141. številk«.
Ljubljana, v petek 24. junija.
XX. leto, 1887.
hhaja Vbak dan iveter, Itittti nedelje In pvaznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r i j s ko - og erB ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta. 4 gld., za jedeu men i  1 gld. 4u kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., z;t jedeu mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
tO kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor  poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četivdstopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj te izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   DredniBtvo in upravnišvo je v Hudolfa Kirbisa hifii, .(Jledaliska stolha". Upravu iStvn naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V preudarek.
(Dopis lx Trstu.)
Boj, ki ga bije mali narod slovenski za svoj obstanek je težaven, kajti boriti se mu je proti trem mogočnim nasprotnikom in ti so: Nemci in njib „šullerajn", Italijani in njih „Pro patria" in pa vlada in nje organi. Naši nasprotniki so mnogo-brojnejši, bogatejši, zato tudi mogočnejši nego mi; lehko jim je torej zatirati iias in ovirati naš razvoj. Nemci so se tesno oklenili svojega „šulferajna"; preprost narod in razumništvo prinašata žrtve za to diuštvo, ter dajeta na tak način voditeljem nemškega naroda bogata sredstva, du morejo širiti nemško misel in nemški jezik ne v nemških, ampak v čisto slovanskih zemljah. Veliko podporo dobiva to slovanskih otrok lačno društvo iz „reicha". Saj je znana nemška nenasitnost in neutešljiva lakomnost po tujih zemljah , zato je tudi podpora iz Nemčije velika. Kakor pajek razpel je šulferajn svoje mreže po vseh slovanskih zemljah v Avstriji, ter neprenehoma preži, da bi ujel kje slovanskega otroka v svoje mreže. Nobeno sredstvo ni tem ljudem preslabo, da le dosežejo svoj namen. Tako je znano, da morajo slovanski delavci nemških fabrikantov, pošiljati svoje otroke v nemške šole in ako bi tudi bile v doti (nem krp ji slovenske
Še morda z večjo strastjo poprijeli so se Italijani svojega šolskega društva „Pro patrio". Lanskega leta porodila se je bila misel o tem društvu v italijanskih krogih, brez obotavljanja so je oživotvorili in danes, ko je preteklo leto in pol, šteje „ Pro patria" 1 5 0 0 0 članov, 4 G p o d r u ž n i c na Trentinskem in 18 podružnic v Julijanskih Alpah. A ne samo to, društvo raste od dne do dne, italijanski listi v kraljevini delajo veliko propagando zanje, in ne bode dolgo, ko bode „Pro patrija" v Italiji najbolj razširjeno društvo. Z onkraj meje bodo dobivali potem naši Italjani, kakor Nemci, denarne podpore, da bodo mogli snovati v čisto slovanskih krajih italijanske Sole. To za nas pogubonosno delo so že začeli; s prihodnjim letom odprejo v slovenski Po d gor i pri Gorici italijansko šolo. Potem pridejo na vrsto še druga sela na Goriškem in v celej Istri.
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman, V Htgltaktni ppisala JI ari j a S. Cummins, poslovenil J. P—aki.J
Dveindvajseto poglavje. (Dalje.)
Mabel ni bila premislila učinka te izpovedi, katere bi manj priprosti in manj nedolžni deklici, nego je Roza bila, nikdar ne bila storila. Ta izpo ved je precej postala sočutja vez, katera se je do« slej pogrešala mej njo in trpečim otrokom. Hipoma jo je Roza prijela za roko, pritisnila jo k ustuom ter je goreče vskliknila: „Gospića Mabel, Bog vam če pokazati pot, razsvetlil bode vašo stezo, kot je mojo razsvetlil."
Otroka svečano in proroško zagotavljenje, da jo bode Bog vodil, napolnjevalo je s spoštljivostjo dušo, ki je po srčnosti in kreposti hrepenela. Mabel ni mogla odgovoriti, vender solze so jej oči zalile. Roza pa je nadaljevala: „Bili so, gospica Mabel, dolgi dnevi in dolge noči, ko sem na mali postelji v velikih bolečinah ležala, ter se mučila z mislimi, koliko žalosti da provzročujem, koliko revni
Slovenska zemlja podobna je brojanieam, na katere molijo Nemci in Italijani rožui venec, ter liki jagode na molku tržejo vas za vasjo od slovenskega telesa. In ako pojde to svojo pot, kaj bode z nami? Smemo li mirno gledat! in pustiti, da delajo tako nevarne operacije na našem telesu?! Ne govoril bi resnice trdeč, da nič ne delamo. Delanj o mnogo, a da se ubranimo tolikim m tako silnim zopernikom moramo skrajne sile napeti! Pomisliti nam je, da mi smo sami, nas ne zaslanja nikdo, mi šalibog ne dobivamo nikake pomoči od slovanskih naših bratov, živečih v samostojnih državah! Pred vsem obrniti moramo pozornost na družbo sv. Ci r i I it in Metoda! Ideja, katero goji in širi to društvo, je pač vsakemu rodoljubu znana, Vpraša se samo, kako bi jo najlaže razširili tudi mej priprostim ljudstvom.
Slovanski narod je dostopen plemenitim idejam, to nas uči vsakdanja skušnja. Naš narod si je ustanovil zavode, s katerimi se lahko ponašamo pred vsem svetom in za katere nas mogočni naši nasprotniki morajo zavidati.
V mislih imamo družbo sv. Mohorja in pa razna delavska društva, ki se lepo razvijajo in krepe, kljub mnogim neprilikam, ki jim je delajo od raznih stranij. Prav tako, kakor bo je ugrelo naše ljudstvo za družbo sv. Mohorju, k i S tej , danes nič manj ko 34000 članov, prav tako unelo f> i so z R d r u ž b o sv. Cirila i n M e toda, a k o bi a b dobili možje, ki bi mu znali razložiti mini en in p o m o n tega v e 1 e v a ž n e g a d r u š t v a.
Apostoli družbe sv. Cirila in Metoda mej narodom bili naj bi častiti gospodje poverjeniki družbo sv. Mohorja. Prepričani smo, da bi ti gospodje prav lahko naudušili narod za naše šolsko društvo, raz-loživši mu njega svrho tako, da bi vsak ud d r u ž b e sv. M o h o r j a r a d plačal <le»«t novčlćev na leto tudi za dr už bo s v. Cirila in Metoda. Tuko ogromno število pod pornih članov, bi mnogo pripomoglo našej šolsLej družbi in ta bi potem veliko laže tekmovala z nemškim „finlferajnotn" in italijanskim „Pro patra". S tem, da bi poverjeniki družbe sv. Mohorja postali ob jeduem  poverjeniki družbe ss. Cirila in
Metoda, dali bi nasi častiti duhovniki najlepši odgovor Nemcem in Italijanom, ki je neprestano napadajo in črnijo pred svetom ter jim očitajo, da so v kulturi DinogO zaostali za njih svečeniki. S tem činom osvetlili bi tudi slovenskemu narodu lice pred vsem s\etom in posebno pred njega tlačitelji, ki ga pitajo le s psovkami in trobijo v svet, da je „in« ferjorno pleme !u Svečeniki naši postali bi na tak način pravi dediči iu gojitelji plemenite in vzvišene ideje ss. naših apostolov, postali bi dvojni dobrotniki svojega naroda, kajti zabranili bi, da mu tujec ne iztrga iz srca i v e r e i narodnosti! Ta blag iu svet posel ujema se popolnem s svetim sveče-niškim poklicem, in mi iz vsega srca želimo, da bi se ta ideja vzela v pretrese vanje in se čim preje oživotvorila. Ćasi so resni in mi moramo skrajne sile napeti, da ne utonemo v sovražnih elementih!
Politični razgled.
EV<* t a i* igj e <H «y/*» I e.
V L j u b l j a u i 24. junija.
„Novoje Vieinja" hudo graja politiko sedanjih •M'šliili vodij. Riegra imenuje izdajalca slovanske stvari. Temu listu se zdi. da im jo le Mladočehi prave slovansko nazore. Njih boj proti Riegru je opravičen. Vsi Slovani morajo simpatizovati z nasprotniki Sturočehov, kajti za njimi tiči katolicizem in za katolicizmom pa germanizmu s svojim nikdar nenasitliivim želodcem.
IIh'v, Kiti ban odpotoval je v Budimpešto. Spremljal ga je sekcijski načelnik Stanković. Ban bodo poročal ogerskemu minist.erstvu o poslednjih volitvah za deželni zbor in s Tiszo posvetoval se, kdaj se snide deželni zbor in kako je z afero zaradi Zagrebškega župana.
Vsi židovski listi se jako vesele, da je v Cze-gedu pri volitvi propal protisemit Verbovav in da vsled tega ni bilo nikakih posebnih neredov. Iz tega hočejo sklepati, da Czegledci neso taki sovražniki Židov, kakor se je sploh mislilo. V resnici je pa stvar vsa drugačna. Ogcrslta vlada napela je \se sile, da vrže Vrhovaya, poleg tega je pa še Židovstvo z denarjem delalo proti njemu. Kdor bi bil za Verhovava agitoval, so ga takoj zaprli. Vojakov je došlo v Czegied več, nego je volilcev, torej ni čudno, če se je ohranil red. Ko bi se pa bila volitev svobodno vršila, bi Verhovav ne bil propal in v Izraelu bi ne bilo tacega veselja.
da smo in pred vsem, kaj bode z Ivanom. Takrat nisem mogla Boga zmerom videti. Razumeti niseai mogla, kako bi iz gole ljubezni pošiljal toli skrbij. Skušala sem upati in verovati, a razumeti le nisem mogla. A sedaj vse natanko vidim," pristavila je, in svetel lesk je obdajal nje bledi obraz, oči so pa izgubile prejšnjo otrpnjenost ter so mirno opazovale blizo in vidno veselje. „Bolečine so izginile. Bojim se ne ničesa, tudi za Ivana ne. Slika mi je obe-čala resnico; — skoro je prišel konec, in svetloba katero gledam, prihaja iz božjega raja."
Videla se je res, kot bi bila že na pol pove-ličana, kot bi bila na perotih ljubezni že vse svoje prejšnje bolečine v obilji popolnega veselja potopila.
Toli jasuo izpoznanje božje previdnosti pri deklici, ki je bila skozi neizmerne bolečine potovala, bilo je prav svetla luč v temnem prostoru. Črni oblak nad Mabeliuo bodočnostjo se je izgubljal, ko je hvaležne besede otroka poslušala, daje ljubezen njegove dneve venčala.
„Draga Roza, ljubo srce," rekla je, „veseli me, videti te toli srečno. Ti res imaš nebesa v srci- _ jaz se pač moram priučiti nekaj te skrivnosti."
Otrok se je smehljal pri zadnjih besedah; potem je Mabel k sebi  potegnivši ter usta na uho
jej položivši nekoliko milo, nekoliko pa resnobno rekel:
„Bog pošlje rajske angelje, da vam vse skrivnosti razodene jo; jaz ga pa hočem vBak večer prositi, naj odstrani oblak, ki vašo stezo zamračuje.5
Odslej spremenile so se bile popolnem dosedanje razmere mej Mabelo in Rozo. Doslej je Mabel bila starejšn, močnejša, previdnejša prijateljica ; a pri tem pohodu in pri vseh naslednjih umaknila se je moč, previdnost iu starost izkušenosti v nebeških resnicah, izvedenosti v nebeških stvareh; v teh je bila Koza močno obdarjena učiteljica, Mabel pa le skromna učenka. Seveda, nobeno vnauje znamenje ni kazalo premembe v uju razmerah. Lepota, bogastvo in imeniten stau v gospodski družbi so se zjedinjevali, da je bolni devojka Mabel spoštovala in občudovala in to prej kot odslej; Rozina slabost pa je zahtevala sedaj več srčnega usmiljenja uego poprej. A senca je zadela stezo jedne prav oni trenutek, ko je druga dospela do točke, kjer vsakatera senca beži; iu devojka, ki je komaj začela bojevati boj življenja, zgrabila je z radostjo sveto orožje, s katerim je bil otrok slavno zmagal.
Skoro vsak dan vleklo je nekaj Mabel v malo svetišče pobožnih nad iu misli j in mirnega srčnega veselja. V tem svetišči pa je razen Mabele še marsi-
VnaiUe države.
„Tempa" poroča, da »rbatkl kralj pride v kratkem na Dunaj. Ako ga pri Dunajskem dvoru ne bodo prijazno vsprejeli, hoče se nekda odpovedati prestolu. — Nova srbska vlada je sestavila finančno komisijo, katera ima preiskavati srbske finančne razmere in staviti naevete, kako bi se zbolj-šale. Predsedoval bode tej komisiji sekcijski načelnik finančnega ministerstva Atanaeković. Njeni člani so: Jovan Kršumanovič, veletržec; Kosta Tavša-novič, ravnatelj Belgrajske hranilnice; Jovan An-tula veletržec; Nikola Diordjevie; Mihajl Popovič; Radovoj Predić, prvi knjigovodja narodne banke; Teodor Mijajlović; Miša Mijajlovič, profesor, in Milani Djordjević. Zapisnikar komisije bode knjigovodja oddelka državnih dolgov, Jovan Boškovič. Ko misija je že začela svoje delo in konstatovala, da ima Srbija 278 milijonov dinarjev rednih, in 712 milijonov dinarjev izrednih državnih dolgov.
Nekemu Dunajskemu listu se poroča iz Plov-diva, da se l»olg,"r*ki regenti in ministri dolgo neso mogli sporazumeti, kdaj se naj skliče sebranje. Regenti so hoteli, da se še počaka do jeseni, mi-nisterstvo je pa priganjalo da se takoj skliče. Nazadnje se je moralo regentstvo udati ministerstvu. S tem pa nasprotja še neso poravnana. Ce tudi se kmalu snide sebranje, vender se nekda regenti in ministri neso sporazumeli, kaj mu hočejo predlagati.
„Sovremenija Izvestja" pričajo, da bodo dogodki v Srbi|i imeli mogočen upliv na Kumimijo in Ilolgarijo. Kralj Karol bode prisiljen ozirali se na narodno mišljenje in m mesto Bratiano pokli cati druge svetovalce. V Bolgariji se bodo pa stvari še prej za Rusijo ugodno obrnile, ker je bolgarski narod tesneje zvezan z Rusijo ter ima malo prijateljev na zapadu. Bolgaru obdajajo sovražniki. Sovraži ga Srb, Ruinun in Grk Zategadelj Rusija ne sme pustiti svoje sedanje politike, ter naj še dalje čaka. Taka politika donaša jej lepe koristi, prej ali slej  morajo se balkanski narodi približati Rusiji.
Turški veliki vezir Kiamil paša se je vender začel podajati s krečansko kristijansko deputacijo. Kristijani zahtevajo, da se urede finančne zadeve, da bode narodno sebranje samo z absolutno večino lahko premiujalo zakone, da se uradniške službe in mandati za narodno sebranje razdele mej kristijansko in mohamedansko prebivalstvo po pravem razmerji obeh življev. Pri prvem posvetovanji se ni doseglo nikako spnrazumljenje.
Italijanska zbornica poslancev vsprejela je z 252 proti 46 glasom povišauje carine od žita na 3 franke. Finančni minister Magliani je pred glasovanjem se izjavil da bode povišanje carine le začasno; in zategadelj je večina tako velika, kajti mnogi poslanci so vsled te izjave glasovali za povišanje, ki bi sicer ne bili.
Francoski \eleposlanik Montebello in ruski veleposlanik Nelidov izročila sta, kakor poroča „Reu-terjev „Oftice", turškej vladi noto, v katerej pretita z vojno, če bode sultan potrdil angleško-turško pogodbo zastran l^gipta. „Journal des Debats" pa oporeka, da bi bil grof Montebello res izročil kako tako noto. Anglija in Turčija Bta se sporazumeli, da se ratifikacija za tako dolgo odloži, da mine bajram.
Dopisi.
Iz (»orišite okolice 21. junija [Izv. dop.j Gotovo bodo tudi Vašemu listu poročali, kako lepo slavnost so bili napravili Brici v Št. Ferjanu, vasi in občini l*/|Uro daleč od Gorice. Vsa hvala in čast onim, ki so ljudstvo probujevali, da se je po-
katero žalostno srce našlo pravo in stanovitno resnico o nezavedni goreči pobožnosti, ki je obličje umirajočega deklica razsvetljevala.
Skoro do konca sedela je v malem naslonjači pri oknu v prodajaInici svoje matere ter se je le nerada odpovedala vsakdanjemu ljubeznjivemu obče ranju z muogobrojnimi prijatelji, katerih se je tam nadejala. Zadnjih Štirinajst dnij nje življenja je tudi Mabel tuli ž njo občevala, da so tudi njo sosedje dobro poznali ter lepo Rozino prijateljico pre-arčno ljubili.
Vedeli so, koliko ljubav je Mabel majhui bolnici storila, kako obilo jo je obdarovala. Z lastnimi očmi so videli, koliko knjig, sadja in zdrave hrane so prinašali v bivališče revne udove, in z Rozo so ae veselili onega imenitnega dne, ko se je bila v krasni kočiji na sprehod peljala.
A sosedje neso vedeli, koliko dragega blagoslova je bila Mabel od nje sprejela; premeriti niso mogli, kako okrepčavno hrano je nje duša dobivala iz tega zaklada otroške modrosti; veseliti se niso mogli svetih in skesanih čutov, tam prebujenih čutov, ki delajo veselje angeljem v nebesih.
Še le poznejša leta izpoznala je Mabel natančno izvore, iz katerih je večina nje svetih čutov izvirala; še le, ko je izkusi'a lažnjivost napuhnenih učiteljev ter se učila, da so najbolj vzvišene resnice
spelo do takega narodnega praznika. V resnici pa je velika potreba, da bi začeli delati na zapadni meji goriške dežele, kjer je spravil laški upliv ▼ družbi z vaakatero domačo nemarnostjo slovensko prebivalstvo do skrajne mlačnosti. Kar se je po nekaterih občinah zboljšalo po Brdih, je naj veča zasluga političnega društva „Slovenski Jez."
To prezaslužno društvo z vrlim predsedništvom bi pa gotovo še več storilo, da bi mu pomagali voditelji, sosebno iz Gorice. Ali tam je nemarnost prevelika, in se nad njo že maščujejo hude razmere ravno tudi v okolici Goriškega mesta.
Že kedaj so prorokovali, da Podgora, kjer so raznotere tovarne pl Ritterjev, se izgubi Slovencem, ako ne bodo skrbeli do časa za večo narodno probujo. V tej vasi se naseljujejo laški delavci z družinami v velikem številu, in ker ni slovensko ljudstvo trdno, se kmalu podvrže italijanski govorici ter se tako potopi v laškem narečji. Ako je na mejah treba narod v obče oživljati v veči meri, je to še posebno na mestu na mejah mej L.hi in Slovani v obče. Cerkev in osnovna šola ne zadoščujeta taki potrebi; treba je Še zlasti pevskih in zares narodno osnovanih bralnh društev in še posebe knjižnic z lehkim primernim berilom. Ne tega, ne onega pa tukaj neso osnovali in ustanovili.
Kaj bo nasledek V Goriška skupina šolskega in agitatorskega društva „Pro patria" je že objavilo razglas, s katerim vabi laške učiteljice, da bi šla jedna že bodoče šolsko leto poučevat laško ali polaščeno mladino v šoli, katero ustanove v ta namen. To je prvi sad laškega šolskega društva takoj na doslej še slovenski zemlji. Tako bodo šli še dalje in dalje, da razširijo in utrdijo tla v Goriški okolici.
Tu zopet vidimo, kako tuje tovarne tujčijo slovenski narod, in ti tujci bi se bili dali za Slovence še pridobiti, ko bi bilo v naših voditeljih kaj diplomatskega duha. Zdaj so razmere iz posebnih uzrokov hujše, nego kedaj. Zamuda je pokvarila to in ono.
Vprašamo pa: Ali misli društvo sv. Cirila in Metoda kaj ukreniti na goriških tleh.
Gospoda! če boste čakali, boste potrebovali novce pozneje — brezuspešno tu pri nas.
Gorica sama potrebuje za Slovence ne jeden, ampak 4, 5 otroških vrtov, in v obližji tukajšnjih tovaren je potreba osnovati tudi razrednice osnovnih šol, da se ne pogubi slovenska mladina.
A velika potreba je tudi, da se delavci tovar niški začnejo primerno pridobivati in oživljati; ravno ti tovarniški delavci so se pa doslej jako zanemarjali klubu „Bralnemu in podpornemu društvu v Gorici. Toček zanikernosti nečem jaz tukaj naštevati ; če bo treba pa spolnim prilično tudi to britko dolžnost.
Torej: Consules, consules . . . . I
Domače stvari.
— (Iz Gorice) pojdete začetkom julija dve deputaciji v PulJ pozdravljat presvetlega cesarja.
one, katere je Bog modrim in premetenim ljudem zakril in jih le otročičem razodel.
Oni dan nekoliko navedenega pogovora z Rozo je Mabel odšla iz prodajalnice gospe Hopove proti domu s srcem, ki se je čudovito veselilo in lahko čutilo. Bilo je že precej mračno. Kar jo dohiti Henrik, ko ravno je korakala prek vrtiča, ki se je očetove hiše držal. Došel je bil na trg od druge ulice. Ko jo je videl, da je k njemu hitela, obstal je ter jo počakal.
„Pač si naglo hodila," rekel je, ko je bila
došla.
„Da," rekla je nekoliko zasopljena, „videla sem, da se temni."
Vprašal je ni, kje je bila, ampak tiho je stopal tik nje. Dospevši v hišo spremljal jo je po stop-njicah ter pozvonil. Ko pa je došel Robert ter duri odprl, hotel je zopet oditi.
„0h, Henrik, ne hodi stran!" vskliknila je ter z žensko izvedenostjo pristavila: „Prav sama bodem." Vedela je, da pri svoji sedanji volji bode dostd rajši jej storil ljubav, nego bi jo sprejel. „Kaj ne, očeta še ni domov?" vprašala je, naglo obrnivši se k Robertu.
„Ni ga še, gospica."
,.0h, Henrik, ostani doma in pij čaj z menoj !"
Član* prve deputacije bodo gg.: grof Pran Coro-ni ni, vitez dr. T on kl i in G as ser..
— (Umrl) je v bolnici Ljubljanski g. Karol Potočnik, bivši zemljemerec iz znane fuidnarske hiše v Kropi.
— (Odlikovanje.) Gosp. Jarnt»j M. i t rovi č, profesor na italijanski realki v Trutu, rodom iz Spleta, dobil je za svojo veliko kritično- razpt avo: „Dante spiegato con Dante" od kralja Umberta viteški red italijanske krone. Pri vsej svojej ljube zni za literaturo italijansko in dasi Tržaški lahoni Horvatom neso baš naklonjeni, bil je g. Mitrović veatno in je še iskren Hrvat!
— (Sokolov „Kres") privabil je- včeraj, kljubu popoludanskemu dežju in proti večeru še negotovemu vremenu, več tisoč občinstva iz mesta in okolice na gorenji Rožnik. Točno ob 9. uri zažgal se je veliki „Kres" v spomin starodavnih običajev naših pradedov, okolu po bližnjih in daljnih gričih in višinah, kakor tudi po planjavi odsevali so ne-številni drugi kresovi, kakor svetle zvezde na tem-nej nočne j preprogi. Gosp. K a i i š n i k a prijaznost priskrbela nam je umetalni ogenj, na katerem, zlasti na visoko švigajočih raketah, se je radovala mnogobrojna mladina. Po končanem ume tal nem ognji užgo se svetilke, da bi se gg. pevcem posvetilo pri petji, ta večer vsako leto običajnem. A žal, pevcev ni bilo, dasi jih je bil „Sokol" najuljudneje naprosil in gg. čitalniškib pevcev odbor pismeno povabil na bratsko sodelovanje. Slednje se ni odreklo, a pevcev vender tudi ni bilo, torej si moramo le misliti, da so na kresni večer napravili „štrajk", kar pač nikakor ni bilo umestno. Spodobilo bi se bilo vsaj, da se „štrajk" poprej objavi. Čitalniški pevci in „Sokol" podpirali so se drug druzega toliko let in pri tolikih prilikah, da nam je včerajšnja neprijetna epizoda uprav nerazumljiva. Razen rečene neprilike pa se je občinstvo dobro zabavalo in je gosp. Matija tudi za postrežbo dobro skrbel.
— (V hrvatskih listih) z dne 22. t. m. čitamo : Danas prije podne dočekalo je do petdeset sve-učilištnih gradjana na ulazu sveučilištne sgrade pravnika Ga j era, sina viećnika ovdašnjega kr. sudbenoga stola, sirovimi jaji, koja su munjevitom brzinom letila jedno za drugim u taj nedobrovoljni nišan. Uzrok toj demonstraciji da je neka denuncijacija od strane istoga Gajera. (Glej telegram iz Zagreba.)
— („Hrvatska") priobčuje imenik volilcev neuradnikov, ki so za vladne kandidate glasovali, in imena volilcev, ki so se volitvi izognili. Mej slednjimi je tudi Ivan Kukuljevie pl. Sakcinski, predsednik „Matice Hrvatske". Ta objava imen je do-tičnikom seveda skrajno neprijetna in „Agramer Zeitung" že kliče policijo na pomoč, češ, da so to pravi volilce napadati in žaliti. Ako je to, da se izve, kako je ta ali oni volilec glasoval, že napad in razžaljenje, potem bode pa g. urednik Sehlesin-ger gotovo tudi znal, pod kateri §. k. z. spada, ako se volilci brez vsacega uzroka zapirajo, ako se ne puste na volišče itd. — „Hrvatska" sestavila je za III. Zagrebški okraj prav zanimivo volilno statistiko. Za dr. A. Starčeviča ni glasoval noben uradnik, no-
„Čaj!" jecljal je, le nerad v vežo jej sledivši, „Kdo pa pije čaj o toli vročem večeru?"
„Teta Sabija pravi, da čaj hlaai, Če se poleti pije," odvrnila je šaljivo v malo svoja napravno sobo naprej hodeč.
„Ker je solnce že zašlo," odvrnil je b smehljanjem, skoro s smijanjem.
Res ni bil posebno srčen smeh,  vender Ma-beli bil jr ugodno znamenje; naglo je na mizo odložila klobuk, ter odprla zatvornice velikega okna, da je večerna sapa z dvorišča noter pihljala. Hen« rik je primaknil stol z ročaji k oknu, usede se nanj, ter ven zrl. Mabel se je usedla na polico pod oknom, ter je noge oprla na zunanji mali pomol. Luna je zasijala nad malim vrtičem in drevesa so naredila dolgo senco. Prekrasen je bil ta večer v meseci juniji, prekrasen večer celo v mestu. Mabel je spominjal na jednake večere pri stari materi ali pa pri gospe Herbertovi, ko sta ona sama in Henrik o luninem svitu na pragu cele ure skupaj posedala. Drznila se je namakniti te minule dneve; Henrik je precej sledil nje mislim, ter je kaj rad poslušal nje opomene in celo v spominu jej je oživljal dogodke iz otročjih let, katere je bila že davno iz-pozabila.
Tresočim srcem se je veselila uspeha svojega prizadevanja, ter se ni strašila m-bene težave in
ben učitelj, 3 mestni uradniki, 3 duhovniki, 3 umirovljeni častniki. 5 umirovljenih uradnikov in 133 hišnih posestnikov, trgoveev in obrtnikov. — Za Krape a pa je glasovalo 20 hišnih posestnikov, trgovcev in obrtnikov, 97 uradnikov, 18 penzijn-nistov, 17 duhovnikov, 5 mestnih uradnikov, 10 učiteljev. — Glasovalo jih pa ni: 60 trgovcev, hišnih posestnikov in obrtnikov, 15 uradnikov, 14 pen-zijonistov, 18 duhovnikov, 5 mestnih uradnikov, 4 učitelji.
— (Slabo obiskanim gimnazijam) preti velika nevarnost. Pretekli teden zborovala je pod predsedstvom naučnega ministra pl. Gautscha konferencija strokovnjakov, katera se je bavila s tem, da se slabo obiskovane gimnazije odpravijo ter se je posvetovala, po katerih načelih se ima to vršiti.
— (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je ravnokar I. snopič, obsezajoč „ Priporočilo" od Stritarja samega, potem pa njegove „Poezije". Slednjih že davno ni bilo nikjer dobiti, zatorej bodo gotovo vsakemu dobro došle. Prvi zvezek donaša nastopne pesni: Prirodi. — Vetrič. — Listopad. — V zimi pomlad. — Ljuba in domovina. — Oblaček. — Ljubezen zdravilo. — Tolažba. — Po smrti. — Srcu. — Pri oknu. — Popotne pesmi. (1 - 17). — Hrepenenje po pomladi. — Slana. — Tiči. — Svet mladeniču. — Njiva. — Pomiadnja noč. — Ostani mu zvesta. — Cena vsakemu snopiču 25 kr.
— (Rimski grob) so pri gradnji nove hiše na Tržaški cesti zopet včeraj odkrili. Sarkofag je od apnenika, 2-60 metra dolg. Po prizadevanji stavbenega mojstra g. Filipa Zupančiča bode se ves sarkofag iz zemlje dvignil in z vsem, kar je v njem, izročil „Rudolfinuniu". Pravijo, da so že tretjemu sarkofagu na sledu.
— (Z Dunaja) se piše: Trgovinski minister izjavil deputaciji poštah in brzojavnih uradnic, da se jim bode plača počenši s 1 julijem zboljšala. Vsaka uradnica dobi po petletnem službovanji do 15. leta za 5 gld. na mesec zvišano plačo.
— („Šolske Drobtinice v petindvajsetletni spomin  smrti A. M. Slomšek a.) Učiteljem,  odgojiteljem  fn prijateljem  šole spisal Franc S. Jam Še k, nadučitelj in bivši okrajni šolski nadzoritelj v Reichenburg u.  V Ljubljani. Natisnil in naložil J. R Milic. 1887." 215 str. Cena brošuranemu izvodu 1 gld. vezanemu v platno 1 gld. 20 kr.,  po pošti  10 kr,  več. — Pod navedenim naslovom izdal je gospod Fr. Jamšek,  ki spada mej naj marljivoj še pisatelje na pedagogiškem polji prav lično knjigo, katerej je namen, kakor pravi v predgovoru: »opozoriti  učitelje po  Slovenskem na (Slomškov) najbogatejši pomnožek  slovenske literature, naudušiti jih za prvaka slovenskih pedagogov, pokazati jim preiskrenega domo- in rodoljuba ter jim srca ogrevati k hvaležnosti do preroditelja našega, do aposteljna  Slovencev." — Ta namen se je   v knjigi  v  polni  meri   dosegel.  — Nenado-mestni   vladika   zavzema   knjige   precejšen del. —   Popisano je njegovo   življenje   in delovanje z veliko   pijeteto, potem pa je  v  naslednjih poskrbi,  da bi mu večer prav prijeten storila. Čaj je dala prinesti v svojo sobo, ne tja doli v obedil-nico. Robert pa je prižgal svetilnico iz alabastra, ki je milo in prijetno svetlobo po sobi razširjala.
Sedaj pa sedaj je ustal Henrik, ter ju hodil po sobi gori in doli, kot bi hotel oditi. Potem se baje zmislil, da bi ostala sama, — da bi se morebiti strašila — kajti nenavaden ropot je bil ta večer na ulici. Zato se je zopet usedel in tako je minul ves večer. Mabel bi ne bila lehko prezrla, da je bil le nerad pri njej ostal. A zmaga ni bila majhna, da je bil vsekakor ostal; in neizrečeno srečna je bila, da mu je po stari navadi vošila lehko noč, in da ga je vidila iti tja gori v svojo sobo; bil je pravi Henrik prejšnjih časov.
Ta uspešni izgled jo je učil. Poslej se je večkrat zatekala do bratovske njogove ljubezni, in prilično z jednakim uspehom. Mora se nekolika gibati, ali ne bi šel ž njo na sprehod ? Hrepeni močno po Čisti sapi na kmetih, ali ne bi jo hotel iz mesta popeljati? Res sebična vprašanja, katera pa je lehko stavila, kajti nje življenje je bilo nenavadno samotno in jednoliko. Navadno je posedala na nizkem stolu v mali svoji sobi, kjer jo je Henrik gotovo našel, kolikokrat jo je iskal. Kmalu se je tudi pokazalo, da se že ni več toliko rad ogibal nje družbe, ker je večkrat pri njej nekaj minut se mudil, ali
glavjih narisano vse, kar je Slomšek pisat o domači odgoji otrok, o šoli, o učiteljih, o domoljub j i in rodoljubji, o materinem jeziku, o petji in naposled dodanih je nekoliko Slomškovih pesen. Drugi del, to je poglavja: „Učitelj začetnik. — Za koliko podpira šolska ustrahovalnost ali disciplina poduče-vanje neposredno? — Avancement ljudskih učiteljev.
— Pospešujmo branje dobrih bukev med Slovenci.
— Učitelji slovenski, zjedinimo se tesneie. — Iz šole za šole", bodo zaradi praktičnega pravca ugajala učiteljem in prepričani smo, da si bode ta po vsebini in po obliki prijetna knjiga utrla pot mej občinstvo slovensko.
— (Županstvo na Bledu) poslalo nam je „Red o zdraviščini za Bled" v nemškem, francoskem in slovenskem jeziku. Kar se tega vzporeda tiče, usojamo si opomnjo, da naše načelo tako, da gre na slovenskej zemlji vsekdar in povsod slovenščini prvo mesto. Sicer pa z veseljem pozdravljamo, da se je uvel „red o zdraviščini" (Curtax-Ordnung), ker je to vsekako korak naprej in ker je za naš divni Bled tega že davno bilo treba. Rečeni red določa v glavnem naslednje točke: Vsak na Bled prišedši tujec, ki ondu za zdraviščino sezone (t. j. od 1. maja do 30 septembra) ostane nad 5 dnij, plača, se li ondu zdravi ali ne, pristojbino 3 gld., ko bi pa bila ondu „stalna zdraviščina godba," še 1 gld. godbenine. Za družine plača samo gospodar celo zdraviščino takso, člani obitelji pa le po polovico. Za godbo plača vsak gost celo pristojbino.
— Zdraviščine so oproščeni: Zdravniki s svojimi rodbinami, vojaštvo od narednika navzdol, otroci izpod 12 let in posli v spremstvu svoje gospode.
— Zdraviščino pobirajo lastniki hiš in stanovanj, ki imajo strankam predlagati oglasnice, — slednje pa v dan prihoda strank ali pri poznem prihodu drugo jutro do 9. ure dopoludne v občinski pisarni izročati. Zdraviščina plačuje se takoj pri prihodu ali pa najpozneje v 5 dneh po prihodu. Dohodki iz zdraviščine namenjeni so p sebnej zakladi za troske razveseljevanj gostov, za prijetnost zdravi-šča, o Čemer ukrepa in gospodari zdraviščini odbor.
— (S Koroškega) se piše, da je utrdba ob krasnem Rablukem jezeru že dodelana. Utrdba je vsa od rezanega kamna, podobna je skoro trdnjavici pri Bolci, namen pa ima, da zapira pot iz italijanske doline „Roccolama" ob Rablskem jezeru do cesarske ceste pri Rablu. Utrdba je skoro 100O metrov nad morjem, temelj je ves v vodi, vender se je vse delo v dveh letih dogotovilo.
— (Razpisana) so mesta pristavov pri okrožnem sodišči v Ljubnem, pri okrajnih sodiščih v Kindbergu Hartbergu, Cmureku in VVolfsbergu. Prošnje do G. oziroma do 8. in 9. julija t. 1. — Dalje je razpisanih več davkarskih mest (IX- razred), jedno, eventuvalno več koutrolorskih mest (X. razred) pri davkarijah na Kranjskem. Prošnje v 4 tednih. — Razpisano je tudi mesto poštarja v Zalogu pod Ljubljano. Letna plača 400 gld., uradni pavšal 100 gld., pavšal za poštnega sla 300 gld. Prošnje v 4 tednih.
precej po zajutreku ali pa, ko je k obedu domu prihajal Akopram pa baje ni več sumil, da ga nadzoruje in presojuje, akopram se jej je sedaj pa sedaj posrečilo, da se jej je za malo časa žrtvoval, vender so ti razlogi nade in upanja bili kaj lehki, in redki, malosrčnost in pobitost sta se pa jej neprestano in zmeraj silovitiše množili. Dan za dnevom je bilo njegovo vedenje bolj prisiljeno, njegova hoja bolj omahljava, bolezen v čutnicah in neka posebna nemirnost sta ga pa sedaj neprestano mu čili. Polnoč in rane jutranje ure so nahajale Mabel pogostoma Še pri nje samotnem oknu, kjer ga je čakala, da bi se vrnil; in prevara, če ga celo ni bilo, bila je manj grenka, nego surove šale, srdite kletvice ali pa divji nestanovitni pogledi, ki so časi žalostno njegovo stanje izdajali.
Tudi očeta so nedvoumneno tlačile razne mučne skrbi. Nesrečni zemljekazi in načrti, pri katerih je bil vso zimo pretičal, motili so ga ves čas, kolikorkrat je bil doma. Pogostoma jih je skupaj zavijal, in od doma pod pazuho s seboj jemal, a Mabel je opazovala, da je vsakokrat v večjih skrbeh domov prihajal.
Čakala je še drugega, ki nikdar ni prišel; pričakovala je še druge stopinje, katere umišljeni glas jo je sedaj pa sedaj hipoma prestrašal, pričakovala je še drugo osebo, katera jo je po dnevi
Telegrami »Slovenskemu Narodu':
Zagreba 23. junija. Zaradi včerajšnjr«;a škandala na vseučilišči bili danes juristi Vla-hović, Filipovič in Horzog na policijo pozvani, katera jih je prijela in državnemu pravdništvu izročila. Na črni deski na vseučilišči je rektorja poziv na dijake, naj čuvajo dostojnost vseučilišča in naj se izogibljejo izgredov, sicer se bodo uporabljala stroga sredstva.
Dunaj 23. junija. Potrjuje se, da pride Milan, kralj srbski, dne 25. t. m. semkaj. Na Dunaji ostane več dnij, potem gre za več tednov v kopelj v Gleichenberg.
Sofija 23. junija. Ristić dal bolgarskemu ministru vnanjih zadev javiti, da ga veseli, da je našel mej Srbsko in Bolgarsko dobre razmere in da si bode prizadeval, te razmere utrditi.
Peterburg 23. junija. Nasproti poročilom iz Londona, da Di bil Nelidov Porti izročil pretečo noto, v katerej jej odsvetuje, naj angleško turškega dogovora glede Egipta ne potrdi, izjavlja „Journal de St. Petersburg, da kolikor njemu znano, se taka ruska nota ni predložila.
Razne vesti.
* (Izvoz žita iz Rusije) letos hitro napreduje. Lani se je od 1. januarja do 11. maja iz Rusije izvozilo 4,421.260 četvrt žita, letos pa v istem času 8,768 942 četvrt. Od 1. do II. maja iz vozilo se je vlani 261.050 četvrt, letos pa 465.100 četvrt. Največ žita izvaša se skozi Odeso.
* (Nov železniški načrt.) Rusko vojno in komunikacijsko ministerstvo sedaj proučujeta načrt polkovnika Krinickega, da bi se zidala železnica iz Vladikavkaza čez Sačkirgele v T i f lis. Vlada že davno namerava zgraditi kavkaško žel znico in je proračunila stroške železnice na 40,000.000 rub ljev. Gospodje Slatkovskij, Polibin in Joel so pa vladi predložili načrt železnice, ki bi stala le 23,20.005 rubljev. Po načrtu polkovnika Kriuickega bi pa železnica veljala samo 18,500.000 rubljev.
Dne 15. t. m. je bila toča z uničevalno silo in je v 23 selih kočevskega sodnijskega okraja, v občiuah Poljšnjik in Moravče litijskega sodnijskega okraja, v občinah Trebnje, Dobernik, Velika Loka in Mirna trebanjskega sodnjega okraja in več občinah političnega okraja krškega napravila tako škodo po travnikih, njivah, vinogradih in sadnih vrtih, da ni le skoro popolnem uničila letošnjega pridelka, ampak dotične kulture več let ne bodo ničesar donašala.
Toča, ki je bila nenavadno debela, je pa tudi napravila mnogo škode pri hišah in gospodarskih poslopjih.
Po uradnih poizvedbah je škode kakih 300.000 goldinarjev.
Večina prebivalstva živi se samo z dohodki kmetijstva, in jo je elementarna uezgoda tem huje zadela, ker je že poslednja leta v nekaterih teh krajih toča pobila.
Vsled pretečega pomanjkanja živil in hrane čuka ponesrečence velika beda, ki se da nekoliko odvrniti le s hitro in izdatno pomočjo.
Dočim sem storil potrebne prve korake, da se pomanjša, kolikor se da,  tako velika nesreča
vedno preganjala ter se po noči v sanje jej uri-vala; a stopinja in oseba ste bili le goli domišljiji. Ko bi bil došel vsaj list, ali vsaj pozdrav, utola-žilo bi se bilo vsaj nekoliko nje bolno Brce. Ko bi bila vsaj Ludvika pisala ter slučajno namaknila sopotnike ; a zaman, vse je bilo tiho in nemo in Mabel je bila prisiljena sklepati: „On mi ne zaupa; morebiti me tudi nikdar ni ljubil."
Ites treba jej je bilo žive vere, da si je ohranila upadajočo srčnost v mnogih samotnih urah, katere je morala sama prebiti. Ko je po zapuščenih sobah prostorne očine hiše krožila, hrepenela je včaBi po praznem blebetanji lehkomiselne Ludvike, po radostnih glasovih živih dečkov ali celo po lehki nožici in zlabudrastem. jeziku postrežne Cecilije, da bi le dolgočasna tišina prenehavala.
A o tem času žalostnega in osamelega premišljevanja je Mabel brez vsega tujega človeškega sočutja poskušala, kako sladko je zatekati se k povsotnemu prijatelju, ki je svojim otrokom naročil, naj prihajajo k njemu v vseh težavah in nadlogah, kajti on bode zanje skrbel in jih okrepčaval. Učila se je v teh grenkih urah svojega življenja, da je oko, ki nikdar ne spi, da je uho, ki proseči klic vedno posluša.
(Dnijo prib.)
za gospodarski ob.-taaek. obračati se mi je Se za nujno potrebno momentauno, pomoč na dobrotljivost prebivalstva in tedaj razpisujem v ta namen nabiranje milih darov po celi kronovini.
Darove vspreiemajo deželno predsedniStvo in politična okrajna oblastva, ter se bodo razglašali vAdeželnem listu ter izročrvali svojemu namenu.
V Ljubljani diu> 24. junija 1887.
C. kr. deželni predsednik: baron. VVinkler 1. r.
Narodno-gospodarske stvari.
Poročilo vinarskega društva v Dorubergu.
dne 1. maja 1887.
Dornberško vinarsko društvo je priredilo tudi letos razstavo vin. Kmetijsko društvo je poslalo za poskušnjo in razredbo razstavljenih vin posebno komisijo, katere so se udeležili gospodje dr. Mib. vitez Hentschel, profesor E. Kramer, France pl. Giron-loli, tajnik kmet. društva Jos. Velicogna in oskrbnik Jos. Rubbia. Kot zvedenca sta se pritegnila gg. Mih. Culot in Ignacij Kerševani; vinarsko društvo sta zastopala gg. Andrej Bandelj in France Kerševani, Dornberško občino pa gg. Jos. Šinigoj, župan, in Josip Mreulje.
Komisija si je izbrala predsednikom g. viteza Hentsthela, poročevalcem pa g. Rubbio.
Pred vsem je .komisija obhodila vinograde nekaterih posestnikov1 in pri tem zapazila prav znameniti napredek v obdelovanji; videla je tudi, da so tu pa tam nasadili zvunauje trte in napravili trt-nice. Tudi v sadjereji je našla še precej napredka,
Vender pa je treba še marsikaj zboljšati in odstraniti marsikatero napako, preden bosta trtoreja in sadjereja prav pravilno uravnani. Komisija je videla n. pr. trtuico, katera ni nikakor po pravilih razumne trtoreje obdelana, ker so trte preveč vsaksebi zasajene,, česar ni treba; saj potrebuje kolč prvo leto prav malo prostora za razvoj svojih korenin, tako da zadostuje, ako se zasade po 5 cent. daljave druga od druge. Tudi to, kuko globoko se zasejajo kolči, je znamenite važnosti v trtoreji. Če hočemo, da požene trta močne glave, moramo kolči tako saditi, da bodo imele samo jedno oko nad zemljo in ne več. Če pustimo več očij, dobimo mnogo šibkih glav; iz jednega samega očesa pa dobimo malo močnih glav. Pri nasadih nam je v prvi vrsti varčnim biti s prostorom, potem pa moramo giedati, da dobimo po 1—2 glavi.
Vinograde uasajajo v Dornbergu precej povoljno; zemlja je dobro obdelana, pa tudi razne trtne vrste so dobro zbrane. Nekateri posestniki pa greše močno v tein, da zasajajo v isto vrsto (brajdo) po več trtnih vrst. Kako je na pr. mogoče, da se sade Burgundec, modra Frankinja, vlaški in renski Rizling, Slankanenka vse skupaj? Grozdje teh trt ni vse ob istem času zrelo. Jedna trta ima na pr. že popolnoma zrelo in skoro ovenelo grozdje, ko je na drugi še nezrelo; vino iz tacega vinograda ne more biti nikdar prav dobre vrst«?.
Obrezavanje trt bi se moralo tudi skrbnejše opravljati, kakor se; vsak naj dela na to, da bodo vse trte v njegovem vinogradu pravilno in redno obrezane. (Konec prih.)
Umrli so v IJnl>IJanl:
21. junija: Martin Ilolzinger, prisiljenec, 12 let, Poljanski nasip Št. 50, za jetiko.
22. junija: Fran Si.yer, umirovljeni računski svetnik, 65 let, Krojaške ulice Št. 5, za rortvoudom.
23. junija: Ivana Maver, železniškega slugo hći, 16 let, Sv. Petra cesta št. 27, za jetiko. — Ivana Slivar, hišnega posestnika žena, 55 let, Sv. Petra cesta št. Iti, za jetiko.
V deželnej bolnici:
21. junija: Marija Junšu, dekla, 25 let, za jetiko. Karol Potočnik, inženir, 41 let, za jetiko.
22. junija: Marija Goste, gostija, t>H let. za plučnico.
Meteorologicno poročilo.
("as opazovanja
Stanje barometra v Hi'.i.
Temperatura
Vetrovi
Nebo
7. zjutraj; 737-32mm.    15 6 C   si. sva jas. j 2. pop. ,735 60mm.', 24 6' O   si. zah.j d. jas. 9. zvoćerI 737 66ram. i  162° C    brezv.  d.jas.
M<> ■lina mm
6 50 n: k, dežja.
Srednja temperatura 18 8°, jednaka normalu.
8 i-15 8240
118*70 96-70
b 6 —
28330 126 45
XD_u.xxa,.:si5:a- borza
due 24. junija t. 1. i Izvirno telegrnfiftno poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gl<l
Srebrna renta ..... „
Zlata renta...... n
ft°/0 marčna renta .... „ Akcije narodne banke   .   . „
Kreditno akcije..... „
London........ „
Srebro........„     —"—
Napol.  .   . ..... „ 10-03
C kr. cekini...... „ 5'95
Nemške marke..... „    62 15
47„ državne srećke Iz 1. 1854   25U gld. Državno srefke iz 1. 1864 100 ,
Ogerska zlate renta 4%......
Ogerska papirna renta 6......
5V0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . Dunavu reg. srečke 5°/0 • • W0 tf'đ« Zemlj oh6. avatr. 4'/,°/,, zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine znptid. železnice Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnice Kreditno srečke    .   .   .  .   .    100 gld.
Kudolfove srečko..... 10
Akcije anglo-avstr. banke .   .   190 „ Trauimway-društ. velj. 170 gld. a. v.
—		llallCiH
	gld.	8115
—		8235
—	B	112 90
—		• <H-80
—		884 —
—	rt	28320
—	n	126-60
_	N »	10-03
—		5 96
—	»	62-1
129 gld. 2i kr		
163	rt	l— „
101	n	90
87	n	95
105	n	50
116	n	50
125	»	75 „
100	TI it	■» 50 n
176	it	50
18	n	50
105	»	— J
880	n	75 „
Ravnokar je izšel prvi snopič
Josipa Stritar-ja
zbranih, spisov
in se dobiva v pnrfpipanej knjigarni. Delu izide v 50 do 60 snupirih po 25 kr. Poštnina posebej.
J. Criontini v Ljubljani.
»LJUBLJANSKI ZVON"
>-*t<»|i (192—66)
za vse leto gld. 4 60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Poštne zveze.
Orilio«! iz M^jubijane.
V NOVO mesto vsak dan ob 6. uri  zjutraj, vsprejema
blago in popotnike.   Prostora je za pec ljudi j.
V Lukovoo preko Domžal vsak dan ob 7. uri zjutraj.
V Kočevje preko Velikih LaŠe, vsak dan ob tl'%7. uri zjutraj.
V Kamnik vsuik dan ob V»f>. uri popoludne po letu, ob
3. uri i >< ■ j > ■ • i 11 i 111 ■ po zimi.
V Polhov  gradeč  in na Dobrovo   vsak ponedeljek,
sredo,  petek  in  suboto  ob l/j5. uri popoludne po letu, ob 2. uri popoludne po zimi. Na Ig vsak dan ob Vjft. uri popoludne po letu, ob 8. uri popoludne po zimi.
PrillO«! v EJuhS jauo.
Iz' Novega mesta vsak duu ob 2. uri popoludne. Iz Lukovce vsak dan ob .">. uri 25 minut popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 minut popoludne. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 minut dopoludne. Iz Polhovega  gradca  in Dobrove  vsak ponedeljek, sredo, petek iu soboto ob 9. uri 15 minut dopoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 minut zjutraj.
Tuf ci:
23. junija.
Pri - .--um Schleiiner iz Varšave. — Kowarsch'k, ttas-opic z Dunaja. — Cbož i/. Prage. — lini' iz Staj era. — tjgrinc Mariboru. — Žebul iz Trsta. — Glaser iz Puja.
Pri ■■">■■ j ■ t Jaklitscb iz Manheima. — Supančie, VVillner, Liebms&D, Steber, Kapnrinskv, Stern, Perlberg z Dunaja. — VViichelm iz Pećuba. — Apold iz Celovca. — Dr Pfeifler, dr. Kassebon, Danckeri  z Trsta.
Pri Hvatrljakeiii nsaij. ; TuSar i/. <-■! kljun. — Bajer iz Subora.
Pri Južnem luiloiU oru -. Bass z Dunaja. — Potočni!; z Bledu.
Mlekarska zadruga
naznanja p. n. občinstva, seje danes preselila v nove
|IE'OS<ore, (467- 1)
y Infto na Dunajso cesti št. 25,
kjer se nahaja tudi Dunajske ceste mitnica. V Ljubljani, dne 22. junija 1887.
Koroški Rimski vrelec,
popolnem brez vseh žveplenih spojin, joda, bromovih in borovih solij, lahko prebavljiva, ukusna planinska voda, ; i-ii-odiio pristan. Pokazal so jo posebno uspešen pri plačiieiu in kataru v črevili, ari boleznih žel tulca, mehurja in ohistij, — jako lina iu i zna soda brez v-Hakih sitnih nasledkov, ki vina ne pocrni in mu tudi ne da slabega ukusa. Caltitiio zalogo v l.juMjiKii ima
ME. SUP AN, Dunajska cesta.
Pri Kiiil«koui vrelci — postaja južne železnico Prevali — jo prijetilo letovišee, okropeujoč vi-Bokoplanioskl srak, cena stanovanja, restavracija, kopeli.
Uprava vrelca, pošta Gutenstein na Koroškem. (437—4)
V „Narodni Tiskarni" i Ljubljani
spisi
prodajajo ae
Jorcfoevf
!»o znižani eeni.
1. zvezek: Deseti brat. Komati.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janirar.  Povest iz
15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini lia deda. Pravljico in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noe mej slovenskimi polharji, Crtbe iz življenja naseda naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: l. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Nmiikova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. —
V. Oolida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji (lori. Lepa poveš* iz stare zgodovine.
4. zvezek: I. Tihotapec.  Povest iz  domačega življenja
kranjskih Slovencev. — II. Grad Kojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva bratu. Resnična povest.
5. zvezek: I. lici mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
povest iz 15. stoletja. — H. Nemški Vlilpet. Povest. — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz li>. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življeuja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja političnega agi
agitatorja. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako Bi navore skupno najmanj deset izvodov.
Prodajajo so v (79—25)
„NARODNI TISKARNI"
Kongresni trg, Gledališka stolba.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani  10 kr.
&Drop
(lisice)
in vse druge trgovinske in fine sladčice
franc šumi,
Kongresni trg št. 18 (pri Fisclierji) v Ljubljani. (292-5)
ma^ae^fi^ a£->/aQkr\/&», ^^dSkjSfc au^u
en na
razen ek^portnegii pivu
prekuhano s
t-^m-v^ - (Doppelblcr)
iz pivovarne bratov Koslerjev v steklenicah po    o litra. (462—3)
]'M,ahtevaJ*> naj .»•«' oenitei. A. Mayer-jeva zaloga v Ljubljani.
»
i »
» i
9
VIZITNICE
priporoča
v Ljubljani.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
BRATA EBBRL
prodajata najboljšo in najoonejao
ol)xxa.t©  barvo,  lafe©  ixx firaaez©
lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87-io5)
Za IritneiNkunttko cerkvijo, v kini T TTTT1T T A TJA KONpoda J. Villiitr-jii tali. Stev. 4. JLlJ UDilUnllU. >
LJUBLJANA.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".