno za južino smo dospeli do Mr. in Mrs. Anthony. Pritekel Jr., ki tam kmetuje na farmi. On je sin moje sestre, to je Mr. in Mrs. Anton Pritekel. Ima tam j lepo obširno farmo, na kateri vse prav lepo raste in uspeva; J pšenica, oves, ječmen, krompir, kavla, salata, .i.t.d. Glav-I na salata ima tako velike glave, kot zelje in prav lepo jo j je videti, ki tako lepo v vrstah raste. Tudi grah je lep in ima prav velike stroke, večje koL pri nas. Veseli smo ogledovali farmo, ki nam jo je Anthony razkazoval in nas potem peljal še k dru'žini John Fink, kateri imajo tudi. veliko zemlje. Pridelki so prav lepo ka-jzali. Pečajo se tudi z živinorejo in Mr. Fink je povedal, da je vsa lepo rejena. Kako bi tudi ne bila, ko pa imajo več krat dež in vse lepo raste. — Mrs. Fink je želela, da bi bili v torek pri njej na večerji, pa smo ji povedali, da gremo takoj drugi dan, v ponedeljek, naprej prati Aspen. Ni nam branila iti, vendar je pa rekla, da nas hoče imeti enkrat v svoji hiši, pa naj sami odločimo kedaj ter ji sporočimo. Podali smo se na večerjo k Pri-Iteklovim in drugi dan smo od-' rinili takoj po zajutreku pro
14. PISMO IZ DOMOVINE
Ljubljana, julija, j
Predno greva na Dolenjsko,!] earn or sem povabljen od hmelj-{; riškega grajščaka, barona Warn-jold, bi ti še rad povedal o svo- ; iih smolah.	:
V Ljubljani sem zvedel, da dovensko prav ne znam. Imamo imerikanski Slovenci čudno izgovorjavo, po kateri nas ljudje :akoj spoznajo, da smo iz tiste jube dežele, kjer ljude baje svoj lastni jezik požirajo. To imaš: v, domovino pridem, pa ti domovi-, narji povedo, da še domači jezik, prav ne znaš. Minnesotski "1" j imaš, pa nevem kakšni "r". V{ Minnesoti še nikdar bil nisem, cla se nam pa pozna, da smo iz dežele strica Sama, se pa ne da pomagati. Še tri ženice so mi de-j jate: "Gospod pa niso naš." Nehote in nevede smo pač zgubili [ barvo domačega jezika in če le. moremo, po receptu angleškega' jezika goltamo in ustnike prav j ne zgovarjamo. Mislim, da tega, žalostnega pečata niso samo meni dali, so ga drugim dali in ga še bodo dali vsem, ki bodo čez mor- j je prišli.
Mašujem lepi dan. Ker ni bi-',
10	ministrantov, mi služi bogo-' sloveč, ki mi na veliko moje veselje seveda pove, da latinsko ne znam več, kakor se po evropskih bogoslovnicah učijo. Po angleško latinščino goltam . . . Pa še nikdar mi ni na misel prišlo, da bi tako latinščino rabil kakor jo rabijo pravi Amerikanci. Če bi to latinščino slišali Evropci, bi začeli sv. Urha klicati. Pa že mora zopet biti angleški jezik kriv, ki pač drugače uporablja orodje ust, jezika in grla kakor ga drugi jeziki.
V tretje gre rado. Govorim z nemško grajsko gospodo in sem bil ves vesel, da sem se lahko spet po nemško razgovoril, celo desetletje nisem imel prilike, da bi nemščino rabil. Pa sem jo spet dobil po grbi. "Mit der en-!gtischene Sprache verpatzt man jsich alle anderen Sprachen," pravi baron. "Z angleškim jezikom si vse druge jezike, ki jih znaš, pokvariš." To imaš. Tudi nemščina mi je krenila na stranska pota.
ti Aspen, Colorado. — To je bil0 na tej vožnji groze in strahu za ■ me in mojo sestro. Peljali smo se namreč med samimi visokimi gorami, kar bi seveda ne bilo nič strašnega, če bi bile ceste speljane v grabnu, a niso. Visoko gori po gorah se vije cestsP1 in še dovolj široka ni povsod. Na par mestih je tako ozko, da če bi se dve kari srečale, bi prav gotovo moral eden nazaj. Ko sem le nekoliko pogledala v globino, se mi je v glavi kar zavrtelo in sestri ravno tako. V kari šnio pa bi
11	tudi precej na gosto, saj nas je bilo sedem in sem tako' pre-tezala moj vrat, da me še da-
nes žile bole, ker sem pač vedno gledala naprej, če nam 'morda ne drvi nasproti kak j drugi avtomobil, ki bi nas kaj
lahko zadel in nas porinil v
Kaj bo sedaj? Angleščine še >rav ne znam. Pravijo, da roje-ii Angleži svojega jezika nikdar perfektno ne znajo. Nemščine ne znam, latinskega ne snam, slovenskega prav ne g°" rorim. Pa sem že računal, kako oi bilo lepo delovati med slovenskim ljudstvom tukaj v domovini. Tako je žalostno v Ameriki, ko moraš sam gledati, kako ti narod počasi tone v ameriško morje. Zdaj pa ne kaže drugega kakor da poberem šila in kopiia in jo mahnem nazaj, pa se vsaj dobro angleško naučim, da se bom lahko s sv. Petrom vsaj v enem jeziku pošteno zmenil ob svoji zadnji uri pred nebeškim1 vratmi.
Še o svoji smoli. Strašno sutf' ljiv moram biti. V železniški vagon vsak čas prileti žandar, pregleda obraze. Tudi v naš vagon je lepi dan prišel, od no''c" nega drugega ne zahteva legitimacije, mene pa pobaše. Žan&l!' ni mogel najti v mojem potne!*1: listu žiga jeseniške prestopne P0' stajne žandarmarije in že se Je začelo izpraševanje. Popisal je v svoj zvezek in bogve, ka1" bi me peljal na prihodnji posta* i i, da ni našel moj sopotnik $| potnem listu prav droban "šten1" pel", ki je povedal žandar ju, nisem bogve kak špijon, ki merava kak atentat na kronan0 ali nekronano glavo, temveč nf vaden frančiškan in pošteni fa'" mošter od sv. Štefana v Chicag°j
Kaj sem vedel, da bom inie; tako smolo v Jugoslaviji. Ce t" bil babjeveren, bi bil imel že tf koj ob svojem prihodu znamen.1^ te bodoče smole. Ko smo natfU'^ stopili v Ljubljani iz vlaka in jpo vseh predpisih Sloveniji P0' jklonili, so prišli znanci in žla'1^ jna vrsto. Mene je oče čakal, ve9 jvzhičen od pričakovanja. iame in tresk, šla so očala f drobne kose. Znamenje nesrec& ali ne?
Toda ne morem reči, da bi50 me ves čas smola držala. Na sofl' cu slovenske prijaznosti se ^ kaj kmalu raztopila in dobro ?e mi je godilo vse dni mojega k1' vanja v Sloveniji doslej.
Pozdrav. P. Aleksander' _________
prepad. Tako smo modroval ženske, moški so se nam pa ves glas smijali. Niti zme'11'! se niso na našo jezo, pa tu^ ne, k0 sve rekla, da bi naj raje tiho, da res ne bo naV^'. zadnje kake nesreče. Pa ' obljubile sve, da se nikoli v'e ne podamo na tako pot. K011' čno smo vendar srečno pri*Pe' li d0 cilja in sicer k Mr. A" Škufca, ki ima tam lepo mo. Samo za poskušnjo šla stat v pšenico, ki je ta^ velika, da mi je klasje seg8^ do brade, dasi nisem ravl1 pritlikave postave. Oves P tudi nič manjši. Imajo tudiv ; liko krompirja, ki je jako ^ bel. Sama pri sebi sem si slila, kako fajn. bi bilo, če |tudi pri nas mogli takega ;delati. Krompirjevka pač v. ^ste pri nas velika, a spodaj'
(Dalje na 3. strani.) — ________ _________
"AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran B ^
četrtek, 12. septembra 1935_
IZPOD SV. ŠTEFANSKEGA ZVONA!
Chicago, III. ,
( zadnje čase, odkar naš "fant %e" obuja mladostne spo-j mine v rojstni domovini, se ne s"si mnogo o sv. Stefanskih no-v'c. Ker pa gre vse lepo, mirno Svojo P'"avo pot, ne obešamo te-|=a ali drugega na naš zvon. Do-! godek pa, katerega hočem opisa-! J !.teh vrstah, pa v resnici za'-j f » da se obesi na veliki zvon tare sv. Štefana.
Zadnje dni tega meseca se namreč vrne iz Maribora, Jugo-
REv- Leonard e. bogolin,
j.	o.F.M,
v nedeljo 29. septembra 1935 po-sioyesno sv. mašo v cerkvi av. ^^^Stefana, Chicago, 111.
naš nekdanji faran, ro-q' ' Rev. p. Leonard Bogolin, kateri je tamkaj dovršil .sv°j|	ter- bo pel v cerkvi
g' ^efana, ako nič izvanredne-s!'1 vmes ne pride, dne 29. sept. Cp|VeSn° sv- mašo. Vrli starši in ! t a družina Bogolinova, kakor Ijj 1 cela fara se je močno vese-goj	l1!'ve sv- maše č.
novomašnika v domači , dani c5kvi sv. Štefana. Vzrok, nOVo° celo Sv. Štefanu kupili bj l obleko je bil najbolj ta, da vitf, bolj dostojno proslava p.'"? llove maše našega roja-vegg,.!Je že tako česar se najbolj
1 i to
najraje splava po vo- j
ftiašo ,1e	z na®° novo
s0 J*" "z gotovo važnih vzrokov ■
d0]0ve.stojniki č. g. P. Leonardai
Kveg '' J'e bil v mašnika po-
Val ,etl že okt. 1934, ter daro-
l.)alx Vo daritev 28- okt- v Cerk-' Žup^.1?.9, Dolenjskem v rojstni in; Syojih staršev, ko smo %mi V;iZen dan pričakovali na
toižnad tega leta" Gotovo leP° k^. mlademu Amerikancu, Sv0je „,le v slovenskem Mariboru studije tako odlično dokon-
,čal, da je svoj cilj dosegel mnogo jpopred, kot je bilo prvotno dolo-■ ceno. Vrlemu očetu in skrbni | mamici P. Leonarda je bilo go-jtovo milo pri srcu, ko nista mogla biti navzoča pri prvi daritvi sv. maše svojega sina novomašnika. Tudi nam ostalim faranom j je bilo težko, da smo na ta način jbili okrajšani prave nove maše, katere smo se v resnici veselili.
A nič manjše • veselje, nič i manjša slavnost zaradi tega ne bo v nedeljo, dne 29. sept. pri sv. Štefanu, ko bo č. g. P. Leonard, kot mlad maziljenec Gospodov zapel, če že ne prvo, pa vsaj prvikrat v svoji domači farni cerkvi svojo veselo Glorio; v cerkvi, kjer je bil krščen, birrnan, kjer je sprejel prvo sv. obhajilo, v isti cerkvi bo ta dan prvič daroval najsvetejšo daritev v veliki sreči, da mu je Bog dal doživeti to veliko milost.
Pripravimo se torej farani sv. I Štefana, da svojega rojaka ta' dan dostojno sprejmemo,.ter sej v velikem številu Udeležimo nje- j gove slov. sv. maše.
Tozadevni, natančen program slavnosti bo pravočasno objavljen, za sedaj samo toliko, da bo društvo Najsvetejšega Imena priredilo svojemu bivšemu članu isti dan takoj po maši slavnosten banket v šolski dvorani; tozadevne vstopnice imajo na razpolago člani tega društva; farani, sezite po njih o pravem času. Ker se s P. Leonardom obenem vrne iz stare domovine naš preč. gosp. župnik, P. Aleksander, bo to nedeljo za našo faro veselje tem večje. Po banketu upamo, da nam bosta č. gospoda več zanimivega povedala iz stare do-!movine.
P. Leonard se je rodil v Chi-cagi pri fari sv. Štefana, dne 4. apr. 1910. Osnovno šolo dovršil Jv Chicagi, srednje šole v frančiškanskem, kolegiju Teutopolis, 111., modroslovje v Lemontu, 111. Bogoslovje pa v Mariboru, Jugoslavija.
Dragim staršem in celi vrli' družini Bogolinovi že sedaj \ iskrene častitke k temu slavne-' mu dnevu. Naj bo ta dan pozab-: l.jen ves vaš trud, vsa vaša požrtvovalnost; največje plačilo za1 vajino vzorno vzgojo otrok va-■
ma bo dano ta dan, ko bosta na-!
* i
vzoča prvič pri slovesni daritvi1 sv. maše svojega sina duhovnika, i katero bo daroval Bogu v čast, proseč božjega blagoslova za vas.
P. Leonardu pa iz srca kličemo: Pozdravljen mladi mašnik, prisrčno nam dobro došel v našo ' sredo! '	Zvonar. '
potek proslave v wau-
KEGANU
^	Waukegan, 111.
«o bili priča proslave' 0vitve izvršenega popra-j ki jJ^ naši cerkvi Matere božje,1 Vršil° v nedeljo 1. sep-j Hi	slovesnost se je pri- i
fil xj'^i'amom, ki se, je otvo-; ®l>a s 1 v cerkvi, končalo sej Hty. pl.knikom in drugimi pri-'
Vit C nii :)ozno -zvečer v Fosa, p' *
slavnosti je bil sle-1
St*\ je bila blagoslovitev S-o -rsenih del pri cerkvi, Wle^pravil Re.v. John j ■Sij{ • ^Pnik na slovenski! i')ji Žun -,lietu in prvi tukaj-!
Cerkve Matere božJ Ni, kaf° 3e bila slovesna sv.! >ik u je daroval domači!
ta^d * cerkvi je imel Rev. <N, nf^^žič, OFM. iz Le-tj?.bil obenem tu- j : <	%k°n je pa bil
Cyprian Tomieko, J
-	k!? je Počela slovesna'
CU SCei:° S(> tvorili na-^iS^oK1^ Post Drum \ ShCX8Sy division. Bi-I	n'q. Sodality. Float,'
L ' °tf0ci v gaining School 8ole Matere božje,
društva in ostali, ki so se začeli ' pomikati izpred cerkve po Sheridan Rd. proti Fobs Parku. Priča tej povorki je bila silna množica ljudstva.
Popoldanska zabava se je vršila v vseobčo zadovoljnost in sicer je bil program sledeči: Razne tekme, igre, nastopile so j dekleta Sokol, ki so nastopile v ibaseball parku, baseball igra med St. Joseph KSKJ in Stan-czak brati, katero so dobili Stan-czak bratje, bil je ples in vesela i godba, pri kateri so se udejstvo-1 jvali Earl Golz and his Foss Park I orkester. Mnogi So se zabavali z I (lepo igro "Bingo", ali so pa po- j Iskušali srečo na kolesu, vsi žejni iso- si pa hladili žejo s hladnim i pivom in lačni so tešili glad z! okusnim prigrizkom.	|
Prvo nagrado pri "doli buggi" -kontestu je odnesla Margaret [Cepon, drugo je pa dobila The-rese Ogrin. — Lepo je bilo videti jkraljico Rose Kirn, ki se je vo- ( jzila na Sodality Float. Njej ob j ;strani so pa bile njene dvorjan- j ke Marian Zalek in Mary Miho-!lic. Ves ta "float" so pa krasile Sodality dekleta.
Odbor za proslavo je bil sledeči: Rev. J. Butala prvi in glavni predsednik, Math Slana
Cuikcv Matere božje v Waukegan, 111. pred prenovijenjem.
maršal za povorko, Joseph Zore lin Andrew Košir oglaševalca, jlgnatz Grom in Joseph Zalar I sta skrbela za hladilne pijače, j Mary Cepon in Mrs. Charles • Drobnic so imele v oskrbi lunch, j Frank Drasler in John Artac [dirke, Anton MarinČic metanje ipodkev in balinanje, Frank 0-grin je bil blagajnik, John Ger-char je oskrboval bingo, Frank Krsinar je bil glavni poslovni vodja, Mrs. Anton Marincic in Mrs. Joseph Drasler za sladoled' in sladkorčke, Miss Agnes Iva-1 netic, Miss Mary Grimsic, Miss|
Hilda Pustaver in Miss Millie, Gerchar stojnice in "floats", j John Gerjol, John Cankar, John IPetrovic, Jakob Grimsic in !Math Setnicar so pomagal; pro-Sdajati tikete.
Rev. M. J. Butala se najiskre-'nejše zahvaljuje vsem, ki so pri f 'teh slovesnostih kaj pripomogli,; I ako pri cerkvi za časa blago- f slovitve dokončanih del, kakor i tudi pozneje pri povorki ali še ! dalje v parku. Še posebej se pa '' zahvaljuje Sharvin Post Drum in Bugle Corps ter St. Mary's i'
godbi. |] »_ '

Zakon, ki gre pod imenom "Social Security Act," je po dolgi borbi v kongresu postal pravomočen. Konservatici s<: -ga napadali kot preveč ekstra-vaganten in radikalci kot pomanjkljiv, ali ni dvoma, da je zakon velepomemben kot prvi korak v socijalni zakonodaji na federalni podlagi proti največjim. rizikom življenja: starosti, nezaposlenosti, siromaš-nosti v mladini, bolezni in drugim fizičnim težkočam.
Neposredne svrhe zakona
Zakon se deli v glavnem v dvoje: prvi del se bavi z dale-kosežnim planom'za socijalno varnost kakih 30,000,0.00 delavcev in njihovih družin, do-čim drugi del vsebuje posebne in netakojšnje podpore drža- j vam za oskrbo nezaposljivih i ljudi. V to zadnjo svrho do-i voljuje se strošek približno 95 miljonov dolarjev za prvo le-J to. Od te svote gre približno 50 miljonov državam v svrho j prispevka za pomoč postarnih; ljudi v starosti čez 65 let. Fe- j deralni prispevek od $15 na| mesec za vsakega potrebnega j postarnega človeka velja, ako' dotična država prispeva vsaj j ravno toliko na mesec.	I
Zakon dovoljuje trošek pri- ' bližno 25 miljonov na tekoče I fiskalno leto in toliko, kolikor j bo potrebno v nadaljnih letih, i da se pomaga državam vi oskrbi odvisnih otrok. Fede-j ralni prispevek je odvisen od j pogoja, da država prispe dve tretini, dočim federalna vlada bo prispevala po S6 za vsake ga otroka in po $4 za vsakega nadaljnega otroka v isti družini.
Določena je nadalje podpora od $3,800,000 državam za pospeševanje zdravja mater in otrok, zlasti v poljedelskih po-jkrajinah in v onih, ki posebno trpijo radi depresije, j Zakon dovoljuje trošek $2,-850,000 za pomoč državam v 'zdravljenju' in oskrbi pohabljenih otrok in $1,500,000 kot Ipodporo državnim dobrodel
nim zavodom za oskrbo brez hišnih in zanemarjenih otrok. | Dovoljuje se nadalje trošek $841,000 za fiskalno leto 1936 in 1937 in $1,938,000 za na-jdaljna leta, da se dopolni program poedinih držav za stro-jkovno rehabilitacijo ljudi tele sn0 nesposobnih.
Zakon določa, da bo federalna vlada vsako leto trosila po $8,000,000 za pomoč državam in njihovim političnim pododelkom v vzdrževanju jnjihove službe za javno zdravje in $3,000,000 za pomoč dr žavam v oskrbi slepcev.
Dalekosežni plan socijalne varnosti
Drugi del zakona za socijalni varnost polaga temelje za sistem državnih zakonov sirom vse dežele, ki naj pomagajo olajšati udarce slabih časov ameriškim delavcem in njihovim družinam. To se doseže potom federalne podpore in sodelovanja z državami \ svrho ustanovitve 'dveh inclu-strijalnih samopomožmh sistemov: prvega, federalnega sistema za vpokojenje vetera-j nov industrije, in drugega, dr-j žavno-federalnega sistema za j plačevanje tedenskih podpor v slučaju ne z a p o s 1 e n ost i.
Ker ta del zakona je odvisen od f e d er a1n 0-dr ž a v 11 o sodelovanja, bodo ljudji deležni dobrote te zakonodaje še le tedaj, ko poedine države sprejmejo oziroma spremenijo obstoječe zakone na- tak način, da bodo odgovarjali zahtevam federalnega zakona. Večina državnih legislatur je sedaj na počitnicah, ali pričakuje se, da bodo mnogi governerji sklicali posebna zasedanja v to svrho.
Kako bodo poedini državljani deležni dobrote tega da-lekosežnega dela : federalnega zakona.,O tem več prihodnjič.
FLIS
--o---
Katoliški Slovenci, oglašajte voje prireditve v "Amerikan-,kem Slovencu"!
TO IN ONO
Prenovljena slovenska cerkev Matere božje v Waukegan, Illinos.
AVTiOMATiČEN PES
Londonske "Times" so povsem j resno poročale, da je neki ka~| nadski policijski uradnik izumil j pripravo, ki omogoča zasledovanje zločinca po njegovem osebnem duhu.
Doslej so razkrinka vali zločince pretežno na podlagi prstnih odtisov, kajti nista dva člo-l veka na svetu, ki bi imela enake prstne odtise. Kanadčan pa je! ugotovil, da diši tudi vsak človek j drugače liego kakršenkoli drugi i človek. Na tej ugotovitvi jet zgradil svojo pripravo, ki jo j imenuje "vankamoskop". Kakor] se pri iskanju prstnih odtisov | potresejo sumljiva mesta s praškom, ki omogoča, da stopi prst- i ni odtis jasno na dan, tako potresa kanadski kriminalist sumljiva mesta z drobnim kemičnim praškom, potem gre pa s svojo pripravo sem in tja in na stekleni plošči se pojavi "spektrum",
ki je vsakokrat drugačen, kakor
^ i
pac človek diši. Po določenih črtah spektra se da »sestaviti kriminalistični sistem, ki obsega na1-deset tisoče raznih kombinacij. ,, Policije ne bi imele po mne- j' nju izumitelja druge naloge, ne-! go da bi vodile v svojih arhivih j te spektre vseh zločincev in tudi j normalnih ljudi, kakor delajo to danes s prstnimi odtisi. Ce bi se zgodil kje kakšen zločin, bi stopil na kraju dejanja v" akcijo vankamoskop in v nekoliko tre- j; nutkih bi pokazal spektrum, ki ■ bi zločinca izdal.
---o-
DOKAZ SMRTI Italijanski zdravnik Tonelli, sotrudnik Rockefelerjevega , za- : voda v New Yorku, poroča o novem enostavnem in baje zanes- j ljivem dokazu smrti. Če se hoče- i mo prepričati, ali je bolnik, ozi^ roma ponesrečenec res umrl, mu
Jacob Gerend Furniture Co.
j 704*706 -North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni ?avo<l. Dobite nas podnevi in ponoči, j Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po. zmernih cenah.
Telejori: 85 — Res. 4080-W
"Slovenski katoliški dnevni!: : nas druži, da se razkropljeni j ■necJ tujci, ne izgubimo meč j njimi.—	|
Pregleduje oči in pn-Cpitujc očala ;
DR, JOHN J. SMET!®
OPTOMETRIST	j
' 1801 So. Ashland AtfTOUt Tel. Canal 0523 Uradm; ure vsak dan od 9. zjutraj j do 8:30 zvečer.	i j
Učite se angleščine'
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"english-slovene reaper"
kateremu je znižana cena	g%f%
in stane samo:	f&tU O
Naročila sprejema
Knjigarna Amenkanski Slovenec
1849 West Cermak Rd.	Chicago, III.
moramo s palcem močno pritisniti oko in potem pogledati zenico. Če je izgubila le-ta pod pritiskom navadno okroglo obliko ter postala ovalna ali trioglata, je to dokaz smrti. Če pa ostane zenica tudi kljub poriovnemu pritiskanju slejkoprej okrogla, nikakor ne sme zdravnik dovoliti pokopa, četudi človek več ne diha in mu ne utripi j eta srce in žila, je vendarle živ. Umetno dihanje in izdatni vbrizgi potrebnih zdravil ga lahko obudijo. Dr. Tonelli zagotavlja, da je leto za letom obsojenih na predčasno grozno smrt stotine tisočev navidezno mrtvih. Preprosta in tudi v zdravnikovi odsotnosti možna "preiskava zenice" naj bi bila obvezna pred vsakim pokopom. To velja posebno za ponesrečence pri nagli navidezni smrti pod vplivom elektrike, strupenih plinov, naduhe, pri utopljencih itd.
PUŠČAVE BREZ ŽIVLJENJA
Kadar čujemo besedo puščava, pomslimo takoj na nepregledne ravnine samega peska.. Toda vse puščave niso takšne in v mnogih peščenih puščavah se bori za svoj obstanek neka, čeprav še tako majhna oblika življenja, živalska ali rastlinska. So pa, kakor v Libijski puščavi, -predeli, po katerih lahko hodiš cele dni in ne vidiš nobenega peska, pač pa sama kamen ita tla.
Brezupnost takšnih puščavnih ozemelj je nepopisna, tu šele spoznaš puščavo v vsej njeni grozoti. Niti najmanjša žuželka ne zmoti mrtvaške enoličnosti teh pokrajin in še manj seveda kakšna rastlina. To'so deli zemlje. kjer življenje ne more uspevati niti v svojih najbolj primitivnih oblikah.
j IZ SLOV. NASELBIN 1
i (Nadaljevanje z 2. strani.)
ne napravi -posebno velikih gomolj :vv. Smo že vse posku-t-iii, pa ni nič pomagalo. —Mr. Šktifca ima tudi nad 80 glav goveje živine, ki je vsa prav leno rej ena. Ves popoldne smo bili pri njih, in Mr. fekuica nam razkazal vso farmo. Imajo pa "tam tudi jako dobro 'studenčno vocb, kater0 nam je tudi pol.:,-izal. Kur čudili smo se, kako je to mogoče, da jej na tako visokem hribu tak studence. Toče pa tam topla in mrzla voda, čemur siv:1.) se jako čudili. Med raznimi pogo-\ ari smo tud-i vprašali, kako . d;? ko našli ta kraj' nv. d tem velikim gorovjem. Seveda smo na prigovarjanje ostali tam čez noč in Mrs. Škufca nam je pripravila tako imenitno več rjo, da ko smo sedeli oko-mize, smo bili kakor- na 1 ■]< 'vi oh četi. Stre H jo tudi pcmagaia njenn hčerka. Da irvm ni l-'l:> p> večerji dolg čas, nam je prav krasno igral na kitaro in pel cov/bojske p c* mi njun sin' V, il!iam, kateremu je pomagal še neki drugi mladenič. Rekli smo. škoda --da ni Bil! v Pueblu, ko ima tako lep glas. Prav gotovo bi I'ga Mr. John Germ takoj pridobil za društvo Preairen. — j Čez noč smo se dobro odpoči-jli in drugi dan po i zbor ne m jzajutreku smo se poslovili od ipostrežljive družine ter se odpeljali proti Leadvšlle. —Prav lepa hvala družini A. Škufca, ki je tudi naročnik Amerikan-. skega Slovenca. Naša želja je, da bi vam mogli koda j vašo postrežljivost povrniti, torej, da tudi vi nas enkrat obiščete. — Mr. A. Škufca je tam doma, kjer je polž sedem let na drevo lezel in k0 je že skoro bil na vrhu, je padel doli. Ko je bil zopet na tleh, je baje rekel, da naglica ni nikjer dobra. Potem so pa polža priklenili, da bi jo zopet ne popihal.
(Konec jutri.)
——o-
'Each member bring 'm at least one new member", i l..... _ ____
(JUGOSLAVIJE)
To -je,, najbolj prijeten čas leta, cla ga preživite tam, ko je letina pospravljena in ni konca jesenskih
svečanosti. IZBERITE SI ENEGA TEH RAZKOŠNIH PARNIKOV
(Preko Cherbonrga)
BERENGARIA MAJESTIC
19. sept.; 11. okt, 3. okt.; 25. okt.
AQU1TAN3A
25. sept.; 17. okt.
Potniki Tretjega Razreda so v vabinuh l)ivsega Turističnega Raz-roda; ali na teh velkih niotornili
ladjah preko Havre
BRITANNIC GEORCIC
21. sept.; 19. okt. 5. okt.; 2. nov.
Božični izleti pod vodstvom BERENGARIA—14. decembra MAJESTIC - 6. decembra
Za podrobnosti vprašajte pri:
FRANK SAKSER, JR.,
Potniški oddelek 'Glas Naroda' 216 W. 18th St., New York
LEO ZAKRAJŠKK
General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St., New York
£mmd White Star
f Btran 4
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Četrtek, 12. septembra 1935
I
'Deklica z odprtimi očmi'
XXI. POGLAVJE
Tiste nedelje je počakal Roger Maude do štirih popoldne, cla bi se obril, to pa zato, da bi bil čim svežeje obrit. Vzel je iz koveega svoje najbolje zlikane hlače, flanelast jopič ter si je kupil pri Martin-Durandu novo samoveznico, kajti tiste, ki jih je bil vzel iz Pariza s seboj, so bile že preveč obrabljene.
Gospa Martin-Durand je sama poskusila, ali mu zelenobarvna samoveznica pristoja; ko si ga je ogledala iz primerne daljave, mu je dejala — o, povsem preprosto in brez zahrbtnih namenov, kajti ona je častitljiva mati številne družine:
"Ce je zdaj ne boste očarali..
Na kar se je Roger Maude nasmehnil:
"Saj se napravljam prav zato, ker jo hočem očarati..."
"Torej kako gospico iz Pariza! Nikari nam namreč odnašati naših deklet z otoka'... Teh bi bilo škoda ..."
Roger Maude je ostro pogledal gospo Martin-Durand, odgovoril pa ni nič.
Nato se je sprehodil do pristana, kajti živci so mu bili razdraženi... Gledal je barke v njih mokri postelji, ki so bile težko natovorjene s soljo in so ležale, kakor da spijo.
Vrnivši se v 'Staro Rakovico', se je spet ogledoval v zrcalu; namrdnil se je nevolj-no malčku, ki ga je objel, igraje se, okoli nog; naposled se je zleknil na svojo posteljo, da bi ne omadeževal ali zaprašil svoje sveže in brezmadežne oprave. Tako se je namenil počakati, da odbije zvon visoko v noirmoutierškem zvoniku sedmo uro.
S pogledom, uprtim v strop, je razmišljal o svojem položaju ... o pomembnosti bližajoče se večerje; in pogum mu je začel pešati. Malo pred sedmimi je prišel gospod voditelj po svojega varovanca ...
"Kako si lep nocoj!..." je vzkliknil poln občudovanja.
In ponovil je, kar je že gospa Martin-Durand dejala:
"Ce tak ne boš očaral srčeca, ki si ga želiš..."
"Bojim se, da se ne zavedate, da gre za vso mojo bodočnost..."
"Pač, pač ... predobro se zavedam. Pripomniti hočem le, da bodočnost nikakor ne zavisi od te zelene samo veznice, niti od tega belega ovratnika ..."
"Kdor se podaja na vojsko, se mora oborožiti z všern ... Nikdar ni mogoče v naprej vedeti..
"Prav, bomo pa izvedeli potem ... Zdi se mi, da pripravlja Filomela posebno "slastne jedi, zatorej bodiva točna."
Prišla sta z vojaško točnostjo.
Sedmi udar sedmih je odbil v zvoniku, ko je gospod voditelj pritisnil na posre-breni zvonček znamenitih vrat v ozki ulici.
Teta Cecilija in Rolanda sta sedeli na vrtu na pletenih stolih.
Filomela, ki je bila z vsemi pripravami že gotova, je zavezovala Pentaponu trak v grivo, kajti Pentapon je molel glavo skozi okno svojega hleva sluteč, da bo kaj sladkosti prišlo tudi nanj.
Večer je bil prekrasen.
Globok pokoj, ki je objemal ■ ljudi in stvari, se je razprostiral po otoku kakor
PIERRE L'ERMITE
Prevod iz franco« skega izvirnika [IU
mm
neizmerno božanje. Vrtno cvetje je bilo kakor v omotici od umirajoče toplote dneva; in na mahoviti strehi so si ptice prepevale pesmice, preden so skrile svoje glavice pod peroti.
Rogerju je srce močno bilo v prsih, da-si je bil pariški don Juan.
Rolanda je bila naravnost očarljiva ... v svetli, fini platneni obleki, ki jo je krasila ena sama vrtnica, utrgana nekaj hipov pred prihodom gostov.
Sicer je treba pripomniti, da je vse to teta tako uredila: jedilni list, obleko in celo vrtnico je sama izbrala ...
Rolanda je dobro vedela, da ima teta včasih dneve, ko 'ukazuje', in je v takih primerih najbolje ljubeznivo podrediti se.
Prav tako je ravnala tudi tistega večera, ne da bi iskala posebnih razlogov za početje svoje tete.
Cemu to vabilo? ... Cemu neki bela vaza ... in prelepa steklena oprava, ki pride na mizo le ob največjih praznikih? In zakaj neki je teta tako skrbno sestavila jedilni list?
Sicer je opazovala Rolanda vse te priprave brez posebnega presenečenja, kajti v 'Zavetju' so bili gostje vsikdar dobrodošli in kar najbolje postrežem. Brez vsake zadrege je torej sedla k mizi zraven Rogerja, ki je postajal vedno bolj ginjen.
Ali ni čudno? — se je vpraševal... Jaz, ki sem tako brezbrižen v družbi Odette-.. Olge ... in vseh drugih ... pa tako nemiren v družbi tega malega dekleta z dežele !...
Spočetka je bil pogovor dokaj prisiljen, a juha in zelenjadi so izvrstno teknile; sicer pa so čakali drug na drugega, da bi sprožil kako snov za razgovor.
Tako je prišel na vrsto jajčni narastek s sirom, sijajno pripravljen, omamno dišeč in v svojih prozornih globinah kakor tiho pretresajoč se vulkan.
Vkljub svoji zaljubljenosti je Robert pri tem zagrešil svojo prvo nezvestobo Rolandi, kajti izvrstna jed ga je vsega prevzela.
Pa tudi Filomela je žela zasluženo priznanje na bojnem polju, kajti teta Cecilija je izjavila pred vsemi na glas:
"Se nikdar, se Vam narastek ni tako izvrstno posrečil, kakor danes. Čestitam."
"Zahvaljeni, gospodična," je odvrnila ponižna ženska,' ki je zardela od radosti in hvaležnosti sredi navdušenega vzklika-nja vsega omizja.
Polagoma je postal razgovor živahen. Gospod voditelj je povedal, da si je eden izmed njegovih dečkov na bodeči žici raztrgal gornjo ustnico, ko je neprevidno poskušal delati stojo. K sreči je bil v bližini kirurg iz Pariza, ki je prihitel na pomoč in popravil nesrečo, v kolikor se je to dalo. Dečku bo pa ostalo znamenje za vse žive dni.
"Poglejte, radi take malekosti se, revež morda niti oženiti ne bo mogel... je pripomnila teta Cecilija, ki je iskala povoda, da bi pogovor usmerila, kamor si je želela.
"Pa zakaj ne?" je vprašala Rolanda in privzdignila glavo.
"Ker ne bo nikoli več tako lep dečko, lčakor poprej."
(Dalje)
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
katere ima v zalogi naša knjigarna:
PISANO POLJE
J. M. Trunk
kaj napravil za večjo varnost. Rogersa bodo pa pogrešali taki, ki se zabavajo, ako kdo kako hudomušno pove. In Rogers je bil hudomušnež prve vrste, pravi "meh za smeh." Tudi m^rsikako pametno je povedal na svoj način, in je prav radi tega tem več izdala. Dvoje posebno odlikuje. Kake urna-zanosti ni poznal, vse igre, v katerih nastopa, so brezhibne, čiste in on ni potreboval prav nobene legije za spodobnost-Taki-le igralci so navadno l^' ka in prozorna moralna roba-Rogers je bil prava izjem3 med igralskimi feaki tam doli v Hollywoodu. Vsa čast mUl Drugo je, da je mnogokrat klečal zatopljen v globoko litev. Gotovo je ravno iz teg*1 vira črpal, da ga niti tist* [igralska mlakuža ni zastrup1' la.
Bolj za kratek čas so ga ne" kateri postavljali za predsedniškega kandidata. Tudi sam je smatral stvar bolj z? kratek čas, pa je le poved« tudi kako, da je sedela. O n"' šem modrem orlu, ki je odl() tel že pred njim, je rekel, ^ bf take-le sicer dobre zadeve imele biti, kakor so deset povedi: kratko in jasno, da j vsak lahko takoj vedel, kaj 1,111 je storiti.
Pravijo, da je hudomušni znak duševne bistrosti. M oŠ0', če. Pri Rogersu je bila ti"11 znak dobrega srca, in dobi'" srce podvoji vrednost dobr' dovtipov, ako jih zna kdo zK jati. Škoda, da je amerikans ' "meh za smeh" moral prež?" daj vgrizniti v travo.
-o-
ANEKDOTA
Kralj Oskar II. Švedski je iskal neko dekliško šolo in ,je . čenkam zastavil več vpraša Med drugim je vprašal neko ^ klico: "Kateri so največji §ve, ski kralji?" — "Gustav Ad0'^ Karel XII. in — Oskar H-" \ odgovorila deklica. Kralj se .j nasmehnil mali prilizunki i*1 dejal, naj bi mu povedala, ra bi bila velika dejanja vega vladanja. Deklica je do® premišljevala, postala je rCt od zadrege in je začela naza« jokati: "Ne vem ..." — "N'L ne joči, otrok,"-je dejal vja ^ tolažeč, "jaz namreč tudi vem."
IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani ................................................. 75c
JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino ............................ 30c
JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. ] Obe jako zanimive .............$1.00 j
1
JUNAKINJA IZ STAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-	' jo vsled izredne zanimivosti.	( Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. iu 2. del in staneta	' oba skupaj ................................$1.50	'
JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. i Haggard. Brošura 30'/ strani. j Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00
JURČIČEVI ZBRANI SPISI, ;
zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življe- < nja, ki ga je malo kdo zadel in , naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov
je 10 zvezkov, vsak po................$1.00
. |i
V vsakem zvezku so sledeče povesti: .
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec.
—	Urban Smukova ženitev. — Klo- i štcrski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida.
3.	zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per.	|
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata.
5.	zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-( skega cesarja. — Med dvema stoloma.
I
6.	zvezek: Doktor Zober. — Tugomer.
7.	zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma.1
8.	zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. —
—	Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas.
—	Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. —- Ponarejeni ban-kovci.	j
10.	zvezek: Slovenski svetec in učitelj.
—	Veronika Deseniška.
KMEČKI PUNT, A. Senoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ......................................§1-00
KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00
KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol...$1.25
KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00
KRIŠTOF DIMAC, J. London. Trdovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem zapadli ................................................$1.50
KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, —
. vsak zvezek po ............................ 65c
1. zvezek: Ljudevit Ilrastar. — Golob-ček.
7.	zvezek: Jagnje. —: Starček z gore.
8.	zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltclj (družina).
13. zvezek: Šteti večer.
15.	zvezek: Pavlina.	. /
16.	zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brata. — Različni sestri.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL,
spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane ..................................... 60c
KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Krmite. Trdo vezana knjiga..........$1.25
Mehkovezana knjiga ..............-....$1.00
KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja .................................. 65c
KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-wood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani.... 75c
KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani ........................................$1.00
KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strarn ............................$1.25
Napačna je misel-
če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki.
Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas!
Naročite tiskovine od:
Tiskarna Amerikanski Slovenec
AGITATOR, spisal Janko Ker- I snik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana ............. 80c
J
BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen J roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga Je trdovezana.......................... 60c
Mehkovezana ................................ 40c
BLED IN BRIKSEN, zanimiva ^ zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c
BURKEŽ GOSPODA VITER-
GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ................................................ 50c J
CIRKUŠKI OTROK, spis. Bracket. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c
ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ 75c
ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in v.se j skozi zanimiva ............................ 65c
ČRTICE, spisal Fran Ksaver Meško, trdo vezana knjiga z 160 strani ...................................... 75c
DUŠICA, spisala B. Orczy. Ro- : man v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ........................................$3.00
DVE SLIKI, spis. ICsaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest .................................................. 60c
ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja .......................................$1-00
FABIJOLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-j teresantna zgodovinska povest, I zelo priporočljiva ........................ 45c
I '
FINŽGARJEVI ZBRANI SPI-
1 SI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestice izpod spretnega Finžgarjevega peresa ......................................................$1.50
FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c
GLAD, 53. zvezek Splošne knjiž- • nicc. Povest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani... $1.25
GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi j del vsebuje 308 str. in drugi 252 ! strani. Zanimiv roman iz rim-' skih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50
GOSPODARICA SVETA, spis. Kar! Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj 'knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 40c
GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja. Brošura z 270 strani....................$1.00
"GOZDARJEV SIN. X. zvezek • j Ljudske knjižnice. Brošura 56 | str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega živ-| ljenja ................................................ 35c
GREHI PRINCA SARADINA,
j jako zanimiva detektivska zgod-j ba. Brošura z 317 strani ............$1.25
IVANA CANKARJA, ZBRANI j SPISI. Prvi in drugi del, vsak | del s trdovezanimi knjigi. Vsak ' del ima po 336 strani. Cankar-j jeve povesti so priznane kot najbolje slovenske poveš1 i. Pr.-samezni del stane $2.50, oba | skupaj ..............................................$5.00
| IZBRANI SPISI, DR. KREKA,
1. snopič. Njegovi članki in I govori, ki kažejo njegovo veliko. državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50
IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških ča-* sov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c
IZLET GOSPODA BROUČKA,
zanimiva povest iz. češkega življenja. Brošura 246 strani............ goc
IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strtni............$i.go
IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50
IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... gQc
Diktatura?	1
O času Louisa XIV. še niso I] poznali diktatorjev, kakršne I] imamo danes, ampak tudi ta '] francoski kral j je bil pravi dik-1; tator. Znan je njegov rek: L'1] etat e'est moi — država sam ] jaz," kar je pač najvišja dik- ] tatura. Ne vem, ali so diktator- i ji sami prišli, ali pa so jih pri- ] nesli razmere. Zadnje bo bolj ; blizu resnici.	i;
Diktator diktira, odreja, v [i Rusiji so ohranili še izraz j; "ukaz," kakor je bilo tudi pod 1 carji. Na dobrem glasu niso ; diktatorji, pa so le, in taki, ki ; so na nakatere diktatorje vrlo hudi, le požrejo druge dikta--torje, n. pr., komunisti hudo kašljajo, kjer je kaka diktatura zoper nje, v Rusiji pa so sami taki diktatorji in hudo jim pokimajo. Diktator podpiše, in , da odredbo in ne vpraša niko-Igar, ako ima namreč hrbet do-bor zaščiščen da se odredba tudi izpelje, dasi morda od- i redbe nihče niti ne razume, kakor je pač zdaj pod Hitlerjem glede odredb za dolgove na tujem. "Pefel is pefel," se je odrezal češki feldvebel, ko je nekoč bilo dosti takih pefe-lov, pa jih nihče ni umel ali vsaj ni hotel izvršiti.
V Besarabiji so bile menda krvave glave, ker so hoteli! vpeljati novi koledar, ki je pravilen, pa so se drugi dvignili in je prišlo do rebuk. Liga narodov je vzela v roke robo, da bi naredila enoten koledar. Prav nikoli ga ne bo, ker kar enemu prija, drugemu ni pogodu, in dokler ima vsak pra-;vico govoriti, bo govorjenja '— pa nič koledarja. Tudi Jugoslavija ima kolobocijo pri koledarju, in niti bivša diktatura se ni upala na ureditev koledarja, ker se vsaj pri tem očividno ni čutila dosti močno, kakor se ne čuti dosti močno .romunska vlada, dasi ni dikta jtorska. Tudi Poncij Pilat je bil neki diktator, ko je ob svojem Ičasu nergaškim Judom zabrusil jv obraz: "Quod seripsi, seripsi— 'kar sem zapisal, je zapisano,' in pri tem je ostalo, j V Turčiji ima Kemal Paša vse v svojih rokah, in — diktira, pa gre. Kaj diktira, in kako roba gre, to ne spada sem, gre le za to, da pač gre, kar bi brez diktature prav gotovo ne šlo. Ne primer je ta Kemal Paša diktiral, da mora znani "fez" izginiti iz vseh turških glav, pa je izginil. Zadnjič je isti Kemal "ukazal," da nihče ne sme v duhov-slci obleki na ulico. Diktatorska roba je to, ampak ista roba gre, ukaz se izvršuje. Ali je odredba dobra, ali ni,' o tem ne sodim. Dobro je, ako ima več glav govoriti pri zadevi, ki zadene veliko število prebivalstva, t0 je pač vrlo dobra demokracija, vlada ljudstva. Pa so zadeve, ki bi bile i res potrebne, pa se več glav ne' .more zediniti, in — diktatura i bi bila vsaj v takih slučajih na mestu, dasi je vsaka diktatorja na sebi hudo slaba roba.
I
Malo več
Z zrakoplovom sta se ponesrečila zadnjič v Alaski Posi j in Rogers. Imenitna izna jdba zrakoplov, žal, da v vojski hudo orožje, ki je izbrisalo razliko med vojakom in civilistom, vsekako pa je zrakoplov-stvo zelo opasna zadeva, saj nesreča je za nesrečo., in mar-sikak je odšel radi — zrakoplova na drugi svet, ki bi bil lahko še med živimi, ako bi se ne bil podal v "luft." Z vsako novo iznajdbo je tako. Na morju je zdaj precej varno, pa je bilo tudi nekoč, kakor je zdaj pri zrakoplovstvu.
Obeh ponesrečencev je res[ škoda. Post bi bil lahko marši-1
1849 West Cermak Road
Chicago, Illinois
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS
BANDIT SI SAM VZE^ ŽIVLJENJE
New York, N.Y. — N^1' , smrti, kakor večina gang3 ^ jev, je končal 38 letni Cugino iz .Philadelphia«3; pa čakal, da bi mu kdo & {l, upihnil življenje, marveč J^j storil on sam, in se je v 'J obesil. Pri zasliševanju .ie j, znal enega osmerih katerih je bil obdolžen. S^ij časno je bil to eden kol0* podzemlja na vzhodu.^^^,
Novi zemijev^ Jugoslavije^
razdeljen v banovine, politične pokrajine vije, je izšel in smo	^
pre jeli novo pošiljatev ^^ imamo zopet v zalojf«. ,gte-onkn, ki so zadnje č»se ^ ga naročili, ga bedo prejeli po pošti.
—Novi zemljevid )e . „e resanten zlasti za one. ^ poznajo nove razdel> ^ v goslavije v banovine. p£>-barve tiskan zendi^^ f> kaže vse to. Kdor g* 5 ga naj naroči.	^f0či>
POŠTNINO 30c, «n
Knjigarna Araer. Sfc^f
1849 West Cermak
Chicago,