34 številka. (v Tnta, ▼ petek ar eter 4m 18 marea I89S.) Tečaj XXIH. „BVliri tikaj* p« trikrat na tedaa V U*)tk tk tovklh, 6«tvtkik 1» Zjatranj* ladanja li- ha j* cl> 6. ari zjutraj, v«ćeraa pa ah 7. ra MNfiMM J4 Pred otvorjenjem državiega zbora. Ako smemo povedati po domače: hrbet ia palica sta bliza skupaj. V ponedeljek se otvorijo Trata parlamenta avstrijskega. Morda se motimo, morda pride drugače, nego pričakujemo in se bojimo; ali vsa znamenja kažejo, da se z novim ministarstvom vrača v zbornico stara srditost in ne-spravljivost obstrukcijskih strank. Ako so različni govori, izjave, komunikčji in dogodki dne 13. marca v proslavo dogodkov od leta 1848. pristen barometer politiškega vremena, potem nam je pričakovati viharjev tudi v bodočem zasedanju, obnovljenja dogodkov iz prejšnjega, ialostnoslavnega zasedanja. Starim dogodkom, stari nestrpnosti, starim neizpolnjivim zahtevam nemikim stalo bode nasproti novo ministerstvo Thunovo. Najnaravneje vseh vprašanj je sedaj to, na kako stališče se postavi novo ministerstve ? Ali zaprične resno borbo z obstrukcijskimi, destruktivnimi življi, ali p« bode sledilo nesrečni taktiki grofa Badenija — na poštenih namenik tega moia nočemo dvomiti —, ki je vedno z jednim očesom gledal tja ▼ obstrukcijski tabor in je le paktiral, kjer in ko bi bil moral vihteti meč. In je tako vspodbujal in krepil svoje sovražnike, slabil sebe in vezal roke onim, ki bi mu toli lahko in ki bi mu bili tudi radi pomagali. Kako vse drugače bi bilo prišlo prav gotovo, da si ni grof Badeni vtepel v glavo, da mora stati nad strankami; in da ni gojil krive nade, da tem načinom pridobi vse za-se. Znsno je, da je prišlo ravno narobe: število nasprotnikov mu je raslo, zaveznikov pa ni bile nikjer, ker jik ni hotel imeti. Hotel je zadovoljiti vse, v resnici pa ni zadovoljil nikogar! Naravno! Kako naj se resne stranke ekspo-nnjejo za vlado, o kateri ne vedo, kaj je ? 1 Kako naj se resni parlamentarci kompromitajejo, žrtvujejo in morda tudi obrabijo za zistem, katerega PODLISTEK. Prednja straža. 61 ROMAN. Poljaki apiaal Boleslav Prva. PaaltTemil Padrnraki. Pihnil je na podpis, zložil polagoma papir ter vprašal naposled z lakko irsnijo: aAli se gospod grof ue jezi več?" .Posrečile se mi je ga pomiriti", je odvrnil grsjščak zsdevoljno. „V tem leta bo imel Še več navolje radi svojih upnikov", je zamumljal kipec. „Nu, ostanite idravi! Veselo se zabavajte!" Po teh besedah j« pedal reke grajščaku, kateri je v naglici zapnstil sobo, vrnivši se v plesne dvorano. Kipec je jel polagoma oblačiti kožuh. Ob enem, kakor izpod zemlje, se je prikazal Matevž. ,V«lmožni gospodi" se je oglasil služabnik, pomagaj« mu, da se obleče, .velmožni gospod, ste kipili naše posestvo ?..." „K*j je to tako čudnoga? Saj ono ni prvo, niti poslednje*, je edvrnil kupec. Na to je segel v denarnico ter dal slogi tri rablje. a Pokličem konjarja, jasni gospod", je rekel sliga, pnpogaen de tal. a Ni treba", je odvrnil kupec. „Meja kečija je ostala v Variavi; tukaj pa imam tak« priprosto ekvipažo, da mi nikakor ne kaže bahati se i njo. nositelji vidijo najlepšo svojo čednost v tem, da se gibljejo ia pripogibljejo kakor trsje v močvirju: sedaj na desno, sedaj na levo; ki dišejo sedaj to, sedaj ono sapo, sedaj na večini, sedaj v opoziciji 1 Tako omahovanje ne vzbuja zaupanja nikjer, nezaupanje pa na obeh straneh. Pač pa vzbuja pogum v onih, ki nočejo resnega dela in na drugi strani mori veselje do dela v onih, ki bi hoteli delati! Taka taktika je ubila ministerstvo Bade-nijevo. Ponavljamo, da smo popolnoma uverjeni o poštenih namenih tega možs. Toda v političnem življenju ne zadoščajo samo dobri nameni, ampak treba tudi trdne volje in energije za izvajanje dobrih namenov! Ali pade tudi grof Thun v zmoto Badeni-javo ? Te vprašanje je najaktuvelneje sedaj. Od tega vprašanja je zavisno, da-li sploh smemo gojiti kako nado, da se avstrijski parlament dvigne is močvirja, v katero ga je potisnila nemška abstrakcija. O grofa Thunu trde sicer — in tudi vsa njegova prollost gevori za to — da je krepko izražena individualnost, da je mož se svojo voljo in tudi energijo za uveljavljenje te svoje volje. Meniti bi morali torej, da ne bode laviral in da ne bode posnemal zmote mehkega Badenija, v katerem so mnogokrat dozorevali najpošteneji in najbolji sklepi, ki pa so se rušili sproti v isti meri, kakor je pritisnil nanj kakov — opozic.jonalec. In vendar se dozdeva kakoi da hoče tudi grof Thun — še danes smo čitali nekaj tacega v nekem nemškem listu — posnemati najusodneji greh grefa Badenija. Dotični list trdi namreč, da je grofu Thunu za to toliko ležeče na tem, da bi privabil nekaj nemškoliberalnega življa ▼ svoje obližje, da bi s tem ustvaril nekako protitežje slovanskemu življu, pre-vladajočemu na desni. Tudi grof Badeni je menil, da tem načinom bode najbolje držal na uzdi večino, da mu bode ista na uslugo. Pozneji dogodki so dokazali, kako grozno se je varal. Večiai je Po teh besedah je š*l peš skozi dToriŠčna vrata o pekloaih sluge Matevla. V grajščini se je pričel ples kadrilja, katero je plesale trideset parov, kar je trajalo de večerje. Po večerji s« znovič sledili polka, valjček, mazur in tako brez konca. Na vzhodu je že svitalo, v kočah je zaplapolal ogenj, na dvoriščih so zaškripala motevila pri vodnjakih, v skednjih so se oglasili cepci, a v grajščini so plesali še vedno. Ob enem s vzhoden zimskega solnca, si je Polž ogrnil čez ramena suknjo ter, šepetajo jutranjo molitev, odšel skozi vrats. Včasih ja pogledal na nebo, kakor bi lgibal, kako bo vreme? Na te je obračal ušesa preti grajščini, od koder je bile čuti lajanje psov ter pretrgane glaseve godbe. Potem je stopil na ceste ter krenil • počasnimi koraki proti reki, pokriti z ledom, neprestano šepetajo jntraije meiitev ter premišljuje: kako dolgo in veselo se zabava gospdda v grajščini... Zrl je na modro nebo, na sneg, zarudel ed solnčnih žarkov, na oblake, kakor okopane v bagra ; srkal je vate mrzel zjutranji zrak ter čutil, da tega neba, snega in mraza ne bi dal za najlepšo godbo li ples. tJaz bi to svojo revščine ne menjal za vašo zabavo!..." je sašepetal. .Vtrudijo se, ne izspd kakor je treba in zamadd še marsikaj dobrega.,.' res vezal roke ali ta roka je ostala vezana tud tedaj, ko je trebal nje pomoči. A pozneje, ko je nvidel svojo zmoto, ko je hitel, da bi osvobodil to roko in se je oklenil, bilo je — prepozno. Tako se dogodi tudi grofu Thunu, ako bode posnemal zmote grofa Badenija. Kajti isti vzroki morajo imeti za sabo istih posledic. Ali pa je morda res, kar trdijo neksteri: ali je res, da mu malo je do tega, ali se parlament pokate sposobnega za delo, ali pa pride polom!? Ali je rei, da si je že vse priredil za vladanje — brez parlamenta?! Ali je res, da vabi opozicijo le radi tega, da se mu ne bi očitalo pozneje, da ni izcrpil vseh poskusov za rešitev parlamentarizma ?! Ali je res, da so najviši krogi obrnili svoj pogled ravno zato na energičnega grofa Thuua, ker hočejo imeti na razpolago močno roke za to poslednjo eventuvalnost ? Vse to so vprašanja, na katera ne mere v tem hipu odgovoriti oni, ki le vidi za kulise. Sicer pa se mora pokazati kmalu, dali nemška ob-strukcija hoče res dotirati do skrajnega! Ako je res tako, kakor je označeno v gorenjih vprašanjih, potem je grot Thun v relativno ugodnem položenjn, ker ima za seboj drago, močno, odločilno vojjo in ker mn bode prav v obeh slučajih : naj se že prične zopet redno parlamentarno delovanje, ali pa ugrizne parlament samega sebe kakor škorpijon. Velikansko odgovornost pa imajo pred našimi očmi skupine na desni. Ali se iste pokažejo na višini situvacije v bližnjih usodnih Časih? Kateremu kažipotu bodo sledile ? Kako jo ukrenejo, da na jedni strani odvale od sebe odij, kakor da so one zakrivile mogoče bodoče dogodke, a na drugi strani, da ohranijo vendar intakten -- svoj program; da ne store kakega zgrešenega koraka, ki bi utegnil postati usoden sosebno za nas avstrijske Slovane? Da, v tem programu, kakor g a je izdelal grof Dzieduszycki, mora biti kažipot večini! Znovič se ja opomnil molitve, zapodil iz srca posvetne misli ter zamomljal: „Oče iaš, kateri si v nebesih..." Nakrat se mu je zdele, da čuje za gričem razgovor. Pemaknil se je nekoliko korakov proti oii strani ter zagledal dva možakarja v dolgih, granatnih kožuhih. Jeden je imel lice staro in o* brito, drugi pa je bil plečat z dolgo brado. Ona sta ga zapazila tudi iu starejši ga je vprašal: .Te je vaše posestvo, gospodar, na tem griču ?• Polž ju je ogledoval začudeno. ,Čemu m« povprašujete po mojem posestvu ?...* je odvrnil. „Sej sem vam že to leto povedal, da je to m»jo posestvo in moj grič". „Torej če je tvoje, pa ga prodaj nama", je odvrnil bradač. „Počakaj, Fric", mu je segel starec v besedo. „Oče, vi ste močno gostobesedni l" ja odvrnil bradač. „Počakaj, Fric!" je nadaljeval atarec. „Vi* dite, gospodar", se je obrnil h kmeti, „mi smo danes kupili od vašega grajščaka te imetje..." ,Nu in čemi to?" mi je segel bradač v besedo. „Počakaj, Fric. Toda vidita, gospodar, nama je potrebna vaša gora, kar hofieva postaviti mlii na veter..." (Pade Ia). r Temeljni ogli tega program« so: a) potreba negovanja verskega čutstvovanja in nravstvene vzgoje; b) avtonomija dežel in kro-novin. zastopanih v državnem zbora; c) spoštovanje hiatoriških pravic in d) abiolutna jednako- J pravnost vseh antrijskih narcdnosk. Odkritosrčno bodi povedano, ako bi šlo po nameni, ne ti tolika povdarjali 2. in 3. točke, ker se miu za sedaj vidi 4. najvažneja. Ali ne odklanjamo tega programa, ker vemo, da je bil sad jedino icoJnega kompromisa. Ne odklanjamo ga, ker smo nvHj> ni, da jedna točka ne izključuje druge, ker *mo u ver jen i, da se vse to (1& izveati po praven redu, kakor ga nareknje nrav sedanjih bojev v Avstriji. Dane h ne moremo obsežnej« utemeljevati tega svojega uverjenja in storimo to ob drugi priliki. Ali to jedna resno besedo moramo zaklicali danes — tikom pred otvorjenjem državnega zbora — skupinam na desni: ako se že hočete držati tega programa, držite se ga v polnem obsegu t Vse točke tega programa vam morajo kiti jednake drage, nobene ni smeti žrtvovati drugi na Ijnbo t Kar je najnujneje, pridi prvo na vrsto, iz tega naj se razvija dt ugo! Sosebno hrv. in slov. poslancem je dolžnost stati na straži, da ne 5» m načelo ravnopravnosti po vs$j državi Žrtvevalo avtonomistiškim ali državnopravnim težnjam. Oni morajo zahtevati, da se najprej pravično reši narodno vprašanje! Tudi če ta točka ni najvažneja, pa je najnujneja, ker imajo vsi sedanji boji v Avstriji narodni znak na čeln 1 S to zastavo naj se naši poslanei postavijo na pozicije. Dnnajska poročila zatrjajo, da je ves med posamičnimi skupinami na desni trdneja, nego kedaj poprej, ia neki list pravi, da iste pričakujejo bodočih dogodkov nekako mirnostjo. Tem bolje. Ako ostanejo zveste svojemu nkupnemu programa v polnem obsegu, ako bodo modro izvrševale ta program, prepuščajo prvo mesto onema, kar je najnujnejega, potem se bode vez med njimi ntrjala še bolj in ni se nam bati za bodočnost narodov, zastopanih po njih, naj že bodoči dogodki prenesejo, kar hočejo. Še enkrat in še enkrat kličemo našim za-atopnikom: ne pozabite, da vam trpi in gineva narodnost po obmejnih pokrajinah, zahtevajte od svojih zaveznikov, da ne pozabijo dolžnosti zavezništva. In povejte jim, da nam gre za življenje in da je v njihovem interes«, da se utrdimo čim prej, kajti potem ie-le postanemo zavezniki, od katerih bodo mogli pričakovati izdatne pomoči za uresničenju njih teženj. Deželni zbor istrski. XVII. teja dne 26. fcbruvrj* 1898. (Zvečer). Dne 16. febrivarja je imel deželni zbor dve aeji. Prve eb 10. ari predpoladae. drago od 5. do are zvečer. V tej večerni seji sta bila, razno navadnega vladnega zastopnika, navzoča še svčtnik in poročevalec za šolska stvari gesp. Csermak in de-itlni šolski nadzornik vitez Klodič. Tudi to je dajalo neki posebni značaj tej seji. V Istri je iaiibeg navadno, da že tretje leto ssm prihaja v deželni sber le viadui poverjenik, jedeo e kr. okrajnih glavarjev, katari pa Uđi o najbolji valji, ae more poznati ni stanja v vsaj pokrajini, ni vsaga onega, kar se godi na uamestaištvn. Taka se dogaja, da isti ao more nikdar posezati v razpravo, ter da le ta pa tam rače katero, kar ia kolikor se ma je naložilo od aamestaištva. ▼ tej saji pa sta bila izjema« dva člena deželaega šolskega sveta. Došla sta, ker je take zahtevala dežalnozborska večina. Zahtevala je, da ata navzoča na razpravi o šolstva. Qov«rile se je do zadnjega hipa, da ae prideta, ker nista dobila parečila šolskega odseka. No, c. kr. vlad«, je pogoltnila tadi te od strani avojih ljab-čskav, kakor jih je že toliko. Poručilo o šolstva je fsake leto zanimivo dovolj. Latoa jo bilo tam zanimiveje, kar sta došla tidi računa dva člena deželnega šolskega sveta. V imena šol*k*ga odseka zbornice je poročal o slažhaoam parečila gledč šolstva v šolskem letn 1896- 1896. dr. Costaatini. Ta človek, kakor advokat, je preživel nad 40 let v Pazina in ai jo alnžil denarja le od kli-jsatav hrvatskega naroda. On govori in mora govoriti vsaki dan krvataki, ako hara vršiti svoj poklie. V zbaraici pa kakar da ne zia besadiaa hrvatski. NI ga, ki ki taka reske gevoril proti Hrvatom, kakar dala aa. Ako no vsaka beeeda, pa vaaki izrek ima v sebi jeae prati Hrvatom. Niti c. kr. vladi in njenim orgaaam ne prizanaša, a te glavno zato, kar meni, da dtlajn za Hrvate proti Italijaaom I Draga leta je napadal rečenoga c k. deželnega šolskega nadsoraika ter nčitelje hrvatske ali alovanska narodnosti. Latas je maaje napadal pojedince, tem huje pa e. k. vlado na sploh. V nvodn je rekel, da se človeka že gabi govoriti o šelatvu, ker se govori že mnogo let, a brez vspeha. Ža lata 1896. ja deže!oo:borska ve čina napravila 11 resolucij, ki se bile poslsne ministarstvu za nauk ia bogočastje. Toda odgovorilo ni ni miniaterstvo, ai katera draga oblast. Tekom taga zasedanja je ešgavorila a. kr. vlada, ker se jo je prisilil«. Ali kako j« odgovorila ? ! Poročevalca je razpravljal na ta o pojedinih resolucijah. Mi hočemo navea'i ta jedno po j* dne teh resolaeij, da se bede videlo, kake so te zahtave gospode Italijanev, potem pa, kake so zahteve nas Hrvata v in Sh vencev. Italijanske zahteve. I. Italijanska večina zahteva moiko in lansko italijanske učiteljišče, na katerem naj bi predavali popolnoma uspesebljesi Itslijani učitelji; ter tele, naj vlada poskrbi drugim načinom za vzgojo hrvatskih in slovenskih očitoljev in učiteljic. — Tam (v Kopra) ae poučuje v raznih jezikih. Tam so dijaki ebeh narodnosti pa sili sknpaj. Hrvatski in slovenski so v itslijaaakem mesta, pa ae časte vedejo izzivalno. Še letos se je dogodil«, da je jeden profesorjev žalil itaiijaaake dijaka in italijansko narodnost. Dijaki so zapnstili zavod. Pevrnivie se jih je sicer vsprejel ravnatelj, ali Italijani nise za-dobili zadošienjs. Dotični profesor je še tam. Da je take storil Italijan proti Slovanom, na bi bil ostal niti 24 ir. Nsj sa premesti. Vlada ni ničesar odgeverila na prošnje glede ačiteljišča, zate treba ponoviti te prošnjo. Ne mere se in tadi ne bi se smelo Imeti ničesar zoper praastrojeaje toliko mežkaga učiteljišča v Keprn, kolikor ženskega v Gorici. Cel6 delati bi se moralo na to od strani Hrvatov in Slovencev : da bode naučni jezik v vseh tečajih, za vse predmete, za hrvats ke gojence hrvatski, za slovenske slovenski, za it lijanske italijanski; tndi za to treba biti, da bedo osposobljeni učitelji predavali v delilnih predmetih in jezikih. Same te treba odločne povdarjati, da na bode aame italijanska, ampak tndi hrvatsko slevaaske učiteljišče v pokrajini, da bi se merda ne mislilo, kakor se zdi, da gospoda Italijani žala iztisniti iz pokrajine hrvatske in slovenske gojence. (Prida ie.) Polltiik« vesti. V TRSTU« 4aa 18. marša IMS. K položaju. Včeraj se je sešel na Danajn izvršavalni odbor desnice. Najprvo je poročal posl. Jawerski e svojih razgovorih z ministerskim predsednikom. Na vrsto je prišlo tudi vprašanje izvolitve obeh podpredsednikov zborniee. Ob tem vprašanja pa se ni storil noben definitivni sklep, ker od opozicijskih sknpin Se ni došel do včeraj nikak edgaver na ponndbo jednoga mesta v pred-sedništva. Ako opozicija odbije to ponudbo — kar je smatrati kakor gotove stvar — potem bodeta najbrže izvoljena moravski Čeh dr. Ž a č e k in Slovenec dr. Ferjančič. — Glede mnogoime-novane takazvane lez Falkenbajn, ki se je bila vsprejela v zadnjem zasedanju v obrambo pred-sedništva, ko ja bilo obstrukcijsko nasilje že neznosno in je prekoračalo vse maje parlamentarno dopustna opozicije, o tej odredbi' vlada v večini menenje, da je nehala abstati, kakor hitro se je zaključilo zasedanje. Čim pa bi manjšina, da-si ne obstoji več zanje ta kamen izpodtikanja, vendar hotela izzvati debato o tej odredbi, se večina ne bode izogibala razpravi, ampak porabiti hoče te prilike in dokazati, kake grdo je bilo peatopaaje opozicije ter da je bila lex Falkenhajo le čin samoobrane. Ako se bodo vrha tega ponavljali izgredi in hrnpai prizori iz zadnjega zasedaaja, odklanjala bode ve ina vaako odgoveraost in je prepasti popolnoma provzročiteljem izgredov 1 Nadalje je razpravljal izvršavalni odbor o političnem položaja, llaneaje je obče, da epozieija Nemetfv bede tadi aed*j istetsko srdita, kaker ja bila v zadnjem zasedaaja. Tako ae glaae poročila e včarajiaji aeji is-vrševahega edbora desaiaa. Danee ima sejo parlamentarna komiaija desaiaa. Včeraj so imeli svoje posvetovanja tudi kr* ščaaaki socijalisti. Sklenili ao, da oetanejo solidarni t dragimi ne«*kimi skupinami v narednih vpraia-njih ter se bodo upirali vsakemu obnovljenja pogodba z Ogprsko na dosedanji krivični podlagi. O bodočih občinskih volitvah na Danajn mislijo na-tapiti združeno liberalni in naeijoaalni Nemci proti antisestitski strsski. Zakaj ae — saj so vrrrini ed*n drusegal Avstrijski Poljaki ca brate na Pruskem. »Dziebnik poluki* predlaga, da bi avstrijski Po* Ijaki j«li delati z vsemi silami pioti prizadevanj« Prueov za razaaredeuje pruskih Poljakev, in da hi v ta namen nabirali dobrovoijnjih prispevkov za brat« v pruski Peljaki. Akeija da bi bila aajvsp#-neja, cko hi se dolcčil rsdovoljii naredni davek. Krečansko vpraSanje. Nemčija je terej ta odpozvala svoje ladijo iz krečanskega vodovja. Mislih se je, da bode Avstrija takoj aladila temi izgledu. To meneaja ni bilo opravičeno. — Ruski udairal Skrjdlov je baje te priobčil narodnem« zboru na Kreti, da ae vlaati ne npirajo izvolitvi prinoa Jurija guvernerjem na Kreti, in da poslednji prida Čim prej na otok. To bi te bilo nekaj moralnega zadoščenja za Grško, o čemer pa ni smeti prezreti tndi dejstva, da bi bil ta velik korak zbliteaja z rečenim kraljestvom. Različne veati. Radi praznika sv. Jotefa odpade jutranje večerno izianje „Edinosti" ter izide prihodnje ladanje v torek zjatrnj ob navadni ari. še enkrat 0p0zar|lM0 mestne in okličanske rodoljube o posvetovanja, ki bode po inicijativi pol. društva .Edinost" v nedeljo predpoludne ob 10. uri v prostorih ,Del. podp. društva". Pogovor bode o volitvi v komisijo za dohodarino in o proslavi jubileja Njeg. Veličanstva. Namestnik tržaški gref 60611 je imel v Četrtek z grofom Thnnom daljši pogovor. Vodstvo dskliiks iole družba sv. Cirila I« Msteda javlja slavasaa občinstvu, da v nedelja doe 37. t. m. ponovi v prostorih .Slovanske Čitalnice* igrokaz .Pastarica is Lorda*. Vspered prihodnjič. Za koncert »Slovanskega pevskega društva", ki bede poiutrsnjam, v nedeljo, ob 8 ari avečer v gledališču .Armonia", je zaaimanje splošno. Leta v 1. in 2. redu so skore razprodane. Kdor ai ielt bolje lože, naj si torej priskrbi pravočasno, da ae bode pozneje rekriminsclj. Mestni evet tržaški je imel sinoči svojo četrto letošnje javna seje, ki je donesla — da povemo hitro — našemu slovenskemu krdele« sijajno nnralno zmaga. Čuli smo dva daljša govora is ust na*ih zastopnikov. Uprav divno je govoril gospod občinski svetovalec žapnik Kosec v obrasibo škofa, oziroma slovenskega jezika v cerkvah tržaških. Utis njegovih besed je bil oče* videa in tolik, da sedaaašnji aPiceoleM ni dokopal do oikakega sicer običajnih .dovtipov" — obi* čajnih zlasti tedaj, kadar hoče smešiti slovensko duhovščino. In to pomsnja nekaj. Kar osupnili se razni krivonosi svetovalci, ko je gosp. Kosec izjavil kategorično, da on govori tnle sa k a t o 1 i k e 1 Osupnili so, ker so hitro umeli, kaj je hotel reči govornik: vam Židom ne priznavam pravice, tU bi se ntikali v stvari naše katoliške cerkve. Velik efekt je dosegel govornik tndi 1 nastopno apostrof o: Če je tudi res, da občina mnogo trosi za cerkve, pa je i«totako re*, da trosi mnogo tadi sa bolnišnico. Kndaj pa je priilo komu na um, da bi prisvajal ob'ini pravico, da bi smela predpisavati zdravniku, dkako naj zdravi bolnike ? Istetsko nima občiaa predpisovati duhovnikom, kako naj Oskrbe za dnšai blagor svojib vernikov. Prsd zaključkom seje pa se je oglasil svetovale Ivan Gloriup in je dokazal v dolgem temaljiteaa govoru, da ob dobri opravi, okolica tržaška ne bi bila nikar in ne more kiti pasivna. To pa v odgovor mestnemn računovodstvu, ki je, Dajje v prilogi. Prilega „Kdiueeti" itev. 34 večerne izdanje. valed nek« interpelacije govornikove izračunalo, kako ogromno škodo ima mesti za okolico in koliko morajo meščani žrtvovali za okoličane. Oba govora, Koščeveg« in Goriupovegs, pri obzirno doslovno. T« nekoliko poročila o seji. Prvi je govoril gosp. župan Dompleri o slovenskih ekserccijali v cerkvi pri sv. Jakobu in nicer s oairom na dotično interpelacijo svet Pic-colia. Žnpan je* povedal, ds je škof — po pri-sadevanjn aagistrata — odpovedal te ekssieicije. Ali na žal >st se je izvedela pozneje, da odpoved ni bila definitivna, ampak se bod«!ca od božje služba v katedralki in naj s« ista eventavelno porabi v kaki dragi cerkvi. Za Benustijem je govoril svet. Kosec in za Kosceo« zopet Pio celi, ki se je izjavil proti predloga Benussijevemu, ker njega namen ni bil, da bi takoj izzvsl skrajnih kerakov, ampak si ieli popred poizvedovanj Istega meuenja je bil tadi svetovalec C a m b o n, ki je menil, da Italijani ne amejo ostaviti katedral k e — che 6 nostra — raje aaj odidejo sovražniki. Potem, ko je avet. D o 11 e n a govoril zoper predlog Benassijev, je zboraica vsprejela Piccolijev ia Benussijev predlog, poslednjega pa s malo večino. Za tam je govoril avet I. G o r i a p in je priiel tako do živega gosp. župana, da je poslednji obljubil, da se v sapisnikn zabeležijo vse aetoftoosti t uvodoma omanjanem račnnu mestnega račuaovodatva, katere je povdarjal gosp. Oorinp, k čemer pa je opazil avet. D o 11 a n z, pokazavši aa stenografe: Kako hočete beležiti, ko ti ljudje alti niso beležili Goriupovega govora. Spomenica pedagogiškega društva za novo uravnave ar pouka učiteljic na mestnih šolah, se je izročila šolskemu odseku. Seja ae je zakljačila ob 8 uri 40 m. Deputacija prod aameatnikom. Dvojica naših prvakov iz občine labinske sta došla v četrtek v Trat, da ae poklonita novemu c. kr. namestniku ter mu izročita spomenico, v kateri so izražene želje in potrebe tamošnjega ljudstva našega. Ker pa je gosp. namestnik sedaj na Dunaju, vsprejel je deputacijo c. kr. dvorni svetnik pl. Krekicli, kateremu se je izročila spomenica. Radi škandalov v deželnem zboru istrskem. Glasilo tukajšnjih židov donaša vest, došlo mu i/. Pulja, da so Členi deželnozborske manjšine uložili na tamošnjem sodišču (P I) obtožbo zoper nekatere obiskovalce galerije radi raznih žaljenj. Ta obtožnica da se je oddelila kazenskemu oddelku tamošnjega sodišča in se odpošlje državnemu prav-dništvu v Rovinj. „Kmetijska in vrtnaraka družba za Trat in okolice* naznanja svojim členom-vinogradnikom, da bode prihodnji ponedeljek in torek, t. j. 21. in 92. t. m., napredoval no cepljenje trt v družbini trtnici pri sv. Ivanu. Cepil bode gosp. A 1 o i z i j Večerina iz Tomaja. Kogar zanima to v interesa vinogradništva, naj pride omenjena dneva v družbino trtnico. 0 spomenici, v kateri je baje 80 duhovnikov (?) te škofije tržaško-koprske predložile vladiki svoje žalje in potrebe laikih katol č&nov, opata .Naša Sloga« : Veat a tej spomenici je prvi prinesel „II Picc«!«*, torej k1**.Io irskih Zidov, najodločatjih radikalc«v in liberalcev, kur j« v doktz, da j*-nreduiStvo t«ga li«ta v dotiki * rečeaitiii duhov niki. (Javori se, da ne glasilo »Ud,h reformatorjev, „L' Amico*, baje srdi, ker je n e k d o razglasil tajno iialijausk*ga duliovatva. Mi ne ve rujemo, da bi bil „srd" tega lista r«*aič.«H radi tega, ker se je izvedelo o tej spomenici. Saj m>ra imeti v sebi le dobrih in pUmenitili želja, ako jo je podpisalo 80 duhovnikov. Mi smo «el6 tega menenja, da sestavi t,eljeis spomenic« mora biti do lega, da ista pride v javnost čim prej, da se oko riatijo oa njej tudi drngi, neitehjanski duhovniki in katoliki I Sosebno naši duhovščini bi utega Ia prav priti ta spomenica*. Za izletnike vRicmanjeo priliki praznovanja godu 8v. Jožefa. Vlak št. 132 za izletnike, ki odhhj* s postaje Sv. Andrej« vsako nedeljo ob 2 nri 20 mltt.],iop., ustavi se jutri, v soboto, uredno tudi na postaji Sv. Ježif pri Borštn. In vendar aae mera biti nekaj — v Istri namreč. Italijani trde sicer vedno, da nas ni in nočejo verjeti uiti statistiki, ki so jo sestavili — oni sami l Slovanov ni in jih n*, ker je to čisto italijanska zemlja, kateri nikdo ne sme kršiti nje narodnega značaja I Sleherni pojav slovanskega življenja se opisuje kakor /.ločin proti zgodovini in pravu I Zoper one, ki „oikrunjajo* deželnozborske dvorane se slovansko besedo, so menda dovoljena vsa sredstva 1 V obrambo tega nesrečnega italijanstva dežele idtrske se rušijo "dobri ob;čaji in se tržejo vse vezi. Rušijo se parlamentarni običaji, rušijo se zakoni, rušijo se do-bčila ustave, in tržejo se vezi medsebojne ulju d-nostt it spoštovanj«, katere bi morale vezati slehernega človeka do bližnjega; v ime tega italijanstva je postalo strupeno vse, zasebno, socijalno javno in politiško življenje I Koliko gorostasnih žrtev za jedno veliko — laži PnstivŠi na strani vse knjige o zemljepisju iu vse statistike moremo trditi odločneje, nego kedaj poprej, daje slovanskega življa ▼ Iatri]: daga je toliko, da sme zahtevati vse pogoje ta svoje posebno narodno življenje, ker—so gospoda sami pripoznali tol! Da prodrejo svojo zahtevo po čisto italijanskem učiteljišču, apelovali so do Slovencev in Hrvatov, naj se ne upirajo tej njih želji, češ: saj mora biti ljubo tudi vam, ako dobite svoje čisto hrvatsko-slovensko učiteljišče. In povdarjali so še, ds to poslednje učiteljišče mora ostati v deželi istrski, da se ne bode menilo, da oni, Italijani, hečejo izganjati hrvatske in slovenske nčiteljiščnike iz dežele istrske. Gospodje priznavajo torej potrebo krvatske-slovenakega učiteljišča v deželi istrski — in s tem so pripoznali eo ipso tndi ekziste učijo hrvatskega in si o venskega življav tej p o k r j i n i t Saj učitelji, kise vzgoje na slovenskem učiteljišču, morejo biti namenjeni le za aiovenske otroke 1 Za ital janske otroke vendarle treba učiteljev, vzgojenih na — slovenskem učiteljišča ! Mar ni tako? Čim pa so pripeznanjem potrebe slovenskih oziroma hrvatskih nčiteljev, pripoznali tudi ekzistencijo naših otrok in našega — življa; čim nima nikde te pravice, da bi ka teri bodi avstrijskih naroduosti odrekal politička ia narolna prava, moramo vprašati: kako morejo opravičiti Italijani svoje postopanje proti Slovanom v Istri ? Kako morejo opravičiti svojo zahtevo, da se v deželnem zboru istrskem mora govoriti le italijanski ? I Kako morejo opravičiti svojo sahtevo po nadvladju italijanskega življa nad slovanskim?! Ali pa menijo, da temu slovanskemu življu, ka terega eksistenco so pripoznali tudi oni sami v gornjem slutaju, gre le toliko prava in svobode, do kolikor sezata hiša domača iu domača vas, ter da se ekzisteucija tega ljudstva uehuje na pragu javnega življenja? Mar menijo, da to naše ljudstvo ima pač pravico, da govori svoj jezik v hiši domači, da pa je temu jeziku zapita pet po širo i javnosti, da mu je zaprta pot v svete dvorane zakonodavstva ? 1 Tako tolmačenje — kakor so si jo res prisvojili gospoda Lahi — je, da govorimo z „Alto Adb»»k trosila o njej lažnjive vesti. Včeraj sti se srečali v ulici Giulia. Mej njima se j« začelo Ukoj burno razpravljanje. Ljudstva sa je zbralo takoj velik", ki se je zabaval« iu i«mi,aIo r.vnia naslovom, dohajajn^Di z jedne in diuge strani. Prišel je redar in ta je razdelil prrpirljivki, to'la le za kratk<». Komaj je prišla AMd na svoje stanovanja, je začela zopet zmirjaii Čebokovko z okna doli, prav po notah. Ker se je zdelo redarju že preveč, je vstopil v njeno stanovanj« in jo je odvl seboj na policijo. Da bode zamogla uložiti kazensko ovadbo.in zadobiti zadoščenje, je prišla predsiaoči okolu 10. ure 27letna Ivanka Pire, bivajoča v ulici R sorta št. B., k zdravuikn u* zdravniško postajo, s pro-šjjo, da jej je napravi zdravniško spričevalo radi zateklih ustnic in urudečelih lic kar jej je prov zročil njej dobro poznani neprijatelj. itelar)! so odvedii seboj na pol. inspektorat Rili ar da S. iz ulice Tesa št. 4. in so ga obdržali tamkaj, dokler se mu ni izkadil alkohol, ker je prišedši opoludue do/aov, začel razbijati pohištvo in razmetavati vse, kar mu je prišlo pod roke. Nesreče. V četrtek zvečer je prišel 131etni dečko Josip Donda po svojega očeta Ivana Don do v kamenolom v Nabrežini. Ker je moral se čakati na očeta, je čel za ta čas k žugam na par ter se je začel igrati tam Ker pa se je dečko neprevidno bukal okolu stroja, ga ja prijel ta zobmi jtdnega kolesa za obleko in ga je zavihtel v zraku. Nevarnost je bila velika, da ga stroj stre, vc-nd&r pa je hotela sreča, da se je dečitn pretrgala obleka in je tako padel na tla. Navzoči so ga prenesli hitro na dom. Misliti je že bilo, da se ni dečko nič poškodovat. Pozneje je pa še-le začel tarnati radi bolečin ua desni nogi in drugod po Životn. Preveli so ga v tržaško bolnišnico, kjer ga je preiskal zdravnik. Izključeno ni, da ae je poškodoval dsčko tndi notranjf. 61e.tni Gvido Dodorico je padel z nekega več metrov visokega zidu, ko se je igral svoj mi tovariši. Prizadel si je več težkih ran. Preuešeu je bil v bolnišnica. Jojipini Ban, stanujoči v ulici Pailadio št. 21., je obtičala v grlu slivova koščica. Zdravil k z zdravniške postaje jo je rešil hudih bolečin. Tatvine. 21 letni sladčičar llihard Schiro-\vawsky iz Vratislave je nagovoril I5let.nega študenta Konrada Pudra, da je ukradel svoji materi 300 mark. Ko sta že imela denar, napravila sta se na pot in sicer v Trst. Medpotoma se jima je pridružil Se 19letni črevljar Jo-ip Drechsler. Pred-sinoči zvečer so prispeli srečno v Trst. Navzočemu policijskemu uradniku so se zdeli sumili ti poto-valei. Zato jih je povabil seboj v urad, kjer je prišlo vsu na dan. Dečaki so porabili že 100 gld., ostalo je imel pri sebi blagajničar Sehirowa\vsky. Redar jih je spremil v ulico Ti gor. Čuduo se je dozdevalo nekemu redarju, da sta so dva težaka toliko upirala ob vožnji malega na videz praznega vozička. Njega dolžnost mu je velevala, da se prepriča, kako more to biti in šel je nasproti prihajajočima. Zopet drugi čudež. Ko tse jima je bližal redar, sta težaka popustila voziček in sta zginila kar mogoče hitro redarju izpred oči. Sedaj si je. mogel relar še-le raztol-mačiti te čudeža, ko jc zapazil, da je b-lo bilo pod vozičkom zvezanega precej železa. Voziček so prepeljali na polic, inšpektorat. Frivezuno železo je tehtalo 200 klg. Pobegla se najbrže tožita po velikem trudil, ki sta ga imela, brez vsake koristi. V nekem zidu v ulici Veltro so našli redarji skritih priprav za izvrševanje neke nedovoljene obrti, iu sicer H vefernikov, železno palico in kos sveče. Sumili so takoj, da. je to skril neki Josip Caharija iz Milj. Ko je slednji doznat o tem sumu, ne bodi len, se je hitro podal H a polic, inšpektorat pri Sv. Jakobu protestirat. Besedilo njega obrambe nam sicer ni znano, pač pa vemo, da je moral ta „nedolžni" v ulico Tigor. Izpred sodišča. Pred včeraj se je vršila na dež. sodišču razprava proti ftoirUieinn Antonu Urizek. Zatožnica ga obdolžuje, da je izvel na svojih dveii hčerkah nezaslišanih nesramnosti. Kakor priča ja imela biti zaslišana njegova žena, ali, ta je umrla pred kratkem. Ker ni bilo dovolj drngih dokazov, je Jbil obtoženec rešen obtožbo. Na 6 tednov zapora je bil obsojen Anton Silan i/. Kncola bat. 583, ker je dne 17. januvarija t. 1. sunil v tiebuh ženo žganjarja Franka. Izgovor »u je bil navadni, da je bil vinjen. Slovanov v Avstriji je, po najnovejih podatkih 1 fi,320.000 duš, in sicer : 5,940.000 Čehov (23'3%); 4,030.000 Poljakov (15.87,,); 3,370.000 Malorusov (l3'2"/n) ; 1,270.000 Slovencev (5"/»); 710.000 Hrvatov in Srbov (27«) ukupuega prebivalstva Avstrija Mineral „Uralit1. V Rusiji so ja osnovalo delniško društvo .ta izdelovanje »uralita*. Glavnica t*ga društva znaša sedaj 1250.000 iubljev. Svrha temu društvu je osnovali tovarno za izdelovanje „ural.ta". Ta mineral ima posebna svojstva. Tako n. pr. se ne uige, ni krhek, a da se rezati kakor le,«. Posebno se podaja .uralit" kakar materijal za zidanje. Tu ii je slab prevodu k gorkete in elektrike, ina vtliko gibkoa , je petkrat lažji nego že lezo in dvakrat lažji nego hrastov lfs. Koliko ladij te je zgubilo leta 1897. Iz neke statistike po.-nunamda se je leta ] 8117 izgubilo skupno 950 jadernic iu sic-u-: 247 norveških, 182 amerikanskih, 138 fraucoskih, 74 švedskih, 72 nemških, 48 danikib, 40 italijanskih, 38 ruski, h26 ho-landskih, 19 avstrijskih, 8 chilskih, 7 portugalskih, 7 grških, 7 španjskih, 6 braziijskih, 5 turških, 5 havajskih, 3 amerikanske, 3 argentinske, 2 ni k a-raguanski iu 3 japonske. Parni kov pa skupno 297 in sicer: 155 angleških, 25 francoskih, 24 uorveških, 18 nemških, 10 španjskih, 9 avstrijskih, 9 holandskib, 8 japonskih, 7 -švedskih, 7 amerikanskih, 6 belgijskih. 4 chilski, 4 danski, 3 ruski, 3 braziljski, 1 portugalski, 1 ineksikanski, 2 grška in 1 havajski. Najnovejše vesti« Trat 18. Cesar je vsprejel včeraj v avdijea-ciji namestnika tržaškega, grofa Outi4sa. Madrid 18. Min'ster mornarice je brzojavil poveljniku španjskega brodovja, naj ostane pri kanarskih otokih in naj ne nadaljuje vožnj« ▼ Havano. Mfashlngton 18. Mornariški odsek hiše ra-prezentantov je soglasno odobril predlogo, s katero se vlada pooblašča, da zgradi 6 novih torpedovk in 6 ladij za pokončevanje to.pedovk. ■4= I I * Rojaki! Spomnit« mm družbe sv. Cirila in Metoda. T > O obletnici. Spisal Vvlimorski. „Utolaži se, utolaži, ljuba moja, saj ne bo vedno tako! 8e 4e obrne na bolje; resničen je pregovor, ki pravi: Za dežjem sije solnce. Le vztrajna bodi in vse preneseŠ! V božjo milost za* upaj i u vse preide". Tako in enako je tolažila sosed inja svojo sosed i njo. „Prav govoriš, ali jaz sama čntira britko ta grozni udarec, to nesrečo, iu čutila bodem še dolgo, kajti polovice kazni se ni prebil — pa kolikega srno danes — ne jutri, jutri »Kaj si hotela reci s tem ?u vprašala je soseda zvedavo. „Menila sem, da je danes — ne jntri, prav jutri bode osemnajstega, bode leto dni od onega nesrečnega dne, ki je ostavil okoličanom toli grenkih spominov, britkosti in reve. Pa kaj, ko bi bila siina kakor K . . . . Tereza, kateri lahko pomagajo stariši. Ali jaz — bojim se skoro domov. Že jih vidim, kako se vsi štirje zatečejo do mene in ine pozdravijo: Kruha mati, kruha l Črviči ue vprašujejo, kje naj vzamem kruha ? In danes sem iriilniila tako malo, da mi ne b« mogoča potola-iiti gladnih lelođćkot". Tako se je glaail pogovor dre h *>nsk, prihajajočih iz mesu in blifcvećihao 4ono. Eaaje bila bledega, upadlega lieaj poznala aa ji je aa prvi pogled, da jo tarejo reviiina in skrbi. Tndi njena obleka dajala je enako spriievale. • • • Solnce je zahajalo; le ie zadajo iarke je po> iiljalo na zemljo. Tadi v revno hišico jih je opirale na nizko ognjišče skoai odprta vrata. Naag-njišču ni bilo ognja, še manje pa da bi se kaj kuhalo na njem. Ko j« prestopila prag, bleda, mr-iava ženska, obkolili so je otročiči, popnstivii svoje igrače. „Kruha mati, kruha', čuti je bilo vse vprek. Ni še odložila jerbasa, že je imela krivec v roki ter hitela deliti dvigajočim se ročicam, ker vsaka je hotela imeti prvi kos. •To tebi, Tonče 1 Na Vanče 1 Prekrižajte se, predno pričnete jesti 1 Tndi ti Francek, pa Milka ? Kaj pa je Milki ?* vprašala je mati svojo petletne deklico, ki je bila danes nenavadno mirna in alabe volje. .Ali ti je hudo P Kaj je mojemu angelju? Saj nisi bolna,Milka?" Pritisnila jo je na srce in jo poljubila. Mesto odgovora slišala jemati bolesten vzdih nežnega dekletca, kateremu so zalile solze danes tako bledi lic. Mati je odvedla Milko takoj v posteljo ter pripravila jej mleka. Ali Milka ni hotela vliti ni kapljice. Mras jo je spreletaval, tresla se je. — Prijela jo je vročina. — „Mama, mama", je klicala revica v nezavesti. — „Kje je ata ? Kdaj se vrne ? — Ali pojde z menoj ? — Koliko lepih cvetic vidim, — kaj ne, da bodo moje ? — Tudi kolek Češenj mi daste, — kaj ne mama? Jeli prinesel ata slašdc ? — Ali ga ie ni I — Kdaj pride?---- V nezavest: je revica bledla; uboga mati pa je točila gorke solze, sedeča poleg posteljice. Krčevito je sklepala in vila roke; rada bi dala vse, vse, kar še ima, da bi le mogla rešiti Milko. Milka je utihnila kmalu; zdelo se j«, da spi, a koma) je minolo nekaj minut, ie se je stresla zopet Vročina je postajala huja. V neznosnih bolečinah je prašala zopet hrčavo: „Ali ni Še odeta ? — Kje je oče?" — Mahoma je postala mirna, bleda ko prt. — „Mama — mama.--mama" ---bili so zadnji vzdihni klici; pogledala je, oči so jej bile steklene, prsi so se jej dvigale visoko, v grlu jej je hrčalo; še dva — tri trenutke in ntihnila je, ai se zganila več--Milka je umrla. Uboga mati, koliko je trpela takrat l Trije noži so jej bili usajeni hkratu v srce: Milkina smrt, revščina in — odsotnost moia. Kdo ji pomore ? Kdo jej posodi de-narja, ki ga potrebuje za pogreb? Kdo se je asmili ? ,Do žnpana idite, naj vam da nbožni list, a katerim dobite pomoči od občine", svetovali so revi sosedje. Težko je bilo posluževati se take pomoči, a ker ni bilo drugače, šla je do župaaa. „K Slovencem idite, naj vam pomagajo 1" Tako je zarohnel župan nad njo ter dostavil porogljivo : „Kaj vam ne mere pomagati mož ? Zakaj pa ne gre delat, saj je krepak in zdrav lu Ni ga vprašala več, niti prosila. Z robcem si je otrla solze žalosti in — jeze ter odšla. * * Brzih korakov je hitela žena naloženim jer-basom proti mestu, ne ozrši se ni na levo, ni na desno. Ni se menela za nikogar« Kam jo hitela tako ? Kaj se jej tako mudi ? Kdor bi jej sledil, videl bi jo, kako je stopila v veliko poslopje noseča seboj natlačen jerbas. — Po preteku četrt ure videl bi jo, kako se vrača iz iste hiše skozi ista vrata ~ s praznim jerbasom. Tako hitro je prodala in razpeoala blago? — Krivo bi sodil. Nad vrati iste hiše visi velika tabla, na kateri je Čitati: .Zastavljalnica". Zadnje stvari, ki so bile še kaj vredne v hiši: ajeno poročno krilo je nesla žena zastavit, da si na taknafiin preskrbi potrebnega denarja za Milkin pogreb. Morda je imel prav župan, da jej ni hotel dati ubožnega lista. Če ima zdravega in krepkega moža, naj bi jej pomagal ta. Zakaj pa jej noče poslagati ? Ali je tak zapravjjitec in pijanec ? Nesramen človek, ničvrednež, ie je to res ; doma mn laži otrok na mrtvaškem odru, iu on ne prihaja, niti da bi ga pogledal. Ni vreden imena oče t — Ne, ne, ni tako, zaprt je, zaprt v ješi; zato ne mere videti svojega Mrtvega deteta, zato ae mere pomagati đružinf. Kaj — saprt je ? To je pa Še hujše, nečuveno I Koliko časa pa bode ie eedel ? Miaolo je le pet meaecev, pa še ni presedel polovice. O groza---U je razbojnik, hado- delee, tat, kaj pa je storil ? Za malenkost ai dobil taka kasni I Nesrečni človek.....nesrečna družina t Počasi prijatelj, ne sodi tako naglo. Ti se varaš, se motiš; tveje domnevanje je krivo, neopravičeno. Ta človek je pravi oče avoji družini, skrben je, priden, ai zapravljivec, ni pijanec, ni prekljin-jevalec Kako se ga je veselila njegova družina, vsaki večer, ko je prihajal % dela I Otroci so ga hodili že na pot pričakovat. V hiš je bilo redno; žena je doma snažila otroke in pazila nanje ; vzgojevala jih je po svoji dolžnosti, dajala jim je tečne hrane. Sedaj, se ve — ne več, ker jim mora sama služiti kruha — prepuščeni so sami sebi ; lovijo se ves boiji dan okrog, so mršavi, bledi, lačni, raztrgani — niso več ubogljivi. Nesrečna usoda, ki se tako slepo igral s človeškim bitjem, ki tako pregaajaš nedolžne rodbine in jih tiraš do duševnega in materijalnoga propada. o * A oni župan, ki je tako brat^no zavrnil ubogo revico, eni ai vreden imena: župan; on je hinavec, brezsrčnež, izdajalec, on je Iškarjotov brat in tihotapec. Kaj njemu mari, če, trpiš ? Saj on se tega veseli t Če se zvijaš v praha kakor čr-viček, pa stopi on hlastno na te in te pomandra, čeravno je .župan", zaičitnik ljudstva. O ironija, ironija I Kej pa je vendar storil oni nesrečni mol? Kaj je storil ? Osemnajstega marea minolega leta udeležil se je izgredov o tisti nesrečni volitvi, po kateri je naia tržaška okolica postala — sirota I Viljelmoy čaj od Frana Wilhelm-a lekarnarja v FUnfkirhcen (•podnje Ar»trij»ko). dobiva se v vseh lekarnah. Paket elane I gld. a. v. FRAN UMOV od FRANA WILHELM lekarnarja v Neunkirchen (Spodnje Avstrijsko). dobiva se v vseh lekarnah po 1 gld. av vejj. paket. PRSNI PRAH (prah zaizvoSčeke) (n* kaiUaJ). najbolje sredstvo proti kašlja, hripavontt, zaaliženjn, nahodu in dragim katarićnim afekcijam. Skatljica s navodilom po 30 nvć. Dobiva ae jedino v lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih" obHntha palača, Irst. Zunanje naročbo izvršujejo se obratno pošto. prevrtane in jreilane izdeluje in prodaja v različnih vrstah po najnižjih cenah L. N AIRZ v TRSTU i Via Torricelli štv. 16. Izvršujejo se naročbe le od 1000 ko- j m ado v naprej. j Ženini in cenjene družine, ki rabije trdno pekiitvo ia tapeaarije, naj a« aamndijo obiskati lalopo Viljelmm Dalla Torre v ulici Cordaiaoli (kliie trg» S. Giovanni), kjer najdejo dobitek na mn. fe MM 2. IBJE railSTVB DOKESE SREČO Vb CtfJaiiflH 2, !!! Nečuveno !!! 190 krasnih predmetov m same a I d. l. 1 pozlačena ara a 3 letno garancije 1 tno bruieno toiletao zrcalo v teku 1 krajni žep za emotke, I notes vezan r anulniko platno, 1 elegantna ovratnic« za gospod 1 farsi fora fumh za zapetrtafeo, ni. 1 22217«? ovratnic« za go.poj'e, i*U ia alata đouble ■ kamenom 1 faraitnra gumb za zapentr'— } • ■ *» trajse, 1 ifle koristna pisalna caraitara, 1 fino diieee toiletno milo w »uiiB.nu IUI'0, 1 eL gantna verižica a lepi 72 Jako debrih peres v < M gol finega papirja aa iriveakom. omotu, Teh 190 krasnih prednetev raipoši^a za samo gld. l.eo n«. eksportna hiia iviearakih ur na debelo I. Wandersr Krakove, Stradom it. I. Kar ne ugaja, vzame a« tekem 8 dni nazaj. gr Zlnatrovan ssnik gratla ln fraaoo. Svoji Ia svojim! Slavenka I V ulici Stadion 20 je pakarlja-pradajalnlc«, katera ima na prodaj vsako uro od 6. cjntraj do 10. avsčer avaii kruh po navadni eeni. Raz prodajalcem, krčmarjem, gostilničarjem in odjemalcem an defcele postroie so točno a odbitkom- Blago ae donaia tudi na dom ! Dril vsakovrstna maka za domaće in tno pecivo, paitote, pristno-demato ■aalo, kranjska klobase, olper, maršala, malana in tamarin-dovee na drokno in debela. Sprejema v peko, kar kdo ielit Priporoma se esobito slovenskim materam za pogoste obiskovanje, ndani Jakob Povtaavo, lastnik. A. Cllkerin 350krat slajši od slad* korja, kos po 2 nvč. B. Cllkerin 180krat slajši od sladkorja, kos po l1], nvč. C. Cllkerin v malih pastilkah, kos po 1 nvč. razpošilja najmanj 100 kosov proti poštnemu povzetju. 3 i n d v i c R P o J i e c $ Nualo-Pvaga. Trgovcem velik »konto. ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Alessandro Levi Minzi TRST Via Riborgo 21 in Piazza vecchia 2. Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, Žimnic in pogrinjal. Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za t« ra-čunil stroška >«» aeSaa. Ml, ju. AJreTnjea, #«se iturtu m ryannpas ost. mm wyyu aa eatpeee: IO JCOE8B MAKUFACTURINO COMPANTt' 7. Bod Lion Court, London, E.C. ^ n sesa neuia+e • jg a ♦ ilMist (CpncaMN nii Arerp* jckhm ) r ipfnop>*i(Hou itnryy. Oeoje I lpi»n ee esasera a* Aeke ao epje jesvaiier. Aertper u ejeraNTaoa' ,«ers seja asi-jeju ase A*i* oa ca»er unt. Oso«« ciu ■»> » oseVS ■a jep esapiaeae AO*ps p*AM soje «■ u vp» reA««* rspsnrrjeMO • •fektH« eaa aeaae, ase sraan a nje la^sso^ai) Ob»j c»t mh«*« (« OarAe pitT^ttau & AJmava, mi^tii tta ra npoAsjene w 30 am««|* Oan IS •epaava • ajtaka«e Mfaav ■ aeaivapMer ibsra h uji Ar m o rit' . (MMit teeajiaTM«. Ossj cav •aSpearjeiie t 2 acjaiea« sa Mviuae ti y^pnene a J«A»» je aeaa Ma etipnrjni • Aprr« apeT« careaa, m»m I.O^III I i»a.M«y te SMvea eaaaoa« aaai Bjurerpesas uriior.i.m,.' Svoji k svojim! Podpisani naznanjam, da sem edprl v Sežani z dnem 15 fe* bruvarja 1898 zalogo in prodajo piva iz svoje pivarne v Laškem-trgu, ter oddal zastop g. Josipu Štolfa. Jamčim za točno in najboljše postrežbo toliko od svoje kolikor od strani g. J. Stolfa. — Naslanjaje na geslo „Svoji k svojim" nadejam se, da bode slavno občinstvo podpiralo domačo industrijo ter nas počastilo z mnogobrojnimi naročili. Udani S. Kukec. Svetovni patent vloiilnib podplatov iz nezgirljvega platna .asbest' Nova iznajdba, katar* je poklicana kakor resnltat dolgih poskušenj in velikega truda, vidržati nogo, jcden najvažncjih er« Sanov fcloveSkega tclesn vodno zdravo. — e vež transpiracij, kurjih oSfs, kožnih trdob, ozebkov, žuljev, ne potnih nt g, vedno zabranjene proti mrazu in mokroti. Po kratki uporabi oiajiunje hojo pri vsakaterem, ki noti čevlje z dr. Hftgyes a patcnto-vanimi podplati iz asb^sta. Cena paru 1 gld. 20 nv6. ali M. 2. Pošilja po le proti povzetju ali predpla6ilu zneska. — Prospekte, zahvalo in pojasnila gratis in franko. Glavna zaloga v Budapešti Ogerska tovarna za čevlje VI. Epreskergasse it. 35. Prekupce ee išče. KAROL MAROONI Trst, Piazza delle Poste št. 1 ZASTOP IN VELIKA ZALOGA KOLES Meteor. S. S. A. Bambus in vseh pripadkov za kolesarje. ZAMENA IN KUPOVANJE VSAKOVR8TNIII KOLES. Oddaja v najem in popravljanje. Zaloga suhe klobučevine „F l e b i b 1 e" za hitro čiščenje kovine, posebno nikiliranih delov kolesa. Zastop več tovarn za predmete iz kavčuka. Škropilnice za peronospero „Ver m orellw Vse po konkurenčnih cenah. LINEMENT. CAPSICI COMP. iz BiohteijeTo lekarne t Pragi, a^tusM levrriM, MšMm* Maiili mamil*, iva aa po 40 n&, 1f ui. Ia 1 gld. po vaoh lekarnah. Zahteva naj se ta aploine priljubljeno domače trtdttvt veda* ie v originalnih steklenicah ■ varstveno »namko *Mdr+* is Rlobtorjovo lekaras tor vaame previdnostno samo steklenice s to varatvonc -Mko kakor origiaala« Udelek. Whrjm Mm pri jMm trn»ftap. ,. NAZNANILO. Spodaj podpiHHin r*znaftitle<- ti^tm .Edinost-ki ie zajedao URAH priporoča se toplo p. n. občinstvo za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani Friderik C o 1 j a, vratar htS« ar.. 8 vi» Solitarie Pivovarna v Senožečah naznanja slavnemu občinatvn, da s koncem marca odpre v Sežani zalogo svojega piva in je določila svoji« zastopnikom gosp. Janeza Stibila, ki bode bival pri gospej 0uličevi. Svojim odjemalcem zagotovlja reelno in točno postrežbo. Nadeja se torej obilega naročevanja tembolj, ker ima pivovarja iz Plzna, popolnoma iztirjenega v tej industriji, in ker meni, da je le na korist domačemu prebivalstvu, ako podpira industrijo nabllinjlh domačih tleli, in sicer jedino industrijo na Notranjskem. Pivovarna v Senožečah. Motori na par z nerazpočljivim kotlom najpripTosteji in najceneji od bodisi katero* gakoli drugega sistemu, t>G°/. prihrambe, Ekonomični mlini „IDEAL" od 1 do 50 koqjskih moči, protti koncesije v vsakateri delavnici. na roko in na par z nepokvarljivim kamenom, prepotreben za vsakega posestnika, 40 # prihrambe moči, mele v vsaki meri od najfinije do debele moke za žgance, semelje v 1 uri 450 do 470 kilogramov, ne da bi se moka segrels. 2 Via Molin piccolo 2 GfiSSi & P&OM — TfSt 2 Via Molin piccolo 2 Generalni isstopniki c. kr. p-i v. tvornico strojev in motorjev na par C. B. HoffmeMer — Dunaj. OOOOCOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOCCCCOOPCCH »OOOOOOOOOOOOOOOCOOCOOOOCOOOOOOOOt Tiskarna Outenbev^ flljalka oea. kralj, univerzitetne tiskarne wAtyrlaM 13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE IN CONTO-KNJIGE sistem „Patent Workmann Cliicago" Raatrirnl navod — Hnjigov onstvo. priporočuje so sa prijatne naročbe so satrdiiom primernih cen in točne postrežbe. Isdslovanjs vsakovrstnih tiskovin kakor: 6aaalkov, roketvorov v vsake« obseija, broiur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, peplrja zallate Ia zavitkov z napito« nastavnih listkov jedilnih tlat, pavabll itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conte-Corrent-knJlg, Saldl-Contl, Faktur* Debitoren, Credltorea, Cassa-knjig, Strazza, Memorlale, Jeurnalov Prlna-nato, odpravnlh, menjlčnlk (aso-zapadllh In knjig za kopiranje, kakor tudi vseh po-noinik knjig, potem raztrlrnega (črtanega papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov Iz kavčska za kopiranja, akledle iz cinka za kopiranja itd. Za narečbs in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega saatopnika Trst, Tia delle Ac^ae 6 — ARNOLDO COEN - Trst, Via delle Ac*ne 5 _OOOCOOOOOCOOOOOOOCCCCCCCCC*COttQOOOOQ< OOOOOOOOOOOOOOClOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt & 9 ** Komisijske zaloge Mauthnerjevih slovečih v zaprtih, oblastveno čuvanih paketih z letnico „1898" se SOdllO upisano VARSTVENO ZNAMKO „MEDVED", nahajajo se skoro pri vseh večjih avstrijskih kupcih z meSanim blagom. V vsakem kraju poverjena je komisijska prodrja 80 vrat semena za zelenjad in cvetlice aamo jedni tvrdk>. Sveža, pristna semena od tvrdke EDMUND MAUTHNER (Budapest, Andrassystrasxe 23) smatrati se imajo le one, kjer so originalni paketi zaprti in kakor kaie, zraven sto:era ilustracija previdjeni se sliko medveda in imenom Rllauthneos Svari a« pred ponarejanji. Kaetnik kanno"*' i-ta »EtUneef. Izdavatelj in o GodnJk. Dolaac v Trsti?