M. 36 (1621) Leto XXXI '”VO MESTO četrtek, 4. septembra 1980 '-ena: 8 din • 'struarjj H3~5 je bi! list odlikovan z redom ■L^-JGc LA NAROD s SREBRNIMI ŽARKI Trebnji e slavi nowe Iskrine v Mokronogu bo JP»orfl Marico Bulc PUcUh E- ki se je s Mnwjera v nekaj klil razvila do te !* *«i ne šteje več v 7^ razvitih, bo aačeia ^P*e«nbra, praznovati praznik. Priprave na k posvečen ustano- r»*niev * naTtebel-teku. Tako, N občini običajno, proslavili z visto tn za- 1^naobjektiu tu. ** IL ni dopoldne se začela dela za o pekarijo, po-15- on pa bodo noto m ode miz i-od Mokronoga do ob ko tndi prodava Jat^^f311131 Gubčeve brigade. a^^°.v Mokronogu predali kjer L Ucrino tovarno, bi, Marko Bole, Zhn, ddegmaje v *v«k in pokrajin — 3ne SF*U. V počastitev P* bodo pripravil več P*dk», otvoritev bneeit *<*niadi bo trgatev kasneje — Vinska klet bo odkupila vse ponujeno grozdje kt«nja letina grozdja v Bdi krajini po količini da ae bo taka tudi po kakovosti, je v javnem kriva P0™**1' je razvoj vinske trte zavila za dva do l. J* odvisno tudi od jeseni. pričakujejo, da bo izvajanj znašat 90 do 100 aa hektar, kar je nad oodtan ko bo ža- Ss ?dl do 110 Y}_tr~tar- Zato tudi v računajo, da bo » *** večja: 250 I ** Pridni ,. W'\V vinogradih /***« 25 do 30 vagonov. Ja*!,_ posebno dobro r^pi, Jr0™ in bodo J* Ponujeno grozdje. Do nareri tudi nova 'vgeminca za grozdje, r, ^ potekal brez _a*^ J^Briev potekala po rek*. aan^T1®* rojenj* bo letos 80 ko * e*3™ po vročijo bo letos kontrola izvajanja predpisanih rokov trgatve za posamezne sorte še okrepljena; za •Skrato TOMBOLA TURISTIČNO DRUŠTVO KRŠKO PRIREDI 7. SEPTEMBRA VELIKO TOMBOLO V KRŠKEM. Dobitki so: dve stoenki, en fičo, dvakrat po 100 vreč cementa in več drugih vrednih dobitkov. Prireditev bo v okviru kmečkega praznika. Na veselici igra Henček s svojimi fanti. Rezervirajte nedeljo, septembra, za Krško. kršilce so predvidene visoke kazni, od 1.500 do 10.000 dinarjev. Če pa bo jesen zelo slaba, bodo rok trgatve po hitrem postopku spremenili, da ne bi zaradi gnitja grozdja prišlo do škode. Vsekakor bodo vinogradniki o vsem pravočasno in temeljito obveščeni, tudi o odkupnih cenah oziroma o akontacijah za grozdje, ki bodo letos višje kot lani, znane pa bodo do zbora belokranjskih vinogradnikov sredi tega meseca. A. BARTELJ Pod pokroviteljstvom občinske skupščine Novo mesto in KZ Krka je na posestvu Draškovec pri Šentjerneju od 29. do 31. avgusta potekalo 24. republiško tekmovanje traktoristov zadružnikov in 8. republiško tekmovanje mladih zadružnikov. Tako je Dolenjska po 22 letih spet postala gostitelj najboljših traktoristov vse Slovenije. 67 tekmovalcev se je pomerilo v oranju, spretnostni vožnji in teoriji. Med mladimi zadružnica-mi je močno zmagala Dolenjka Slavka. Zalokar, ki je dosegla med vsemi tekmovalci največje število točk (262). Med 13 tekmovalkami so se od dolenjskih predstavnic uvrstile še: Marija Medle na 4. mesto in Anica Škrbina na 10. Mlade zadružnice so bile zmagovalke tudi v ekipni konkurenci. Med traktoristi je predstavnik Dolenjske Vid Knez pristal šele na 6. mestu, Franc Zalokar je bil 13., Janez Janc pa 15. od skupaj 27 tekmovalcev. Ekipno so se predstavniki Dolenjske uvrstili na 3. mesto. Slabše so se odrezali mladi zadružniki Dolenjske, Franc Judež je bil 15., Franc Medle in Franc Pust pa sta zasedla 21. in 22. mesto, ekipno pa so se uvrstili na 7. mesto. Na zveznem tekmovanju oračev bodo našo republiko zastopali tudi najbolje uvrščeni Dolenjci: Slavka Zalokar, Marija Medle in Vid Knez. Ob zaključku tekmovanja in podelitvi priznanj je tekmovalce nagovoril predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin, ki je poudaril pomen dobrega izkoriščanja kmetijske mehanizacije. Pozval je najboljše orače, naj po svojih močeh prispevajo k prosvetljevanju vseh tistih, ki po slovenskih poljih vozijo 55.000 traktorjev. Krvni davek med traktoristi je črna stran sodobne mehanizacije, ki je prišla kmetu v pomoč, ne pa v pogubo. J. PAVLIN Odprta Forma viva sooča kulture V Kostanjevici so utihnila kiparska dleta letošnjih udeležencev Forme vive in tamkajšnja galerija na vrtu nekdanjega samostana je bogatejša za skulpture, ki so jih iz hrastovih debel, pripeljanih iz Krakovskega gozda, izklesali Romun Doru Covrig, Slovenec Negovan Nemec, An^ež Michael Pennie, Bolgarka Margarita Poueva in Japonec Yutaka Toriyama. Na sobotni zaključni slovesnosti, na kateri so proslavili tudi 20-letni- co neprekinjenega delovanja Forme vive, je o pomenu te svetovno znane likovne manifestacije govoril Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS. Predsednik skupščine Forme vive dr. France Hočevarje udeležencem kostanjeviškega simpozija pode-13 diplome, predsednik izvršnega odbora republiške kulturne Skupnosti Ivo Tavčar pa je zaslužnim delavcem Forme vive izročil priznanja. Obiskovalci so se nato v nekdanji samostanski cerkvi udeležili koncerta, na katerem je pel Ribniški oktet. Franc Šetinc je med drugim dejal, da pomeni soočanje različnih kultur na deloviščih in razstavišč* Forme vive eno najpomembnejših vrednosti te likovne manifestacije, ki je zrasla iz zamisli ljudi, kot so Vilma Pirkovič, Janez Lcnassi, Jakob Savinšek in Lado Smrekar. Njihov ^ Fo „ ...----j.v.'-"- --l v lucKH.n:r - — Sobotne zaključne slovestnosti letošnjega mednarodnega kipaiskega ' posvečene tudi 20-letnici npnnpk inipnf*ofT HpI nvanio 17nrma vivn ča ca N/J.» rari ’i5?SVe.^ene riidi 20-letnici neprekinjenega delovanja Forme vive, So se poleg ouzu m daleč udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega in kulturnega > #vL v* , uacv uueiezni luui Clnc m repuHke. (Foto-1. Zoran) Do konca tedna suho in nekoliko plejše vreme, zjutraj kotlinah megla.________ bo to- po Franc Šetinc: >vZlitost pokrajine in kiparskk stvaritev iz lesa stoletnih krakovskih hrastov omogoča nepozabno doživetje.” trud je trajno vraščen v lesene kipe dolenjske Kostanjevice, kamnite skulpture primorske Seče, cementne plastike na Ravnah na Koroškem'in železne v Mariboru. Razen v Seči so poskrbeli, da so kiparske stvaritve usuezno zaživele v okolju. „Kosta-njevica pa je s svojo kulturnozgodovinsko dediščino, vpeto v pokrajino, katere del je Znameniti Krakovski gozd, zgleden primer takšne skrbi za v njej nastajajoče lesene in z drugimi materiali dopolnjene umetnine,” je poudaril Šetinc. YU ISSN 0416- 2242 Krompir 3,30 din Ali bodo stroški za pridelovanje krompirja pokriti s priporočeno odkupno ceno? V ponedeljek je bila v Ljubljani seja poslovne skupnosti za krompir, na kateri so razpravljali o priporočeni ceni te poljščine. Kljub temu da so predstavniki Dolenjske ostro nasprotovali letošnji priporočeni ceni, ki je 3,30 dinarja in je za 20 par nižja od lanske cene, je nazadnje obveljalo stališče predstavnikov Prekmurja, Štajerske in Gorenjske. Seveda taki dogovori o ceni krompirja ne bodo vzbudili pretirano dobrih odmevov na Dolenjskem, saj znaša cena krompirja ponavadi 90 odstotkov dogovorjene. Vprašanje je, če bodo kmetje lahko ob taki ceni krompirja pokrili višje stroške za zaščitna sredstva, gnojila in goriva za kmetijske stroje. Seveda pa je za naše področje izredno pomembno tudi, kaj bo na vse to rekla Kolinska, ki na našem področju odkupi okoli 7.000 ton krompirja. O negotovosti {jede cene, ki je veljala pred ponedeljkovim zasedanjem poslovne skupnosti, pišemo na drugi strani v sestavku „Večne uganke okoli krompirja”. Na slovesnosti ob zaključku letošnjega mednarodnega simpozija kiparjev v Kostanjevici in 20-letnici neprekinjenega delovanja Forme vive je govoril Franc Šetinc »K-******-************* ¥ ¥ SREČANJE BORCEV J NA JUGORJU Tradicionalno septembr-J sko srečanje borcev XV. J SNOUB Belokranjske bo¥ letos na Jugoiju. V nedeljo, ¥ 7. septembra, pričakujejo naj Jugprju okoli 3.000 borcev, J aktivistov NOV, občanov« metliške in sosednjih občin J ter prijateljev Bde krajine. ¥ Na tem velikem srečanju ,¥ katerega pokrovitdj je novo-J meška IMV, bo govoril Niko J Šilih, kulturni program pa so¥ pripravili KUD Vtžmarje.J metliška godba in mladinci. J Predstavnik pokrovitdja boj položil temdjni kamen za¥ dom družbenih organizacij J in gasilcev. J (Nadaljevanje na 4. strani) Skromno ob devetstoletnim Ribnice Izdali bodo almanan in odprli park kulturnikov Zaradi pomanjkanja bodo leta 1982 skromneje proslavili 900-letnico Ribnice, kot je bflo zamišljeno prvotna Tako je sklenil sekretariat odbora za pripravo praznovanja 900-letnice Ribnice. Vse napora in sredstva bodo usmerili predvsem v dve akciji, in sicer izdajo posebne publikacije in izgradnjo parka kulturnikov. V publikaciji bodo prikazali razvoj Ribnice in vse občine skozi 900 let. Park kulturnikov, ki bo spomenik temu jubileju in vsem, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenskega naroda v preteklosti in so se na območju ribniške občine rodili, šolali ali delali. Odbor za pripravo praznovanja bo pripravil tudi poseben samu pravni sporazum z združenim delom o združevanju sredstev za uresničitev teh zamisli ob proslavitvi 9t)0-letnice Ribnice. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED .flihče ni zmagal, nihče ni poražen. ” S temi besedami je član politbiroja poljske združene delavske partije in predstavnik vlade Mieczy-slaw Jagielski objavil, da je posebna vladna komisija, ki se je pogajala s predstavniki stavkovnega odbora v Gdansku, naposled dosegla sporazum. Stavka se je končala in delavci so se v začetku tedna vrnili na delo, čeprav je še prezgodaj govoriti o tem, kako se bo položaj na Poljskem dokončno razpletel. Na Poljskem podpisali sporazum Med osemnajstdnevno stavko so se tako predstavniki stavkajočih kot vlade obnašali izredno razumno, nihče ni hotel nemogočega, oboji so se trudili, da bi delovali kar se da umirjeno. Sporazum so dosegli brez uporabe sile, kar sta poudarili obe strani Najpomembnejše določilo sporazuma je politične narave: na Poljskem bodo lahko delovali neodvisni sindikati, ki bodo delali skupaj s sedanjo zvezo sindikatov kot samoupravna organizacija, za katero ne bo veljal nadzor državne administracije. Sindikati bodo odločali o vseh najpomembnejših gospodarskih zadevah, cenah, planih, delitvi narodnega dohodka, investicijah in drugem. Poljska vlada, ki bo kajpak vodila politiko na vseh teh področjih, se bo morala s sindikati posvetovati in dobiti od njih soglasje za predlagane ukrepe in smernice. Poljska si je oddahnila, toda težki časi se bodo šele začeli Predvsem je jasno, da bistvenih gospodarskih izboljšav ni mogoče pričakovati kaj kmahi - Nekateri menijo, da bo treba nekaj let, predno se bodo pokazali sadovi drugačne politike. S sprejetjem delavskih zahtev o neodvisnih sindikatih se je na Poljskem zgodil izjemen precedens v vzhodnoevropskem sociali- stičnem taboru, toda počakati bo treba na vsakodnevno prakso, ki bo šele lahko povedala, kaj to določilo tudi konkretno pomeni Ko to poročamo še niso znani vsi odmevi na doseženi sporazum. Sovjetski tisk je poročal o stavki zelo skopo in je v trenutku, ko je bil sporazum že objavljen (kar sovjetska javnost ni zvedela), med drugim izbral za informacijo svojim bralcem izjavo sekretarja komunistične partije Združenih držav Amerike, ki je med drugim dejal, da so stavke na Poljskem nastale zaradi „slabega vodstva" in ne zaradi „ temeljnih napak socialističnega sistema". KITAJSKA: URADNA POTRDITEV SPREMEMB Na Kitajskem se nadaljuje tretje zasedanje vsekitajske-ga ljudskega kongresa, ki prvič zaseda javno (tudi ob prisotnosti novinarjev) in na katerem bodo opravili pomembne kadrovske, političnem gospodarske spremembe. Kongres bo sprejel več novih zakonov, vse to pa naj bi po pričakovanju prineslo več demokracije. Milijoni kitajskih državljanov bodo prvič dobili priložnost zvedeti za celovito podobo delovanja, obnašanja in stališč kitajskega vodstva, to pa velja seveda tudi za svetovno javnost. ZDRU2ENI NARODI: ISKANJE SKUPNEGA Na posebnem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov nadaljujejo z razpravo o svetovnem gospodarskem položaju in še posebej o odnosu med razvitimi in nerazvitimi. Jugoslovansko delegacijo je vodil zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, ki se je že vrnil v domovino. Kljub številnim razlikam v mnenju si razpravljala vendarle prizadevajo iskati skupno, da bi tako vsaj do neke mere nadaljevali že začeti - a ne kaj prida uspeli - dialog med razvitimi in nerazvitimi državami. JANEZ ČUČEK 2T0 NOVO MESTO TOZD ZA PROMET z novim šolskim letom od 1. septembra 1980 dalje UVAJAMO novo postajališče NOVO MESTO - CENTER (med železniškim mostom in predorom] ZA VSE POTNIŠKE VLAKE Časi odhodov vlakov so 2 minuti kasneje kot so odhodi iz Kandije v smeri Novega mesta (Bršlin), oziroma iz Novega mesta proti Kandiji. Večne uganke okoli krompirja Ga bo letos preveč ali premalo? Na Dolenjskem slabši pridelek — Negotova cena Mnenja, ali se bo ponovilo lansko leto, ko kmetovalci niso mo^i prodati vsega krompirja, namenjenega za trg, ali bo to jesen premalo krompirja za vse kupce, si močno nasprotujejo. Nekateri pridelovalci na Dolenjskem menijo, da jim je dabo vreme vzelo četrtino pričakovanega pridelka, na Draškem polju in v Pomurju pa se kljub takemu vremenu boje, da bo za njihov krompir premalo kupcev. Take napovedi so pogosto hudo tvegane. Hladno vreme spomladi in v začetku poletja je sicer zavrlo rast krompirja, poznejše toplejše in vroče vreme pa je to lahko nadoknadilo, zlasti še, ker v Sloveniji tisti čas ni bilo občutnejše suše. V deževnem vremenu pa je krompir bolj kot navadno napadala plesen. Pridelek bo močno odvisen od tega, kako so ga posamezni kmetovalci varovali pred njo. Strah v severovzhodni Sloveniji, da bo to jesen težko prodati ves krompir, izhaja iz težav pri prodaji ranega krompirja. Lani so ga v enakem času kot letos prodali 10 do 20-krat več. Kupcev je premalo, zato za zadruge ne morejo odkupiti od kmetov. Res, da je dozorel nekoliko pozneje kot lani, zato pa bi ga jeseni verjetno lahko dalj časa uporabljali in z njim nadomestli nekaj poznega krompirja, če bi bilo tistega premalo. Iz prejšnjih let je znano, daje ocena, koliko krompirja bomo pridelali, vplivala na določitev odkupne cene. Za ceno pa ne more biti odločilen le slovenski pridelek, čeprav jih določajo po republikah,ko se pridelovalci in trgovci dogovorijo pri Zvezni gospodarski zbornici. Prevelika razlika v cenah med republikami bi namreč povzročila prevažanje krompirja, kot se dogaja npr. pri živini. Trgovci bi TELEGRAMI J PREGLED Ob 20-letnici Forme je bil v Kostanjevici slavnostni govornik Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS. Med drugim je podčrtal: Rad bi omenil še samoupravno organiziranost kulturnega življenja in vseh tovrstnih institucij ter številne delegatske poti, ki jih bo prav gotovo potrebno še bolj utrditi, in ne nazadnje tudi vlogo kulturnih skupnosti, kjer je kljub govorenju še vedno preveč pregledovanja takšnih ali drugačnih številk in premalo vsebinskega spremljanja kulturnih dogajanj - seveda ne v smislu omejevanja, ampak obratno — v smislu spodbujanja svobodne ustvarjalnosti. Brez omejevanja To je še zlasti pomembno v stabilizacijskih prizadevanjih, ki nikakor ne morejo biti argument za oviranje in omejevanje kulturne ustvarjalnosti. Seveda pa moramo v skladu s tem tudi v kulturi hkrati krepiti boj za stabilizacijo, kar pomeni med drugim zlasti pretehtavanje naložb v širših in dolgoročnejših razvojnih družbenih vidikih, vendar vedno tako, da bo g}as delavca v kulturi in umetnika enakopraven in spoštovan. Pomembno je tudi, da se pri načrtovanju nadaljnjega razvoja prepletajočih’ in dopolnjujočih se kulturnih dejavnosti in ljubiteljskega delovanja ogibamo mehaničnemu prenašanju planskih in drugih modelov iz gospodarstva brez upoštevanja posebnosti kulturnih področij. AFIRMACIJA DELA V Lipici so počastili 400-letnico kobilarne. Govornik na prireditvi je bil Milovan Zidar, član IS SRS, kije med drugim poudaril: Kompleksen program stabilizacije si nikakor ne predstavljamo kot program tisočev restrikcij in omejevanj. Realna potrošnja na temelju sadov dela in ustrezno ustvarjanje dohodka ni restrikcija, pač pa dosledna afirmacija dela in spoznanja, da lahko živimo samo od tega, kar z delom realno ustvarjamo. Najpomembnejše je, da intenziviramo izkoriščanje gospodarskih zmogljivosti, da se čimprej in dosledno poslovimo od ekstenzivnega gospodarjenja, da se usmerimo v večjo učinkovitost vlaganj in dela, v boljše in uspešnejše gospodarjenje, in s tem za dosledno afirmacijo gospodarskih zakonitosti. ZAPRTA VRATA Mladinska delovišča po vsej državi so za letos zaprla vrata. V Sloveniji je bilo osem republiških in tri zvezne mladinske delovne akcije, na katerih je sodelovalo več kot 5000 mladih. 1600 slovenskih brigadirjev ie sodelovalo na akcijah v drugih republikah, okoli 4000 pa jih je delalo na akcijah v posameznih krajevnih skupnostih. „VINO 80“ V Ljubljani so -odprli 26. mednarodni vinogradniško-vinski sejem. Letos se tovrstne največje razstave na svetu udeležuje kar 510 razstavljalcev iz 26 držav. MILAN MEDEN TEHERAN - V iranskem parlamentu so sprejeli predlog o sestavi nove vlade. Kot poroča iranska agencija PARS, je predlog predloži iranski premier Mohamad Ali Radzzai po posvetovanjih s predsednikom Banijem Sadrom. V novi iranski vladi bo za notranje zadeve še vedno zadolžen Mohamad Reza Mah davi Kani, za zunanjega mistra pa so imenovali Hoseina Mosavija Kamneija, urednika uradnega lista republikanske stranke. NEW YORK - Po vsem sodeč je rešev»je namibijskega problema zaSo v novo slepo ulico, za kar je odgovorna južnoafriška republika. Na zahtevo generalnega sekretarja OZN Kurta Waldheima, naj čimprej določi datum, ko naj bi ustavili ocenj, da bi lahko pripravili svobodne volitve v Namibiji, so v Pretoriji obdolžili Waldheima in OZN pristranskosti. Generalni sekretar OZN je takoj zavrgel te obtožbe in prek svojega predstavnika za tisk sporočil, da bo še naprej izpolnjeval naloge, ki so mu jih zaupali, in katerih cilj je uresničiti sklep QZN oziroma zagotoviti, da bi Namibija čimprej dobila neodvisnost. FREETOWN - Komite za sodelovanje radiodifuznih organizacij iz neuvrščenih držav je sprejel pobudo Tunisa, da bodo na prihodnjem srečanju v javnem mestu Siena Leone dali priznanje Josipu Brozu Titu in izrazili globoko žalost zaradi izgube, ki je s smrtjo jugoslovanskega predsednika doletela neuvrščeno gibanje. NEW YORK - Malta je zahtevala takojšnje sklicanje Varnostnega sveta OZN, da bi razpravljali o njeni obtožbi, da so libijske ladje obkotle malteško ploščad za črpanje nafte: Libija je zagrozila s silo, če Malta ne preneha črpati nafte. V pismu, ki ga je malteški predstavnik v OZN naslovil na predsedujočega Varnostnega sveta, je rečeno, daje ta ploščad z naftno vrtino severno od črte, ki so jo leto 1976 v pogajanjih med libijsko in malteško vlado označili kot mejo med državama. ALEKSANDRIJA - Luksemburški zunanji minister Gaston Thom, ki predseduje ministrskemu svetu držav EGS, je po srečanju s Sadatom izjavil, da je egiptovski predsednik podprl zahodnoevropsko pobudo za ureditev bližnje vzhod nega problema. Thom pa je pristavil, da položaj ni preprost in da ga vsekakor otežuje izraelska aneksija Jeruzalema. Poudaril je še, da zahodnoevropska pobuda ni v nasprotju s campdavidskimi sporazumi, vendar ni hotel pojasnjevati podrobnosti in je rekel, da za to nima pooblastil. ga kupili tam, kjer bi ga dobili po nižji ceni, zlasti če bi bila znatno nižja. Ne marajo poslušati očitkov, zakaj je njihova cena veliko višja kot v drugih jugoslovanskih mestih. Ali nekateri tudi poskušajo pri cenejšem krompirju več zaslužiti. Slovenski pridelovalci krompirja so včasih zalagali z njim večja mesta skoraj po vsej državi. Zdaj ga znajo veliko pridelati tudi drugod. Ponekod še z nižjimi stroški kot v Sloveniji. Vojvodinski pridelovalci so ga še to pomlad ponujali trgovini po znižani ceni, 2 din za kilogram. Da zaradi takih težav pri prodani kmetovalci ne bi preveč omejili pridelovanja krompirja, je Is AP Vojvodine določil za letos varstveno odkupno ceno 2,80 din za kilogram, pridelo-valno-tržna cena pa naj bi bila do 15 odstotkov višja. Slovenskim pridelovalcem se taka varstvena cena zdi prenizka — ZIS, ki določa varstvene cene za pšenico, koruzo in še nekatere pridelke, za krompir sicer ni določil nobene in ta ukrep Vojvodine kaže, koliko derbi posvečajo krompirju — kako bodo z njo zadovoljni vojvodinski kmetje, pa bomo ideli še to jesen. JOŽE PETEK TOKRAT ZAČENJAMO NA-SO RUBRIKO S SOSEDI: V Avstriji objavijo vsake toliko časa nove podrobnost: o velikem škandalu v zvezi z izgradnjo nove bolnišnice na Dunaju. To so začeli graditi že pred leti, ps je še vedno nedokončana, medtem pa so gradbeni stroški (ki so jih tudi povsem nerear° in prenizko ocenili na začetku gradnje) že pošastno nar*“r Najboij nerodno pa je to, da je bilo v gradnjo vpletenih. n! koliko sumljivih osebnosti, ki*o s podkupovanjem po6ku** doseči zase ali za svoje PoS*?7 partnerje zajetna naročila. Zadnji, ki je moral v zap zaradi podkupovanja, je biFn® Maycr, predsednik izvr™*P odbora avstrijske podor znane nadnacionalne družbe 1 International Telephon and legraph, na kratko ITT. Ta J> tako se vsaj glasi podkupil nekatere člane g»d nega in investicijskega oabor ■ da je njegovo podjetje do® naročila za opremo bolnišnic • Za ITT (znano tudi po vpleMhN v notranje zadeve ČUa v zače sedemdesetih let in v P*jP*L. državnega udara proti predse®1" ku Salvadorju Allendcju) je |° toliko bolj nerodno, ker se je družba morala že w ^ zagovaijati zaradi nečednih P slov... Stara navada, žele*"* srajca... NEKATERI PA SE MORA]° SELE navzeti novih navad > med slednje sodi, kol kaže, ® švedski premier Thofbj Falldin, ki je moral, če je h° pravočasno priti na zasedOT. švedskega parlamenta, dvtf® palec in v študentskem prositi za prevoz na avtom0® ski cesti. Premier je bil h*®1*! na obisku pri sorodnikih J* severu dežele. Ko je bilo ob® konec, je sedel na vlak i* odpeljal v glavno mesto na **) parlamenta. Toda ta ni P® daleč, ker se je blizu nekeP majhnega mesta zgodila ^ezn' ška nesreča in vlak s premie®® ni mogel nadaljevati poti. MF na bližnjo cesto in tam s palc«® zaprosil nekega avtomobilist* * avto-stop do Stockholma .> • tako prišel pravočasno M sejo... PRECEJ DALJ CASA PA f TRAJALO, da se je roka Pr*^f približala nekemu romunske®* škofu, ki ga dolžijo, ds F sodeloval med drugo sveto''* vojno v pomoru Zidov, Romuniji. Šele sedaj so na®*? izpolnjeni pogoji, da Valerijana Trifa vrnejo Rom11''}, na sojenje ... Poltretje * letje odloga za stare grehe STABILIZACIJSKI STRIPTIZI potrosi smo abmiwstka*v« za i>ao (ALI NE BLV &k NE DELA*"* KAJ 60V0«M) - Ne bo« U lev« ■»*’ "" jOLENJSKI LISI ; m - im "V' i - ^ , «» ■ >:;;y < 1 ., še Štirideset stanovanj - sgp Grosuplje gradi na Mimi nov blok, v katerem bo štirideset stanovanj. Vanja se bodo vselili delavci mirenskih delovnih organizacij in KPD Dob. Blok bo veljal več kot 11 milijonov dinarjev. (Foto: J. Simčič) JRIDESET LET SAMOUPRAVLJALCI - V nedeljo so delavci Novoteksa na Frati proslavili P°®emben jublej, saj je 30. avgusta minilo natanko tridesetlet od ustanovitve prvega delavskega sveta «>vame. Na proslavo se je nameravalo peš odpraviti 800 delavcev, žal pa je hudo deževje tak načrt PjjjPiečilo. Kljub vsemu se jih je na partizanski Frati zbralo prek tristo. Slovesni del je v skrajšani iln P” spomeniku, kjer je delavcem čestital Niko Šilih, prvi komandant novomeške čete (na **)> Dolenjski oktet pa je zapel nekaj partizandcih pesmi. (Foto: J. Pavlin) Odkup pšenice še premajhen VOJAKI POMAGALI V TERMAH - V čateSldh Termah so se že lani lotli načrtnega urejanja okolja na površini 26 ha. Pred kratkim jim je pomagalo tudi 150 vojakov garnizije Cerklje, ki so v tej prostovoljni akciji še poglobili vezi s člani delovne organizacije. (Foto: Podgoršek) ■z####/#####/##########/##/##############■ bencin- OMEJITVE TUDI na Črpalkah .^ePrav zaenkrat na . *eivisih EL kurilnega olja še 1 moč kupiti - na voljo pa bo J’16® začetkom kurilne sezone -j® * dogovoru s pristojnimi Publiškimi organi že določeno, a. **> naenkrat možno kupiti 50 litrov tega kuriva. '■n'*jena bo tudi količina kuril-eE® olja v sodih iz skladišč, in lc«na400 litrov pri enkratnem nakupu. V Sloveniji bomo letos potrebpvali 240.000 ton pšenice — Odkupljenih okrog 20.000 ton — Jesenska setev s težavami zaradi pomanjkanja mineralnih gnojil 251 pripeljanih menjalo Pujski so stali 1.150 do »tanjši prašiči pa 1.650 O • • V V oejm/sca di!Uv° MESTO: Na pone- tela °Vem sejmu kupčija ni zacveteti' Zarad' neurejenih odkupnih eovp • n*so PrtK^a*' h*** ene 8*ave ^ Je živine, kar se zadnjih 30 let Prod' Klavrna je bila tudi dri pujskov, saj jih je le manjši , Od •>«« —u—:u---------------- “taika. !-«0o ««“. Seveda bodo prišli' °1 račun tudi radovedneži. pripeljanih prodali na y>bo- Jugoslovanske potrebe po pšenici znašajo 3,3 milijona ton, zato z odkupljenimi 2,2 milijona ton pšenice ne moremo biti zadovoljni, je na petkovi tiskovni konferenci povedal predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk. Slovenija bo letos potrebovala 240.000 ton pšenice. Naša mlinarskopredel ovalna industrija bo predelala okrog 150.000 ton pšenice, odkupljenih pa bo okrog 20.000 ton, s čimer ne moremo biti zadovoljni, čeprav je to še enkrat več kot predlanskim. Razpravljala na konferenci so opozorili na precej spodrsljajev, ki spremljajo letošnji odkup. Akcija namreč še ni zaključena. Tako zadnji hip določena višja cena za kilogram pšenice ni ničesar rešila, pa še ekonomsko ni dokazana. Poleg tega bo neugodno vplivala na odkup jesenske letine. Tudi na banke je priletela marsikatera puščica, saj so šele v zadnjih trenutkih zbirale za odkup potrebni denar. Na srečo se je to vprašanje le nekako rešilo. Opozoijeno je bilo, da je treba že enkrat odpraviti miselnost, da pač nismo žitorodno območje in da na manjših površinah ni moč pridelovati tržnih presežkov. Res pa je, da so hektarski pridelki pri nas premajhni. V Sloveniji je povprečni hektarski pridelek okrog 31 stotov, doseči pa bi morali vsaj 35 stotov. Za naprej bomo lahko zagotovili dovolj pšenice le z več posejanimi površinami, dobro agrotehniko in seveda z večjim ter organiziranim odkupom. Velja omeniti še težave, ki spremljajo jesensko setev, na pragu katere smo. Vse bi še nekako šlo, saj bo zagotovljenih dovolj prvovrstnih semen najbolj produktivnih sort, vsi programi pa so trenutno negotovi zaradi pomanjkanja mineralnih gnojil, ki bi jih v Sloveniji potrebovali okrog 36.000 ton. Da bi si zagotovila devize, domača kemična industrija te dni na veliko izvaža in domači proizvajalci so v popolni Negotovosti, ali gnojila bodo ali ne. Če umetnih gnojil ne bo pravočasno, se lahko znajdemo v zelo težkem položaju. Slišali smo, da bo to vprašanje verjetno v kratkem zadovoljivo rešena Ze sedaj pa bi moralo biti tudi znano, kaj bodo proizvajalci prihodnje leto za to pšenico dobili. Jesensko setev je torej treba kar najbolj organizirati in vložiti vanjo vse napore, da se drugo leto ne bomo spet srečevali s starimi težavami. ZDENKA LINDIČ Kmetijski nasveti J ^dravila” tudi za slinarja travniki v okolici Novega mesta (in morda še kje) kot smo poročali prejšnji teden, pravo invazijo tejjjj sllnastih polžev brez hišic, ki s svojimi kot strgalo ostrimi Wne ,Prizanašajo vrtninam in delajo precejšnjo škodo, da Je ®ežeyno poletje jim je bilo posebno naklonjeno, tako Mhodiv-I*,1^011161110 namnožili in utegnejo škodovati tudi v čm Vrtnarje tako dobil novega sovražnika. ^°^nsk I^S’ k°t je pisalo zadnjič, da nepovabljenec še nima C^a lme»a.Rdeči dinež se imenuje rdeči travniški lazar ‘n *ma tudi manj razširjenega ter zato manj “rata, črnega travniškega lazarja; oba pa imata razen *>0|*»eni H* -še to hibo, da sladokusci ne marajo zanju, kar ** l#niiii • V®8*3 enega naravnega sovražnika manj. Sladokusci ° le za relikeg^ vrtnega polža s hišico, ki pa še zdaleč K? hišic - ’ -)eži> k* * sicer pridno mastijo s polži, lazarjem ,, *PorofM-nis° k08* zato se morajo vrtnarji sami lotiti zatiranja. J LSebujeta'*1Va sta pripravka „Polžopin” in .JPužomor”, ki ^ J3|®taldehid, podoben pripravek pa je tudi limalo, s h tron!?0*)’mo ras^*ne v 0,4-odstotni koncentraciji. teh pripravkov ta hip menda nima, se je nt>airrL-iifan> »pr. Lado Smrekar, in razumevanje drugih dejavnikov v krški občini.” I. ZORAN CENEJŠE ŠOLANJE Na osnovni šoli Zbora odposlancev v Kočevju bodo letos učenci višjii razredov na šoli dobili knjige svojih predhodnikov. K pocenitvi šolanja bo prispevala tudi dotadja izobraževalne skupnosti v višini 173 din na učenca. Tako bodo učenci prvega do četrtega razreda v šoli brezplačno dobili berila in risalne Moke, kar bo staršem precej olajšalo šolske nakupe. F. BRUS M NA SVIDENJE, SUHA KRAJINA - V soboto so se po vsej domovini ob prisrčnih dovesnostih zaprta mladinska delovišča. Posnetek je s sklepne prireditve v Suhi krajini. (Foto: Pavlin) Suha krajina hoče bolje živeti Slovesni zaključek ZMDA „Suha krajina 80" — Vrednost del prek 10 milijonov dinarjev Zadnjo soboto so se končale mladindce delovne akcije. Utihnil je navdušujoči ,Jioruk”, mladi so se vrnili v šolske klopi in na delo. Povsod jii bo spremljal ponos, da so po svojih močeh prispevali k napredku manj razvitii krajev in vgradili nov kamen v zgradbo prijateljstva in b: Končana je 700 mladih, združenih v 17 brigad iz raznih krajev Jugoslavije, je pri graditvi novih kilometrov cest in vodovodnega omrežja opravilo 74.324 (norma) ur težaškega dela in 4843 režijskih ur. Povprečni učinek pomeni 148 %, vrednost opravljenih ur pa kar 10 milijonov novih ratstva med našimi narodi. „Suha krajina 80”. dinske brigade RK, ki so vodile tri otroške vrtce in nudile medicinsko in varstveno pomoč prebivalcem, ki so bili tega potrebni. „K tej toplini in pristnosti, ki nastane v času akcije, prispevate največ vi, brigadirji, ki s svojo disciplino, neposrednim pristopom k domačinom in svojo delovno vnemo tudi v najtežjih okoliščinah rušite mrzle stene nezaupanja v današnjo mladino. Vi ste tisti, ki s svojimi žuljavimi rokami ustvarjate nov« odnose v družbi, odnose, ki ne poznajo soVraštva in nacionalne nestrpnosti,’1 je v svojem govoru na sobotni slovesnosti na Prevolah poudaril Janez Lesjak, predsednik občinske skupščine Grosuplje, in govor zaključil z besedami: »Razvoj in napredek Suhe krajine bo omejen in počasen, če bodo na tej nalogi delale samo mladinske brigade, če v občinah ne bomo še v naprej poskrbeli za investicijska vlaganja v industrijo in razvijali ustrezno obrt v skladu s sprejetim medobčinskim dogovorom o programu gospodarskega razvoja Suhe krajine." JANEZ LESJAK dinarjev. Ob zaključku akcije imajo vasi Suhe krajine zgrajenih 8200 metrov krajevnih cest in 11.700 metrov vodovodnih cevi. Poleg brigadirjev, ki so gradili ceste in vodovode, so v suhokranjslrih vaseh delovale tudi specializirane mla- Zaključne proslave so te poleg domačinov in predstavnikov občin Novo mesto, Trebnje, Kočevje in Grosuplje udeležili tudi predstavniki republike, med katerimi je bila tudi Tilka Blaha, podpredsednica republiške konference SZDL. Kulturni program so pripravili brigadirji in Prevolski oktet. J. PAVU N Mladi Nemci so taborili pri nas Ze tretje leto je nemški vzgojitelj J. Jansen pripeljal v Jugoslavijo svoje gojence, tokrat na taborjenje v Zameško pri Šentjerneju. Jansen je poklicni pedagog, ki je pred 18 leti ustanovil zasebni vzgojni zavod, v katerem vzgaja sirote in otroke ločencev na svoj vzgojni način. Poglavitni smoter vzgoje vidi Jansen v navajanju otrok na pošteno in delovno življenje. Med gojenci ima tudi 9 Vietnamcev in 3 Kitajce. S taborjenjem v Zamcškem so mladi iz ZR Nemčije zelo zadovoljni. Domačinom so hvaležni za gostoljubnost, posebno radi pa imajo Vido Janievec, kuharico in oskrbnico. Skozi ves mesec avgust, ko so taborili pri nas, so delali dolge izlete po Jugoslaviji Obiskali so Postojno, Plitvice, Ljubljano, Reko, pa tudi bližnje Pleterje in Novo mesto, kjer so si z zanimanjem ogledali tovarno IMV. P. MIKLIČ Uspešen „Kras 80' Metliška brigada dobila vsa možna priznanja Z mladinske delovne akcije „Kras 80“ se je 24. avgusta vinila mladinska metliška delovna brigada-,,Janko Brodarič1*, ki je sodelovala pri gradnji vodovoda od Kostanjevice na Krasu do Opatjega sela. V brigadi je bilo šestintrideset mladih iz metliških delovnih organizacij; bili so tudi dijaki, le študenta ni bilo nobenega. Metliško brigado so številčno okrepili še mladinci iz Ljutomera in Jesenic, skupno pa so dosegli vsa možna priznanja: brigada je bila proglašena za udarno, domov je prišlo kar štirinajst udarnikov, skupno pa so prejeli tudi najvišje priznanje Trak akcije, kar je Metličanom letos prvič uspelo. Ob vsem tem so bili še pohvaljeni za svoje delo v interesnih dejavnostih, nemalo priznanj pa so bili deležni še za udarne dneve. Pokrovitelj letošnje metliške mladinske delovne brigade je bil TOZD Mercator Metlika in mladi se zahvaljujejo za posluh in pomoč. Pohvalo pa zaslužijo tudi druge delovne organizacije v občini, saj niso ovirale mladih delavcev, ki so želeli sodelovati v akciji Kras 80. Slednje je treba podčrtati predvsem zato, ker se je v preteklosti večkrat zataknilo pri vprašanju udeležbe mladih iz delovnih organizacij. T. G. Jule Vrbič umrl V petek so na pokopališču . Ljubljani pospremili na zadnjo p Juleta Vrbiča, upokojenega nw naija, nazadnje glavnega in . nega urednika edinega slovenske«, satiričnega lista Pavlihe. ...j Jule Vrbič se je rodil P*d,“?L v Šentjanžu pri Krmelju. Po « je kot profesor francoščine ^ najprej v Koprivnici in Maribor- času narodnoosvobodilnega ^ j0 kot partizan najprej Drve „Boiec”, hkrati zametke humonstičnegai Kmalu po vojni je začel poklicni novinar v redakciji Ljubljane, kjer je bfl tutU M radijskega programa. Leta ^ ga imenovali za jje odgovornega urednika faV~^ # tem delovnem mestu je 0 ^ upokojitve, pa še po njej je j delal kkt odgovorni urediuk. svojim žlahtnim dolenjskim nu jem je bil ne samo A novinarskimi«^ temveč r Pavlih* POPRAVEK V poročilu s traktorskega tekmovanja Dolenjske smo pomotoma zapisali, da je tretje mesto v ženski konkurenci zasedla Sonja Zalokar. Res je, da so Zalokarjevi znani kot dobri traktoristi, toda tretje mesto je v resnici zasedla Anica Skerbina. S tem se Anici Skerbina in bralcem opravičujemo za neljubo napako. UREDNIŠTVO DL priljubljen med in drugimi ljudmi, odločilno vplival, da je prinašal toliko poživljajočega ^ ga humorja v naš resni čas, p ^ toliko pogumnih bodic na napak in pomanjkljivosti, s k ^ živimo. Lastne napake pa ^ot priznamo, zato je moral J ^ odgovoren človek pri časn» __ petdesetkrat pred sodnika leti pb j/ivu ‘'v------ . . nih tožbah - ne da bi kdaj Za? svoje novinarsko 1968 prejel tudi največje _ vansko novinarsko priznanje nagrado Moše Pijadeja. 2E TRETJIČ V JUGOSLAVIJI -Zameškem pri Šentjerneju taborili prevzgojnega zavoda J. Jansen. Vz; tretjič pripdjal varovance v Jugosia Skoraj ves avgust _ jši gojenci za»b>** mladine in sir o. Pri nas so se odUlJ. »VB počutili, iz tabora pa so delali deri ge izlete po vsej naši dom1 (Foto: P. Miklič) ZVEZNA UPRAVA ZA KONTROLO LETENJA LETALIŠKA KONTROLA LETENJA CERKLJE OB KRKI LETALIŠČE CERKLJE OB KRKI objavlja razpis za popolnitev prostih deI in nalog 1.) VOZNIKA MOTORNEGA VOZILA -1 OtLAVEC 2.) SNAZlLKfc - 1 DELAVKA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1) visoko kvalificirani avtomehanik z izpitom za voznika D kategorije in najmanj 2-letnimi delovnimi izkušnjami 2) osnovna Sola Prijavljeni kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi sploine pogoje iz 318. člena Zakona o osnovah sistema državne uprave in o zveznem izv rinem svetu in o zveznih organih upravljanja ter biti moral nepolitično neoporečni. Prijave, kol kovane s kolkom administrativne takse za 4 dinarje, s priloženim življenjepisom, spričevalom o končani šoli in potrdilom o nekaznovanosti pošljite na naslov: Letališka kontrola letenja Cerklje, letališče Cerklje ob Krki, v 15 dneh po dnevu objave razpisa. Nepopolnih in nepravočasno poslanih prijav komisija ne bo upoštevala. O datumu obravnave prošenj bodo kandidati pismeno obveščeni. 651/36-80 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO v ustanavljanju, 68270 Krško, objavlja prosta dela in naloge AVTOMEHANIKA Pogoji: — KV avtomehanik — 12 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo svoje vloge objave. Odgovore bodo prejeli v prijavnega roka. v 15 dneh po dnevu 30 dneh po izteku 644/36-80 Po 93. členu statuta SLU2BE DRU2BENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI razpisna komisija pri Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnici Krško, ponovno razpisuje prosta dela in naloge za: 1. VODJO EKSPOZITURE V BREŽICAH Pogoji: — višja izobrazba ekonomske, upravne ali pravne smeri ali z delom pridobljena usposobljenost na ravni višje izobrazbe praviloma ekonomske, upravne ali pravne smeri — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj — moralnopolitična neoporečnost — mandat za opravljanje razpisanih nalog je 4 leta. Hkrati ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge: 2/1 - SESTAVLJANJE ANALIZ IZ PODATKOV ZAKLJUČNIH RAČUNOV in periodičnih obračunov ter drugih informacij; — enega delavca za nedoločen čas 2/2 - OPRAVLJANJE INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ZAKLJUČNIH RAČUNOV in periodičnih obračunov in posameznih po vsebini zelo zahtevnih pregledov; — enega delavca za nedoločen čas Pogoji: Pod 2/1 — visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, — moralnopolitična neoporečnost. Pod 2/2 — visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, — S leta ustreznih delavnih izkušenj, — moralnopolitična neoporečnost. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, kratkim življenjepisom in podatki o dosedanjih zaposlitvah sprejema Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Krško, Cesta 4. julija 42,15 dni po objavi. Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku roka za prijavo. 654/36-80 OSNOVNE SOLE NOVO MESTO TOZD osnovna sola „MILKA SOBAR - NATA$^ Šmihel 2 razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v podaljšanem bivanju v 4. razredu« nedoločen čas. POGOJ: učiteljišče ali PA, smer razredni pouk — z dtp^0. Rok prijave: 15 dni po razpisu. /36^ IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TEHNlSKZ stroke Ul. talcev 3, Novo mesto objavlja RAZPIS VPISA V ZAČETNE LETNI KE SOL 08 DELU ,, iublJA' 1.) FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO V ni - višješolski Studu v novem me*1 petek, 12. 9.1980 ob 15. uri, Kristanova 60 yj 2.) FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVA ^ LJUBLJANI - VIŠJEŠOLSKI STUDU V NJJ MESTU v petek, 12. 9.1980 ob 17. uri, Kris» 60 in, 9’ 3.) TEHNIŠKA STROJNA SOLA v sredo, 1980 ob 16. uri, Kristanova 60 m«. ltau *o in J P. Jen®, delavno, tako, <£edovala.Je ^ načrtovala je, "C^je-dn-oaVgU“a Zju,raj’ *8Sf « & za PRAZEN ŽAKELJ NE STOJI POKONCI - Simonu, Zdravku, Danilu in Maijanci iz Bukovca pod Grmado nad Ortnekom je skrbna mama ozir. teta kar pred hišo pripravila prigrizek. :rana daje moč, ki jo bodo ti otroci še kako potrebovali, saj se je začelo šolsko leto in morajo — v lepem ali grdem vremenu eno uro peš do hramov učenosti. (Foto: France Modic) Novo mesto na čast pomembnemu rojaku Jutri v Dolenjski galeriji otvoritev razstave del Marjana Mušiča — ob 75-letnici rojstva tega novomeškega rojaka Iz Novega mesta ni izšlo malo mož, ki so se visoko zapisali v slovensko kulturo in katerih imena z vsem spoštovanjem izgovarjajo in pišejo drugod po svetu. Slikar, arhitekt, konservator, akademski učitelj, pisatelj in publicist Marjan Mušič ima nesporno' mesto med njimi. Njegova bera na vseh teh in drugih področjih je obilna, njegov življenjski opus pa neprecenljive vrednosti, temelj, s katerim je Marjan Mušič zavezal naslednike, da gradijo na njem. Lani je praznoval 75-letni-co svojega življenja. Dogodek je odjeknil po vsej Sloveniji, razen v Novem mestu. Res je, da mu je rojstno mesto hotelo že lani izkazati pozornost za to priložnost, a je ostalo le pri zamisli. Dolg poravnava Novo mesto svojemu rojaku letos, in sicer z veliko razstavo Mušičevih del v Dolenjski galeriji. Odprli jo bodo jutri. Na ogled bodo slikarske stvaritve, arhitektonski in ureditveni pro- Maijan Mušič jekti, publikacije in drugo gradiva Seznam Mušičevih dev je izredno dolg, prav tako literature o njem. Ob razstavi, ki bo odprta do 17. septembra, je že izšel katalog z uvodno študijo Petra Krečiča o Marjanu Mušiču in njegovem življen skem delu. y JUBILEJ BREŽIŠKIH PEVCEV To nedeljo so se pevci moškega zbora bratov Milavcev iz Brežic udeležili že osmega srečanja pobratenih zborov iz Slovenije in zamejstva, v soboto, 6. septembra, pa bodo imeli v slavnostni dvorani brežiškega gradu slavnostni koncert. Ob 15-letnici ustanovitve tega brežiškega zbora, ki šteje že 30 članov, bo nastopil tudi Koroški akademski oktet in skupaj s slavljenci zapel nekaj pesmi. NOVOMEŠKI SLIKARJI DANES NA SKUPŠČINI Novomeški likovniki, člani likovne skupine Vladimira Lamuta, bodo imeli danes popoldne v prostorih Dolenjske galerije letno skupščino. Pregledali in ocenili bodo delo skupine v zadnjem letu, sprejeli delovni načrt do naslednje jeseni in spregovorili o nekaterih akcijah. Tako bo najprej govor o izobraževalni koloniji Zdiuženja likovnih skupin Slovenije, ki se bo začela predvidoma 18. septembra v Novem mestu (oz. Šmihelu). Iz življenja odslikani obrazi Od sobote bo v Trebnjem razstavljal Sava Stojkov, slikar iz Sonuora V soboto, 6. septembra, bo ob i7. uri predsednik sloven&ega ustavnega sodišča dr. Jože Brilej odpri v trebanjski Galeriji likovnih samorastnikov razstavo slik samoborskega slikarja Save Stojkova. Razstavo prirejajo v počastitev trebanjskega občinskega praznika. Pred galerijo bo ta dan koncert, na katerem bodo nastopili pihalni orkestri iz Guastalle, Trbovelj in Trebnjega. Stojkov je za ogled v trebanjski galeriji odbral 45 del iz svojega bogatega opusa. Večina: jih je nastala letos, ko je bil slikar tudi na tradicionalnem desetdnevnem taboru, najstarejša pa so iz leta 1975. To kajpak ne pomeni, da je Stojkov novinec, saj je začel razstavljati že pred 35 leti, nato- pa postal prek številnih razstav znan v domovini in tujini. Slikati je začel torej že davno prej, preden je svet dišal za tako imenovani izbruh jugoslovanske naive. Od vsega začetka hodi svojska pota. Trebanjci so v Stojkovu odkrili iskrenega prijatelja umetnosti, zato so ga tudi povabili, da se predstavi s širšim izborom. Se več, pripravljajo mu sprejem kot do zdaj le malokomu. To razberemo tudi iz uvodnih besed v katalogu, ki so izpod peresa Janeza Gartnaija, predsednika skupščine Tabora likovnih samorastnikov Jugoslavije. Takole je zapisal: „Na stežaj odpiramo vrata hrama umetnosti in naša srca presenetljivo živim in prepričjivim portretom ljudi: naših vsakdanjih, preprostih in skromnih; tete Aranke in starke Marije, veseljaškega strica Pište, pastirja, soseda Milte, pretkanega Roma Marka ter dedov Alekse in Branka, ki so jim leta vzela mladost, delo in skrbi pa nagubale obraz, na katerem se v očeh, obkroženih s toplim nasmehom, zrcalijo preživeti trenutki in sla po življenju. Sprejemamo v goste rjavo zelena, zameglena prostranstva Save, kjer kot spomin na umirajoči čas samevajo stare pristave in opuščeni vodnjaici ter zremo v žitne ravnine, ki z delom marljivih in složnih ljudi dajejo bogastvo kruha.” Razstava bo odprta do 21. septembra, z njo pa bo Galerija likovnih samorastnikov v Trebnjem tudi zaključila program občasnih razstav v letu 1980. I.Z. N* m KIPARJI KONČALI - Udeleženci letošnjega mednarodnega kiparskega simpozija Forma tiva v Kostanjevici so končali delo, njihove skulpture pa so že postavljene v prostrani galeriji na prostem - na samostanskem vrtu v Kostanjevici. Na posnetku so kiparji — od leve proti desni: Negovan Nemec (Slovenija), Michael Pennie (Velika Britanija), Margarita Poueva (Bolgarija), Doru Covrig (Romunija) in Yutaka Toriyama (Japon&a). (Foto: I. Zoran) Mali kulturni baromeioi KRŠKO - V krški galeriji bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo 30 akvarelov akademskega slikarja Mihe Malcša. O umetniku in njegovem delu bo govoril umetnostni zgodovinar in kritik Milček Komelj. Nastopil bo tudi basist Ladko Korošec, ki ga bo s harmoniko spremljal Milan Stan te. V Valvasorjevi knjižnici bo hkrati odprta razstava Maleševih knjižnih ilustracij. BREŽICE - Jutri ob 18. uri bodo v galeriji Posavskega muzeja odprli slikarsko razstavo del akademske slikarke Alenke Gerlovič. Razstavo je posredoval Gorenjski muzej iz Kranja. Na otvoritveni slovesnosti bo pela sopranistka Vanda Gerlovič ob klavirski sprem- ljavi pianistke Zdenke Lukcc -Čuden. LJUBLJANA - V likovnem razstavišču Riharda Jakopiča bodo danes ob 18. uri odprli rettospek-tivno razstavo slikarskih del Zorana Dideka, rojaka iz Podbočja, ki je umrl pred leti. Prvo Didekovo posmrtno retrospektivo so priredili v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici. LJUBLJANA - V Mestni galeriji jc od včeraj na ogled Maleševa zbirka grafik in risb slovenskih, jugoslovanskih in tujih avtorjev. Kot jc znano, je akademski slikar Miha Maleš vel Železniška transportna organizacija -TOZD za promet Novo mesto — uvedla novo postajališče NOVO MESTO - CENTER (med železniškim mostom in predorom) za vse potniške vlake, je 1. septembra 1980 uresničena, kar je še en dokaz, da se železnica prilagaja potrebam občanov. Resnici na ljubo je potrebno dodati, da je novo postajališče namenjeno vsem občanom, ki si bodo zaradi ugodne lokacije v središču mesta prihranili nešteto korakov. Za potniške vlake bodo na postajališču Center uvedli tudi prodajo železniških vozovnic. Na nekaterih vlakih bodo potniki lahko kupili vozovnice kar na vlaku brez posebnega doplačila. Železniški delavci pričakujejo, da se bodo občdni v kar največjem številu posluževali novega postajališča in da se ne bo ponavljala slika, ko je v Zeleni vlak vstopal en sam potnik. ŠPORTNIKI IMAJO SVOJO STREHO Staro montažno zdravstveno po-. stajo z Vinice so si, ko so jo podrli, izgovorili športniki iz Butotaja. Člani športnega društva so jo že postavili, v kratkem pa bo tudi notranjost gotova. V tej stavbi bo prostor za strelišče za zračno puško, za igranje šaha in namiznega tenisa ter seveda za razne sestanke in drugo dejavnost butorajskega športnega društva. VINJEN ZAPELJAL V GRABEN Odbor za medsebojn* sassafoBLACiu' SOLI v Sevnici ra. dela izpisuje prosta la in naloge UČITELJA SLOj VENSKEGA JEZIKA polovičnim delovnim som ^ Pogoj: profesor slover* jezika »S ŠD STARI GRAD OTOČEC PRIREJA nDfi 6. 9. 1980 vrtno vesa"80 ^ Kulturnem domu Otočcu. PričetBk ob '/'flC| Igral bo ansambel f Potočarja. Vljudno vabijeni^^^ PRIMORCI OB KOLPI . V treh izmenah po 15 ‘*0)i f. in avgusta taborilo v BJ0 V Osilnici ob Kolpi tabornikov iz Sežane. pr zelo všeč, in so sklenili. a» sem še vrnili, pa ieV\a'' k0?" zanje nekoliko, prehladi . gdr nje. Predlagali so, naj uredili manjše zajetj® 81 jjgjo61 kjer bi voda počasneje* tako bolj seerela. TEKMOVANJ^ HARMONIKAR!11 V nedeljo, 14. sep uri bo ob tabornem itemm8. u A un uu uu gostišču na Pokliuto P^ lane’ tf odmoru 10. jubilejno t6, ^1* harmonikarjev-amatefl « - rem bodo nastop««*, narodno in eno par ^ —i— . jo pokazali, kaj znSI0: tekmovanja je pokal, kip parfnnrST VtC& * Na tekmovanju h*^ najboljšega 8ro*‘e?*fSfl »jZf karja Slovenije, ki naslednia tri leta. Nas P l0H 38-letni Jože dovec iz Brloga pri Podbočju se je v četrtek peljal na BLjrs-is&a kolesu z mot oijem iz Kostanjevice proti Cerkljam. V Sajevcih je zaradi harmonike. Harm si« jjo nameravajo udeleži vinjenosti voznika vozilo zaneslo s ceste v graben. Pri nesreči sta se poškodovala dovec in sopotnik Boris Unetič iz Zupeče vasi. Oba so prepeljali na zdravljenje v bolnišni- nameravajo m - p morajo poslati pr»J pternbfl)^ 100 dinadev do 10- naslov: TD Pokljuka, P^ Vstopnina bo srečanje slovenske glasbe. vabimo narodne vse in P4* m* LENJSKI LIST Nočni »slikar” v Bršljinu poročajo ^Zole Med C POVSEM zgorel J%ila v neurjem je strela ^arčn. ec’last Janeza Kneza k ^lec Do ®a P" Sevnici. Ogenj je tlyeč Lt,Wem upepelU, zraven pa dafe*?’ des*c >n nakladalko, ?**r i Sk°de za 300.000,00 din. r^ekte tudi sosednje nclar so ogenj gasilci ££ TRI DNI ^EL POŠKODBAM ST«* y T^?Vni "esreči,L V BARAKO - V noči baralcr>U J na hlajenje 32-letne- Priid vi^lna ^eho Melkiča. Ta je Peiiej v gostišče Na Dragah in P°*treč, «*n'’ ko mu niso hoteli no. t.. ..5 Ptjačo, razbijati stekleni-s°djuv„J ”eho čaka še obisk pri —za prekrške. n CELO LETO 2ara KOLESA koles V utemeljenega suma kraje •Mv avtomobilskih prikolic v delavci h "prikolice" iz Brežic, so Petet !• e postaje milice v ,22'tetnega Stjepana PostonL.* okolice Zaprešičev. Med en«m loh So mu dokazali, da je v koles, Ci. odnesel iz tovarne 30 Pftp/oH-i1, J**1 je potem doma naPisano Zoper Premžiča je cu, a ovadba temeljnemu tožil-1 ST1RJE ranjeni v BUČNI VASI Bruswl5* Anton Ban iz Velikih iosebni Petek dopoldne peljal h N„a:'°mobU od Karteljevega i _ 3vemu mestu, v Veliki Bučni i-«pei£i ije v nepregledni ovinek U^Orniair« po levi- Takrat je s pletli , ? pripeljal nasproti ef Urh iz Vrhovcev pri ^Cod^L.. pri trčenju so se ?P°tnli 1 ,voznik Ban in njegovi rjntič •! Alolz Urbanc in Mirko C^an 5 ^els pri Leskovcu ter P*. astar iz Sel pri Kartelje-zdravi.poiikodovance so odpeljali •J^o, *Jenie v novomeško bolni-^•000°tno 5kodo pa so ocenili Ni bilo prvič, da se nekdo z risanjem raznih znakov po hišah, avtomobilih ali še kje izživlja v Bršljinu. Takšne neslane šale namreč stanejo lastnike lepe kupčke denarja, tako na primer Mesojedčeve. Ti so namreč ugotovili, da jim je v noči na nedeljo še neznan »umetnik" z rdečo barvo naslikal več manjših in večjih krogov po sveže prepleskani fasadi. Mesojedčevi imajo tako kar za okoli 10.000,00 din škode. Ni pa bilo prvič, da se je nekdo izživljal na njihovi hiši. Povedali so namreč, da je do podobnega primera prišlo že pred mesecem, vendar takrat na hiši še niso imeli svežega opleska. Nado- Gasilci za las preprečili katastrofo Požar v plinski postaji gradbišča na Cesti herojev Srečo v nesreči so imeli prejšnji torek zvečer Pionirjevi delavci na gradbišču stanovanjske soseske na Cesti herojev. Le hitremu posegu novomeških poklicnih gasilcev gre namreč zahvala, da ni tisti večer Novega mesta pretresla močna eksplozija- Po.eksploziji v plinski postaji SGP Pionir na delovišču, kjer uporabljajo butan-propan plin pri strjevanju betonskih sten in stropov, je prišlo do požara, kije zajel plinska grelc^ uničil električno napeljavo m instrumente. Na mestu požara so bili takoj poklicni gasilci iz Novega mesta in preprečili širjenje ognja. Kajti v prostoru je bilo tačas še 8 jeklenk po 35 kilogramov plina. Lahko si mislimo, do kakšne tragedije bi prišlo, če požara ne bi pravočasno pogasili, še posebno, ker je del stanovanjske soseske že naseljen, morebitna eksplozija pa bi kaj lahko segla tudi do bližnje bencinske črpalke. Kot je ugotovila prva preiskava, je do požara prišlo zaradi malomarnega nadzora nad plinskim gorilnikom. NI NAKAZAL SMERI Zaradi neprevidnosti voznika kolesa z motorjem, 34-letnega Antona Kukovičiča iz Presladola pri Krškem, je prišlo v soboto ob 10.20 do prometne nesreče v Dolnji Pohanci. Kukovičič namreč ni nakazal spremembe smeri vožnje in je nenadoma zavil v levo, voznik osebnega avtomobila za njim, 31-letni Marjan Špiler iz Brežic, pa je, da ne bi trčil v kolesarja, zapeljal v graben. V nesreči je bilo na avtomobilu kar za 70.000 din škode. VLOMILSKA TROJKA ZA ZAPAHI Prejšnji torek je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Brestanici, kjer žive delavci podjetja Gokopr. Storilci so delavcem odnesli več oblačil, potovalk, ur, tranzistorjev in tudi nekaj denarja. Kmalu po dejanju pa je kriminaliste sled Sripeljala do 21-letnega Sadrija aj dani j a, 19-letnega Syla Alaia m 19-letnega Uka Palaia (vsi s Kosova), pri katerih so tudi našli ukradene predmete. Zoper navedene je preiskovalni sodnik odredil pripor, napisana pa je tudi ovadba temeljnemu tožilstvu. pa t 1 Pri Velikem §om,l‘cQ, kj ° “P1® ‘ovornjak s iz Je voeil Ivan VQtt>iai?i ^ začeh?1 Sežani. ^Df^.^ar v ovfit Prerutevati to-Pripeljal^K takrat Pa j* je *»te. ? registrnJ? b?,‘ avtomobil z tovi^elj sbi., ^ Voznica se je Pri ^tem uvrstiti prid * udanla v trČJS ie v n *?°' 0(1 tam P3 j° Ni? ,ta bili, avtomobil. Pri ^ potnica ^ z? četrtek etIU Zvonko Bevc iz Stana pri Mimi peljal osebni avtomobil proti domu. Pred domačo vasjo je vozilo zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo v drevo. Pri nesreči se je Bevc laže poškodoval, na vozilu pa je škode za 20.000 din. KOLESARKO ZBIL PO TLEH -44-letni Avgušin Pene z Roj pri Trebelnem se je v petek zvečer peljal z osebnim aviomoouuin od Mime proti Rakovniku. VTrsteniku je v nepreglednem ovinku dohitel 27-letno kolesarko Hemo Bizkaj z Brinja pri Šentrupertu. Ker je Penetu takrat nasproti pripeljal drug osebni avtomobil, je zavrl, pri tem pa ga je zaneslo na rob ceste, kjer je zadel kolesarko in jo zbil po tleh. Laže ranjeni Bizkojevi so nudili pomoč v ZD Trebnje. budni umetnik pa je isto noč premazal tudi vrata osebnega avtomobila Staneta Žagarja iz Bršljina, na njegovi garaži pa modro barvo risal kroge. Da bo mera zvrhana, je na kletnem oknu stanovansjkega bloka vrisal še peterokrako zvezdo z napisom „0F“. Miličniki upajo, da bodo nočne mu slikarju kmalu prišli na sled. EDEN PREHITRO, DRUGI VINJEN 30-letni Marjan Peneu iz Brežic je v nedeljo popoldne prehitro peljal osebni avtomobil od Krškega proti Velikemu Trnu, tako da je v vasi Golek trčil v avtobus, ki ga je nasproti po sredi ceste pripeljal 43-Ietni hrane Dimelj iz Budne vasi pri Sevnici Kot je pokazal balonček, je Drmelj vozil vinjen. V nesreči sta se poškodovala voznik Peneu in njegov otrok, škode pa je bilo za 25.000 din. ZADEL PEŠAKINJO IN ODPELJAL 25-letna Cvetka Kalanj iz Regerče vasi je v četrtek zvečer 9a peš po Kristanovi ulici v Novem mestu. Tedaj je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom 35-letni Milan Kneže-vič iz Srebrnič. Zaradi neprimerne hitrosti je Kalanjevo zadel in zbil po tleh, sam pa po nezgodi odpeljal naprej. Na srečo je pešakinja dobila le lažje poškodbe, pobeglega voznika pa so miličniki kmalu po nesreči odkrili. PODRL MOSTNO OGRAJO Prejšnji torek je nekaj pred polnočno prišlo do prometne nesreče pri Ribnici na Dolenjskem, ko je 25-Ietni Matjan Poljak iz Samobora zaradi prehitre vožnje silovito trčil v ograjo mostu preko potoka. Poljak se je hudo poškodoval in so ga prepeljali v brežiško bolnišnico, gmotne škode pa je za 30.000 din. VLOMILCU ŽE NA SLEDI V petek ponoči je neznan vlomilec obiskal trgovino v Dobravi, last TP Emona Posavje. Ker ni našel denarja, je odnesel 100 zavitkov cigaret Storilcu so že na sledi. Istega dne pa je PM Brežice prijavil tatvino v vikendu Zagrebčan Zlatko KomeriČki. Ugotovljeno je bilo, da mu je storilec odnesel črno-bdi televizor in lO-kilogramsko bombo, v vrednosti 7.000 din. Za storilcem poizvedujejo. POVZROČIL NESREČO IN POBEGNIL Prehitevanje v škarje zaenkrat še neznanega voznika osebnega avtomobila pri Ribnici na Dolenjskem je ovzročilo prometno nesrečo, v iteri je, da bi preprečil trčenje, zapeljal s cestišča 57-letni Zagre- can Rono Hirtzler. Njegovo vozilo se je prevrnilo na streho, vendar ob škodi - ocenili so jo na 20.000 din- na srečo ni bilo hujših ppsledic. Voznik cel, škode pa za sto starih milijonov S kartonskim papirjem naložen tovornjak zdrsel proti Krki V soboto dopoldne je 29-letni Marko Sičanica iz Strupina pri Novem S eh eru, sicer šofer pri Gorjancih, vozil tovomjak-vlačilec, paložen z 20 tonami kartonskega papirja s Količevega, od Žužemberka proti Straži. Pri Gorenjem Polju je Sičanici nasproti pripeljal drug tovornjak, zato se je jel - umikati v desno, pri tem pa zavozil na bankino, ki se je pod težo vozila udrla. Tovornjak se je zaradi tega prekucnil in zdrsel proti Krki. Pri tem je voznik padel iz kabine in na srečo odnesel zdravo kožo, medtem ko se je tovor razsul. Skoda, do katere je prišlo, je ogromna, saj sojo po prvih podatkih ocenili na orni 100 starih miljjonov. S CESTE CEZ NASIP 25. avgusta zvečer se je H. Smlatič s Talčjega vrha peljal z osebnim avtomobilom od Črnomlja proti Lokvam. Vozil je prehitro, zato ga je v ovinku pri Lokvah zaneslo na desno, trčil je v podboj no ograjo, nato pa je vozilo odbilo s ceste čez nasip. Pri nesreči se je težko poškodoval Husein Džibič s Talčjega vrha, voznik pa laže. Oba so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Na pločevini je bilo za 20.000 din škode. I t USPELA ZADNJA PREIZKUŠNJA — Sobotni rokometni turnir v Novem mestu je bil zsdnja priložnost za oceno pripravljenosti pred sobotnim startom novomeških rokometašic v II. zvezni ligi. Po igrah sodeč, bodo Novomeščanke marsikomu pretrd oreh. (Foto: Budja) Nenadejan poraz na startu Start v slovenskih ligah — Pri moških brez predstavnika Poraz Sentiernejčank doma, zmaga Itasa To nedeljo je steklo tudi tekmovanje v obeh slovenskih rokometnih ligah. Po lanskem neuspehu dolenskih predstavnikov v moški konkurenci, saj so Erav vsa moštva izpadla iz gaške konkurence, je letos pozornost usmeijena k dekle- tom. Šentjemejčanke in Kočev-ke so startale s spremenljivim uspehom, prve so nepričakovano izgubile doma, medtem ko so druge osvojile prvi točki. V soboto zares Start rokometnih drugoli gašev v obeh konkurencah Za republiškimi bodo v soboto startali tudi ligaši v zveznih ligah. Novomeščanke bodo v soboto imele v gosteh ekipo Zameta, zadnji vikend pred startom v drugoligaški konkurenci pa so izkoristile za organiziranje velikega tumiqa, na katerem so poleg domačink nastopile še vrste Alplesa, Olimpije in prvoligaša Trešnjev-ke. Če je soditi po sobotnih srečanjih, potem Novomeščanke navzlic močno pomlajeni ekipi ne bodo lahek zalogaj nasprotnicam. V prvi tekmi so varovanke trenerja Janeza Štruklja po streljanju sedemmetrovk ugnale Alples, nato pa so se v finalni tekmi pomerile z zagrebško Trešnjevko, Id je premagala ljubljansko Olimpijo. Mlade Novomeščanke so se žilavo upirale gostjam in bi lahko z malo več sreče iztržile celo kaj več od častnega poraza z 9:11(3:3). V tekmi za 3. mesto je premagala Alples z 19: li Najboljša strelka turnirja ie bila ivna reprezentantka Visnjiče-(Tiefc ^ ' - ” najboljša Štrukelj (1 va (Trešnjevka) z 12 zadetki, ajboljša vratarka pa Jana trukelj (Novo mesto). Na drugoligaške boje pa se enako zavzeto pripravlja tudi edini dolenjski predstavnik v moški konkurenci ribniški Inles. Po enotedenskih pripravah na op« močno oslabljena ekipa, saj je vrsta igralcev odšla sluzit vojaški pnprai Kopah pri Slovenj Gradcu je močno oslabljena ekipa, saj je vrsta igralcev odšla sluzit vojaški rok, nekaj pa je tudi poškodovanih odigrala nekaj prijateljskih tekem, ki pa so pokazale, da bodo Ribničani še vnaprej trd oreh za nasprotnike. Tako so ..lesarji”, za katere bosta to sezono ponovno zaigrala Zug in T. Andolišek, premagali Partizan Tus s 26:20, Šoštanj s 37:30. Mokerc z 22:16, Grosuplje s 26:17, Lroo s 30:26 in Minervo z 29:24. s________________________S LOVREKOV MEMORIAL V soboto, 23. avgusta, je bil na igrišču Partizana v Sevnici ie 9. tradicionalni LovTekov memorial v spomin na tragično umrlega mlade-in nadarjene^ rokometaša ivnice, Jožeta Lovreka. Za pokal zmagovalcu je podaril svoj izdelek sevmški kipar Rudi Stopar, ker je prejšnji pripadel v trajno last ljubljanskemu Slovanu, kije trikrat osvojil prvo mesto. Pokal so dokaj nepričakovano odnesli Krčani, ki so na&i začasno okrepitev v vratarju Minerve Možicu in Sevničanu Španu, ki so ga potegnili v ekipo dobesedno s tribune za dedalce. Rezultati: Sevnica : Šoštanj 15:28, Rudar (Trbovlje) : Krško 19:22. Tekma za 3. mesto se je končala z zmago Rudarja nad Sevnico z 20:16 po streljanju 7-metrovk. Tekmo za 1. ..mesto je dobilo Krško-nad Šoštanjem z 18:14. Najboljši strelec srečanja je bfl Guček (Šoštanj), V NEDELJO OBČNI ZBOR NOVOMEŠKIH KOŠARKARJEV V sejni dvorani novomeške športne dvorane bo v nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri občni zbor košarkarskega kluba Novo mestcw Vabljeni! ŠETJERNEJ- MUNOTEST 17:18(8:10) Sentjemejke so tokrat prvo srečanje v novi ligaški sezoni igrale v novomeški športni dvarani in so nepričakovano ostale praznih rok. Srečanje je tokrat kaj malo spominjalo na rokomet, pač pa je bilo veliko pravcate rokoborbe, tako da sta sodnika gostujočo igralko Eefarinovo izključila, vendar :ntjemejčanke tudi te prednosti niso znale izkoristiti Šentjernej: Judež, Čeme 5, Gorišek 4, Skoda 3, Kastelic 1, Forfek, Radešček, M, Kovačič 4, Reše tič. ITAS - BRANIK 20:15(11:8) Domačinke se niso pustile presenetiti Vso tekmo so igrale preudarno in učinkovito, nekollkanj so popustile le proti koncu srečanja, ko so vodile že z 20:12. Pri Kočevkah sta največ pokazali sestri Jerič ter Ovnova in Oražnova. Itas Kočevje: N. Orožen, Vilicer, Zbočnik, Oven 4, Novak 2, S. Jerič 5, M. Jerič 6, Turk, B. Orožen 3, Jambrovič, Vardijan, Stefanišin. V naslednjem 2. kolu igrajo Šentjemejčanke v gosteh s Preddvorom, Kocevke pa ponovno doma s ptujsko Dravo. USPEŠEN NASTOP V GROSUPLJEM Novomeški kolesarji so se v soboto in nedeljo udeležili ..Rogove dirke” v Grosupljem. Prvega dne je nastopilo ISO kolesarjev iz vse Jugoslavije. Od Novoteksovcev se je najbolje odrezal Papež, Id je pri mladincih zasedel 5. mesto, pri starejših mladincih je bil Novak 8., Bojane pa 13. Na nedeljski kriterijski vožnji po Grosupljem se je Papež ponovno izkazal, saj je bil 3., Smole pa 10. Prvi tnje pri mlajših mladincih so potem vozili še Jubilej RK Itas Na jubilejnem turnirju zmagala ekipa RK Grosuplje Rokometni klub Itas je organiziral v soboto turnir v počastitev 10-letnice svojega obstoja in 70-letnice ustanovitve telovadnega društva ..Sokol”, iredhodmka vse telesne kulture. la je eldpa RK Grosuplje, drugi je bil RK Itas. tretji pa ..Goranprodukt” iz Cabra. Na svečanosti ob jubileju je predsednica RK Itas Jana Uran spregovorila o razvoju in uspehih kluba. O ustanovitvi prvega telovadnega društva v Kočevju je govoril dolgoletni telovadec Andrej Arka Predsednica Uranova je podelila zaslužnim članom in članicam kluba priznanja. Za 10-letno vestno delo v klubu so dobili priznanja Ivan Žerjav (ustanovitelj in trener kluba), Breda Žerjav, Rado Mesojedec, Franc Jurjevčič in Marjan Arka Za 5-letno redno ipranje so prejele diplome Manna Jerič, Erika Tun, Andreja Novak in Saša Zbačnik. Pokale, diplome in darila so prejeli tudi klubi, ki so se udeležili jubilejnega turnirja- A. ARKO ŠPORTNI TURNIR V JUTRANJKI OO ZSMS Jutranjka je v okviru sodelovanja s pripadniki JLA, ki gradijo cesto v mirenski dolini, organizirala športni turnir v šahu, streljanju in malem nogometu. Turnirja se je udeležila -večina povabljenih ekip: Boštani, Krmelj -Kopitarna, JLA, teboraild iz Sevnice in Jutranjka. Uvrstitve so sbile naslednje: šah - noški: 1. Kopitarna, 2. Krmelj, 3. Taborniki; streljanje - moški: 1. Kopitarna, 2. Krmelj, 3. Jutranjka; streljanje -ženske: L Jutranjka, 2. Bostanj in mali nogomet: 1. Boštani, 2. Taborniki, 3. Krmelj. A. F., ZMAGA DONITA IZ SODRAŽICE V Ribnici so pred dnevi odigrali pokalni turnir območne rokometne zveze, na katerem je nastopilo 6 ekip. Zmagala je vrsta Donita iz Sodražice, ki st pravico do je tako priboril? srečanja z vrsto pri starejših. V tej kategoriji je Papež osvojil 5. mesto, Bojane pa 6. FRANC BERGER nia _ drugo Ugaša Inlesa. Za Donitom se je uvrstilo Grosuplje, tretje so bde Ponikve itd. M.G-Č Toča golov v Novem mestu Poraz Črnomaljcev v Ajdovščini - Prva zmaga Elana Kočevje še brez danega zadetka Ce je soditi po prvih dveh odigrani kolih v zahodni skupini slovenske območne nogometne lige, potem lahko tudi letos pričakujemo vrsto zanimivih in izenačenih srečanj, v katerih bo res težko napovedati favorita. V nedeljskem drugem kolu je bilo najzanimivejše prav gotovo v Ajdovščini, Iger sta se pomerila verjetno najresnejša kandidata za vrh lestvice; Primorje in Bela krajina. PRIMORJE - BELA KRAJINA 2:1 (1:0) Derbi srečanj v Ajdovščini je povsem zadovoljilo okoli 300 gledalcev. Čmomaljčani z igro niso razočarali, po prikazanem nogometu pa bi si morda celo zaslužii kaj več od tesnega poraza. Bela krajina: Furiič, Kapš, Simčič, Vrfčaj, Džogič, Zupančič, Turk, Cimerman, Kravarič, Weiss, Dormiš. Edini zadetek za goste je po vodstvu domačinov z 2:0 dosegel Dormiš v 57. minuti. ELAN - LITIJA 5:4 (3:2) Kaj lahko bi se v neddjo zgodilo, da bi Novomeščani po visokem vodstvu s 5:2 ostali brez zmage. Po odlični igri večidel srečanja so se morali namreč v zadnjih minutah krepko potruditi, da prvi točki v letošnjem prvenstvu ostaneta doma. septembra 1980 5 Zadetke za elanovce so dosegli: Perhaj v 16. in 22. minuti, Bradač v 27. in 65. ter B. Avbar v 74. minuti. Elan: rame, Fetrecic, L /vvoar, Pavlin, Pevc, Gajič, Venta, Perhaj, Janežič, Bradač, Derganc (B. Avbar). JESENICE - KOČEVJE 1:0 (0:0) S sedmimi prejetimi in brez danega gola ostajajo Kočevci tudi po drugem kolu krepko na repu lestvice. Tokrat so bii na Jesenicah blizu uspeha, z malo več sreče pa bi bio lahko rezultat celo povsem nasproten. Kočevje: Salika (Struna), Bižal, Krovič (Begič), Dobrič, Klarič, ač, Kuzma (Mlakar), Buzuk, Kovač, Muren, Zečič. Po nedeljskem kolu vodijo še brez poraza Primorje, Stol in Jesenice, Bela krajina je 4., Elan 5., Kočevje pa zadnje. V 3. kolu igrajo: Kočevje - Elan, Bela krajina - Jesenke. POKAL KEGLJAČEM NOVEGA MESTA Na kegljaškem turnirju, kije bil v Trebnjem v počastitev občinskega praznika, so po pričakovanju zmagali Novomeščani s 404 podrtimi keglji. Slabi rezultati so pdcazali, da ekipe niso najbolje pripravljene. Vrstni red: 1. Novo mesto 404, 2. Metlika 379, 3. Rudar (Črnomelj) 372, 4. Mercator (Trebnje) 369, 5. Borac (Novo mesto 335 in 6. Krško 330. Posamezno so bili najboljši: 2. Goleš (Metlika) 64, Mohorič (Novo mesto) 56 in Runovec (Krško) s 55 podrtimi keglji. n. a STRIC, ZMOTILI STE SE, JAZ NISEM NEVESTA. rastlinstva. izvode,*’ rad. blato odmre tju pleča, ker vam { Dajte sem, pa bI^' Oče ji porine * jo jame božati i> naglo zahrumela f, ki s0 Le n’°kr0n0Drftaye V m po rinil. nekoliko znan. foto iliial: Milan Markelj ( dolenjski ust pred ZB leti Vse bolj smo zadovoljni SAJ NE BO vse takoj lepo - toda napredek se hitro čuti. Ni vse podjetje, ni vse velika proizvodnja. Predvsem je važno, da gremo' k lepšemu življenju in da kljub težavam čutimo, da nam je vedno bolje, da smo vedno bdj zadovoljni, da se zavedamo, ^ da delamo drug za drugega. Tudi Suhokranjci bodo začeli > l.ai ------AŽ A Ima /IaIioha •• TvimacI ninai /lrtl nrvirv ^11/11 W počasi razumevati, da vse, kar delamo v Jugoslaviji, delamo tudi zanje in da morajo zato tudi oni nam, se pravi skupnosti, nekaj Sati. Vsi delamo za vse, za boljše življenje, za tovarištvo, za iko skupnih in lepih stvari. VES KOLEKTIV Novoteksa je na sadove desetletnega snovanja in dela organov delavskega samoupravljanja lahko ponosen. V imenu OLO in družbenih organizacij je zbranim upravljalcem čestital predsednik OLO Niko Belopavlovič. NAŠ MLADI kader načela reforme počasi uvaja v učno in vzgojno prakso. Učiteljstvo čuti, da je stara šola capljala za življenjem. Dogodilo se je, da je moral učenec trikrat ponavljati razred, ker ni znal gole slovnice, toda taki neživljenjski pogledi bledijo na moči, čeprav se na popolnih osnovnih šolah še čuti prestroga predmetnost in precenjevanje posameznih predmetov. ODBORNIKI SO kritizirali cene kino vstopnic, ki so skraj za vsako predstavo drugačne - in med najvišjimi v Sloveniji. Kino podjetje v Brežicah potrebuje denar za nekatera popravila in ureditve dvoran. Odborniki so kritizirali tak način zbiranja sredstev posebno zato, ker se danes vsa podjetja odpovedujejo delitvam nadplač, medtem ko jih Kino podjetje pridno deli. MINULO NEDELJO je bilo Novo mesto skoraj prazno. Vse, ,Jcar leze ino gre”, se je hladilo ob mestnih bregovih Krke, v Toplicah ali na Otočcu. Krka ie topla kot že vrsto let ni bila, čeprav smo zadnjič pisali, da je nladna. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 1. septembra 1960) SVETU OKOLI PREDSEDNIK S PERJEM - Brazilski predsednik ni hotel sprejeti neke delegacije Indijancev, ker so domačini prišli na avdienco brez kravat. »Prav,” so dejali mirno, „ko bo pa predsednik ali kateri od njegovih hotel priti v našo vas, bo moral nositi perjanico in barvna znamenja na koži.” V SLOGU - Turistični delavci v švicarski vasi Chateau d’Oex se razumejo na značaj narodov. Na tablo so zapisali v angleškem jeziku strogo vljudno »Prosimo, da ne trgate rož!”, v nemščini se napis glasi .prepovedano trgati rože!** v francoščini pa »Ljubitelji planin puste rože planinam!” S pravim ključem prava vrata odpreš. KRI IZDAJA PIJANCE - Nič več ne bo mogoče tajiti, da si kdo prepogosto postreže s požirkom močnega. Ameriški zdravniki so iznašli postopek, s katerim iz analize krvi zanesljivo ugotove, ali gre za pijančka ali ne. Tudi po nekajdnevnem alkoholnem postu je kri še zvesta stari navadi in ne laže. V tolažbo našim ljubiteljem pijače povejmo, da naj se iz žalosti nikar ne zapijejo, saj je izum zaenkrat še vedno v ZDA. SECHS SECHS ZA SFKS -V Muenchnu je treba zavrteti telefonsko številko 1166 in že vam prijeten glasek postreže z informacijami, kako poženete v živahnejši tek zarjaveti ljubezenski stroj. Nemška pošta je desetinam številk, na katere je mogoče dobiti najrazličnejše informacije, pridružila še spolno posvetovalnico. Žal deluje ta le z močjo besed. USPEH — Nasprotniki kajenja v ZDA so ob zadnjih statističnih podatkih slavili prvo zmago. Statistiki so namreč izračunali, da so Američani lani pokadili le 3,5 kilograma tobaka na prebivalca, kar predstavlja najmanjšo potrošnjo v zadnjih 82 letih. Kdo ve, ali bodo tudi pri tem zahodnjaki dobili toliko posnemovalcev, kot so jih pri raznih drugih, mnogo manj pametnih stvareh? Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Kovice. Švicka dežela je prelepa (Švicka) dežela je obče znana zaradi svoje lepote. Zaraditega jo tujci tudi tako radi obiskujejo. V poletnem času skoro ni najti sela, kjer bi se ne mudil kak tujec, tako prijetno mu je bivanje po teh planinskih krajih. Da puste tujci mnogo denarja v deželi in da pripomorejo s tem veliko tudi k boljšemu blagostanju ondotnih prebivalcev, ni treba dalje praviti. Švica pa ni zanimiva samo zaradi svoje naravne lepote, zaradi prelepih jezer in visokih planin in snežnikov, ampak tudi v mnogih drugih ozirih. Posebno zanimiva je zaradi svojega naprednega kmetijstva, zlasti zaradi uspešne živinoreje in izglednega mlekarstva. (Na Dolenjskem) smo, kar se kme-tiškega napredovanja tiče, še na tako nizki stopnji, da se niti potrebo kmetiške šole in iz nje izjajajočo strokovno izobrazbo kmetiških gospodarjev ne uviduje, kakor bi se to dandanes Ali bo sinji bolnik ozdravel Sredozemsko morje je na nekaterih predelih hudo onesnaženo, vendar še ni obsojen smrt — Slovensko morje dobro proučeno — Italijanska ruleta Letos so se na obale našega Jadranskega moija nagnetle množice turistov iz vse Evrope. Turistični naval je presenetil celo najbolj optimistične načrtovalce. In ko zdaj tehtajo razloge, ki so na naš konec pritegnili milijonsko množico, je vse manj teže na tisti skodeli tehtnice, kjer leže naše zasluge, medtem ko je teža odločilno na strani težav v drugih turističnih sredozemskih deželah. Politični nemiri, terorizem, draginja so nagnili tehtnico na našo stran. Pripomoglo pa je tudi onesnaženo, umazano, smrdeče in zdravju škodljivo morje ob obalah Italije, Francije in Španije, medtem ko pri nas morje še ni ogroženo. Toda ob umiranju Sredozemskega moija bo - če se seveda ne bo zaustavilo - umrlo tudi Jadransko morje. V zadnjih desetih letih so se prva tiha opozorila, da se s Sredozemskim morjem dogaja nekaj neprijetnega, spremenila v glasne krike. V Neaplju je epidemija kolere, ki je izbruhnila zaradi uživanja okuženih školjk, terjala 19 smrtnih žrtev. V Španiji je že večkrat izbruhnila tifoidna mrzlica, prav tako povezana z onesnaženim morjem. Turški ribiči iz leta v leto ulovijo vse manj rib v nekdaj bogatih obalnih vodah pri Carigradu, medtem ko policaji na slavnih plažah Ažurne obale podijo iz vod preveč navdušene kopalce, ker zdravniki trdijo, da se iz zdravstvenih razlogov ni dobro namakati v onesnaženem morju. Onesnaženje, epidemije griže, virusnega hepatitisa in tifoidnih obolenj so postali vsakoletni pojavi v nekaterih iredelih Sredozemskega morja, morie je bolno, z njim pa na' bolniško posteljo škili tudi pre kaj turistično gospodarstvo, ki vsako leto obrača denar sto milijonov turistov. Sredozemsko moije je zaprto morje. Edino povezavo z Oceanom predstavljajo Gibral-tarska vrata, vendar je pretok morske vode skozi to morsko ožino zanemarljiv. Sredozemsko morje mora samo skrbeti zase. Znano je, da je morska voda samočistilno močnejša, kot je sladka, vendar ob množini odplak, ki vsak dan pritekajo z rekami in po kanalizacijskih napravah v morje, tudi ta sposobnost na mnogih predelih Mediterana odpoveduje, še posebno ker je kar 90 odst. vseh odplak neprečiščenih. V Neaplju je kanalizacijski sistem že tako star, da nihče več ne ve, kod tečejo kanali, kaj šele, da bi se na poti v morje odplake čistile. V Atenah, če jih vzamemo za nasproten primer, sicer imajo modeme čistilne naprave, a kaj pomaga, ko pa več kot polovica kanalizacijske mreže ni priključena nanje. Precej hujše od mestnih kanalizacijskih doplak so industrijske. Najslabše stanje je na francoskih, španskih in italijanskih sredozemskih obalah. Na tisoče tovarn odvaja kemične odplake naravnost v morje ali v reke, ki se izlivajo v Mediteran. Koliko škodljivih snovi priteka v morje, nihče natančno ne ve, vsekakor pa že takšna množina, da je čutiti resne posledice. Mea marinologi kroži šala, da poleg ,,ruske rulete“ poznamo še eno smrtno nevarno hazardersko igro — , .italijansko ruleto**, ko v rimski ali neapeljski restavraciji naročiš školjke. Sredozemske države so se nevarnosti, ki grozi »zibelki civilizacije**, zavedele, prav tako pa da je treba temu delu sveta nameniti več pozornosti. Posebna komisija Združenih narodov, ki jo vodi naš strokovnjak Stjepan Kečkeš, pripravlja dogovor, ki bo povezal sredozemske dežele v skupnih naporih za ohranitev morja. »Sredozemsko morje je bolno, ni pa še mrtvo in tudi umira še ne, * pravi naš marindog Kečkeš. Optimistične besede opira na najnovejše analize onesnaženosti Sredozemskega moija, ki so jih opravili v 84 raziskovalnih postajah. Najbolj je strokovnjake presenetilo odkritje, da je samočistilna moč Mediterana precej večja, kot so domnevali doslej. In v kakšnem stanju je slovenski košček Sredozemlja? Pohvalimo se lahko, da je slovensko morje, oziroma Tržaški zaliv med najbolj proučeni- mi (Sadna) letina je v naših krajih dokaj dobra, vendar pa kaj prida kupčije ni pričakovati, ker je po vseh deželah dokaj sadja. Tedaj ne preostaja druzega, kakor sadje ceno v denar spraviti, ali pa iz njega pijačo narediti. Slednje utegne več koristi prinesti. (Zdravnika) Hericourt in Richet se v zadnjem času bahata, da sta iznašla novo zdravilo zoper jetiko. Kako bi se zavzela, ako bi izvedela, da se njih zdravilo že davno rabi v Bosni in Hercegovini med priprostim ljudstvom. Žene zdravijo jetične ljudi s sokom iz dobro stolčenega in razsekanega govejega mesa, politega z vodo, to je s tistim zdravilom, ki sta ga lani »iznašla” zgoraj omenjena francoska zdravnika. (Bratje) Sokoli! Dolenjski Sokol napravil bo septembra izlet v bližino Novega mesta, pri katerem bo nastopil z javno telovadbo. »Na zdar!” (Iz DOLENJSKIH NOVIC AAAAAAA« „Banke” za kino Brez kože človek ne more živeti. Poškodbe, ki uničija večji dd kože, so prav zaradi tega smrtne; poškodovanec bi same opekline ali rane še kako prenesel, toda brez večjih površin kože se mu (kivo dehidrira, hitro se okuži in smrt je neizogibna. Zdravniki se že lep čas borijo s težavami, kako pomagati ljudem, ki izgube vdko kože. Ena od možnosti je transplantacija kože z zdravega dda tdesa na poškodovani, druga in večkrat tudi edina možnost pa je presajanje kože darovalca. O ,,bankah", kjer bi hranili kožo za nujne operacije, pa zdravniki zaenkrat samo sanjajo. Toda medicinski raziskovalci obljubljajo, da bodo kmalu napočili časi, ko bo kože dovolj. Skupina raziskovalcev pod vodstvom Howarda Greena je razvila posebno hranilno raztopino, v. kateri. kožne cdice dobro uspevajo, ostanejo ddgo pri življenju in se cdo razmnožujejo. Ddce kožnega tkiva, ki so ga v prvih stopnjah poskusov vzdi mišim, so laboratorijsko ohranili žive in razmnožuj oče se v kožne krpe. Pri po&usih so tako nastale kožne ..zaplate” presajali na miši. Živalice so operacijo dobro prestale. Ko so odknli pravo proteinsko raztopino tudi za človeško kožo, se človeško tkivo ni obnašalo nič drugače. Posamezne cdice so se množile in tvorile kdoniie, ki so združevale v koščke človeške kože. se prave »Pripravljeni smo na praktično uporabo našega odkritja tudi na ljudeh,** pravi dr. Green. Če se bodo poskusi obnesli tudi pri ljudeh, potem bo za žrtve opeklin nastopil bdjši .čas. Med njimi je smrt pogosto kosila prav zaradi tega, ker poškodovane kože niso mo^i nadomestiti z drugo. predeli Sredozemski morja, ne moremo Pa pohvaliti, da smo šli ogro mu morju hitro na pomo • za ta predel Jadrana vejI > nima močnejših morskih in je morje poleg tega ma plitvo, je njegova oMg vost za onesnaženost Zj Prvi resnejši znak oboi ^ slovenskega morja je ^ upadanje, količin Strokovnjaki so sprva je temu vzrok kaj druge?; VZrOK Kaj S (jj vendar je J. Štirn doka»>w Ko umira morje, ne umre samo. V onesnaženem morju m no, brez rib so ribiči nepotrebni, njihovi čdni pa se spremenijo v razbitine. plava riba (tunj sardela itd.) izginja onesnaženja z mineralr—, s ki pokrijejo velike pon*®* tanko plastjo neprodusnep ^ in zamorijo ikre plave fliv, nafta in druga ogrožajo tanko površini slovenskega morja, kanalizacijske in i”1 H odplake ogrožajo v ceiou površja do dna. Prav v moiju smo bili leto z* j i. sekundarne kojj^ priče t nacije, pri kateri p^0 f onesnaženju, ki P0(“e„stvU f vesje v morskem rastlins"V živalstvu, sledi kopičenje ^ določenih vrst r as tl ins ’ „ pobere ves kisik iz vode. j, sledi gnitje, smrad, končno uničenje življ* Sredozemskemu moiju pomagali. O tem vlada e mnenje, kar je sicer ^ pojava v sodobnem svetu. , prečmi pogledi v sinjega »popka sveta | upravičeni. Smrt iz strah« Ni iz trte zvito, da umre od samega strahu. Ze “ . f znano, da nekatere živali, * , ptice in zajci, rade brezizhodni nevarnosti, za » ^ pa so menili, da ga telo le ^ tako popolnoma. Toda rar* zdravnikov iz Gevelanda 10 cinnatija so pokazale, da strah lahko povzroči smrtno na srcu. Dr. Marilyn S. Cebelin ® S. Hirsch sta raziskala 15 - f primerov in zanesljivo ugot° ^ gre za smrt zaradi strahu-15 primerih je So za žrtvej' napada, a so bile i dobljene pri napadu, L gnt^ nikakor niso mogle Povzr0?Jyi st^ Zdravnika sta pri piei*^ odkrila mioflbrilamo kot se reče Do te okvare pride in močnega strahu, kar poskusi na laboratorijski tuvidettpač moralo, k ♦ * ♦ ♦ ♦ * < » m ♦»***» i Vil * 4 * M * I » ♦ I * ♦ ♦ I M M ♦ m n n t »»♦ M * f M M M * H H t M že pokazala! Mati » nabunkala! Pritresla pa seveda ne bo moj' Matiček je mim° Ko preneha, se j« danes si se naučil izpiti celo kupico Deklica blekne jo jam naglo pogovarjata v nekoliko založkov ponudite vino! Kaj prime očeta za r plačal je v veži ** pišče za kokljo, mi je bilo takr mogel načudiU očeta. nisein Na Matička se ^ je z vrtilnico ProU ^sli. videl niti nanj P01"' poldrugo leto po V Mirni peči J? ko so se bili ljudj« ostal tudi to po*v kak sedem besedi, iz možak |#KV0 material Obrat Agrostroja v Šentrupertu w izgradnji Gradnja nove šole v Trebnjem (1621) Nov montažni pippdek osnovne ide na Mirni i?Ptembra 1980 PRAZNIK OBČINE TREBNJE PRAZNIK OBČINE TBEBNJE DOLENJSKI LIST Gradnja stanovanjskih blokov na Mimi Nova tovarna Elme na bi v naslednjih petih letih v občini zaposlili še okoli 1000 delavcev. K temu želim dodati, da v letu 1980, ko končujemo srednjeročno obdobje 1976—1980, že ugotavljamo, da so plani skoraj v celoti uresničeni, na nekaterih področjih pa celo preseženi. Letos se zaključujejo investicije v Elmi na Čatežu, Iskri v Mokronogu in obrat „Agrostroja" v Šentrupertu. Priprave za nove investicije so se začele v Donitu na Veliki Loki, kjer bodo začeli z deli že letos. V naslednjih letih so predvidene investicije v zvezi z razširitvijo kapacitet in novimi programi v Novolesu, X>'imu, Elmi, Dani, Kolinski, Trelesu, Hrastu in nekaterih drugih TOZD. Elma — TQZD Transformatorji se pripravlja na izgradnjo obrata v Dobrniču. V teku so priprave za izgradnjo servisa za kmetijske stroje na Mali Loki. Letos bomo pričeli tudi graditi pekarijo v Trebnjem. Razvoj industrije in drugih dejavnosti ter povečano zaposlovanje ima zelo ugodne posledice za razvoj in opremljenost kmetijstva, ki je ob dobrem sodelovanju s kmeti bistveno spremenilo življenje na vasi. O tem nam pričajo podatki o tržnih presežkih 5.500.000 litrov mleka, čez 1000 ton mesa, 7.000 ton krompirja in drugih proizvodov.. V naslednjem srednjeročnem obodbju se bodo razmere v kmetijstvu še izboljšale z istočasnim poglabljanjem samoupravnih in dohodkovnih odnosov. Precej je bilo storjenega za izboljšano preskrbo občanov, čeprav zamujamo, z izgradnjo trgovine v Velikem Gabru, Mokronogu in Veliki Loki. V naslednjih letih je predvideno izboljšanje preskrbe občanov tudi v oddaljenih krajih občine. Viden je napredek na področju komunalnih dejavnosti. Na prvo mesto štejemo oskrbo z vodo, predvsem izgradnjo vodovodnega sistema šentpavel — Trebnje. S pomočjo mladinskih delovnih brigad je velik del naselij na suhokraj inskem v občini Trebnje dobilo vodo. Za nekaj let pa je s tem rešena vodna oskrba v Trebnjem. Tako je sedaj okoli 85% vseh gospodinjstev v občini Trebnje preskrbljeno s pitno vodo. Na drugo mesto prištevamo modernizacijo lokalnih in vaških cest ter ulic. S samoprispevki in drugimi oblikami sodelovanja ter s pomočjo MDB in JLA je bilo moderniziranih preko 60 km teh cest. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo pomembna modernizacija regionalnih cest občine - Dobrnič — Žužemberk, ki se bo pričela že Jetos, nadalje modernizacija ceste Trebnje — Slovenska vas ter nekaj drugih krajših odsekov regionalnih cest. Vsem tem pomembnim pridobitvam prištevamo še izboljšave za preskrbo električne energije, avtomatske telefonske centrale v Trebnjem, Mirni in Mokronogu, razširitev telefonskih priključkov in javnih telefonskih govorilnic. Program gradnje družbenih stanovanj ni realiziran, presežen pa je plan zasebne gradnje. V naslednjih letih načrtujemo, da bomo zgradili 160 družbenih in 260 zasebnih stanovanj. Čeprav je bilo na področju družbenih dejavnosti storjenega veliko, od gradnje in dograditve šol v Velikem Gabru, Šentrupertu, Mokronogu do dograditve zdravstvenega doma v Trebnjem itd., še vedno najbolj izstopajo vprašanja otroškega varstva, posebno v Trebnjem in na Mirni. Zelo uspešno se realizira program samoprispevka za gradnjo šolskih objektov. Letos bo dokončana adaptacija in razširitev osnovne šole na Mirni, v naslednjem letu pa nova osnovna šola v Trebnjem, kar bo omogočilo mnogo boljše pogoje za osnovno izobraževanje, izobraževanje odraslih in usmerjeno izobraževanje. Mislim, da bomo tudi v bodoče uspešni v prizadevanjih za uresničevanje naših potreb in programov, če se bomo dovolj odgovorno in samoupravno sporazumeli ter načrtovali svoj razvoj v skladu možnosti. Ob tem se moramo vsi zavedati, da je pogoje za napredek treba ustvariti z več dela in tudi odrekanjem, kar je sestavni del politike stabilizacijskih prizadevanj. Vsem delovnim ljudem, občanom in borcem NOB čestitam za praznik občine z najboljšimi željami, da bi kar najbolj svečano in z osebnim zadovoljstvom praznovali ta dan. TONE ŽIBERT predsednik Skupščine občine Trebnje Čistilne naprave novega trebanjskega vodovoda pri Velikem Gabru K ZAČRTANIH POTEH DO NAPREDKA • september je praznik občine Trebnje, ki ga praznujemo v ?°rnin na pomemben zgodovinski dogodek, ko so partizanski jTCl na Trebelnem leta 1942 na slovesnem mitingu ustanovili J"0 narodnoosvobodilno udarno brigado Matije Gubca. Tu se je aJ zbralo 850 partizanov in političnih aktivistov, da bi kar ‘‘■ovesneje pospremili na bojno pot eno prvih večjih enot °dnoosvobodilne vojske Slovenije. Gubčeva brigada je bila tožena udarna pest osvobodilnega gibanja, ki je lomila okove yražnikkve okupacije in nasilja ter je s svojim junaškim bojem r|*Pevala velik delež boju za svobodo in težnjam slovenskega po socialistični družbeni ureditvi. Zato smo nanjo še *?bno ponosni. Ko danes primerjamo naš čas s časom pred 38 leti, marsikdo ne JjjT* doumeti, da je sploh možen takšen napredek. V tempu *®*danjega življenja se tega niti ne zavedamo in smo včasih J^dovoljni zaradi pomanjkljivosti, ki jih prinašajo zahteve po D..err> razvoju in ustaljene življenjske navade. Vse to je seveda dote^10 tuc*' v ^ občini, ki je v tem obdobju po svojem razvoju načt tUd' s'iaine uspehe. Danes na teh osnovah snujemo razvojne 'ahj Zadnjega srednjeročnega obdobja, v katerem gotovo deia P^Memo porast in utrditev gospodarstva in družbenih Javnosti. občini Trebnje je v organizacijah združenega dela, obratih, ostal.1!* sedeži organizacij združenega dela so izven občine, in v ob*;! dejavnostih zaposlenih okoli 5000 delavcev. Na delo izven tjei e, se vozi približno 1500 delavcev, katerih želja je, da bi dobili čifn bližje oziroma v domači občini. Zato tudi načrtujemo, da DOLENJSKI LIST trebanjska industrija montažnih objektov trebnje trimo Jrimove montažne hale — priznane po vsej domovini HP Kolinska Ljubljana TOZD MIRNA Krimska vam predstavlja svoj bogati proizvodni program: Vsi proizvodi HP Kolinska—TOZD Mirna • THOMY se odlikujejo po visoki in priznani kvaliteti Gradnja stanovanjskih blokov v Mokronogu — izvajalec Tregrad SOZD Kit KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE VSEM SVOJIM ČLANOM IN OSTALIM OBČANOM ‘•iD tembra 198 DOLENJSKI LIST DANA V ISKRI v Mokronogu so posodobili proizvodnjo z novimi proizvodnimi prostori in novo opremo, proizvodni program pa so razširili na nove tipe elektrolitskih kondenzatorjev. Potreba po novem objektu je bila prisotna že vrsto let vendar so šele avgusta lani pričeli z izgradnjo. Halo je zgradilo SGP Grosuplje, ki je svoje delo opravilo kvalitetno in brez bistvenih zamud. Celotna investicija je vredna 110 milijonov dinarjev. Investitor je DO Industrija elementov, kredite pa bo odplačevala sama temeljna organizacija iz Mokronoga. Z novim objektom se zaposlenost zaradi visoke stopnje avtomatizacije ne bo bistveno povečala. Novi objekt se lepo vklapa v spomeniško zaščiteno okolje starega Mokronoga, škoda je le, da v neposredni bližini nezadržno propadajo objekti zgodovinskega pomena, ki sicer so pod spomeniškim varstvom, vendar jih nihče ne vzdržuje. Otvoritev novih prostorov Iskre v Mokronogu bo v okviru praznovanja občinskega praznika v petek, 5. septembra ob 14. uri, slavnostni govornik pa bo Marko Bulc. Ob otvoritvi bo tudi možen ogled tovarne in proizvodnje v novem objektu. ^IZVOD Ni; PROGRAM: AMO ZA PRAZNIK Kolektiv TOZD ELEKTROLITI Mokronog čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Trebnje za praznik! telefon: 83-301 Teto: Yu 36-749 DONTES GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE MIRNA DOLENJSKI LIST Kolektiv mizarskega podjetja, čestita vsem delovnim ljudem in občno®. PRAZNIK OBČINE TREBNJE PRAZNIK OBČINE TREBNJE lesni kombinat novoles Novo mesto - Straža vsem delovnim ljudem in občanom Čestitamo za praznk občine; Sodoben bančni servis /© ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto vam nudi vse oblike dinarskega in deviznega poslovanja ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ; Vaša banka - Ljubljanska banka j j ReSitev prejšnje križnike I-CS JL U S - • S — j:. sr — P n 0 S, A M A 15. 0 R. A M c-i T A s L 1 T € p. A l l A V A L A — h- A 1 K l G, A D 1 R 1 i _A \ D A ■% c 1 A M W O N e T b - - h 4. A ? L A K M U S [ T 6 V 1 1 K b A O p LA L_ A • N A b A zdrmž — prgišdef 1 pečena močnata jed smisel za lepo ind. rastlina gr. bog sonca mlinarjev piipomotei 'anun.' * so bolj čustva kot P. ZIDA«? 2ndjenja skrivnost je spo-Wor se smrti ne boji. I. PREGELJ na^A3 krotiti srce; če ga tlovek,. .pro5° P^tuno, gre gobe 0 tut^ $ava P° F. NIETZSCHE gr.njr.osv. armada izotop vodiki pridelovale) čebule upad mvode del jahalne opreme 3rehodno LBJUL verovanje pohotnež ak a dem. naslov mesto ob korani sobni ptič lit. umetnost tov.avtv Sarajevu Creslar no! za trte j. Ime znak množenja 1 g o r čuden SOI soUtrne Kisline kraj na inšmanii reveži z. ime novi sad etiop. glavar os.zaimek srb.m.ime natkomih asv.jugosi namen nekdanji prebivalec italije etiop. jezer: ost Lakota, ki je kruh ne poteši ^ toplokrvna bitja so lačna dotikov — Kaj so odkrili raziskovalci med poskusom ^ 2 opičjim mladičem? — Ljubeč dotik je lahko tudi zdravilo nas Je lakota, ki je še tafc6^' ”obena jed> bo stnj, ®. kastna in obilna; Po govore o , .lakoti Vse toplokrvne Potn»K„ ^ čutijo to kov * Pomanjkanje doti-lahkft ^™gega telesa ptic., PnP^je do občutka ^anosti, izgube apetita, UpaJ P.očasnjene rasti, do ^jj^^tdigence in vedenj- Un^^kovalei wisconsinske onif- e s° 23 poskus ločili mladiča od matere VJJP°rojstvu in ga vzgajali lak 1, n?m prostoru. Mladič je 0 y,rt'1 'm * • ljal” voljevanju želja po telesnem dotiku z ljudmi dogajajo podobne stvari, kot so zapazili pri opicah, seveda s to razliko, da pri ljudeh lahko pride do usodnejših duševnih motenj. Spremembe v obnašanju je mogoče zaslediti že pri tistih ljudeh, ki jih bolezen za dlje časa priveže na bolniško posteljo in prikrajša za telesne dotike z drugimi ljudmi. Taki ljudje postanejo čemerni in vase zaprti, kar naj bi bilo znamenje, da so ,4ačni” dotikov. V luči teh odkritij je mogoče ponovno z manj dvoma pogjedati starodavno metodo zdravljenja s polaganjem rok na bolnika. Če drugega ne, so take ljubeče in sočutne kretnje malo potešile lakoto po dotiku in prinesle vsaj trenutno boljše počutje. 2 dm^,d’sliSal 111 »čeblJa ga s(jj^ opnami, le tdesne- z njimi ni imel. s° se pokazale v več je razvil ^otnjah; r^ da se pri nezado- v Zelja po dotku je j^oboko v nas, še posebno močna pa je pri otrocih. j Umetn« globine Mesec dni živeli v simulirani globini 700 metrov Šampanjec se ni penil, konzerve so se ploščfle, blazine so plavale pc tleh, in kadar je kdo spregovoril, so se mu okoli ust naredile pene. Vsekakor nenormalni pogoji, a nanje so se morali privaditi trije prostovoljci, ki so opravljali nenavaden poskus. V posebni celici so preživeli mesec dni pod pritiskom, ki ustreza pritisku v globini 700 metrov pod morsko površino. Prostovoljci so tako na umeten način preskušali človeško' zdržljivost, hkrati pa so postavili nov svetovni rekord; nihče doslej ni živd pod tako velikim pritiskom. Poskus so opravili na univerzi Duke in z njim dokazali, da bo človek lahko kmalu krenil na osvajalsko pot v globine oceanov, kjer ga čaka veliko bogastvo surovin, od nafte do najrazličnejši! rudnin. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da so rudninsko najbolj bogata območja na robovih t L kontinentalnih plošč, te pa ležijo v morju 60Q metrov globoko. Danes je vse to bogastvo človeku ie nedostopno, vendar pa opravljeni poskusi kažejo, da ne bo več dolga Preden bo človek zares krenil živet in delat v velike globine, pa bo moral premagati še vrsto težav, saj je človeški organizem hudo občutljiva ..naprava”. ice in povesti iz narodnega življenja nT>rOifr>iiT|irtfcif%wT| k“ vi siti. \ V^o. N "J ta HtcJbtiČek Nevihta je iv pC0 Jn se *Co; P*avi- 7*Ja meso in dna- 'O.Urno ni nič; kakor 'i, ^znan„ Jerija- Ker Se njene^ se \n?°Pet S ni,Sem niti 0*0. **»illa fele 'V.f< r Matiček. Leta so ga bila že nekaj malega spremenila. Na glavi se mu je svetilo že dosti belih las in trebuh mu je narastel do tiste velikosti, ki že kazi človeka. Mokronožani so se pomenkovali, kakor je navada po vsakem sejmu, koliko je bilo kupca, po čem je šla živina, kje se je točilo najboljše vino, koliko in kaj so ukradli Cigani in tako dalje. Tereči me niso mogle mikati. Tem bolj pazljivo pa sem jel poslušati, ko pride na vsto vrtilničar. Eden izmed pivcev ga vpraša: „Ali se misliš muditi kaj dalj med nami? Zdaj smo ostali bolj sami, hurp nas ne bo motil, jaz bi prav rad zvedel, kaj te je prignalo enkrat v domačija Pa mislim, da boš ustregel celemu društvu, ne le meni, ako nam boš razložil bolj natanko, kako se ti je godilo po svetu. Slabo, vidim, da ravno ne. Imaš denarja kakor črepin; ko si prej izvlekel iz žepa bukvice, sem dobro zapazil več bankovcev po sto goldinarjev. Toliko let se že nismo sešli, da te, pri moji veri, še poznal več nisem. Sosed Tone je bil edini, ki je precej rekel: ,To je Matiček in noben drug, le poglejte mu na bradavico pod desnim ušesom, zaradi katere smo mu toliko nagajali.’ Odkar si prodal hišo, smo malokdaj čuli za te. Nekateri so trdili, da si čisto obubožal in da služiš nekje za hlapca; še drugi so dejali, da si že zdavnaj umrl in tvoja babnica da je vzela nekega Kočevarja. Veš, to ni lepo, da si tako popolnoma pozabil na dom. Kaj zlodja si delal, da si se nalezel tolikih denarjev? Govori zdaj! Tvojim soseščanom menda ne boš zameril, da so malo zvedljivi in zijalastL Meni se močno dozdeva, da si skusil tudi ti naš stari pregovor, da je Kranjcu povsod dobro, samo na Kranjskem ne. Ali ni res? ” Matiček je bil po naravi jako beseden mož; ni ga bilo treba dosti prositi, da kaj pove. Brez dvombe bi bil začel tudi brez nagovarjanja priobčevati svoje prigodbe, že zato, ker je bil z *ahko zadovoljen in ponosen. Najprej se nasmeje, zakašlja in usekne, potem veli: ..Imaš prav, Janez, ki me grajaš, da se nisem spominjal dosti fvoje domačije! Trpel sem na gruntu res veliko, ali znanci niso oui tega krivi. Vsako leto enkrat bi jim bil res moral kaj pisati; večtet sem to namenil, ali hudik si ga vedi, kako je vselej P o nekaj vmes, da se nisem mogel nikoli pripraviti. Tako sem odlašal in odlašal, minilo je deset, petnajst let, nazadnje sem dejal: Zdaj že ni vredno pisariti. Sosedje so me pozabili, mnogi znanci že gotovo pomrli, bližnje žlahte v tem kraju nimam, tako dobrega prijatelja pa nisem niti prej imel, da bi me vezala z njim kaka dolžnost, naznaniti mu, kje sem in kako se mi godi. Pravimo, da je laž kratkorepa, ali verjemite mi, da niti prijaznost nima dolgega repa. Dokler sem mogel koga pogostiti, so me od vseh strani pozdravljali, objemali in častili. Ko pa se je prazni hram zaprl, so prijatelji odleteli v boljše kraje kakor žerjavi. Ostali smo z babo in otročaji sami. To, vidite, me je najhujše ujedalo. Vendar priznavam vseeno, da nisem ravnal spodobno. Bilo je dosti vrstnikov in vaščanov, ki mi niso storili nič žalega; če so ga popili kak polič pri meni, sem ga popil tudi jaz pri njih. Tem poštenjakom je trebalo na vsak način kaj pisati. Ali Kranjci smo že taki. Kadar pridemo med tuje ljudi, se začnemo leviti kakor kača; slečemo krajsko srajco, tuje pa ne moremo obleči, da res nismo nikomur podobni. Naš rojak piše domov kaj rad - po denar ali po kaj drugega. Če nič ne pričakuje, se pa poleni kakor dihur, da kar smrdi: še starši ne dobe po več let ne črke od njega. Dokler je mlad, še ni tako zanikrn. Pozneje pa nahaja sto izgovorov, zakaj ne piše. Tak sem bil tudi jaz. Ce bi hotel prav po pravici povedati, kaj me je zadrževalo od pisanja, bi moral reči: kranjska lenoba, tista prekleta nemarnost za vse, kar je domače, za rojstni kraj, za kamen, pri katerem smo prejeli sveti krst in zagotovljenje svojega zveličanja, za vrstnike, s katerimi smo odrasli in preigrali najslajše dni svojega življenja, za pokopališče, na katerem počivajo kosti naših staršev. Poglejte Lahe, kako lepo se vedo proti nam. Tudi med njimi se dobiva dosti revežev. Hodijo si iskat kruha na Kranjsko in v druge dežele. Ali menim, da ne eden še ni zatajil sebe in svoje domovine. Saj veste, kako žive zmerno in trezno; vsak krajcar, ki jim ostane, pošiljajo svojim ljudem v Italijo, dopisujejo jim vsako spremembo svoje sreče in svojega stanovanja, kadar si količkaj opomorejo, pravijo: .Zbogom, ščavi!’ - pa se preseljujejo nazaj v svojo domačijo. V Karlovcu sem poznal poštenega Laha, ki je težko zbolel. Slišal sem ga na svoja ušesa, kako je milo zdihoval, da bi se za vse drugo ne bal smrti, edino to mu de težko, da bo moral umreti na tuji zemlji, da mu truplo ne bo našlo večnega pokoja med svojimi rojaki. Te besede so me grozno pretresle. Rekel sem: Nak! Tujci so mi dajali zaslužek, ali pravice do mojih kosti ne smejo imeti. DONIT-TOZD „PLETILNICA" SODRAŽICA Objavlja JA VNO LICITACIJO ZA PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV: DOSTAVNO VOZILO KOMBI ZASTAVA— 1300, leto izdelave 1975, vozno. Izklicna cena 25.000,00 din. - 2 BATERIJSKI CISTERNI BC (2000 I), leto nabave 1974. Izklicna cena 6.000,00 din za vsako. - 1 TELEFONSKA CENTRALA TIPA SATC—3/22 z baterijo in suhim usmernikom. Leto nabave 1971. Izklicna cena 5.000,00 din. - 2 TERMOGENA z gorilnikom. Izklicna cena za vsakega je 15.000,00 din. - PLOČEVINASTE CEVI 0 200 mm - 15 tm (3 cevi po 5 tm). Izklicna cena za kos je 100,00 din. - 1 LOVILEC PARE (aluminij napa) 2,5 x 2,5. Leto izdelave 1975. Izklicna cena 4.000,00 din. - 3 ZELEZNI BOBNI (200 I). Izklicna cena za enega 1.000,00 din. Licitacija bo 18. 9. 1980, in sicer za družbenopravne osebe, ki se izkažejo s pooblastilom, od 7. — 9. ure, ter za občane in civilnopravne osebe od 10. do 12. ure, v prostorih TOZD Pletilnica Sodražica. Ogled osnovnih sredstev je možen dopoldan, dan pred licitacijo. 645/36-80 ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO, Ulica talcev 3/11 VABI OBČANE K VPISU ZA ŠOLSKO LETO 1980/81, in sicer v naslednje izobraževalne oblike: - OSNOVNO SOLO ZA ODRASLE (5., 6., 7. in 8. razred), - 100—URNE TEČAJE ANGLEŠKEGA IN NEMSKGA JEZIKA po AV metodi, - POSLOVODSKO SOLO TRGOVSKE STROKE, - VEKŠ MARIBOR (vpis bo 3. sept. 1980 v Novem mestu). Prijave sprejemamo vsak dan od 7. do 14. ure do vključno 19. septembra 1980. Vse informacije dobite tudi po telefonu 21-319 in 21-640. 641/36-80 RAZPISNI KOMISIJI DS TEMELJNE ORGANIZACIJE IN DS DSSS „BETI" METLIKA razpisujeta naslednja dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in obveznostmi: 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD KONFEKCIJA ČRNOMELJ - direktor TOZD 2. DIREKTORJA KADROVSKE IN SPLOŠNE SLUŽBE 3. DIREKTORJA GOSPODARSKO PLANSKE SLUŽBE Pogoji: ad 1. — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo, — 5 iet delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah, — znanje enega tujega jezika, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — moralna in politična neoporečnost ad 2. — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo pravne smeri, — nad 5 let delavnih j^kušenj, — moralna in politična neoporečnost ad3. — visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri, — nad 5 let delovnih izkušenj, — moralna in politična neoporečnost Razpis je v veljavi 15 dni. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. Dela in naloge se zasedejo za dobo 4 let. - Prijave zbira Kadrovska in splošna služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 20 dneh po končanem razpisu. 648/36-80 REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE objavlja prosta dela in naloge: TEHNIKA ZVEZ — srednja izobrazba elektrotehniške smeri in dve leti delovnih izkušenj Kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje iz 23. člena zakona o samoupravljanju delavnih ljudi v upravnih organih SRS in 106. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku, da niso bili obsojeni ža kakršnokoli kaznivo dejanje iz nečastnih nagibov). Pismene ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije, Upravi za organizacijo in kadre, Ljubljana, Kidričeva 2. Trgovini se manjša dohodek Na Trebanjskem ne bodo bistveno širili mreže trgovin - Zdaj je potreben dogovor medi trgovci o skupni obdelavi trga - V načrtih naj bo prostor tudi za skladišča 1 »Trgovina ni v zavidljivem položaju,” pravi direktor Mercatorjevega tozda Gradišče Franc Jevnikar. Vsak dan se namreč srečujemo s pomanjkanjem določenih artiklov, kar nam obenem z ostalimi dejavnfld zmanjšuje dohodek. Seveda položaj trgovine v rih artiklov. Vendar se v trebanjski občini ne bi bil tak, Mercatcnju ne nameravajo usta- če bi ne bilo v preteklih letih viti samo pri teh dosežkih. Pred tako velikih naložb v to dejavnost. Zdaj pa je prišlo do tega, da so zmogljivosti trgovine prevelike, še posebej moti pa, da ni prišlo do delitve, kaj bo kdo prodajal. „Sicer pa je to že tako in tako znano, aa smo pri nas na Trebanjskem med prvimi v republiki po površini trgovskih površin na prebivalca, hkrati pa z majhno izbiro. Samo aparate bele tehnike je mogoče kupiti v trebanjski občini na najmanj desetih mestih. Zato je vprašanje, ki ga bo treba rešiti v bližnji prihodnosti, kako si bomo razdelili delo.” Temeljna organizacija Gradišče je nosilka trgovine v trebanjski občini, čeprav pokriva samo okoli trideset odstotkov tržišča. Zdaj je v njenem sestavu 21 poslovnih enot, od tega štiri gostinske. Petinosemdeset delavcev naj bi letos ustvarilo 165 milijonov dinarjev prometa, če seveda ne bodo nastopili kakšni moteči dejavniki, kot je bilo to zadnje čase primer s pomanjkanjem nek%te- Dobra šola ifllade je navdušila visoka raven predavanj na mladinski politični šoli v Vikerčah Kljub rosni mladosti je Violeta Bunc, Šteje namreč šele šestnajst let, aktivna na vseh mogočih straneh. Pred kratkim se je udeležila mladinske politične šole, ki jo je v Vikrčah pripravila republiška konferenca ZSMS, v predsedstvu občinske konference je zadolžena za informiranje in propagando, je urednica trebanjskega mladinskega gasila Mi mladi. Zraven tega piše pesmi in je aktivna športnica in je nedavno postala med mlajšimi mladinkami republiška prvakinja v metu kopja. Za vse te dejavnosti potrebuje veliko časa, vendar je tolikerih aktivnosti že navajena. V mladinski organizaciji je bfla namreč aktivna že v osnovni šoli, kmalu po njej pa se je tudi udeležila kongresa ZSMS v Novi Gorici. »Čeprav je bila mladinska politična šola v Vikrčah na neki način naporna, zaposleni smo namreč bili ves dan, od jutra do večera, je meni pomenila prijetno presenečenje. Predvsem me je razveselila dobra organizacija, zlasti pa visoka raven predavanj. Ta niso bila privlačna samo zaradi strokovnosti, ampak tudi zaradi pravega pristopa predavateljev. V nas so znali zbuditi zanimanje za vse teme, še posebno pomembno pa je, da jim je uspelo izzvati nas ilodnim razpravahi, za katere je /časih celo zmanjkalo časa. Na ta način je lahko priSo do prave izmenjave mnenj « izkušenj, ki nam bodo še kako prav prišle pri organiziranju dela mladinske organizacije v naši občini. Predvsem moramo okrepiti delo mentorjev.” Violeta je bila zadovoljna tudi z večernimi predavanji, ki so jih pripravili znani družbenopoli tični delavci Dolanc, Ribičič, Popit, Šetinc in drugi. Ta predavanja oziroma razgovori so mlade pritegnili tudi zato, ker so brez olepševanja zadeli v srčiko različnih vprašanj, ki se pojavlja jo zdaj. njimi so nove naložbe v trgovino v Velikem Gabru, Mokronogu in na Čatežu. V . v. •>” •' A Franc Jevnikar Velikem Gabru naj bi bila trgovina končana že do konca leta, kajti izvajalec obljublja, da bo objekt končan v štirih Zbirajo prispevke za čebelarski muzej Dolenjske Predmete pa tudi denar Čebelarsko društvo Šentrupert -Mirna in pripravljalni odbor za ustanovitev čebelarskega muzeja Dolenjske, ki naj bi bil v obnovljeni grajski kapeli na Lanšprežu, kjer je pokopan Peter Pavel Glavar, že dalj časa zbirata sredstva za ta namen. V akcijo za postavitev muzeja se lahko vključijo vsi občani, društva in delovne organizacije. Za bodoči čebelarski muzej Dolenjske, v katerem naj bi bil za razvoj te vse pomembnejše gospodarske panoge prikazan tudi delež Petra Pavla Glavarja, ki je prvi začel z organiziranim, modernim čebelarjenjem na Dolenjskem, lahko prispevajo predmete, ki bi morda prišli v poštev za muzej. Lahko pa seveda nakažejo tudi denar za žiro račun pri novomeški SDK: Čebelarska družina Šentrupert - Mirna 52100 - 697 - 23579. ZARADI RAZBITE STEKLENICE V BOLNIŠNICO 14-letni Marko Novak iz Zabrdja se je v četrtek ob 15.15 peljal na neregistriranem mopedu z Mirne proti Stanu. Ko je zapeljal prek proge na Mimi, mu je iz vrečke padla steklenica in se razbila. Marko mesecih. Seveda je tu še vprašanje naložbenih sredstev, ki jih trenutno ni. Med naložbami je v naslednjem srednjeročnem obdobju na vrsti tudi gradnja hotela v Trebnjem, če bo prišlo do dogovora s Putnikom. »Trgovin imamo pri nas dovolj,” je še dodal Jevnikar. Pri nadaljnjem širjenju trgovske mreže bomo morali najti skupen jezik pri obdelavi trga. Potreba po takem nastopanju se je pokazala prav zadnje čase. Ce bi na našem območju delovalo tako dogovarjanje, bi lažje odpravljali pomanjkanje praška, olja, kave ipd. Ob tako velikih prodajnih površinah pa se pojavlja še en nesmisel: manjka nam skladišč za občinske blagovne rezerve, ki jih določa zakon. Poleg usklajevanja trgovske dejavnosti v trebanjski občini, ki že poteka, a s težavami, bomo morali v načrte za naslednje srednjeročno obdobje vnesti tudi te potrebe.” J. S. ČEBELARSKA PROSLAVA Šentruperški in mirenski čebelarji pripravljajo proslavo ob 60-letnici organiziranega čebelarjenja v Mirenski dolini. Na proslavi, ki bo hkrati posvečena spominu Aleksandra Lunačka in Jožeta Škrlja, ki je padel v partizanih, bodo razvili društveni prapor. Obiskovalci, ki se bodo udeležili proslave na Veseli gori pri Šentrupertu - proslava se bo začela v nedeljo, 7. septembra ob 14. uri - pa bodo lahko kupili med, medico in ostale čebelarske pridelke. je stopil iz mopeda in pričel pobirati o, takrat pa J avtomobilom steklovino, takrat pa je za njim z osebnim avtomobilom pripeljal 24-letni Darko Lokar iz Gorenje vasi. Navzlic umikanju je zadel Marka, da so ga zaradi poškodb prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. TEŽEK TEREN - V krajevni dcupnosti Šendovrenc se dela, ki jih opravljajo iz sredstev samoprispevka, bližajo koncu. Največ težav pri izvedbi je bilo v Mačjem dolu, kjer je zemljišče precej zamočvirjeno. IZ KRAJA V KRAJ KAJ -POMENI URA? - Na traktorskem prvenstvu Dolenjske, ki je bilo pri Slovenski vasi, se je neki gledalec obregnil ob nekoga iz vodstva tekmovanja: „Zakaj pa zamujate z začetkom tekmovanja?" Pa mu je oni jedro odgovoril: „Kaj se pa razburjaš, saj kmetijstvo m industrija in dve uri zamude ne pomenita nič!” Seveda ima omenjeni kmetijski strokovnjak na neki način prav, samo da je treba dodati še tole: Tudi v marsikateri delovni organizaciji dve uri ne pomenita nič, posebno v skupnih službah ne! TERARIJ V BLOKU - V bloku na Rimski 5 v Trebnjem so nedavno uprizorili pravo vojno proti invaziji raznih glodal cev in plazilcev. Najprej so se pojavile miši, potem podgana, za njimi pa še okoli pd metra dolg gad. Malo je manjkalo, da gada m zagrabil sin tajnika trebanjskega izvršnega sveta. Mislil je namreč, da je gad polž. O tem, kako to, da se sin omenjenega tajnika spozna samo :po ( bazen za kopanje TREBANJSKE NOVICE TURISTIČNE ZANIMIVOSTI LJUBLJANA - Letošnji vinski sejem bo v Času od 1. do 7. septembra na Gospodarskem razstavišču. Razstavili bodo vina, alkoholne in brezalkoholne pijače, mineralne vode, pivo, opremo, stroje in repro-material za vinogradništvo in vinarstvo. SLOVIN in Gospodarsko razstavišče pa bosta 4. septembra ob 16. uri pripravila v Slovinovi degustacijski kleti na Frankopanski 18 tekmovanje v poznavanju jugoslovanskih vin za amaterje. Pravico do nastopa imajo vsi, ki se bodo prijavili do 4. septembra (do 15. ure) na naslov: Slovin, Frankopanska 18, Ljubljana. Tekmovanje bo potekalo po izločilnem sistemu. MARIBOR - 17. tradicionalna prireditev VESELA JESEN bo v dneh od 6. do 14. septembra. NOVO MESTO - od 13. do 15. septembra bo 3. razstava GOZD - GOBE - CVETJE v športni dvorani pod Marofom v Novem mestu. Na razstavi bodo obiskovalci lahko kupili vrtnarsko orodje in pripomočke, okrasno grmičevje, lončnice, gomolje in čebulice cvetlic, zaščitna sredstva za varstvo rastlin, strokovno literaturo, semena in drugo. VELENJE — 7. septembra bodo priredili veliki motokros. TRŽIČ — 7. septembra bo šuštarska nedelja. ZASEDENOST HOTELOV — Za vse turistične kraje v Sloveniji so še potrebne rezervacije. TURISTIČNA LITERATURA — Pri turistični agenciji GLOBTOUR v Ljubljani je izšel prospekt „Globtourov sejemski program za jesen 1980." na polže, bi se še dalo razpravljati, pri navalu plazilcev v blok pa bi bilo treba ukrepati. Menda obstajajo za to potrebne službe. ZADETEK V POLNO - Te dni po Trebnjem krožijo pohvale na račun Dolenjskega lista in tele rubrike. Takoj po tem, ko smo napisali, zakaj v Trebnjem še niso zarisani signali na cestah, so delavci začeli s potrebnimi deli. Vendar je treba omenjenim navdušencem nad našo učinkovitostjo prišepniti toie: črte in zebre so se obelOe zaradi bližnjega občinskega praznika in ne toliko zaradi nas. BO JEZERO ALI KAJ? - Za poslopjem trebanjske občinske skupščine so že izkopali temelje za bodoči dom družbenih organizacij. ] Vendar kaj dalj od tega še ni prišlo. Če pa bi ostalo pri tem (lahko, da se zgodi tudi to), bi lahko v tisti jami Glasba ne pozna meja Glasba je sestavni del turistične ponudbe, saj je namenjena razvedrilu gostov. VpraSenje pa je, s kakšno glasbo ..postrežejo"? Na jadranski obali — verjetno pa v notranjosti ni dosti boljše — mora gost marsikdaj poslušati glasbene skupine dvomljive kakovosti, ki zdolgočaseno „mučl-jo" instrumente pozno v noč. Mučijo pa tudi gostova ušesa, ko prepevajo popevke v tujih jezikih z dvomljivim znanjem jezika Zato ni čudno, da je neki Anglež bistroumno izjavil, da ni vedel, da je ..slovenščina" tako zelo podobna angleščini. Res je, da glasba ne pozna meja, mora pa poznati nacionalni ponos. Prav je tudi, da gostje slišijo najbolj znane svetovne popevke, ni pa prav, da glasbene skupine v hotelih zanemarjajo domačo glasbo, bodisi popevke, narodnozabavno ali narodno glasbo. Gostje, predvsem tujci, ko pridejo v Jugoslavijo, želijo spoznati tudi tovrstno jugoslovansko glasbo. V večini primerov odidejo, ne da bi jo enkrat samkrat slišali. Vse drugačen odnos imajo do tega v Španiji, Tuniziji, Tručiji, Grčiji in drugod, saj nikoli ne pozabijo ustvariti prijetno vzdušje prav s svojo karakteristično glasbo. Tudi družabnost se izkaže v učenju narodnih plesov, kot so sirtaki v Grčiji in flamenko v Španiji. Do tod jugoslovanska turistična ponudba še ni dozorela. Lepo je živeti v državi z najbolj odprto mejo, žalostno pa je, da človek pogosto ne sliši enega takta domače glasbe. Revija Stop je pred nedavnim skušala za vsako ceno rehabilitirati zloglasen sloves diskoklubov. Oboji, tisti, ki jih zagovarjajo, in tisti, ki jih kritizirajo, nimajo povsem prav. Preveč je posploševanja. Če je mladostnik moralno iztirjen, bo tak ostal tudi v disku, če pa je pošten, je pošten vedno. Kranjskogorci ne dovolijo osebam izpod 18. leta vstop v disko. Imajo prav? Izkušnje so jih naučile, da se s motijo. Neprijeten občutek ostane, ko človek vidi pobruhano ok olico diska. Tudi nedolgo tega razobešeni neokusni plakati po Novem mestu, ki so vabili na ples, ne govorijo v prid obisku. r Če glasba ne pozna meja, pa poznajo meje družbene in etične norme. JANKO SAJE ©emona globtour turistična agencija-travel agency ^ novo mesto SEJEMSKI PROGRAM ZA JESEN 1980 HANNOVER - 56. DLG - mednarodna kmetijska razstava, 12. do 18. 9.1980 , . PARIZ — SICOB — mednarodni salon za obdelavo komunikacije in pisarniško opremo, Puteaux, CNIT, 17* 26.9.1980 PARIZ — avtomobilski salon, 2. do 12. oktobra 1980 PARIZ - PRET A PORTER FENININ, Salon danu PO POTEH VELIKE REVOLUCIJE - Sarajevo, SutjesKa« Jajce, Drvar, Bihač, od 3. do 5. in od 17. do 19. okto r 1980 INFORMACIJA IN PRIJAVE: GLOBTOUR NOVO MESTO, telefon: 25-125, in ostale Globtourove poslovalnice. 49/36-80 Slovenija ceste tehnika n sol. o.. Ijubljana, titova 38 SGP SLOVENIJA CESTE TEHNIKA n. sol. o. LJUBLJANA, TITOVA 38 OBJAVLJA po sklepu komisije za delovna razmerja, naslednja prosta dela oz. naloge v TOZD INDUSTRIJA GRADBENE KERAMIKE < TREBNJE: - KONTROLA KONČNIH IZDELKOV (1 de,a**j Pogoji: ustrezen poldic širokega profila in 8 mes#®* delovnih izkušenj - VIZUELNA KONTROLA KAKOVOSTI J? delavki) f Pogoji: nepriučena delavka s končano osnovno Solo letom delovnih izkušenj -PAKIRANJE IZDELKOV (6 delavcev) . j Pogoji: nepriučeni delavec s končano osnovno šolo ,n letom delovnih izkušenj i ase«*' - UPRAVLJANJE PREŠE (1 delavec) Pogoji: ustrezen poldic širokega profila in 8 m« delovnih izkušenj jaj|; -najmanj 5 let delovnih izkušenj, če ima višjo « oziroma 10 let - delovnih izkušenj, če 1(118 izobrazbo, oioW * — z dosedanjim delom dokazane organizacijske sp — moralno-politične kvalitete v skladu z določil' dogovora o kadrovski politiki. Mandat traja 4 leta. Pismene isrijave z dokazili o izpolnjevanju kandidati pošljejo na naslov: pa zP' l\al IM lUail • KI IKIvlUf t “7 Cestno podjetje Novo mesto — TOZD Brežice, komisijo", v 30 dneh po objavi. u O izbiri bodo kandidati obveščeni 15 dni po s* £43/36" isno 14 DOLENJSKI LIST; ŠT3?7T621l4_2f,t’5 ♦ ♦ ■■■ ♦ P“l ♦ lr»l let zvestobe 1 AV9Tntf SO v Novoteksu počastili jubilante dela in j 4 ou let samoupravljanja — Dragocene izkušnje JUUUdllU l ‘i člani kolektiva, ki v "Ovoteksu vztrajajo v do-?tem in slabem celih 30 let, Je tudi Jelka Kralj. V tovarno je prišla kot 15-le-dekle in se še dobro prvih časov svojega užbovanja. Nekaterim se °anes to zdi neverjetno. »Ko sem prišla prvič v tkalnico, je bil v njej tak ropot, da sem se bala, da niti oen dni ne bom vzdržala. ®r pa sem podpisala, da m ostala najmanj pol leta, m Potrpela, se navadila na S* » ostala v tkalnici . 23 let. Ves čas sem bila P° takem delu, da sem "»orala stati. Prva leta, ko je •j0?11™ čez dan zmanjkalo eKtrike, smo morali delati *“no ponoči. Ob sobotah je sploh reden delovnik, mi P® smo velikokrat delali tudi ? nedeljah. Ob tem pa oucomur še na misel ni Tou bi godrnjal. Kmovali smo, kdo bo več naredil!” vsega tega smo po ončanem šihtu udarniško . . Jelka Kralj: „V n« ) Smo delali pn strojili E, ob nedeljah, po tu pa §e udarniško zidali enzo, pa nikomur ni prišlo a nusel, da bi godrnjal.. menzo, ker nismo 5n«li organizirane prehrane. Prva smo dobivali v podje-čm° kavo in S&fcfcmia, ko pa je hran ^ati menza s toplo ZeS?/,*5 nam je zdd raj na Kakšne pa so vaše J!r\0upravne izkušnje? Ste sodelovali v delavskem ^etu ali „V delavskem svetu in upravnem odboru sem bila večkrat. Nazadnje v prejšnjem mandatu cela štiri leta. V začetku samoupravljanja smo na sejah veliko več govorili in razpravljali. Takrat smo se zlasti ženske borile za boljše delovne razmere. Danes, ko je vse to urejeno, take razprave niso več potrebne, pač pa imamo pripombe, ker so osebni dohodki glede na draginjo in druge delovne organizacije še vedno nizki. Je pa to v vsej tekstilni industriji, ne samo pri nas.” - Kako ste mogli vzdržati kar 23 let v službi na nogah, in kot pravite, tudi pii nočnem delu? „Res- je bilo naporno in od tega sem dobila krčne žile in zbolela na nogah. Pa 23 letih dela v tkalnici so me premestili v šivalnico, kjer sedim in laže prenašam tegobe.” i - Ali ste kdaj pomislili, da bi zamenjali službo, ki je bila tako naporna? „Po sedmih letih nočnega dela se je mož začel jeziti in mi je že priskrbel drugo zaposlitev, ampak ko bi morala iti, sem si premislila. Kar ne morem iz Novoteksa. Tu sem povsem domača, vse poznam, delo imam rada in preveč žuljev sem pustila tu, da bi lahko kar tako odšla. Vztrajala bom še 5 let, do upokojitve.” - S kakšnimi občutki ste sprejemali nedavno počastitev, ki jo je organiziral kolektiv? ,3ilo je res lepo in kar ganljivo. Zbrali smo se v naši sejni dvorani, kjer smo dobili denarne jubilejne nagrade in diplome. Prejšnja leta smo ob takih priložnostih hodili slavit tudi na Otočec, zdaj pa je stabilizacija in smo proslavo naredili kar doma. Pa je bilo vseeno lepo, tako da je ne bom ♦h* n,— «u drugih samouprav- nikoli pozabila.” ^organih? R.B. Telefonsko t m mmm Zloglasne lesenjače so padle PETDESET DINARJEV ZA SLABOVIDNOST - Že skoraj mesec dni stoji ob vhodu na Ulico talcev (pri Košakovi gostilni) znak, ki jasno prepoveduje vožnjo vsem motornim vozilom in dovoljuje le promet stanovalcem te ulice. Vendar se v vsem tem času promet na tem delu ni zmanjšal. Temu hočejo možje v modrem v zadnjih dneh narediti konec in ustavljajo cele kače slabovidnih”, seveda ne zastonj. (Foto: J. Pavlin) Namesto za toplo malico, za živila V novomeški občini je v lanskem letu 16,9 odst. delavcev dobivalo vrednostne trgovinske bone — Zanje so potrebna soglasja, a jih marsikje nimajo Po podatkih statistične raziskave RAD—DPR je v lanskem letu 16,9 odstotka delavcev v novomeški občini dobivalo vrednostne bone za prehrano namesto organiziranih toplih obrokov med delom. Na prvi pogled podatek morda ni nič posebnega, pa še nekaj odstotkov manjši od republiškega povprečja je, prav nič razveseljujoče pa ni tisto, kar se v njem skriva. Ob urejanju soseske morajo proč tudi na črno postavljene lesene garaže Stanovalci v blokih ob spodnjem delu Trdinove ulice in Zagrebške ceste bodo Se to jelen dobile asfalt. Zemeljska in draga ureditvena dela okolja so se začela prejšnji teden. Izvaja jih Vodnogospodarsko podjetje, medtem ko bo asfalt položilo Cestno podjetje. Predračunska vrednost naložbe je okoli 3,5 milijona dinarjev. Poleg blata, prahu in najrazličnejše nesnage se bo ta soseska dokončno znebila tudi na čmo postavljenih avtomobilskih garaž - lesenjač, ki so bile toliko let tm v peti urbanistom in drugim načrtovalcem razvoja Novega mesta. Večje število lesenjač so porušili minuli teden, druge pa bodo prišle na vrsto prihodnje dni. Znano je, da topli obrok med delom povečuje delovno sposobnost, dobro počutje in zdravje delavcev, kar vse vpliva na večjo produktivnost. Zato ni brez vzroka prizadevanje sindikatov za urejeno prehrano med delom, ki je ena temeljnih akcij in usmeritev v njihovi dejavnosti že nekaj let, še več pozornosti pa bo treba temu vprašanju posvetiti v prihodnje. Vemo namreč, da je tudi v novomeški občini precej razširjeno dajanje vrednostnih trgovinskih bonov, kjer nimajo lastnih menz ali pogodbeno organizirane prehrane z bližnjimi gostinskimi obrati. Taki boni so večinoma celo izdani kot bloki za vsakodnevno toplo malico, vemo pa, da je zanje možno kupiti najrazličnejša živila "pa pijačo, cigarete in še marsikaj, in v veliki meri se za to tudi porabijo. Sindikalna stališča o izdajanju vrednostnih trgovinskih bonov to povsem jasna. Dobili naj bi jih terenski delavci, za katere prehrane med delom ni mogoče organizirati in delavci, ki z zdravniškim potrdilom dokažejo, da potrebujejo dietno prehrana Pa še za te so potrebna soglasja občinskega sindi- omrežje se zgošča 1985 v Novem mestu že 11.000 telefonskih priključkov — Tudi nove javne govorilnice -«»: na žica”, kakor so sprva imenovali telefon, je postala del ato d?Van,*u’ v s*už*)‘» m potovanju. Brez telefona, naj bo v ^0 t0 m dobe; še tako zastarel, preprosto ne moremo. In ne *6lef(ft, ^ u8°tavljamo, da je telefonsko omrežje še preredko in ^oravno mars>koga težko dostopen. Tudi v novomeški občini, za ptt promet iz Novega mesta skupaj z 0ce„ ,n krajevnimi skupnostmi veliko storilo za razvoj. naročnikov bo večje za 87 odstotkov, v promet pa bodo vključili tudi 14 javnih telefonskih i . govorilnic. I. Z. *caže> da bo ob kakai let" v občini že -nslfilT Priključkov v T1110 v v, ^"tralah, od tega efonsldl m me&tu 5.000. ?ainad4 9nm°?^ Pa.je „ 'laroAniil ’ tak° da pnde Sevalcev v18 ^akih enajst ^ 40 tf>i U °bčini deluje tako da bo imelo vsega 11.000. Na novo se bodo v sodobno telefonsko omrežje že prihodnje leto vključili kraji Hinje, Dvor in Stopiče. Teleksnih priključkov bo 15 več kot letos, zmogljivost telefonskih central bo povečana za 113 odstotkov, število telefonskih TUDI NA TRGU - Koliko pa stane tale lončena skleda? - Sto šestdeset dinarjev. - Oh, to je pa grozno drago. - Kaj boste barantali, vzemite jo! Ko nam bo do konca zmanjkalo glazure, tudi lončevi-ne ne bo več. dni I« a b° ptt zemljevid S? teleksno omrežje *dicati\P° tdef°nu pa bo %»Iz krajev, kjer žice še ne planskfll doku-»je *n°Vo srednjeročno C?111 bo Ptt Prometa, o o^ Pečine . govor na seji J>etTs°!)močne SIS za ptt Nu, je •*ePtembravNovem icu leta T^?0’ ^ ^ ob ta*1« UsD JJ?,5 v novomeški &^^kSl n ^nih & 13.420 Jj' skok ni;r^JUČkov- NaJ-Sh Nqvo J t Spe' naredi]o t ^doma č(,"Iesto. ki bo nJLnletaPridobi-nov* priključkov. DOLINA BO POZIDANA - V Stopičah je v dolinici pod šolo že dve leti eno samo gradbišče. Zasebniki zidajo družinske hiše, med katerimi je tudi nekaj montažnih. Stopiče postajajo večje in sodobnejše. (Foto: R. Bačer) kalnega sveta, njihovo upravičenost pa ugotavlja posebna komisija. Predsednica take komisije v novomeški občini Cilka Smolič je povedala, da se pri odobravanju soglasij ravnajo po teh merilih. Mnoge delovne organizacije, ki izdajajo bone, za soglasje sploh ne zaprosijo ali pa ga ne obnovijo vsako leto, kot je potrebna Tako je v obtoku precej ..ilegalnih” bonov, čeprav bi večina organizacij soglasje dobila, če bi zanj le prosila. Po podatkih lanskoletne analize, ki jo je opravil sindikalni svet občine Novo mesto, je lani v novomeški občini take bone dobivalo 806 delavcev. Težava je tudi v tem, da se uporaba bonov - s soglasjem ali brez njega — ne da uspešno kontrolirati. Vendar pa izdajanje bonov v novomeški občini bistveno ne AVTOMATSKA PRODAJA VOZOVNIC Na ljubljanski železniški postaji so pivi v Jugoslaviji uvedli avtomatsko prodajo vozovnic. Dva avtomata zahodnonemške tvrdke Merona hitro opravljata svoj posel ter tako zmanjšujeta gnečo pred okenci potniških blagajn. Potnikom, ki potujejo po dolenjski progi in po savski na relacijah, dolgih do 95 km, je namenjen večji avtomat Merona Railway. Uživajo, a ne plačajo Ob ugotovitvi strokovnih služb, da v novomeški občini 215 obrtnikov dolguje po stanju 30. aprila letos več kot 14 milijonov dinarjev za razne prispevke (predvsem interesnim skupnostim), je občinski komite zadolžil izvršni svet občinske skupščine, da ukrepa in izteija plačilo. Med dolžniki je 37 takih, ki so dolžni prek 100.000 dinarjev, od tdi je kar 25 bivajočih na šentjer-nejskem koncu. V zadnjem času se je plačevanje dolgov sicer izboljšalo za eno tretjino, vendar ne gre, da bi obrtniki in pri njih zaposleni uživali pravice, za katere ne plačajo. Navadno plačujejo le zdravstvene prispevke, ostale pa odrivajo, tako da se dolgovi iz leta v leto kopičijo. Doslej so bili v pristojnih občinskih službah preveč popustljivi do obrtnikov in njihovih obveznosti, v prihodnje pa tega ne bo več. Zanimivo je, da največjih obrtnikov iz novomeške občine (razen ene izjeme) ni | med dolžniki. narašča, je še povedala tovarišica Smoličeva. Vsaj nekaj, čeprav s stanjem, kakršno je, ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Manjka obratov, da bi lahko organizirali toplo prehrano med delom, in brez dvoma je težje organizirati delavcem ustrezno malico, kot pa odpraviti ta problem z izdajo bonov za nakup živil v trgovini, pa še drugi problemi S0" Kljub temu ni sprejemljivo delavcem enostavno dati bone in jih potem prepustiti lastni iznajdljivosti. ZDENKA LINDIČ MITING V GABRJU V partizanskem Gabiju je bil pri spomeniku žrtvam NOB 28. avgusta dopoldne vojaški miting s pestrim kulturnim programom, ki so ga pripravili mladinci in člani Kulturnega društva Azaleja iz Gabrja ter vojaki iz enote, ki nadaljuje tradicije 9. SNOUB. Prireditve sta se udeležili med drugimi tudi delegacija občine Kočevje in delegacija preživelih borcev 9. SNOUB. Miting je bil združen z zaključkom večdnevnih vojaških vaj, ki so se 28. avgusta končale v Gabiju. Prireditev je bila po mnenju nekaterih pravi partizanski miting, motilo je le to, da je bilo bolj malo prebivalcev Gabrja ali okolice. M. L. PH ročnem delu uspešni Krkina akcija: Neproizvodni delavci pomagajo v proizvodnji — je dala lepe rezultate — Sodelovalo ______________________388 oseb_____________________ rorocali smo, da so v Kdu pred tedni uvedli prostovoljno akcijo, v kateri so neproizvodni delavci pomagali tozdu Zelišča Eri raznih opravili. Akcija ie la organizirana zato, zaradi praktičnih naarao-. najdragocejšfli nagrad dvoma pony kolo. SEVNIŠKI VESTSK D L: n< en Začenja se politična jesen I Praznik novih delovnih uspehov . l : I -T- ■_• 1________ IM II infliicfviii in UmatiicutlI ^ Občinski komite ZKS v Krškem na ponedeljkovi seji razpravljal o jesenski partijski | * aktivnosti, še posebej pa o pripravah na septembrsko sejo občinske konference ZKŠ Trebanjska občina je dosegla velike uspehe v industriji in kmetijsvtu Gospodarjenje s posebnim poudarkom na uresničevanju ustalitvenih ukrepov bo javita tema Zveze komunistov v krdci občini to jesen. Analitske službe občinske skupščine in služba družbenega knjigovodstva so pravkar pripravile gradiva za obravnavo polletnega poslovanja delovnih organizacij. O gradivih bo najprej beseda na bližnjem skupnem sestanku občinskih družbenopolitičnih vodstev, nato pa bodo o poslovanju razpravljali tudi člani občinske konference Zveze komunistov, in sicer na seji, ki bo predvidoma sredi septembra. Na tej seji bo govor še o kadrovanju za vse oblike družbenopolitičnega usposabljanja članstva Zveze komunistov, ki so jih razvili v občini Te oblike so: občinska politična šola, marksistični seminar in seminar za novosprejete člane. Letos se je število članov Zveze komunistov znatno povečalo, saj so podelili partijske izkaznice kar 37 novincem. Oktobra bosta, kot kaže, kar dve seji občinske konference. Na prvi bodo pretresli predlog novega občinskega družbenega plana za obdobje 1981 - 1985, na drugi pa bo razprava o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZSMS. Trebanjska občina praznuje svoj praznik na dan, ko je bila na ga. Ob 18. uri bo o ^ Trebelnem ustanovljena Gubčeva brigada. Tedaj, to je 4. septembra razstave Save Stojkova^. 1942, so bii tudi' postavljeni temelji izredno hitremu razvoju občine, ki po hitrosti napredovanja NA RAKI VEČ TELEFONOV ovanja skorajda nima primere. je v občini zaposlenih kov, mleka na več kot pet - milijonov litrov, čez 1000 ton mesa, 10.000 tem krompirja. Velike so bile tudi naložbe v preskrbo občanov, obnovo cest, gradnjo vodovodov, gradnjo šol. Program praznovanj pa je takle: 4. septembra ob 11. uri Vladimir Štoviček: EDVARD KARDELJ, plaketa. SPECIALIZIRANA PRODAJALNA V prostoru, kjer je bil do nedavnega bife, to je pri servisih Slovenija-avta v Krškem bo poslej specializirana prodajalna krškega Agrokombinata. Urejajo prvo delikatesno prodajalno v občini, ki bo tem bolj dobrodošla, čim bolje bo založena. Vsekakor pa gre za pomembno pridobitev. GRAVERSKA DELAVNICA „Optika” ni edina obrtna pridobitev. s katero se lahko pohvalijo v Krškem. Krčani so dobili tudi graversko delavnico, kjer lahko naročijo izdelavo najrazličnejših značk, veseli pa so tudi šiviljske delavnice. Uslužnostna obrt je začela cveteti CELULOZA RJI BREZ IZGUB Tozd Celuloza krške tovarne ,,Djuro Salaj” posluje prvič od ustanovitve brez izgub. Pozitiven rezultat so dosegli šele s povečanjem cen, saj ga zgolj s produktivnostjo, pa čeprav je na svetovni ravni, niso mogli. Prepričani so, da se do zdaj samo zaradi nizkih, neustreznih cen niso mogli otresti primanj-klajev. Pozitivno bilanco so ustvarili tudi pri izvozu. Letos so prodali na tuje 34.000 ton celuloze in iztržili več kot 16,5 milijona dolarjev. Izvoznih nalog niso uresničili v celoti, ker niso izpolnili polletnega proizvodnega.načrta. Za uvoz najrazličnej ših materialov je tozd odštei okoli 15,4 milijonai dolarjev, kar pomeni, da je bil krit z izvozom. Cisti devizni iztržek je znašal ob polletju dobrih 1,1 milijona dolarjev. Tozd Celuloza pa je po dolgem času prvič lahko oblikoval tudi poslovne sklade, kjer je trenutno nekaj nad 56 milijonov dinarjev. Pričajujejo, da bo drugo polletje poslovno in finančno še boljše. 130 novih telefonov je načrt, ki ga uresničujejo v krajevni skupnosti Raka. Do zdaj so imeli vsega 30 telefonov, zato pomeni prej omenjeno število veliko povečanje. Za razširitev telefonskega omrežja prispevajo krajani poleg denarja tudi-obilico brezplačnega dela. Računajo, da bodo izkopi za položitev telefonskega kabla končani v kratkem. < KRŠKE NOVICE KDAJ DOMA? - Iz podboške krajevne skupnosti se bo to jesen vozilo, v različne kraje krške in drugih občin v organizirano varstvo okoli 15 predšolskih otrok. Ze to dovolj zgovorno pove, s kako velikimi pričakovanji spremljajo tamkaj gradnjo nove osnovne šole, v katere okviru bosta tudi dva oddelka vzgojnovarstvene ustanove. Pravijo, da bi ju lahko že danes v celoti napolnili! Zdaj i 5000 delavcev, 1500 se jih vozi na delo izven občine. Prizadevanja občine pa gredo v smeri čim večjega zaposlovanja doma. Tako naj bi v naslednjem srednjeročnem obdobju dobilo delo v domači občini še 1000 delavcev. Pričakovanja, da bo tako, so povsem realna. Letos so bile zaključene naložbe v nove tovarne v Elmi na Čatežu, Iskri v Mokronogu, v obrat Agrostroja v Šentrupertu, pripravljajo se na začetek gradnje v Donitu. V naslednjih letih pa naj bi razširili proizvodnjo v Novolesu, Trimu, Elmi, Dani, Kolinski, Trelesu in še kje. Vendar razvoj ni omejen samo na industrijo. Velik napredek je bil dosežen tudi v kmetijstvu. S smortnimi naložbami se je bistveno povečala proizvodnja -kmetijskih pri del- jo bo dr. Jože počastitev prtfenika bo t*1 športnih tekmovanj bo v Trebnjem začetek del pri novi pekariji. Popoldne ob uri bo otvoritev modernizirane ceste od Mokronoga do spomenika Gubčeve brigade na Trebelnem, kjer bo tudi proslava. 5. septembra bo v Mokronogu otvoritev nove tovarne Iskra, kjer bo govoril Marko Bulc, vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ. V soboto bo slavnostna seja vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine, popoldne ob 17. uri pa bo koncert pihalnih orkestrov iz Trbovelj, Guastalle in Trebnje- SREČANJE BORc*J GUBČEVE BRIG*^ Ob prazniku občin®^^ nje pripravlja tlC„,č^ije občinska skupščina borcev Gubčeve bnp* ^ Borci te enote NU > iej imajo svoj domicil 5. občini, se bodo sre , po- U. uri K a septembta ob 14* pri nr\l HriA v V^lik^m ^ >r p* v bo odpravil neposr® Eoldne v Velikem ovski koči. Kdor P® Veliki” Gaber,' sŽ bojf°i odpeljal iz Trebnj e avtobusom. ALI BODOČE inkasanti-, Čeprav v trebanjski razpolagajo z veliko POČITNIŠKO BRANJE - Tudi v kršlci Valvasorjevi knjižnici in čitalnici je v poletnih mesecih izposoja nekoliko večja kot običajno. Več bero šolarji pa tudi odrasli, ki si za oddih odberejo kar več knjig naenkrat. Seveda je branje, poletju primemo, nekoliko „lažje ’. KAKO DRUGI C? - Krški rokometaši bodo te dni startali že drugo sezono zapored v eni izmed drugih republiških lig. Za tekmovanje sc že dalj časa vestno pripravljajo, odigrali so že in še bodo večje število trening tekem, boljšo uvrstitev od lanske pa pričakujejo, ker so sc tudi nekoliko okrepili. ■hiranj«™:^ stanovanji, pa pobu<^j-vendarle ni tako en *uv,» ^ Resda zdaj nimajo 4® z»t4 dolgovali kaj dalj . ® imajo težave pri pobu3 pn Inkasanti namreč P^y, j najdejo strank doma, J(jj riJJjo t bodo denarja in podobno, omejitev pa inkasa mogli več Pla&va jjč«y^L namreč na sistem pa 'g. poštnih položnicah. * t0 bo plačevanje najem ceved*J~ p vaflja še bolj odvisno od zavesti oli sP-Tjo je zdaj še prezgodaj ja no- r„hVo na sc zg0*- DALJNI IZVIRI VITAMINOV - Takole je neki prodajalec zelenjave iz dalnjega Prizrena postavil »ijbe s sadjem in zelenjavo pred mirensko „Dano”. Vendar je bilo med delavci iz te tovarne bolj malo kupcev. Zaradi visokih cen so sadje in zelenjavo bolj gledali, kot pa kupovali. Lahko pa Wnjfc inkasanti Prist l. Ivanje 5 rarje in bo P j starem-potekalo še naprej P _s»ptembra 1980 Bo po mostu prišel asfalt? pri * - —..— - ■ — - - Hajst gospodinjstev iz Brdarcev in šipka je zgradilo most čez Lahinjo — Rezširili | tud' vaško cesto — Radi bi asfalt še med Podlogom in Veliko Lahinjo im t a[c‘ š*Pek, odmaknjeni vasi v krajevni skupnosti Dragatuš, ata skupaj le 15 hiš. Teh 15 gospodinjstev se je lotilo in v veliki i " * uspešno opravilo veliko dela: namesto starega, dotrajanega uega mostu čez Lahinjo so zgradili novega, betonskega. blizu 100 delovnih ur. Še kakšnih 20 jih bo moral narediti, preden bo delo končano,” pravi Pašič. Ta most in cesta od Podloga preko Brdarcev nam je dala 20 firm T^0*’ g02dno gospodarstvo Drim 1maricv. 12 tisočakov so njjl* . 'judje. ki sicer niso iz most,,vasi’•pa “nai° na tei strani Predv„tSM?J0 zemlj°>“ je povedal ko gradbenega odbora Vin- vaščan- eda so največ prispevali dalo no SfmnV!ak0 gospodinjstvo je tuT ° . T10 dmarjev, prispevali Potreben les in opravili so vse smo delali od jutra do - 0 ^daj je vsak opravil Je naloge pri planiranju ktmf»~. Vderai^nji seji občinske donim *?,e Črnomelj, prvi po po£om kem obdobju. ® največ aia vn,a{b Posvetili dvema skl op o- o UK,„-,ani: ^ajptej je beseda tekla občini 7 “ju. planske aktivnosti v Podrnua1 nadaljnjih nalogah na tem *ovor ni/- dlugi točki P3 je bil Hani,, L dejnopolitičnem usposablja komunistov v občini ■ Podloga, z butorajske pa do Velike Lahinje. Vmes je 2 kilometra te nesrečne ceste, ki je bila nekoč občinska, sedaj pa je vaška. Posodobitve te ceste so se po vojni lotili že dvakrat, vendar se je delo vedno ustavilo. Vaščani so sedaj razširili okoli 900 metrov ceste od mostu do križišča Šipek—Lahinja, za kar je krajevna skupnost dala 50.000 dinarjev. Vaščani ne skrivajo želje, da bi radi dobili asfalt, seveda pa bi sami naredili podlago. Iz- teh vasi se sedaj vsak dan vozi na delo v Črnomelj okoli 25 ljudi, ki morajo na avtobus ali na Lahinjo ali v Podlog. Če bi posodobili ta dva kilometra ceste, bi bila hkrati to tudi obvoznica med Črnomljem in Dragatušem. A. BARTELJ ■ 'j. Vinko Pašič: »Vaščani Brdarcev in Šipka so dokazali, da so pripravljeni veliko prispevati za napredek svojii vasi.” in Šipka do Velike Lahinje sta eden večjih problemov prebivalcev teh vasi. Z dragatuške strani je asfalt do MASOVNO PO KROMPIR - Te dni je bilo videti po njivah ne samo kmete, marveč tudi take ljudi, za katere bi človek mislil, da ne vedo, kako se prime motika. Pa se, vsaj pri kopanju krompirja, vedno znova izkaže, da nekajletno bivanje v mestu pravega kmečkega človeka ne pokvari. Poleg tega se taka pdmoč staršem ali pnjateljem tudi izplača: domov grede se avtomobili spremenijo v prave shrambe krompirja, pa še kaj bolj mesnatega je vmes. ZADNJI ZDIHLJAJI - S polet- jem se poslavlja tudi sezona veselic. Letošnja je bila res* bogata, saj je bilo ob sobotah in po več veselic, včasih so bile tako blizu, da je bilo moč slišati godbo in vriskanje 3 ene na drugo. Začudo se ni nikoli zgodilo kot na kakšni kulturni prireditvi, da bi bilo več nastopajočih kot obiskovalcev. Zadnjo nedeljo je na Bistrico številne obiskovalce privabila lovska veselica; ena večjih privlačnosti veselice je vsako leto lovski golaž, ki je za sladokusce prava poslastica. Tudi letos je te dobrote najprej zmanjkalo. Eriiin- MOST — Ko je bilo delo pri gradnji mostu čez ®oči v*šku> so vaščani Brdarcev in Sipka delali od jutra do enak- °«alo je res staro in mlado, pa tudi ženske so se OVredno kosale z moškimi. (Foto: foto krožek OŠ Dragatuš) Zariov dom na Jugorju kamen zanj bodo položili v nedeljo na srečanju -^borcev — Brez pomoči od drugod ne bo šlo 5^evna skupnost Jugoije Ptebhrai!? le okoli dvesto Po Z* v- Že prej, še posebej itv^ovitvi *ga4keJ1 dni-dobrima dvema ,J“ nJ?* Pokazalo, da tako *Ho ®lajo za v L . *Obo v bivii ;no- organizacij in društev ’ prostor. L' •»no v ki,-; ^ to v najemu le za n,.i 'na kuži, kjer pa weii •estanek premalo ga*fl,k0 '»» o - . elanov, v tej sobi pa f vffijodivmoprS.o.Zato *kupnosti že pred *.eu razmiSiati o eradnii nekaj denarja obljuoila občinska gasilska zveza. Upajo, da jim bo pomagala tudi kakšna interesna skupnost. Na Jugorju se zavedajo velikega pomena novega doma za celotno življenje v krajevni skupnosti, zato so zanj pripravljeni sami precej prispevati, vendar je jasno, da brez tuje pomoči tega velikega dela tako majhna krajevna skupnost ne bi zmogla. A.B. t famemiT1 tazmiaj»ti o gradnji 1Ch^8u,d0Ina M L“*i. v ea*ilci, Wra- potreben prostor n°Politk5„„ Vna skupnost, družbe-, hmeljni °^anizacije in drugL polnih za novi dom M »lovesnosti ob So začeb1"! upaj°* da bodo S v^ifadlti »e letos. Seveda t^mo4 jim £ u! °Pravili sami-Go>Hn ljubil Črnomaljski ,8°5>odantva; ves la dom Srečanja borcev bo M Prihodnje leto pa je L Ponekod • “ Medtem t)N° ieti Pnt°žujejo nad l«l08ovanovi w xromPina. s® žad°voljJ. Trnovca * "jo MODA NA VINOMERU Po ustaljeni in uspešni navadi je metliška Beti v začetku septembra začela na Vinomeru za svoje kupce prikazovati izdelke iz kolekcije za pomlad in poletje 1981. Manekenke in manekeni bodo kupcem iz vse Slovenije prikazali kopalke, majice, trenirke, spalne srajce, pižame in številne druge artikle iz velike kolekcije, medtem ko si bodo morali modele za dojenčke ogledati kar na stojalih, saj najmlajši res niso navdušeni za manekensko dela Milan Vajda za novega predsednika IS Na zadnji seji predsedstva OK SZDL Metlika je osrednja pozornost veljala spremembam v občinskem izvršnem svetu. Dosedanji predsednik izvršnega sveta Anton Pezdirc bo po dogovoru sprejel novo odgovorne ftinkcijo v dolenjski regiji. Po razpravah v vodstvih družbenopolitičnih organizacij so za kandidata za predsednika izvršnega sveta imenovali Milana Vajdo, sedanjega predsednika OK SZDL; postopek naj bi bil izpeljan ta mesec. Pri izbiri kandidata so upoštevali tudi njegovo dosedanje družbenopolitično delo in pa dejstvo, da je že sedaj v veliki meri sodeloval pri uresničevanju nalog, tako da ne bi prišlo do zastojev pri delu izvršnega sveta. POKOPALIŠČU OGRAJO Do dneva mrtvih letos bo dobilo novo kočevsko pokopališče ograjo. Potrebna je predvsem zato, ker so divjad in romski konji, popasli cvetje po grobovih. Z deli bodo | začeli te dni. Ograja bo dolga kilometer, veljala bo 1,2 milijona dinarjev, gradila jo bosta Impol in Zidar. Ograjene bodo tudi površine, I ki jih je pokopališče pridobilo pred 1 kratkim. Pokopališka uprava je te dni kupila nov avto za prevoz pokojnikov. Zdaj imajo tri vozila in pri delu ne bo več zastojev. Poslej bodo lahko prevažali po potrebi oz. naročilu pokojnike tudi v druge republike, česar doslej niso mogli. ČRNOMALJSKI DROBIR —■ifTmrrmir ' Vikend naselje nazaduje Zanemarjene in ne dovolj izkoriščene hišice kočevskih delovnih organizacij v Dolu ob Kolpi strani Kolpe, ki je pripeljal sem s čolnom vsaj češplje, včasih še krompir, na posebno željo pa je celo kje našel jajca. Kolpa privablja vedno več ljudi, zato bi se bilo treba odločiti, če naj bi v Dolu uredili kamp ali ne, oziroma vsaj povečali število vikend hišic. Morje je vedno dražje, vedno bolj natrpano, promet je nevaren, voda umazana, zato ljudje vedno bolj odkrivajo in obiskujejo skrite a lepe kotičke, kot so tudi kraji ob KolP‘- J. PRIMC DROBNE IZ KOČEVJA SMRDLJIVI KONTEJNERJI -Namesto kant za smeti imajo zdaj : so nameravali uvesti že Sri večjih stanovanjskih stavbah v Kočevju zaboje.................... odpadke. Te so namera pred leti, a se stanovalci s tem niso strinjali. Zdaj so jih vpeljali, ne da bi stanovalce vprašali za mnenje, saj se ti verjetno s takim ukrepom spet ne bi strinjali, če so že to štorih — in stanovalci se bodo slej ko prej s tem sprijaznili — naj bi še poskrbeli, da bodo kovinski zaboji ob praznenju tudi temeljito oprani. Zdaj pogosto iz njih smrdi in lahko pnde se do bolezni. Bojazen pred tem smradom je bila tudi vzrok, da so bili občani doslej vedno proti kontejnerjem. V Dolu ob Kolpi ima kočevski LIK eno vikend hišico, kemična tovarna »Melamin” pa tri. V najbolj vročih dneh je bila redno zasedena le hišica Lika, izmed treh hišic »Melamina” pa le ena. Ce že pri Melaminu ni zanimanja za oddih v Dolu, bi lahko hišice ponudili ostalim delovnim kolektivom. Zanimanje za letovanje v Dolu je, saj precej dopustnikov postavlja tu tudi šotore. Sanitarije so zanemarjene in uničene, čeprav imajo ključ zanje le vikendarji Lika in Melamina. Tudi hladilnik v teh prostorih ne dela, čeprav bi ga Melaminovi dopustniki zelo potrebovali. Melaminovci predlagajo, naj bi v vsako hišico namestili hladilnik, kot je v hišici Lika. Hladilniki so toliko bolj pomembni, ker so težave z oskrbo z živili Meso lahko kupijo le v Predgradu (če ga sploh imajo) ali v Kočevju, kamor pa ne morejo vsak dan, saj je Kočevje daleč, cesta slaba. Turisti, ki jih je tu precej, pričakujejo, da se bodo s sadjem, mlekom, zelenjavo, krompirjem, kruhom in celo mesom oskrbovali pri kmetih. Vendar je upanje varljiva Kmetje nimajo naprodaj ničesar, vsaj na slovenski strani Kolpe ne. Letos poleti jih je iz zadrege reševal star kmet s hrvatske DROBNE IZ KOČEVJA SPOMINSKI DNEVI - Oktobra je veliko spominskih dnevov: 2. oktobra je mednarodni dan miru, 3. občinski praznik Kočevja in na isti dan še mednarodni otroški dan; 10. oktobra je dan SKOJ, 24. dan OZN in 31. dan varčevanja. Torej dela bo dovolj, četudi bi vsak ta dan le skromno proslavili Letos bomo 23. oktobra slavili še ustanovitev prvega telovadnega društva SOKOL v Kočevju. O vsem tem se bo treba pogovoriti na sestanku usklajevalnega odbora SZDL. UPE SEKAJO - Lipa je koristno drevo predvsem zaradi zdravilnega cvetja ter dobre čebelje paše, zato bi morala biti zaščitena. Donos cvetja prinese več koristi kot posekano deblo. Že s samim brezobzirnim obiranjem oz. kleščenjem vej delamo na tem drevju veliko škoda Opaža se, da je lipovega drevja po naših hostah m vaseh vedno manj. Podobno sekajo vsako leto neodgovorni posamezniki tudi češnje, da lažje oberejo sadeže. PREVEC MRTVIH - Zadnie čase se je pripetilo na območju naše občine več smrtnih nesreč: smrt pod traktorji, smrt zaradi električnega toka, utopitev zaradi šale, obešenje itd. ter več težkih poškodb iz podobnih vzrokov. V podjetjih je tega manj, ker je služba varstva pri delu budna. Težje pa je na kmetih in pri zasebnikih, kr se sami lotijo raznih del, za katere je treba imeti znanje in izkušnje. Nekoč smo imeli za taka dela predavanja v prosvetnih društvih. Tudi danes ne bi bila odveč. KOLPA Se VEDNO VABI - Kolpa je privlačna skozi vse leto, še > posebno pa od maja do septembra. Zadnje dni se je ohladila in I zagazijo vanjo le še najpogumnejši. (Foto: Jože Primc) r KULTURNI DOM EDVARDA KARDELJA V okviru praznovanj letošnjega praznika občine Metlika - praznujejo ga 26. novembra — bodo metliški kulturni dom poimenovali po Edvardu Kardelju. Na zadnji seji predsedstva OK SZDL so sporočili, da so za to dobili soglasje ustreznih republiških organov in družine pokojnega velikega revo-jucionaija in misleca. SPREHOD PO METLIKI ŽE VELIKOKRAT SE JE POKAZALO, da bi mesto potrebovalo dobro ojačevalno postajo za ozvo-čitve znotraj in na prostem. Osnovna šola in mladinski klub imata nekaj podobnega, vendar zadevščina največkrat odpove ravno takrat, ko bi morala pričeti delovati. Govorniki nato rdijo ob pokanju, šumenju in cviljenju, gledalstvo pa se zabava in se pritajeno ->asmiha. Marsikatera resna stvar je že šla k hudiču prav zaradi pomanjkanja aparature, ki tudi ne stane toliko, da se ne bi kje izvrtal denar zanja BIFE IN TRGOVINA BLIZU PRODAJALNE KOKRA na Dragah sta ponovno odprta, seveda v novi, lični podobi, ki sta jo dobila po adaptaciji lokalov. Gostov in kupcev ne manjka, kajti v tem delu mesta je tudi improvizirana avtobusna postaja in čakajoči radi pošljejo kaj po griu ali pa si nakupijo kakšne stvari, ki jih sicer ne bi saj bi lahko prav zaradi nakupovanja zamudili avtobus. V bife pa skočijo na kavico tudi sprevodniki, šoferji in potniki avtobusov, kajti vozni redi so ukrojeni tako, da je tudi za poživitev nekaj časa. POKRPALI SO CESTO od Metlike do Starega pilda in dalje proti Trnovcu, da je videti kot beračeva malha. No, videz res ni važen, glavno je, da kolesa ne padajo v luknje in da je preklinjanja med šoferji manj, gladko cestišče pa je tudi varnejše. Vzrokov za nerganje o dabi cesti skozi mesto ni več, poiskati bo pač treba kaj drugega za izlivanje svojega žolča. metliški tednik tram 80 LET TELESNE KULTURE Telesna kultura v ribniški dolini slavi letos 804etnico. Kolesarski klub slovenskih bidklistov Ribniške doline je bil ustanovljen 16. maja 1900. Svečanosti ob tem jubileju bodo v novembru in decembru, saj mora tdesno-kultuma skupnost prej zbrati potrebnih 100 do 150.000 din. Med svečanostmi so predvidene naslednje: svečana seja skupščine TKS, podelitev priznanj in značk Stanka Bloudka in TKS Ribnica, odkritje spominske plošče padlim sokolom v drugi svetovni vojni, otvoritev zaprtem plavalnega bazena v Ribnici, izdelava monografij zaslužnih te-lesnokultumih delavcev in manjše proslave po krajevnih skupnostih. Berite »Dolenjski list« Za jubilej nov gasilski dom 80 let GD Slemena — Na doslej največji prireditvi pri Sv. Gregorju nastopilo 300 uniformiranih gasilcev Nedavne svečanosti ob 8(Metalci Gasilskega društva Sv. Gregor v ribniški občini so se udeležili gasilci iz vseh društev v občini, ki so v paradi sodelovali tudi s svojo tehniko. O zgodovini in delu društva je na proslavi govoril predsednik KS Sv. Gregor Stanko Lovšin. Med številnimi gosti, ki so se te svečanosti udeležili, je bil tudi častni občan Gregorja dr. Metod Mikuž. V Kulturnem programu svečanosti je nastopil mladinski pevski zbor „Slemena“. Gasilsko društvo Sv. Gregor, kije bilo ustanovljeno v začetku tega stoletja, šteje danes 50 aktivnih članov, ki so se že večkrat izkazali v raznih akcijah- Za letošnji jubilej je društvo dobilo tudi nov gasilski dom, v katerem je orodjarna, pisarne in večja ter manjša sejna dvorana. Prostori gasilskega doma bodo na. razpolago tudi drugim organizacijam in društvom. Novi dom so gradili pet let Člani Gasilskega društva so v tem obdobju opravili 1250 prostovoljnih delovnih ur. Za dom so prispevali tudi 130 kubičnih metrov zelo dobrega lesa. Pri gradnji so gasilcem pomagali s prispevki tudi tozd Združenega KGP Kočevje »Gozdarstvo” Jelenov žleb, INLES Ribnica, RIKO Ribnica in Kmetijska zadruga Ribnica ter Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari občine Ribnica. M. GLAVONJIC OB DELAVNIKIH SKROMEN OBISK - Dom na Travm gori je najbolj obiskan ob sobotah in nedeljah. Ob delavnikih so tu poleti gostje razmeroma redki, saj je Travna gora širšemu turističnemu zaledju še premalo znana. (Foto: Primc) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI PLAVE HALJE PO RIBNICI - V poletnih dneh vidimo po Ribnici veliko „Plavih halj”, se pravi ljudi, ki bi morali biti na delovnih mestih, pa tavajo po Ribnici. Večina jih trdi, da iščejo toplo malico, kar je poleti v Ribnici bolj težko najti, ker so zasebne gostilne zaradi letnih dopustov gostilničarjev zaprte. Med sprehajalci pa so tudi člani tistih kolektivov, ki imajo urejeno toplo malica USPEL DAN SUKNARJEV - Pri Francetovi jami so pred kratkim člani kolektiva »Sukno” organizirali dan suknarjev. Udeležilo se ga je okoli 150 članov kolektiva vseh treh tozdov in skupnih služb. V kulturnem delu programa je nastopil pevski zbor Lončar iz Dolenje vasi. za ples je igral ansambel Bele stene. Izvedli so tudi šaljivo-rekreacijske športne igre, v vseh panogah pa so zmagali domačini, se pravi člani kolektiva iz tozd Jurjeviča. OBNOVILI POSTAJO MIUCE -Te dni so v Ribnici dokončali obnovo prostorov postaje milice. V pritličju so upravne prostore postaje razširili še v dosedanje stanovanje. Postaja pa je v zameno pridobila stanovanjske prostore drugje. GOB SE VEDNO NI - Letos se ribniški gobarji ne morejo pohvaliti z dobro bero gob. Zato je se vedno vprašanje, če bo ob letošnjem Ribniškem semnju tudi že tradicionalna razstava gob. Gobarji upajo, da se bo zadnje dni vreme izboljšalo in da bodo gobe le nabrali RESETd POLENJSEI LIST ZETOR 59 KM na zadnji in sprednji 110 prevoženih ur, prodam. Tone Odlazek, Sloven- pogon, TEDENS|^k. m Četrtek, 4. septembra - Rozalija Petek, 5. septembra - Lovrenc Sobota, 6. septembra — Ljuba Nedelja, 7. septembra - Regina Ponedeljek, 8. septembra -Marija Torek, 9. septembra - Peter Sreda, 10. septembra - Dan mornarice Četrtek, 11. septembra - Ema LUNINE MENE 9. septembra ob 11. uri - mlaj BRESTANICA: 6. in 7. 9. ameriški barvni film Mož na moža. BRE2ICE: 5. in 6. 9. nizozemski barvni fOm Boj za življenje in smrt. 7. in 8. 9. ameriški barvni film Lovec 'na jelene. 9. in 10. 9. jugoslovanski barvni film Osebni predmeti. ČRNOMELJ: 4. 9. angleški film Ljubi Viljem. 5. in 7. 9. ameriški film Ameriška mrzlica. 7. in 8. 9. ameriški film Roj morilcev. 9. 9. italijanski film El mako kavboj. 11. 9. film V soteski kondorjev. KOSTANJEVICA: 6. 9. ameriški film Plačilo v gotovini. 7. 9. drama Zgodilo se je v Marusji. 10. 9. ameriški film Družinska zarota. KRŠKO: 6. in 7. 9. hongkonški film Maščevanje Bnlcea Leeja. 10. 9. nemški film Poskus pobega. 11. 9. kanadski film Uvajanje v ljubezen. MIRNA: 6. 9. ameriški film Kaskaderji MOKRONOG: 6. in 7. 9. nemški film Grške smokvice. NOVO MESTO - KINO KRKA: 4. 9. italijanski barvni film Nasledstvo. Od 5. do 8. angleški barvni film Bagdadski lopov. Od 9. do 11. 9. italijanski barvni film Par - nepar. RIBNICA: 6. in 7. 9. italijanski barvni film Nori seks. mi og SLUŽBO DOBI VAJENCA V UK ELEKTROME-HANIKE sprejme elektromehani-čna delavnica Janko Drole, Ljubljana, Gosposvetska 13, tel. (061) 310-119 dopoldan. ISCEM ZENSKO za dopoldansko varstvo šoloobveznega otroka. Plačilo po dogovoru. Na željo možna soba, kopalnica s tušem m WC. Tel. (068) 85-190. V UK SPREJMEM dva učenca za poklic splošnega mizarja. Mizarstvo Jože Rom, Ručetna vas 19, 68340 Črnomelj. ISCEM DELAVKO za pomoč v slaščičarni. Sobota in nedelji ja Barbii maja 13, Ljubljan^-Sentvid. proste. Marija Barbič, UL 1 SLUŽBO I S C E NATAKAR IŠČE honorarno zaposlitev v dopoldanskih urah ali pa vsak drug dan dopoldan. Radovan Šibarevič, Mačkovec 23, Novo mesto. V VARSTVO VZAMEM DVA OTROKA. Tel. 22-671. KV KUHAR ISCE ZAPOSLITEV. Naslov v upravi lista (3300/80). Motorna vozila PRODAM obnovljeno Z 101, letnik 1975. Tel. 71-289, popoldan 72—194. Sulc, Sovretova 2, Kliko. PO UGODNI CENI PRODAM ŠKODO 120 1, letnik 1978 -oktober. Tel. 852—237 ali 851-09. PRODAM R 4, letnik 1980. Anton Mavrič, Otočec 65. PRODAM PEUGEOT 204 karavan v dobrem stanju. Zdravko Rebek, Dobruška vas 29, Škocjan. PRODAM FIAT 850 in trifazni hidrofor (200 1). Tel. 72-237 od 6. do 7. ure dopoldan. Salamon, Gora 9. Krško. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDI Brežice, Črnomelj, Kočevje, Kriko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebrne. IZDAJATEL/SKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihtr. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Rja Bačer, Andrej Bartelj, J anko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti.) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenj-ska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 11 do 1. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 do 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100603-30624 - Naslov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon - I 22^-365 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto -Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. fotografij lolenjski lis PRODAM PEUGEOTA 404, letnik 1969, registriranega. Ogled v petek in soboto popoldne. Srečko Groznik, Šentjanž 2 a. PRODAM OPEL KADETT dobro ohranjen, registriran do 3. 6. 1981. Jožica Kovačič, Prisojna pot 4, Novo mesto. PRODAM Z 1500 E, letnik 1979, registriran do februarja 1981, odlično ohranjen, po ugodni ceni. Marjan Bukovinski, Trnje 48, 68250 Brežice. PRODAM CITROEN GS CLUB, letnik 1975. Tel. (068) 83-063, Piškur, Trebnje. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1969, v nevoznem stanju. Ruža Bevec, Mestne njive 4/11, Novo mesto. STANOVANJA GARSONJERO ali enosobno stanovanje išče mlad zakonski par v Novem mestu ali okolici. Mo- žnost plačila vnaprej. Naslov v upravi lista (3297/80). MLADA DRUŽINA IŠČE primemo PRODAM KOMBI ZASTAVO 430 K. Gvido Hren, V Brezov log 2, Novo mesto, tel. 22—437. COLN ISTRANKA IN YAMAHA MOTOR (15 KM) prodam za 13 M. Naslov v upravi lista (3291/80). PRODAM SPACKA, letnik 1974. Ogled po 19. uri. Oklešen, Trdinova /c, Novo mesto. PRODAM STAREJŠI VW v voznem stanhi. Franc Jakše, Orehovica 25, Šentjernej. PRODAM neregistrirano Z 750. Naslov v upravi lista (3292/80). PRODAM nov motor avtomatik, trobrziiiec. Šmihel 44, Novo mesto. ZASTAVA 101 lux, letnik 1977, prodam. Stokanovič, tel. 21—398 POCENI PRODAM Z 101, letnik 1973, registrirano do leta 1981. Milankovič, Šukljetova 12, šmi- ' hel. PRODAM Z 101, letnik 1976, dobro ohranjeno. Petar Pavlovič, Majde Šic 19, Novo mesto, tel. 23-659. PRODAM O. 750, letnik 1975. Bučar, Kostanjevica na Kriči, tel. 69-764. PRODAM Z 750, letnik 1974, in PZ, letnik 1974, registrirana za celo leto. Gabemik 2, Škocjan. PRODAM Z 750 po ugodni ceni. Andrej Cekuta, Dol. Prekopa 1. PRODAM CITROEN GS CLUB, letnik 1972. Franc Kirm, Brezovica, Mirna. PRODAM R 4 TLS, november 1977. Informacije vsak dan po 18. uri. Drago Vuica, Jerebova 20, Novo mesto UGODNO PRODAM FIAT 500. Markovič, DoL Toplice 170. PRODAM FIAT 126 P. Informacije na tel. 24-943 popoldne, dopol- PROD^M2TAM52001, letnik 1972, v dobrem stanju. Nemanič, Podgrad 28, Stopice. PRODAM Z 1500 E, letnik 1979. Boris Jaklič, Sela 2/a, Raka. UGODNO PRODAM DYANO, prva registracija leta 1978. Informacije na tel. 21-823. UGODNO PRODAM Z 750. Informacije na tel. 85-121. stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Cena po dogovoru. Anica Divjak, Cerov log 9, 68310 Šentjernej. ODDAM trem dekletom sobe s centralnim ogrevanjem. Naslov v upravi lista (3298/80). ODDAM OPREMLJENO SOBO s centralno kurjavo za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (3299/80). PRODAM PRODAM dnevno sobo. Baržič, Kristanova 12, Novo mesto, tel. 25-734. KINOPROJEKTOR SUPER 8, italijanski, tonski, prodam. Sitar, Šmihel 54. PRODAM GRUNDING avtoradio s kasetofonom stereo z anteno in dvema zvočnikoma. Informacije na tel. 23 -606 dopoldan. PRODAM nov barvni televizor Gorenje, ekran 67. Informacije na tel. 25-726. PRODAM moško kolo s prestavami, otroški tricikel, 30 novih plohov, 24 špirovcev dolžine 4 m in 150 betonskih zidakov. Tel. 22-877. PRODAM fiksna okna .Jelovica", nova, pakirana po polovični ceni. Okna 140 x 140 - 2 komada, 60 x 80 - 1 komad, 100 x 130 - 1 kom., 120 x 140 - 1 kom., in balkonska vrata 80 x 220 - 1 kom. Informacije po tel. 25-102 popoldne. UGODNO PRODAM dnevno sobo ETA. Tel. 85-121. PRODAM pohištvo za dnevno sobo in spalnico tudi na posojilo. Kozole, Nad mlini 19, tel. 25-178. POCENI PRODAM malo rabljen kavč. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure. Marina Bukovec, Kotaije-va4,Novo mesto. PRODAM spalnico, štedilnik (plin, elektrika). Oged od 14. do 16. ure. Kotnik, Trdinova 6, Novo mesto. PRODAM 2 polkavča in 3 fotelje. Klobučar, Mestne njive 9/3, Novo mesto. PRODAM novo tonsko kamero Boiex. Informacije na tel. 23-979. UGODNO PRODAM raztegljiv kavč in dva fotelja - sedežna garnitura. Kuzma, Kolodvorska 51, Črnomelj, tel. 76-731. PRODAM avtoradio znamke Blaupunkt Informacije dopoldan po tel. 23-887. PRODAM 600 1 šmarnice po 15 din liter. Blaž Koncilja, Vrbovec 1, Dobrnič. PRODAM spalnico. Keber, Trdinova 5 a, Novo mesto. . NOVE 12-, 13-, 14-, 15- in 16-coiske gumi vozove za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego prodam. Delamo tudi vse Stane Bulc, Jurčkova 73, Ljublja-na—Rakovnik. Stane Bulc, Jurčkova 73, Ljubljana - Rakovnik, nik. PRODAM rabljena okna in vrata z lesenimi roletami, oziroma brez njih. Tel. 71-211. Naslov v upravi lista (3293/80). PRODAM 12 vreč barve za perlif fasado, ozlit p beli in nerjaveča vratca za krušno peč. Silvo Pajk, Gorenja vas 7 a, Šmarje ta. PRODAM ležišče z jogijem in kot -klopi za kuhinjo. Hočevar, Kristanova 24/4, Novo mesta MIZARSKO KOMBINIRKO širine 40 cm na 40 operacij prodam. Alojz Prosenik, Dolnje Brezovo 9/a, 68283 Blanca pri Sevnici. PRODAM rabljeno dnevno sobo in močan raztegljiv kavč (dvojno ležišče). Brinovec, Majde Šilc 20, Novo mesto, tel. 25-478. PRODAM malo rabljen 15-colski gumi voz. Franc Jurečič, Groblje 11, 68310 Šentjernej. OGLAŠUJTE V DL! PRODAM ZIDANICO, 3500 m2 vinograda (Vinji vrh), dostop z avtomobilom. Ponudbe na tel. (064) 44^586 ali pod šifro „150.000 din”. HIŠO, novo, enostanovanjsko, kupim. Stane Lavrinšek, Krško, tel. 71-278 zvečer. PRODAM hišo s posestvom, možno tudi za obrt ali skladišče. Ogled v soboto in nedeljo popoldne. Naslov v upravi lista (3294/80) PRODAM nov vinograd na Vinjem vrhu pri Beli cerkvi, 300 trt, 5 in 6 let star, z zidanico do 5 faze, z vsem inventarjem. Naslov v upravi lista (3295/80). PRODAM 10 a vinograda v bližini Mirne peči. Naslov v upravi lista (3296/80). PRODAM gradbeno parcelo v Novem mestu z urejeno dokumentacijo. Ponudbe pod „GOTO-V1NA”. RAZNO STAREJŠI FANT s svojo hišo ob cesti blizu železniške postaje, mirnega in dobrega značaja, želi spoznati dekle ali vdovo, staro od 40 do 60 let. En otrok ni ovira. Ponudbe pod „JESEN”. NUJNO POTREBUJEM 15 M, po možnosti od privatnika. Ponudbe pošljite pod šifro „VRAClLO OB NA POri iz centra Novega mesta proti Mestnim niivam sem izgubita zlat prstan. Na notranji si mi prstana je vgravirano: Helena 3. 12. 1978. Ker mi je prstan drag spomin, prosim poštenega najditelja, da ga proti nagradi vrne na naslov: Vera Škrbec, Lamutova 11 a. Novo mesta ^OBVESTILA I OPRAVLJAM PREVOZNE STORITVE, SELITVE. Informacije po tel. (068) 85-190. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da smo pričeli z zaščito avtomobilov s 1. septembrom na Partizanski cesti 21, Novo mesta Priporoča se sobosljkarstvo in pleskarstvo Ivan Bobič, tel. 21-115. NOV FOTOATELJE V NOVEM MESTU v Vrhovčevi ul. 5 bo na voljo občanom od 15. septembra dalje. Z vsemi vrstami fotografskih uslug se priporoča FOTO ADI ZAGRUACA! OBVEŠČAM, da sem na novo odprl valjčni mlin. Priporoča se Alojz Petje, Zabukovje 34, Mirna. IZREDNA PRILOŽNOST! 4 slike za osebno izkaznico, vozniško dovoljenje in potni list čmo-bele in barvne, dobite v eni minuti. Priporoča se fotograf Cvetko Tramte, Breška vas 3, Šmarješke Toplice. ska vas, lenjskem. Šentrupert na Do- kupim KUPIM vse vrste starih in novih značk. Borislav Račič, Milke šobar 2, 68330 Metlika. BRANE GRACAR, Roženpelj 5, Dobrnič, raznašam besede, ki sem jih govoril o MARIJI GLAVAN z Roženplja 4, za neresnične. li BRtZlŠK*:,.! POKODNlSNlCt V času od 23. do 30. avgi^J j brežiški porodnišnici rodile'et-fid Janežič iz Vrhka - Gašpejja, Kolman iz Kapel - dečk»i . Barkovič iz Rajca - Martuio,A«« Katanec iz Krškega -Dragica Buhin iz Bestovja - Nada Breskvar-Vejnovič £ - dečka, Nada Lajkoviča j- Bgjj - Moniko, Karolina Bibič tz vasi - Kristino, Milena Glogov ^ Brežic - Stanislava, Višnja Stff^U Grdanjcev — Ivana in Pavlic* iz Kraja Gornjega ČESTITAMO! Mana- ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame in stare mame ANE SLAK Vrfipeč 9 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom zt w0 pomoč, izraženo sožalje, darovano cvetje ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: hčeika Ani z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, sestrična in teta MARIJA JANC iz Dd. Kamenja 12 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in vsein. ki so nam v tem težkem trenutku pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Iskrena hvala ZZB za podarjeni venec ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: hčeiki Marija in Pepca z družinama, hči Anic* in Cilka, vnuki in ostalo sorodstvo Kmetijski stroji PRODAM dobro ohranjen traktor Ursus (35 KM), Bobnar, Prečna 19, Novo mesto, tel. 23-486. PRODAM MLATILNICO z vgrajeno napravo za čiščenje. Janez Kobe, Dol. Straža 57. PRODAM TRAKTOR FERGUSON 35, 2000 delovnih ur, in prikolico kiper Ljutomer. Salmič, Družinska vas 36, Šmarješke Toplice, tel. 84-967. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, strica in ***** ANTONA KUMERJA z Mestnih njiv 10 i tel je®’ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem in delovnim organizacijam, ki so P° ?no * spremili na zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. zahvaljujemo ZZB, njegovemu soborcu tov. Virantu zap°* besede, kakor tudi pevcem in godbi. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in očeta SLAVKA MORETA iz Novega mesta se iskreno zahvaljuj v najtežjih trenu ' mesto, Združenju šoferjev besede in darovano cvetje. Žalujoči: vsi njegovi 18 DOLENJSKI LIST ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče ANE KLEMENČIČ iz Sel pri Jugoiju ^ 7 reno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem 2ak™,^ncem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Sečovr *m? x organizaciji ZZB, kolektivu Litostroja, Klavnici •?’ °*' Mirna peč, IMV Novo mesto za podarjene vence in omikom za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 65. letu starosti nas Je po zelo težki bolezni zapustil nas dragi mož oče, stan oče, brat in stric JERNEJ PER iz Stranske vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, nas tolažili, podarili pokojnemu vence in cvetje ter ga spremili na njegovi- zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto in zdravnikom Zdravstvenega doma v Črnomlju za nesebično pomoč in nego v času bolezni. Gasilskemu društvu Stranska vas, godbi iz Metlike, govornikom za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Alojzija, sinovi Mlan, Jernej, Lojze in Jure z družinami, Jože in hčerka Irena z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je letu starosti zapustita naša žena, mati, hči, sestra in teta v 45. draga FRANČIŠKA DRAGICA GLIVAR z Drske 27 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka za vso skrb in nego ter lajšanje bolečin. Enako kolektivu Novoles Straža, njegovim godbenikom, govorniku in dr. Balohu, tov. Stanetu Liscu in njegovemu kolektivu. Iskrena hvala duhovniku za opravljeni obred. Za tolažilne besede in množično spremstvo na zadnji poti vsem najlepša hvala! Žalujoči: vsi njeni L V SPOMIN Pre*eklo je leto, odkar je tragično preminil FRANCI VRČEK z Ravnega pri Raki kad SŠ* brat> nikoli ne boš pozabljen. O, kako si nam blizu, S .M stojimo ob tvojem grobu, a kako si resnično daleč od nas! °J° smrtjo se je podrl steber našega rodu in razblinili vsi upi. Neutolažljivi: mama, oče in sestre z družinami V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 28. avgust, ko nas je zapusti naš dragi mož in oče MARTIN MAJER iz Gabrijel pri Krmelju Mineva žalostno leto, odkar te je nepremagljiva bolezen prezgodaj odtrgala od nas. Zelo tiho in prazno je brez tebe, ne moremo verjeti, da te ni, toda grob nam govori, da te za večno ni. Žalujoči: žena Angelca, Lado z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našlja očeta in dedka MARTINA GAČNIKA iz Boričevega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih urah stali ob strani, počastili njegov spomin in ga spremili na njegovi zadnji pod Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju novomeške bolnice za požrtvovalnostni trud pri lajšanju bolezni, Lovski družini Padež, ing. Pavcu za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Šmihela, kolektivoma DO KZ Metlika in Novdesu, sovaščanom za izkazano pomoč ter duhovščini za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Novo mesto, 28.8. 1980 i ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata JANEZA KRAMARJA iz Jurčičeve 19, Trebnje Joaej^Ieno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in ter nS”’ ki *° nam pomagali v težkih trenutkih, darovali vence PotLB , ga v tako ^ikem številu spremili na njegovi zadnji bru$tvi0Sekna zahvala Gasilskemu društvu Trebnje in Ponikve, Podari* uP°kojencev, TOZD-u za vleko vlakov Novo mesto za dufitno..cvetje in izraženo sožalje, pevcem za zapete žalostinke “"ovniku za lepo opravljeni obred. uj°či: žena Jožefa, sin Janez z družino, brata in sestra ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izpita naše drage stare mame in tete m FRANČIŠKE ŠTEFANIČ iz Dragatuša 22 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za iztečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter za številno spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi za poslovilne besede tov. Bečaju in Cestniku, KO ZZB, Gasilskemu društvu, pevcem in godbi iz Črnomlja ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčeika Pavli, sm Mirko in Ra^co z družinami, Tinka in ostalo sorodstvo V SPOMIN LJUDMILI ANTONČIČ iz Gaberja pri Dobovi Minila so tri le mlado življ preboleti. o tri leta. draga hčerka, odkar je tragično ugasnilo tvoje iivljenje. Se vedno je v nas bolečina, ki je ne moremo i. Hvala vsem, ki se je še vedno spominjate. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 81. letu starosti za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče in prastari oče POLDE PINTARIČ s Tanče gore 1 Žaljvai- o!?0® J ter*1 vse?1'ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in .H^izaciii vinJ a spremili k zadnjemu počitku. Hvala (.■Mnizaciii ^vr?Jna spremili k zadnjemu počitku, mna Gn rt x Posebno tov. Poldetu Bečaju za poslovilne v impn^V^gora’ tov- Antonu Stefaniču za poslovilne 2?, .“jencev i* & ln Ya&anov ter vaških organizacij, društvu "'ču, itis-jf Črnomlja in kolektivu rudnika Kanižarica, tov. Je Poslovil v imenu kolektiva. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi hčerke IRENE SUMINE se iskreno zahvaljujemo za večletno zdravniško pomoč doktorjema Drinovcu in Jakietu iz Ljubljane, osebju novomeškega dializatonkega centra, zdravnikom in sestram metliškega Zdravstvenega doma, šoferjem rešilnega avtomobila, delavcem, prijateljem in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij delovnih organizacij Beti in Komet ter občinskim družbenopolitičnim organizacijam za podarjene vence, poslovilne besede in izraze sožalja, pevskemu zboru Beti za petje. Hvala vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje m ki ste spoštovali in imeli radi našo Ireno. Žalujoči: mati, oče, brat ter drogo sorodstvo iz Kraiga, Reke, Beograda, Boeblingena, Zagreba, Novske, Karlovca in Ljubljane ZAHVALA V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in babica FRANČIŠKA BOJANC z Male Cika ve 4, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter našo drago mamo premili na njeni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo družinam Uer, Mihelič in Nagelj, delovni organizaciji 1MV-TOZD tovarna . avtomobilov in pnkolic, krajevni organizaciji ZZB Mali Slatnik za podarjene vence, tov. Justini Turk za izrečene poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste pokojni izrazili zadnje spoštovanje. Žalujoči: sinovi Tone, Ivan ifl Jože z družinama, hčerka Marija in Anica z družinama in ostalo sorodstvo 19 V nedeljo semenj w Ribnici Prikazane bodo vse panoge suhorobarstva, lončarstvo, razen tega pa bodo letos močneje zastopani tudi obrtniki, saj so prav ti omogočili letošnji Ribniški semenj 5 Dolžnost preglasi čustvo 1 S parado krošnjarjev, godbe na pihala, narodnih noš se bo v nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri uradno začel letošnji »Ribniški semenj”, največja ribniška prireditev. Neuradno pa se bo semenj začel precej bolj zgodaj zjutraj z razstavo, prikazom izdelovanja in prodajo izdelkov suhe robe, lončarstva in raznih drugih obrti. Ob> 10. uri bodo v domu JLA odprli razstavo del akademskih slikarjev, ki so sodelovali julija letos na likovni koloniji v Ribnici. Nato bodo prav tako v domu JLA odprli še razstavo vezenin in ročnih del. V ribniških izložbah bo razstavil svoje fotografije z lanskega semnja znani fotograf-amater France Modic. Ni pa še znano, če bodo tudi letos razstavljali ribniški gobarji, ker gob ni. Pravijo, da bodo tudi oni pripravili razstavo, če bodo zadnje dni gobe le obrodile. Pokrovitelj letošnjega Ribniškega semnja bo Zveza združenj obrtnikov Slovenije, ki bo za njegovo izvedbo prispevala 50.000 din. Organizator semnja bo Združenje obrtnikov Ribnica, priprave za izvedbo semnja pa vodi organizacijski odbor, v katerem so razen predstavnikov obrtnikov še predstavniki Turističnega društva, krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, trgovine, kulturne skupnosti, narodne zaščite in drugi. Na letošnjem semnju bodo obrtniki močneje zastopani kot na dosedanjih. Osrednji del semnja pa bo še vedno posvečen suhorobarjem in lončarjem, (ki bodo tudi kazali, kako se roba izdeluje) ter proda- % * \ I Človeka pretrese že, ko prebira časopisne stolpce črnih kronik prometnih nesreč, kaj šele tistega, ki je dan za dnem v živo priča novim žrtvam, ki jih ceste jemljejo v potrdilo svojega tragičnega slovesa. Nemalokrat mi je ob pogledu na kupe zmečkane pločevine, oškropljene s krvjo, postajalo slabo, toda leta so prinesla svoje. Človek otrdi, čustva se umaknejo dolžnosti, ” pravi 28-letni Martin Kolenc, miličnik novomeške prometne postaje milice, ki mu je magistralna cesta od Biča pa tja do Bregane že pet let drugi dom. Med miličnike je Martin zašel povsem po naključju. Že kot šofer v Špediciji pri „Gorjancih ” je dodobra spoznal prometne zakonitosti - mednje menda sodijo tudi trčenja - in ko je posadka novomeške postaje milice postala premajhna za ne naloge, je sklenil obleči nodro uniformo. „ V uniformi doživljam povsem drug svet od tistega, ki sem ga vajen v civUu. Pestrost in mikavnost mili-čniškega poklica je v tem, da nikol' ne veš, kaj te čaka naslednjo minuto, s kom boš irhel opravka. Med te negotovosti pa sodijo tudi pozivi na mesta nesreč, kar je za vsakega miličnika najmanj prijetno opravilo. Ne le zaradi tega, ker že vnaprej veš, da je trčenje povzročila bodisi nediscipliniranost voznika, bodisi utrujenost, ampak enostanvo zato, ker cesta pri pobiranju svojega davk i ne loči nedolžnih od krivi/u " Za Martina je njegov komandir povedal, da je resnično vzor poštenega in predanega miličnika. Navzlic družinskim obveznostim je vedno pripravljen zapolniti vrzel v šibki zasedbi modre posadke. Samo primer, da ga je bilo v avgustu sleherni dan moč srečati ob avtocesti, in navzlic številnim opravilom, ki mu jih nalaga gost promet na magistralki, še zmeraj najde čas za kakšno presenečenje”. „Teh zna biti kar precej. V mislih imam predvsem preglede sumljivih avtomobilov, prtljage, tudi voznikov in potnikov. Kajti prekupčevalcev na naši magistralki kar mrgoli. Ob tistilf z avtomobili do takih, ki iz sosednje Italije uvažajo kavbojke, pa devize in še kaj. Ni tako dolgo tega, ko sem v nekem osebnem avtomobilu odkril kar 400 kavbojk. ” Pri tem pa ne gre brez nevarnosti, ki jih taktna služba prinaša. Zgodi se lahko celo - to je Kolenc občutil na lasnti koži - da na avtocesti z motorjem povoziš prašiča, sam odletiš na drugo stran ceste pred tovornjak in - ostaneš živ... Ali pa da med opravljanjem službe na cesti mimo tebe zdrvi avtobus, kateremu je brzinomer tačas kazal natanko 121 kilometrov na uro. Malo manj nevarno, a vse prej kot prijetno je poslušati izgovore kršiteljev, ki se sklicujejo na vse mogoče znane in neznane tetke in strice. Toda tudi to je del tistega drugega sveta, o katerem je govoril Kolenc. BOJANBUDJA S \ H Pavlič prvi tudi v Požegi Avtomobilist Matjaž Tomlje iz Dol Toplic na 5. mestu Na drugi letošnji dirki za državno prvenstvo v cestnohitrostnem motociklizmu, ki je bila v nedeljo v Slavonski Požegi, je v kategoriji do. 125 kubikov Novomeščan/Pavlič ponovno slavil zmago in taico spet premagal oba neposredna tekmeca - Zagrebčana Leljaka in Pintarja iz Kranja. Posebno v zadnjem - 13. krogu se je ponovno izkazala Pavličeva rutina in dobra kondicija. Z idealno linijo po nevarnem mokrem cestišču je ušel tekmecem in skozi cilj pripeljal s prepričljivo prednostjo. Po dveh dirkah vodi Pavlič s 30 točkami gred Leljakom (24) in Pintarjem (20). Dirkači se bodo ponovno pomerili v nedeljo na mobilisti. Zadnji so se pomerili vozniki kategorije Formula super VW, med katerimi je manj izkušeni Matjaž Tomlje iz Dolenjskih Toplic v hudem nalivu z dobro taktično vožnjo zasedel 5. mesto in si tako priboril nove točke za državno prvenstvo. MARKO KLINC jalcem in krošnjarjem. Prikazane bodo vse panoge suhorobarstva. Spolno nasilje nad 4-letnhn otrokom Gnusnemu dejanju se je v petek pridružilo še posilstvo 71-letne ženice Vsega obsojanja vredni sta dejanji, Id sta prejšnji teden nMili ogorčenje in zgraženje po Seawem in Sevnici. V torek so deliva krike UJV prijeli 37-fctnega Jožeta 7aHci iz Sedma 40 pri Senovem. Osumljen je namreč kaznivega dejanja spalnega nasilja nad 4-letnitn otrokom, ki je pri tem dobi hude pc&odbe. Zoper Zakika je pieidcovalni sodnik odredi pripor. Do podobnega primera pa je prišlo v noči na minuli petek v Sevnici. Preiskovalni sodnik novomeškega sodišča je namreč odredil pripor tudi za 21-letnega lesnega tehnika Martina K«xša iz Podgorja pri Sevnici, ker je kaznivega dejanja posilstva 71-letno žensko iz Sevnice. Hladna noč /in topli honorarji/ namenai jam« Prizadevni kugam Podzemlju w* pop*««1 čmo-zabavno prireditev »®c Kolpi, ki si jo je oglwMf "J tisoč ljudi, čeffli* T avgustovski fcUden. Na tiaenflcB tej” metrov od KcilpeM odra: Henček s petnajst tisoč dinarjev, skupina iz Cmoniljajej®wj*^_ tisoč dinarčkov, Sihe**® , čit je pak*w»l rkstet Vitis le Jaka Šunrfagnr Sinek je jS#A **e,** tisoč dinarjev, toja KcteJnak i Tom Gašperič pa ’ »oje zabavala ljudi ' S programom Ktvo zadovoljno, «n*“* imel inč zoper dafl*8 v odojčfce tajanj* P#»& * K kot bd se je sioet, V«*» Športna dvorana bo ozelenela Letošnja razstava „Gozd — gobe — cvetje" bo od 13. do 15. sen ton »fara « športi* beograjskih ulicah na Ušču. V kategoriji do 175 ccm nla‘ do 175 ccm velja omeniti mladega Zvonka Lavriča iz Ribnice, ki je prejšnjo nedeljo v Kraljevu zasedel odlično drugo mesto, v Požegi pa mu je po veliki prednosti skozi vso dirko v predzadnjem krogu zablokiral mo- fr v- iiyv*f Ne samo lanskih več kot zadovoljnih 15.000 obiskovalcev, pač pa tudi laskavi naziv najpestrej-še in najbolje organizirane tovrstne prireditve, pri nas, ki je po samo dveh letih obstoja pripadel razstavi „Gozd-gobe-cvetje”, zagotavljajo, da bo tudi letos od 13. pa do 15. septembra v novomeški športni dvorani in tudi izven nje kaj videti. To je moč razbrati tudi iz programa, ki so ga za letošnjo razstavo ob pomoči turističnih in hortikulturnih delavcev Novega mesta ter ob pokroviteljstvu novomeške „Krke” pripravili prizadevni člani gobarske družine na čelu z Alojzom Serinijem. ZADOVOLJSTVO - Lojze Pavlič in njegov mehanik Stane Bedene po diiki v Slavonski Požegi. (Foto: M. K.) tor in. ostal je brez uvrstitve. Razočaran nad lem neuspehom, se je odpovedal nastopu v kategoriji do 250 ccm, v kateri je z odlično vožnjo in veliko prednostjo presenetljivo zmagal Božo Janežič iz Domžal. Popoldne so nastopili tudi avto- LJUBITELJ1 CVETJA! Organizatorji razstave vabijo vse, ki bi želeli pokazati svoje dosežke in uspehe pri gojitvi cvetja, naj to sporočijo osebno ali pismeno v cvetličarno na Glavnem trgu ali pa sporočijo po tdefonu na številko 21—530 do torka, 9. septembra. Organizatorji pa zraven vsakodnevnih strokovnih pnbnaj v -športni dvorani niso pozabfli tadi na obrobne prireditve. Tako bo od K. do 14. septembra r Hotek gaifij« teden po barskih specialitet, IX septembra pa pripravljajo gobarski ples. Le dan kasneje bodo v gostišču „Na Loki” pripravljali kirčfer specialitete, od 15. ne dalje pa se bodo lahko obiskovalci razstave udeležili oglarskega piknika s plesom in ogjaisko pojedino. Vse dni razstave bo namreč ob športna dvorani prižgana ogjanfca kopa. ob njei pa sleherni dan aglaidd večer. Za soboto, 13. septembra, je predvidena zasaditev drevnin v bodočem padcu prijateljstva Ob teniških igriščih v PortovafcJn, dan kasneje vabijo ngpmizatoiji na strokovni izlet ud ličarjev in 9>bar-jev na Gorjance, istega dne v večemti urah pa bo prikaz zasaditve obhišnega vrta in otvoritvijo razstave j® predvidena jufcHičevalna ~w" ga mesta, v kirtffl * Noragrada •soddOTJfli 1 MoiCga mesta, ie ki se je ‘Ubnezala ob ' ~ So živino Trgovci najbolj umazani? ubijali risi ali volkovi? Zveri vznemirjajo prebivalce Delnic in okolice Na živinski farmi v Dedinu pri Delnicah, ki je last ..Ekonomije” iz Liča, je po nekaterih trditvah te dni krdelo volkov raztrgalo dve telici. Pred petnajstimi dnevi so za podoben napad na živino v Liču obdolžili medveda. To je prvič, da so v teh krajih volkovi napadli čredo živine. Zato goranski lovci domnevajo, da so živino napadli risi, ki so jih tu sicer iztrebili že pred 75 leti. Risi so se razširili v Gorski kotar spet s slovenske strani Kolpe, saj sojih leta 1973 ponovno spustili v kočevske gozdove. Od lani se čuti prisotnost risov tudi v Gorskem kotaru. Tri rise do doslej goranski lovci že odstrelili. V preteklosti je ris stalno živel v go ran sk ih krajih. Prav po risih še imenuje tudi gora Risnjak. Ponovni prihod risov v gozdove Gorskega kotara med lovci ni bil preveč prijazno sprejet. Ris namreč velja tu še vedno za »krvoločnega in nenasitnega pokončevalca plemenit«; divjadi in nevarnost za človeka.” Prav zato ris v teh loviščih ni dobrodošel gost Kdo je pobijal govedo v Gorskem kotaru, še vedno ni razčiščena Na Hrvatskem zahtevajo, da je treba zadevo raziskati. Posavski tržni inšpektorji in delavci UJV po sledeh črne prodaje praška — Našli več kot tono detergentov Od obljub o boljši založenosti naših trgovin s pralnim praškom, vsaj za Posavje kaže tako, so ostale predvsem prazne besede. Pa ne toliko zaradi neorganizirane trgovske mreže, pač pa zaradi samovoljnosti in špekulacij nekaterih trgovcev, ki še tiste majhne količine praška, ki jih dobe za prodajo, zadržujejo po skladiščih za prodajo „pod roko”. Tako je pokazala nedavna akcija posavskih tržnih inšpektorjev in delavcev krške UJV. Prejšnji četrtek so med akcijo v poslovalnici „Market” na Vidmu, ki je last trgovskega podjetja Preskrba Krško, ugotovili, da je prodajalka Marinka Pirc iz Krškega ločila zase in svoje tri prijateljice kar 90 kilogramov praška. Vrečke je že imela spravljene v avtomobilu, vendar so miličniki razpečavo preprečili Le dan kasneje so podobno akcijo v isti sestavi izvedli v dveh skladiščih TP Emona Posavje v Brežicah. Inšpektorji in delavci krške UJV so ugotovili da imajo trgovci v skladišču v Dobovi spravljenih kar 900 kilogramov pralnega praška, v Krški vasi pa 143, vse seveda z namenom kasnejših špekulacij in neupravičenih prodaj. Pralni prašek so imeli spravljen v skladiščih že od 4. avgusta dalje, medtem pa so kupcem kazali prazne prodajne police. V obeh primerih bo zoper odgovorne osebe podana ovadba javnemu tožilstvu. B. B. V primerjavi z lansko je letošnja razstava še precej bolj razširjena, saj bo poleg tradicionalne razstave gob moč videti razstavo zdravilnih zelišč, gobelinov, razstavo spominkov Dolenjske, drobne obrti in tudi razstavo slikarskih del Danice Bajc iz Novega mesta. Seveda pa razstava ne bi bila to, kar je, če obiskovalci ne bi lahko tudi kupili raznega vrtnarskega orodja in pripomočkov, okrasnega grmičevja, lončnic, izdelkov domače in drobne obrti, vse vrste gomoljev in čebulic, zaščitnih sredstev za varstvo rastlin, strokovne literature, semen, vezenin, slik in še kaj. KAMERA ODKRIVA - Usti šolo, se te dni najbrž precej organizacija prostorov do raka. Obidj^ p* saj so začetek ide poaovao pRstnli ■ *h, ■* Šolnflti na Mimi upajo, da bo ta datum chdji,ftFtf, bo priSo kaj vmes. Za adaj pa je ida, kot Je podobna vdkenm gadhBčm. KAKO JE DIKTATIČ ZAVEZAL JEZIKE Začelo se je čisto nedolžno. Na sestanku delavskega sveta je Ivana Strojnikova rekla: „Samo norme privijate, osebni dohodki pa so že dalj časa nespremenjeni.” Direktor Diktatič je prebledel, prižgal si je cigareto, in ko se je počutil dovolj mirnega in zbranega, je z dovolj močnim glasom odgovoril: „Ne govorite na pamet, tovarišica Strojnikova, sploh pa se čudim, da ste se oglasili ravno vi, ki slovite daleč naokoli po lenobi. Na vašem mestu bi molčal kot grob.” Po sestanku je Strojnikova po tozdu Rdeče nogavice razlagala, da ji je direktor zamašil usta, še preden se je lahko potegnila za delavčeve pravice. .JPravi diktator je in \zatira razvoj našega samo- upravljanja,” je še dodala in malo je manjkalo, da ni pljunila v glasilo, v katerem je bfla slika direktorja Diktatiča. Popoldne so raznesle babnice pravkar slišano po bajtah in po Repičevini se je govorilo, da ima direktor Diktatič vse odločanje in upravljanje v svojih rokah, da je zoper naš sistem, da izigrava samoupravne sporazume, da so delegati delavskega sveta samo lutke, ki kimajo, dvigujejo in spuščajo roke, da pač delajo to, kar se skuha v betici direktorja Diktatiča in morda še v glavah njegovih najožjih sodelavcev, ki pa jih ni več kot trije. Predsednik delavske kontrole tovariš Iskalčič je v navdušenju zoper direktorja celo zakričal na tovarniškem dvorišču: „Mu bomo že stepli hlače, samodržcu!** Seveda je pri tem pogledal levo in desno, in ko se je prepričal, da je sam, je zavridoi, v možganih pa je že videl prizor, kako direktor Diktatič koraka mimo vratarja skrušen, osramočen in osamljen. Direktor Diktatič pa je bi še naprej dobre valje, četudi so mu že priSa na uho besedičenja in natofcevarga o njegovem zatirabtvu samoupravljanja. Le v pisarno ra pusti nikogar, razen ddavce, Id so razbijali, gadii, vgrajevali, prenavljali, obnavljdi. Tako je bflo štirinajst dni, potem je zazvončldjal telefon v pisarni tovariša Islcalčiča, predsednia delavske kontrole. ,.Pridete za hipec k meni? ” „Takoj bom gpri, tovariš direktor. Piana up Diktatiča je fzT <*■ ■HM, Torao^ Isfcrf ; naštel je bio videti v ogledalih ihtoati. nMOOC, d* ^ s? nun - - - Jr direktor, fcrtB V* dokonča® 0 IrnuSjujejp bcn® nap&tfjej«- Pod ,0 f' ‘ , .. 'V* ■' / dommJe UDJE O zIdomiče kupce f '7 ; V >/•¥•7 w, tz. .V ir ■ .. •STf*r . ‘ . IX.'80 PRILOGA Znano je, da ima Jugodavija razmeroma visoko razvito ladjedelniško industrijo, ki predstavlja v strukturi dohodka, Številu zaposlenih in izvozu precej večji kos kruha kot ladjarji, kot pravimo nekaj naSim podjetjem, ki brodarijo po Sirnih oceanih. Znano je tudi, da obstaja med ladjedelništvom in ladjarstvom precejšnja povezanost saj grade ladjedelnic« ladje. Od kvalitete in ekonomičnosti ladjedelnic sta odvisni kvaliteta in ekonomičnost poslovanja ladjarjev. Tudi gibanje tržiiča ladjarjev in ladjedeiničarjev je zelo podobno, oziroma v ozki zvezi; povpraševanje po ladijskem prostoru vpliva posredno tudi na naročila novih ladij. Kljub vsem tem in še nekaterim spoznanjem pa Začelo se je s tem. da smo usmerjena družbena ijillberalr ,>-/^^samoza izvoz. : mm Ns§i®ft ^ v/--/. kontinaenta m PP# 1: -/Wiwr tik W-7 K5K4 !•/•. ■'rfy !^P Va • >.■ ?S8S«Wv/'. tfSS&Sitti1■"•' <■ /•* /?WB MKSfK'^./. - K9BK// ■.•■, , tJSTCSTftV-V - ■ ./V. * lil #||1P P* . Mi i jtelIsflflHHHIIi v. *’ .. I g ir M'y< ? * 2»///#-7/V.V. • /•'V*.V *.* ‘/-'/VV . ^ J »j mm bitev jedelni-so ladjarji bičarjev m le bolj leti je ovanske trgu, in goadovans njihovo u, reUiča, V* Z* v ^ času njene pene, ... |a na jv bi kredite na 8 let nied dogovorjeno ceno in 'redvmleni dve rešitvi. i zagotovili napaebsko Stirmrlaci-Istotkov na s kupni^ ;: V lem pa regres v, "" Ta jih zgradil i skorafrli »j,: m* './/Z BS Wk: .‘.■■Mi h M/.-/: 'o:/S 7 £'7&' vezah n^^gl^te praj« ■ . ! J ■h- ' S;/1, -i /.•> ' čistih deviz oradni' 0»MDifeMeie4^ bomiliiart r:y:^ M 8. kot za kaktuse Ljubitelji kaktusov navadno te eksotične rastline postavljajo po okenskih policah, pa jim bo morda dobrodošla malce drugačna zamisel in izvedba, ki je nima vsak: V primerno osvetljenem kotu sobe naredite podstavek, ki ga poljubno oblečete v les, itison, tapete ali blago, vanj pa namestite posodo s kaktusi. Če so pravilno izbrani in razporejeni, dajejo lahko zanimivo miniaturno podobo Mehike. temnejši, posebno značilnost dežnikarici pa daje kocen. Ta je sivkasto rjave barve, progast, v podgobju gomoljasto odebeljen in votel. Najznačilnejši za dežnikarico je prosto gibljiv obroček na kocenu, ki to gobo loči od ostalih podobnih, tudi mušnic. Najprimernejši za rast dež-nikaric so .konec avgusta, september, najdemo pa jo lahko vse tja do novembra. Meso gobe je nežno belo in ima okus po lešnikih in orehih. Najboljša je mlada, vendar je užiten le klobuk, medtem ko je potrebno kocen odvreči. dežnikarica Zadnja leta je opaziti, da se dežnikarica po svoji priljubljenosti med dolenjskimi gobarji vztrajno pomika k vrhu. Nič čudnega, saj to po svoji kulinarični vrednosti tudi zasluži. Za dežnikarico je značilno, da najraje raste na svetlih gozdnih tratah, jasah, na obgozdnih travnikih, še najraje pa na peščenem zemljišču med praprotjo. Najdemo jo v manjših skupinah in posamično. Klobuk dežnikarice je sprva jajčast, pozneje pa razpet kot dežnik, potresen z luskami. Je belkasto rjave barve, v sredini nekoliko Markec iz enake volne in z enakim vzorcem pleten pulover, kot ima oči, ga bo še raje nosil. Mamice in stare mame pa si bodo na jesenskih piknikih lahko krajšale čas s pletenjem. Samo da vas hlad ne bo prehiteli Vonj ciklam je že v zraku in prihajamo v čas, ki je najbolj primeren za pletenine. V pletenem puloverju ali brezrokavniku bomo lahko še dolgo pogrešali bundico in deklica v pleteni oblekici vrhnje oblačilo. Če pe bo imel že diši po jeseni predvsem za malokalibrske topove in bomo« de, ki so jih polnili zadaj. To so bili °*>rtnlkj izdelki neenakih lastnosti in so nasprotnj" povzročali več strahu kot pa dejanske s*®"*, oz. - iztrelki so imeli kakih 200 rrw* dometa. Zato ni čudno, da se je staro orožje obdržalo na ladjah hkrati z artilerijo vse do začetka 16. stoletja. .^ti Za podcenjevanje artilerije pa ne gr« vzrokov samo v nedovršenosti takratnih ‘rj jo ampak tudi v „betežnosti" ladij. Ladie'^ike bile še na vesla in jadra, niso prenesle f*® teže in sunkov med streljanjem, topovi |jje pa so bili izpostavljeni valovom. Zato p* imele navadno le eno večjo bombah j}ih premcu v sredini, ob straneh pa nekaj so topov. Na jadrnicah, ki so bile večje nekoliko težjo artilerijo namestili tudi n» g^t« Tako na primer je Kolumbova karave'®j(T,i Maria imela dve majhni bombardi s svi kroglami, ki so tehtale po 4,5 kg. )0 n9 Odkritje Amerike je bistveno vp> ^ko razvoj ladij, ki so postajale večje in z® stole*** nosile več topov. Tako poznamo iz • (e velike ladje na vesla (galeasi), ki so ■ ^slč' 600 ton spodriva in po 50 topov. CeP vedn° neverjetno, je res, da so imele t?flQ.{|ans*(0 sorazmerno majhne ladje 500 do posadko, od tega polovico veslačev. Kdaj so začeli uporabljati topove na ladjah, ni natančnih podatkov. Menijo, da so se prvi topovi na ladjah pojavili kmalu po izumu kopenskih topov, torej v prvi tretjini 14. stoletja. Po nekaterih poročilih naj bi ladijske topove prvič uporabili na Sredozemskem morju leta 1333 v boju med tunizijskim bejem in mavrskim kraljem iz Seville, toda najbrž je šlo le za metalne naprave, katerih izstrelki so bili napolnjeni s smodnikom. Zanesljivo pa je bilo ugotovljeno, da je bila angleška ladja Christopher, ki so jo Francozi zaplenili leta 1338, oborožena s tremi železnimi ladijskimi topovi. Pedro IV. Aragonski, ki so ga oblegali leta 1359 v Barceloni, je imel na svojih ladjah bombarde. Ve se tudi, da je Dubrovnik leta 1378 podaril dve bombardi poveljniku genovske flote. Sprva so na ladjah uporabljali topove, ki so se od kopenskih le malo razlikovali. Slo je VOJAŠKI KOTIČEK ŽAROMET LAHKO SEŽE 25 KILOMETROV DALEČ vojaški žarometi imajo električni vir svetlobe, katere moč je na primer pri žarometu premera 200 cm več kot tri milijarde sveč. Prvi žaromet je izdelal leta 1843 avstrijski optik in matematik Joseph Petzval. Žaromete so v vojaške namene prvi uporabljali Francozi. V začetku 20. stoletja so z žarometi opremili tako rekoč vse vojne ladje, uporabljale so jih za iskanje in osvetljevanje ciljev na morski površini in tudi za zaščito pred torpednimi napadi. V prvi svetovni vojni je bila uporaba žarometov na bojišču zelo omejena, kajti nasprotnikovo topništvo jih je zlahka in hitro uničevalo. S čedalje pogostejšimi napadi letal na zaledne cilje so razvili posebne protiletalske žaromete, hkrati z njimi pa še prisluškovalne naprave. Med obema vojnama so največjo pozornost posvetili prav razvoju protiletalskih žarometov. Njihova učinkovitost pa je bila čedalje manjša, saj sta bili hitorost in višina leta letal čedalje večji. Izum radarja proti koncu druge svetovne vojne je dokončno potisnil protiletalske žaromete v ozadje. V zgodovini žarometov je zapisano tudi, da je Rdeča armada na Odri v noči na 16. april 1945. uspešno uporabila veliko protiletalskih žarometov za osvetljevanje artilerijskih ciljev na tleh in za zaslepljevanje nasprotnika. Žaromet, kakršnega uporabljajo v vojaške namene, je optičen aparat za osvetljevanje zemljišča ali objektov. Poleg optičnih žarometov poznamo akustične, elektronske itd., ki so navadno sestavni deli kakšne druge naprave. Z njihovo pomočjo v določeno smer oddajajo ali pa sprejemajo akustične ali elektromagnetne valove. Žarometi so glede na premer ogledala in težo ročni, lahki, srednji in težki. Ročni žarometi imajo navadno ogledala s premerom do 24 centimetrov, njihov domet je do 400 metrov. Težki žarometi pa imajo ogledala s premerom do 200 cm, njihov teoretični domet je lahko celo do 43 kilometrov. Ker se precejšen del svetlobe v zraku porazgubi in razprši, je praktičen domet za kakih 40 odstotkov manjši, torej do 25 kilometrov. Žarometi se med seboj razlikujejo ne samo po premeru ogledala in teži, ampak tudi po namembnosti. Tako imamo poljske, trdnjavske, protiletalske, ladijske in še druge žaromete. Vsi Rogati *arCujejo, Ml Si^CEMO denar I^KOZI OKNO ' Kurjava | T :?0računih 7 3- *e prav v vse^ družinskih > ^jdlie le.?en osrednja postavka, ob kateri t-11*0 izdali .a.J,amph!r. jazen' da 038 bo v letošnji zimi ih!?evaniu inH03 .Lt0, da smo ob splošnem fel? ^ni nJag ,ener9etskih virih pripravljeni raje radL9^'-' P3 pri centralnem gretju -S10 kaplja ' °rje k0t odpirati okna'je t0 *e v r ob drugih varčevalnih ^/rab|jaj0 rir:a2v,tem svetu j^ že s pridom 5^8vati/ 1135 130 komaj začenjamo je I Potiska kri»3 vstopila prva svetovna danost Posv'J°.?aže,i.y razvitih državah vso k|*1av|'o ta dain n ■ l2?ac'j' hiJ> ker so ugotovili, ibJ?vi vseh vrst 4Velr,OŽnosti 23 Prihran®k na ; »oJ^li ob dr.tf- T°!j’ izolacUske sisteme sprejel»« leta 1977 in takrat ^ t5tern ko nri r^' Vr.sto *žavnih ukrepov. marsikje sploh ne sme več graditi! Dajejo tudi znatno podporo graditeljem hiš za izolacijo. V Franciji in Nemčiji nudijo zasebnim graditeljem hiš izredno ugodne kredite brez obresti in na dolgo odplačilno dobo, prav tako za namestitev izolacije v starih stavbah. Ob zaostrovanju energetske krize pa stalno zaostrujejo standarde in menjajo zahtevano količino debeline izolacije. V Zahodni Nemčiji recimo so sprva določili 4-centimetrsko plast izolacije kot zadostno, zdaj zahtevana debelina izolacije za stene ali ^ hnZ Ko Pri nas nr=^: . . t. ^ P3 Je zahtevana debelina izolacije za stene al Nrtev, . eirn ceneie z?sebn® hl5e.itako, podstrešje najmanj 7 centimetrov. V Skandinav lv®£ ’ ^ru9°d prav PJ® Pr'Pravili za skih državah, kjer je bolj mrzlo, zahtevajo celo Vzornosti. Br*> ,, ®r .Posv^paJ° 12-centimetrsko izolacijsko plast. V Franciji ne strežnih izolacij se dovolijo električnega gretja ne v zasebnih ne v družbenih stavbah, če ni ugotovljena pravilna izolacija stavbe. Na ta način in še z vgrajevanjem raznih naprav, ki merijo toploto in podobno, so v Franciji zadnja leta zmanjšali porabo nafte, kljub temu da je gradenj in gretja več. Uvoz se je temu primerno zmanjšal. To je le nekaj primerov varčevanja s pomočjo izolacije hiš iz mnogo bogatejših držav, medtem ko pri nas glede tega delamo šele prve korake. Čeprav imamo tudi mi predpise in standarde, jih zlasti zasebniki pri gradnji ne upoštevajo. S tem mečejo denar skoz okno! Prav to je energično zatrdil inž. Vojislav Radanovič, strokovnjak za izolacije pri novo- meški „Krki", avtor ideje, da bi v opuščenem Inisu začeli proizvajati izolacijska vlakna iz domačih surovin — steklenih vlaken. Inž. Radanovič, ki ima v malem prstu razne izolacijske sisteme v svetu, je prišel v „Krko" iz Skopja, njegovo zamisel pa so leta 1976 sprejeli in odtlej začeli pripravljati projekt za obnovo Inisa. ..Glavna izguba energije je pri strehah, pri stenah, in ker nismo bogati, je zares škoda, da izpuščamo dragoceno energijo v zrak," pravi inženir Radonovič. V Jugoslaviji je že nekaj proizvajalcev raznih izolacijskih materialov, vendar na drugačni osnovi, kot je predvideno v naši proizvodnji. Da pa zanimanje za tovrstne materiale tudi v Sloveniji raste, priča podatek, da ima ljubljanska Termika proizvodnjo svojih izolacij za šest mesecev vnaprej prodano. Računamo, da bodo prvi proizvodi iz obnovljenega Inisa na tržišču sredi leta 1982, in sicer v količini 7.500 ton. Vse pa bo pripravljeno, da bi lahko ob večjem povpraševanju na trgu v dveh letih z majhnimi dograditvami povečali proizvodnjo na 10.000 ton izolacijskih materialov." Kaj pomeni izolacija za zasebno hišo, je Krkin strokovnjak povedal: Jzračuni kažejo, da gre za običjano veliko zasebno hišo okrog 4.000 litrov goriva čez zimo, če so radi na toplem in če je hiša slabo izolirana. Če pa ima hiša vsaj 5 cm debelo izolacijsko plast in če so tudi okna pravilno grajena in zatesnjena, je možno prihraniti polovico energije. To pa je podatek, ki bo vsakega lastnika hiše prisilil k razmišljanju. Denar za izolacijo se graditelju hišp vrne v treh do petih letih,- Na kvadratni meter pravilno vgrajene izolacije debeline 6 cm prihranimo vsako leto okrog 5 kilometrov kurilnega olja. To je dejstvo, ugotovljeno ih izračunano v raznih inštitutih in zapisano v mnogih strokovnih in poljudnih člankih." Izolacijski materiali iz steklenih vlaken, ki jih bo delala novomeška Krka, bode edini te vrste na jugoslovanskem trgu. So zelo iskani, ker se zaradi drugačne sestave v njih ne nabirajo insekti, so negorljivi in za otip ne tako odvratni, kot je, denim, tervol. Razen tega so iz steklenih vlaken in zelo lahki. Kot zatrjujejo Krkini inženirji, ki se ukvarjajo z bodočo proizvodnjo obnovljenega Inisa, je tudi vgrajevanje teh izolacij zelo preprosto. Preden pa bodo prvi Krkini proizvodi na trgu, se bo tudi jugoslovanska javnost zares ovedela energetske krize, saj bo ta že letos udarila po žepu. Prav zato najbrž ni bojazni, da bi prodaja nove proizvodnje v Inisu spet zašla v slepo ulico. R. BAČEF '°Sa dolenjskega lista povrhu še kuriti. Za nameček pa se postavlja vprašanje, ali je znesek, ki ga plačujejo pcvabniki „družbene" toplote, enak deležu ponujenega ogrevanja. Nič čudnega torej, če so se, recimo na Ravnah, odločili za nakup kalorimetrov in bodo porabljeno toploto kmalu pričeli zaračunavati po dejanski porabi in če so pred kratkim takšen način plačevanja uvedli v Slovenj Gradcu. In še nekaj je. S takšnim merjenjem porabe toplotne energije v stanovanjih bi zagotovo dosegli znatne prihranke. Seveda pa ima tudi takšna novost nekaj pomanjkljivosti. Ne le zato, ker ni primernega domačega proizvajalca in serviserja kalorimetrov, ampak tudi zato, ker bi prihajalo do razlik med posameznimi stanovalci. Prizadeti bi bili namreč prebivalci gornjih nadstropij in severne strani, kjer je ža ogrevanje potrebno več toplote. Veliko prahu je pred časom prinesla odločitev o maksimalni toploti v stanovanjih, ki ne bi smela presegati 18 stopinj Celzija. Vse kaže, da se bomo tudi letos odločili za takšen način varčevanja z gorivom, ki pa je že po prvih računih pokazal še svojo drugo plat. Mnogim je namreč tako ogrevano stanovanje prehladno in se odločajo za dodatno gretje. Vemo pa, da tudi oskrba z električno energijo še zdaleč ni večna. Zagotovo je ob vsem tem, da novih možnosti v današnjem energetskem položaju ne bomo iskali v tem, da bi si vsakdo kuril, kot bi si želel. Kaže tudi, da se bo treba z marsikatero ceno (višjo seveda) še sprijazniti. Slednje pa bi bilo nedvomno laže, če bi bilo manj razlik, za katere je težko najti vzrok in izvor. Sicer pa so komentarji ali razmišljanja lahko takšni in drugačni, vselej se srečujemo s temeljnim vprašanjem, ali bo olja sploh dovolj. Že znanim težavam z uvozom se pridružuje še nejasnost o predvideni gradnji rafinerije v Lendavi, za nameček pa že tako negotovo preskrbo s kurilnim oljem ogrožajo še posamezniki, ki si z vsemi mogočimi zvijačami skušajo zagotoviti večje količine dragocene tekočine, kot je dovoljeno. Ne smemo namreč pozabiti da pripada Sloveniji z energetsko bilanco točno določena količina kurilnega olja, zato bi lahko špekulacije posameznikov vplivale na to, da nekateri posamezniki resnično ne bi prišli do svojih upravičenih količin olja. Zlasti še, ker za letošnje zadnje tromesečje zaradi devizne bilance še ni določen uvoz. BOJAN BUDJA kako bomo ogreli zimo Stožir^h’ ^a na nedavni veliki tomboli v kurilnfl* 9,avnimi dobitki tudi 6.000 litrov nakur. °*|a 'n.da se kar tr*° tistih' ki so si z tonleiš • loteriiske srečke skušali zagotoviti zmeraj0 *1010' pove dovolj. Le da nekaterim še narQxLn' iasr|o, kako je organizatorju uspelo k° D,1. ar 6.000 litrov te dragocene tekočine, ^Palkah*6 .2nan0, da kurilnega olja na naših sled,.: n' ^SJOče kupiti niti na recept. Pri ro pa tudi Dolenjska ni izjema. ce pLt^>efec*a^1 P°slov°dje novomeške poslovalni-na £r_rc^ Ludvika Ilovarja bo moč kurilno olje tovsem kupiti šele ob prvem mrazu, kar je Posam razumljivo, saj je tako onemogočeno ^ znikom ustvarjanje neupravičene zaloge. tanca*13 l|ovar Pravi< da ni vzroka za preplah. Do narQx °ktobra bodo namreč olje dobili vsi ^rno i- ta^° v Novem mestu, kot v Metliki in nih » U.' seveda ne bo kakšnih nepredvide- Petro?St°^ev' pr' dobavi iz Siska. V novomeškem (SOOOn danes sposobni sprejeti dnevno okoli i feljo- °v kurilnega olja, kar pa je glede na tudi n* p^>trebe Že zmeraj veliko premalo. Kako četrti ' ko Pa je potrebno sleherno jutro kar te količine (beri 15.000 litrov) namenili za potrebe IMV! S celodnevnim dovozom olja je tako mogoče potešiti le 30 naročnikov na dan, ob naročilih iz tovarn in ustanov pa se ta številka še bistveno zmanjša. Rešitev je, tako pravi Ludvik Ilovar, v povečanju skladiščnih zmogljivosti novomeškega Petrola. Dela na tem naj bi se začela že kmalu. Nekaj manj skrbi z ogrevanjem pa imajo tisti, ki so skrb za tople radiatorje prepustili kotlovnicam. Kot kaže, so namreč hišni sveti večidel že poskrbeli za polne rezervoarje. Nadvse zanimivo pa je pogledati razlike v ceni, do katerih prihaja med „privatnim" in ..družbenim" ogrevanjem. Nobena skrivnost ni, da porabijo v poprečni stanovanjski hiši v kurilni sezoni okoli 3.000 litrov olja (liter je po 10,30 din, torej preko treh starih milijonov) ali pa 7 ton premoga (za tono je potrebno odšteti od 1.600 do 2.000 din). Na drugi strani pa vzemimo, da povprečno stanovanje v stolpnicah meri okoli 60 kvadratnih metrov. Če izberemo za izračun stroškov najvišjo ceno, 19 din za kvadratni meter stanovanja, znese to nekaj manj kot 14.000 dinarjev na leto za tople radiatorje in toplo vodo. Tisti pa, ki svojo hišo greje sam, mora plačati gorivo, elektriko za gretje vode, poleg tega pa si morg kupiti še peč in Krajevna skupnost Mirna tx> konec septembra gostiteljica petega srečanja pobratenih krajevnih skupnosti, ki so decembra leta 1972 prve prejele zvezno priznanje za najboljše krajevne skupnosti v republikah in pokrajinah. Na srečanju, katerega pokrovitelj je predsedstvo republiške skupščine Slovenije, bodo sodelovale krajevne skupnosti Ciglenica iz zagrebške občine Trešnjevka, Bronzani Majdan iz banjaluške občine, Glubinci iz Vojvodine, 22. oktober iz Zemuna, Kosovo polje s Kosova, Gevgelija iz Makedonije in Risan iz občine Kotor. Srečanje bo seveda namenjeno tudi obravnavanju tem, ki so pomembne za krajevne skupnosti. Tako bodo na srečanju obravnavali krajevno samoupravno, sistem planiranja in splošni ljudski odpor ter družbeno samozaščito. Čeprav je od časa, ko je krajevna skupnost prejela priznanje, preteklo že precej vode, mirenska še naprej ostaja ena izmed najbolje organiziranih ne samo v trebanjskih občini, marveč tudi na Dolenjskem. Za to trditvijo stoji vrsta uspešno izvedenih akcij, za katerimi stoje vsi krajani kot eden. Vodstvu krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij je namreč uspelo pritegniti k sodelovanju skoraj vsakega krajana, delovne organizacije in društva. Že bežen sprehod po Mirni razkrije obiskovalcu, kako lep je kraj, kako lepo je tudi urejen, čeprav Mirenčani sami prav zaradi komunalnega urejanja najbolj tarnajo. Na tem področju imajo še velike naloge, med katerimi je največja gradnja čistilne naprave. Sicer pa obiskovalec lahko vidi lep kopalni bazen, ki so ga zgradili krajani sami, prenovljen dom Partizana, v katerem prirejajo kulturne prireditve, v kraju pa rastejo nova stanovanja, nove trgovine, nova naselja, ki so urejena prav vzorno. O uspešnem delu vseh dejavnikov v tej skupnosti govore tudi številna društva: DPD Svoboda, TVD Partizan, Ljudska tehnika, Društvo upokojencev, lovsko itd. Seveda se vsakemu takoj zastavi vprašanje, kako je Mirenčanom uspelo v dvajsetih letih, kolikor časa obstaja skupnost, toliko naredi*!. Na to vprašanje odgovarja predsednik sveta krajevne skupnosti Mirna inž. Maks Kurent, ki je bil prej predsednik krajevne konference SZDL: Darko Krištof Maks Kurent MIRNA, GOSTITELJICA NAJBOLJŠIH „Ključ našega uspeha je morda v tem, da se nobene naloge nismo letovali posamično in da smo vedno stremeli za tem, da so bila v naših programih zajeta vsa naselja, šako smo se sleherne akcije lotili v dogovoru z delovnimi organizacijami, z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. Seveda se nismo povezovali samo znotraj naše skupnosti, vsaka naša akcija je šla naprej z vednostjo in sodelovanjem občine. To dogovarjanje pa organizacijsko ni bilo prav nič težko, saj smo za to imeli organ, v katerem so sodelovali predstavniki vseh prej omenjenih. Rekli smo mu preprosto: predsedstvo. Seveda si ta odbor nikoli ni prilaščal uspehov, ki jih je dosegel. Ti so bili last vsakega vaškega odbora ali njegovega člana." — Kaj vse ste v preteklih letih zgradili in koliko vas je to veljalo ? Maks Kurent: „Težko je govoriti o vsoti, ki smo jo vgradili v vse, kar danes imamo. V vseh objektih je namreč veliko našega prostovoljnega dela. Nedavno smo nekaj minirali na Debencu in namesto da bi nas to veljalo 150.000 dinarjev, smo porabili samo 5.000 dinarjev. In tako je bilo s sleherno akcijo. Bazen bi veljal pet milijonov, obnova doma Partizana kdove koliko. Skratka, v zadnjih nekaj letih smo vložili v različne objekte okoli osem starih milijard. Vendar to ni najpomembnejše. Zelo važno je, da smo v vseh teh letih veliko vlagali v elektrifikacijo po vaseh, v gradnjo vodovodov, obnovo in asfaltiranje cest. Samo iz sredstev zadnjega samoprispevka smo v ta dela vložili trideset milijonov dinarjev. Pa še nismo zadovoljni, saj nas čakajo novi načrti, nove naloge." — Katere so te naloge? Maks Kurent: „V naslednjem srednjeročnem obdobju nas čaka še asfaltiranje cest in poti, urediti bo treba bankine, čaka nas elektrifikacija kraja Mirne, urediti je treba otroška igrišča, zelenice." — Kako pa poteka sodelovanje z delovnimi organizacijami? Maks Kurent: „Tudi tu izhajamo iz trditve, da so vsi problemi, ki se pojavijo v naši skupnosti, skupni. Tako že v letnih planih predstavimo, kaj vse naj bi bilo v določenem obdobju narejenega. Potem pa se z delovnimi organizacijami dogovarjamo, kako bodo pomagale reševati posamezno vprašanje. Na leto dobimo od delovnih organizacij okoli 400.000 dinarjev, kar je pri naših potrebah majhna vsota." — V vaši krajevni skupnosti imate tudi razvito društveno življenje, dobro informiranje, skratka vrsto dejavnosti, ki si jih kar težko zamišljamo v tako majhnem kraju. Maks Kurent: ..Informiranje je osnova našega dela. Prav gotovo ne bi mogli vseh akcij izpeljati tako, kot smo jih, če te naloge ne bi uspešno rešili. Informiranje je potekalo po že utečeni poti, to je preko delegacij, s katerimi pa še nismo zadovoljni, v zadnjih nekaj letih pa preko glasila Krajan. V zadnjem času ga ni tako pogosto med krajane, ko pa je še izhajal, smo ga tiskali v 2.000 izvodih. Dobilo ga je vsako gospodinstvo v naši krajevni skupnosti. Seveda štejejo k ^ organizirani skupnosti tudi mo^noStltfrSta društveno življenje. Pri nas deluje c®*a društev, kot so Partizan, ki šteje okoli 150 ČJ8 in ima vrsto sekcij, DPD Svoboda, ki tudi ■ • • m. • > • • . .. ..I n V/Sc 1 Za vse nekaj sekcij, Ljudska tehnika itd. obstaja med našimi delavci velika izvira iz tradicije. Že pred vojno so b'*.e 03 VrreČ razvite nekatfere dejavnosti. To je bil delavski kraj, kar se je poznalo tudi med ,/ Veliko naših ljudi je sodelovalo v vrstah "U Do srečanja, ki bo 26., 27. in 28. septeffj^ ni več daleč. V mirenski krajevni skupnosti ^ stekel organizacijski stroj, ki bo za pobratenih krajevnih skupnosti pripravil ^ program srečanj, delovnih sestankov in °9 .j), delovnih organizacij. Tako kot pri Pre) ^ akcijah tudi pri tej sodelujejo vsi krajani m delovne organizacije. Delegati, ki boa° „j|i lanskem srečanju v Beogradu nekoliko sPrerT ;si okolje, bodo tudi tu imeli kaj videti. Na MjJ' ^ bodo lahko ogledali štiri delovne organizaci)' „ so vse zrasle po vojni skoraj iz nič: >Pa J IMV—TOZD Tovarna opreme, K°l‘.nS jjajo komisije, ki bodo vodile razprave. Dela je 1 _ še največ pa ga morda ostaja na ramenih tajn^ krajevne skupnosti Darka Krištofa, W tudis pozna največ podatkov o „svoji" kraj j, skupnosti. In podatki, za katere bodo spra* delegati, bodo do srečanja prav gotovo Mirenčani nameravajo namreč izdati ob o posebno brošuro, v kateri bodo predstavili ^ organiziranost, organizacije in društva in °e organizacije. Lt* i(l Seveda pa ta manifestacija brit*1 ^elr enotnosti ne bo potekala samo v strogo ^^ ozračju. Za delegate iz drugih iu9°sloVe#nj! republik bodo Mirenčani pripravili več krajani, na zadnji dan srečanja pa bodo P™ ^ znamenitosti iz NOB, najverjetneje I tudi veseliščno srečanje. Delegati si ^ koncem obiska na Mirni ogledali tudi eno ajverjetneje Bazo Včasih pokopališča več povedo o ljudeh, kot zmorejo' povedati sami. Duh dobe je doma tudi na zadnjih postajah življenja, in če danes gremo od enega nagrobnega razkošja do drugega, je to nagnjenje k zunanjemu potrjevanju in blišču, ki ga vidimo na naših Sokopališčih, gotovo ena od lastnosti živečih generacij, al pa se za urejenimi grobovi, zlatimi in železnimi črkami ter za drugimi nagrobnimi kamni skriva svojevrstna malomarnost; v željah po napihovanju sedanjosti pozabljamo na preteklost. Nagrobniki umrlih, ki nimajo v6č živih skrbnikov, se umikajo; grobovi dobivajo' nove lastnike, stari se kot neuporabni nagrobniki umaknejo ob zid kapele, dokler jih kamnosekovo dleto z nekaj udarci ne spravi še iz izadnjega spomina — kamna. V. pozabo in uničenje [tonejo tudi grobovi ljudi, ki bi tega ne zaslužili. Mednje lahko uvrstimo tud zadnje počivališče Leopoldnine Logar, rojene Kuralt, na novomeškem pokopališču v Ločni. Njen grob bi zaslužil vsaj tolikopozornosti, kot je je deležen grob Primčeve'Julije, Četudi slednji ni obdan s preveliko skrbnostjo. Le-ta, kot kaže, sploh ni odlika Dolenjcev, saj bi sicer ne imeli na vesti precej Zanemarjenih grobov. t< A '.<3 & * S S Pogrebni zavod je grob, kjer je počivala Leopoldina Kuralt, prodal drugim plačnikom, ker ni za parcelo inihče več plačeval. Nagrobnik so.odstranili. In če se ne bi pred dnevi zanj zavzeli zaposleni v Študijski knjižnici ter ga odpeljali, bi tudi ta zadnji ostanek 4el v temo pozabe. Samega groba pa ni več mogoče rešiti. Lahko le zapišemo, da smo zaradi mačehovskega odnosa do ■kulturne dediščine in kaj naj bi takšen grob drugega bil? — pustili, da-je novomeško pokopališče.v Ločni za Znamenitost osiromašeno.-Slavist KaVel Bačer in prejšnji upravnik študijske knjižnice B990 Komolj sta pred tremi ( leti sestavila sezndm grobov. ki bi jih morali zaščititi. Na seznamu je bil grob Kuraltove zapisan pod kategorijo A kot, grob pomembne osebe, vend&r pa je ostalo le pri : seznamu, ker vprašanje, kdo naj skrbi za take grobove, sploh ni rešeno. •t ' • . : j . „Muzej ni pristojen in n'ma sredstev za tovrstno varstvo," pravi ravnatelj Dolenjskega muzeja Ludvik . Tončič. Podoben odgovor ja dal tudi Marijan Ravbar v | službi za varstvo narave in kulturne dediščine pri £ Zavodu za planiranje. Sama po sebi se; ponuja sicer c rešitev, kakršna si je utrla pot pri skrbi za nekatere druge Spomenike in grobove, ko posamezne šole prevzamejo urejanje. Za Trdinov in Lamutov grob skrbi osnovna šola mm n si Katja Rupena, dijaki skjbe tudi za grob Julije Primic, le za Leopoldino Kuraltpvo je, zgleda, zmanjkalo dobrih src. ‘V In vendar je L. Kuraltova v življenju in predvsem pesniški ustvarjalnosti Simona Jenka odigrala podobno 71 no dobo, ko se človek začenja bolj all.rnaTnjan*tv8, o srečevati z življenjem, ko razširja svoja ; navezuje nova razmerja z ljudmi/ (F. Berr?. n0st P|k) Jenku.) Kot dijak je doživel sladko vznem11 *vetrlrtfi ljubezni, ko je poučeval otroke de žel h89 turnej — poučeval uuum. w-t-_ _„ Kuralta, lastnika graščine na Smuku Pn ,h:i v Semiču. Med učnimi obiski se je zaUu ,• j9t. N „učenko" Leopoldino, ki je bila stara |"i>enia< „in . med počitnicami iz Ljubljane še za e čustveno tesneje navezal nasaekolikanj jjjde tFfof dekle. Ni tako nenavadno, da trinajstletno naialoblia liubezenska čustva: lep pr|rne .m lavalci Jenkovega med počitnicami iz Ljubljane še zahajal T8 nj otr?°l£|i s navezal nas.iekolikanj 1% ... .<»u nenavadno, da trinajstletn najgloblja ljubezenska čustva; lep prim® r - * pesnik A. E. Poe. ■ ,^en$k1 P?u f V dunajskih letih, ko je mladi 2} i> nesrečno begal od enega študija k or mladostna ljubezen navdihnila pisanje najlepših in najboljših |iub® nUi|ivO H Ljubezensko čustvo, ki ga Jenko nbl)iti*8^ z* svojih vrhunskih liričnih P^^oma, d» osredotočeno na eno žensko. Ni dv I, Leopoldino Kuraltovo. Res je, da je ljubezensko izkušnjo v pesmih; mM 9 aU*' tka Ni dv°ni»^0 tu ustrezajo strogim zahtevam dnh *rfbci, |rif teroreti^nega gledišča) 1° o književnosti in Kdor se zanima za besedila (in reči je je na knjižnem trgu yeč) bo našel pot do Da k'.1*®2 takihle zapisov. rečenn ' pge' ° katerih, kot Privlaki ?e Pišemo, posebej S -mlade bralce - je ni moč trditi. Zato obra,^ljlV smoter »Znanih ki je J,.' del? Berte Golobove, i\k0 t P Pt* Mladinski knjigi, ne bi Vi 'P8 1713 Ma formata nnlariir,- L3. '2recn° namenjena Ptezrli-*’ *° 'a^ko brez škode nekai i tako. P3 vseeno zasluži zato stavkov, zlasti še < oč.itno Podcenjuje biti PP^ce in njihovo more- Miževnosr'56 zanimanje 23 Ce,ostra^L9re'! Delce prinaša skoDa ? ke slike in izjemno ^ovencL.M?561*'18 ° Petdesetih skih : »n, sedmih jugoslovan-nih "Enajstih tujih literar-delu. v arialcih in njihovem niso i.u Uv°du piše, da imena da ar 03 naključno, ampak pisatni3 23 tiste pesnike in ali *,e' Katerih dela so se že Zbirkah J3060 Pojavila v Miga knjige, Zlata ni^; nekv'1- in Moia knjiž-ftznante JiL ,rnen je tudl 12 domačega branja in Kolik Vania 28 bralno značko. n^|k?r . vemo, so knjige iz njenih zbirk v glavnem o L |j®na z izčrpnimi podatki delo ?vn'Kib in njihovemu tMij 'komašna besedila, ki Podata "*l7ane obraze", pa te i*ioaii8 2 nlfiimer ne dopolnju- ®i knP imen v PtSCu- Za Pred«' P°ve' da gre zvečine kov. .. vitev tistih književni-Jbladioo' x *° Pi^li tudi za osnou ne 06,0 531710 zanjo. dejstv0 Vn° vodilo knjige moti "Pošt ’,da je sestavljalka 5 tipjj ® nekaj ustvarjalcev, ki [Majo njladinsko literaturo rabar ?^ ene prave zveze oa 118 k> ’ n^art, Prešeren), ali ilo 18k° rria|0 .bralce spisali ali * i11 jih v pričujoči knjigi zlahka pogrešali (Jenko, Tavčar, Jarc, Potrč, VVilde). Po drugi strani pa v knjigi ne najdemo npr. Ketteja, Milčinskega, Golie, Klopčiča in drugih. Siromašnost pisanega dela smo že omenili, dodajmo še to, da so po življenjepisni plati književniki prikazani docela naivno, kjer naj bi beseda tekla o delih, pa knjiga ne nudi drugega kot suhoparno in hudo pomanjkljivo nizanje naslovov. Kakršni pač so, tile »Znani obrazi" nikakor ne bodo zmogli doseči svojega namena: razširiti vednost o literarnih ustvarjalcih in njihovem delu ter mladino spodbujati k branju. D. RUSTJA o Življenju VVilliama Somerseta Maugha-ma se drži oznaka, da je eden tistih angleških pisateljev prve polovice tega stoletja, ki so v posameznih stvaritvah resda pokazali zvrhano mero umetniške nadarjenosti, sicer pa njihova dela ne presegajo poprečnosti, ki streže okusu bralstva. Kajpak so že zdavnaj poslovenjeni romani »Človeške vezi", »Kolači in pivo", »Mesec in drobiž" ali »Pisani pajčolan", ki jih literarna kritika uvršča med vidnejše sodobne prozne dosežke — in tako je prišel čas, da se seznanimo tudi z manj uspelimi Maughamovimi deli. O »Ostrini britve", t. i. filozofskem romanu o iskanju smisla življenja, ne kaže pisati iz izložbe še enkrat, saj smo delo predstavili že pred leti, 'pri Mladinski knjigi pa je pred kratkim izšlo že vdrugič. Za izdajo v Ljudski knjigi pri Prešernovi družbi pa je Mart Ogen poslovenil »Tesno domovanje", roman, ki po kakovosti sodi celo pod Maughamovo poprečje. To je pripoved, ki sprva kaže, da bo govorila o starajočem se očesnem zdravniku, Angležu, ki se je zatekel na Daljnji vzhod. Toda zgodba se kmalu zasuka tako, da zdravnik še zdaleč ni glavni literarni junak, med potovanjem s krhko barko je le človek, ki mu drugi (škrbasti kapitan, nepošten zaslužkar, ki beži pred ženo; petični avstralski mladenič, ki hoče uteči roki pravice zaradi naključnega umora; zastopnik danske družbe na nekem otoku, ki zaradi zaročenkine nezvestobe naredi samomor; lastnik plantaže, ki si krajša čas s prevajanjem Camo-ensove »Luziade"; njegova hči, ki je posredno kriva Dančeve smrti) zaupljivo pripovedujejo drobce svojih življenjskih dogodivščin, iz slednjih in dokaj skopega sprotnega dogajanja pa se sčasoma izlušči dvoje značilnosti romana. Najprej to, da gre za delo, ki hoče z opisom nekaj razburljivih dogodkov držati bralstvo v napetosti, da bi šele na koncu različne vsebinske podrobnosti povezalo v zaokrcženo podobo. Po tej plati bi bil roman lahko precej krajši, pa vseeno ne bi izgubil na privlačnosti. Prej narobe. Ob tako zastavljeni, se pravi deloma pustolovski zgodbi, ki premore dokaj pleteničenja o ljudskih nraveh, se bralec vpraša, kaj pomeni naslov romana. Tesno domovanje očitno ni mala barka pa tudi ne otok, na katerem domuje dolgčas; tesno domovanje je najbrž človeško življenje kot tako, življenje, iz katerega bi posamezniki radi iztržili kaj več od tistega, za kar so sposobni ali jim je dano. Tako rekoč nasilno samopotujevanje (z goljufijami, zločini, trenutnim ljubezenskim vdajanjem in še čim) pa ljudem, ki niso zmožni krotiti strasti, življenjskega domovanja običajno ne razširja, ampak predčasno končuje, bodisi s smrtjo ali zloveščo osamljenostjo. D. R. V zbirki Biseri, ki izhaja pri Mladinski knjigi, je nedavno izšlo pet knjig, katerih bodo veseli predvsem mladi bralci, po njih pa bodo morda segli tudi starejši, če si bodo hoteli osvežiti spomin na literaturo, ki so jo tudi oni radi brali; vsa ta dela so namreč že izšla in jih zdaj dobivamo v ponatisu. Na prvem mestu je treba vsekakor omeniti „V puščavi in goščavi" poljskega pisatelja Henrika Sienkievvicza. V tem romanu opisuje dogodivščine štirinajstletnega Stanka, sina poljskega ubežnika, ki živi v Egiptu, in Alenke, hčerke angleškega inženirja. To delo naj bi v mladini vzbujalo heroičnega duha, na nevsiljiv način pa tudi poučuje o zemljepisu, naravoslovju ipd. Drugo delo, ki bo pritegnilo pozornost mladih bralcev, je »Otok zakladov" Roberta Louisa Stevensona. Pisatelj se je leta 1850 rodil na Škotskem, dolga leta pa je živel na samotarskem otoku Upolu in je znan kot pisec romantičnih romanov. V njih je vse polno pustolovščin, skritih zakladov. Velja za mojstra pustolovske romantične literature. Otok zakladov pa je žel občudovanje tudi pri znanih pisateljskih imenih. »Knjiga o džungli" Rudyarda Kiplinga je njegovo najboljše delo. Zato ni čudno, da smo ga v slovenščini dobili že nekajkrat. Seveda bodo knjigo rade brale tudi mlajše generacije. To delo nam predstavi čudoviti živalski svet Afrike. Knjigo je ilustriral Nikolaj Omersa Tudi »Salomonovi rudniki" spadajo v železni repertoar vsake mladinske knjižnica * Pisatelj tega dela Henry Rider Haggard pa šteje med boljše predstavnike takšne literature. Njegova vidnejša dela so »Jutranja zvezda", »Kleopatra", »Hči cesarja" in druga Richard Bach kot pisec in Russell Munson sta nam predstavila to pot v knjigi galebe. V tej knjigi, ki pomeni tudi sicer novost na našem knjižnem trgu, nam avtorja dognano predstavljata letenje, delo pa preveva ideja, da je vsaka pot do napredka zvezana z mnogimi težavami. Skratka, mladi bralci bodo s tem dobili v roke prijetno in privlačno delo, v katerem bodo skozi pripoved o galebih, spoznali tudi kakšno resnico o življenju nasploh. LIPICA 400-letnica kobilarne Lipica ni vsakdanji jubilej, zato ni čudno, da je ob poplavi časnikarskih zapisov v dnevnem časopisju prišla pred bralce tudi knjiga dr. Milana Dolenca »Lipica". Delo temeljito, resno in hkrati poljudno predstavi Lipico in njene bele konje v zgodovini, govori o razširjenosti lipicancev po svetu, oblikovanju in reji lipicanske pasme, posebno poglavje pa je kulturnozgodovinska ter turistična predstavitev Lipice in njene okolice. Lahko zapišemo, da je "Lipica" dr. Milana Dolenca vabljivo, hkrati pa tudi dovolj Strokovno pisanje, saj avtor med drugim navaja več kot 50 virov, kar sicer pri izdajanju podobnih jubilejnih knjig ni ravno navada. Sestavni del knjige, ki jo je velikopotezno, skoraj razkošno oblikoval Borut Kovše, je tudi serija odličnih barvnih in čmobelih fotografij. Za objektivom je večinoma stal Emilio Rossi. Skratka, »Lipica" je dober primer, kako lahko na slabih sto straneh besedila in fotografij zveš tako rekoč vse o neki stvari. Knjiga je izšla v sodelovanju ZGP Mladinska knjiga in SOZD Timav, tozd Kobilama Lipica. Mladinski knjigi želimo ob podobnih prazničnih dejanjih manj tiskarskih škratov. ZBIRKA ZAKLJUČENA S šesto knjigo je Mladinska knjiga zaključila izdajanje obsežnega dela Ljudstva sveta. Slovenska izdaja, ki je nastala na osnovi izvirne izdaje v 18 knjigah, je v mnogočem spremenjena. Ne samo da je Ljudstva sveta strnila v šest kt^ig, temveč je delo obogatila z mnogimi prispevki naših strokovnjakov, publicistov in novinarjev, ki so našemu bralcu omogočili pogledati na ljudstva sveta z našimi očmi, z našim pojmovanjem narodov in njihovega položaja v svetu. Naši soavtorji so besedilu dodali tudi sociološko ozadje, kot ga vidimo s stališča našega družboslovja. Preveč prostora bi zavzelo naštevanje slovenskih dopolnjevalcev izvirnih besadil, zato omenimo le novinarja Tita Dobrška iz Novega mesta, mod pisci spremnih besedil pa fr. S. Kremenška, dr. J. Vilfana, Janeza Stanovnika in Janeza Staniča. V šesti knjigi najdemo na že običajen način obdelana ljudstva Evrope, Sovjetske zveze vzhodno od Urala, Mongolije, jugozahodne in osrednje Azije. Kot v vsaki knjigi doslej predstavljajo posebno mikavnost dobre barvne in črno-bele fotografije, ki pravzaprav zavzemajo pretežni del knjige. Morda bo bralec pogrešal obširnejše zapise o nekaterih evropskih narodih, vendar pri tako zasnovani zbirki kaj takega pač ni mogoče in so se morali omejiti pri nekaterih na skopa pojasnila. rM MANJKA gostovanju pevcev na JH. pevskih *2delovali ra 5tiškem ^talo H, k h.zborov. « je znova lw*? radi x^,l° Mirenčani pevce in Videčnik in Zdenko Friškovec. Tedaj je zbor največ nastopal po trebanjski občini, večkrat pa se mu je pridružil tudi mokronoški zbor. Od leta 1967 ga vodi Stane Peček. Zbor od vsega začetka sodeluje na šentviškem srečanju pevskih zborov, na medobčinski reviji pevskih zborov Bratstvo in enotnost, v občini pa sodeluje skoraj na vsaki kulturni prireditvi. Takšna bi bila na kratko zgodovina tega zbora, s kakšnimi vprašanji in načrti se trenutno ukvarjajo v tem zboru, pa sta povedala njegov dolgoletni predsednik Nande Krnc in pevovodja Stane Peček. M & olf k« n« 1 da ila jla n' t* M |V« jid1 1 V niih« k°i. ° “ jih ja ubilo tulu koncert°v, t b 113 Mirna * njihov° prenos.iviju. i® tiste dni postala velik njihovo prenočitvijo. *- 1'ste dni postala velik je prenočila kar 120 tega števila pa je krajih. Vendar petja samo sami imajo že zbor, ki je resda utihnil, vendar ?.ed?ni* mešani pevski tradicijo petja, ki se je na e takoj po osvoboditvi. 23 ustanovitev zbora in bila Zora zbor za pa se je so začeli na Mirno, Pri novačenju pevcev V'eiarievi' Pokojni Franci Ivana zbor vodila Vilko »Hudo mi je", začenja pripoved Nande Krnc, »znani smo kot pevci, pevcev pa nam manjka. Predvsem nam manjka nekaterih glasov. Naredili smo že več akcij, da bi pridobili nove pevce, a so ostale večinoma brez učinka: Šli smo celo tako daleč, da smo dali natisnit plakate pa vabila, vsakega pevca pa smo zadolžili še, da pripelje še enega seboj. Marsikdo med vabljenimi se izgovarja, da nima časa ali da ima dosti drugih obveznosti. In na neki način bi se tudi strinjal z njimi. Petje kot družbena dejavnost še ni priznano. Za nekatere naše pevce bi radi, da bi sprejeli zadolžitve še kje drugje. Vendar je vse obveznosti težko uskladiti. Naš pevec namreč na leto žrtvuje za družbo kar 34 »delovnih dni" za vaje, kje pa so še nastopi in podobno! Zaradi tega marsikoga mine veselje do vaj. nikoli pa ne do petja. Prav to pa nam daje upanje za naprej. V načrtu imamo namreč, da bi naš zbor, ki šteje zdaj 40 pevcev in pevk, povečali na 60 članov. Šele potem bi bili glasovno dosti močni za kvalitetnejše nastope, pa tudi na proslavah bi lažje sodelovali." Stane Peček vodi pevski zbor Svoboda z Mirne že trinajst let. »Čeprav glasovno v resnici nismo kdove kako močni, pa nek poljuden program vendarle lahko izpeljemo. Pri naših prizadevanjih, da bi se glasovno okrepili gre za pridobitev v smislu, da bi potem imeli tri zbore: moški, ženski in mešani. Zdaj nam tega ločenega nastopanja ni mogoče izvesti. Kar pa se programa tiče, težimo k partizanski in ljudski pesmi. Ljudska pesem je namreč del narodove istovetnosti, pri nas pa se žal vse prepogosto dogaja, da mladi pojejo v angleščini. Zato si želimo v zbor pritegniti mlade. Ti se namreč po osnovni šoli, kjer si pridobe del glasbene in pevske kulture, nekako izgubijo. Kot polodrasli ali odrasli ljudje izgube stik z živo kulturo. Zato si bomo v naslednjem obdobju prizadevali, da bi v zbor pridobili prav te mlade ljudi." Za konec je treba povedati še, da je bil zbor pogosto v velikih težavah, ki so celo grozile njegovemu obstoju. Vendar v zboru nikoli ni prišlo do prepirov. Vse težave so vedno premagali. Zato z zaupanjem gledajo v prihodnost in pričakujejo, da bodo v njihove vrste stopili še novi pevci. Morda še ne na prvih vajah, ki se bodo spet začele 4. septembra, ampak malo kasneje. Na sliki: mnogi pevci iz zbora so dobili za dolgoletno sodelovanje v zboru Gallusove značke. Med njimi jo je prejel tudi Nande Krnc, predsednik zbora. J. SIMČIČ dolenjskega juta Y4/xSI ZAKLAD/ Novo mesto je zgodovinsko razmeroma mlado mesto, ima pa zato toliko bolj zanimivo predzgodovino, ki jo dokazujejo številne arheološke najdbe, mnoge po svoji pomembnosti in lepoti celo evropskega slovesa. Po številu in dragocenosti izkopanin, ki pričajo, da je bilo novomeško področje nepretrgoma naseljeno že od konca bronaste dobe, od okrog leta 1000 pred našim štetjem pa vse do pozne antike na prelomu iz 4. v 5. stoletje našega štetja, je Novo mesto eno najbogatejših arheoloških najdišč v Sloveniji, posebno po najdbah iz starejše železne dobe. To lahko beremo v virih izpod peresa novomeškega arheologa Toneta Kneza. Starejša železna doba na Dolenjskem je pomenila čas notranje utrditve ilirskih plemen, vzpod njihove gospodarske moči, politične veljave in ustvarjalni višek t. i. halštatske kulture. Temu bujnemu razcvetu pa je v 4. stoletju pred a št. sledilo počasno usihanje ustvarjalnih moči, za kar je bilo več vzrokov. Halštatski ustvarjalci so se nedvomno že izčrpali, eden glavnih vzrokov pa je tudi prodiranje keltskih krdel v naše kraje, ki so iz svoje pradomovine v vzhodni Franciji in Porenju v naglih sunkih preprlavili Evropo. Občasno so vpadali na ilirsko ozemlje v Sloveniji že v 4. stoletju pred a št., trajno pa so se pri nas naselili šele sredi 3. stoletja pred n. št. Na Dolenjskem so se - po pisanjih antičnih piscev — utrdili Kelti iz plemena Tavriskov. Največ se jih je naselilo v Mirenski dolini v okolici Mokronoga pa v Valični vasi, Dobrniču, na Magdalenski gori, v Šmarjeti, Mihovem in seveda v Novem mestu. Ker pa pravih Keltov v primerjavi z gosto naseljenimi Iliri v naših krajih ni bilo veliko, se to obdobje pogosteje označuje kot čas latenske kulture oz. mlajša železna doba. Keltski vdor v naše kraje je imel velike in daljnosežne posledice, saj je bil porušen celoten ilirski ustroj, ekonomski, politični in duhovni. Kelti so prinesli s seboj nov način življenja, bojevanja, nove tehnološke dosežke v metalurgiji in izdelovanju keramike. Podobo ilirskega vojaka s sulico in bojno sekiro je zamenjal keltski vojak na konju, oborožen z dolgim dvoreznim mečem, bojnim nožem, sulico in z okovanim ščitom za obrambo. Kelti so svojo kulturo vsilili starim naseljencem Ilirom, vendar je bil zelo močan tudi povratni vpliv. Številčnost Ilirov in zakoreninjenost domačih izročil halštatske kulture je povzročila tesno prepletanje kulture vpadnikov z elementi stare domače ustvarjalnosti. Tako se je rodila ilirsko-keltska kultura, ki je ponekod preživela celo čase rimske vladavine in se ohranila do slovanske naselitve naših krajev. S keltsko ustalitvijo se je spremenil celo tako intimen izraz domače povezave in tradicije, kot je način pokopavanja umrlih, je zapisal Stane Gabrovec, odličen poznavalec dolenjske prazgodovine. Značilen skeletni pokop v mogočnih gomilah so Kelti zamenjali s ponovnim sežiganjem mrličev oz. z žganim pokopom. V Novem mestu je bilo odkritih precej latenskih grobov — zaenkrat le iz njih poznamo vso keltsko zapuščino — ki s jih Kelti uredili povsod tam, kjer so bile ilirske gomile. Nekaj j«i je bilo odkritih i posebno uspešna pa so bila izkopavanja v Kandiji v letih 1967, je bilo odkritih 63 Keltskih grobov ni bila najbolj predmeti. V grobovih vojakov je bilo železnega orožja, od mečev, in sulic nožev, najdenih pa je bilo tudi posod, ki so lepo elegantnejše, kar je omogočila uporaba vrtljivega lončarskega kolesa. Kot piše Tone Knez, ena od najdb IF: izjemni lepoti, izvirnosti in dragocen^" prekaša vse druge. Gre za izredno**^ trebušasto oblikovano keramično posoto. . je edinstvena v Sloveniji, primerjavo p«** težko našli celo v jugoslovanskem ? $ Črno siva keramična posoda, ki j najdena v grobu št. 40, je precej velik*'^ centimetrov visoka in 38 centimetrov bikonično oblikovana skleda z širokima ročajema, ki nekoliko P^Tjin gornji rob posode. Ker pa svoji velik0 delno po obliki še najbolj spominja "•JJ0|c0 obredno posodo za mešanje pijač, potegnjena ročaja pa jo uvrščata nie\oS,st posode, ki so jih Grki imenovali kanth* je za to posodo uveljavilo yško ' pou kantharos. Oba ročaja posode sta na ^ izoblikovana v stilizirane kačje glave, s* ^ so okrašene z dvema reliefnima moških obrazov, ki sta sicer močno j vendar z jasno označeno brado 'n.riafej*> žalostnim izrazom. To je ena *®l jf)P ili ..portretnih" upodobitev v Sloveniji- ^ Dragocena posoda je bila ob °“. . gpr* poškodovana in tudi ko so pobral' 1 vse najmanjše drobce, je Pre<^ofnili * manjkalo, tako da so arheologi »p sij® njeno uspešno rekonstrukcijo. Na sr pr«Y rajdbo ogledal tudi nemški arheo* in ponudil, da bi črepinje poskušali1 vaint(P slovitih restavratorskih delavnicah j^nje muzeja v Mainzu. Po večme^'nel]^je utfe * to tudi uspelo in posoda, ki ima swl jjaf grško-keltskem oblikovnem zaklad , novomeško arheološko zbirko »n halštatskega oklepa in figuralno situl njen najlepši eksponat. ni bilo mogoče dobiti opeke, smo pokrivali s slamo. Hodil sem tudi čez Gorjance. Kjer so me potrebovali, so me poklicali, včasih pa sem šel tudi sam iskat delo." Pokrivanje streh je zamudno opravilo in precej nevarno povrhu. Ni kar tako vse dneve hoditi po visokih strehah, ki so bile včasih že precej trhle. Nekateri krovci so se ubili prav zaradi preperelega strešnega lesa, ki ni zdržal njihove teže. Tudi s tem so morali računati krovci. Ampak če prisluhnemo Alojzu Jeniču, krovcev ni bilo kaj dosti strah. O tem, kako je včasih obvisel na robu strehe, ker mu je spodrsnilo, pripoveduje precej brezskrbno. To se je dogajalo tako, mimogrede. Najpomembnejše je bilo to, da je bila streha prav pokrita. Ni bilo prijetno, če je v jeseni začelo ..zacejati", potem ko je kmet spravil pod streho vse seno. Alojz Jenič iz Gabrja je bil dober krovec, kako bi ga sicer klicali na vse strani? „Streho začne krovec pokrivati od spodaj. V kapu položi prvi škopnik, ga razveže in zravna v krov. Čez slamo dene prekljo, ki je dolga okrog dva metra. To priveže s svežo trto iz beke za strešno lato. Slamo poravna s slamnikom. Na zgornji del položenega in raztegnjenega škopnika položi nov škopnik. Tako dela do vrha strehe, to je do slemena. Plast slame je debela petindvajset do trideset centimetrov. Ob robu strehe plete krovec pero. Namesto peresa lahko pribije desko, kar je hitrejše. Škopnik zaleže za štiri opeke. Vsaka slama ni dobra. Najboljša je drobna ržena. Škopnik je moral preskrbeti gospodar, pri katerem je krovec delal, včasih pa jih je prinesel krovec sam," je povedal Alojz Jenič. Vse to je del opravila krovcev. Morda bi se dalo ta pravila spremeniti, izboljšati. O tem danes več ne razmišljajo niti sami krovci niti kdo drug. Slamnate strehe razjeda čas. Včasih je bil škopnik na strehi znak revščine, danes pa slama (na strehi) pomeni, da nekdo ima denar za lepo počitniško hišico. M. LUZAR ŠKOPNIK ZALEŽE ZA ŠTIRI OPEKE Potem ko so jugoslovanski opekarji povedali, da imajo z izdelovanjem opeke težave in da se bodo poskušali iz teh težav izviti s podražitvami, «o nekateri začeli razmišljati o slamnatih strehah. Slamnata straha? No, ni tako enostavno iz samih luknjic narediti pokrivalo, ki hišo, kozolec, hlev, svinjak ali kaj drugega varuje pred mokroto. Kjer je dim, tam je ogenj, pravijo. Ampak, če bi iskali krovca slamnatih streh tam, kjer so še slamnate strehe, bi se skoraj zagotovo ušteli. Alojza Jeniča, ki je strokovnjak za pokrivanje streh s slamo, smo namreč našli v Gabrju, kjer prevladuje opeka. »Danes ne pokrivam več," pravi Alojz. „Časi so se obrnili in na strehah je opeka. Tudi na moji hiši." Slaba reklama za slamnate strehe, bi rekel kdo, ki sodi vse po tistem, kar vidi. Poslušati bi moral Alojza, ki bi mu povedal: „Slama je boljša, kot je opeka. Toča ji ne more do živega. Če je dobro pokrito, zdrži tudi petdeset let." Najbrž bodo te besede kar držale. Mož je pokrival več kot dvajset let. Okrog trideset jih je imel, ko je prvič zlezel na streho. ..Delati me je učila streha," pravi danes. No, ja, učili so ga tudi krovci, sam pravi tako, ampak streh, ki jih je pokrival na tej in na oni strani Gorjancev, je bilo kar lepo število. „Največ dela je bilo takoj po vojni," ie Jenič. „Hiše so bile požgane, in ker StrBora- / es as-crM fr&Bsp »faTSlffi.. S-Š- *2 -M 8 B S”/