;r ščiP^ KNJIŽICA VIA 8KP^ 9 1BIBST3 ®5 yd-ti06. Uprava: TRST, trg Duc-t in st izhaja vsako soboto zjutraj, straneh 25 lir. Zaostale številke d polletna 500 lir; trimesečna 260 lit ulica Montecchi 6VII - tel. štev. 93-», degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. itev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. post! DELO Pl GLASILO ISOMUiKISTICME PARTIJE S.T.O. Slovenci! Združimo se v obrambi narodnih pravic in proti škvadrističnim napadoml IBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 43 (316) :•'// -..ov TRST - SOBOTA, 16. OKTOBRA 1954 CENA 20 UR 01 20.' dei injj •edi| lhar mr. fon;1 j ah lcer . li »deri a" ede- ist ìb -aH1 aff- ter dt>> a» 4- ah di ; ion' noi; ■trn0! zet'ì ioV-1 s •n 5' po! rili"1 tav-, 'ljaf zat' ist« ,’3' atu- 0.3«' sn/ iM S*-' tari muči uomuniSTOU Centralni komite Komunistične partije STO je na zasedanju z dne 9. in 10. oktobra, po poročilu sekretarja Vittorija Vidalija obširno obravnaval vsebino «Spomenice o sporazumu» in zadevnih prilog, ki so bile podpisane dne 5. oktobra v Londonu ter soglasno odobril naslednjo izjavo: «Spomenica o sporazumu» ki so jo 5. oktobra 1954 podpisale vlade Italije, Jugoslavije, Združenih držav in Velike Britanije, uveljavlja najslabšo izmed vseh rešitev, ki so bile do sedaj predvidene za vprašanje Svobodnega ozemlja. Po neposredni intervenciji ameriškega državnega departmana, predvsem pa Posterja Dullesa, sta si vladi Rima in Beograda prevzeli strahovito odgovornost, da dasta svoj podpis na sporazum, ki žrtvuje politiki vojne zahtevo po miru in blaginji njunih narodov in prebivalstev obeh con našega Ozemlja, z edinim namenom, da se tako dopolnijo napadalni načrti v tem delu Evrope. «Spomenica» opravičuje sramotno kupčijo z lažno trditvijo, da «je nemogoče izvesti določbe mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na Svobodno ozemlje», dočim bi njihovo izvajanje v resnici pomenilo postavitev prisrčnih odnosov med narodi Italije in Jugoslavije in bi jamčilo prebivalstvu obeli con enotnost in najboljšo zaščito njihovih demokratičnih in narodnih pravic ter gospodarskih koristi. Cilji in vsebina «Spomenice» ter izrecna priznanja glasnikov vlad-podpisnic potrjujejo namen, da se smatra ločitev obeh con našega Ozemlja kot definitivna in da se bo s strani obeh vlad, ki jih zaupno upravljata, izvajala postopna priključitev. Zaradi tega so vsa zagotovila o «začasnosti» samo formalna in predstavljajo nesramen poskus, da še enkrat varajo tisoče oseb, ki so prisiljene na izselitev iz cone B in tudi iz cone A, v kateri je postal položaj — zaradi težke okrnitve skoro polovice ozemlja miljske občine — iz vseh vidikov še bolj težak, kot tudi v Trstu, kjer so prejudicirani izgledi za njegov procvit, kot trgovski empori j in industrijsko središče. Izkoriščanje tržaške luke za ameriško pomorsko oporišče,, ki se predvideva v nasprotju z obvezo, podpisano v Londonu, da se obe vojaški zaupni upravi nadomestita z drugima civilnega značaja, bi z vzdrževanjem vojnih navlak v našem mestu lahko samo še bolj poslabšalo krizo tržaškega gospodarstva in še resneje ogražalo mit' in varnost našega mesta. Komunistična partija, medtem ko ponovno obsoja definitivno razkosanje Svobodnega tržaškega ozemlja in razkrinkuje izdajstvo, za katero nosita odgovornost vladi Rima in Beograda napram svojim mednarodnim in nacionalnim obvezam in napram našemu prebivalstvu, ki mu je bila ter je pravica do plebiscita popolnoma prezrta, ko nadaljuje borbo za pravico našega prebivalstva, da se izreče o bodoči dokončni ureditvi celotnega ozemlja, se obvezuje, da se bo borila za to, da se bodo izvajale medsebojne obveze za jamstvo pravic in koristi prebivalstev obeh con, ki sta jih podpisali obe vladi. Komunistična partija se bo borila, da se dejansko ustanovi, bodisi v coni A, kot tudi v coni B, civilna uprava, in še posebno: a) da se odpravi vsaka vojna navlaka in navlaka kolonialnega značaj'3 v raznih sektorjih uprave ; b) da se čimprej ukinejo splošni ukazi ZVU v coni A in -odredbe VUJLA v coni B, ki prejudicirajo pravice in koristi prebivalcev; c) da se ukinejo vojaška sodišča; d) v civilni upravi naj bodo zastopane potom izvolitve vse stranke in politična gibanja ter etnične skupine; e) naj se ustanovi v Trstu Pokrajinski svet, izvoljen z neposrednim glasovanjem in splošno volilno pravico; ta Svet naj ima upravne in zakonodajne pravice; f) naj se zajamči dejanska avtonomija občinskih uprav in drugih upravnih organov; g) naj se izvede demokratizacija javnih organizmov, podpornih, skrbstvenih, za zaposlovanje itd. Spričo sedanjega težkega gospodarskega stanja Trsta se bo Komunistična partija borila, da se izvedejo takojšnji ukrepi in da se odpre pot politiki gospodarske obnove, s posebnim ozirom na trgovski promet, industrijo, obrtništvo in trgovino. Komunisti bodo bolj kot kdaj koli na čelu borb delavcev in njihovih sindikalnih organizacij za izboljšanje življenjskih pogojev, ozdravitev tržaškega gospodarstva, za učinkovite ukrepe v korist brezposelnim, katerih število se bo zaradi razkosanja znatno povečalo. Za gornje temeljne cilje se bodo borili tesno povezani z delavci in demokratičnim gibanjem v Italijanski republiki. Komunisti bodo vztrajno delovali za to, da vzpostavi tržaški delavski razred svojo sindikalno enotnost, ki je odločujoči pogoj za zmagovito nadaljevanje njegovih borb. Kar se tiče tržaške lpjte, podčrtuje Kotnunističn-a partija potrebo borbe, da se odstranijo predvsem vojne navlake, dušeče vojaške kontrole, ki ovirajo njeno delovanje; za dejansko izvajanje načel, ki jih vsebujejo členi od 1 do 20 VM, priloge mirovne pogodbe z Italijo. Komunisti se bodo borili za to, da bo v okviru politike miroljubnih trgovskih odnosov z vsemi deželami naša 1 uka odprta prometu z Vzhodom in Zahodom ter da se na mednarodno konferenco, ki se jo je obvezala sklicati italijanska vlada, povabijo brez diskriminacij vse dežele našega zaledja, ter se bodo borili, da bo imela konferenca značaj stalnosti. Komunistična partija smatra za enega izmed temeljnih ciljev svoje akcije obrambo vseh demokratičnih svoboščin in narodnih pravic ter se bo borila, da se ukinejo v obeh conah vse do sedaj obstoječe omejitve ter da se izvajajo in jamčijo vsakemu državljanu ene in druge cone načela potrjena v Vseobčni deklaraciji o človeških pravicah, ki je bila odobrena na glavni skupščini OZN dne 10. decembra 1948, za katero sta se italijanska in jugoslovanska vlada v 1. členu II. priloge «Spomenice o sporazumu», podpisane v Londonu obvezali, da jo bosta spoštovali. Še posebno bodo komunisti zahtevali, da se spoštuje svoboda mišljenja, vesti, vere; svoboda prepričanja, izražanja z vsakim sredstvom; svoboda shajanja iti mirnega združevanja; pravica za vsako osebo, da sodeluje v vodstvu javnih poslov in pravica do dela brez diskriminacije. Sklicujoč se na gornja načela V scoitene deklaracije o človeških pravicah se bodo komunisti borili, da zagotovijo dejansko enakopravnost političnih civilnih pravic pripadnikom dveh etničnih skupin v eni iii drugi copi, za enakopravnost v rabi jezikov in enakost ravnanja v šolah. Glede cone B se bo Komunistična partija borila skupno z demokratičnim gibanjem Italijanske republike, uresničujoč čim širšo enotnost, za svobodo združevanja, shajanja in svobodo tiska in za uresničitev tistih pogojev, ki bodo lahko omogočili povratek oseb, ki so morale zapustiti svoje domove in imovino. Komunistična partija bo zahtevala, da se italijanska in jugoslovanska vlada že sedaj sporazumeta za svobodni promet oseb PISMO VIŠINSKEGA PREDSEDNIKU VARNOSTNEGA SVETA Sovjetska zveza je vzela na znanje sporazum med Jugoslavijo in Italijo Velik odmev tega koraka v zahodnih diplomatskih krogih - 26. oktobra bodo vkorakale italijanske čete v Trst in bo izvršena predaja oblasti Delegacija CG1L in Delavske zveze STO pri ministru za javna dela Romiti NEW YORK — Sovjetska uradna agencija «Tass» je v sredo zvečer sporočila, da je stalni delegat pri OZN Andrej Višinski poslal 13. oktobra sledeče pismo predsedniku Varnostnega svèta: «Sklicujoč se ne pisma ita lijanskega opazovalca pri OZN in predstavnikov Anglije, Združenih držav in Jugoslavije od 5. oktobra 1954, naslovljena predsedniku Varnostnega sveta, ki se tičejo sporazuma glede Svobodnega tržaškega ozeinija, podpisanega v Londonu 5. ok- tobra, Vas prosim, da obvestite člane Varnostnega sveta o sledečem: Kakor je mogoče videti iz zgoraj omenjenega pisma poslanega predsedniku VS, in Iz priloženih listin, je bil sporazum glede Svobodnega tržaškega ozemlja dosežen v soglasju med Jugoslavijo in Italijo, neposredno zainteresiranima državama, in j e bil od teh držav sprejet. Spričo te okolnosti in tudi zaradi dejstva, da bo gori navedeni sporazum med Jugoslavijo in Italijo olajšal vzpostavitev normalnih odnosov med njima in da bo na ta način prispeval k zmanjšanju napetosti v tem delu Evrope, sprejema Sovjetska zveza na znanje navedeni sporazum.» Ta korak Sovjetske zveze, ki je nov dokaz njene volje za utrditev miru v svetu, je iz-nenadil zahodne politične kroge. Ti so pričakovali, da se bo ZlSSR uprla in stavila svoj veto v Varnostnem svetu. Med predstavniki raznih držav v OZN je naletelo sovjetsko pismo na zelo ugoden odmev in ga smatrajo kot znanilca nadaljnjih korakov Sovjetske zveze za okrepitev miru, posebno še v vprašanju razorožitve. * * * Dočim mešana komisija nadaljuje svoje delo za začasno razmejitev med obema področjema, se v Jugoslaviji in v Italiji pripravljajo na zasedbo in prevzem oblasti v nanovo razmejenih conah. Po dogovoru med gen. Wintertonom in gen. De Renzijem je bil določen torek, ?fi. oktobra kot dan vkorakanja italijanskih čet in predaje oblasti. Istega dne bodo zasedle tudi jugoslovanske čete pas cone A, ki je bil po sporazumu priznan Jugoslaviji. Delegacija Delavske zveze v Rimu Po podpisu sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, se je stanje na našem področju občutno poslabšalo, številni nameščenci anglo-ameriške vojaške uprave so bili ali bodo v kratkem odpuščeni, iz Miljskih hribov se odpravlja na stotine družin, ki nočejo in ne morejo ostati pod Jugoslavijo, ker so s svojim delom ali drugače, tesno povezani z Miljami ali Trstom. Za vse te ljudi je treba nujno poskrbeti, kot je potrebno doseči primerne u-krepe za olajšanje težke krize, ki nas že toliko časa tare. Spričo vsega tega se je delegacija Delavske zveze STO podala v Rim, da se posvetuje o potrebnih korakih s predstavniki velike in bratske Italijanske splošne zveze dela (ÒGIL) ter z njo posreduje pri pristojnih oblasteh, ki imajo možnost takoj priskočiti na pomoč. V torek je bila tržaška delegacija, ki jo je vodil tov. Ra-dich, skupno s tajnikoma CGIL poslancema Di Vittorio in Santi, sprejeta pri ministru za javna dela Romiti. Delegacija je v posebni spomenici objasnila položaj ter postavila prve najnujnejše zahteve, ki se tičejo novih beguncev. Predvsem je prikazala potrebo da se v miljski občini začne jo nemudoma graditi zasilna stanovanja za one, ki bodo prišli iz Jugoslaviji odstopljenih vasi; da država izplača delavcem vse dnevnice, ki jih bodo izgubili, ko se bodo selili; da se postavijo začasni brezplačni hlevi za živino z dodeljevanjem potrebne krme, da se tako prepreči vsako delovanje špekulantov; da se dodeli osebam, ki bodo zaradi preselitve izgubile zaposlitev, mesečna podpora v višini 15.000 lir za družinske glavarje ter 5.000 lir ostalim članom. Obenem je tržaška delegacija, skupno s tajništvom CGIL sestavila posebno spomenico, ki je bila izročena ministrskemu predsedniku in članom vlade. V spomenici je navedena vrsta zahtev gospodarskega in socialnega značaja, da se zagotovi delo in razvoj rednega življenja prebivalcem, ki so prišli pod italijansko u-pravo. Med nujne zahteve spada odprava vojaškega okupacijskega stanja in uvedba demokratične zakonodajne ureditve; zaposlitev vseh bivših nameščencev anglo-ameriških vojaških sil v javnih ustanovah, pri večjih javnih delih, pri SEL AD in pri italijanskih vojaških silah, ki bodo prišle v cono A; takojšnji začetek gradnje vsaj dveh ladij v tržaških ladjedelnicah; nakazila za gradnjo ljudskih stanovanj in nujnih javnih del; ukrepi v korist malih in srednjih industrij ter obrtništva, pomoč vsem, ki so in bodo zapustili ozemlje pod jugoslovansko u-pravo, čim prejšnje sklicanje konference za Prosto luko, na katero naj se povabijo vse zainteresirane dežele brez diskriminacij. V četrtek je italijanski ministrski svet odobril vrsto u-krepov, ki naj omogočijo zajezitev tržaške gospodarske krize. Sklenil je ustanoviti poseben sklad v višini 32 milijard lir iz povrnjenih posojil in obresti iz sklada ER,P, iz posojil ZVU in proračuna cone A, kateremu bo v naslednjih dveh letih dodano 5 milijard za zgraditev 1500 stanovanj v industrijski coni ter pristaja-lišča ladij. Za posojila malim in srednjim industrijam bo nakazanih 500 milijonov; 5 milijard je namenjenih «Ente delle Tre Venezie» za bonifikacijo v svrho namestitve istrskih beguncev, kmetov in ribičev. Predvideni so tudi: poseben program raznih javnih del in ureditve železniških prog, pomoč tržaški občini, gradnja dveh ladij ter razne olajšave za razvoj turizma in ukrepi za pomoč bivšim nameščencem ZVU. To so prvi uspehi intervencije velike CGIL in predstavnikov tržaške Delavske zveze. Vendar so pa vsi izrednega in takojšnjega značaja, manjka pa še vedno resen organski načrt, ki naj zagotovi prebivalstvu cone A trajno izboljšanje življenjskih pogojev in odpravo krize. SOVJETSKO PISMO IN Ml Končno je Sovjetska zveza spregovorila v vprašanju sporazuma med Jugoslavijo in Italijo glede STO. Pismo Višinskega predsednika VS je zelo jasno: Sovjetska zveza jemlje na znanje dejstvo, da je bil dosežen sporazum med obema sosedama, ki sta najbolj inte-resirani na tem vprašanju. Samo ugotovitev izvršenega dejstva in nič več. S svojim obvestilom Varnostnemu svetu ni izrazila nobene ocene glede sporazuma, ne da je ugoden ali neugoden bodisi za tržaško prebivalstvo bodisi za Jugoslavijo in Italijo, kakor za vse ostale dr. zave, vštevši Sovjetsko zvezo. Pravtako ne zavzema do tega sporazuma nobenega stališča. Z nobeno besedo ga ne odobrava, kakor skuša to prikazati «Primorski dnevnik» in tako slepiti javno mnennje. ZSSR sprejema sporazum na znanje takšnega, kakršen je, z vsemi prilogami, to je kakršnega sta sprejeli in podpisali Jugoslavija in Italija. S tem, očividno, prav nič ne DALEK0SEŽNI DOGOVORI MED Z.S.S.R. IN KITAJSKO Z.S.S.R. in mira souisii u na» minil umilimi izlit Dogovor o medsebojnem zavezništvu in prijateljstvu - Dogovor o soglasnem reševanju vseh važnih vprašanj Daljnega vzhoda - ZSSR bo vrnila Kitajski Fort Arthur ter ji bo dala veliko posojilo in naprave za izgradnjo industrije V ponedeljek sta radio Moskva in Peking objavila vest, da je bila med ZSSR in LR Kitajsko podpisana vrsta sporazumov, ki urejajo prijateljske odnose med obema velikima socialističnima deželama. Podpisi sporazumov so sledili razgovorom kitajskih oblasti s sovjetsko delegacijo, ki je prisostvovala v Pekingu proslavam pete obletnice ustanovitve Kitajske ljudske republi- ke. Objava doseženih sporazumov je vzbudila v vsem svetu veliko zanimanje, med ljudskimi množicami pa veliko zadovoljstvo, ker je učvrščeno prijateljstvo in tesno sodelovanje med obema deželama o-gromnega pomena za ohranitev in okrepitev miru v svetu. Pred objavo sporazumov je bila prečitana posebna izjava, v kateri vladi ZSSR in LR Kitajske ugotavljata popolno so- lu blaga med obema conama, brez vsake policijske, birokratske ali druge ovire, in da se zajamči prebivalcem ene in druge cone pravica, da lahko potujejo v katero koli deželo. Komunisti zahtevajo še posebno za prebivalce krajev miljske občine, ki bodo prišli na podlagi popravkov demarkacijske črte pod jugoslovansko upravo, nujne ukrepe obeh vlad, da se temu prebivalstvu zajamči pravica, da hodi lahko še nadalje na delo, v šolo in da obdrži obstoječe vezi z obema središčema, Miljami in Trstom, kamor teži vse njihovo delovanje, ter da se dajo takojšnje in primerne olajšave z otvoritvijo novih blokov povsod, kjer bi se» pokazala potreba, ter da se jamči možnost prenosa dohodkov njihovega dela v cono, kjer bivajo brez obremenitev in kakršnega koli zlorabljanja. Za tiste, ki so zapustili svoj dom ali ga nameravajo zapustiti, je treba poskrbeti s primernimi ukrepi izrednega in nujnega značaja in to za njihovo nastanitev v občini Milje, za zaščito ali prenos njihove imo-vine. Poskrbeti je treba nadalje, da se čim bolj pospeši birokratski postopek. Za uresničitev nakazanih ciljev Komunistična partija podčrtuje obvezo, da je treba delovati za dosego in utrditev najširše demokratične enotnosti med Slovenci in Italijani in okrepitev: slovansko-italijanskega bratstva, za enotnost med prebivalstvom cone A in cone B, odločno razkrinkujoč vsak poskus na podžiganje nacionalne mržnje. Medtem ko komunisti nakazujejo enotnost akcije s tovariši socialisti, ki jo je treba utrditi, kot temeljno orodje borbe, pozivajo delavce in yse delovne sloje prebivalstva, da se združijo v obrambo skupnih interesov, za mir, delo in svobodo. Centralni komite nakazuje slehernemu organizmu Partije in vsem tovarišem potrebo, da pomnožijo svoje delovanje in povezavo z ljudskimi množicami, da so danes bolj kot kdaj koli na čelu njihovih takojšnjih in splošnih zahtev, da utrdijo partijo organizacijsko in številčno z namenom, da se bo lahko lotila nalog v novem položaju. V ta namen sklicuje Centralni komite za mesec november izredno konferenco Partije. Tovariši in tovarišice! Diskutirajte v sekcijah in celicah gornjo izjavo, sestavite delovni načrt na podlagi zaključkov in konkretnih predlogov, obvežite se že sedaj z vztrajnostjo, zaupanjem in navdušenjem, da boste uresničili naloge, ki jih nakazuje izjava. CENTRALNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA glasnost tako na področju medsebojnega sodelovanja kot na mednarodnem. Ta soglasnost predstavlja branik varnosti in miru na Daljnem Vzhodu in v svetu. Obe vladi sta sklenili, da se bosta v bodočnosti posvetovali vsakokrat, ko se bodo pojavili problemi v zvezi z njihovimi skupnimi interesi ter se sporazumeli o vseh u-krepih, ki jih bo treba izvesti, da se zajamči varnost oben držav in ohranitev miru. Sporazumi se v glavnem tičejo vprašanja Formoze in OZN, korejske situacije, Japonske, obmorske utrdbe Fort Arthur in gospodarskih zadev. Glede Formoze ugotavljata o-be vladi, da napadi ZDA proti Kitajski, trajna okupacija kitajskega otoka ter vojaško in finančno podpiranje Cangkaj-ška niso v skladu z ohranitvijo miru na Daljnem Vzhodu in s popuščanjem napetosti v svetu. Obenem razgaljata ZDA, ki se upira vstopu LR Kitajske v OZN. V zvezi s korejskim vprašanjem smatrata obe vladi, da je konferenca v Ženevi dokazala, da so bili napori za vzpostavitev miru v Aziji plodni in sta zato sklenili vložiti vse napore za rešitev vseh azijskih problemov, predvsem korejskega. V tem namenu bosta predlagali sklicanje posebne konference zainteresiranih držav, da se ustvari združena in demokratična Koreja. Japonska je izgubila svojo neodvisnost s podpisom ločene mirovne pogodbe z ZDA v San Franciscu in postala polkolo-nialna dežela. Vladi ZSSR in LR Kitajske izražata upanje, da bo japonski narod znal popraviti to stanje in se izjavljata pripravljeni vzpostaviti gospodarske in druge odnose s to deželo. Najbolj je prizadela imperialistične kroge pogodba, po kateri bo ZSSR do 31. maja 1955 odtegnila svoje čete iz Fort Arthurja in izročila to utrdbo Kitajski. Globok vtis je napravil tudi gospodarski sporazum, po katerem bo ZSSR dodelila Kitajski kredit v višini 520 milijonov rubljev ter pomoč za izgradnjo 141 industrijskih podjetij v vrednosti 400 milijonov rubljev. Ob odhodu iz Pekinga je de- legacija Sovjetske zveze izročila Mao € e Tungu pismo, v katerem sporoča, da ZSSR poklanja kitajskemu ljudstvu stroje in opremo za ustanovitev državnega posestva za pridelovanje žita na površini 20 tisoč hektarov ter za pomoč pri bonifikaciji neobdelane zemlje, ki jo je ljudska Kitajska že začela. Priložen je seznam vseh strojev in naprav, med katerimi je nešteto traktorjev in raznih poljedelskih strojev, 49 tovornih in osebnih avtomobilov ter motorjev, številne aviocisterne, m thanične delavnice, oprema za električno centralo z zmogljivostjo 2.20 Kw, 13 radijskih postaj, telefonska centrala in drugo. V pismu se poudarja, da bo ZSSR dala na razpolago potrebne specialiste, ki bodo pomagali ustanoviti posestvo in uvedli kitajsko o-sebje v delovanje. ZlSSR bo sama vzdrževala te svoje specialiste za vso dobo njihovega bivanja na Kitajskem. Francozi zapustili Hanoj HANOJ — V skladu z določili sporazuma o premirju so francoske čete v soboto zapustile Hanoj. V nedeljo so vkorakale v slovesno okrašeno mesto vietnamske ljudske čete, ki jih je ljudstvo z velikim navdušenjem pozdravilo, vzklikajoč Vietnamski ljudski republiki in velikemu voditelju in osvoboditelju Ho Ci Minhu. Zaupnica francoski vladi PARIZ — Po daljših pogajanjih in snubljenju, je Men-des France dosegel, da mu je francoski parlament izrekel zaupnico s 350 glasovi proti 150 v razpravi o predlogih konference devetih glede oborožitve Nemčije. Komunisti so glasovali odločno proti, demokristjani so se vzdržali, dočim so socialdemokrati v zadnjem trenutku sklenili, da podprejo Mendes Francea in bodo verjetno vstopili tudi v njegovo vlado, Vendar je pa ta zaupnica kaj malo stalna, ker je večina poslancev zahtevala veliko previdnost pri nemškem vprašanju Jer nadaljevanje pogajanj ZSSR za splošno ponti' ritev, preklicuje in ne obsoja svojega dosedanjega stališča, da b: bila uveljavitev določb mirovne pogodbe doslej najboljša možna rešitev. Sovjetska1 zveza sprejema na znanje doseženi sporazum zaradi dejstva, da sta ga obe državi soglasno sprejeli kakci tudi iz prepričanja, da bo olajšal vzpostavitev normalnih odnosov med njima in s tem zmanjšal napetost v tem delu Evrope. Sovjetska zveza, zvesta svoji politiki miru in odprave trenj povsod na svetu, torej ni mogla spričo tega nastopiti proti sporazumu, kate rega namen je zmanjšanje trenj med dvema državama, k: so pred enim letom dosegla zelo nevaren obseg z mobilizacijo celih divizij na obeh straneh. Prav iz tega razloga je ZSSR lani odločno nastopilo proti anglo-ameriškemu dik tatu. S tem svojim korakom m Sovjetska zveza prav v ničemer prejudicirala ocene s po razuma, ne svoje ne nikogar drugega. Naša sodba o sporazumu, ki je dovolj jasno izražena v izjavi CK KP STO, ostane v polni veljavi. Povedali smo in bomo, da je ta sporazum mnogo slabši kot mirovna pogodba tako za Jugoslavijo kot za Italijo, posebno pa še za tržaško prebivalstvo. O tem ne more biti dvoma posebno v teh dneh, ko se trumoma izpeljuje stotine družin iz vasi, ki so dodeljene Jugoslaviji. Niti titovci ne bodo nikdar mogli zanikati, da so določbe mirovne pogodbe za tržaške Slovence neprimerno boljše kot pa one v Posebnem statutu in ostalih listinah Prav tako je naše mnenje, da ta sporazum, prav zaradi dejstva, da ne zadovoljuje nobenega. prizadetih narodov, ne bo zboljšal odnosov med Italijo in Jugoslavijo, čeprav b: bila to naša iskrena želja. Saj bomo trpeli predvsem mi Trža čani, če se bodo odnosi med Jugoslavijo in Italijo poslabšali, kot se bojimo. Naša bojazen je poleg navedenega utemeljena tudi z dejstvom, ki ga ni mogoče izbrisati, da je bil namreč sporazum napravljen z namenom zvariti člene zahodne bojne fronte, torej v funkciji vojne, in da ga je zato izsilil Dulles s svojo osebno intervencijo. Tudi Sovjetska zveza ne pravi nikjer v svojem pismu, da bi bil sporazum napravljen v funkciji miru. Tržaški komunisti smo sprejeli vsiljeni sporazum kot dejstvo, ki ga mi nismo v stanju spremeniti. Toda v okviru te ga sporazuma, ki kljub temu daje možnosti borbe za številne naše cilje, se bomo borili, da bomo dosegli kar največ v korist našega prebivalstva. Borili se bomo v danih pogojih, da se dosledno izvedejo vse določbe, zagotovljene v listinah sporazuma, s katerimi je mogoče prispevati k utrditvi miru, pomiritvi med Jugosla vijo in Italijo, ublažiti al" odpraviti šovinistične strasti in utrditi slovansko - italijansko bratstvo; napeli bomo vse naše sile, da dosežemo vse pravi ce, narodne, demokratične, po. litične, gospodarske in socialne, ki so vsebovane v Vseobčni deklaraciji o človeških pravicah, kakor tudi vse ostale, ki jih vsebujejo listine sporazuma. V tej pravični borbi bomo podprti od velikega demokratičnega in delavskega gibanja v Italiji, še naprej pa bomo uživali podporo vsega ostalega naprednega gibanja v svetu in vsega tabora miru s Sovjetsko zvezo na čelu. Kajti naša borba za mir, pravico in blaginjo ljudstva bo nedvomno pozitiven prispevek stvari demokracije, napredka in miru. S. B. ZGODOVINSKO ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA KP S.T.O. V popolni enotnosti se komunisti lotevajo nalog v novem položaju V soboto popoldne ter v nedeljo ves dan je zasedal Centralni komite Komunistične partije STO. Novi položaj, nastal z londonskim sporazumom, je narekoval nujnost preučiti določbe sporazuma ter na podlagi tega nakazati perspektive in določiti naloge, ki jih mora Partija izvesti v bližnji bodočnosti Generalni sekretar tovariš Vidali je v svojem poročilu «O novem položaju in nalogah tržaških komunistov» prikazal razvoj barantanja, proti kateremu se je naša Partija borila že od leta 1949. Tedaj so nas vsi napadali, češ da smo lažniv- si pridobila veliko število simpatizerjev. Zatem je očrtal določbe Spomenice in vseh prilog ter listin, na katere se sklicujejo. To je okvir, v katerem bo morala naša Partija delati v bodočnosti. Določbe Posebnega statuta skupno z Vseobčo deklaracijo nakazujejo podlago bodočih borb za človeške, demokratične, narodne gospodarske in socialne pravice, Naša Partija bo morala ustvariti kar najširšo demokratično enotnost tako med Slovenci kot med Italijani, pri tem pa vedno bolj utrjevati slovansko-italijansko bratstvo. To bo dosegla v svojih DISKUSIJA Po referatu se je razvila zelo plodna in stvarna diskusija, ki je vsestransko razčlenila sedanji položaj ter nakazala številne nove naloge, ki čakajo tržaške komuniste v bližnji bodočnosti. Ker nam prostor ne dopušča, naj navedemo samo nekaj najvažnejših intervencij. Miljski župan tov. Pacco se je zahvalil tov. Vidalju za izraze solidarnosti s prebivalstvom miljskih vasi, ki so po razkosanju postavljeni pred bolestno izbiro, zapustiti svoj z žulji mnogih let zgrajeni dom ali pa se odpovedati za- log v pogledu narodnih pravic in kulturnega delovanja, pri čemer bo potrebna enotnost vseh Slovencev. O položaju v posameznih taborih slovenskega dela prebivalstva je govorila tov. Marija Eernetičeva. Prikazala je veliko dezorientiranost v slovenskih nacionalističnih strankah ter važno vlogo, ki jo bo lahko vršila Partija, ki si je med slovenskim ljudstvom pridobila zelo velik ugled s svojo dosledno in odločno borbo za STO in narodne pravice. Posebni statut nam daje osnovo za naše nadaljnje borbe v zaščito Slovencev cone A, s čemer bomo obenem branili tudi pravice Italijanov cone B v pravem duhu internacio-nalizma in bratstva med narodi. V vprašanju Slovencev in obrambe narodnih pravic in kulture so govorili še tovariši Stane Bidovec, Jelka Gerbec, Dušan Lovriha in Karel Siškovič. .Nova črta v Cerejih, ki pridejo z gornjim delom v cono B, tako dejansko še bolj zožila središče Milj. da bo razmejitev ci in provokatorji: toda kaj kmalu se je izkazalo, da smo imeli prav. Resnica pa je še daleč prekosila vsa naša predvidevanja: sporazum, ki je bil dosežen 5. oktobra v Londonu, je najslabši med vsemi pričakovanimi rešitvami. Saj — čeprav pod krinko «začasnosti» —- dejansko definitivno ločuje obe coni ter razpolavlja milj-sko občino. Geslo «začasnosti» je bilo vrženo v javnost, samo da bi prevarali težko prizadeta prebivalstvo, zlasti še begunce. Barantanje za naše Ozemlje, ki je bilo predmet dolgoletnih mešetarjenj, se je zaključilo pod osebnim pritiskom ameriškega zunanjega ministra Dullesa, pred čigar diktatom sta kapitulirali vladi v Beogradu in Rimu. Kljub temu da je bilo STO razdeljeno v namenu odpraviti nasprotstva med Italijo in Jugoslavijo in s tem okrepiti atlantski vojni blok, pa vendar ne bodo odpravljena nasprotstva med o-bema sosedama, marveč se bodo še zaostrila. Podčrtal je pravilnost dosedanje borbe naše Partije proti razkosanju, s katero si je silovito povečala ugled med najširšimi sloji prebivalstva in borbah za resnično civilno u-pravo, za demokratizacijo vsega javnega življenja, v borbah za gospodarsko obnovo naše cone, posebno še za razvoj in uspešno delovanje Proste luke, v borbah za demokratične svoboščine in za narodne pravice Slovencev cone A ter Italijanov cone B. Med neposrednimi nalogami na gospodarskem področju bo naša zahteva za svoboden promet oseb in blaga med obema conama ter za odprtje novih obmejnih blokov. Nato je nakazal široke perspektive naše borbe za delo, proti brezposelnosti. Pri tem bomo deležni podpore velikega delavskega gibanja v Italijanski republiki, zlasti CGIL, KPI in PSI. Po očrtu sedanjega političnega stanja v naši coni je tovariš Vidali podčrtal potrebo politike enotnosti. Naša Partija. ki se je v svoji najdaljši borbi v zgodovini proti razkosanju silovito utrdila ter je edina stranka v Trstu, ki je v celoti ohranila svojo popolno in vsestransko enotnost, mora tudi to novo fazo borb porabiti za to, da se še nadalje organizacijsko in številčno u-trdi. poslitvi in pokojnini. Večji del se jih je odločilo, čeprav s krvavečim srcem, za prvo, ker jim titovske oblasti in njihovi agitatorji po vaseh niso mogli zagotoviti dela, niti svobodnega prehoda preko nove črte v Milje odn. v Trst, kjer imajo zagotovljen svoj košček kruha. Prikazal je veliko prizadevanje občine in vseh komunistov miljske občine, da poskrbe primerno začasno nastanitev za vse begunce, katerih število bo šlo v tisoče. V ta namen je treba derekviri-rati Lazaret in druge javne zgradbe; pomagati pa morajo tudi posamezniki po svojih močeh. Demokratične organizacije čaka velika človekoljubna naloga. Tov. Markovič je prikazal velikanski val ogorčenja, ki je zajel slovensko prebivalstvo, ko je izvedelo, da je s podpisom v Londonu Tito u-spel v svojem izdajalskem manevru proti slovenskemu življu in interesom vsega tržaškega prebivalstva. V novem položaju čakajo na slovenskem področju velike naloge zlasti «Delo» za pravilno orientacijo našega ljudstva ter SHLP pri reševanju novih obsežnih na- Po končani diskusiji, v katero je v celoti poseglo 22 tovarišev, je tovariš Vidali podal zaključke. Nato je bila soglasno sprejeta Izjava CK KP STO, ki jo objavljamo na prvi strani našega lista, ter pozdrav komunistom miljske občine. Na predlog tov. Destradija je bilo sklenjeno, da se za 21-22 novembra skliče partijska konferenca političnega in organizacijskega značaja. Ob zaključku so se navzoči z enominutnim molkom in kratkimi besedami tov. Vidalija spomnili preminulega tov. Cologneseja, ki je bil soustanovitelj socialističnega gibanja v Trstu, Pisani svet ljajo tudi za uničevanje glivic. ki povzročajo razkrajanje lesa, plesnive madeže na blagu, plesen pri usnju, gnitje vryi, šotorov in impregniranih plaht. VITAMIN «A» ZA DOJENČKE Kot poroča Ameriško društvo kemikov, je dojenčkom zagotovljen za rast tako potrebni vitamin «A», če ga doječe matere jemljejo ne več v oljni raztopini, kot je bilo to doslej običajno, ampak v novi vodni raztopini. Znano je, da mnogo otrok, hranjenih z materinim mlekom, umre ravno radi pomanjkanja vitamina «A». Zato je obogatitev materinega mleka s tem vitaminom vedno večje važnosti. Vitamin «A» raztopljen v vodi mnogo lažje absorbira materina kri, kot pa če je raztopljen v olju. Številni poskusi so namreč pokazali, da se količina vitamina «A» v mleku mater, ki so ta vitamin jemale v obliki vodne raztopine ne pa v običajni oljni raztopini, poveča od 3 do 8 krat. Naroči se na «Delo»! V Kampanji za demokratičen tisk je razen širjenja naših listov, nabiranja denarnih prispevkov in organiziranja Krajevnih praznikov tiska važna naloga tudi pridobivanje novih naročnikov za «DELO». Postati stalen naročnik «DELA» — to naj bo o-snovna naloga vsakega slovenskega tovariša in simpatizerja. Vsak tovariš naj si v tej kampanji našega tiska stalno prizadeva in potrudi, da pridobi vsaj po enega naročnika za «DELO». S tem bo prispe, val za finančno utrditev našega lista. Ne smemo pozabiti, da je naročnina poleg prostovoljnih prispevkov najboljša in izdatna finančna pomoč bralca, ki o-mogoča redno izhajanje «DELA». Naročnina za «DELU» znaša: mesečna 80 lir, trimesečna 260 lir, šestme-sečna 520 lir, letna 1.000 lir. Naročite se lahko kadar koli! PRIJATELJI, TOVARIŠI! CE ŽELITE PREJE. MATI «DELO» NA DOM, POSTANITE NAROČNIKI! SOLIDARNOST ITALIJANSKI komunistov s tržaškimi SlovenJ Donini Budno bomo pazili na to, da bo slovenska § J manjšina uživala vse . naše demokratične pravice" naši narodni nesreči, ko munisti nov jasen dokaz resni- V smo po izdajstvu sedanjih o-blastnikov v Jugoslaviji prišli pod «začasno upravo» Italije, imamo tržaški Slovenci vendarle eno veliko zadoščenje v gotovosti, da nismo ostali sami, predani na milost in nemilost italijanskemu šovinizmu, ki ga le predobro poznamo. V Italiji, kjer v četrtsto-letju po prvi vojni nismo mogli računati na nobeno uspešno pomoč v naših težkih borbah in trpljenju, imamo danes velikega in zvestega zaveznika v mogočnem delavskem in demokratičnem gibanju, ki predstavlja danes mnogo več kot tretjino italijanskega naroda, gibanju, ki mu .stoje na čelu komunisti — dosledni borci za enakopravnost in bratstvo vseh narodov. V neštetih prilikah je že Italijanska komunistična partija zaščitila narodne pravice gori-ških Slovencev. Tako so med drugim komunistični in socialistični poslanci zahtevali priznanje stalnosti slovenskih šolam in učnemu osebju in so v ta namen tudi izdelali zadevni zakonski predlog. Te dni so dali italijanski ko- čnega bratstva z javno obvezo v rimskem senatu, da so odločeni braniti Slovence pred izbruhi narodnostne mržnje in zaščititi njihove pravice. V debati, ki se je razvila v senatu na podlagi poročila o razdelitvi Tržaškega ozemlja, sta komunistična senatorja Velio Spano in Ambrogio Donini odločno povedala, da bodo italijanski komunisti branili narodne in vse druge pravice tržaških Slovencev. «Za nas je bil realizem — je izjavil senator Spano — politika mirovne pogodbe». V zaključku svojega govora pa je izjavil: «Italijanom ostaja upanje, na novo in v temeljih drugačno zunanjo politiko, ki bi mogla dovesti v bodočnosti, ki danes, žal, ni več bližnja, do resnične rešitve, ki naj na miren način zopet vrne Trstu njegovo zaledje, ki naj spoštuje samoodločbo Tržačanov in naj vzpostavi pravi temelj sožitja in prisrčnosti med Italijani in Slovenci na ozemlju, ki je bilo danes zabarantano z razkosanjem». Se jasnejši in odločnejši je bil senator Ambrogio Donim, ki je prav tako kot Velioj^ Sedaj no član vodstva Italijanski.en0 munistične partije. V sVl(05an è mogočnem govoru je do j!varr^0 razkrinkal politiko vlade, Istvarit Američanom na ljubo Prijajnih na razkosanje, ki ni v ne Italiji, ne Jugoslaviji. RO DOSEDANJEM HRUPU V ZVEZI S S.T. O. s sedanji rešitvijo iržillesa vprašanja LETALi- BOLNIS- HELIKOPTERSKO SCE NA STREHI NICE Na strehi bolnišnice v Buffalo (New York) gradijo betonsko ploščo, na kateri bo lahko pristal helikopter, ki ga bo dobila bolnišnična ambulanta za nujne primere. Podobno helikoptersko pristanišče ima že bolnišnica v Santi Monici v Kaliforniji. Letalska ambulanta bolnišnice v Bul-falu bo imela helikopter enake vrste kot so jih uporabljali za prevoz ranjenih vojakov na Koreji. NOVO KEMIČNO SREDSTVO PROTI GLIVICAM Ameriško društvo kemikov poroča o novem učinkovitem kemičnem sredstvu proti kožnim infekcijam, ki jih običajno dobijo atleti na nogi; proti glivicam, ki povzročajo nalez Ijive bolezni kože pri ljudeh in živalih ter proti glivicam, ki uničujejo rastline. Novi sintetični proizvod, imenovan «Echridin», je tako močan, da uniči glivice tudi če je razredčen v razmerju 1 proli 150.000. «Echriden» uporab- Incident, ki se je pripetil Titu v Sarajevu - Boris Kraigher priznava, da so “nekateri krogi“ v Sloveniji mnenja, da bi bilo boljše ustanoviti STO - Značilni dogodki v Sežani Jugoslovanski narodi so z začudenjem in ogorčenjem sprejeli vest, da je poslanik Velebit v i-m enu svoje vlade podpisal v Londonu sporazum, s katerim se usoda Tržaškega ozemlja zaključuje z razkosanjem med Italijo in Jugoslavijo, To začudenja in ogorčenje izhajata iz dejstva, da je vladna propaganda več let trobila na vse vetrove, da se ne bo nikoli dopustila ponovna a-neksija Trsta k Italiji. Jugoslovanski narodi se prav dobro spominjajo, kakšen Hrup so lani oktobra dvignili režimolici pod vodstvom Tita ob objavi anglo-ameriškega diktata o izročitvi Trsta in cone A Italiji. Množice so lani razumele to zadržanje vlade kot preokret v doteda-nji politiki in so zato začele dajati duška svojemu protiimperia-lističnemu razpoloženju, ki je prišlo do izraza po vsej Jugoslaviji v velikanskih manifestacijah proti nesramnemu diktatu, proti Anglo-amerikancem, proti razkosanju Tržaškega ozemlja. Te manifestacije so dosegle svoj višek tedaj, ko so upravičeno razjarjene množice začele napadati poslaništva in konzulate zahodnikov, tako da so režlmovci takoj sprevideti, da postaja zadeva zelo nevarna za obstoj sedanjega reda kot takega. Zato pa je vlada u-kazala preprečitev vsakršne manifestacije, gasila protiimperiaL-stično razpoloženje množic s hidranti in pendreki, s koncentracijo številnih oddelkov policije in vojaštva v Beogradu, Zagrebu, L.jubljani in v vseh stavnih mestih Jugoslavije. Jugoslovanski narodi so torej .ob objavi podpisanega sporazuma začutili, da so 'bili nesramno m podlo ogoljufani, da je bilo Titovo zatrjevanje glede Trsta le pesek v oči, da je bilo pošiljanje divizij na mejo le groba ko medija,M je zasledovala cilj varanja ljudskih množic in vsiljevanja barantanja. Xato-.se le dni v Jugoslaviji o-paža, da se ljudje z gnusom in ne-ievoljo obračajo od vladnih predstavnikov, ki skušajo prikazovati nesramno barantanje, s katerim je bilo Italiji izročeno 80.000 tržaških Slovencev kot «kompro- mis v korist miru», kot «zmaga jugoslovanske diplomacije», d o-čim se je lani prav s strani vlade kričalo: «Življenje damo, Trsta ne damo!», «Cim en sam italijanski vojak stopi na tržaška ila, tedaj bo v cono A vkorakala jugoslovanska vojska» itd. To nezadovoljstvo jugoslovanskih množic zaradi grobega izdajstva je prišlo do izreza v dogodku, ki se je pripetil Titu v sredo 0. oktobra v Sarajevu. Tito je takoj po podpisu sporazuma v Londonu odpotoval iz Beograda v Sarajevo, da pomiri nezadovoljne Bosance, od katerih je bilo veliko borcev v IV. armadi, ki je skupno s tržaškimi odporniki o-svobodita Trst. V Sarajevu je i-mel na konferenci takozvane «zveze komunistov» govor, s katerim je skušal prepričati bosansko ljudstvo, da je bil sporazum o Trstu «zmaga Jugoslavije». Toda Se prej pa se mu je dogodil značilen incident. Nekdo mu je nekaj vrgel v obraz, ga zadel v oko. ki je takoj počrnelo. Na Priobčujemo celotno besedilo Vseobče deklaracije o človeških pravicah, ki je po določbi 1. člena Posebnega statuta postala sestavni del predpisov, na katerih bo moralo sloneti življenje prebivalcev obeh con STO. Zato Je potrebno, da vsak državljen pozna pravice, ki mu prittiejo, ter da se bori za njihovo dosledno izvajanje. Prva točka Posebnega statuta določa: l. Pri upravljanju svojih področij bodo italijanske in jugoslovanske oblasti ravnale v skladu z načeli Vseobče deklaracije c človeških pravicah, sprejete na glavni skupščini Združenih narodov 10. decembra 1948, zato da bodo vsi prebivalci obeh področij brez diskriminacije lahko v celoti uživali osnovne pravice in svoboščine, navedene v omenjeni deklaraciji. 1. člen Vsa človeška bitja se rodijo svobodna in enaka po dostojanstvu in pravicah. Dana sta jim razum in zavest in ravnali morajo v duhu medsebojnega bratstva. 2. člen Vsakdo se sme posluževati vseh pravic in vseh svoboščin, ki j.ih proglaša ta deklaracija, ne glede na raso, barvo, spol, jezik, vero, politični nazor in ne glede na kakršen koli drugi razlog nacionalnega ali socialnega izvora, ki bi izhajal iz premoženja, rojstva ali katere koli druge okoliščine. Prav tako ne bo nobenega razlikovanja glede na politi-čno-upravni ali mednarodni položaj dežele ali ozemlja, ki mu kdo pripada, pa naj gre za neodvisno ali odvisno ozemlje ali ozemlje pod varuštvom ali s kakršno koli drugo omejitvijo suverenosti. 3. člen Vsak posameznik ima pravico na življenje, na svobodo in varnost svoje lastne osebe. 4. člen Nikogar ni dovoljeno imeti v suženjstvu ali podobni odvisnosti; suženjstvo ali trgovi- Vseobčna deklaracija o človeških pravicah na s sužnji je prepovedana v vseh oblikah. 5. člen Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali sploh krutim, nečloveškim ali ponižujičim kaznim ali ravnanju. 6. člen Vsakdo ima povsod pravico na priznanje svoje pravne o-sebnosti. 7. člen Pred zakonom so vsi enaki in vsi imajo pravico, brez kakršnega koli razlikovanja, na enako zaščito pred vsakršno diskriminacijo, ki bi kršila to deklaracijo, in pred vsakim hujskanjem ali navajanjem k diskriminaciji. 8. člen Vsakdo ima pravico do učinkovitega priziva pri pristojnih državnih sodnih oblasteh proti vsakemu dejanju, ki krši osnovne pravice, ki mu jih priznavata ustava in zakon. 9. člen Nihče ne more biti samovoljno aretiran, pridržan v zaporu ali izgnan. 10. člen Vsakdo ima v popolni enakopravnosti pravico, da njegovo zadevo pravično in javno posluša neodvisno in nepristransko sodišče, ki bo sklepalo bodisi o njegovih pravicah in njegovih obveznostih, bodisi o osnovanosti kakršne koli obtožbe iz kazenskega prava, ki bi bila naperjena proti njemu. 11. člen 1. Vsakdo, ki je obtožen kakega zločina, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni bila zakonito ugotovljena na javnem procesu, na katerem so bila zagotovljena vsa potrebna jamstva za njegovo o-brambo. 2. Nihče ne more biti obsojen za dejanja ali opustitve, ki v času, ko so bile storjene, niso bile kaznive na osnovi državnega ali mednarodnega prava. Prav tako ne sme biti dosojena hujša kazen od tiste, ki bi veljala v času, ko je bilo kaznivo dejanje izvršeno. 12. člen Nihče ne sme biti podvržen samovoljnemu vmešavanju v svoje zasebno življenje, v svojo družino, v svoje stanovanje ali v svojo korespondenco, niti okrnitvi svoje časti in ugleda. Vsakdo ima pravico na zakonsko zaščito pred takim vmešavanjem in kršenjem. 13. člen 1. Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in izbere svoje bivališče v mejah neke države. 2. Vsakdo ima pravico, da zapusti katero koli deželo, tudi lastno, in da se vrne v svojo deželo. 14. člen 1. Vsakdo ima pravico iskati zatočišče pred preganjanjem in uživati zatočišče v drugih deželah. 2. Na to pravico se ni mogoče sklicevati v primeru zares utemeljenega preganjanja zaradi navadnega kaznivega dejanja iz kazenskega prava ali zaradi dejanj, ki nasprotujejo načelom in namenom Združenih narodov. 15. člen L Vsako ima pravico do državljanstva. 2. Nikomur ni mogoče samovoljno vzeti ne njegovo lastno državljanstvo ne pravice, da menja državljanstvo 16. člen 1. Ko dosežeta zadostno starost, imata vsak mož in vsaka žena pravico, da skleneta zakon in ustanovila družino, brez vsakršnih omejitev glede na raso, narodnost in vero. Oba imata enako pravico glede na zakon in med zakonom. 2. Zakon se lahko sklene samo s svobodnim in popolnim pristankom obeh bodočih zakoncev. 3. Družina je naravni in o-snovni element družbe in ima pravico na zaščito s strani družbe in države. 17. člen 1. Vsaka oseba, tako sama kot v kolektivu, ima pravico do lastnine. 2. Nikomur ni mogoče samovoljno odvzeti njegovo lastnino. 18. člen Vsaka oseba ima pravico na svobodo misli, vesti in veroizpovedi; ta pravica obsega svobodo veroizpovedi in prepričanja in svobodo izpovedovanja svoje vere ali prepričanja, posamič ali skupno, v javnosti in zasebno, s poučevanjem, običaji, kultom in o-bredi. 19. člen Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in njegovega izražanja, kar obsega pravico, da ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da sme iskati, dobivati in razširjati s kakršnim koli izraznim sredstvom in ne glede na meje, informacije in ideje. 20. člen 1. Vsakdo ima pravico do svobode zbiranja in mirnega združevanja. 2. Nikogar ni mogoče prisiliti, da se včlani v neko združenje. 21. člen L Vsakdo ima pravico do so- delovanja pri vodenju javnih zadev svoje dežele, bodisi neposredno, bodisi s posredovanjem svobodno izvoljenih predstavnikov. 2. Vsakdo ima pravico, da se v popolni enakopravnosti poteguje za javne funkcije v svoji deželi. 3. Volja ljudstva je temelj avtoritete oblasti; ta volja mora biti izražena s poštenimi volitvami, ki morajo biti izvedene v določenih presledkih, s splošno in enako volilno pravico in s tajnim glasovanjem ali s kakšno enakovredno proceduro, ki jamči za svo-oodo glasovanja. 22. člen Vsakdo ima kot član družbe pravico do socialne varnosti; imeti mora možnost, da se poslužuje gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic, ki so nujne za njegovo dostojanstvo in za svoboden, razvoj njegove o-sebnosti po zaslugi naporov lastne države in mednarodnega sodelovanja, upoštevajoč organizacije in vire posameznih držav. 23. člen 1. Vsakdo ima pravico do dela, do svobodne izbire dela z enakimi in zadovoljivimi pogoji in na zaščito pred brezposelnostjo. 2. Vsi 'imajo pravico, brez vsake diskriminacije, do enakega plačila za enako delo. 3. Kdor dela, ima pravico do pravičnega in zadovoljivega plačila, ki naj zagotovi njemu in njegovi družini življenje v skladu s človeškim dostojanstvom: plačilo naj bo izpopolnjeno, če je to primerno, z vsemi ostalimi sredstvi socialne zaščite. 4. Vsakdo ima pravico, da skupno z drugimi; ustanavlja sindikalna združenja in da se včlani v sindikate v obrambo svoje koristi. 24. člen Vsakdo ima pravico do počitka in razvedrila, predvsem do primerne, omejitve trajanja delovnega časa in do plačanega dopusta. 25. člen 1. Vsakdo ima pravico do življenjske ravni, zadostne za zagotovitev zdravja in blaginje zanj in za njegovo družino, zlasti kar zadeva prehrano, obleko, stanovanje, zdravniško oskrbo in potrebne socialne službe; pravico ima do varnosti v primeru brezposelnosti, bolezni, delanezmož-nosti, vdovstva ali drugih primerov izgube lastnih sredstev za preživljanje zaradi okoliščin, ki so neodvisne od njegove volje. 2. Mati in otrok imata pravico do posebne pomoči in zaščite. Vsi otroci, rojeni v zakonu ali izven zakona, uživajo isto socialno zaščito. 26. člen 1. Vsakdo ima pravico do 'izobrazbe. Šolska vzgoja mora biti brezplačna, vsaj kar se tiče osnovne izobrazbe. Osnovno šolanje je obvezno. Tehnično in strokovno šolanje se mora razširiti. Dostop v višje šole mora biti odprt za vse, v popolni enakopravnosti in v skladu s sposobnostmi. 2. Šolska vzgoja mora stremeti za popolnim razvojem človeške osebnosti, in za krepitvijo spoštovanja pravic človeka in osnovnih svoboščin. Spodbujati mora razumevanje, strpnost in prijateljstvo med vsemi narodi in med vsemi rasnimi ali verskimi skupinami; biti. mora v pomoč razvoju delavnosti Združenih narodov za ohranjevanje miru. 3. Starši imajo v prvi vrsti pravico do izbire vrste izobrazbe, ki naj je bodo deležni njihovi otroci. 27. člen ■ L Vsakdo ima pravico do svobodne udeležbe v kulturnem življenju skupnosti) do u-živanja umetnosti in udeležbe pri znanstvenem razvoju in pri koristih, ki iz njega izhajajo. 2. Vsakdo ima pravico do zaščite moralnih in materialnih koristi, ki izhajajo iz vsake znanstvene, literarne ali umetniške storitve, katere avtor je. 28. člen Vsakdo ima pravico do tega, da na družbenem in mednarodnem področju velja tak red. v katerem se lahko v celoti razvijejo pravice in svoboščine, ki jih proglaša ta deklaracija. 29. člen 1. Posameznik ima dolžnosti do skupnosti, kajti samo v njej je mogoč svoboden in popoln razvoj njegove osebnosti. 2. V uveljavljanju svojih svoboščin je vsakdo podvržen edinole omejitvam, ki jih določa zakon, in to samo z namenom, da se zagotovi spoštovanje pravic in svoboščin drugih in da se zadovoljijo upravičene zahteve morale, javnega reda in splošne blaginje v demokratični družbi. 3. Teh pravic in svoboščin ni mogoče v nobenem primeru izvajati v nasprotju z nameni in načeli Združenih narodov. 30. člen Nobenega določila te deklaracije ni mogoče razlagati tako, da daje neki državi, skupini ali posamezniku kakršno koli pravico do delavnosti ali dejanj, katerih namen je uničenje v tej deklaraciji proglašenih pravic in svoboščin. konferenco je prišel s črno podvezo na očesu. Uradni krogi so izjavili, da se je to zgodilo, ker mu je. nekdo «iz navdušenja» vrgel v obraz šop cvetlic. Toda še nikoli se ni slišalo, da bi cvetlica to je nadaljeval: lencT ii «Ko mi razgaljamo ta la. pre: hrupni polom politike, Hodlagi vodi vlada in demokristjalporazu večina, ne moremo arultvani :4ai kot želeti, naj se v bodod"anske postavi na nove temelje viešitev sanje odnosov z Jugoslajodnim in sicer tako, da se postopačem, izločijo vsi razlogi trenja ! o si stifebni Urno, da bi se z obnovo sAbni s s to državo mogli rešiti km, ki biemi, za rešitev katerih sij; ______ ________ Janške italijanska diplomacija izbite civi la nesposobno. Odnosi km ste Italijo in Jugoslavijo odfjrne n namreč predvsem od nacl,ce n! kako se bo ravnalo s SlovtJlovne pod našo upravo. In mi bke svo budno pazili na to, da bof‘T1lzv venska manjšina uživala !udl a naše demokratične pravice!3™ ^ da bo branjena pred vsaki#31*3 na bruhom narodnostne mržnje*051 m da bodo končno enkrat P6!3?”0 r šena ona žarišča fašizma. Klfzaskei ;enci, . blnom li, doč Te prekrasne besede, ki lodo r je v rimskem parlamentu k stati rekel predstavnik velike Mosti, janske Partije, so nam Slo*1 cem v teh težkih dneh v vi večjo tolažbo in oporo. Za',Jl,[a in bila eden od najtežjih vzr< mnogih težav». da nismo sami, da bomo v .ijihovo bah za svoje narodne praC11 ^ deležni vse podpore italirora 1 skih -komunistov, nas ohraf osebn je in nam pomnožuje naše 1 edvse či za pravično borbo, katero tak-o sramotno izdali oblaS* lega v; ki matične države, ki se še ' treb; dno hočejo nazivati za «ko ttim si niste». jej z c kvlja »rami vreme: je mor Masa o rani ^ Jež V zadnjem času je bila ldčrts vorjena v Wroclawu vseddL vna razstava, mogla tako silno prizadeti o/co| razvoj tehnike na Poljske# Vetih M j a ^diščn Ste Prizor iz ìlrviuihov ha Kan uojave o izvršenem razKosam STO. Pred zaprto vaško gostilno se ljudje zaskrbljeni riaZ govarjajo o temni bodočnosti, ki se jim odpira z razkosanj*1" . miljske občine. nekega človeka in ga prisiliti, da si ga obveže. Vsekakor je to incident, ki je značilen in ki zelo dobro dokazuje, kakšna čustva gojijo Jugoslovani do Tita prav v trenutku, ko je ukazal svojemu predstavniku a Londonu, da podpiše predajo 80,000 Slovencev Italiji. Drugi znak odpora Jugoslovanov proti nesramnemu sporazumu je govor glavarja Slovenije Borisa Kraigherja na seji Zveznega izvršnega sveta v Beogradu. Na tej seji je Kraigher dejal: S. NOVAK (Nadaljuje se na 4. stran. > desetih letih ljudske obl®-^ Razstavni prostor meri hektarov, na katerem je Z41.. li uve dele Nujl -"^štov iU iebujt 'So *lo ra»' jenih 20 paviljonov, kjer stavljajo kakih 5000 pred#^ tov. V paviljonih strojev ’ razstavljeni traktorji «lUrsUL avtomobili modeli avtomobilov, «Lublin», števil^ proizvaja tovarna v Stara1 wicah. V paviljonu prev he. Shk [San bi ,e*javl se : je razstavljen kotel za • 1°^ lpan“ motivo, ki je v celoti vari in je prvi domači izdelek. da- lje posebno napravo za me^ nizirano polaganje tračnic. ----------------------^ ZA VSAKOGAR NEKAJ «Počakaj samo še par minut. Moj mož je ravnokar odšel.» * * * MANJKALO JE GLAVNO ZDRAVNIK Obišče na domu bolnika. Po pregledu mu pravi: «Pustim, vam to zdravilo, ki ga morate jemati po kosilu». Bolnik: «Ker ste mi že pustil zdravilo, bi vas prosil, da mi pustite tu,di kosilo». DVAJSET LET GA 1SCE MLADA žena sreča na cesti starejšo znanko, ki jte še vedno tetka, in jo nagovori: «Ali ste morda videli mojega moža? Ze celo uro ga iščem i.n če ga nisem našla». «Kaj to» — odgovori stara tetka — «jaz iščem: moža že dvajset let, toda še do dianes ga nisem našla». TAKOJ JE NAliLA Ze' ?r je ice. "hrazi jugi Kazi 1. D PRIPOMOČEK / £^1 «MOJ kanarček je bolan”a- J pravi stara gospa živinozdrau- ,i,«a ku, ki ga je poklicala za £it lajšat rvu, IX1 giti JC ijJUl/Ulčdia -1,' ,..- gled. «Kaj naj storim z nJ'p \t <* obi «Ziivalica ima naduho. Zat° ji 'Ugih potrebno, da menja zrak» aj j svetuje živinozdrav.nik. »J te- «Aha, sem razumela. Takoj L.* bom dala v drugo kletko». « ‘ne iS° c * * * NI BILO PRETIRANO ~ «35 li-r za eno jajce, to je Gelar pretirana cena» — PGia dar pretirana cena» — P1"»»-stira odjemalka napram Pr° jal-ki jajc. «Ne smete pozabiti, draS3 „ spa» — jo zavrne prodajalk3 zj «da predstavlja vsako jajce kokoš en dan dela» C hi ? Ust v t>b) 1 hšk, * * * NI HOTEL OSTATI V ZADREGI Ai 6S hah MLADENIČ stopi v ."P zenskih konfekcij, da kupi sv,». \ jtQ( zaročenki svileno ovratno JG|<3, «Ce je gospodična plavoiaLji vam svetujem ta robec, Arje'' je za črnolasko bolj Prim drugi» — mu svetuje name nec. . no«1 «Da ne ostanem v zadregi. Gg- I tli 1 ir o n nKn« ry VXX/O T 1 «ID kupil kar oba» — odgovori denič. «Ne vem namreč ^’^ne> šne barve bodo njeni lasje zvečer». * * * _—-fi, EDINI, KI SE NI RES, «KDAJ je nastal požar v lelu?» S Nii Sv v «Opolnoči». 0 r?" «Ali so se vsi pravočasno šili?» o auV»- «Da. vsi, razen nočnega L ra-ja. Ni nam uspelo, da bi S3 vočasno zbudili». F !ERSPEKTIVE SLOVENCEV PO DOLOČBAH O RAZKOSANJU e l enotnostjo in borbo si bomo zagotovili pravice _____ h”j Sedaj, ko je barantanje iz-lsk7ršeno, ni dvoma, da nas razkosanje postavlja pred novo doJtvarnost. Kdor se zavzema za ie’.jstvaritev resnično dobrih in ^Tajnih odnosov med jugoslovanskim in italijanskim ljud-Itvom, posebno pa med @lo-'enci in Italijani tega Ozem-a, presoja novo stvarnost na dlagi dejstev. Dogovor o ... . jrazumu je bil podpisan s iruitrani predstavnikov jugoslo-ločflanske in italijanske vlade, e vlešitev ne ustreza našim nasladnim koristim in našim pra-topjicam, četudi je bil Spomeni-ija. ii o sporazumu priložen Posebni statut. Etničnim skupi-iti lam, ki so ostale v mejah itati sjjanske odnosno jugoslovan-izrtte civilne uprave, so v poseb-i lem statutu priznane elemen-0ijèrne nacionalne pravice, pra,-nacjice narodnega jezika ter o-lovffiovne politične in gospodar-e svoboščine. Brez dvoma bi ila izvedba mirovne pogodbe Indila daleko večje koristi fjcelam Slovencem, ker je vsebo-Ijjjj'ala našo narodno enakopravnost in nas ni smatrala kot na-'dno manjšino V Svobodnem aškem ozemlju bi bili Slovenci, Hrvati in Italijani po-Inoma enakopravni državlja-i, dočim z razkosanjem ne ki lodo narodne manjšine, niti itu L statutu, uživale enakoprav-! iilosti. loV< ili Prvi pregled Posebnega sta-lita in Spomenice nakazuje ijihovo važnost zaradi načel-izjav in obvez, ki bi jih rali spoštovati obe upravi, sebni statut obravnava edvsem narodnostno vprašanje. Priznanje obstoja narod-|Ca‘stlega vprašanja in potrebe, da ,g borili, da civilni upravi lÉredeta ukrepe za spoštovali; *e določil statuta. Naravno 9 P. da se ne moremo zanesti i| j» namene obeh vlad, ki nista Ufoitovali sporazuma mirovne s Nodbe. podpisanega od njih fblih skupno z drugimi 19 n,ilpdami. Zato vemo. da bodo .^•pvice, ki jih vsebuje prilo-ejip uveljavljene le, če se bo-L; delovne množice borile, da J‘sUijo oblasti obeh con na Ntovanje obveznosti, ki jih pii^buje posebni statut. Ne ji»emo dovoliti, da bi se ve-’»'<> v avtomatično uveljavi- omenjene podpisane li- ‘fie. Lahko rečemo, da se bodo pijanski nacionalisti upirali, ’ bi bila določila priloge u-hjavljena. Prav te dni, ko se moral vsak pošten člo-^ zavzemati za spoštovanje »6 in druge narodnosti, je Jban Bartoli izjavil nekaj, ?r je proti pravilom Spome-'ce. Točka 6. Spomenice o *°razumu pravi: «Italijanska jugoslovanska vlada sta se °razumeli, da ne bosta pod- — redbaml njenim ljudem in njenim ustanovam». Jugoslovanski voditelji govore, da je «pravilna nacionalna politika eden prvih temeljev jugoslovanske socialistične skupnosti». Pritisk, ki se je izvajal v teh letih na italijanski živelj v coni B, in teror, ki je prisilil toliko družin zapustiti lastne domove, sta nam priča, da so za jugoslovanske voditelje besede eno, dejanja pa drugo. To so nam dokazi, z ene in druge strani. V naših krajih smo imeli v preteklosti nešteto grdih primerov nacionalizma in šovinizma, zato se ni zanesti na kompromisarje Zato bomo odločno mobilizirali množice, da se spoštuje 3. člen Posebnega statuta, ki pravi: «Podžiganje nacionalne in rasne mržnje na obeh področjih je prepovedano in vsako tovrstno dejanje se bo kazno- valo». Ta člen nam mora biti podlaga za vse naše delovanje v borbi z spoštovanje narod nostnih pravic. Borili se bomo, da bodo etnične skupine uživale enake pravice in ravnanje kakor o-stali prebivalci obeh con. Zahtevali bomo enakopravnost pri dobivanju in izvrševanju javnih služb, funkcij, poklicev in nazivov. Posebno važen je za nas tudi 2. člen, točka f, ki predvideva enakopravnost z žejo uspeh. Na področju o-brambe naših narodnih pravic moramo preučevati tudi, kako bomo v krajevnem merilu zahtevali od italijanske vlade uveljavitev in spoštovanje dogovora. Zato vidimo potrebo enotnosti vseh Slovencev, da bo naša borba učinkovitejša in uspešnejša. Napačno bi bilo od slehernega Slovenca, od vsake organizacije, če bi hotela sama v borbo. Ce so nam pri srcu ostalimi državljani na spio- zahteve in težnje našega pre snem področju socialnega zavarovanja in pokojnin, vklju-čivši tudi pokojnine za vojne invalide in pokojnine članom družin padlih v vojni. Dosledno bomo zahtevali, da se spoštuje in uresniči 4. člen, kateri predvideva kulturni razvoj, lastni tisk, delovanje prosvetnih, kulturnih in športnih društev in organizacij, uporabljanje javnih poslopij, radia in pomoči iz javnih finančnih sredstev. V šolah se bo nudil pouk v materinem jeziku, tako pravi Statut; posebno važno pa je za nas vprašanje kjer se pod točko c) govori, da učni program ne sme biti v nasprotju z nacionalnim značajem učenca. To terja od nas doslednost in. vztrajnost v zahtevah, da se v celoti uveljavijo navedena določila. Važno je posebno dejstvo, da vsebuje listina uporabo lastnega jezika z upravnimi in sodnimi oblastmi obeh področij javni dokumenti, razsodbe, proglasi so predvideni v mate rinem jeziku. Dvojezičnost bo upoštevana, kjer etnična skupina predstavlja najmanj eno četrtino prebivalstva, a pre-videva se tudi, da se ne smejo vršiti nobene spremembe meja osnovnih upravnih enot v namen, da bi se ogražal etnični sestav teh enot. Podrobneje in jasneje bomo vsako točko obdelali in pojasnili v prihodnjih številkah našega časopisa. Podčrtati pa je treba, da mora biti naš cilj najširša o-bramba narodnih pravic Slovencev v coni A in Italijanov v coni B. Praktična izvedba onega, kar je bilo podpisano. Upoštevati moramo, da slovenske množice delajo, se učijo, imajo svoje politične, gospodarske, narodne in socialne interese, ki jih je treba u-veljaviti in spoštovati. Izkoristiti moramo vse možnosti, ki nam jih nudi statut in stopiti v tesen stik z onimi, ki lahko v praktičnem življenju dose- bivalstva, moramo skupno zahtevati, da se uveljavijo narodne pravice. Prepričati se moramo da mora postati posebni statut borbeno orodje v rokah slovenskega ljudstva za njegove pravice, da mora postati o-rodje za mobilizacijo in borbo vseh delovnih množic, da dosežemo spoštovanje našega narodnega dostojanstva, za mirno in bratsko sožitje med narodi v novo nastalem položaju. MARIJA BERNETIC Mešana razmejitvena komisija brez usmiljenja v živo reže našo zemljo, ki naj bi po mirovni pogodbi postala Svobodno tržaško ozemlje. Zmagala pa je zaenkrat, žal, samovolja ameriške vlade na vso škodo Jugoslavije, Italije in zlasti še nas Tržačanov. Posebno težko pa občutijo to nesmiselno in zločinsko «rešitev» prebivalci Miljskih hribov, katere bo razmejitev v velikem številu pognala v begunstvo. IZGLEDI ZA DELOVANJE PROSTE LUKE V TRSTU IISLEMO MIJE E rilLDGE nore mi Trsu mm mimn Z izločitvijo zalednih držav iz luške uprave je Jugoslavija prizadela sebi največjo škodo - Ali bo Italija še vnaprej zanemarjala Trst v korist Benetkam in Genovi? Kot v vseh ostalih pogledih tako je tudi glede problema Svobodne luke Londonski sporazum od • 5. oktobra mnogo slabši kot mirovna pogodba z Italijo. V Spomenici o sporazumu skušajo pogodbenice sicer še vzdržati videz «legalnosti», to je spoštovanja prevzetih mednarodnih obveznosti ko se v njenem 5. členu «italijanska vlada obvezuje, da. bo ohranila v Trstu prosto luko, skladno z določbami členov 1 do 20. priloge VIII. mirovne pogodbe z Italijo». Brez dvoma bi bila ta določba sama po sebi pozitivna in bi nudila vsaj nekaj, če ne vseh perspektiv za razvoj najvažnejše tržaške Spomenica o sporazumu zagotavlja, da bodo ameriške'in ah gieške čete zapustile naše °-zemlje. Skoro istočasno pa so nastale govorice, da se bodo A meričani vrnili v naše mesto, kjer naj bi si ustvarili vojno oporišče. S tem bi se stanje še mnogo poslabšalo. Borimo se proti vsem poskusom, fla bi naše Ozemlje služilo tujcem za njihove vojne načrte! gospodarske panoge. Toda po drugi strani pa je prav iz te določbe razvidno, kako samovoljno in grobo so ZDA, Anglija, Jugoslavija in Italija kršile mirovno pogodbo ter jo popačile tako v škodo Trsta kot najbolj prizadetih zalednih držav, ki so predstavljale vedno nad polovico celot nega prometa. S tem členom so hotele namreč štiri pogodbenice izrecno odreči vsako pravico do sodelovanja pri u-pravi Proste luke vsem ostalim 11 upravičenim državam — predvsem seveda Sovjetski zvezi, Češkoslovaški, Poljski in Madžarski, ki imajo do tega mednarodnopravno zagotovlje no pravico. 21. člen, VIII. priloge mirovne pogodbe, to je prvi od šestih, ki so bili v barantanju, namenoma prezrti, določa namreč: «I. Sestavljena bo Mednarodna komisija Proste luke, sestoječa iz po enega predstavnika Sovjetske zveze, Združenih držav, Velike Britanije, Francije, Jugoslavije, Italije, Poljske, češkoslovaške, Svice, Avstrije in Madžarske pod pogojem, da je tista država prevzela obveznosti, ki izhajajo iz te Listine. 2. Predstavnik Svobodnega ozemlja bo stalni predsednik Mednarodne komisije. V primeru enakosti glasov odloča predsednikov glas.» Ze iz tega je dovolj jasno razvidno, da so bile na izključno korist Italije vse ostale upravičenke, vštevši Jugoslavijo izločene iz uprave luke. Za slednjo smo že pred 14 dnevi —to je pred objavo sporazuma — napisali da se je odpovedala sedežu v upravi tržaške Proste luke, in s tem možnosti soodločanja, samo da bi na ta način izločila upravičene socialistične zaledne države. To dokazuje, da je politična prenapetost zmagala nad zdravim razumom in zaščito gospodarskih interesov Jugoslavije. Nam Tržačanom pa je bil dan ponoven, čeprav nepo- treben dokaz, kako malo je beograjski vladi mar koristi tržaškega ljudstva. To nespametno in lastnim gospodarskim interesom škodljivo stališče bi se mogoče razlagati le s popolno odvisnostjo sedanje jugoslovanske politike od volje washingtonske vlade. Perspektiva, ki jo nakazuje citirani 5. člen Spomenice, pa se še nadalje zmanjšuje z vsebino pisma italijanske vlade jugoslovanski glede Proste luke. V tem pismu, ki smo ga v celoti objavili v zadnji številki «Dela», vabi rimska vlada beograjsko, «naj se udeleži z ostalimi zainteresiranimi vladami bližnjega sestanka z namenom posvetovanja v zvezi z izdelavo ukrepov, ki so potrebni, da se v okviru današnjih pogojev (!!!) uporabijo členi 1 do 20 priloge VIII. mirovne pogodbe z Italijo, zato da se kolikor mogoče popolneje zajamči izkoriščanje Proste luke v skladu s potrebami mednarodne trgovine. Dokler ne pride do omenjenega posvetovanja, bo italijanska vlada izdala začasno predpise za upravljanje Proste luke.» Na ta način si je torej italijanska vlada v nasprotju z določbami VIII. priloge mirovne pogodbe prilastila neomejene pravice razpolagati s Prosto luko ter določati njeno bodoče poslovanje. Pri takšnem stanju stvari je prav malo verjetno, da bi konferenca prizadetih držav mogla prinesti novih ugodnosti naši luki in perspektiv za njen bodoči razvoj. Saj bodo vse zainteresirane države kot povabljenke v popolnoma podrejenem položaju in ne bodo mogle na tem forumu uveljavljati svojih pravic, izvirajočih iz mirovne pogodbe. Tako bo Italija, ki ji je bil v londonskem sporazumu priznan položaj popolnega gospodarja tržaške luke, lahko samovoljno priznavala ali odrekala pravice vsem ostalim do uporabe našega pristanišča. Ne dvomimo, da bo priznala zahodnim deželam mnogo več ugodnosti kot državam socialističnega tabora, katerim bo skušala čim bolj otežkočiti trgovanje preko našega pristanišča, kot je to delala že doslej. Poleg tega pa bo Trst prizadet zlasti zaradi tradicionalne politike rimske vlade s favoriziranjem Benetk in Genove na škodo našemu mestu. In prav v t^j točki je zagrešila Titova vlada največjo napako, da ni postavila svojih zahtev, ki jih je sicer vedno — toda žal, le iz propagandnih razlogov — vihtela po svojem časopisju. Niti z besedico se ne omenja v sporazumu, da bo Italija morala vrniti Trstu njegove ladje, obnoviti nekdanje linije, kot bi to morala po mirovni pogodbi; pravtako ni niti besedice o tem, da se bodo vrnile v Trst vse one družbe, ki so bile po prvi in drugi vojni premeščene v Italijo. Spričo teh dejstev ne moremo pričakovati, da se bo stanje v Trstu bistveno izboljšalo; bati se je celo nasprotnega. Posebno še, ker se določbe VIII. priloge ne morajo učinkovito izvesti brez določbe 21. člena in ker bodo členi 1-20 služili le kot izhodišče za nadaljnje razgovore, ne pa kot priznana pravila za ureditev prometa v Prosti luki. A. M. B. Občinski ljudski odbor Ra-dalj (Pocerski okraj) je na svojih štirih sestankih v tem letu razpravljal le o dodelitvi plač blagajniku in tajniku. V okrajih Pocerja in Jadranskega ljudski odbori obstajajo le formalno. Se slabše je z zbori volivcev. V vaseh Cerovac, Pričinoviči, Varna, Majur itd. se v tem letu niso vršili zbori volivcev niti enkrat. V Varni odbornik ljudskega odbora ni prihajal na seje že šest mesecev, a se za to ni nihče zmenil. («Politika» 31.7.54) Šolo je treba približati ljudstvu Odgovor na nesocialne predloge glede preusfroja šol v Brdih V «Primorskih novicah» z dne 10. sept. t. I. je Bogomil Lilija objavil članek pod naslovom: «Ali je potrebno združevanje šol na Goriškem?» Ker sem rojen na Goriškem in precej dobro poznam več vasi, ki jih omenja' avtor v svojem članku, želim spregovoriti nekaj besed o tem vprašanju. Pisec trmasto vztraja in pravi, da «se Svet za prosveto in kulturo pri okrajnem ljudskem odboru Gorica zavzema za združitev nekaterih enooddelčnih šol z bližnjimi večoddelčnimi». Da bi to svojo trditev podprl dokazuje s številkami in sicer pravi, da vsak otrok zgubi 554 in več ur pouka na leto, če obiskuje šolo, ki je enooddelčna. Vse te račune napravi izključno enostransko, t« je da vzame kot palt/ormo čas, ki ga ima na razpolago učitelj, in ga razdeli na razrede, ki so v eni enooddelčni šoli. Računi so brez dvoma točni in tudi teoretično bi ne bilo kaj prigovarjati, toda kje je dialektika in iz praktičnega vidika možnost, da bi se to izvedlo. Zakaj starši in vsi prebivalci, kot sam pisec priznava trdijo, da je treba šolo približati otroku, kar se pravi da je treba šolo graditi v vsaki vasi. Huduje pa se nad temi ljudmi in pravi, da se je treba boriti proti tem zastarelim in škodljivim ostankom preteklosti. Na svojo žalost ugotavlja, da so tudi izobraženi ljudje, ki so celo na občinskem odboru ali nekje v Ljubljani, ki zagovarjajo želje ljudstva. Po mnenju. Lilije bi morali celo vrsto šol na Goriškem ukiniti takoj. Na tej podlagi bi bila u-kinjena n. pr. šola v Vedrijanu in učenci bi morali hoditi na Dobrovo, ki je oddaljeno približno 4 kilometre, poleg tega pa je cesta v slabem stanju, prvič navzdol, potem pa navzgor, ker se Vedrijan nahaja na nasprotnem .hribu od Dobrovega. Vzemimo Fojano in Barbano, ki sta oddaljeni od Dob rov ega prva 3 km, druga pa pet kilometrov. Poti so v zelo slabem stanju, tako da se v slabem vremenu še odrasel človek le s težavo premika. Ne govorimo o kakšnih prevoznih sredstvih, ki ne obstajajo. V takih okoliščinah pa naj zahtevamo, da otrok od 6-7 let prehodi 10 km dnevno in to zjutraj ali zvečer. Ko bo deževalo, koliko otrok bi prišlo iz bližnjih vasi? Ko bo led, sneg in hud mraz, veter itd.? Koliko dni bi izgubil vsak otrok? Ce to pomnožimo mesečno in letno se v resnici zgrozimo, kakor pravi ravnatelj, ki zagovarja ukinitev šol po raznih naseljih. Pa še nekaj bi hotel pripomniti. Učenci iz vasi, kjer bi se vršil pouk, bi se znašli o neznatno malem številu, da bi se sploh pouk ne mogel vršiti. Zelo čudno, da te težkoče ni v svojem članku niti omenil g. Lilija? Ce vsa ta objektivna dejstva vzamemo v poštev, moramo priznati, da ljudstvo nima prav toliko zastarelih nazorov in škodljivih ostankov preteklosti, kakor to zatrjuje ravnatelj. Naj se u-stvarijo pogoji, t. j. potrebna brezplačna primerna prevozna sredstva za prevoz učencev, potem pa bi se lahko o tej stvari govorilo. Brez dvoma, da bi to pomenilo izboljšanje in napredek! Zaenkrat pa še vedno velja, da je šolo treba zidati v vsaki vasi. ALOJZ MARKOVIČ ZA NASE KMETE Pripravimo si kis doma! Za pripravljanje vinskega kisa vzamemo 30 do -80 kg ne-iztisnjenih ali malo iztisnjeni tropin. V ta namen so še najboljše one z vrha bednja, če kuhamo mošt pod njimi, kakor se to godi že marsikje. Te tropine z vrha bednja skisnejo že drugi dan. Sicer pa so vsake zdrave tropine dobre, tudi otisnjene. Nato postavimo tropine v ornico, v sod ali brento in sicer na rahlo, da se ugreje-jo. Take gorke tropine polijemo potem s slabejšim moštom, sadjevcem ali sladko vodo. Kmalu nato potočimo tekočino s tropin in jo čez čas, ko se tropine zopet ugrejejo, znova zlijemo na vrh tropin in pogrnemo s plahto. To se še dvakrat ali trikrat ponovi, potem se tropine otisnejo in tekočina pri-lije h kisu. V osmih dneh imamo hud kis, ki se toliko rabi na kmetijah, zlasti v poletnih mesecih. Naši vino-rejci pa se premalo z njim preskrbijo in si skoro vsi kupujejo potem škodljivo esenco. Nekateri vinogradniki imajo visoko kad, ki ima recimo, 'h m nad dnom leseno preluknjano ploščo in nad to še eno ali dve. Potem se postavijo tropine na vse preluknjane plošče, a kisajoča se tekočina kaplja potem od tropin do tropin in se navzame kisika. Tudi tako kad pokrivamo s plahto, da ne uhaja toplota, ki jo je treba okroglo 30°. S tako pripravo se more napraviti večja množina kisa. Nekateri kmetje napravijo kis iz same vode, katero vlivajo na oprešane ogrete tropine. Ta kis pa ne traja dolgo, ker ocetna glivica nima dovolj hrane v vodi. Kis, in sicer dober kis, si torej lahko vsak kmet napravi sam dotna. Zato naj to jesen nikdo ne pozabi nanj. NOV NAČIN KLANJA PRAŠIČEV NA DANSKEM Več zadružnih tovarn slanine na Danskem je sklenilo napraviti v klavnici v Holdingu na Jutlandiji poskusne naprave za omamljanje prašičev v plinskih celicah z ogljikovim dioksidom, kot so jih nedavno uvedli v Združenih državah. Do tega sklepa so prišli, ker se je dosedanje omamljanje z električnim tokom, ki je postalo 1. julija 1954 obvezno v vseh danskih klavnicah, izkazalo za nezadovoljivo. Ta zakon je sprejel Folketing na svojem zadnjem zasedanju na pobudo Danskega društva za zaščito živali pred trpinčenjem. Prašiče omamljajo na en ali drug način pred zakolom, pri katerem prerežejo arterije na vratu z nožem. Prej so navadno klali prašiče tako, da so jih neo-mamljene dvignili na kavelj z zvezanimi nogami ter jih tako zaklali. Električno omamljanje je. imelo za posledico, da nekateri deli živali, tako zlasti pljuča, niso popolnoma izkrvaveli po zakolu. Velik del pljuč so morali zavreči, ker niso bila užitna. Uvedba plinskih celic za omamljamje bo zmanjšala delovne stroške in bo izboljšala kakovost mesnih izdelkov. NIZKE ZALOGE VOLNE V AVSTRALIJI Zaloge volne u skladiščih Avstralije na dan 1. avgusta so cenili na 236.100 bal, kar je za 10 odstotkov manj kot lani ob istem času. Padec zalog sta povzročili manjša strlža in večji izvoz v prejšnjem letu. 1. člen ... Da se zagotovi mednaro-L trgovini, kakor tudi Jugo-'«viji, Italiji ter državam , +6dnje Evrope uporaba trža-t. ;ega pristanišča in tranzitnih % Ajšav pod enakimi pogoji in jt J1 običajih, ki so v veljavi v j1 ‘hgih prostih lukah na svetu: A) bo na Svobodnem trža-N ozemlju vzpostavljena prosta luka, katere me-*0 določene v členu 3 te Li-odnosno bodo potegnje-‘ Ustrezno omenjenim določ- k »j ^ bo blago, ki gre skozi ,0- ,*šško prosto luko, uživalo > tinsko prostost pod pogoji, j) \ so predvideni v členu 16 te 'stine. V- Mednarodni režim tržaške ,Aste luke bo urejen po do-bah te Listine. 2. člen - • Prosta luka bo oblikova-! kot državna ustanova Svo-j-hega ozemlja in bo uprav-V,a kot taka. Imela bo vse jA^Hnosti pravne osebe in bo trovala po določbah te Li- Vsa italijanska državna in ;>državna imovina v mejah i) ,ste luke, ki bo po določ-iJte pogodbe prišla v last ,, hodnega ozemlja, bo pri =* brezplačno prosti luki. , 3. člen ■t)s Področje proste luke bo ri "Salo prostor in naprave ii) 15»'!) con tržaške luke v j °vih mejah iz leta 1939. ' Vzpostavljanje posebnih con v prosti luki, ki bi bile pod izključno oblastjo katere koli države, je v nasprotju s statutom Svobodnega ozemlja in proste luke. 3. Toda — da bi se zadovoljilo posebnim potrebam jugoslovanske in italijanske plovbe na Jadranskem morju more ravnatelj proste luke, na zahtevo jugoslovanske ali italijanske vlade, toda na temelju soglasnega mnenja mednarodne komisije, predvidene v členu 21, rezervirati trgovskim ladjam, ki plovejo pod zastavo ene od teh dveh držav, izključno uporabo nekaterih pristajališč v določenih delih področja proste luke. 4. Ce se pokaže potreba, da se poveča področje proste luke, se bo to povečanje moglo izvršiti na predlog Ravnatelja proste luke, z odlokom vladnega sveta, toda soglasno z ljudsko skupščino. 4. člen, V kolikor ne bi ta Listina odrejala drugače, veljajo zakoni in uredbe, ki veljajo na Svobodnem ozemlju, tudi za osebe in imovino v mejah proste luke, in oblasti, ki so pristojne za njihovo izvajanje na Svobodnem ozemlju, bodo vršile svoje funkcije v omenjenih mejah. 5. člen 1. Trgovske ladje in blago vseh dežel bodo imele neomejen pristop v prosto luko, da bi mogle tovoriti in raztovoriti blago, kakor tudi gle- Določbe 1.-20. člena Vili, priloge mirovne pogodbe o tržaški Prosti luki de tranzitnega blaga, tako tudi glede blaga, ki se uvozi na Svobodno ozemlje ali se iz njega izvozi 2. Ob uvozu tega blaga ali njegovem izvozu ali tranzitu skozi prosto luko, oblasti Svobodnega ozemlja ne bodo pobirale nobene carine niti pristojbine razen onih, ki se plačajo za storjene usluge. 3. Toda, za blago, ki se u-vozi skozi prosto luko za potrošnje na Svobodnem ozemlju ali ki se izvozi iz tega o-zemlja skozi prosto luko, bodo veljali ustrezni zakoni in odredbe v veljavi na Svobodnem ozemlju. 6. člen Vskladiščenje blaga, njegov pregled, sortiranje, pakiranje in prepakiranje ter druga podobna opravila, ki so se vršila na običajen način v prostih conah tržaške luke, bodo dopuščena v proti luki po splošnih pravilih, ki jih bo izdal ravnatelj proste luke. 7. člen 1. Ravnatelj proste luke bo mogel prav tako dovoliti pre- delavo blaga v prosti luki. 2. Druga industrijska dejavnost v mejah proste luke bo dovoljena tistim podjetjem, ki so obstajala v prostih conah tržaške luke, preden je stopila v veljavo ta Listina. Na predlog ravnatelja proste luke bo vladni svet mogel dovolili otvoritev nov.ih industrijskih podjetij v mejah proste luke. ' 8„ člen Nadzorovanje po oblasteh Svobodnega ozemlja bo v prosti luki dovoljeno le v kolikor bo potrebno za izvajanje carinskih in drugih odredb Svobodnega ozemlja za pobijanje tihotapstva. 9. člen 1. Oblasti Svobodnega ozemlja bodo imele pravico odrejati in pobirati pristaniške takse v prosti luki. 2, Ravnatelj proste luke bo predpisal višino teh pristojbin za uporabo naprav in u-slug v prosti luki. Te pristojbine bodo primerne in bodo ustrezale stroškom izkoriščanj«, uprave, vzdrževanja in razvoja proste luke. 10. člen Ob odrejanju .in pobiranju pristaniških taks in ostalih piystojbm v prosti luki, ki so predvidene v gornjem členu 9. kakor tudi ob priliki uporabe uslug in naprav proste luke, se ne bo smela vršiti nikakršna diskriminacija proti narodnosti ladij, lastništvu blaga ali iz kakršnih koli drugih razlogov. 11. člen Vstop vseh oseb na področje proste luke in izhod iz nje bo urejen po predpisih, ki jih bodo sprejele oblasti Svobodnega ozemlja. Toda ti predpisi bodo taki, da ne bodo po nepotrebnem ovirali vstopa v prosto luko ali izhoda iz nje osebam, ne glede na njihovo državljanstvo, ki imajo dovoljen opravek na področju proste luke. 12. člen Odredbe in ukazi v veljavi v prosti luki, kakor tudi tarife postavk," ki se v njej plačujejo, morajo biti objavljene. 13. člen Obalna plovba in obalni promet v mejah Svobodnega ozemlja bodo urejeni po predpisih, ki jih bodo sprejele oblasti Svobodnega ozemlja, s čimer se smatra, da odredbe te Listine nikakor ne omejujejo teh oblasti v tem pogledu. 14. člen Oblasti Svobodnega ozemlja bodo v mejah proste luke izvedle glede ladij in tovorov potrebne ukrepe za zaščito zdravja kakor tudi mere za preprečevanje živinskih in rastlinskih bolezni. 15. člen Oblasti Svobodnega ozemlja bodo dolžne oskrbovati prosto luko z vodo, plinom, električno lučjo in energijo, s komunikacijami, kanalizacijo in drugimi javnimi uslugami, kakor tudi, da v njej zagotovijo policijsko službo in zaščito proti požarom. 16. člen 1. Blagu, ki se prevaža po železnici, med prosto luko in državami, ki se je poslužu- jejo, bo zajamčena svoboda tranzita po običajnih mednarodnih konvencijah s strani Svobodnega ozemlja in držav, po katerih se blago prevaža, brez vsakršne diskriminacije in brez carine, kakor tudi brez vsakršnih pristojbin, razen tistih, ki se plačujejo za storjene usluge. 2. Svobodno ozemlje in države, ki prevzemajo obveznosti po tej Listini in po katerih se v kakršni koli smeri vrši tranzitni promet, o katerem je tu govora, bodo storile vse, kar se tiče blagovnega prometa proti prosti luki ali iz nje; te države ne bodo podvzele nikakršnega diskriminacijskega ukrepa, odnosno tarif, uslug in carinskih, zdravstvenih, policijskih in drugih predpisov. 3. Države, ki prevzemajo obveznosti po tej Listini, ne bodo ukrenile glede pravilnikov in tarif, ničesar, kar bi umetno odvračalo promet od proste luke v korist drugih morskih pristanišč. Ukrepi, ki bi jih vlada Jugoslavije izvedla v korist prometa proti lukam južne Jugoslavije, se ne bodo smatrali za ukrepe, ki imajo za cilj, da umetno odvračajo promet. 17, člen Svobodno ozemlje in države, ki prevzemajo obveznosti po tej Listini, bodo na svojem ozemlju zagotovile brez diskriminacije svobodo poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa, po običajnih mednarodnih konvencijah, med področjem proste luke .in katero koli deželo, za vsak tak promet v smeri proste luke ali iz nje. 18. člen 1. Prosto luko bo upravljal ravnatelj proste luke, ki bo njen predstavnik kot pravne osebe. Vladni svet bo predložil Guvernerju seznam kvalificiranih kandidatov za mesto ravnatelja proste luke. Guverner bo postavil ravnatelja, ki ga bo izbral med kandidati, ki so mu bili predloženi, tods po posvetovanju z Vladnim svetom. V primeru nesoglasja bo vprašanje predloženo Varnostnemu svetu. Guverner bo mogel pravtako odpustiti ravnatelja na predlog Mednarodne komisije ali Vladnega sveta. 2. Ravnatelj ne more biti niti jugoslovanski niti italijanski državljan. 3. Vse druge uradnike proste luke bo imenoval ravnatelj. Pri vseh imenovanih u-radnikih bodo imeli prednost državljani Svobodnega ozemlja. 19. člen Z rezervo določb te Listine bo ravnatelj proste luke izvedel vse upravičene in potrebne ukrepe za upravo, izkoriščanje, ohranitev in razvoj proste luke tako, da bo poslovala na zadovoljiv način in da bo sposobna za hitro obvladanje celotnega prometa. Ravnatelj bo zlasti odgovoren za izvršitev luških del kakršne koli narave v prosti luki, upravljal bo izkoriščanje luških naprav in drugih luških objektov, predpisoval bo pò zakonih Svobodnega ozemlja delovne pogoje v prosti luki in vršil pravtako nadzor nad izvrševanjem ukazov in odredb oblasti Svobodnega o-zemlja v prosti luki glede plovbe. 20. člen 1. Ravnatelj proste luke bo izdal uredbe in pravilnike, ki iih bo smatral za potrebne pri izvrševanju funkcij iz gornjega člena. 2. Pripravil bo avtonomen proračun proste luke; ta proračun bo odobren in izvajan po zakonih, ki jih bo sprejela ljudska skupščina Svobodnega ozemlja. 3. Ravnatelj proste luke bo predložil Guvernerju in Vladnemu svetu Svobodnega ozemlja letno poročilo o poslovanju proste luke. Prepis tega poročila bo poslan Mednarodni komisiji. mm. ALI RES SAMO ŠOPEK CVETLIC? — Vest o poskuše-nem atentatu na Tita v Sarajevu so beograjski krogi demantirali s «precizacijo», da je šlo v resnici samo za neznaten «incident», V velikem «navdušenju», ker je Tito prodal Trst in tržaške Slovence Scelbi, so ga Sarajevčani namreč kar zasuli s cvetjem. In glej smolo... eden izmed šopkov je priletel tako nesrečno, da je zadel moža brhke Jovanke v desno oko. Se sedaj hodi po raznih ceremonijah baje z obvezanim, o-iesom. Zgodbica o nedolžnem šopku cvetlic pa je vseeno malo verjetna, posebno še ako se spomnimo, kaj se je pripetilo v Sarajevu 28. junija 1914. Pa da le ni bilo tisto kar je priletelo Titu v glavo kaj tršega, kot pa duhteč šopek? Na vsak način pa smo mnenja, da je zgodbica o šopku cvetlic najmanj toliko «verodostojna», kot tista, ki so jo natvezle «Ultime notizie», da le šipe slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ani razbil ob 3. uri ponoči... veter, DOBRA ZA «CUKA NA PAL’CI» — «Prebivalstvo v vaseh cone A, -ki bodo priključene Jugoslaviji, komaj čaka zaščite pre kominlormističnimi teroristi» — tako piše «Ljubljanski dnevnik» od ponedeljka 11. t. m. «Primorski» pa se vseeno ne upa objavljati takih «duhovitosti». Kako je prebivalstvo željno titovske « zaščite», nam najbolje kaže vedno večje število beguncev, ki zapuščajo svoje domove in zemljo ter beže prav tja, kjer so... «kominf or mistični teroristi». Kaj pa desetine beguncev iz Jugoslavije, ki prihajajo vsak dan na naše področje? Saj v Jugoslaviji vendar «kominjor-misti» niso tako močni, da bi Lahko «teroriziraali» ljudstvo. Pred kom torej bežijo jugoslovanski delavci in kmetje? Na to vprašanje naj bi nam odgovoril «Ljubljanski dnevnik». Res velika škoda, da ne izhaja več «Cuk na pal’ci», ker bi bila ta ljubljanska «bala» zelo Prikladna za ta humorističen Ust. *x////Ssrjysws/Jr*‘sss/r////s//f/r//7s/ss/s////fj, DELO DO ČETRTKA SE JE PRIJAVILO ZA IZSELITEV KAKIH 1700 OSEB Prebivalstvo miljskih hribov ne verjame titovskim obljubam Dela mešane razmejitvene komisije - 1200 družin odtrganih od miljske občine - Solze in kletvine spremljajo delo komisije - Katere vasi padejo pod titovsko oblast - Begunci hočejo ostati v miljski občini Te dni zaključuje mešana razmejitvena komisija, ki jo sestavljajo ameriški, angleški in jugoslovanski oficirji in izvedenci svoja dela. Nova razmejitvena črta bo. neusmiljeno razkosala na dvoje miljsko občino. Kakih 3500 prebivalcev, kmetov in delavcev, ki so zaposleni v Miljah, 'in Trstu bi morali na podlagi nove črte pripasti v cono B. V resnici pa se bo titovska oblast lahko ponašala z znatno manjšim številom, ker se je do četrtka prijavilo za izselitev že kakih 1700 oseb, Slovencev in Italijanov iz vseh vasi in nasel-kov, ki so odrezani od miljske občine. Na podlagi nove razmejtve padejo pod titovsko oblast naslednje vasi in naselki: Viar OMiloki), Barizoni, Sv. Kolom- ban, Lovran, gornji del Cere-jev, Premancan, Sv. Brigida, Hrvatini, Norbedi, Soniči, Bra-gedi, Božiči, Fajti, Elerji, Škofije, Badiha, Plavje, Rabujez, Beloglav, Ankaran (gornji del), Cavariola, Gorda, Korte, Dogana in Roncan. Razkosanje miljske občine spravlja v zaskrbljenost in obup kakih 1200 družin, ki so te dni sledile s strahom in trepetom delu razmejitvene komisije. Peščica mrkih, brezobzirnih oficirjev v uniformah treh vojsk, je te dni dejansko spravila v obup in srd veliko število nesrečnežev, ki so še do zadnjega trenutka upah, da jim bo vendar prihranjeno veliko gorje. Gre za tiste prebivalce, ki jim je nova črta neusmiljeno presekala in dejansko uničila dom in polja. Člani komi- sije se pri svojem delu niso ozirali ne na desno, ne na levo. Nova črta je šla v ravni smeri svojo pot dalje, presekala hiše, dvorišča in vrtove na dvoje, kot bi bili navadni kosi drva. Člani komisije se niso niti najmanj zmenili za tragične prizore, ki so se vrstili skoro vsak dan, ko so prizadeti rotili, preklinjali in ponekod celo pokleknili proseč z dvignjenimi rokami naj jim ne mesarijo zemlje in hiše, kjer so živeli in umrli njihovi dedje in morda celo pradedje. Toda prošnje in solze niso ganile nikogar, najmanj pa titovskih predstavnikov, ki so se dejansko v komisiji pulili in trgali za vsako ped zemlje, za vsak zid, vsak vogal hiše. Popuščali so edino le, če so lahko iztrgali celo hišo na svoje področje. Celo hladnokrvni in flegmatični angleški ter brezbrižni ameriški oficirji, so se morali v določenih trenutkih upreti pretirani titovski grabežljivosti. Nerazumljivo je to potegovanje za par centimetrov zemlje in polovico hiše, ko pa je Tito hladnokrvno prodal Scelbi 80.000 tržaških Slovencev. TITOVCI LAŽEJO, DA BI SKRILI SVOJO SRAMOTO Zakaj ni pouka v šolah v Planjah in na Škofijah Čigava je šolska oprema - Pred titovsko oblastjo bežijo celo njihovi pristaši - Velika večina otrok se je že izselila Umrl je tov. Bolognese V soboto je preminul v visoki starosti 86 let tov. Enrico Colognese. Pokopan je bil v ponedeljek na pokopališču pri Sv. Ani. Pogreba, ki je bil po izrecni želji pokojnika kar najbolj preprost, kot je bil preprost in skromen v vsem svojem življenju pokojni tovariš, so se udeležili predstavniki naše Partije in množičnih organizacij. Ob odprtem grobu se je od nepozabnega tovariša in borca za pravice delovnega ljudstva v kratkem govoru poslovil tov. Weiss. 2e v mladih letih je bil tov. Colognese v vrstah predstra-že socialističnega gibanja v Trstu. Bil je med ustanovitelji Delavskih zadrug in še celo zadnje čase si je kljub bolezni in visoki starosti aktivno prizadeval, da bi prišle Delavske zadruge zopet v roke njenih članov. Sodeloval je skupno z Učekarjem, Pittonijem in Olivo v vseh borbah tržaškega proletariata. S tov, Colognesejem izgublja naša Partija enega izmed najstarejših članov. Tržaški proletariat bo ohranil njegovo ime v trajnem spominu. Protest s Kolonkovca Te dni so poslali prebivalci s Kolonkovca resolucijo občinski upravi, v kateri zahtevajo, da se začeta dela v ulic: Costalunga takoj končajo. Protest prizadetih je povsem na mestu, ker je omenjena ulica že več časa v največjem neredu. Se do danes niso občinski upravitelji poskrbeli ža ureditev in asfaltiranje: V pritožbi prebivalcev navedenega okraja, je poudarjena tudi potreba popravila stranske poti med gostilnama Božič in «Pina dei porchi», ki' je v takem stanju, da je sedaj za vsak promet skoro nedostopna. Titovski listi so se ta teden na dolgo in široko razpisali o nekin «vandalskih početjih», ki naj bi se bila dogodila na Škofijah in v Plavjah; povzročili pa naj bi jih bili upravitelji miljske občine. Ti listi so pisali, da so omenjeni u-pravitelji oropali šolski poslopji v obeh omenjenih vaseh, ki bosta po novi razmejitvi pripadli Jugoslaviji. Pozanimali smo se za zadevo, šli smo na miljski občino, kjer smo vprašali za pojasnila in nato tudi na kraj sam, kjer bi se bila «vandalska početja» dogodila. In izve . eli smo naslednje: bodo pripadli Jugoslaviji, neznosen položaj. Ljudstvo trumoma zapušča svoje domove in se sen o kraje, ki se nahajajo tostran razmejitvene črte. Iz Skojij se bodo izselili skoraj vsi vaščani. Tudi Plavje bo zapustilo mnogo vaščanov. Omembe vredno je tudi dejstvo, da so med tistimi, ki beže pred titovsko oblastjo, celo laki ljudje, ki so se do danes prištevali med titovce. Ljudstvo je zbegano. Zaveda se trnjeve poti in vse grenkobe življenja izven rodne grude, a jo kljub temu zapušča, ker ne zaupa režimu, ki vlada v Jugoslaviji, ker Tako zgleda učilnica slovenske šole na Škofijah. Slika postavlja na laž sramotno gonjo, ki jo je sprožil «Primorski» proti miljskemu županu in komunistični upravi občine Šolska oprema, ki je bila aose-daj v šolskih poslopjih v Plavjah in na Škofijah, je last miljske občine in je bila namenjena šoli v Miljah. Ker pa je v Miljah preostajala, so jo posodili šolam na Škofijah in v Plavjah. Taka je torej resnica. In zato so to o-premo sedaj ponovno odpeljali v Milje. Oprema didaktičnega ravnatelistva pa je prenešena v Zavije, kamor se je omenjeno ravnateljst;o preselilo. Toda za vsem tem se skriva nekaj druge., ga in prav zato so titovci zagnali toliko hrupa okrog te zadeve. Kot je znano je po objavi londonskega sporazuma glede razkosanja STO nastal v predelih, ki ne verjame niti obljubam jugoslovanskih oblastnikov in niti zagotovilom londonskega sporazuma. Zato beži od doma staro in mlado. Zato zapuščajo ne le Italijani, temveč tudi Slovenci svoje domove, svoja posestva, na katerih so živeli njihovi dedje in pradedje že dolga stoletja. Nedvomno, da vse to vzbuja izredno veliko pozornost ne le tu v ožji domovini, temveč v širnem svetu. In titovci ne vedo kako bi vse to opravičili. V resnici nimajo argumentov da ‘bi to vsaj deloma opravičili. Zato pa so ar gumenti, kot je n. pr. izposojena šolska oprema sredstva, s katerimi bi radi odvrnili javno mnenje od osrednjega tragičnega vprašanja. Bili smo torej osebno na kraju samem in prepričali smo se, da je v obeh šolah dovolj klopi in ostale opreme ter da bi se pouk zaradi tega prav lahko nemoteno vršil. Toda pouk se ne vrši zaradi zbeganosti in pa zaradi tega, ker se je velika večina otrok že izselila iz teh krajev. Kako izglodajo učilnice v škofijski šoli, pa najbolj zgovorno potrjuje tudi priobčena slika. Povsem mirne duše lahko rečemo, da bi bili srečni otroci in učitelji v bližnjem sežans^kem o-kraju in tudi po drugih predelih Slovenije, ako bi imeli tako opremo, kot je ona, ki se nahaja' v škofijski in plavski šoli. Kakšne razmere vladajo v tamkajšnjih šolah, nam potrjuje tudi pisanje ljubljanskih lislov, katerih pa — usaj tako se nam zdi — tržaški titovski časnikarji menda ne Citalo. Medtem ko so člani komisije neusmiljeno sekali in rezali rodovitno zemljo in hiše, so začeli razni titovski aktivisti iz Kopra tekati po vaseh, ki bodo prišle v njihove roke. Obljubati so začeli ljudem sam med in mleko. Toda zaskrbljeno ljudstvo jih je s svojimi vprašanji o raznih perečih problemih, kot n. pr. valuti, zaposlitvi, prehodu blokov itd. spravilo večkrat v zadrego. Ljudje imajo na žalost že preveč bridkih izkušenj in poznajo že dovolj življenjske razmere v coni B, da bi lahko verjeli obljubam titovskin «apostolov». Dejstvo je, da bežijo pred Titovim režimom ne samo Italijani, marveč tudi Slovenci in to ne glede na politično opredelitev. Ze samo dejstvo, da morajo bežati pred svojo matično državo, je najbolj sramoten pečat za titovski režim. Tega se v Kopru dobro zavedajo. Zato so tudi pospešili svoje obiske in zato imajo polna usta najbolj sladkih obljub. Tragedija tisočev miljskih beguncev pa postaja še večja, če pomislimo, da so se merodajne oblasti do sedaj malo pobrigale za njihovo nastanitev v coni A, oziroma v delu miljske občine, ki ostane na tem področju. Begunci povsem upravičeno zahtevajo, da se jim preskrbi vsaj zasilno zatočišče v občini. V tem smislu je že večkrat interveniral župan tov. Pacco, ki je z milj-skimi tovariši stalno med prizadetim ljudstvom in skuša po svojih močeh sproti reševati številne probleme, ki se skoro dnevno pojavljajo v zvezi z izselitvijo. vse razpoložljive barake in druge hiše dale na razpolago prizadetim. Vsako nadaljnje oklevanje in zavlačevanje bi samo še poslabšalo že itak težke razmere v katerih se danes nahaja tisoče nesrečnih občanov, ki so morali zapustiti svoje domove in vso nepre-mičino ter ubrati begunsko pot. Množični sestanek v Velikem Repnu V soboto 23. t. m. ob 19.30 bo v Velikem Repnu (v dvorani gostilne Škabar) množični sestanek, ki ga organizira Slovensko hrvatska ljudska prosveta. Borba vazna za narodne pravice naloga komunistov Intervencija tov- Doninija na partijskem aktivu V torek zvečer je bil v Kinu ob morju aktiv naše partije, ki so se ga udeležili tudi tovariši socialisti. Po otvoritvenih besedah tov. Marije Bernetiče-ve je spregovoril na kratko socialist tov. Teiner, ki je mrd drugim še posebno podčrtal važnost enotnosti med komunisti in socialisti, ki je ne bo mogla — kot je-poudaril govornik — razbiti nobena sila. V zvezi z novim položajem, ki je nastal pri nas po izvršenem razkosanju, je poudaril ipo-men skupnih borb z naprednimi silami v Italijanski republiki. V svojem glavnem poročilu je sekretar naše- partije tov. Vidali že uvodoma podčrtal pravilnost naših predvidevanj iz leta 1949, ko so komunisti prvi razkrinkovali mešetarske spletke okrog STO. Dejal je nadalje, da je bila naša večletna borba proti razkosanju ena izmed največjih v zgodovini tržaškega proletariata. Z navajanjem številnih izjav in citatov iz italijanskega in jugoslovanskega tiska ter državnih predstavnikov, je tov. Vidah--podal jasen pregled izdajstva. Scelbe in Tita. iNovi položaj postavlja danes pred nas nove in velike naloge. Slednje so Tretji teden stavke v Tržaški konopljarni Delavska solidarnost z delavkami v borbi Ukinjene suspenzije v tovarni testenin - Tudi stavka v podjetju „Gas compressi" ukinjena V Lazaretu je n. pr. prostora za začasno zatočišče kakih 1000 do 2000 oseb. Zato naj se merodajne oblasti zganejo in poskrbijo, da se bodo Enolen protesi v zadevi dr. Toalda v Spoti doma Ut v svetu ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Rezultati nedeljskih tekem: Atalanta - Lazio 3.2, Catania -Milan 1-3, Inter - Pro Patria 2-0, Juventus - Triestina 1-2, Napoli - Torino 0-2, Roma -Bologna 3-4, Sampdoria - Fiorentina 3-3, Spai - Novara 2-1, Udinese - Genoa 3-0, Legnano - Lanerossi 0-0, Treviso - Palermo 2-1, Bolzano - Bari 0-0, Venezia - Livorno 1-1. V nedeljskih tekmah je nedvomno najbolj presenetila zmaga Triestine nad Juven-tusom v Torinu z rezultatom 2-1. Čeprav se je enajsterica Juventusa izkazala precej šibka, je treba priznati, da je začelo moštvo Triestine izboljševati svojo igro i-n upati je, da -ne bo nedeljska zmaga samo trenuten zubelj, ki kmalu ugasne. Triestina, ki je sedaj v lestvici na četrtem mestu s 6 točkami, bi ne smela i-méti velikih težav za jutrišnjo zmago . nad Udinese, posebno še, ker igra na domačem igrišču. Razni nepričakovani rezultati nedeljskih takem so docela zmešali štreno igralcem Totocalci. -Tokrat je namreč ena sama trinajstina, ki jo je zadel v Torinu neki Nicola Bacini, kateri je igral skupno z Ugom Gaudieri. Srečna igralca bosta inkasirala rekordno vsoto 248 milijonov. Lestvica je naslednja: Milan 8 točk, Inter 7, Bologna in Triestina -6, Napoli, Juventus, Atalanta, Roma, Fiorentina po 5 točk, Spal 4, Torino in Sampdoria po 3, Catania, Lazio, Genoa, Udinese po 2, Novara in Pro Patria po 1 točko. Jutri bodo naslednje tekme: Bologna - Novara, Fiorentina - Juventus, Genoa - Catania, Inter - Sampdoria, Lazio - Roma, Napoli -. Milan, Pro Patria - Atalanta, Torino - Spai, Triestina - Udinese. DROBNE ŠPORTNE VESTI BUDIMPEŠTA — Madžarska državna reprezentanca je v i nedeljo premagala Svico z rezultatom 3-0. GENOVA — Italijanska nogometna .reprezentanca «pomit. J».je v sredo.zmagala nad švicarsko «najstorico z rezul- tatom 3-1, čeprav niso italijanski nogometaši pokazali najboljše igre. BRUSELJ — Budimpeštan-ska nogometna enajsterica Honveda je istega dne premagala angleško četo West Brom-vvich Albion z rezultatom 5-3. Pripomniti je, da je angleška četa smatrana ena izmed najboljših v deželi. V madžarski četi so igrali med drugimi tudi Grosics, Boszik, Lorant, Koc-sis, Puskas i-n Czibor. LONDON — Na lahkoatletskih tekmah med Londonom in Moskvo, so Moskovčani odnesli visoko zmago s 103 točkami proti 57. Največje zanimanje je vzbudil dvoboj med Chatawayem in Kutsom. Slednji je namreč na evropskem prvenstvu y Bernu prekosil celo Zatopka in postavil nov svetovni rekord s 13’56”6. Tokrat pa je zmagal Chataway, ki je prišel na cilj prvi v časy 13’51”5 in sicer tri desetinke sekunde pred Kutsom in s tem postavil nov svetovni rekord. Cas Kutsa znaša 13’51”8. Na tretje mesto se je plasiral Anglež Driver s časom 14’29”2. V znani zadevi dr. Toalda, ki je bil na podlagi disciplinskega ukrepa pois lan v Rim, je skupina tržaških demokratov, ki pripadajo raznim političnim strujam, poslala te dni italijanski vladi oster protest. V protestu je poudarjeno, da je ukrep izrazito fašističnega značaja in so ga kot takega obsodili številni italijanski časopisi, -kot «La Giustizia», «Voce Repubblicana», «Il Mondo» in «l’-Unità». Celo tržaška «Cittadella», ki je prva sprožila proti njemu polemiko, ne odobrava ukrepa, ki ga je izvedlo glavno ravnateljstvo za. voda v Rimu na podpihova nje tukajšnjih šovinističnih krogov. Zahtevamo zaradi tega — zaključuje resolucija —• od vlade naše dežele naj posreduje, da se preneha s preganjanjem dr. Toalda, ki je kriv le tega da je branil tista demokratična načela, katera so podlaga naše ustave in slehernega mirnega sožitja med narodi. Protestno resolucijo je podpisalo 48 tržaških meščanov, ki pripadajo raznim političnim skupinam, med temi Aurelia Gruber-Benco, Lucio -Lonza, Michele Miani, Emanuele Flora, Bruno in Gin o Pincherle, Aristide Robba, Ernesto Radici!, Paolo Sema, Salvo Teiner. V gornjem primeru je prišla zopet do izraza antifašistična enotnost, ki nam lahko služi kot vzgled in nauk za bodoče borbe, posebno proti vsakemu poskusu uveljavljanja nebrzdanega šovinizma in proslulih fašističnih metod. Ne smemo namreč pozabiti dejstva, da je bila vsa gonja proti dr. Toa-ldu sprožena samo iz razloga, ker je dal izobesiti v gostišču za mlade turiste na Opčinah med drugimi tudi napise v slovenščini. Provokaciji Pred dnevi so se razširile med istrskimi begunci v naselju pri Sv. Križu alarmisti-čne vesti o tem, da prebivalstvo Sv. Križa pripravlja na. pad na njihovo naselje. Istočasno je med prebivalstvom Sv. Križa krožila vest o skorajšnjem večjem fašističnem napadu. Da se ozračje še poslabša, se je pojavilo v kraju izredno število policistov. To zlobno podpihovanje je povzročilo med prebivalstvom Sv. Križa in v begunskem naselju veliko vznemirjenost in zaskrbljenost. Razgaljamo in obsojamo pred javnostjo te sramotne poskuse provokator-skih elementov, ki imajo namen razburjati mirno življenje Križanov in beguncev in z lažnimi vestmi zastrupljati odnose med njimi Ko obsojamo to umazano špekulacijo nekaterih, ki skušajo ribariti v kalnem smo prepričani, da izražamo mišljenje prebivalstva Sv. Križa in tudi beguncev, ki odbijajo vsakršno provokacijo, ker so odio, čeni živeti in delati v miru in vzdrževati prisrčne medseboj. ne odnose v skupnem interesu. Ze tretji teden vodijo delavke v Tržaški konopljarni ostro borbo proti nečuveni samovoljnosti ravnateljstva, ki bi hotelo uvajati stare proslu-le metode iz dobe fašizma. Tretji teden stavkajo delavke v obrambo načelnega vprašanja, ki ima svoj pomen ne samo za to . tovarno, marveč — lahko trdimo — za vse delovne kategorije. Delavke se odločno zoperstavljajo ukrepu ravnateljstva, ki je odpustilo 3 delavke samo iz razloga, ker so se v začetku agitacije pridružile splošnemu protestu. Takrat so zahtevale naj ravnateljstvo premesti paznico iz oddelka za šivanje jute, ker je surovo in nečloveško postopala posebno z mladimi delavkami. V treh tednih ostre in odločne borbe, je prišlo do več sestankov na Uradu za delo, ki pa so ostali, zaradi trmoglavosti ravnateljstva brezplodni. Delegacije delavk so intervenirale nadalje tudi pri oblasteh z zahtevo posredovanja za rešitev spornega vprašanja. Okrog junaških delavk se je — na poziv Delavske zveze — razvila široka akcija konkretne in plemenite delavske solidarnosti. V tovarnah in na deloviščih so začeli zbirati denarne prispevke, da vsaj deloma olajšajo težko finančno breme, ki ga morajo prenašati delavke v tej borbi. V četrtek so imele delavke zborovanje, na katerem so sindikalni zastopniki poročali o zadnjih predlogih Urada za delo, ki je predlagal da se zadeva reši potom arbitražnega izreka. Včeraj zvečer pa so se sestali sindikalni odbori Delavske zveze industrijskega sektorja, ki so razpravljali o položaju in zadnjih predlogih. Na odločen odpor vseh delavcev, je ravnateljstvo tovarne testenin odstopilo v četrtek od svojega prvotnega sklepa o suspenziji 100 delavcev. V sredo bi moralo namreč 100 delavcev ostati doma. Prizadeti pa so se ob polni solidarnosti preostalih uprli temu sklepu in prišli kot običajno v tovarno. Delavci podjetja «Gas compressi» so v četrtek prenehali s stavko, ker je ravnateljstvo zagotovilo, da je pripravljeno začeti razgovore za izboljšanje mezdnih pogojev, kot so jih zahtevali delavci. Javna zborovanja o novem položaju V zvezi z novim položajem bodo te dni naslednja javna zborovanja: Danes, v soboto 16. t.m. ob 20. uri v Ljudskem domu na Opčinah. Govorila bosta tov Vittorio Vidali in Franc Gombač. Ob isti uri bo zborovanje tudi na sedežu v ul. Tiziano Vecel-lio 6, kjer bo govoril tov. Ruggero Spadaro. Jutri, v nedeljo 17. t. m. ob 11. uri bo zborovanje v Kinu ob morju. Govoril bo tov. Vittorio Vidali. V ponedeljek, 18. t. m. ob 20. uri pa bo zborovanje v kinodvorani na Proseku, kjer bosta govorila tov. Karel Si-škovič in Paolo Sema. Ob isti uri bo zborovanje tudi na Konkonelu (v gostilni). bile v poročilu tudi podrobno obrazložene. Tov. Vidali je dal v svojem poročilu še poseben poudarek borbi za dosego nacionalnih pravic Slovencev v coni A in Italijanov v coni B, ki jih sporazum postavlja na raven zatirane narodne manjšine. Ustvarili bomo v tej borbi široko fronto vseh Slovencev in na naši strani bomo imeli vse demokratične sile Italijanske republike. V zaključku je še poudaril potrebo budnosti proti vsakim e-ventuelnim provokacijam. Buno pozdravljen je nato spregovoril senator tov. Ambrogio Donini, član vodstva K PL Velikansko navdušenje je zavladalo v dvorani, ko je tov. Donini sporočil, da prinaša osebne in tople pozdrave tov-. Togliattija. V imenu italijanskih komunistov in demokratov je že uvodoma izrazil priznanje tržaškim komunistom in demokratom za vztrajno in veličastno borbo proti razkosanju STO. Podal je nato pregled položaja v Italiji s pose .ra im ozirom na novo situa- -eijo, ki se ustvarja z napredovanjem demokratičnih sil. Podčrtal je nadalje, da je bodočnost Trsta in tega področja odvisna od naše borbe in našega delovanja za ustvaritev široke antifašistične fronte. Tov. Donini je obenem zagotovil, da bodo komunisti in socialisti v Italijanski republiki budno pazili in zahtevali, da se sporazum in njegove priloge dosledno spoštujejo. Prva naša dolžnost — je podčrtal tov. Donim — je, da branimo vse pravice naših prijateljev Slovencev. Italijanski narod bo dvignil svoj glas v obrambo nacionalnih pravic v obeh conah in zastavil vse sile, da se za vedno odpravijo šovinizmi in nacionalne mržnje. Govornik je nadalje opozoril na naše naloge v borbi za mir, proč vit naše luke in tržaškega gospodarstva. Ko je tov. Doni-Ai končal svojo intervencijo, se je v dvorani dvignil še enkrat viharen aplavz in vzklikanje slavni KPI in lov. Togliattiju. V zaključku je tov. Marina nakazala v glavnih obrisih konkretne naloge naše partije na slovenskem področju. Za teden --- dni — - Jadviga - Margareta 18. - Luka (zadnji Sobota, 16. Nedelja, 17. Ponedeljek, krajec) Torek, 19. - Etbin 1___ Sreda, 20. - Janez Krstnik Četrtek, 2.1. - Uršula 1"---- Petek, 22. - Kordula pBNC ZGODOVINSKI DNEVI f 17. 1929 je bil po obsodbi Posi nega sodišča streljan istri antifašist Vladimir Gortan.l 18. 1868 se je vršil zgodovinski bor v Šempasu na Goriški ki se gia je udeležilo nad tisoč Slovencev. 19. 1851 je umrl črnogorski vlÀ ka in pesnik Peter Petrov Nijegcš, stvaritelj epske q snitve «Gorski venec». Rojra 1! se je 1. 11. 1813. L g 20.1944 so ediinice Sovjetske a[ , ■ made ramo ob rami z jugošlf61-151 vanskimi partizani osvobodimo le Beograd. lobod Jr e d TRST II. SOBOTA: 13.30 Slovenski mof1 vi - 15. Harmonikar Jože Pafczniš lin - 16. Oddaja za najmlajšeitno 1 Magajna: «Brkonja čeljustmk»jn - - 19. Pogovor z ženo - 22. List1 J-111 Koncert št. 1. sonet 0 ‘b J l NEDELJA: 8.45 Kmetijska daj a - 13. Glasba po željah - 15.1a Ust Koncert pevskega zbora iz Rulf - 20.36 Bizet: «Carmen», opera 3 dejanjih. PONEDELJÙK: 19. Mamica pivansk pers he os začet je ni: tavičt žalos itisov poiveduje - 20.45 Čajkovski: Uve ; tura 1812 - 22. Književnost in . metnost - 22.15 R. Strauss: DrtVL mača simfonija. TOREK: 13. Glasba po željahl' 18.40 Beethoven: Sonata št. 2. igra pianist Mario Sancin - 1 Sola in vzgoja - 21. Radijski . der - Ivan Cankar: «Kralj na Bjlovni tajnovi». L- SREDA: 19. Zdravniški vedez L 22. Književnost in umetnost P zas 22.15 Koncert čelista Lava Goliograd bovškega. k:,. ČETRTEK: 13.30 Slovanski f , madžarski plesi - 19. MamičffJetsli povesti ca - 20.05 Slovenske P* bol. smi - 21. Dramatizirana zgodba jjsin , H. G. Wells: «Zgodba o neviU , nem človeku». Ju; lističi stran PETEK: 13. Glasba po želj ali) 14. ženski kvartet - 18.24 C a., ker/ski: Valček iz serenade v L Duru - 20.05 Zbor Slovenske ffele P harmonije - 21. Tržaški kultur' razgledi - 22. Književnost in metnost - 22.15 Iz angleških kod. certnih dvoran. kino Begi iz Jugoslaviji Od 7. do 13. t. m. je pobegnilo iz Jugoslavije skupno 37 beguncev, ki so iskali zatočišča na našem področju. Med begunci je 27 moških, 4 ženske in 6 mladincev. Najvišje število beguncev beležimo v ponedeljek 21. t. m., ko je pribežalo v cono A v pičlih 24 urah kar 21 oseb. Z uspavalnimi praški je poskušal izvršiti samomor prejšnji petek novinar Armando Lucchesi iz ul. dei Fabbri. Policisti so ga našli na trgu Barbacan in takoj preskrbeli za prevoz v bolnico. Do tragičnega koraka so ga verjetno privedle težke finančne razmere. *** V nedeljo zvečer se je pripetila na sesljanski cesti v bližini gostilne «Tenda rossa» težka prometna nesreča, ki je na žalost terjala človeško žrtev. Avto «Fiat 1400», ki ga je vozil 34 letni dr. Vladimiro Raicevich, je iz neznanih razlogov trčil z vso silo v avtobus, ki vozi na progi za Videm. Med potniki je bil v avtu tudi 25-letni Lucio M e a. naj z vso naglico prepeljal ranjene potnike v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima Mea prebito lobanjo. Kljub skrbnim zdravniškim negam je ponesrečenec kake pol ure po sprejemu podlegel težkim poškodbam. O-stala dva potnika sta odnesla le nekaj prask, dočim je ostal Raicevich nepoškodovan. *** V ponedeljek je padla v Sea, ki je odnesel pri trčenju ajtežje poškodbe. Vozač avta je domačem hlevu 45-letna Josipina Svetlič iz Prečnika 6. Pri padcu si je zlomila levo nogo. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so zdravniki, izjavili, da bo okrevala v 40 dneh. *** Istega dne je padla z 2 m visoke lestve 49-letna Frančiška Kastelic vd. Mesar iz Trebč 45. Nesreča se je pripetila, ko je žena popravljala strešni žleb. Pri padcu si je zlomila zapelje leve roke. *** V Si do ponoči je na trbi-ški cesti zagorel v avtocisterni bencin. Cim sta šoferja opazila plamene, ki so se začeli dvigati iz prvega vozila, sta takoj ustavila ter urno odklopila prikolico, ki je bila isto tako polna bencina. Začela sta takoj gasiti, medtem pa je neki mimoidoči avtomobilist obvestil gasilce, ki so po dveh urah napornega dela pogasili požar. Zgorelo je kakih 60 stotov bencina v vrednosti 5 milijonov lir. V dneh od 30. septembra do 13. oktobra se je v tržaški občini rodil 101 otrok in 1 mrtvorojen, umrlo je 86 oseb, porok pa je bilo 126. OPČINE Sobota, 16. okt.: barvni film «1 li». MGM film. Nedelja, 17. okt.: se ponovi. Ponedeljek, 18. okt.: se ponovi- Torek, 19. okt.: «Nevarne mlad" letnice» (Minorenni perii8 lose). Sreda, 20. okt.: se ponovi. Četrtek, 21. okt.: «Zver av-tof8 ste» (La belva dell’autostr* da). RKO film. Petek, 22. okt.: «Duša In obra< L (L’anima e il volto). Warn%,: -Bros film. C* ’ NABREŽINA Sobota, 16. okt. ob 20.30: «SvCL elnl reka» (II fiume sacro) Edlfnetla film. temu Nedelja, 17. okt. ob 16 in 20.31 -, , se ponovi. L' .. Sreda, 20. okt. ob 20.30: «OkrvtfMavU vi jeni krempelj» (L^rtiS^rietsk insanguinato). Enic film, 'snella PROSEK fenih Sobota, 16. okt. ob 19.30: «Otr»h,loval F znak ine n: sta ja j 'navij si Jui tiskih jo se tnisiji pren 'Iturm ga zn dalna po eh st: ljuds 'e rat si vendono> Nran-Josko-ita1 Bar|i janski film. P ljuds Sreda, 20. okt. ob 19.30: «Mori* Oh tiger» (La tigre del mare). Stradi 'eza n Nezadovoljstvo v Jugoslaviji (Nadaljevanje z 2. struni) «Nekateri v Trstu mislijo in te' mislijo nekateri krogi v naši r< publiki (Sloveniji, op. ur.), da bilo boljše, če ne bi bili prisl"' na ta kompromis, marveč da bili morali energično zahtev^' strogo Izvajanje, mirovne poSoi‘ be in ustanovitev STO». Ce je moral sam Boris Kt1^ gher priznati, da «nekateri kroSv v Slovenji mislijo, da bi bila stanoviten STO najboljša rešlte> Volji Wisov 'Pra s , listi 'm žvestj 'inesli h po v ‘vjetslt •tiskih ?ditvi 'ie. Vsi t •žejo, za 1 Wso\ ,a mir Zadot eoS1<\ in da se bi bila morala jugo1'’ vanska vlada držati te linije, fP meni, da je nezadovoljstvo še v<’ čje, kot si mi sami predstavni mo. Po vesteh, ki smo jih prejeli j* Jugoslavije, se je zvedelo, šlo t armadi veliko nezadovoljen' tttskih p: 9&etos $em, $ tudi 5Posre Mi m f šlo aSke% 'v je rltizif" 'a dr dru «Tito { ih in j e ti Vij, k< Razkosanje Tržaškega ozemlja je prineslo vsakemu svoje bridkosti: Slovencem in Italijanom, komunistom in nacionalistom, zagovornikom in nasprotnikom barantanja. Lahko mirno rečemo, da ni zadovoljilo nikogar, vsaj pri nas na Ozemlju ne. Vsem je prineslo razočaranja, skrbi in nevšečnosti. Celo titovcem, ki so se najbolj prizadevali skozi šest let, da bi razbili STO ter razdelili plen med Jugoslavijo m Italijo. Sedaj, ko so dosegli, kar so želeli in predlagali, jim pa zopet ni prav; hudo so razočarani nad dejstvom, da velika večina ljudi, ki bi morali priti pod njihovo upravo, noče o tem niti slišati, marveč se selijo ali si pripravljajo svoje stvari, da bodo čimprej odšli iz vasi, dodeljenih Titovi upravi. To dejstvo je vsekakor zelo pekoče celo za take trdokožce, kot so bili vedno titovci. To tem bolj, ker ne gre morda za bogataše, ki še ne zaupajo Titovi spreobrnitvi h kapitalizmu, marveč za delavce, male kmete, obrtnike, torej ljudi, ki žive od trdega dela svojih rok. In niti ne gre tu samo za Italijane, ki se boje narod nega zatiranja, za kar imajo dovolj dokazov v Kprščini in Najhujša obtožba drugod po Istri. Zelo veliko je tudi Slovencev — titovci in ita-lijaski minister pravijo, da gre za skoro same Slovence — ki nočejo slišati o titovskem «socialističnem raju», marveč gredo rajši v negotovo' begunsko življenje. Razumljivo je torej, da jih to vsem očitno dejstvo žge v dno duše. Ker ne morejo tega prikriti niti si ne upajo priznati edinega resničnega, vzroka — to je sedanji režim in njemu odgovarjajoče življenje v Jugoslaviji .— skušajo vzrok za to srartjotno dejstvo prevaliti — na kominforfni? ste. Kominjormisti so krivi, ker ljudje trumoma odhajajo in zapuščajo svoje domove, zgrajene z žulji ene generacije, ker nočejo poslušati titovskih agitatorjev, ki jim obljubljajo med in mleko v «socialistični» domovini. Res slabo spričevalo za titovce, če bi kominjormisti — ki ljudem ne morejo zajamčiti ne dela, ne stanovanja, ne podpor — lahko ljudi prepričali, da zapuste svoje najdražje — svoj dom, svojo zemljo. Titovci pa, ki imajo v rokah oblast v Jugoslaviji in coni B, niso v stanju prepričati ljudi, da bodo dobili delo ali vsaj da bodo vsaj eno leto lahko mirno hodili iz svojih domov na dosedanje delo v Milje ali v Trst. To je samo dokaz, da ljudje titovcem in njihovim obljubam prav čisto nič več ne verjamejo. In za to imajo tudi dovolj razlogov. Videli so in še videvajo tisoče beguncev, Slovencev, Hrvatov in Italijanov, ki so zapustili niso dom, delo in zemljo, ker mogli več prenašati nečloveškega ravnanja in samovolje tamkajšnjih oblasti; dnevno imajo tudi priliko videti jugoslppanskp državljane, ki dnevno v desetitìfhh beže iz Titovega raja. In to Je edini razlog, iz katerega bo odšla večina prebivalcev Miljskih hribov. naše mnenje o barantanju. In dejstva so vedno pokazala, da smo imeli prav. Kot je naš list včeraj pribijal, da je Titova vlada prodala za ameriško pomoč interese Jugoslavije in koristi tržaških Slovencev, tako vztrajamo na tem tudi danes. Določbe sporazuma so za titovce v določeni meri lahko olajševalne okolnostt, toda primerjava z mirovno po godbo jih glasno obtožuje izdajstva. Najhujšo obtožbo nad njimi pa so izrekli tisoči delovnih ljudi, ki beže pred njihovim prihodom iz svojih domov. Komunisti nismo nikdar nikogar ščuvali, prav tako tudi nismo nikogar silili, naj zapusti svoj dom. Vedno smo skušali kar najbolj objektivno pokazati resnico vsem ljudem glede stanja v Jugoslaviji, kakor tudi povedati Širite in čitajte “Delo“, list, ki se vztrajno in dosledno bori za naše pravice. zaradi kompromisa o Tržaškem zemlju. Vojaki javno kr: vlado in pravijo o Titu: kukavica», «Starega je strah». Sežani pa se je v nedeljo ,,, dilo nekaj zelo pomembnega. ^ 1 izjav tanski mogotci so sklicali iz v5*, krajev Primorske ljudi, da bi kazovali novo bolnico in neka^ .. re druge naprave. Po gostUnl> e pa so se ljudje pogovarjali o tovi kupčiji s Trstom, jo 0s,r grajali in se javno izražali Pr<,( izdajstvu vlade, ki je požrla ^%‘ani. svoje prejšnje besede in oblj^tfizuje V nekaterih gostilnah je pr'L.N, Vilma Tito H d tiiokr brrnal: irh na: "Zi de celo do tega, da so dje začeli pljuvati v pričo čnikov na Titove slike in jim z ati pesti! nekateri »ti ga • t!Petos To sc d «h r pii pre Režimovci skušajo na vsak ^ Su» svoje zadovoljstvo nad tem, C*' Nno i ,°vcem ,^-iaga >skih ,1()Pag; > s limoso ,lSti po ie bilo 80.000 tržaških SlovetV prodanih. Sporazum glede Trsta je tNA kanski udarec za Jugoslavijo jugoslovanske narode, je oeli\ izdajstvo njihovih interesov, ^ eno izmed najslabših dejanj M, kze d( slovanske vlade p0 izdajstvu , 4j0 n£ leta 1948. in tega se ljudstv0 , ^ in polni meri zaveda. Zato je ta ^ H ogorčeno, zato daje na razna n jr, ^ čine duška svojemu protivto-OU^ mu razpoloženju. S tem komP''^ misom jug°s' je Titov režim v j-otji izgubil še tisto bore malo gleda in vpliva, ki ga je daj imel med ljudstvom. M■ pomeni, da bo prav kmalu 11 stvo začelo še odločneje P°st (jati zahtevo po spremembi P1 tike in vlade! Odgovorni urednik . RUDOLF BLAŽIČ (Bl«i; Založništvo «DELA» \1 Tiska tip. RIVA. TorrebianM Dovoljenje AIS ■l tuk: Pril ir J1 vol ,Nom Ne 'lin k hfori Nlaš , zgod , # i '‘«Var, Nire !>bn N So \ gib; Ta n