-kosilo delavcev ■l|*9oje, izobraževanja znanosti Slovenije, pubijana, !}• marca 1982 -‘t-5. letnik XXXIII J letošnji koledar vpisa ,.b Objavljeni razpis za vpis v prvi 'nik srednjega in visokega izo-a“raževanja predvideva natančen v °tek prijavnega in vpisnega poit opka ter obveznosti vseh, ki pri e, m sodelujejo. Rokov, ki jih na-tja letošnji koledar vpisa, torej ti-e smemo prezreti! t J5. marec. Do tega dne morajo licenci osnovnih šol oddati pri-ii|ave za vpis, njihove šole pa poš-Vfio prijave ustreznim srednjim filam. Če bo prijav veliko več, \ot je vpisnih mest, bodo srednje ple to takoj sporočile kandidatu, da se prijavijo na drugo šolo, *-e se bodo tako odločili, še v teh dneh. > 25. marec. S tem dnem je kontno prijavljanje v srednje šole. Nadaljuje se usklajevanje vpisa z požnostmi in morebitno preu-smerjanje kandidatov. Kjer bo temu kandidatov preveč, se .j !)(lo morali odločiti za omejitev ‘vpisa in določiti merila za izbiro 'kandidatov. O tem jih morajo ^obvestiti do 1. junija. L Med 15. in 30. junijem srednje ple preverijo, če kandidati izpolnjujejo pogoje, in,če je potrebno ‘Uberejo kandidate. J P jul‘j- Do tega roka bodo srednje šole obvestile kandidate, p izpolnjujejo vpisne pogoje in to kdaj jih morajo izpolniti. Šole, ne bodo imele dovolj prijav, todo podaljšale rok za sprejemali prijav in še v juliju obvestile i lavnost o prostih mestih. ■ 31, avgust. Do tega dne je še čas : Preusmerjanje na šole, ki imajo )^e prosta vpisana mesta, pa tudi •j£° kasnejše prijave zamudnikov, 'p iz upravičenih razlogov niso °ddali prijav ob času. Vsi ti roki veljajo tudi za kan-‘iidate za izobraževanje ob delu QH iz dela, ki se prijavijo neposredno na srednjih šolah. < Za vpis v visokošolske delovne 0rganizacije — v njihove začetne etnike — je koledar drugačen. Od 26. februarja do 2 7. marca pošljejo kandidati prijave brez .Prijog Centru za razvoj univerze v tjubljani. < Od 15, aprila do 3. julija poš-lejo kandidati ustreznim visoko-solskim organizacijam dokazila o ‘tPolnjevanju vpisnih pogojev. 'sokošolske organizacije jih fjodo do 10. julija obvestile, ali ‘Spolnjujejo vpisne pogoje in kaj : °do morali morda še opraviti do vPisa (npr. preskus znanja, neka-‘erih sposobnosti ipd.). , Ce bo za posamezno usmeritev ‘u smer preveč kandidatov, jih °odo visokošolske organizacije o ieui obvestile do 18. aprila. Or-šanizacije, ki bodo omejile vpis, °do obvestile kandidate o po-s'°pku izbire do I. junija. Če se 0 Prijavilo za posamezno orga-“Uacijo manj kandidatov, kot je ‘lo predvideno, bo sprejemala Prijave še po 2 7. marcu, in sicer v^e do 8. julija in še med 26. in 31. avgustom. .26. do 31. avgust. Vpis v za-Utni letnik vseh visokošolskih °rganizacij. Za kandidate, ki . °do opravljali zaključne izpite v imenskem roku, je vpis podaljšan “° 15. septembra 1982. Tudi ti roki veljajo prav tako za *andidate, ki se nameravajo izo-°falevati ob delu ali iz dela. Mladi: veliko načrtov in veliko želja Krepitev, ne nazadovanje Ugotovitve s posvetov o nadaljnjem razvoju delavskih univerz V našem sistemu vzgoje in izobraževanja, ki temelji na zamisli o nenehnem izobraževanju in vzgoji, imajo delavske univerze pomembno nalogo. Razvijati morajo dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov ter skrbeti za stalno izpopolnjevanje njihovega znanja in izobrazbe za potrebe samoupravnega in družbeno-političnega delovanja, v skladu z zahtevami dela in tudi širšimi izobrazbenimi potrebami odraslih. Po zasnovi usmerjenega izobraževanja in po samem zakonu o usmerjenem izobraževanju spadajo delavske univerze — poleg srednjih in visokih šol, izobraževalnih središč in domov učencev — med temeljne nosilce usmerjenega izobraževanja, enakovredne drugim vzgojno-izobraževalnim organizacijam, saj je tudi nenehno dopolnjevanje izobrazbe in usposobljenosti nujna in enakovredna sestavina usmerjenega izobraževanja. Kljub načelno jasnim opredli-tvam vloge, mesta in nalog delavskih univerz v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu, se veliko delavskih univerz, zlasti v zadnjih letih, čuti odrinjene in potisnjene na rob vzgojno-izo-braževalnega sistema. Odnos, ki so ga pokazale do njih nekatere občinske izobraževalne skupnosti, pa tudi nekateri družbenopolitični in strokovni dejavniki v občinah, ni bil v skladu z družbenimi stališči. Povsod sicer ni bilo tako. Ponekod se prav v zadnjem obdobju razmere spreminjajo na bolje, čeprav ostaja še veliko vprašanj nerešenih. Tako stanje je spodbudilo re- publiška vodstva družbeno-poli-tičnih organizacij, da so lani ponovno razpravljali o vlogi, težavah in nadaljnjem razvoju delavskih univerz. Predsedstvo Republiške konference SZDL in predsedstvo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije sta izoblikovali do teh vprašanj svoja stališča, ki smo jih objavili tudi v našem glasilu. Eden izmed njihovih sklepov je bil tudi ta, da je treba na območnih posvetih oceniti, kako se stališča uresničujejo in kaj je treba še storiti za uresničenje sprejetih zamisli. Na območnih posvetih, ki so jih pripravili medobčinski sveti SZDL in ZSS od 8. do 16. fe- bruarja 1982, so se srečali predstavniki družbeno-političnih organizacij, občinskih izobraževalnih skupnosti, delavskih univerz in drugih družbenih dejavnikov. Izmenjali so mnenja o nadaljnjem razvoju delavskih univerz, ob tem pa tudi o usposabljanju delegatov v obdobju 1982 — 1986. Koordinacijski odbor za družbeno-politično izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL je pripravil podroben program in zamisel tega usposabljanja. Izkušnje z usposabljanjem delegatov v preteklem mandatnem obdobju naj bi dopolnile to usmeritev in prispevale, da bi v vsaki občini izdelali čim boljši načrt za to usposabljanje v prihodnjih letih. Vzgojno-izobraževalni sistem — to niso samo šole Območni posveti so pokazali, da se počasi, vendar vztrajno uveljavlja zavest, da vzgojno-izobraževalnega sistema ne sestavljajo več samo šole in šolske izobraževalne oblike, temveč tudi druge oblike nenehnega izobraževanja in usposabljanja s svojimi organizacijami in središči. Medtem ko nekatere občinske izobraževalne skupnosti pri vsakoletnem načrtovanju (posamezne celo v svojih srednjeročnih načrtih) še »pozabljajo« na nove razsežnosti vzgojno-izo-braževalnega sistema in s tem tudi na delavske univerze, je vedno več družbeno-političnih skupnosti, ki v občinskih izobraževalnih in drugih interesnih skupnostih zagotavljajo delavskim univerzam in njihovim prednostnim dejavnostim potrebne gmotne temelje. Z denarjem, ki ga prispevajo delavskim univerzam, plačajo stroške dveh ali več andragoških delavcev ter večji ali manjši del stroškov za prostore in za izvajanje nekaterih programov. Tak odnos do delavskih univerz kažejo na primer v Kranju. Mariboru, Murski Soboti in Kopru, na Jesenicah, -v Škofji Loki in Titovem Velenju. Precej drugače je v tistih občinah (vsaj šest je takih), kjer so občinske izobraževalne skupnosti dale doslej de^vskim univerzam denar samo za osnovno izobraževanje odraslih, kot da Nadaljevanje m 2. strani Med drugim preberite • TEŽAVE Z MATEMATIKO V PRVEM LETNIKU SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA, str. 3 • BREZ PRAVEGA ZNANJA NE MOREŠ USMERJATI, str. 3 • PRIVLAČNA OBLIKA VZGOJE MLADIH BRALCEV, str. 4 • POMAGAJMO UČENCEM IZ LABIRINTA NEUSPEŠNOSTI, str. 4 • OBJAVE PIS ZA PEDAGOŠKO USMERITEV, str. 5 • VZGOJNI UKREPI PO ZASTARELIH RECEPTIH, str. 13 • ZGLEDNO NAČRTOVANJE, str. 13 • ŽIVLJENJE ZA DRUGE, str. 15 Usmerjanje in stvarnost______________________________________ /a učence, ki končujejo osnovno šolo, in vse, ki se odločajo za nadaljnje izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, pred vstopom i’ delo ali ob delu in iz dela, bodo prihodnji meseci povezani s poklicnim odločanjem, s skrbjo in morda tudi z negotovostjo. Pa ne le za učence in druge kandidate za izobraževanje, saj segajo take življenjske odločitve daleč onkraj posameznikovega doživljanja in hotenja. Usmerjanje v izobraževanje in delo je tudi skrb staršev, skrb vzgojno-izobraževalnih organizacij in drugih odgovornih dejavnikov pa tudi vsake organizacije združenega dela terena bistvenih nalog njene kadrovske in razvojne politike. V razpravah o načrtovanju in usmerjanju vpisa, o usmerjanju in preusmerjanju učencev in drugih kandidatov se soočajo, ujemajo in tudi razhajajo različni pogledi. Verjetno ne moremo pričakovati, da bi na tako občutljivem in po sami naravi pogosto protislovnem področju dosegli nekako idealno »ujemanje pogledov«, saj se skupni, posebni in posamični interesi neredko razlikujejo. Tega ni treba zanikati, pomembnejše je, da po načelih demokratičnega usklajanja samoupravnih interesov tudi pri teh vprašanjih uskladimo poklicne želje in nagnjenja s potrebami združenega dela, prihodnost rodov, ki trkajo na vrata srednjih in visokih šol, s stvarnimi možnostmi, da pridejo do določene strokovne izobrazbe in jo nato uveljavljajo v ustvarjalnem delu, posameznikove življenjske načrte in hotenja s predvidenimi zalite- '* vami družbene prihodnosti. Ce bomo v prihodnjih mesecih ob svojem vzgojno-izobraževalnem delu sodelovali tudi pri svetovanju in usmerjanju, po svojih delovnih obveznostih kot učitelji, vzgojitelji ali tudi le sopotniki tistih, kise odločajo za poklic ali nadaljnji študij, se bodo pred nami odpirali mnogoteri vidiki in mnogotera, niti še ne povsem proučena vprašanja. kot pedagogi — v globljem in najširšem pomenu te besede — vemo, da je odločitev za nadaljnje izobraževanje, še zlasti za temeljno življenjsko usmeritev in področje dela, vprašanje osebnega, premišljenega in svobodnega odločanja. »Vsakdo si svobodno izbira poklic in zaposlitev,« smo zapisali v našo Ustavo (202. člen), kajti »zajamčena je svoboda dela«, bi v imenu te svobode in svoje pedagoške vesti se upiramo tehnokratski miselnosti, ki jo opažamo včasih v združenem delu pa tudi med pedagoškimi delavci in po kateri naj bi pomanjkanje nekaterih vrst delavcev (največkrat za preprosta in manj zahtevna dela) reševali tudi s prisilnim usmerjanjem, s tako imenovano negativno selekcijo in nasilno usmeritvijo r slepo ulico. Odkrivanje sposobnosti in poklicnih želja, informiranje in svetovanje, pridobivanje in usmerjanje so nemara temeljna načela poklicnega usmerjanja mladih in odraslih. Žal smo že pri odkrivanju skritih sposobnosti in nagnjenj še e.ve preveč nemočni. Kako naj mladi med osnovnim šolanjem odkrijejo v sebi raznotere sposobnosti, pomembne za uspešno delo r svetu tehnike in proizvodnje, ko pa je tehnična vzgoja v tej dobi, v šoli in zunaj nje, e pouku in interesnih dejavnostih, večinoma že vsa leta borna in vsebinsko osiromašena. Ta vzgoja je daleč od potrebne gmotne podlage in tudi od tiste ustvarjalnosti, ki je še kasneje, kot kažejo raziskave, v poklicnem delu ne zmoremo ustrezno raz viti, kako naj mladi brez predsodkov iščejo svoje življenjsko delovno področje, če rastejo sredi predsodkov — vsaj tako lahko poimenujemo napačno vrednotenje, precenjevanje ah podcenjevanje nekaterih vrst dela pod vplivom preteklosti, malomeščanskih pogledov, neustreznega nagrajevanja, zamndniške tehnologije in drugih podobnih okoliščin? Tudi bolj razvite dežele od naše zmanjšujejo zaposlovanje in skušajo omejevati premočan dotok mladih na visoke šole. Med brezposelnimi niso več kot nekoč nekvalificirani delavci, marveč vedno bolj tudi ljudje s strokovno izobrazbo. Tudi če bo obdobje gospodarske recesije krajše, je očitno, da bodo možnosti za izbiro dela in zaposlitve v prihodnosti precej manjše kot v preteklosti in da je treba pri izbiri poklica in nadaljnjega izobraževanja zelo resno upoštevati, kakšne so stvarne potrebe po takih delavcih in kakšne bodo stvarne možnosti za zaposlitev v poklicu. Svoboda kot spoznana nujnost je nekaj drugega kot idealizirana predstava o svobodi, zunaj časa, prostora in dane stvarnosti. K spoznani nujnosti pa sodi tudi spoznanje, da moramo predvsem sami pokrivati svoje kadrovske potrebe, tudi potrebe po delavcih za manj zahtevna dela, dokler jih bo tehnologija zahtevala. So zahteve take stvarnosti in obeti take prihodnosti preveč trpki in omejujoči? Ni nujno! Mladi morajo imeti pred seboj dolgoročno vizijo svoje prihodnosti in odprte, čeprav omejene možnosti za uresničenje svojih ciljev. Taka možnost je že sama strokovna izobrazba, če smo z njo in s prejšnjim izobraževanjem izoblikovali trdno ppdlhgo za nadaljnje nenehno izobraževanje. Ce gledamo perspektivno, je zato bolje imeti več znanja, kot ga zahteva začetno delo v poklicu. Še bolj pomembna pa je možnost (ali vsaj stvarno upanje), da se kasneje vrneš iz dela v izobraževanje in ga nadaljuješ ob delu ter tako plemenitiš svoje izkušnje. JOŽE I 'ALENTINČIČ dogodki novosti Krepitev, ne nazadovanje Nadaljevanje s 1. strani druga dejavnost ne spada v vzgojno-izobraževalni sistem ali pa jih ne zadeva. Ne glede na stvarne možnosti občinskih izobraževalnih skupnosti (zanje vemo, da še zdaleč niso rožnate), je razlika v tem odnosu in njegovih posledicah bistvena. V prvem primeru dajeta prispevek izobraževalnih skupnosti ter odnos, ki ga le-te in drugi občinski dejavniki kažejo, delavskim univerzam občutek trdnosti in perspektive. Čutijo, da so v okolju sprejete kot potrebe vzgojno-izobra-ževalne organizacije, da jim je družbena skupnost naklonjena in jim bo po svojih močeh pomagala, da se bodo lahko razvijale in kakovostno delovale. Prispevek samoupravnih interesnih skupnosti jim »omogoča strokovno pripravo programov in celotnega izobraževanja ter zmanjšuje neposredne stroške posameznih izobraževalnih oblik, ki se poravnavajo tudi z neposredno svobodno menjavo dela. Seminarji in druge oblike dopolnilnega izobraževanja so namreč precej dražji od šolskih oblik, saj zahtevajo strokovne priprave ponavadi več časa kot samo izvajanje programa, zato pa je tudi andragoška ura precej dražja od navadnih pedagoških ur. Kako iz začaranega kroga Tam, kjer se za delavske univerze v občini nihče ne meni, nastaja pri delavcih, zaposlenih v teh organizacijah, občutek, da je družbenim dejavnikom kaj malo mar njihova dejavnost, morda tudi njihov obstoj. V takem ozračju se delavske univerze bojujejo samo še za preživetje, kadrovsko se ne utrjujejo strokovni delavci odhajajo drugam. Tedaj nastane začaran krog: zaradi takih razmer delavska univerza ne more več ustvarjalno razvijati novih oblik in zagotoviti visoke kakovosti dela; v svojem okolju začenja izgubljati ugled in veljavo in se mora usmeriti v tiste de javnosti, ki še »gredo« in ji po bolj preprosti poti prinesejo denar. Tak položaj je tistim, ki jim niso naklonjeni, nov izgovor, da jim odtegnejo gmotno pomoč in moralno podporo. Začaran krog se tako sklene, razvoj zaustavi. Vsaj dokler se,ne pojavi nekdo, ki zna presekati gordijski vozel. Območni posveti so podprli drugo pot: načrtno kadrovsko in gmotno krepitev delavskih univerz, njihovo prožno in ustvarjalno odzivnost na potrebe delovnih ljudi in občanov po dopolnilnem izobraževanju in usposabljanju, dvig kakovosti njihovega dela. Velike so potrebe na področju izobraževanja in usposabljanja za samoupravno in družbeno-politično delovanje. Pri tem naj bi se druž-beno-politične organizacije dosledneje opirale na delavske univerze. Kjer nimajo razvitih izobraževalnih središč v OZD, naj bi se delavske univerze razvijale tudi kot središča nenehnega izobraževanja zaposlenih v skladu s potrebami delovnih organizacij. Mnogotere so še druge potrebe po izobraževanju in vsestranskem razvijanju odraslih, saj vsestranski razvoj osebnosti ni smoter, ki bi se omejeval na vzgojo v mladosti. Eden izmed enotnih sklepov na posvetih je bil tudi ta, naj bi v izobraževalni skupnosti Slovenije opredelili standarde, ob tem pa tudi minimalne normative za dejavnost delavskih univerz. Tako bodo ustvarjeni trdnejši temelji tudi za neposredno svobodno menjavo dela med delavskimi univerzami in uporabniki njihovega izobraževanja. Bolj dolgoročno in načrtno pa bo treba v občinah zasnovati tudi družbeno-politično izobraževanje, posebno še usposabljanje nanovo izvoljenih delegatov, da bi bilo njihovo delo lahko uspešnejše. O ugotovitvah z območnih posvetov bodo v kratkem razpravljali v nekaterih republiških organih. O njihovih stališčih in sklepih bomo še poročali. Življenje in delo tovariša Tita V letošnjih spomladanskih mesecih se bomo spominjali rojstva in smrti maršala Tita. Muzej ljudske revolucije Slovenije bo za to priložnost pripravil sinopsis Tito — življenje in delo, ki je namenjen predvsem šolam. Sinopsis je sestavljen iz kataloga na 30 straneh in izbora petdesetih dokumentarnih fotografij. Fotografije v velikosti 18x24 cm slikovno dopolnjujejo besedilo kataloga. Prilepljene so na karton. Katalog s 30 fotografijami stane 1960 din, s 50 fotografijami pa 3160 din. Katalog in fotografije prikazujejo Titovo življenjsko pot od rojstva, v mladeniških letih, V letih, ko je zorel in začel voditi KPJ, njegovo veličino med NOB in med graditvijo porušene domovine, do let, ko je bil soustanovitelj gibanja neu- vrščenih in ves čas velik bojevnik za mir. Ker je besedilo napisano dokaj poljudno in strokovno, in ker so vse fotografije opremljene z dokumentacijo, sinopsis toplo priporočamo vsem stopnjam šol. Učitelji in učenci si bodo z njim pomagali pri pripravi šolskih ur, pri domačih nalogah, šolskih proslavah, razstavah, šolskih časopisih, tekmovanjih mladih zgodovinarjev članov zgodovinskega krožka, krožkov OZN itd. Prosimo, da najkasneje do 20. marca 1982 pošljete naročilnice za to delo na naslov: Muzej ljudske revolucije Slovenije, Ljubljana, Celovška 23. Popoln sinopsis boste prejeli do 25. aprila 1982. Muzej ljudske revolucije Slovenije 88 dreves za tovariša Tita V akciji 88 dreves za tovariša Tita je Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču novembra s prostovoljnim delom občanov in s svojim denarjem hortikulturno uredila zunanjo okolico blokov. V tej akciji so uredili tudi igrišča otroškega vrtca. Za to je prispevala krajevna skupnost 60.000 dinarjev, vzgojno-varstvena organizacija pa le 15.000 din. Igrišče je ves dan odprto za vse otroke krajevne skupnosti. Posebno priznanje Vera Brgoč Med prosvetnimi delavci, ki so bili izbrani v letošnjem medrepubliškem in pokrajinskem natečaju za izbiro najbolj priljubljenih in predanih učiteljev, je tudi Vera Brgoč, ravnateljica Celodnevne osnovne šole v Prestranku. Odločitev žirije, ki so jo imenovali organizatorji tega natečaja — Prosvetni pregled, Praktična žena, Galaksija in Radio Beograd v sodelovanju z drugimi prosvetnimi časopisi — je bila v njenem primeru lahka. Podatki in ocene, ki jih je zbrala strokovna komisija potem, ko je obiskala šolo v Prestranku, se pogovarjala z njenimi sodelavci in krajani ter se posvetovala tudi z drugimi družbenopolitičnimi in strokovnimi dejavniki, so zgovorno pričali o predanem, vsestranskem ' in uspešnem pedagoškem in širšem družbenem delu, ki že več kot tri desetletja napolnjuje njeno življenje. V utemeljitvi, ki jo je dala komisija, so posebej poudarjene njene značilne lastnosti: predanost delu in mladini, povezanost z ljudmi, nettehno ustvarjalno hotenje in izžarevanje tega hotenja, pobud in zavzetosti v okolje, med ožje sodelavce in vse, s katerimi se srečuje pri raznovrstnih dejavnostih. Ko smo v uredništvu čestitali Veri Brgočevi za prejeto priznanje, so se njeni spomini vrnili nazaj na prvo službeno mesto, v prvo obdobje njenega učiteljevanja — v Palčje, v tista povojna leta, ki so bila zanjo in mnoge polna pobud in navdušenega delovanja. Pedagoško delo se je nadaljevalo v kulturno-prosvet-ni, družbeno-politični in kmetij-sko-pospeševalni dejavnosti med mladino in odraslimi, ki je napolnjevalo večere in proste dneve. Spominja se, da je bil že tedaj Prosvetni delavec njen drag obiskovalec, ki ji je prinašal novih pobud. Njena šola je bila Že takrat pravo kulturno središče kraja in žarišče napredka. Te izkušnje in zamisli so jo vodile kasneje tudi v Prestranku pri razvi- 1 janju osnovne šole, zlasti še, ko je prevzela njeno vodstvo in skupaj z zavzetim in delavnim kolekti- 1 vom razvila celodnevno osnovno ] šolo, ki spada po širini, pedago- i ški utemeljenosti in uspešnosti svojega delovanja med naše naj- ! boljše osnovne šole. Vera Brgoč je dobila v življenju za svoje delo že nemalo priz- < nanj. Sedanje priznanje vsebuje zanjo —pa tudi za nas —še po- 1 sebno sporočilo: življenje je vrednejše in bogatejše, če najdemo v svojem delu globlji pomen in smisel in če ga oprav- Ijamo ne le s hladno misijo, ampak tudi s srcem. Tako je tudi sporočilo njenega življenja. JOŽE VALENTINČIČ Dolga pot do višje izobrazbe Več kot tisoč vzgojiteljic želi dopolniti svoje znanje Po anketi, na katero je doslej odgovorilo 108 vzgojno-var-stvenih organizacij, se kar 1287 vzgojiteljic namerava do leta 1985 izobraževati na višji stopnji, če bodo le imele možnosti za to. Tako so poročali na seji izvršnega odbora sekcije za predšolsko pedagogiko, ki je bila 28. januarja tl. in na kateri so obravnavali novi osnutek vzgojnoizo-braževalnega programa za izobraževanje vzgojiteljic na pedagoških akademijah. Tako številne, organizirane in za nadaljnje izobraževanje ob delu motivirane skupine, kot so vzgojiteljice v naših vzgoino-varstvenih organizacijah, nemara zlepa ne bi našli pri nas. V času, ko se zanimanje za izobraževanje ob delu za prilagoditev višje izobrazbe na splošno zmanjšuje in ko se delavci in njihove organizacije večinoma najraje zadovoljujejo z doseženo izobrazbeno stopnjo, se vzgojiteljice vztrajno zavzemajo za možnost nadaljnjega izobraževanja, da bi lahko svoje delo še bolje opravljale, v skladu s potrebami družbe in zahtevami sodobne vzgoje. S tem ciljem nastopajo vzgojiteljice kot nekaka napredna opozicija (drugače bi jih težko označili, ne da bi jim delali krivico) proti tistim, ki pravijo, da nimamo dovolj denarja, da bi si lahko privoščili to izobraževanje na višji stopnji, in da srednješolska izobrazba za to delo zadošča. Razlogi s katerimi delavci vzgojno-varstvenih organizacij utemeljujejo svoje stališče, so številni in prepričljivi. Tako izobrazbo zahteva že sama vzgoja v predšolski dobi. To spoznanje se je že tako uveljavilo, da ga je prevzel tudi sedanji predlog medrepubliškega in pokrajinskega dogovora o izobraževanju pedagoških delavcev; nekatere republike ob tem že resneje razmišljajo o vzporednem izobraževanju za delo v predšolskih organizacijah tudi na visoki stopnji. Načrtno usmerjanje sposobnejših in bolj zavzetih vzgojiteljic v izobraževanje na višji stopnji naj Gobelin — čestitka za dan žensk, ki so jo izdelali učenci Zavoda za usposabljanje Janez Levec RAZSTAVA SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA MUZEJA Narodni heroj Stanko Žagar — ljudski učitelj in revolucionar Slovenski šolski muzej bo v petek, 26. marca 1982 ob 11. uri v 1. preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani na Trgu revolucije odprl razstavo Narodni heroj Stanko Žagar — ljudski učitelj in revolucionar. Razstava bo prirejena v počastitev 40-letnice smrti Stanka Žagarja, v katerem so bile tako kot v malokaterem človeku združene značilnosti in sposobnosti ljudskega učitelja, neutrudnega kulturnega delavca, odličnega pedagoga, vodilnega političnega delavca in revolucionarja. Skratka, bil je zgled slovenskega pedagoga in izobra- ženca v obdobju med obema vojnama. Posebnost njegovega pouka je bila prav v tem, da je znal mladino čustveno razgibati z osebno prizadevnostjo in zavzetostjo za ideje, ki jih je razlagal. Ime učitelja Stanka Žagarja je postalo pojem za najboljše uspehe, ki jih je mogoče doseči pri vzgojno-izobraževalnem delu. To potrjujejo tudi dosedanji Žagarjevi nagrajenci, ki jih bo predstavila razstava. Razstava Lo v Cankarjevem domu do 4. aprila 1982, od 6. aprila do 18. junija 1982 pa si jo boste lahko ogledali v Slovenskem šolskem muzeju na Poljanski c. 28. bi prispevalo k pospešenemu napredku vzgojno-varstvenih organizacij. Taka poživitev dela je nujna in bo prišla ob pravem času, saj ugotavljajo, da se kako-vost vzgojnega dela slabša. Pri prevladujoči srednji izobrazbi vzgojiteljic je primanjkljaj strokovnega znanja tolikšen, da ga ni mogoče zapolniti s krajšimi oblikami dopolnilnega izobraževanja. To velja še zlasti za zahtevnejša dela, kakršno je npr. mentorstvo pripravnikom. Sicer pa ni bojazni, da bi s pridobitvijo višje izobrazbe imele vzgojiteljice preveč pedagoškega znanja. Natančnejša analiza del in nalog v vzgojno-varstvenih organizacijah bi tudi pokazala, katera dela so bolj zahtevna od drugih in kako bi bilo mogoče porazdeliti naloge, če bi imele vzgojno-var-stvene organizacije na voljo tudi vzgojiteljice z višjo izobrazbo. Razprava na seji izvršnega od- bora sekcije je razčlenila vse te vidike in vprašanja. Priprava vzgojno-izobraževalnega programa za višjo stopnjo, v kateri sodelujeta obe pedagoški akademiji, se bliža koncu. Ko bo program sprejet, ni razloga, da ga akademiji ne bi razpisali — vsaj za izobraževanje ob delu. Ali bo to že v prihodnjem šolskem letu? Vzgojiteljice naših vzgojno-varstvenih organizacij bi zaslužile pritrdilen odgovor — že zaradi zgledne, edinstvene zavzetosti za nadaljnje izobraževanje. Razumeti in spoštovati moramo njihovo vztrajnost, da si priborijo tako izobraževanje. Saj , težkoverjamemo, dabi vsistemu j odprtih možnosti za nadaljnje izobraževanje ob delu in iz dela, j ki ga z usmerjenim izobraževanjem uresničujemo, ne bi bilo prostora tudi za nadaljnje izobraževanje vzgojiteljic. M. Ž.—J. V. Šolska reforma v Italiji Za slovenske šole nič novega Kaj se bo spremenilo v osnovni šoli? Obvezna osnovna šola se bo začela že s petim letom, ker bo zadnje leto otroškega vrtca obvezno (zdaj je obisk otroškega vrtca prostovoljen, otrok ga začne obiskovati s tretjim letom). Namesto pet let kot do zdaj bodo obiskovali učenci osnovno šolo- štiri leta. Predvidena je dvojna različna priprava osnovnošolskih učiteljev, in sicer za učitelje nižjih razredov osnovne šole, ki bodo poučevali vse predmete (učitelji razrednega pouka), in za učitelje višjih razredov osnovne šole, ki bodo usposobljeni za poučevanje posameznih predmetov (predmetni učitelji). Za vse učitelje je predvidena visokošolska izobrazba; do zdaj je zadostovala diploma dosežena na učiteljišču. Da bi odpravili nestalne učitelje, ki jih je v Italiji zelo veliko, bodo ponovno uvedli državne natečaje. Učitelji, ki imajo že večletno imenovanje, bodo imeli prednost pred drugimi in bodo postali stalni, če bodo na voljo prosta mesta. Vsi drugi se bodo morali udeležiti državnega natečaja. Tisti, ki bodo izpolnili pogoje, bodo imeli prednost. Italijanski prosvetni minister Bodrato je prve dni letošnjega leta sklical tiskovno konferenco in novinarjem razložil šolsko reformo, ki je v Italiji predvidena za šolsko leto 1982—1983. Najprej bodo reformirali višje srednje šole. tej bo sledila še reforma nižje srednje in osnovne šole. Podoben postopek je predviden tudi za profesorje srednje šole. Profesorji, ki so doktorirali na univerzi in imajo habilitacijo, bodo zasedli prosta mesta samo, če so imeli letno imenovanje in bodo postali stalni, vsi drugi pa bodo morali opraviti državni izpit, če bodo hoteli dobiti redno zaposlitev. Na srednji šoli je predvideno večletno poskusno uvajanje j novih učnih načrtov. Predvidena , je tudi reforma učnih načrtov za | osnovno šolo: uvedeni bodo novi J predmeti, drugi pa spremenjeni. Spremenjeno bo tudi poučevanje verouka na vseh šolah. Do zdaj so poučevali verouk še kla- i sično, zdaj pa naj bi ga imeli le v srednjih šolah. V osnovnih šolah in drugih družbenih ved. Veliko je še problemov, ki jih šolska reforma kot taka ne bo rešila. Na primer: uvesti bi bilo treba obvezno psihološko-peda-goško službo v otroške vrtce in jo izboljšati tudi v osnovnih in srednjih šolah. Veliko je še ] običnskih vrtcev, ki bi morali postati državni, zanje bi bilo treba j ustanoviti didaktična ravnateljstva, ki bi skrbela za delova- j nje samo otroških vrtcev. Zamejski Slovenci smo pričakovali od te reforme veliko; upali smo, da bo končno priznana slovenski šoli tista samostojnost, ki jo vsi težko pričakujemo. Toda minister o tem sploh ni spregovoril, na vprašanje slovenskega novinarja iz Trsta, ki je hotel vedeti, kaj se bo spremenilo za slovensko šolo, pa je odvrnil, da več, kot imajo zdaj Slovenci v deželi Furlaniji —Julijski krajini ne bodo imeli. Zato se bo boj slovenske manjšine še nadaljeval. MARKO PAULIN naj bi povezali ta predmet s poučevanjem zgodovine, zemljepisa Težave z matematiko v prvem letniku srednjega izobraževanja . - - —. — — - taj so povedali učitelji na seminarju razpravljamo '1 Zavod SR Slovenije za šolstvo je od 25.1. do 28.1.1982 pripravil v iubljani in Mariboru enodnevni seminar za učitelje matematike. Se-0 ?'nar je bil namenjen predvsem uvajanju novega učbenika Legiša, .talec, Zakrajšek — Matematika 1 za matematiko v skupni vzgojno-'i ^obrazbeni osnovi. S tega vidika je bil seminar dopolnilo k prejšnjim J^ajalnim seminarjem iz matematike ob pripravah na usmerjeno izo-taaževanje. Seminarja se je udeležilo več kot 200 učiteljev, ki so z živahno razpravo podprli prizadevanja za čim ustreznejše reševanje problematike - ta matematičnem vzgojno izobraževalnem področju v osnovni in Pednji šoli. I Uvodna informacija je zajela Prenovo pouka matematike v Snovni šoli, dopolnitve učnega ’• tačrta za matematiko v skupni ^gojno-izobraževalni osnovi in Pregled zastopanosti matema-:|ke v vzgojno izobraževalnih Programih srednjega izobraže-- tanja. Tem vprašanjem so učite-jj' poleg tega, kako obsežen naj P° novi učbenik, namenili tudi največ pozornosti. Za modernizacijo pouka matematike v osnovni šoli so v š. 1. 1975/76 do 1978/79 nastali novi 'lovenski učbeniki za matema-. od 5. do 8. razreda, v š. 1. j '977/78 do 1980/81 pa še učbe-. niki na razredni stopnji pouka, j ^es čas je potekala tudi sprem-•java uresničevanja učnega načrta in učbenikov, ki je bila izho-, dišče pri oblikovanju sedanjega Predloga novega učnega načrta za javno razpravo. Po novem Predlogu naj bi razbremenili učni , načrt, ki naj omogoča tudi za-• . kostno utrjevanje obravnavane ' I snovi. K tej razbremenitvi bo predvsem zmanjšujejo abstraktni način obravnave snovi, je nastal novi učbenik Legiša, Stalec, Zakrajšek — Matematika 1, medtem ko je Matematika 1 dr. F. Križaniča gradivo za diferenciacijo in individualizacijo pouka ter za poglabljanje in razširjanje znanja, še zlasti v naravoslovno matematični usmeritvi. Avtorji novega učbenika so na seminarju predstavili njegovo zasnovo, poudarek pa je bil na 3. zvezku učbenika, ki še nastaja. Novi učbenik je poskus takega uresničevanja učnega načrta, da bi bila matematika dostopna čim več učencem, ki se vpisujejo v srednje usmerjeno izobraževanje. Učbenik torej prav gotovo ni namenjen pouku matematike po skrajšanih programih srednjega izobraževanja, na drugi strani pa najbrž ne zadošča za bolj poglobljeno uresničevanje učnega načrta v naravoslovno-matematični usmeritvi. Učni načrt in učbenik namenjata precej pozornosti izravnavi znanja, ki ga učenci fotosekciji sami odkrivajo svet vsekakor pripomoglo tudi pred-yideno povečanje števila učnih od treh na štiri ure na teden v '■ razredu. V šolskem letu 1980/81 je ^avod SR Slovenije za šolstvo po | oklepu strokovnega sveta SR ^ovenije za vzgojo in izobraže-vanje preskušal ustreznost uč-nega načrta za matematiko v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi in predvidenega učbenika o/- Franceta Križaniča Matema-'■ka 1. Spremljanje pouka matematike je bilo v pomoč in 0Poro delu predmetne komisije Pb načrtovanju dopolnitev uč-n.ega načrta, ugotovitve, ki smo Ph pri tem zbrali, pa so vplivale ta odločitev o pripravi novega 1 učbenika za š. 1. 1981/82 in dale smeritev za njegovo snovanje (revija Vzgoja in izobraževanje, st' 6/1981). Na podlagi dopolnitev učnega tačrta za matematiko v skupni v?gojno-izobrazbeni osnovi, ki prinašajo iz osnovne šole. Kljub temu ali pa zaradi tega in še zlasti zaradi obsega na seminarju predstavljene geometrijske' vsebine pa bo učni načrt v večini vzgojno izobraževalnih programov še vedno težko v celoti uresničiti. Avtorji so pri snovanju 3. zvezka Matematike 1 upoštevali predvsem delovno znanje geometrije. Vektorji tako niso vtkani v temelje, temveč predstavljajo sklep geometrijske zgradbe. Že v začetku prevelike razlike v znanju Razprava učiteljev v Ljubljani in Mariboru ie bila usmerjena h konkretnim težavam pri pouku matematike, te pa v marsičem izvirajo tudi iz osnovne šole. Zato je pri zdajšnji prenovi učnega načrta za matematiko v osnovni šoli kako zelo pomembno zmanjšati obseg vse- bine in poenostaviti' nekatere metodične prijeme. Težave pri pouku matematike na začetku srednjega izobraževanja povzročajo velike razlike v znanju učencev. Veliko učiteljev na seminarju je zatrjevalo, da marsikateri učenec konča osnovno šolo s pomanjkljivim osnovnim znanjem iz matematike, ki izvira tudi iz zniževanja meril za pozitivno oceno. Treba je zagotoviti vse možnosti, da si bodo učenci lahko pridobili ustrezno znanje za uspešno delo pri pouku matematike na začetku srednjega izobraževanja. Učitelji srednjih šol pa morajo seveda z razumom in srcem pomagati učencem pri težavnem prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Na kongresu DMFA SFRJ v Budvi je bilo rečeno: »Dajmo učencem manj informacije, da jo bodo lahko globlje dojeli!« Data poziv ne sme ostati brez odmeva tudi pri snovanju matematike za skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo, je bilo izraženo v skrbi učiteljev glede obsega geometrije in v zahtevi po opustitvi dela obravnavane snovi ali prestavitvi te v 2. razred. To, da bodo tudi letos težave pri uresničevanju že dopolnjenega in poenostavljenega učnega načrta, pa kaže še nekaj: 3 ure pouka na teden za matematiko v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi, ki npr. glede na predlog skupnega programskega jedra v SFRJ (revija Obzornik za matematiko in fiziko, št. 1-2/1982) ni ambiciozno zasnovana, je premalo. Kalkulator: da ali ne? Učitelji so v razpravi želeli opredeliti tudi pravo mesto kalkulatorjev pri pouku matematike. Današnja predpostavka je, naj se učenci v osnovni šoli naučijo računati. V osnovni šoli naj torej kalkulatorja ne bi uporabljali in tudi potrebno ni. Seveda pa je kasneje kalkulator por memben in uporaben učni pripomoček, ki pa mora biti dosegljiv vsakemu učencu, ustrezati mora tako po ceni kot po primerni zasnovi. Učitelji pogrešajo več nalog različne težavnostne stopnje, vendar je bolj smotrno, da te naloge vključujemo v učbenik, kot pa da pripravimo posebno zbirko. Žal stara zbirka vaj za 1. razred gimnazije ne ustreza in je vprašanje, ali bo ponovno natisnjena. Predvidena pa je zbirka težjih matematičnih nalog. Učitelji so se na seminarju obvezali, da bodo svoje izkušnje pri pouku matematike po novem učbeniku posredovali Zavodu SR Slovenije za šolstvo. Tako želimo s skupnimi močmi prispevati k boljšemu pouku matematike. Poleg učnih načrtov za matematiko v skrajšanih in nadaljevalnih programih je za vzgojno izobraževalne programe srednjega izobraževanja priprav- ljeno 13 različic učnega načrta za matematiko. Po stopnjah zahtevnosti dela ima večina smeri na III. stopnji zahtevnosti 105 ur matematike, na IV. stopnji zahtevnosti 245 ur matematike, na V. stopnji zahtevnosti pa 420 ur matematike. Več kot 420 ur matematike najdemo v vzgojno-izo-braževalnih programih za učitelje naravoslovno-matematične smeri (472 ur), za računalništvo — smer programerski tehnik (525 ur) in v naravoslovno-ma-tematični usmeritvi (542 ur). V drugem letniku srednjega usmerjenega izobraževanja se matematika večinoma pojavlja s 70 ali 105 urami na leto, v nekaj vzgojno izobraževalnih programih pa s 140 urami. To kaže na precejšnjo raznolikost načrtov srednješolske matematične zgradbe in pri njenem postavljanju bo potrebno še veliko skupnih prizadevanj. ALEKSANDER COKAN Brez pravega znanja ne moreš usmerjati Poklicno usmerjanje v osnovni šoli je zahtevna naloga Poklicno usmerjanje v osnovnih šolah danes glede na cilje, naloge in vsebino, ki jo ima v vzgoji in izobraževanju, čedalje bolj prerašča v poseben sistem. . Kljub vsemu pa še zmeraj ugotavljamo, da sistem, ki nastaja, ni naj-boljšj. Preverjanja v praksi kažejo, da imajo pri poklicnem usmerjanju v osnovni šoli še zmeraj odločilno besedo starši, najvplivnejši motivi pa so osebni dohodki v poklicu, družbeni status poklica in njegova trenutna konjunkturnost. Ugotovitve neke raziskave kažejo, da se samo 6 odstotkov vprašanih ni z nikomer posvetovalo o izbiri poklica, okoli tri četrtine v vsakem rodu pa seje posvetovalo s starši. Nad četrtina se posvetuje z ljudmi, ki opravljajo kak poklic. Skrb pa vzbuja to, da tako malo mladine pri svojem odločanju za poklic prosi za nasvete učitelje in strokovnjake za poklicno usmerjanje. Poklicno usmerjanje naj bi prispevalo k popolnejšemu poklicnemu razvoju osebnosti na različnih stopnjah. Poklicni razvoj obravnavamo kot neločljiv del zamisli o vsestranskem razvoju osebnosti, vsestranski razvoj pa kot ideal, smoter vzgoj-no-izobraževalnega procesa, ki se postopno uresničuje ob splošnem in poklicnem izobraževanju človeka v njegovi celotni delovni in življenjski dobi. Poklicno usmerjanje v osnovnih šolah poteka glede na letne delovne načrte v vseh osmih razredih. Vendar šole na razredni-stopnji dokaj neorganizirano in sporadično predvsem poklicno vzgajajo in informirajo. Pri tem je dejavnost povečini pVepuš-čena učiteljevi pobudi in njegovemu posluhu za to problematiko. Veliko bolj se začno učitelji, učenci in starši zanimati za poklicno usmerjanje v zadnjih dveh razredih, saj so tedaj učenci tik pred poklicno odločitvijo. Dejavnost .spodbudi takrat tudi službe za poklicno usmerjanje pri samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje. Poklicno vzgajanje in informiranje na vseh stopnjah osnovne šole temeljita predvsem na avdiovizualnem informiranju (filmi, predavanja, ekskurzije). Osnovne šole še zmeraj premalo razmišljajo o poklicnem usmerjanju na podlagi resničnega doživljanja dela učencev in učenčevih resničnih delovnih sposobnostih in interesih, saj se le-ti pokažejo samo v določeni organizirani dejavnosti. Poklicno usmerjanje na posameznih osnovnih šolah načrtujejo, organizirajo in izvajajo mentorji poklicnega usmerjanja, ki vodijo posebne komisije ali pa neposredno usklajujejo delo z drugimi pedagoškimi delavci. Ti mentorji v šolah pa so precej različnih profilov: učitelji, svetovalni delavci, vodilni delavci. Po izobrazbi se torej mentorji zelo razlikujejo, za svoje delo pa bi morali biti posebej usposobljeni. Izkušnje so pokazale, da bi si morali mentorji poklicnega usmerjanja (pa tudi drugi peda- * goski delavci), pridobiti potrebno temeljno znanje in to znanje nenehno dopolnjevati. Potrebo po izobraževanju mentorjev poklicnega usmerjanja nakazujejo tudi družbeni dokumenti. Resolucija VIII. kongresa ZK Slovenije določa pri opredelitvi naloge osnovne šole na področju poklicnega usmerjanja tole: »Osnovna šola mora dajati učencem temeljno splošno znanje za življenje, samoupravljanje in delo ter temelj za nepretrgano izobaževanje. Oblikovati mora delovne navade učencev ih njihov odnos do dela ter jih z razvijanjem njjhovih sposobnosti in nagnjenj usmerjati v poklicno izobraževanje. Poklicno usmerjanje mora postati sestavni del vzgojno-izobraževalnega pro- cesa in vključevanja v delo.« (Podčrtal A. Š.) V zvezi z novo zasnovo s potrebami poklicnega usmerjanja in pripravo pedagoških delavcev za izvajanje poklicnega usmer-janja je pomembna tudi vsebina okrožnice Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje (8. 2. 1977), ki v drugi točki takole pojasnuje zahtevo po usposabljanju kadrov za potrebe poklicnega usmerjanja: »Kadrovske šole naj usposabljajo učitelje osnovnih in srednjih šol za izvajanje nalog poklicnega usmerjanja že med izobraževanjem za učiteljski loklic in skrbijo za njihovo permanentno izobraževanje.« (Podčrtal A. Š.) Koliko zmorejo mentorji in kaj je v resnici potrebno Poklicno usmerjanje je z vsemi svojimi podsistemi (poklicna vzgoja, informiranje in svetovanje) ena najpomembnejših, najobčutljivejših in najodgovornejših vzgojnih nalog, ki jih imajo pedagoški delavci. Pokazalo seje tudi, da je raven poklicnih aspiracij učencev odvisna od poklica in izobrazbe star- šev, od gmotnega položaja družine in kot nujne posledice — učnega uspeha. Ena opravljenih raziskav pa celo ugotavlja, da so otrokove poklicne in izobrazbene aspiracije precej bolj odvisne od socialno-ekonomskega položaja kot od inteligentnosti. Kaže, da na raven otrokovnih poklicnih aspiracij tudi v naših razmerah odločilno vpliva družinsko okolje, manj pa osebje, ki je za to poklicano. Tudi interesne dejavnosti kot preskus učenčevega dejavnega odnosa in pobudnik oblikovanja in razvoja otrokovih poklicnih interesov, niso organizacijsko in vsebinsko oblikovane po potrebah poklicnega usmerjanja; to je gotovo nujna posledica pomanjkanja delavcev (zlasti za teh- nično področje), pa tudi pomanjkljive usposobljenosti. Mentorji menijo, da vplivajo na poklicne odločitve še zmeraj predvsem starši (v 67,1 % primerov). To se u jema tudi z rezultati nekaterih raziskav; kot odločilni motivi so osebni dohodki v poklicu (63,1 %) in družbeni status poklica (41,1 %). Lahko torej sklenemo, da poklicno usmerjanje v osnovni šoli ni dovolj učinkovito in da ne zagotavlja najprimernejših poklicnih odločitev. Na dlani pa je, da imata pri tem velik delež prav nepoznavanje problematike in teoretična neusposobljenost osebja za tisto vzgojno nalogo, ki mu je zaupana. Zakaj se morajo mentorji nenehno usposabljati? Sedanje in prihodnje nosilce poklicnega usmerjanja (pedagoško in svetovalno osebje) je treba začeti organizirano izobraževati. Po ugotovitvah raziskav, študijskih programov in pregledov dela ugotavljam, da za zdaj zadovoljivo uresničujeta cilje in naloge poklicnega usmerjanja le šolski pedagog in psiholog. Glede na usposobljenost socialnih delavcev, njihovo predvideno vlogo v osnovni šoli in začrtan obseg dela (letni načrt dela) menim, da bi morali v prihodnje te delavce razbremeniti. Socialni delavci naj bi ne bili več mentorji poklicnega usmerjanja, ampak bi delovali le kot-člani komisij. Pedagoški delavci — mentorji poklicnega usmerjanja, bi morali dopolniti znanje glede na tele cilje: — Spoznavanje oblik in metod odkrivanja, razvijanja in spremljanja razvoja interesov, zlasti poklicnih interesov. (Opomba: S tem znanjem je treba seznaniti tudi vse druge pedagoške delavce.) — Dopolnitev pedagoškega znanja z osnovami andragoške znanosti glede na potrebe pri komuniciranju. — Poznavanje osnov pedagoške metodologije in statistike. Ko bi vsaj približno izenačili poprejšnje znanje mentorjev poklicnega usmerjanja, bi jih bilo treba začeti organizirano izobraževati v skladu z naslednjimi cilji: — Poznavanje metod preverjanja otrokovih resničnih delovnih interesov z dejavnostjo, z delom (pri pouku, interesnih dejavnostih in drugem delu). Pedagoško znanje je treba dopolniti s temeljnimi znanji iz ergodidak-tike. — Spoznavanje oblik in metod prosvetljevanja staršev učencev kot najvplivnejših subjektov poklicnega usmerjanja. Dopolnjevanje pedagoških znanj s temeljnimi znanji iz ka-drologije, zlasti zato, da bi laže premagovali neskladja med usmerjanjem učencev glede na sposobnosti, interese in potrebe združenega dela. — Poznavanje metodologije načrtovanja in spremljanja dela za potrebe poklicnega usmerjanja glede procesionalnosti in neprekinjeno povezanost akcij v osemletnem šolanju in usmerjanju. Glede na opisano problematiko so lahko nosilci izobraževanja mentorjev: kadrovske šole, vzgojno-izobraževalne organizacije, službe za poklicno usmerjanje (SIS za zaposlovanje). Zavod SR Slovenije za šolstvo. Kaj storiti? Če hočemo, da bodo v bližnji prihodnosti prevzeli mentorstvo poklicnega usmerjanja šolski pedagogi in šolski psihologi, morajo osnovne šole čimprej zagotoviti, da bo na njihovem območju dovoj svetovalnih delavcev. Glede na vse te cilje je treba opredeliti model permanentnega izobraževanja pedagoških in svetovalnih delavcev — mentorjev poklicnega usmer janja v osnovnih šolah s prilagojenim predmetnikom. Mentorji naj se temeljiteje kot doslej povezujejo z vzgojno-var-stvenimi organizacijami in šolami srednjega usmerjenega izobraževanja glede na potrebe poklicnega usmerjanja. ALOJZ ŠIREC Privlačna oblika vzgoje mladih bralcev Kako pripravimo in usmerjamo tekmovanja za bralno značko Zadnje čase se povečuje vsestransko zanimanje 'za mladega bralca. Mladega bralca proučujejo psihologi, ki žele spoznati, kako otrok podoživlja lepote, spoznava resnice, kako si oblikuje moralne norme tudi ob branju knjig, pedagogi, učitelji, ki si močno prizadevanje, da bi usmerjali otroka h knjigi, vzgojitelji, ki že v predšolski dobi zbujajo zanimanje za knjigo, starši, ki otroka spodbujajo k branju, sami pisci knjig, mladinski tisk, zveze prijateljev mladine, razni mediji idr. In če bi vsi dejavniki skladno delovali, bi uspešno vplivali na celostno vzgojo mladega bralca. Za vzgojo mladega bralca je izredno pomembno tudi družinsko okolje, spodbude in zgled staršev. Pobude staršev vplivajo na otrokov razvoj, šolsko uspešnost in otrokov odnos do šole in knjige. Starši, če so poučeni o prizadevanjih šole glede branja, tudi za bralno značko, so lahko odlični sodelavci. Učitelj jih mora že ob začetku šolskega leta seznaniti, katere knjige naj bi otrok prebral in katere knjige priporoča. Ob navajanju k branju in spoznavanju koristnosti knjig se starši ne bi smeli zatekati k prisii- li. Otroku npr. nagrmadijo kopico kupljenih knjig, ki naj bi jih prebral v določenem času. Kaj dosežejo? Negativen učinek, odpor do knjige. Starši bodo imeli uspeh ob tesnem sodelovanju s predšolskimi ustanovami, s šolami, s knjižnicami in z množičnimi občili, ki si vsak po svoje prizadevajo oblikovati pravilen odnos do knjige — dati pravo knjigo v otrokove roke ob pravem časul Otrokova čustvena navezanost na knjigo se oblikuje tudi v vzgojno-varstvenih organizacijah. Vzgojiteljice si vsestransko prizadevajo, da bi se otrok vživel v svet literature. In prav je tako! Kažipot najboljših knjig za otroke Zdaj ni več šole v Sloveniji, kjer bi vsako leto znova otroci ne brali za bralno značko. Branje za bralno značko je oživelo tudi v slovenskih šolah zunaj naše matične domovine in celo med zdomci. Veseli ugotavljamo, da se prav po zaslugi bralnih značk mladi bralci čedalje bolj poglab- torjev, slavistov, učiteljev razredne stopnje in knjižničarjev, če ne bi otrok navduševali za branje, jih usmerjali in uporabljali privlačnih oblik vzgoje mladega bralca. Branje za značko mora biti sistematična in organizirana vzgoja mladega bralca v vseh obdobjih osnovne šole. Doslej je bilo po naših šolah veliko nejasnosti, nedoslednosti, improvizacije in formalnosti. Otroci so izpolnili pogoje za bralno značko, a je niso prejeli, ker šolska vodstva značk niso pravočasno naročila. (Naročiti jih moramo najpozneje do 10. marca pri Zvezi bralnih značk Slovenije, Miklošičeva 16, Ljubljana.) Glede bralnih značk je bilo veliko nejasnega. Učenci sb bili razdeljeni po starostnih stopnjah. Za značko so brali vsako drugo leto. vmes pa so prejeli priznanje ali knjigo. Vsaka šola si je torej krojila pravilnik po svoje. Dogajalo se je tudi, da so posamezni učenci, ki so prebrali več, kot predpisuje tekmovanje za bralno značko, prejeli poleg značke še posebne knjižne nagrade. To je neke vrste razvrednotenje bralne značke in ni vzgojno do tistih, ki so tudi izpolnili pogoje in prejeli samo značko. Nagrada za branje je značka! Tisti, ki so pri učenju Najraje imam pravljice! seznam knjig, ki jih priporočamo za domače branje. Na seznamu mora biti več knjig, kot jih mora udeleženec tekmovanja prebrati, tako da lahko izbira, katera dela bo prebral. Odbor bralnih značk na šoli naj upošteva tretjino del iz republiškega seznama, za vsa druga dela se odločajo učenci sami glede na število knjig v šolski knjižnici. V seznam moramo uvrstiti vsaj eno delo pisatelja ali pesnika, po katerem se značka imenuje. Uveljavlja se drugačna, boljša organizacijska oblika branja za značko. Vsaka šola se odloči za tri značke: 1. razred — Cicibanova srebrna; 2. razred —Cicibanova zlata; 3. razred — bronasta izbranega pisatelja; 5. razred — srebrna izbranega pisatelja; 7. razred — zlata izbranega pisatelja — 4. razred — bronasta izbranega pesnika; 6. razred —srebrna izbranega pesnika; 8. razred — zlata izbranega pesnika. Vrstni red je lahko tudi zasukan. da je prej pesnik, potem pisatelj. Izbira ne bo težka, če imamo že 28 bralnih značk. Vsaka šola bi morala imeti pravočasno seznam, da se odloči za značke. Lahko pa tudi vsakih šest let menjamo bralno značko pesnika in pisatelja. Lepo bi bilo, da bi si mentorji in organizatorji izmenjavali izkušnje in tako prispevali k iskanju vedno novih in privlačnih oblik pri vzgoji mladega bralca. Mentor nevsiljivo vodi mlade bralce v iskanje vrednot v knjigi in jih skuša usmerjati, da si bodo ustvarili svojo pot, svoj svet, svoj način dojemanja in oblikovanja sveta okrog sebe. Za Cicibanovo bralno značko preberejo šolarji tri dela, bralci od 3. do vključno 6. razreda pa po pet del, 7. in 8. razreda sedem del. Ponekod so bili pogovori o prebranih delih sprva samo enkrat na leto. Solar je prebral ponavadi štiri do sedem knjig, med njimi tudi pesniško zbirko, in se javi! učitelju. To je bilo zelo zamudno za učitelja in dostikrat zelo mučno za učenca, saj je moral zbrati ves pogum, da se je javil. Pogovori so učinkovali kot izpiti, spraševanje brez konca in kraja... Verjetno je tudi to eden izmed vzrokov, da je čedalje manj bralcev na višji stopnji; to pa zaskrbljuje, saj se prav v tem času že oblikuje mlad bralec. O vsaki knjigi se pogovarjajmo sproti, ko je bralcu vsebina prebranega dela še sveža. Zelo pomemben je tudi prostor. Če se le da, zapustimo učilnico in najdimo primeren prostor (knjižnica. pionirska soba itd.). Na pogovor povabimo več bralcev. Posedemo se okrog mize, na katero smo položili knjige, o katerih se bomo pogovarjali. Za pogovorni toliko pomembna vsebina kot posamezen lik iz del, prizorišča, glavne misli in moralno vrednotenje kakega dejanja ali časa. Takih pogovorov naj bo več na leto, po vsaki prebrani knjigi. Prav pogovor-o knjigi je lahko eno izmed izhodišč za literarno podoživljanje. Kaj pa zapiski? Vemo, da je pisanje obnov najtežja oblika spisja. In taka zahteva bi zagotovo odbijala mladega bralca. Učenec naj le ima zvezek, v katerega bo zapisoval, kaj je prebral (zaradi svoje evidence), lepe misli, oznake avtorja, morda glavne osebe, čas in kraj dogajanja in kratko vsebino. V ospredju je iskanje vrednot in poištenje bralca z junaki v knjigi. Ali se lahko prijavi za bralno značko učenec kateregakoli razreda? Da! Vendar pa prejme značko, ki je veljavna za določen razred. Ne more pa dobiti značk poprejšnjih razredov, pa čeprav je prebral določena dela. Kaj pa tisti, ki se javijo, pa knjig ne preberejo? V tej akciji moramo biti dosledni. Takim pohvalimo zlasti tiste učence, ^ so vztrajali in v letih šolanj! osvojili vse bralne značke. posebno priznanje takim učen cem podelimo lahko še Cankaf jevo ali Prešernovo značko. N1 izbiro imamo skorajda tridesi1 bralnih značk raznih pesnikov it pisateljev. učencem ne smemo spregledati' in oprostiti. Povejmo jim le, naj knjige preberejo, saj se bomo pozneje še zbirali pri skupnem pogovoru o prebranem delu. Slovesna podelitev značk Praznik značk, praznik knjige, naj bo povezan z obiskom pisatelja, pesnika ali ilustratorja, urednika, igralcev idr. Pomembno je, da se mladi bralci srečajo z raznimi ustvarjalci knjige in se pogovarjajo z njimi. Ne čakajmo le na maj in junij. Priporočamo pravočasen dogovor za obisk.*Na teh slovesnostih Z mladimi bralci lahko pripra. vimo tudi literarne nastope, kf berejo svoje stvaritve. Lahko ji* popeljemo na literarnoekskurzi jo, na ogled kakšne založbe, ti skarne. priredimo razstave knji: ali razstave del o življenju pc snika ali pisatelja, ki so ga mlad spoznali ob branju. Vsi si želimo, da bi knjiga pt mladih bralcih bolj zaživefa: n: le v osnovni šoli. .temveč tu*i tedaj, ko bo človek iskal pota! življenje in se bo v resnici zave dal. kako pomembna je kultur branja. VIDA BLAŽKO Pomagajmo učencem iz labirinta neuspešnosti Kako navežemo stik z učencem in vplivamo na kolektiv Ijajo v knjige. Prav bralna značka in mentorjeva zagretost veliko prispevata k uspešnosti te dejavnosti. Še posebej pa je treba omeniti knjižno zbirko, razvrščeno po razredih, MOJA KNJIŽNICA. Mladi bralci pa po svoje tudi oblikujejo seznam najboljših knjig, ki izhajajo v zbirki ZLATA KNJIGA. Nastali so seznami najboljših knjig, primerni h za otroke določene starosti od prvega razreda. Knjige v prozi in poeziji. Vendar pa vsi številni seznami knjig in knjigic. bogate ilustracije in druga literatura ne bi pomenili veliko, če ne bi bilo po šolah navdušenih men- Zveza prijateljev mladine občine Nova Gorica je 25. februarja sklicala vse mentorje bralnih značk iz osnovnih šol in predstavnike zavoda za šolstvo organizacijske enote Nova Gorica. Ugotovili so, da je branje za značko na vseh šolah te občine zelo uspešno. Po zaslugi zavzetih mentorjev je vsako leto več mladih bralcev. Na svojem prvem posvetu so ugotovili, dg branje za značko ni doslej organizacijsko zaživelo v občinskem merilu. Šole so bile med seboj premalo povezane. Izvolili so nov občinski odbor za bralne značke, ki bo deloval pri Zvezi prijateljev mladine. V tem odboru bodo poleg mentorjev osnovnih šol tudi predstavniki srednjega šolstva, ker bi bilo prizadevni, naj le prejmejo knjižno nagrado ob koncu šolskega leta. Toda branje za značko naj bo le eno izmed meril za knjižno nagrado. Kako naj poteka tekmovanje za bralne značke Že takoj v začetku šolskega leta objavimo seznam del, ki naj bi jih mladi bralci po starostnih stopnjah prebrali. S tem seznamom mora biti seznanjen vsak učenec, starši, knjižničar, učitelj, ki dela v oddelku podaljšanega bivanja, in drugi. Objavimo tudi prav, da bi z novim šolskim letom na Goriškem zaživelo branje za značko tudi v usmerjenem izobraževanju. V odboru bo delovala tudi komisija za bralne značke, ki se bo povezovala z zamejstvom, predvsem goriškim. Na posvetu so razpravljali tudi o predlogu pravilnika o bralnih značkah, ki med drugim predvideva ustanavljanje odborov bralnih značk po šolah. Odbori bi poleg številnih organizacijskih nalog s pomočjo mentorjev spodbujali mlade bralce k poglobljenemu branju domačih in tujih de! in sposobnost, da bo mladi bralec zna! knjigo prav Vrednotiti in si jo vzel kot trajno potrebo, tudi pozneje, ko bo predvsem samostojno zaživel. V. B. Kako pomembno je, da učenec doživlja uspehe v šoli, nam je nakazala tov. B. Krvina v članku, objavljenem v 3. številki Prosvetnega delavca, jaz pa bom opisala nekaj izkušenj, kako naj učitelj ravna z učno neuspešnim učencem, kako naj z njim ustvari dobro čustveno povezavo. Vemo, -da je učno neuspešen učenec pogosto na robu socialnega prostora v razrednem kolektivu ali celo zunaj njega. Poleg tega, da se težje uči, pogosto tudi moti učitelja in sošolce. Začno ga obravnavati pri razrednih urah in konferencah. Tako doživlja učenec pritisk uči-teljev, sošolcev in staršev . Kar naprej posluša očitke: Zakaj se ne učiš? Nimaš delovnih navad. Tepeš se. špricaš šolo, zamujaš pouk. Odrasli valimo krivdo za neuspeh predvsem nanj, češ da noče delati. Ne pomislimo pa, da se je učenec znašel v začaranem krogu, iz katerega si sam ne zna pomagati. Učnim težavam se pogosto priključijo še čustvene. Tak učenec ne mara šole, izmika se učenju in se uveljavlja na negativnih področjih. Naredimo si načrt za delo z učno neuspešnim učencem Načrt vsebuje tele naloge: :— Z učno neuspešnim učen- cem moramo ustvariti in obdržati dober stik. — Vplivajmo na razredni kolektiv, da učenca sprejme, mu izkazuje socialno varnost in potrjuje uspešnost. — Odkrivajmo vrzeli v znanju, navajajmo učenca na delovne navade in pravilne tehnike učenja. — Dvigajmo raven aspiracije. — Razvijajmo motivacijo za delo in potrjujmo uspešnost. — Navezujmo pozitivne stike s starši. Širše bi spregovorila o prvih dveh nalogah, ki sta podiaga za nadaljnje uspešno delo: Kako učitelj ustvari in vzdržuje dober stik Učitelj naj sprejme učenca takega, kot je, z vsemi njegovimi osebnostnimi in vedenjskimi vzorci. Neustrezne vedenjske vzorce v začetku tolerira. Za ustvarjanje stika je priporočljiva igra, pa naj gre za učenca v prvem ali višjem razredu. Učenec naj v začetku sodeluje v skupinski igri. igra naj bo izbrana tako, da je uspeh zelo odvisen od sreče, da se ta enakomerno porazdeli med vse igralce. Izgiedi iger: Človek ne jezi se. Domino, Memory, podiranje kegljev, prenašanje balonov na iztegnjeni dlani ali na loparju. Učitelj nadalje ustvarja stik z igro — individualno. Učenec mora dobiti zaupanje vase, da je v igri uspešen in dp je igra prijetna. Učitelj naj vodi igro tako, da si bo učenec čedalje bolj prizadeval za uspeh. Primerne igre: Na en, dva tri; Push; Stay alive. fVse naštete igre si lahko ogledate na Osnovni šoli heroj Veljko Vlahovič, Koseze.) Tako lahko učitelj z igro naveže stik. Zelo pomembno pa je, da tak dober stik tudi obdrži. Učitelj v pliva na razredni kolektiv Da se učno neuspešen otrok lahko znajde na obrobju razrednega kolektiva, sem že omenila. Upam pa si trditi, da ima kolektiv do sošolca takšen odnos, kakršnega ima učitelj. Učenci po učiteljevih besedah, kretnjah in dejanjih vrednotijo drug drugega. Kaj naredi učitelj? S sociogramom ugotovi, kakšno mesto v razrednem kolektivu ima učno neuspešen učenec in s katerimi sošolci bi morda lahko navezal stike. Učitelj je pozoren na učenčeva »močna področja«. Močno področje je tista dejavnost, ki se je ' otrok rad loteva in je ob njej uspešen. To je lahko: petje, risanje, športne igre, igranje na in- strument, zbiranje znamk .al' značk. Na šoli ali zunaj nje poiščf možnosti za vključevanje v inK' resno dejavnost, ki učenca zank ma. Spodbuja ga, da v tej dejav' nosti tudi vztraja. Učenec naj bo v razredu čim večkrat dejaven. Pomaga mi obešati slike, ureja panoje, raZ' deljuje mladinski tisk, menj! plošče na gramofonu... Učitelj vpliva na sošolce: — Pove jim, da ima njihov sfl' šolec nekatere težave. — Te težave mu bodo poska šali pomagali odpraviti vsi. — Učence, ki imajo isto po’ do šole, poprosi, da sprejme)1' sošolca v svojo skupino. — Učenec naj sedi čim bliž‘ učitelju. Sedežni red določi takOi da mu olajša stike s sošolci. — Svetuje, naj učenci pripa vedujejo, kaj je kdo dobrega sta ni, ne pa tožarijo. S takim načinom dela učitell doseže, da prihaja v razrednen1 kolektivu do čimveč pozitivnil1 interakcij. Učenec naj uvidi, da ga ca nimo kot osebnost,, da prizna' varno njegov delež, ki ga je zrna žen dajati v razrednem koiekti; vu. Spozna naj, da smo mu volja1 pomagati in iskati poti, ki vodij0 iz labirinta neuspešnosti. ERIKA FEKBAR Bralne značke na Goriškem POSEBNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZA PEDAGOŠKO USMERITEV OBJAVE SKUPŠČINE IN ODBORA ZA KADROVSKA VPRAŠANJA VSEBINA: 1. Statut Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev 2. Seznam podpisnic samoupravnega sporazuma o ustanovitvi PIS za pedagoško usmeritev 3. Pravilnik o štipendiranju učencev in študentov pedagoških smeri izobraževanja S Ljubljana, dne 15. marca 1982, št. 3 Odbor za kadrovska vprašanja in skupščina PIS za pedagoško usmeritev sta povabila konec decembra 1981 uporabnike in izvajalce k javni razpravi o osnutku statuta Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. K javni razpravi so bili povabljeni neposredno vsi uporabniki in izvajalci Skupnosti, konference delegacij in zbori izvajalcev drugih posebnih izobraževalnih skupnosti. Skupščina je prejela do poteka roka in po njem iz javne razprave okrog trideset pisnih in ustnih pripomb, ki jih je proučil odbor za kadrovska vprašanja. To so predvsem pripombe k spremembam delegatskega sistema in k preoblikovanju konferenc delegacij. Odbor se je povezal za razpravo tudi s strokovnim svetom Posebne izobra- ževalne skupnosti za pedagoško usmeritev, Skupnostjo otroškega varstva Slovenije, s Telesnokulturno skupnostjo Slovenije, Skupnostjo glasbenih šol Slovenije, Posebno izobraževalno skupnostjo za kulturo in z drugimi. V vabilu k javni razpravi je odbor opozoril razpravljavce na nekatera vprašanja, ki naj bi jim namenili še posebno pozornost. Izjavne razpraveje bilo mogoče razbrati, da so bile konference delegacij v nekaterih okoljih premalo povezane, premalokrat so sklicevale delegate in jih slabo obveščale. Po pripombah, mnenjih in pobudah je odbor dopolnil in izoblikoval besedilo predloga statuta, ki ga objavljamo v tej številki Objav. Prečiščeno in dopolnjeno besedilo naj bi sprejela skupščina Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev na naslednji seji, ki bo predvidoma konec marca. PREDLOG februar 1982 Na podlagi 31. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne izo- rabnikov in izvajalcev v skupščini Posebne izobraževalne skupnosti za pedago- braževalne skupnosti za pedagoško usmeritev v SR Sloveniji, sklenjenega dne ško usmeritev v SR Sloveniji na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev 30. 9. 1980, in v skladu s 47. členom zakona o svobodni menjavi dela na po- dne... sprejeli dročju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/1980) so delegati upo- Statut Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev v SR Sloveniji (v-nadaljnjem besedilu: Skupnost) je ustanovljena s samoupravnim sporazu-' mom, ki so ga v skladu z zakonom sklenili delavci TOZD in delovnih skupnosti, ki opravljajo dejavnost predšolskega varstva in vzgoje, osnovnega izobraževanja, usmerjenega izobraževanja, izobraževanja in usposabljanja razvojno motenih otrok in mladoletnikov, izobraževanja odraslih, dejavnost domov za učence oziroma študente ali drugo dejavnost, in so trajneje zainteresirani za usmejreno izobraževanje v pedagoški usmeritvi kot uporabniki ter delavci v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, ki izvajajo vzgojno-izobraževalne programe pedagoške usmeritve, in delovni ljudje, v društvih pedagoških delavcev in društvih prijateljev mladine kot izvajalci. Člani Skupnosti so delavci in drugi delo.vni ljudje, ki so po svojih temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih ali društvih (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) sklenili samoupravni sporazum iz prvega odstavka tega člena ali pa pristopili k statutu. Skupnost 2. člen ugotavlja in usklajuje posamične in skupne potrebe in interese članov Skupnosti ter splošne družbene potrebe in interese na področju usmerjenega izobraževanja. Posebej še v pedagoški usmeritvi; sprejema programe za uresničevanje skupnih interesov in za zadovoljevanje skupnih potreb; — načrtuje dejavnost usmerjenega izobraževanja pedagoške usmeritve, usmerja razvoj organizacij združenega dela iz te dejavnosti ter po potrebi ustanavlja nove v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti; — sprejema vzgojno-izobraževalne programe pedagoške usmeritve in sodeluje pri oblikovanju drugih vzgojno-izobraževalnih programov, ki so pomembni za zadovoljevanje kadrovsko-izobraževalnih potreb članov Skupnosti; - sodeluje z uporabniki in izvajalci v drugih posebnih izobraževalnih skupnostih ter v občinskih izobraževalnih skupnostih pri sprejemanju programov in planov skupnega pomena; — uresničuje svobodno menjavo dela med uporabniki in izvajalci v Skupnosti ali po njej; združuje dela in sredstva za izvedbo dogovorjenih planov oziroma programov; — ureja druge zadeve skupnega pomena za člane Skupnosti; usklajuje vzgojno-izobraževalne dejavnosti s temi programi in interesi; — zadovoljuje te potrebe in uresničuje te interese s svobodno menjavo dela; se sporazumeva z drugimi posebnimi izobraževalnimi skupnostmi o zagotavljanju tistega dela svojih potreb po usmerjenem izobraževanju, ki se uresničuje v teh skupnostih. 3 člen Skupncst deluje pod imenom: Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev v SR Sloveniji. Sedež Skupnosti je v Ljubljani, Aškerčeva 9. 4. člen Skupnost kot pravna oseba nima trajnih sredstev. V pravnem prometu uporablja združena sredstva uporabnikov in izvajalcev v mejah, ki jih določajo samoupravni splošni akti, sprejeti v Skupnosti, V mejah iz prejšnjega odstavka Skupnost lahko prevzema odgovornost do drugih. 5. člen Kadar za nastopanje v imenu Skupnosti v posamezni zadevi skupščina ne pooblasti drugega delegata, predstavlja Skupnost predsednik skupščine, če je ta odsoten ali zadržan, pa podpredsednik skupščine. Glede na svoje pooblastilo iz prejšnjega odstavka sme predsednik skupščine pooblastiti drugega delegata s stalno funkcijo v skupščini, da predstavlja Skupnost v določeni zadevi. 6. člen Predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine, opravlja kot zastopnik Skupnosti pravna dejanja ter zastopa Skupnost pred sodišči in drugimi organi v zvezi s sklenitvijo in uresničevanjem samoupravnih sporazumov, sklenjenih v Skupnosti, pa tudi v zvezi z odločitvami skupščine. V izvršilnih zadevah, o katerih na podlagi tega statuta odloča posamezen organ skupščine, zastopa Skupnost predsednik tega organa, če je predsednik odsoten ali zadržan, pa njegov namestnik. Predsednik skupščine in predsednik njenega organa smeta dati v mejah sv6- jih pooblastil drugi osebi pisno pooblastilo za posamična določena pravna dejanja. Predsednik odbora skupščine sme s soglasjem skupščine \ mejah svojih pooblastil prenesti opravljanje določenih vrst pravnih dejanj na določenega delavca delovne skupnosti oziroma upravnega organa, ki opravlja /a Skupnost določena administrativno-strokovna, tehnična in tem podobna dela. 7. člen Štampiljka Skupnosti je okrogle oblike z napisom: Posebna izobraževalna skupnost /a pedagoško usmeritev v SR Sloveniji. Ljubljana. 1 8. člen Skupnost je združena z drugimi posebnimi in z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v Izobraževalno skupnost Slovenije. Člani Skupnosti sodelujejo po svojih delegatih v skupščini in drugih Organih Izobraževalne skupnosti Slovenije v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slovenije in njenim statutom. 9. člen Za reševanje.sporov, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v Skupnosti, lahko člani Skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovijo arbitražo. Če arbitraža ni ustanovljena ali če stranke v sporu niso sklenile samoupravnega sporazuma o njeni ustanovitvi, je za reševanje sporov iz prvegaodstavka tega člena pristojno Posebno sodišče združenega dela zapodročje izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji v mejah stvarne pristojnosti, določene s samoti-pravnim sporazumom o ustanovitvi tega sodišča (Uradni list SRS. st. lh/78). II. SESTAVA SKUPŠČINE K), člen Skupščina Skupnosti je sestavljena iz zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Zbor uporabnikov’ sestavljajo delegati delavcev in drugih delovnih ljudi, ki so v Skupnosti uporabniki vzgojno-izobraževalnih storitev. Zbor izvajalcev sestavljajo delegati delavcev, učencev in študentov vzgojno-izobraževalnih organizacij, ki v Skupnosti izvajajo vzgojno-izobraževalne programe v pedagoški usmeritvi, ter delegati delovnih ljudi in občanov, združenih v društvih, ki s svojo dejavnostjo uresničujejo določene vzgojno-izobra-žeValne smotre na področju izobraževanja delavcev. 1 I. člen V zboru uporabnikov je 33 delegatskih mest. i Delegacije, izvoljene v skladu z zakonom v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih uporabnikov, se za delegiranje skupnih delegatov v zbor uporabnikov združujejo v konference delegacij. Konference delegacij oblikujejo: L delegacije organizacij za predšolsko vzgojo in varstvo. II. delegacije osnovnih šol, UL delegacije organizacij za usmerjeno izobraževanje, ki so združene v posebnih izobraževalnih skupnostih, IV. delegacije organizacij za izobraževanje odraslih, V. delegacije.Jemeljnih organizacij in delovnih skupnosti, ki opravljajo tele-snokulturne dejavnosti. VI. delegacije nižjih glasbenih šol Slovenije. 12. Jen Za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov se oblikujejo: I. Konferenca delegacij za predšolsko vzgojo in varstvo: 1. Celje (Žalec, Šmarje, Šentjur, Tjtovo Velenje, Laško, Ravne na Koro-škem, Slovenj Gradec), 2. Idrija (Tolmin, Nova Gorica, Ajdovščina), 3. Ljubljana (Logatec, Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Vrhnika, Trebnje, Litija, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje, Domžale, Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka), 4. Maribor (Ormož, Ptuj, Lenart, Slovenska Bistrica, Radlje, Slovenske Konjice, Dravograd), 5. Koper (Postojna, Ilirska Bistrica, Piran, Izola, Sežana), 6. Novo mesto (Brežice, Sevnica, Metlika, Krško, Črnomelj), 7. Murska Sobota (Lendava, Ljutomer, Radgona), II. Konference delegacij osnovnih šol:' 1. Ljubljana Vič-Rudnik (Ljubljana Center, Logatec, Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Vrhnika, Trebnje, Cerknica). 2. Ljubljana Bežigrad (Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Litija, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje, Domžale) 3. Maribor (Ormož, Ptuj, Lenart, Slovenska Bistrica, Radlje, Slovenske Konjice), 4. Celje (Žalec, Šentjur, Šmarje, Laško) 5. Koper (Sežana, Izola, Piran, Ilirska Bistrica, Postojna) 6. Nova Gorica in Ajdovščina 7. Novo mesto (Brežice, Sevnica, Metlika, Krško, Črnomelj), 8. Kranj (Radovljica, Jesenice, Kamnik. Škofia Lokal 9. Ravne (Titovo Velenje, Slovenj Gradec, Dravograd). 10. Murska Sobota (Lendava, Ljutomer, Radgona) 11. Tolmin in Idrija. III. Delegacije organizacij za usmerjeno izobraževanje, ki so združene v posebnih izobraževalnih skupnostih: 1. Konferenca delegacij izvajalcev gozdarstva in lesarstva 2. Konferenca delegacij izvajalcev agroživilstva in delavcev gostinsko-turi-stičnih poklicev. 3. Konferenca delegacij izvajalcev prometa in zvez in ekonomske usmeritve, 4. Konferenca delegacij izvajalcev elektro stroke, kovinarsko-predelovalne industrije, metalurgije, rudarstva, geologije in gradbeništva 5. Konferenca delegacij izvajalcev kulture, tiska in papirja 6. Konferenca delčgadj izvajalcev tekstilne in usnjarske stroke, 7. Konferenca delegacij izvajalcev kemije, farmacije, nekovin in zdravstvenega varstva, 8. Konferenca delegacij izvajalcev družboslovnih usmeritev, 9. Konferenca delegacij izvajalcev v Izobraževalni skupnosti Slovenije organizacij za usposabljanje in druge izobraževalne organizacije, ki v njej imenujejo delo. IV. Delegacije organizacij za izobraževanje odraslih V. Delegacije temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, ki opravljajo tele-snokulturno dejavnost: 1. Ljubljana — Zveza telesnokulturnih organizacij Ljubljana 2. Celje — Zveza telesnokulturnih organizacij Celje 3. Maribor — Zveza telesnokulturnih organizacij Maribor 4. Koper — Zveza telesnokulturnih organizacij Koper VI. Delegacija nižjih glasbenih šol Slovenije Vsaka konferenca delegacij iz prejšnjega odstavka ima v zboru uporabnikov eno delegatsko mesto. Konference delegacij se oblikujejo po samoupravnem sporazumu o oblikovanju konferenc delegacij. Če se za območje konference delegacij iz prvega odstavka tega člena organizira enota Skupnosti s samoupravnim sporazumom organizira v enoto, da zbor uporabnikov skupščine enote prevzame funkcijo konference delegacij v zbor uporabnikov skupščine Skupnosti. ' 13. člen Delegacije uporabnikov, ki oblikujejo konferenco zaradi delegiranja skupnih delegatov, morajo s samoupravnim sporazumom določiti način delegiranja teh delegatov ter način usklajevanja stališč in oblikovanje smernic za njihovo delo. . V konferenco delegacij za delegiranje skupnega delegata v zbor uporabnikov delegira vsaka delegacija praviloma po enega delegata. S samoupravnim sporazumom o oblikovanju konference pa je mogoče določiti tudi: — da delegacije temeljnih organizacij z večjim številom delavcev delegirajo v konferenco dva ali več delegatov; — da delegacije temeljnih organizacij in delovne skupnosti delegirajo konferenco enega skupnega delegata. 14. člen V zboru izvajalcev je 28 delegatskih mest. Delegatska mesta v zboru izvajalcev so razporejena takole: 1. Srednja pedagoška šola Ljubljana 2. Pedagoška šola Maribor 3. Pedagoški šolski center Celje 4. Srednja šola tehniške, naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne na Koroškem 5. Šolski center »Vojvodina« Tolmin in dislocirana enota pri šolskem centru v Idriji 6. Gimnazija Kranj 7. Srednja šola pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve Novo mesto 8. Srednja ekonomska, naravoslovno-matematična in pedagoška šola Brežice 9. Srednja pedagoška in naravoslovno-matematična šola Koper 10. Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota 11. Šolski kovinarski center Lendava (dvojezična pedagoška šola) 12. Srednja vzgojiteljska šola Ljubljana 13. Pedagoška akademija Ljubljana (smeri razredni pouk, predmetni pouk in specialna pedagogika z enotami) 14. Pedagoška akademija Maribor (TOZD razredni pouk z enotami) 15. Pedagoška akademija Maribor (TOZD predmetni pouk) 16. Filozofska fakulteta Ljubljana (jezikoslovje, ro- 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 2 delegatski mesti 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 17. Filizofska fakulteta Ljubljana (družboslovje: sociologija, filozofija, zgodovina, geografija, primerjalna književnost) 18. Filozofska fakulteta Ljubljana — pedagogika in psihologija , 19. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana — TOZD matematika in mehanika — pedagoška usmeritev 20. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana — TOZD fizika — pedagoška usmeritev 21. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana — TOZD kemija in kemijska tehnologija — pedagoška usmeritev 22. Biotehniška fakulteta Ljubljana — TOZD biotehniški oddelek — pedagoška usmeritev 23. Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ljubljana (smer splošna ljudska obramba in smer samoupravljanje s temelji marksizma) — pedagoška usmeritev 24. Visoka šola za telesno kulturo Ljubljana 25. Družbene organizacije in društva s področja pedagoških dejavnosti 26. Delegacija domov Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev (Dom učencev Niko Pirnat, Dom učencev Majde Vrhovnik, Dom učencev Majde Šilc, Dom učencev Svetozar Markovič) 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 2 delegatski mesti 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 15. člen Delegati so delegirani za posamezno zasedanje skupščine oziroma za posamezno ločeno sejo zbora, ki je sklicana tedaj, ko ne zaseda skupščina. V zbor uporabnikov je lahko delegiran vsakdo, ki je v skladu z zakonom izvoljen v posebno, združeno ali splošno delegacijo za delegiranje delegatov v SIS. Kjer funkcijo delegacije v skladu z zakonom opravljajo vsi delovni ljudje, je za zbor uporabnikov lahko delegiran vakdo, ki sme biti po zakonu izvoljen v delegacijo. V zbor izvajalcev je iz vzgojno-izobraževalne organizacije lahko delegiran vsak delavec in učenec oziroma študent, ki je član njenega sveta, oziroma delegacije za zbor izvajalcev, kadar selakšna delegacija oblikuje na podlagi statuta ali drugega samoupravnega splošnega akta vzgojno-izobraževalne organizaci- V društvu je v zbor izvajalcev lahko delegiran vsak član s statutom določenega organa, ki opravlja funkcijo delegacije za zbor izvajalcev. Ne glede na prejšnje določbe tega člena ne more biti delegiran v zbor uporabnikov oziroma v zbor izvajalcev delegat, ki je izvolje‘n vbdbor Skupnostfza samoupravno delavsko kontrolo, v odbor skupščine Skupnosti iz... člena tega statuta ali za sodnika v posebno sodišče združenega dela, pristojno za reševanje sporov v Skupnosti, dokler mu traja mandat v tem organu. Ne glede na določbe 1. do 5. odstavka tega člena ne morejo biti delegirani v zbor uporabnikov oziroma v zbor izvajalcev delavci delovne skupnosti oziroma upravnega organa, ki za Skupnost opravlja administrativno-strokovna, tehnična in tem podobna dela. III. DELO SKUPŠČINE 1. Stalne funkcije v skupščini 16. člen V skupščini Skupnosti so stalne funkcije predsednika in podpredsednika skupščine, predsednikov in podpredsednikov zborov ter predsednikov in članov odborov skupščine. Za stalno funkcijo v skupščini je lahko izvoljen, kdor je v skladu z določbami tega statuta lahko delegiran v ustrezni zbor skupščine. Delegati so za predsednika in podpredsednika skupščine voljeni za dve leti, za druge stalne funkcije v skupščini pa za dobo, dokler traja mandat delegacij po zakonu, vendar jih skupščina oziroma zbor lahko že prej odpokliče ali razreši na njihovo prošnjo. Delegatu preneha stalna funkcija v skupščini, še preden poteče mandatna doba delegacij po zakonu: — če prej preneha mandat delegacije oziroma organa, ki ga lahko delegira v ustrezni zbor skupščine; — če zaradi odpoklica ali iz drugih razlogov preneha biti član delegacije oziroma organa, ki opravlja funkcijo delegacije; — če nastopijo druge okoliščine, zaradi katerih po zakonu ali tem statutu ne bi mogel biti več delegiran v isti zbor skupščine. Če je delegat s stalno funkcijo odpoklican ali razrešen oziroma če mu je funkcija prenehala pred potekom mandatne dobe, izvoli skupščina za to funkcijo drugega delegata za preostali del mandatne dobe. Nihče ne more biti izvoljen na isto stalno funkcijo več kto dve mandatni dobi zapored. Pri tem se ne šteje opravljanje funkcije v času, ki je bil krajši od polovice mandatne dobe. Nosilci kandidacijskih postopkov za izbor delegatov za stalne funkcije v skupščini so delovni ljudje in občani, organizirani v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije. 17. člen Predsednik skupščine sklicuje zasedanja skupščine, predlaga dnevni red in skupaj s predsednikoma zborov predseduje skupnim sejam zborov. Predsednik zbora sklicuje ločene seje zbora, predlaga dnevni red teh sej in jim predseduje. Način sklicevanja in potek sej podrobneje ureja poslovnik. Podpredsednik skupščine oziroma zbora nadomešča predsednika, kadar je ta odsoten ali zadržan. 18. člen Predsednik skupščine sklicuje zasedanje skupščine v rokih, predvidenih z njenim programom dela, izjemoma pa tudi zunaj teh rokov, če to terja nujnost obravnavanja zadev, ki s programom dela skupščine niso bile predvidene. 4 »v ••• . • i • • skupščine ali dveh skupščin enot Skupnosti, kot tudi na zahtevo odbora samoupravne delavske kontrole Skupnosti. 19. člen Predsednik zbora skupščine sklicuje ločene seje zbora, kadar sta s sklicem zasedanja skupščine predvideni ločeni seji zborov ali kadar je to potrebno zaradi usklajevanja stališč med delegati v zboru glede vprašanj z delovnega področja skupščine, ali zaradi odločanja o zadevah, o katerih odloča zbor samostojno. Predsednik zbora mora sklicati sejo zbora, če to zahteva tretjina konference delegacij za ustrezni zbor. 20. člen Predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika zborov in predsedniki odborov skupščine sestavljajo predsedstvo skupščine. Predsedstvo obravnava vprašanja v zvezi s programiranjem, pripravo in sklicem sej zborov skupščine in njenih organov ter usklajuje njihovo delo. Sestanke predsedstva sklicuje in vodi predsednik skupščine v skladu s poslovnikom skupščine. Na sestanke predsedstva je vabljen tudi predsednik odbora samoupravne delavske kontrole in po potrebi predsednik strokovnega sveta skupnosti ter drugi, ki s svojim sodelovanjem na seji lahko prispevajo k uspešnejšemu delu predsedstva. 2. Odločanje v skupščini 21. člen Skupščina Skupnosti lahko odloča samo v mejah pooblastil, ki jih ima po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Skupnosti, po drugem v Skupnosti sklenjenem samoupravnem sporazumu ali po zakonu. Skupščina lalfko sklene, da o posamezni zadevi, za katero je pooblaščena, da o njej odloča, odločijo uporabniki in izvajalci z neposrednim izjavljanjem ali po svojih delegatih v organih upravljanja svojih temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. 22. člen O zadevah, za katere je s samoupravnim sporazumom ali z zakonom pooblaščena skupščina Skupnosti, da o njih odloča, sprejemata odločitve oba zbora enakopravno, če s samoupravnim sporazumom ni predvideno, da jih sprejema en sam zbor samostojno. S poslovnikom skupščine se lahko določi, da v vprašanjih o delu in poteku skupne seje zborov odloča skupščina kot eno telo. 23. člen Odločitev je v skupščini sprejeta, kot je v enakem besedilu sprejeta v obeh zborih. Posamezen zbor skupščine lahko sprejema odločitve, če je na seji več kot polovica delegatov glede na skupno število delegatskih mest v zboru. Kadar skupščina odloča kot eno telo, mora biti na skupni seji zborov več kot polovica delegatov glede na skupno število delegatskih mest, v vsakem zboru. 24. člen Če z usklajevanjem stališč delegatov v posameznem zboru skupščine ni mo-. goče doseči soglasja vseh navzočih delegatov, je v zboru sprejeta tista rešitev, za katero se izreče več kot polovica delegatov glede na skupno število delegatskih mest v zboru. S poslovnikom skupščine se lahko določi, da je odločitev o vprašanjih v zvezi z delom in potekom seje zbora oziroma skupne seje zborov sprejeta, če se zanjo izreče več kot polovica navzočih delegatov. Ce je ob volitvah na kandidacijski listi več kandidatov, kot jih je treba izvoliti, so izvoljeni tisti, za katere je glasovalo največ delegatov. 25. člen Če odločitev o zadevi, o kateri odločata zbora skupščine enakopravno, ni sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, oblikujeta zbofa skupno komisijo z nalogo, da v določenem roku pripravi predlog usklajenih stališč. V skupno komisijo imenuje vsak zbor tri delegate. Če zbora skupščine soglašata, so k sodelovanju pri delu skupne komisije lahko povabljeni tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij in organov družbeno-političnih skupnosti. £ Skupna komisija se o pripravi predloga usklajenih stališč, lahko posvetuje z ustreznim organom skupščine in s posameznimi delegati, lahko pa tudi zahteva od ustrezne strokovne službe strokovno mnenje o posameznih vprašanjih. Pri usklajevanju stališč med delegati v skupščini oziroma njenem zboru se delegat lahko opredeli za sporazumno rešitev, ki po njegovi presoji najbolj ustreza utemeljenim posamičnim in skupnim interesom.ter širšim družbenim interesom. Preden se opredeli za določeno rešitev, ima- delegat pravico zahtevati od predlagatelja dodatna pojasnila oziroma podrobnejšo utemeljitev predloga. 28. člen Delegati v skupščini. Skupnosti oziroma njenem zboru so pri delu in odločanju skupščine oziroma njenega zbora enakopravni. Vsak delegat, ki se izkaže z ustreznim pooblastilom, ima pravico in dolžnos'f udeleževati se sej zbora, v katerega je delegiran, ter v njem sodelovati pri obravnavanju in odločanju v vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, v skladu z določbami poslovnika. Ob pogojih, določenih s poslovnikom, ima delegat na seji zbora pravico načeti tudi vprašanja, ki niso na dnevnem redu. Delegat ne sme brez utemeljenega razloga odkloniti nalog, ki mu jih zaupa zbor ali skupščina. 29. člen Delegat, ki je bil delegiran v skupščino-Skupnosti, je osebno odgovoren svoji delegaciji in konferenci delegacij oziroma organu, ki ga je delegiral, za svoje delo v skupščini oziroma njenem zboru, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve skupščine oziroma zbora. Delegat iz prejšnjega odstavka mora svoji delegaciji in konferenci delegacij oziroma organu, ki ga je delegiral, poročati o delu skupščine oziroma njenega zbora; o sprejetih odločitvah in o svojem delu v skupščini oziroma zboru. 4. Sodelovanje drugih delegatov in predstavnikov v delu skupščine 30. člen Delegati, izvoljeni za stalne funkcije v skupščini Skupnosti, so se dolžni udeleževati sej zborov skupščine in imajo pravico enakppravno sodelovati pri obravnavi, četudi niso delegirani na sejo. Člani delegacij in organov, ki delegirajo za skupščino Skupnosti, se lahko udeležijo seje ustreznega zbora, četudi nanjo niso bili delegirani, in lahko sodelujejo pri obravnavi pod pogoji, določenimi s poslovnikom. Na seji zborov skupščine Skupnosti, so vedno vabljeni in imajo pod enakimi pogoji kot delegati pravico izražati stališča in predlagati rešitve predstavniki Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Republiškega odbora sindikata delavcev republiškega upravnega organa, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, ter strokovnega sveta Skupnosti. Na seje zborov skupščine Skupnosti so k obravnavi posameznih vprašanj lahko povabljeni delegati ali predstavniki drugih izobraževalnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti drugih dejavnosti. Zavoda SRS za šolstvo upravnih organov oziroma organizacij, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in supnosti, ki zaradi posebnega poznavanja problematike ali posebne zainteresiranosti lahko pomembno prispevajo k oblikovanju ustrezne rešitve teh vprašanj. Ti delegati oziroma predstavniki imajo pravico sodelovati pri obravnavi vprašanj, h kateri so bili povabljeni, o teh vprašanjih morajo dajati pojasnila in odgovarjati na vprašanja delegatov. IV. SKUPNI ORGANI SKUPŠČINE 1. Odbori skupščine 31. člen j, Odbori skupščine Skupnosti pripravljajo osnutke oziroma predloge samoupravnih aktov oziroma odločitev, ki jih sprejema skupščina, skrbijo za izvrševanje v Skupnosti sklenjenih samoupravnih sporazumov in odločitev skupščine, spremljajo njihovo izvajanje in s tem seznanjajo skupščino. Pri pripravljanju osnutkov oziroma predlogov odločitev, ki jih psrejema skupščina, se morajo odbori ravnati po njenih smernicah in napotkih. Odbori skupščine so pooblaščeni, da sprejemajo posamične akte in druge izvršilne ukrepe na podlagi samoupravnih splošnih aktov. Odbori skupščine lahko zahtevajo od drugih organov skupščine ter od organizacij in skupnosti uporabnikov in izvajalcev poročila oziroma podatke, potrebne za spremljanje izvajanja samoupravnih sporazumov in odločitev skupščine. Odbori morajd seznanjati skupščino s tem, kako se izvaja posamezen samoupravni sporazum ali njena posamezna odločitev, v rokih, ki jih določajo ti akti, oziroma na zahtevo skupščine. 26. člen Če skupna komisija, ki sta jo zbora skupščine oblikovala za pripravo predloga usklajenih stališč, ne more pripraviti predloga v določenem roku ali če zbora tudi po obravnavi njenega predloga ne uskladita stališč, se zadeva umakne z dnevnega reda skupščine. Če v primeru iz prejšnjega odstavka ni sprejeta odločitev, ki bi jo skupščina morala sprejeti, da se zagotovi opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, mora predsednik skupščine o tem obvestiti Skupščino SR Slovenije. Zadevo, ki jc bila po prvem odstavku tega člena umaknjena z dnevnega reda skupščine, je mogoče ponovno uvrstiti v dnevni red šele, ko je v obravnavi predelanega ali novega gradiva v tej zadevi dosežena med delegacijami uporabni-kpv in izvajalcev primerna stopnja soglasja. 3. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščini 27. člen Pri obravnavi posameznih vprašanj v skupščini oziroma njenem zboru se mora delegat ravnati po smernicah svoje delegacije in konference delegacij oziroma organa, ki ga je delegiral, v skladu z opredelitvami, ki jih vsebujejo samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti, samoupravni sporazum o temeljih plana in drugi samoupravni sporazumi, sklenjeni v Skupnosti, družbeni dogovori, zakoni in drugi akti skupščin družbeno-političnih skupnosti kot tudi smernice družbeno-političnih organizacij. Če delegacija, konferenca delegacij oziroma organ, ki opravlja funkcijo delegacije. zavzema stališče do posameznega vprašanja, mora delegat to stališče izraziti v skupščini oziroma njenem zboru ter ga usklajevati s stališči, ki jih do tega vprašanja izrazijo drugi delegati. 32. člen Skupščina Skupnosti ima naslednja odbora: a) odbor za načrtovanje in programiranje, b) odbor za mrežo šol, usmerjanje vpisa in štipendiranje, c) odbor za organizacijska in kadrovska vprašanja. 33. Člen V delovno področje odbora za načrtovanje in programiranje sodijo zlasti naslednje zadeve: — naloge na področju načrtovanja in programiranja vzgojno-izobraže- valne dejavnosti v Skupnosti — ugotavljanje in usklajevanje potreb po izobraževanju za uporabnike v Skupnosti v drugih usmeritvah — sistem zagotavljanja sredstev za vzgojno-izobraževalno dejavnost v Skupnosti — združevanje sredstev za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti in za druge naloge Skupnosti ter za skupne naloge posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije — namenska uporaba združenih sredstev po sprejetih načrtih — financiranje in sofinanciranje investicij v šolski prostor in opremo iz združenih sredstev — določanje pogojev in meril za prispevke udeležencev izobraževanja k izobraževalnim in drugim storitvam. V delovno področje odbora za mrežo šol, usmerjanje vpisa in štipendiranje spadajo zlasti naslednje zadeve: — organizacija usmerjenega izobraževanja v pedagoških usmeritvah in njegova vsebinska usmerjenost — ugotavljanje in usklajevanje družbenih potreb po izobraževanju v pedagoških usmeritvah (kadrovske in izobraževalne potrebe) — usklajevanje obsega in razmestitve izvajanja vzgojno-izobraževalnih programov ter vpisa v programe in smeri izobraževanja :— analiza vpisa učencev in študentov po vsakoletnem razpisu ter učinkovitosti izvajanja vzgojno-izobraževalnih programov v Skupnosti — dejavnost in določene storitve domov za učence — strokovno in raziskovalno-razvojno delo, pomembno za vzgojo in izobraževanje v Skupnosti, z družbenopolitičnim in obrambnim usposabljanjem mladine vred — dejavnost družbenih organizacij in društev, pomembna za vzgojo in izobraževanje v Skupnosti razpisovanje in podeljevanje štipendij po pravilniku o štipendiranju. V delovno področje odbora za organizacijska in kadrovska vprašanja spadajo zadeve v zvezi z uresničevanjem nalog Skupnosti na področju njene samoupravne organiziranosti, delegatskih odnosov in kadrovskih zadev, kot so: — uresničevanje in izpopolnjevanje delegatskega sistema v Skupnosti • — priprava osnutkov in sprememb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti. statuta in poslovnika skupščine Skupnosti — mnenja in stališča k samoupravnim aktom Izobraževalne skupnosti Slovenije in k skupnim aktom izobraževalnih skupnosti. — odnosi med Skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe — volitve, ifnenovanja, odpoklici in razrešitve v skupščini Skupnosti in njenih organih — družbena priznanja in nagrade — medrepubliško in mednarodno sodelovanje Skupnosti — informacijski sistem v Skupnosti — organiziranost in kadrovska zasedba vzgojno-izobraževalnih organizacij v Skupnosti — povračila stroškov, nadomestila OD in druge pravice delegatov v zvezi z njihovim delom v organih Skupnosti. V zadevah, ki segajo na delovno področje vseh odborov, le-ti sodelujejo med seboj in usklajujejo stališča. Odbori obvezno sodelujejo in oblikujejo skupna stališča glede: — pripravljanja planskih aktov Skupnosti in usklajevanja načrtov izobraževalnih skupnosti — normtivov in standardov vžgojno-izobraževalne dejavnosti — meril za vrednotenje programov oziroma storitev — normativov in standardov za gradnjo in opremljanje šolskih objektov. ter — okvirov za višino naložb. Če nastane dvom, v čigavo delovno področje spada posamezna zadeva, se to rešuje z dogovarjanjem v predsedstvu skupščine. 34. člen Odbori imajo predsednika in 6 članov. Odbor'mora biti sestavljen tako, da je v njem polovica delegatov uporabnikov in polovica delegatov izvajalcev, med temi pa najmanj en študent ali učenec. Člani odbora izvolijo izmed sebe namestnika predsednika odbora. 35. člen Odbori skupščine uresničujejo svoje naloge kolektivno. Odbor lahko organizira svoje delo tako, da posamezni njegovi člani posebej spremljajo in proučujejo določena vprašanja z delovnega področja odbora, vendar pri odločanju o vseh vprašanjih enakopravno sodelujejo vsi. Predsednik in vsak član odbora je osebno odgovoren za svoje delo v njem, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve tega organa. Predsednik in člani odbora so skupščini Skupnosti kolektivno odgovorni za izpolnjevanje njegovih nalog kot tudi ža smotrnost in zakonitost odločitev, ki jih odbor predlaga skupščini. Če skupščina Skupnosti odpokliče posamezne ali vse člane odbora ali jih razreši na njihovo prošnjo, so dolžni opravljati funkcijo, dokler skupščina na njihovo mesto ne izvoli drugih delegatov. 3t>. člen Seje odbora skupščine sklicuje in vodi njegov predsednik. • Predsednik odbora mora sklicati sejo, če to zahteva skupščina Skupnosti, predsednik skupščine, odbor za samoupravno delavsko kontrolo ali najmanj tretjina članov odbora. Poleg članov je na seje odbora vedno vabljen predsednik skupščine Skupnosti. Na seje odborov so lahko povabljeni tudi predstavniki drugih organov skupščine, državnih organov ter samoupravnih organizacij in supnosti, kadar je njihovo sodelovanje pri obravnavanju posameznih vprašanj na seji lahko koristno. Namestnik predsednika odbora nadomešča predsednika, kadar je ta odsoten ali zadržan. 37. člen Odbor skupščine lahko sprejema odločitve, če je na seji več kot polovica .članov. Odbor skupščine sprejema odločitve z usklajevanjem stališč med člani. Če člani odbora ne morejo uskladiti stališč, s sprejemom odličitve pa ni mogoče odlašati, je sprejeta odločitev, za katero se izreče več kot polovica članov odbora. Na zahtevo člana, ki se v primeru iz prejšnjega odstavka ne strinja s sprejeto odločitvijo, mora odbor seznaniti skupščino Skupnosti tudi z njegovim ločenim mnenjem. 38. člen Odbori skupščine Skupnosti lahko za proučevanje določenih vprašanj s svojega delovnega področja oblikujejo stalne ali občasne strokovne komisije oziroma delovne skupine, ki jih vodijo posamezni člani odborov. Komisijam in delovnim skupinam lahko odbori nalože, naj prouče in predlagajo možne rešitve posameznih vprašanj, ne morejo pa jih pooblastiti, da o Četv: OtfšOCuifi. ' 2. Delovna telesa skupščine 39. člen Vsak zbor skupščine Skupnosti lahko oblikuje svoje posebne ali oba zbora skupne delegatske delovne skupine za proučitev posameznih vprašanj z delovnega področja zbora oziroma skupščine. Za spremljanje in proučevanje določenih družbeno-gospodarskih in drugih samoupravnih odnosov v Skupnosti'lahko skupščina v skladu s poslovnikom oblikuje stalne delegatske delovne skupine. Delegatskim delovnim skupinam iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko zbor oziroma skupščina naroči, naj predlože poročilo o ugotovljenem stanju ter predlagajo stališča do posameznih vprašanj ali ukrepe, ki naj bi jih zbor oziroma skupščina sprejela, ne morejo pa jih pooblastiti, da o čem odločajo V delovne skupine iz prevega in drugega odstavka tega člena je lahko imenovan vsakdo, ki je lahko delegiran v skupščino Skupnosti. V skupnih delovnih skupinah morajo biti delegati uporabnikov in delegati izvajalcev. Med delegati ižvajalcev mora biti toliko učencev oziroma študentov, kolikor ustreza naravi nalog delovne skupine. 3. Strokovni svet “ 4(h člen Strokovni svet je skupni strokovni organ uporabnikov in izvajalcev posebne izobraževalne skupnosti za pripravo vzgojno-izobraževalnih programov in za druge strokovne naloge v zvezi z načrtovanjem obsega, organizacije in vsebine izobraževanja v pedagoški usmeritvi. Strokovni svet ima tele naloge: — pripravlja in predlaga skupščini skupnosti programsko zasnovo za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov za pridobitev strokovne izobrazbe in programov za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter programe za specializacije v pedagoški usmeritvi; — pripravlja posamezne vzgojno-izobraževalne programe za pridobitev strokovne izobrazbe v pedagoški usmeritvi in jih skupaj z mnenjem strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izboraževanje predlaga skupščini Skupnosti; — pripravlja in predlaga skupščini Skupnosti program za pridobitev peda-goško-andragoške izobrazbe za inštruktorje, učitelje praktičnega pouka in laborante s srednjo izobrazbo ter program za pridobitev pedagoško-andragoške •izobrazbe v višjem in visokem izobraževanju — pripravlja in predlaga skupščini skupnosti minimalni obseg in vsebino pedagoško-andragoških in psiholoških znanj, ki so sestavina vseh programov za pridobitev visoke strokovne izobrazbe za učitelje v srednjem izobraževanju — pripravlja in predlaga skupščini skupnosti posamezne programe za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter programa za specializacijo v pedagoški usmeritvi; — pripravlja v sodelovanju s strokovnimi sveti drugih posebnih izobraževalnih skupnosti interdisciplinarne programe in jih predlaga skupščini skupnosti; — skrbi za objavo sprejetih vzgojno-izobraževalnih programov; — skrbi za pripravo učbenikov in učnih pripomočkov; — določa obseg in vrsto posebnih, strokovno-teoretičnih in praktičnih znanj, ki jih mora dokazati kandidat pri preskusu znanja, potrebnega za vključitev v izobraževanje po programih za pridobitev višje in visoke strokovne izobrazbe v pedagoški usmeritvi; :— predlaga sestavo komisij za preskus znanja, ki je potrebno za vključitev v izobraževanje po posameznih vzgojno-izobraževalnih programih pedagoške usmeritve; — obravnava pomembnejša strokovna vprašanja o načrtovanju in uresni- čevanjem izobraževanja, ki se uresničuje v Skupnosti ter daje skupščini Skupnosti in njenim organom mnenja in predloge. ... Pri svojem delu strpkovni svet sodeluje z organizacijami združenega dela uporabnikov in izvajalcev, z ustreznimi raziskovalnimi in drugimi organizacijami indruštvi. marksističnimi centri ter s strokovnimi sveti drugih posebnih izobraževalnih skupnosti, v katerih so uporabniki zainteresirani za izobraževanje v pedagoški usmeritvi. 41. člen Preden strokovni svet predloži skupščini vzgojno-izobraževalni program, seznani s predlogom strokovne svete drugih posebnih izobraževalnih skupnosti, ki kažejo določene potrebe in interese za izobraževanje v pedagoški usmeritvi ter z njimi usklajujejo morebitna neskladja. Če predlog programa ni v vsem usklajen z morebitnimi zahtevami strokovnih svetov drugih posebnih izobraževalnih skupnosti, ki kažejp določfene potrebe in interese za izobraževanje v pedagoški usmeritvi, z njimi odpravlja morebitna neskladja. Če predlog programa ni v vsem usklajen z morebitnimi zahtevami strokovnih svetov drugih posebnih izobraževalnih skupnosti, mora strokovni svet hkrati s predlogom programa predložiti skupščini tudi mnenje, ki ga je o spornih vprašanjih del strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje. Strokovni svet Skupnosti lahko na svojo pobudo ali na pobudo drugih obravnava posamezna pedagoško-andragoška vprašanja o načrtovanju in izvajanju usmerjenega izobraževanja v pedagoških usmeritvah m v drugih usmeritvah, za katere so zainteresirani uporabniki v Skupnosti, in daje strokovna mnenja o teh vprašanjih. Strokovni svet mora dati strokovno mnenje oziroma predlog za rešitev kakega vprašanja na zahtevo skupščine Skupnosti, njenega odbora ali delovnega telesa ter na zahtevo odbora samoupravne delavske kontrole Skupnosti. Strokovni svet mora pri svojem delu sodelovati z organizacijami združenega dela uporabnikov in izvajalcev, z ustreznimi raziskovalnimi in drugimi organizacijami, z marksističnimi centri ter s strokovnimi sveti drugih posebnih izobraževalnih skupnosti, v katerih so uporabniki zainteresirani tudi za izobraževanje v pedagoških usmeritvah oziroma, v katerih uporabniki v Skupnosti Uresničujejo svoje izobraževalne potrebe in interese. 42. člen Strokovni svet mora spremljati izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov ter sproti pripravljati in predlagati skupščini skupnosti njihove dopolnitve, kadar to terjajo potrebe dela, družbeni razvoj in razvoj stroke. \' * O k .-v - (V>’ • .-č drm IS ho- samezna pedagoška vprašanja o načrtovanju in i?.vajanju usmerjenega izobraževanja v pedagoški usmeritvi in drugih usmeritvah, za katere so zainteresirani uporabniki v skupnosti, in daje strokovna mnenja o teh vprašanjih. Strokovni svet je dolžan dati strokovno mnenje oziroma predlog za rešitev kakega vprašanja na zahtevo skupščine skupnosti, njenega odbora ali delovnega telesa ter na zahtevo dobora samoupravne delavske kontrole skupnosti. 43. člen Strokovni svet lahko za pripravo osnutka posameznega vzgojno-izobraže-valnega programa oziroma njegovih posameznih sestavin v pedagoški usmeritvi oblikuje posebne delovne skupine ali pa to delo poveri določeni organizaciji združenega dela, ki je za takšno delo usposobljena. Pripravo osnutkov vzgojno-izobraževalnih programov za pridobitev strokovne izobrazbe v višjem in visokem izobraževanju strokovni svet praviloma poveri visokošolskim organizacijam, ki te programe lahko izvajajo. Strokovni svet lahko imenuje v delovne skupine poleg svojih članov tudi strokovnjake z drugih ustreznih področij. Delovne skupine oziroma organizacije iz prvega in drugega odstavka tega člena se morajo ravnati po programski zasnovi, smernicah za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov in napotkih strokovnega sveta skupnosti ter strokovnemu svetu skupnosti predložiti pripravljeno gradivo v določenem roku. Če pripravlja osnutek ali njegove sestavine več organizacij združenega dela, morajo strokovnemu svetu predložiti gradivo, ki je že usklajeno. Če je priprava osnutka ali njegovih določenih sestavin zaupana izobraževalnim organizacijam, predložijo gradivo strokovnemu svetu njihovi sveti. Strokovni svet lahko pripravljena gradiva za vzgojno-izobraževalni program spremeni in dopolni ali pa naloži tistim, ki so jih pripravili, naj jih v določenem roku ustrezno spremenijo ali dopolnijo. 44. člen Skupščina skupnosti določi število članov strokovnega sveta in jih imenuje tako, da so v njem zastopani poleg uporabnikov in izvajalcev v skupnosti še uporabniki in izvajalci iz drugih posebnih izobraževalnih skupnosti, ki izkazujejo določene potrebe in interese po izobraževanju v pedagoški usmeritvi, znanstveni in družbeno-politični delavci ter učenci in študenti. 45. člen Strokovni svetpri izpolnjevanju svojih nalog dela kolektivno na sejah. Njegovi člani so kolektivno odgovorni skupščini Skupnosti za izpolnjevanje teh nalog kot tudi za smotrnost in zakonitost predlogov, strokovnih mnenj in odločitev sveta. Predsednik sveta sklicuje seje, predlaga dnevni red in vodi seje ter predstavlja svet. Vsak član strokovnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo v svetu, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve sveta. Na zahtevo člana, ki na seji sveta ne soglaša z odločitvijo večine, mora svet seznaniti skupščino Skupnosti tudi z njegovim ločenim mnenjem. 46. člen Vzgojno-izobraževalni program, ki ga je sprejela skupščina Skupnosti, se objavi v publikaciji Zavoda SR Slovenije za šolstvo. Izobraževalne organizacije morajo omogočiti učencem in študentom ter uporabnikom vpogled v vzgojno-izobraževalni program, ki ga izvajajo. 4. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 47. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pripravlja samoupravne akte, ki jih na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sprejema skupščina Skupnosti, skrbi za izvajanje teh samoupravnih aktov, sprejema obrambni načrt Skupnosti in neposredno uresničuje druge naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom, predpisi na podlagi zakona in načrti družbeno-političnih skupnosti. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri uresničevanju svojih nalog sodeluje z republiškimi organi, z organi družbeno-političnih in družbenih organizacij, z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Izobraževalne skupnosti Slovenije ter z organi drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. 48. člen Predsednika in člane odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje skupščina Skupnosti izmed delegatov s stalnimi funkcijami v skupščini Skupnosti in izmed družbeno-političnih delavcev, ki jih predlagajo družbenopolitične organizacije. Predsednik in člani odbora so imenovani za čas, dokler traja mandat delegacij po zakonu, vendar jih skupščina lahko že prej razreši in na njihovo mesto imenuje druge. Predsednik odbora sklicuje seje. predlaga dnevni red in vodi seje ter predstavlja odbor. Predsednik in člani odbora so skupščini Skupnosti osebno odgovorni za svoje delo v odboru, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve odbora. V. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA 49. člen Da bi delavci in drugi delovni ljudje lahko uresničevali samoupravno delavsko kontrolo v Skupnosti tako, kot je to določeno s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti in z zakonom, jih morajo njihovi delegati seznanjati z delom skupščine Skupnosti in njenih organov. Na sejah zborov skupščine je lahko navzoč vsak član Skupnosti pod pogoji, ki jih v skladu s tem statutom določa poslovnik. Vsak član Skupnosti ima pravico vpogleda v zapisnike sej skupščine oziroma njenih zborov. Delovna skupnost, ki za Skupnost opravlja administrativno-strokovna, tehnična in tem podobna dela, mu mora dati na njegovo zahtevo posamezen zapisnik na vpogled. Organi samoupravne delavske kontrole samoupravnih organizacij oziroma skupnosti uporabnikov in izvajalcev imajo pravico vpogleda v listine in poslovne knjige Skupnosti. 50. člen Skupščina in njena zbora ter organi skupščine morajo sproti obveščati odbor samoupravne delavske kontrole Skupnosti o vseh sprejetih odločitvah, ki so lahko pomembne za njegovo delo in mu dati zahtevana pojasnila o teh odločitvah. Organi upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov in izvajalcev morajo dati odboru samoupravne delavske kontrole Skupnosti zahtevane podatke in pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem njihovih obveznosti, sprejetih s samoupravnim sporazumom. Delovna skupnost, ki za Skupnost opravlja administrativno-strokovna, tehnična in tem podobna dela, ter njeni posamezni delavci, ki jih je Skupnost pooblastila za opravljanje.določenih vrst pravnih dejanj, morajo dati odboru samoupravne delavske kontrole Skupnosti zahtevane podatke in pojasnila o opravljanju del in nalog, za katere so pooblaščeni. O posameznem vprašanju, ki je pomembno za delo odbora samoupravne delavske kontrole Skupnosti, lahko odbor neposredno zaprosi za strokovno mnenje ustrezno organizacijo ali priznanega strokovnjaka. 51. člen Odbor samoupravne delavske kontrole Skupnosti ima sedem članov, in sicer štiri izmed uporabnikov in tri izmed izvajalcev. Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo delavci in drugi delovni ljudje po svojih delegatih v konference delegacij uporabnikov oziroma v organe upravljanja organizacij in skupnosti izvajalcev na podlagi kandidatne liste, ki jo sprejme skupščina Skupnosti po izvedenem kandidacijskem postopku, določenem s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti. Kadar je na kandidatni listi toliko kandidatov, kolikor jih je treba izvoliti, je kandidat izvoljen, če se je zanj opredelila več kot polovica organov upravljanja. Kadar je kandidatov več, so izvoljeni tisti, za katere se je opredelilo največ organov upravljanja. Rezultate volitev ugotovi skupščina Skupnosti na podlagi sklepov organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti. Določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se primerno uporabljajo tudi za odpoklic člana odbora samoupravne delavske kontrole. Postopek za odpoklic začne skupščina Skupnosti, ko ugotovi, da je podan kateri od razlogov, ki jih za odpoklic določa zakon. 52. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo izmed sebe predsednika odbora in njegovega namestnika. Predsednik odbora, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, sklicuje in vodi seje odbora ter predstavlja odbor v odnosih s skupščino Skupnosti in njenimi organi pa tudi v odnosih z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi. Odbor dela in odloča kolektivno na sejah. Odločitev je v odboru sprejeta, če se zanjo izrečejo vsaj štirje člani. Člani odbora so kolektivno odgovorni delavcem in drugim delovnim ljudem za izpolnjevanje nalog odbora in za zakonitost njegovih odločitev. Vsak član odbora je delavcem in drugim delovnim ljudem osebno odgovoren za svoje delo v odboru, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve odbora. Odbor mora vsaj enkrat na |eto seznaniti delegate v skupščini Skupnosti s svojim delom. VI. ENOTE SKUPNOSTI 53. člen V enoto Skupnosti se lahko organizirajo delavci in drugi delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih uporabnikov, ki z uresničevanjem določenega vzgojno-izobraževalnega programa zadovoljujejo svoje določene kadrovsko-izobraževalne potrebe in interese, in delavci v organizacijah združenega dela izvajalcev, ki ta program izvajajo. Če organizacije združenega dela izvajalcev zadovoljujejo kadrovsko-izobraževalne potrebe istega kroga uporabnikov z izvajanjem dveh ali več sorodnih vzgojno-izobraževalnih programov, se enota Skupnosti lahko oblikuje ob celoti teh programov. , 54. člen Temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost uporabnikov se lahko poveže z drugimi uporabniki in ž izvajalci v več enotah Skupnosti. Temeljna organizacija združenega dela izvajalcev, ki z izvajanjem različnih vzgojno-izobraževalnih progratnov zadovoljuje kadrovsko-izobraževalne potrebe različnih krogov uporabnikov, se lahko poveže s temi uporabniki v več enotah Skupnosti. 55. člen Pobudo za organiziranje v enoto Skupnosti lahko da organ upravljanja vsake temeljne organizacije združenega dela, ki je članica Skupnosti. Organi več takšnih organizacij lahko v ta namen ustanovijo iniciativni odbor. Pobudniki ali njihov iniciativni odbor predlagajo temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim, ki se po določbah tega statuta lahko organizirajo v določeno enoto Skupnosti, naj sodelujejo v postopku samoupravnega sporazumevanja in delegirajo svoje delegate v iniciativni odbor. Iniciativni odbor ugotovi možne udeležence samoupravnega spor;izumeva-hja, pripravi osnutek samoupravnega sporazuma in ga da udeležencem v obravnavo; zanjo določi čas najmanj 30 dni. Na podlagi rezultatov obravnave osnutka določi predlog samoupravnega sporazuma in ga predloži v sprejem vsem udeležencem. 56. člen S samoupravnim sporazumom o organiziranju v enoto Skupnosti in z drugimi samoupravnimi akti enote ali temeljne skupnosti ni mogoče določiti nič. kar bi bilo v nasprotju s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti ali z drugimi samoupravnimi splošnimi akti Skupnosti. 57. člen Skupščino enote Skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Določbe tega statuta, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti predsednika skupščine, predsednikov zborov in delegatov ter na sodelovanje drugih delegatov in predstavnikov v delu skupščine Skupnosti, se primerno uporabljajo tudi za skupščino enote. 6 Če skupščina enote Skupnosti oblikuje skupne organe uporabnikov in izvajalcev za pripravo osnutkov odločitev skupščine ter za spremljanje izvajanja v enoti sklenjenih samoupravnih sporazumov in odločitev skupščine enote ali če oblikuje delegatska delovna telesa, veljajo za delo teh organov oziroma delovnih teles ter za pravice, obveznosti in odgovornosti njihovih članov načela, vsebovana v določbah tega statuta, ki se nanašajo na odbore oziroma delegatske delovne skupine skupščine Skupnosti. 58. člen S samoupravnim sporazumom o organiziranju v enoto Skupnosti se določi število delegatskih mest v njenem zboru uporabnikov tako, da lahko delegirajo delegate v ta zbor neposredno ali po konferencah delegacij vse samoupravne organizacije in skupnosti uporabnikov, ki sklenejo ta sporazum. S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno, da bo med delegati izvajalcev najmanj četrtina učencev ali študentov. S samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka se lahko določi, da zbor uporabnikov skupščine enote opravlja funkcijo konference delegacij za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupščine Skupnosti, skladno z določbami tega statuta. VII. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI 1. Skupne določbe 59.' člen Samoupravni splošni akti Skupnosti so samoupravni sporazumi, statut, programska zasnova za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov in vzgoj-no-izobraževalni programi v pedagoški usmeritvi, načrti in programi Skupnosti, pravilniki, navodila, sklepi in drugi akti, s katerimi se na splošno urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, združenih v Skupnosti oziroma pravice, obveznosti in odgovornosti organov Skupnosti ter delegatov v teh organih. Samoupravni splošni akti Skupnosti morajo biti skladni z zakonom in ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti in tudi ne v nasprotju s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ki jih je Skupnost sklenila ali h katerim je pristopila. 60. člen Postopek sklepanja samoupravnih sporazumov v Skupnosti določajo ti sporazumi v skladu z zakonom in tem statutom. Postopek sprejemanja drugih samoupravnih splošnih aktov ureja ta statut oziroma poslovnik skupščine Skupnosti v skladu s tem statutom. Samoupravni splošni akt je mogoče spremeniti ali dopolniti, ukiniti ali mu podaljšati veljavnost samo po postopku, ki je določen za njegovo sprejemanje. 61. člen Samoupravni splošni akti Skupnosti morajo biti objavljeni, preden začno veljati; če s samim samoupravnim splošnim aktom ni določen poznejši rok začetka veljavnosti, začno veljati dan po objavi. Samoupravni splošni akti, za katere zahteva zakon soglasje Skupščine SR Slovenije, ter spremembe in dopolnitve teh aktov se objavijo šele, ko je to soglasje dano. Če z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom ni določeno drugače, se samoupravni splošni akti objavljajo v Prosvetnem delavcu. Če je bil v Prosvetnem delavcu objavljen predlog samoupravnega splošnega akta, se kot dan objave tega akta šteje dan, ko je bil objavljen v Prosvetnem delavcu ali v pisni obliki sporočen samoupravnim organizacijam in skupnostim uporabnikov in izvajalcev sklep, dh je bi! predlog sprejet, z navedbo, v čem se njegovo besedilo razlikuje od besedila objavljenega predloga. 2. Samoupravni sporazumi 62. člen S samoupravnimi sporazumi, ki jih v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti sklepajo uporabniki in izvajalci v Skupnosti, določajo temelje planov Skupnosti in urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v odnosih svobodne menjave dela in drugih druž-beno-ekonomskih odnosih oziroma v drugih samoupravnih odnosih. Če z zakonom ali samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti ni določeno drugače, začne in vodi postopek samoupravnega sporazumevanja skupščina Skupnosti. Skupščina Skupnosti mora obravnavati pobudo, ki jo za sklenitev določenega samoupravnega sporazuma dajo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno, po svojih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih, po svojih delegatih v skupščini Skupnosti in njenih organih ali po svojih delegatih v odboru za samoupravno delavsko kontrolo Skupnosti kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, družbeno-politični skupnosti in gospodarski zbornici oziroma splošnem združenju. 63. člen Ko skupščina Skupnosti sprejme pobudo za sklenitev določenega samoupravnega sporazuma, da njegov osnutek v obravnavo samoupravnim organizacijam in skupnostim uporabnikov in izvajalcev, da se o njem izrečejo v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni. Če organ, ki je dal pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma, ni tudi pripravil osnutka tega sporazuma, pripravi osnutek ustrezni odbor skupščine oziroma, če skupščina tako sklene, delegatska delovna skupina. 64. člen Ko poteče rok za obravnavo osnutka samoupravnega sporazuma, ugotovi ustrezni odbor skupščine rezultat te obravnave inpredlaga skupščini stališča do posameznih v obravnavi osnutka izraženih predlogov in pripomb. Skupščina Skupnosti določi predlog samoupravnega sporazuma in ga pošlje udeležencem sporazumevanja v sprejem. Samoupravni sporazum je v Skupnosti sklenjen, ko ga sprejme najmanj toliko udeležencev, kolikor je po njegovih določbah potrebno za sklenitev, to ugotovi skupščina Skupnosti. Za ugotovitev iz prejšnjega odstavka lahko skupščina skupnosti v posameznem primeru pooblasti svoj določeni odbor. 3. Statut Skupnosti 65. člen Statut Skupnosti sprejme skupščina Skupnosti potem, ko je bil njegov osnutek najmanj 30 dni v obravnavi v samoupravnih organizacijah in skupnostih uporabnikov in izvajalcev. Če je začet postopek za spremembo oziroma dopolnitev statuta zaradi tega, ker je bil spremenjen oziroma dopolnjen samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti, ker so k temu sporazumu pristopili novi udeleženci, ker so v samoupravni organiziranosti uporabnikov ali izvajalcev nastale takšne spremembe, ki terjajo spremembo števila delegatskih mest ali sestave konferenc delegacij in iž podobnih razlogov, skupščina Skupnosti začasno uredi vprašanja, s katerimi ni mogoče odlašati, s statutarnim sklepom. Statutarni sklep iz prejšnjega odstavka preneha veljati z dnem uveljavitve sprememb oziroma dopolnitev statuta. 4. rosiovmk sioipscine 66. člen Skupščina Skupnosti s svojim poslovnikom v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti in tem statutom podrobneje uredi vprašanja v zvezi s svojim delom in delom zborov, odborov in delegatskih delovnih skupin in sicer: — način programiranja dela zborov skupščine in njenih organov; — metode dela in sodelovanja zborov skupščine in njenih organov; — način sklicevanja in vodenja sestankov predsedstva skupščine; — poslovni red za sklicevanje in potek sej; — postopek sprejemanja odločitev; — način in postopek volitev članov odborov in delegatskih delovnih skupin ter njihovega odpoklica; — način sklicevanja in vodenja sej odborov in delegatskih delovnih skupin; — način in postopek delegiranja delegatov skupščine oziroma zbora v skupne organe, ustanovljene s samoupravnim sporazumom ali družbenim dogovorom, ter njihovega odpoklica; — način in postopek imenovanja ter razrešitve; — način uresničevanja pravic in dolžnosti delegatov v zvezi z njihovim delom v skupščini, njenih zborih in njenih organih; — način vodenja in potrjevanja zapisnikov; — druga podobna vprašanja. 5. Programska zasnova in vzgojno-izobraževalni programi 67. člen Programsko zasnovo za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov za pridobitev strokovne izobrazbe, za izpopolnjevanje oziroma za usposabljanje v pedagoški usmeritvi sprejema skupščina Skupnosti na predlog strokovnega sveta Skupnosti po poprejšnji uskladitvi v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije. Predlog programske zasnove mora biti v obravnavi v samoupravnih organizacijah in skupnostih uporabnikov in izvajalcev najmanj 30 dni pred sejo zborov skupščine. Preden strokovni svet oblikuje predlog iz prejšnjega odstavka, ga mora uskladiti s strokovnimi sveti tistih posebnih izobraževalnih skupnosti, vkaterih so uporabniki izrazili interes za izobraževanje v pedagoški usmeritvi. 68. člen Posamezen vzgojno-izobraževalni program v pedagoški usmeritvi sprejme skupščina Skupnosti na predlog svojega strokovnega sveta. Preden oblikuje predlog vzgojno-izobraževalnega programa, pošlje strokovni svet Skupnosti osnutek v obravnavo odborom skupščine in strokovnim svetom zainteresiranih posebnih izobraževalnih skupnosti ter organizira obravnavo posameznih strokovnih vprašanj s strokovnimi službami organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti, z raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami, marksističnimi centri in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki lahko pripomorejo k reševan ju teh vprašanj. Strokovni svet mora pretehtati vse k osnutku izražene predloge in mnenja oziroma stališča ter zavzeti do njih stališče. 69. člen Za obravnavo predloga posameznega vzgojno-izobraževalnega programa v delegacijah in konferencah delegaicij ter za obravnavanje in odločanje o tem predlogu v zborih skupščine Skupnosti pripravi strokovni svet gradivo, ki obsega zlasti: 1. splošne podatke o programu (naziv programa; naziv usmeritve izobraževanja, zahtevnost programa, naziv smeri v programu, stopnjo zahtevnosti dela, za katere izobražujejo posamezne smeri; poklic ter dela oziroma naloge, za katere omogočajo program in smeri programa, da se pridobi izobrazba za začetek dela; trajanje izobraževanja po programu in po posameznih smereh; strokovni naslov, ki ga dobi udeleženec po končanem izobraževanju); 2. predmetnik programa; 3. osnovne podatke o učnih načrtih, ki jih vsebuje predlog programa (razmerja med skupnim in izbirnimi deli programa; obseg proizvodnega dela oziroma delovne prakse; obseg vključevanja programskih jeder vsebine, ki zagotavljajo enakovreden izobrazbeni standard; zasnova strokovnih znanj za pridobitev izobrazbe za začetek dela); 4. pogoje za vključitev v program in njegove posamezne smeri, pogoje za vključitev v izobraževanje po posameznem izbirnem delu programa, pogoje za napredovanje po programu in pogoje, ki jih mora izpolniti kandidat, da uspešno konča izobraževanje; 5. posebne materialne in kadrovske pogoje za izvedbo programa (posebne zahteve posameznih učnih načrtov v zvezi s specialno opremo učilnic, laboratorijev in šolskih delavnic oziroma delovišč, pogoje za uresničevanje praktičnega pouka ter proizvodnega dela in delovne prakse; vrsto in stopnjo izobrazbe učiteljev, sodelavcev in drugih delavcev, ki izvajajo posamezne učne načrte in sodelujejo pri njihovem izvajanju). V gradivu mora biti navedeno, kako je bila organizirana priprava predloga programa in kdo je sodeloval pri tem delu. Posebej mora biti v gradivu navedeno, kdo je sodeloval pri obravnavi osnutka, rezultat te obravnave, s strokovnimi sveti katerih posebnih izobraževalnih skupnosti je potekalo usklajevanje in kakšen je rezultat tega usklajevanja. Kadar gre za predlog programa za pridobitev strokovne izobrazbe ali programa za izpopolnjevanje, ki omogoča, da se pridobi naslov specialist andrago-ško-pedagoške izobrazbe in programa za izpopolnjevanje oziroma usposabljanje za osvajanje inovacij v vzgojno-izobraževalnem delu, morata biti gradivu priložena mnenje Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje ter stališče strokovnega sveta Skupnosti do tega mnenja. 70. člen Gradivo za obravnavo predloga vzgojno-izobraževalnega programa mora biti delegacijam in organom, ki opravljajo funkcijo delegacije, vročeno najmanj 30 dni pred zasedanjem skupščine Skupnosti. V času iz prejšnjega odstavka mora strokovni svet omogočiti članom delegacij oziroma delegatom za zbora skupščine Skupnosti vpogled v osnovno gradivo za predlog programa in jim dajati zahtevana pojasnila v zvezi s tem gradivom. 71. člen Sprejeti vzgojno-izobraževalni programi se objavijo v Prosvetnem delavcu. 6. Načrti in programi Skupnosti 72. člen Dolgoročne, srednjeročne in letne načrte Skupnosti ter programe vzgojno-izobraževalnih storitev in druge programe Skupnosti sprejema skupščina Skupnosti na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov in drugih samoupravnih sporazumov. Z načrtom oziroma programom Skupnosti ni mogoče naložiti uporabnikom ali izvajalcem materialnih obveznosti, kakršnih niso prevzeli s samoupravnim sporazumom. Za obravnavo predloga načrta oziroma programa morajo imeti delegacije na voljo najmanj 30 dni. Ce skupščina Skupnosti tako določi, mora ustrezni odbor skupščine dati v obravnavo že osnutek načrta oziroma programa. V tem primeru mora pri pripravi predloga upoštevati predloge, mnenja in pripombe, izražene pri obravnavi osnutka. 7. Drugi samoupravni splošni akti Skupnosti 73. člen S pravilniki in navodili ter s sklepi in drugimi splošnimi akti skupščina Skupnosti zagotavlja uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti, ki sojih delavci in drugi delovni ljudje oziroma njihove samoupravne organizacije in skupnosti prevzeli s samoupravnim sporazumom, ter določa način uresničevanja teh pravic, obveznosti in odgovornosti. Za obravnavo predlogov aktov iz prejšnjega odstavka morajo imeti delegacije praviloma najmanj 14 dni. S poslovnikom skupščine se podrobneje določi, v katerih primerih je ta čas lahko izjemoma krajši inv katerih primerih je izjemoma mogoče predlagati določen splošni samoupravni akt na sejah zborov skupščine. 74. člen Skupščina Skupnosti daje, kadar je to potrebno, avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejela, in razlago v Skupnosti sklenjenih samoupravnih sporazumov, če ni za to poblaščen s samoupravnim sporazumom drugorgan. Skupščina Skupnosti lahko pooblasti ustrezni odbor, da po potrebi izda metodološko oziroma tehnično navodilo za izvajanje določenega samoupravnega splošnega akta. Navodilo iz prejšnjega odstavka zavezuje subjekte, na katere se nanaša, da se pri uresničevanju svojih pravic oziroma pri izpolnjevanju svojih obveznosti po njem ravnajo. VIII. SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI ORGANIZACIJAMI IN SKUPNOSTMI 75. člen Skupščina Skupnosti in njeni organi sodelujejo z ustreznimi organi drugih izobraževalnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti drugih dejavnosti. gospodarske zbornice, univerz in združenj oziroma skupnosti vzgojno-izo-braževalnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kot tudi z organi družbeno-političnih organizacij in družbeno-političnih skupnosti, kadar je potrebno z njimi uskladiti programe dela, osnove in merila v svobodni menjavi dela ali stališča v drugih zadevah, ki so skupnega ali širšega družbenega pomena. Sodelovanje z drugimi posebnimi izobraževalnimi skupnostmi ter usklajevanje načrtov z njimi se izvaja v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije in njenih organih, kot tudi v koordinacijskih telesih, oblikovanih v ta namen. Skupščina Skupnosti in njeni organi sodelujejo: — z ustrezno raziskovalno skupnostjo slede usklajevanja programov raziskovalnega dela visokošolskih organizacij ter osnov in meril za vrednotenje tega dela, — s Skupnostjo otroškega varstva Slovenije glede izobraževanja in usposabljanja vzgojiteljev predšolskih otrok, ~ s Telesnokulturno skupnostjo Slovenije glede izobraževanja in usposabljanja telesnokulturnih kadrov. 76. člen Kadar je Skupnost poklicana, da kot udeleženka sodeluje pri družbenem dogovarjanju ali Samoupravnem sporazumevanju z drugimi družbenimi dejavniki o vprašanjih, ki so skupnega pomena, sklepa družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum skupščina Skupnosti. Če v primerih iz prejšnjega odstavka skupščina Skupnosti ne določi drugače, sodeluje v postopku priprave predloga družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma ustrezni odbor skupščine. 77. člen Če Skupnost sklene samoupravni sporazum ali družbeni dogovor, s katerim je predviden skupen delegatski organ udeležencev, delegira delegate v takšen organ skupščina. Delegati se v skupnem organu ravnajo po napotkih in smernicah skupščine ter ji morajo poročati o delu skupnega organa in o svojem delu v njem. V posameznih vprašanjih, ki jih obravnavajo v skupnih organih, lahko delegati zahtevajo mnenja od ustreznega odbora skupščine, strokovna služba, ki opravlja ustrezna dela za Skupnost, pa jim mora priskrbeti potrebne podatke, ki jih zahtevajo. Delegati v skupnih organih so skupščini Skupnosti osebno odgovorni za svoje delo v teh organih, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve teh organov. 78. člen Kadar skupščina Skupnosti oziroma njen pristojni organ ugotovi, da odločitev organa druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti ali družbenopolitične skupnosti lahko vpliva na uresničevanje interesov uporabnikov in izvajalcev v Skupnosti, zavzame do takšne odločitve oziroma njenega osnutka ali predloga stališča in jih sporoči ustreznemu organu. IX. DELEGIRANJE DELEGATOV UPORABNIKOV V SVETE IZOBRAŽEVALNIH ORGANIZACU 79. člen Zbor uporabnikov skupščine Skupnosti delegira v svet vsake izobraževalne organizacije, ki je članica Skupnosti, toliko delegatov, kolikor določa njen statut. Če je izobraževalna organizacija vključena v enoto Skupnosti, delegira delegate iz prejšnjega odstavka zbor uporabnikov skupščine enote. Zbor uporabnikov delegira delegate izmed kandidatov, ki jih predlagajo konference delegacij, ko so prej obravnavale možne kandidate, evidentirane v delegacijah izmed njihovih članov. Ko zbor uporabnikov delegira delegata v svet izobraževalne organizacije, določi tudi čas trajanja njegovega mandata, vendar največ do izteka mandatne dobe delegatov, ki sestavljajo zbor uporabnikov. Zbor uporabnikov, ki je delegata delegiral v svet izobraževalne organizacije, ga lahko predčasno odpokliče ali na njegovo prošnjo razreši, na njegovo mesto pa se delegira drugega delegata. 80. člen Delegat zbora uporabnikov se v svetu izobraževalne organizacije ravna po napotkih in smernicah zbora, ki se je delegiral, ter mu mora poročati o delu sveta in o svojem delu v njem. Pri posameznih vprašanjih, ki jih obravnava svet izobraževalne organizacije, lahko delegat zahteva od zbora uporabnikov stališča do teh vprašanj, od strokovne službe, ki opravlja ustrezna dela za Skupnost, pa potrebne podatke. Delegat v svetu izobraževalne organizacije ne more prevzemati materialnih ali drugih obveznosti v imenu Skupnosti. Delegat v svetu izobraževalne organizacije je zboru uporabnikov, ki ga je delegiral, osebno odgovoren za svoje delo v tem svetu, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi v svetu pa tudi za njegovo delo in odločitve. X. RAZPOLAGANJE IN RAVNANJE S SREDSTVI V SKUPNOSTI 81. člen Finančna sredstva, ki jih v Skupnosti združujejo uporabniki oziroma izvajalci za uresničevanje svobodne menjave dela ali v druge s samoupravnim sporazumom določene namene, je mogoče porabiti samo v te namene in v mejah, ki jih določa letni načrt Skupnosti. Finančna sredstva, ki jih Skupnost pridobi s prihodki od dotacij, subvencij, daril ali volil, je mogoče porabiti Samo za namene, za katere so bila ta sredstva dana. Sredstva iz prejšnjega odstavka, ki so bila dana Skupnosti, ne da bi bil označen namen, in izredne prihodke je mogoče porabiti samo za namene, določene z letnim načrtom Skupnosti. Kot namenska poraba finančnih sredstev se ne šteje njihova začasna uporaba za druge z letnim načrtom Skupnosti določene namene, da bi s tem premostili začasno neuravnovešenost prihodkov in odhodkov Skupnosti. • 82. člen Izplačila finančnih sredstev v Skupnosti temeljijo na letnem načrtu Skupnosti. Izplačila, ki so po samoupravnem sporazumu mogoča le po predložitvi programov, poročil ali obračunov, so dovoljena šele, ko program, poročilo oziroma obračun odobri skupščina oziroma njen pooblaščeni organ. Izplačila, ki so po svoji naravi vezana na sklenitev samoupravnega sporazuma ali pogodbe, so dovoljena šele, ko je takšen akt veljavno sklenjen. Predujme je dovoljeno izplačevati ob posojilih, ki jih določa samoupravni sporazum ali pogodba v skladu s samoupravnim sporazumom. Če je v letnem načrtu Skupnosti namen določenih sredstev določen samo okvirno, odloča o posameznih izplačilih v tem okviru skupščina Skupnosti, če ni za to pooblastila svojega določenega odbora. Z letnim načrtom Skupnosti je posamezen odbor skupščine Skupnosti lahko pooblaščen, da samostojno odloča o izplačilih, načrtovanih za nepredvidene namene, s tem, da izplačilo za posamezen namen ne sme preseči določenega zneska. 83. člen Delovna skupnost, ki za Skupnost opravlja administrativno-strokovna. tehnična in tem podobna dela, izvršuje posamezna izplačila iz sredstev Skupnosti po nalogu predsednika skupščine oziroma predsednika posameznega odbora skupščine ali njegovega namestnika, po nalogu delavca delovne skupnosti po samo v mejah pooblastil, ki jih je v skladu s tem statutom nanj prenesel predsednik tega odbora. Nalog za posamezno izplačilo mora temeljiti na samoupravnem splošnem oziroma posamičnem aktu iz 81. člena tega statuta. Kdor izda nalog za posamezno izplačilo, je osebno odgovoren za njegovo skladnost s samoupravnim splošnim oziroma posamičnim aktom, ki je po tem' statutu lahko podlaga za to izplačilo, kot tudi za njegovo skladnost z zakonom oziroma predpisom na podlagi zakona. 84. člen Če kdo od tistih, ki so se s samoupravnim sporazumom zavezali združevati sredstva v Skupnosti, ne izpolni teh svojih obveznosti pravočasno, je predsednik odbora za planiranje in programiranje oziroma delavec delovne skupnosti v okviru pooblastil, ki jih je nanj prenesel predsednik tega odbora, dolžan ukrepati za izterjavo. Če združevanje sredstev v Skupnosti začasno zaostaja za predvideno dinamiko in zaradi tega ne bi bilo mogoče pravočasno izvršiti dospelih izplačil. lahko odbor za planiranje in programiranje najame premostitveno posojilo s tem, da o najetku posojila poroča skupščini Skupnosti. Odbor za planiranje in programiranje se lahko dogovarja z organi drugih posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije>o vzajemnem zagotavljanju likvidnosti teh skupnosti z medsebojnimi premostitvenimi posojili in s skupnim najemanjem premostitvenih posojil. XI. URESNIČEVANJE NALOG NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 85. člen Skupščina Skupnosti je nosilka nalog, ki jih ima Skupnost na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite po zakonu in predpisih na podlagi zakona ter po družbenem načrtu in načrtih SR Slovenije. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugi organi skupščine opravljajo svoje naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite po smernicah in napotkih skupščine. 86. člen Samoupravni sporazumi, ki jih uporabniki in izvajalci sklepajo v Skupnosti in drugi samoupravni splošni akti Skupnosti morajo biti usmerjeni v utrjevanje obrambne moči, varnosti in trdnosti celotne družbe zlasti s tem. da se utrjujeta pripravljenost in sposobnost delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov za obrambo države, za varovanje in reševanje ljudi in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, in za družbeno samozaščito. Vidiki ljudske obrambe in družbene samozaščite morajo biti zastopani zlasti v vzgojno-izobraževalnih programih, pri razmeščanju izvajanja posameznih vzgojno-izobraževalnih programov in pri naložbah v materialno podlago dela izobraževalnih organizacij. Finančna sredstva za izvajanje nalog Skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene zaščite se zagotavljajo s planskimi akti Skupnosti. V samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo višino povračil za opravljanje vzgojno-izobraževalnih storitev oziroma cene teh storitev, morajo biti upoštevane tudi pravice in obveznosti izvajalcev, da v svojih organizacijah združenega dela izvajajo določene obrambne priprave in priprave za delo v vojni in v drugih izrednih razmerah. Obrambni načrt Skupnosti določa ukrepe za njeno delovanje v razmerah neposredne vojne nevarnosti, v drugih izrednih razmerah in v vojni. Sestavni del obrambnega načrta je statutarni sklep, ki v skladu s predpisi začasno. dokler to terjajo izredne razmere, ureja sestavo organov Skupnosti, njihova pooblastila in način odločanja tako, da Skupnost v takih razmerah lahko opravlja svoje temeljne naloge. 88. člen Skupščina Skupnosti in njeni organi pri opravljanju nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sodelujejo z ustreznimi organi drugih posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije, s pristojnimi republiškimi organi in z družbeno političnimi organizacijami ter z njimi usklajuje ukrepe na tem področju. 89. člen XII. JAVNOST DELA Delo Skupnosti je javno. Skupščina Skupnosti obvešča javnost o svojem delu, o doseganju ciljev Skupnosti in izpolnjevanju njenih načrtov ter o uresničevanju družbeno-eko-nomskih in drugih samoupravnih odnosov v njej. Seje zborov skupščine in njenih organov so odprte za javnost. Samo pod pogoji, določenimi s poslovnikom skupščine, lahko skupščina oziroma njen organ sklene, da bo obravnava določenega vprašanja zaprta. Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico spremljati seje zborov skupščine in njenih organov ter obveščati javnost o njihovem delu, če ne gre za vprašanja, katerih obravnava je zaprta. Gradiva za seje zborov skupščine so javna. Javne so tudi odločitve skupščine oziroma posameznega zbora ter stališča, izražena v obravnavi. Skupnost objavlja samoupravne splošne akte, načrte in programe ter letna poročila o njihovem uresničevanju v Prosvetnem delavcu. 90. člen Javnost sej zborov skupščine ter javnost skupščinskih gradiv, odločitev in v obravnavi izraženih stališč je mogoče omejiti samo zaradi varovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni po zakonu, predpisu na podlagi zakona ali samoupravnega splošnega akta. Kdor predloži skupščini, njenemu organu ali delovnemu telesu gradivo, ki vsebuje tajne podatke, mora to na gradivu vidno označiti. O omejitvi javnosti sej zborov skupščine, njunih odločitev oziroma v obravnavi izraženih stališč zaradi varovanja tajnih podatkov, odločata zbora na seji. Kdor je seznanjen s tajnimi podatki, mora varovati njihovo tajnost. 91. člen Glasilo Skupnosti je Prosvetni delavec. XIII. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO-STROKOVNIH, TEHNIČNIH IN TEM PODOBNIH DEL ' 92. člen Administrativno-strokovna, tehnična in tem podobna dela, kr omogočajo delavcem in drugim delovnim ljudem, da v Skupnosti po svojih delegatih usklajujejo posamične, skupne in družbene vzgojno-izobraževalne potrebe in interese ter da sprejemajo odločitve v zvezi z zadovoljevanjem teh potreb oziroma uresničevanjem teh interesov, opravlja delovna skupnost skupne strokovne službe, ki jo je Skupnost ustanovila skupaj z drugimi posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in Izobraževalno skupnostjo Slovenije. Med dela iz prvega odstavka tega člena ne štejejo tista dela, ki jih po zakonu opravljajo republiški upravni organi in upravne organizacije, in dela, ki jih opravljajo strokovne službe samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov oziroma izvajalcev. Če skupščina Skupnosti oziroma ustrezni odbor ugotovi, da je za namene iz prvega odstavka tega člena treba opraviti določeno razvojno-raziskovalno ali drugo strokovno delo. ki ne sodi v delovno področje delovne skupnosti ali organov in organizacij iz prvega in drugega odstavka tega člena, zaupa takšno delo specializirani organizaciji ali posameznemu strokovnjaku. XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 93. člen Z dnem uveljavitve tega statuta prenehata veljati statutarni sklep o oblikovanju in delu skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev ž dhe 30. 9. 1980 in statutarni sklep o postopku priprave in sprejemanja vzgojno-izobraževalnih programov z dne ... V času od sprejetja do uveljavitve tega statuta se njegove določbe začasno uporabljajo pri vprašanjih, ki jih statutarna sklepa iz prejšnjega odstavka ne urejata v skladu z zakonom. 94. člen Dokler skupščina Skupnosti ne sprejme poslovnika v skladu s tem statutom, uporablja dosedanji poslovnik, če ni v nasprotju s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti in s tem statutom. 95. člen Dosedanji strokovni svet Skupnosti nadaljuje delo do imenovanja strokovnega sveta v skladu s tem statutom. 96. člen Ta statut se objavi v Uradnem listu SR Slovenije po pridobitvi soglasja Skupščine SR Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi. Predsednik skupščine: dr. Jadran Maček (Op.: Shemo delegatskega sistema objavljamo na 10. strani) SEZNAM PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI PIS ZA PEDAGOŠKO USMERITEV I. Konferenca delegacij za predšolsko vzgojo in varstvo CELJE: 1. Vzgojno-varstvena organizacija Tončke Čečeve, Celje, Maribor-* ska 43 — 2. Vzgojno-varstveni zavod Anice Černejeve, Celje, Kajuhova 5 — 3. Vzgojno-varstveni zavod Zarja. Celje, Zagajškova ulica — 4. Vzgojno-varstveni zavod, Celje, Drapšinova ulica — 5. Vzgojno-varstveni zavod, Mozirje, Nazarje — 6. Vzgojno-varstveni zavod, Rogaška Slatina, Ulica XIV. divizija —J7. VIO Laško, TOZD Vzgojno-varstveni zavod, Laško, Cesta na Svetino — H. Vzgojno-varstvena organizacija, Ravne na Koroškem, Čečovje l/a — 9. Vzgojno-varstveni zavod. Slovenj Gradec, Cankarjeva 5—10. DO VIZ Šentjur pri Celju. TOZD Vzgojno-varstveni zavod, Šentjur pri Celju, Ulica Dušana Kvedra 25 — J L VIO DSSS Šmarje pri Jelšah — 12. Vzgojno-varstveni zavod, Velenje. Prešernova 3 — 13. Vzgojno-varstveni zavod, Šoštanj, Koroška 13 — 14. VIO Žalec, TOZD Vzgojno-varstveni zavod, Žalec, Aškerčeva — 15. Vzgojno-varstveni zavod Janko Herman, Žalec, Savinjske čete 4—16. VIO Žalec, TOZD Osnovna šola L Farčnik, Vransko Sporazuma niso podpisali: 1. Skupnost otroškega varstva, Celje, Gregorčičeva ulica — 2. Občinska zveza prijateljev mladine, Titovo Velenje, Titov trg — 3. VIZ Titovo Velenje, TOZD Osnovna šola Miha Pintar-Toledo, Titovo Velenje, Kidričeva cesta — 4. Vzgojno-varstveni zavod* Šoštanj, Koroška cesta - 5. Vzgojno-varstveni zavod, Titovo Velenje, Prešernova cesta IDRIJA: 1. Vzgojni zavod Pavla Rušta, Vrhpolje pri Vipavi — 2. Vzgojno-varstveni zavod, Ajdovščina, Ob Hublju 1 — 3. Otroški vrtec, Ajdovščina, Idrijska 1 — 4. Vzgojno-varstveni zavod Štefke Majnik, Idrija, Kapetana Mihevca 2—5. Vzgojno-varstveni zavod Marinka Ribičič, Nova Gorica, Trubarjeva 5 — 6. Vzgojno-varstvena enota prt OŠ Solkan, Šolska 25 — 7. Vzgojno-varstvena enota pri OŠ Dobrovo v Brdih —- 8. Vzgojno-varstveni zavod pri OŠ Jože Srebrnič, Deskle —9. Vzgojno-varstvena enota pri OŠ Dornberk — H). Vzgojno-varstvena enota pri OS, Kanal — 11. Vzgojno-varstvena enota pri OŠ, Miren pri Novi Gorici — 12. Vzgojno-varstvena enota pri OŠ Dušan Munih, Most na Soči — 13, Vzgojno-varstveni oddelek pri OS Peter Skalar, Bovec — 14. Vzgojno-varstveni zavod pri OŠ Simon Gregorčič, Kobarid — 15. Vzgojno-varstveni oddelek pri OŠ France Bevk, Tolmin, Tumov drevored ” 4 Sporazuma ni podpisal: Vzgojno-izobraževalni zavod, Tolmin, Rutarjeva ulica LJUBLJANA: 1 Vzgojno-varstveni zavod, Domžale, Savska 3 — 2. Vzgojno-varstveni zavod, Grosuplje, Tovarniška — 3. Otroški vrtec, Grosuplje, Adamičeva 13 —4. Vzgojno-varstveni zavod, Hrastnik, Novi dom 4 — 5. Vzgojno-varstveni oddelek pri OŠ Kranjska gora — 6. Vzgojno-varstveni zavod, Jesenice, Kurilniška — 7. VIZ Jesenice, TOZD VVO Julke Pibernik, Jesenice — 8. Vzgojno-varstveni zavod Antona Medveda, Kamnik, Ulica Borisa Kidriča 23 -—9. Vzgojno-varstveni zavod, Kočevje, Ljubljanska 22 — 10. Vzgojno-varstveni zavod, Kočevje. Cesta na stadion 3 — 11. Vzgojno-varstveni zavod, Kranj, Staneta Žagarja 19—12. Vzgojno-varstveni zavod Kurirček Robi pri OŠ Davorin Jenko, Cerklje na Gorenjskem — 13. Vzgojno-varstveni zavod, Golnik — 14. Vzgojno-varstveni zavod, Tržič, Koroša 24 — 15, Vzgojno-varstveni zavod Sonje Vidmar. Ljubljana. Rezijanska 22 — 16. Vzgojno-varstveni zavod Milan Majcen, Ljubljana, Lepodvorska 5 — 17. Vzgojno-varstveni zavod Litostroj, Ljubljana, Ljubeljska 16—18. Vzgojno-varstveni zavdo Poljane, Ljubljana Strossmayerjeva 3 — 19. Vzgojno-varstveni zavod dr. France Prešeren, Ljubljana, Prešernova 29 — 2S0 točk s prav dobrim uspehom sod točk 15 z odličnim uspehom 720 točk b) za študenta s povprečno oceno 6.0—6.5 600 točk s povprečno oceno 6.6—7.2 650 točk s povprečno oceno 7.3—7.9 720 točk s povprečno oceno 8.0—8.6 SIKI točk s povprečno oceno 8.7—9.3 900 točk s povprečno oceno 9.4—10 10. člen 1.080 točk Vrednost točke iz 9. člena določi skupščina udeležencev samoupravnega sporazuma na ravni republike v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju. 11. člen Število pripadajočih točk določi posameznemu štipendistu štipenditor ob začetku šolskega leta tako, da upošteva doseženi učni uspeh v preteklem šolskem letu, razen pri učencih in študentih v prvem letniku izobraževanja, ki jim pbipada štipendija v višini 480 točk za učence in 650 točk za študente. 12. člen Štipenditor ugotavlja doseženi učni uspeh štipendista na podlagi zaključnega spričevala oziroma potrdila o opravljenih izpitih, ki ga izda izobraževalna organizacija. Podatke za izračun višine štipendije.in dokazila o vpisu mora štipendist predložiti štipenditorju najkasneje do 30. septembra tekočega leta, sicer se mu izplačevanje štipendije začasno prekine. Pri izračunu višine štipendije se upoštevajo le ocene, pridobljene do vključno 31. septembra. Pri izračunu višine štipendije se študentom upošteva povprečje najman j treh ocen opravljenih izpitov, sicer se upošteva ocene izpitov prejšnjega letnika. 13. člen Štipendistu, ki konča študij pred rokom, določenim v vzgojno-izobraževal-nim programom ali statutom, se izplača štipendija kot enkratna nagrada v višini vseh štipendijskih obrokov, ki bi mu pripadali po pogodbi o štipendiranju. 14. člen Štipendija se lahko poveča za 200 točk štipendistom, ki se izobražujejo za pedagoške poklice, pa njihovih kadrov po posameznih občinah primanjkuje, to ugotovi skupščina občine. O tem povečanju štipendije bodo sklepali udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju v skupščini delegatov v občini vsako leto še pred razpisom štipendij. 15. člen Kadrovska štipendija in osebni dohodek še medsebojno izključujeta, prav tako pa štipendist nima pravice hkrati prejemati kadrovske štipendije pri.drugem štipenditorju. III. RAZPIS ŠTIPENDIJ 16. člen Štipenditor dodeljuje štipendije na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi v skupnem razpisu vseh kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev v SR Sloveniji skladno z roki vpisa v izobraževanje. 17. člen Razpisni postopek in izbira kandidatov morata biti končana najkasneje do 15. septembra tekočega leta. Razpis štipendij vsebuje zlasti: — število prostih štipendijskih mest; — pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prosilci: 1 — rok merila za izbiro prosilcev: — rok za prijavo: — dokazila, ki jih mora prosilec predložiti. IV. POSTOPEK ZA DODELITEV ŠTIPENDIJE 18. člen Na podlagi razpisa štipendij pošljejo učenci in študenti štipenditorju prošnjo s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev. 19. člen Kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede izttbraževanja se štejejo overjeni prepisi ali fotokopije letnega spričevala, spričevala o zaključnem i/pitu. potrdilo o opravljenih izpitih, iz katerega mora biti razvidno število vseh izpitov po vzgojno-izobraževalnem programu in potrdilo o vpisu. 20. člen . Kot dokazilo o izpolnjevanju materialnih pogojev za štipendiranje sc štejejo potrdilo o osebnih dohodkih staršev in potrdilo pristojnega organa skupščine občine, kjer je stalno bivališče prosilca o premoženjskem stanju in številu družinskih članov. 21. člen Kot dokazilo o pravici do kadrovske štipendije po 15. členu tega pravilnika se šteje izjava prosilca, da ne prejema druge štipendije oziroma potrdilo, da nima obveznosti iz dosedanjega štipendiranja. 22. člen Kot posebno dokazilo lahko štipenditor zahteva tudi mnenje izobraževalne organizacije o prosilčevi družbeno-politični aktivnosti in ustreznih moralnih lastnostih. 2.1. člen Ko! dokazilo o izpolnje' da starši učencev in razredniki osnovnih šol neradi dajejo nega-,vne podatke o.učencih. Slabo-sti> ki jih nekateri skrivajo, se Pokažejo včasih nepričakovano 'n zelo izrazito. Domsko okolje daje posameznikom odlične roožnosti za uveljavljanje pozidnih, pa tudi negativnih nagnjenj. Domski vzgojitelj nima Milostnih podatkov o učencu za načrtno in preventivno vzgojno el°. Menim, da je to tudi eden KPivnih vzrokov, da mora vzgoji-e j. Pri svojem delu večkrat po-®Cl drh po ostrejših vzgojnih ukrepih, kot so kazni. Prav pri lzrekanju le-teh pa nastajajo nrnd strokovnimi sodelavci in Ucenci pogosto nesoglasja. Pri izbiri vzgojnih ukrepov ob Posameznih negativnih pojavih se kažejo dobro razvita permi-sivnost, demokratičnost, humanost itn, pri načinu izrekanja in 1 objavljanja le-teh pa se zdi, da nekoliko zaostajamo. Naj na kratko predstavim tri najbolj sporne zglede, o katerih marsikje nimajo enotnega mne- t Prevladuje mnenje, da je treba v vsakem primeru pošiljati kopije izrečenih vzgojnih ukrepov tudi učenčevim staršem. Nekateri menijo, da morajo starši žmeraj vedeti, kako njihovi otroci v domu delajo in kako se vedejo. Če so v domu kaznovani, prejmejo po pošti kopijo izrečenega vzgojnega ukrepa. V mnogih primerih postanejo vzgojni ukrepi tudi zaradi tega premalo učinkoviti. Zaradi njih se začno družinski prepiri. Oče in mati si izmenjavata očitke za neuspehe in probleme svojih otrok. Če je kdo izmed njiju obremenjen še s kakšno boleznijo ali drugimi težavami, so lifchko posledice še 'hujše. Učenci večkrat prosijo vzgojitelja, naj vzgojnega ukrepa ne sporoči staršem. Za svojo prošnjo imajo prav gotovo zelo utemeljene razloge, ki jih je treba upoštevati. Najbrž imajo svoje starše zelo radi in jih nočejo razočarati ali pa se bojijo podobnih reakcij, kakršne sem že omenil. Spomnim še učenke, ki je obupano potožila: »Samo še to sporočilo manjka moji materi, pa jo bo njena bolezen spravila v grob.« če smo v takih primerih neizprosni in brezčutni, če nam je več do paragrafske doslednosti kot do hudih stisk učencev, ne ravnamo vzgojno. Za obveščanje staršev v takih primerih lahko uporabljamo ustreznejše metode. Pravilneje ravnamo, če jim med obiskom v domu ustno razložimo probleme njihovih otrok ter hkrati ponudimo še koristne napotke za delo z njimi. O Polemiziramo tudi o tem, ali je nujno pošiljati kopije vzgojnih ukrepov delovnim organizacijam, ki učence štipendirajo. Kaj le-ta z njimi počno? Ali se odzivajo nanje vselej vzgojno ali ne? O tem nimamo zanesljivih podatkov, ker nas predstavniki delovnih organizacij ne obiskujejo. Zlasti v tistih delovnih organizacijah, ki nimajo organizirane kadrovske 'službe, lahko taka sporočila tudi zlorabijo in povzročijo učencu nepotrebne težave. Negativno mnenje, ki ga dobijo člani delovnega kolektiva o svojem mlajšem sodelavcu, je ponavadi težko spremeniti. Učenci se takih sporočil najbolj bojijo in hudo zamerijo vzgojitelju, ki jih pošilja. Tudi v tem primeru je boljši ustni, pa tudi telefonski pogovor s predstojnikom delovne organizacije, kot pa pisna sporočila, ki ne dajo strokovnih navodil za nadaljnje ravnanje. O Obstaja tudi mnenje, da je treba vsak vzgojni ukrep, izrečen učencu doma. Objaviti na oglasni deski ali plakatu. Seznanjanje učencev z domskimi vzgojnimi problemi 'in ukrepi je prav gotovo potrebno. Na oglasnih deskah lahko objavljamo splošno vzgojno problematiko doma, ni pa primerno in vzgojno, če na njih objavljamo tudi poimenske vzgojne ukrepe posameznikov. Napake pa delamo tudi vzgojitelji sami, Če pa bi te naše napake objavljali na oglasnih deskah, bi se prav gor tovo počutili zelo užaljene in osramočene. Tako se počutijo tudi učenci. Vzgojni ukrep, razglašen na oglasni deski, naj bi zgolj zastraševal, v resnici pa kaznovanega učenca čustveno odtujuje od vzgojitelja. Užaljeni učenec se raje poveže z vzgojiteljevimi nasprotniki, ki povzročajo vzgojitelju namerne težave. Boljšo obveščenost, predvsem pa boljši vzgojni učinek dosežemo, če vzgojne ukrepe, izrečene posameznim učencem, obravna-vamo pri vzgojnih urah. Najmanj primerno je objavljanje vzgojnih ukrepov na phu katih. Tak način izraža bolj stične kot vzgojne težnje. Obširnejši komentar k temu ni potreben. Objavljena pohvala ali nagrada učenca razveseli in spodbudi k nadaljnji dejavnosti, tako objavljena kazen pa deluje prav nasprotno. Menim, da je na kratkoprika-zana problematika dokaj aktualna. Pedagoška praksa na področju vzgojnega ukrepanja je v različnih domovih različna. Kaže, da bi jo morali vsaj načelno bolj poenotiti in opredeliti njen smisel. Navidez nepomembne napake pri vzgoji se nam večkrat hudo maščujejo. Iz njih izvirajo tudi sjabi odnosi učencev do vzgojiteljev, namerne materialne poškodbe in drugi negativni pojavi v domu. ALOJZ MOKRIN Učiteljski poklic naj bi ne bil samo ženski (Foto: J. Dobinger) Zgledno načrtovanje ^ogovor z Alenko Pučko, vodjo izobraževalnega centra v novomeški Krki na^d5r.80V0rij0 <, Nove,n mestu gospodarstveniki, mislijo ponavadi hkr-o i n Krko- K° Pa iju ki mislijo kot gospodarstveniki in se s|j.‘I;1 ukvarjajo z izobraževanjem, omenijo Novo mesto, imajo v mi-cem ■>’tovarno zdravil Krka in Krkino nagrado mladim raziskoval-v tč-rf Z8®'* Krkine naSrade — njihova zamisel in pomen kažejo, da - r_} de!«vni organizaciji izobraževanje in raziskovanje resno jemljejo. '-uO. Solen nnmomhna ..* j_• V organizaciji izoorazevanje m raziskovanje resno jemljejo. q kako pomembna sta za dobro gospodarjenje, za dobro delo. skl °VP ’maj° *ud' sicer dobro urejeno interno izobraževanje, sem smepa,a 'n se odpravila v Novo mesto. Za pogovor o vseh teh zadevah 0 Prosili Alenko Pučko, vodjo izobraževalnega centra v Krki. ^ Kako načrtujete izobraže-'anje v Krki? »Celotno izobraževanje je rganizacijsko preneseno iz ‘'asih temeljnih organizacij v de-ovno skupnost skupnih služb, (ihr da se P°M'ka izobraževanja "kuje celotno za vso delovno Organizaeijo. Organizacijsko pa ^Peljemo zadeve v našem izobra-^-Halnem središču, ki opravlja : Se izobraževalne storitve za vse coieljrte organizacije, pa tudi za Posameznike, jih uskladimo in I °končho oblikujemo v načrtu zobraževanja za celotno de-0Vn° organizacijo. Ta načrt je estavni del vseh drugih načrtov plovne organizacije, temelji pa • eveda na srednjeročnem načrtu zobraževanja.« ^ Večkrat slišimo, pišemo in 8j|vorimo, da delovne organiza-, I® "‘majo kadrovskih načrtov, Pa jih že imajo, temeljijo — Posebno srednjeročni in dolgo-°cni — na ugibanju ali pa so seznam telefonskih ali hišnih šte-v,|k. Ali velja to tudi za Krko? »Nikakor. Naš srednje-°Cni kadrovski načrt smo izde-.1 I P° razvojnih usmeritvah naše ovne organizacije, temelji pa tuui na načrtu investicij, ki smo jih predvideli za to obdobje. Seveda je tudi finančno ovrednoten. izdelan pa je po profilih poklicev in za vsako leto posebej.« O Vse kaže, da je to delo že utečeno, da priprava kadrovskih načrtov za vas ni novost? — »Celotno področje izobraževanja s štipendiran jem vred je treba pri nas gledati razvojno. Upoštevati moramo celotno razvojno pot, vsa sredstva in vse delo, ki smo ga vložili v razvoj naše delovne organizacije od njenega začetka. V teh petindvajsetih letih smo izoibrazili, usposobili in štipendirali toliko delavcev, da razpisujemo zdaj precej manj štipendij kot v prvih letih, ko smo imeli celo več štipendistov kot delavcev. Potrebovali smo vse profile kemijskih in farmacevtskih poklicev — od inženirja kemije do granulerja. Delavce s srednjo, visoko in višjo šolo smo štipendirali, tiste z nižjo stopnjo izobrazbe, ki jih šole niso dajale, pa smo usposabljali sami. Tako smo morali razviti široko mrežo internega izobraževanja, da smo lahko delali. Ena od oblik tega izobraževanja, ki smo jo z razvojem izpopolnili in izobliko- vali, je gotovo uvajalni seminar, obvezen za delavce, ki se pri nas na novo zaposlijo. Tudi pripravništvo je sestavni del izobraževanja in traja toliko časa, dokler ni delavec usposobljen za samostojno opravljanje del in nalog. Posebej pa je treba omeniti zelo razširjeno izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe. V skladu z razvojnimi programi določimo potrebno kadrovsko sestavo, ki jo skušamo doseči z izo-1 braževanjem ob delu in iz dela, predvsem pa z internim izobraževanjem.« O Ali lahko to zadnjo obliko nekoliko bolj razložite? — »Z internim izobraževanjem usposabljamo ali izobražujemo delavce in delavke za dela in naloge, za katera jih ne usposablja nobena šola. Profilov, ki jih potrebujemo v farmacevtski in kemijski industriji, razen tistih s srednjo, visoko in višjo stopnjo izobrazbe, šole niso dajale. Zato smo se že zelo zgodaj odločili za usposabljanje delavcev za profile, kot so priučeni laborant, ta-bleter, granuler in podobni. Seveda pa se bo moralo tovrstno izobraževanje zdaj vključiti v sistem usmerjenega izobraževanja — kot skrajšani programi.« O O skrajšanih programih veliko govorimo — o tem, ali so potrebni ali ne, o tem, da jih združeno delo potrebuje, šole pa se jih izogibajo... — »V naši delovni organizaciji bo izobraževanje po skrajšanih programih precej potrebno pa tudi zanimanje delavcev za dosedanjo obliko internega izo-braževanja je veliko. V tem vi- dijo delavci možnost napredovanja pri delu, ki ga opravljajo.« O Kaj pa zanimanje za izobraževanje ob delu? — »Precej ga je, čeprav se v zadnjih letih zanimanje zanj res nekoliko zmanjšuje. Zdi se mi, da so bile v preteklosti možnosti za izobraževanje ob delu nekoliko boljše, posebno na neproizvodnem področju. Tako se je v preteklosti kar precej naših delavcev odločalo za študij na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju, na VEKŠ in v računalništvu. Težji je bil — in je še — študij ob delu v kemiji in farmaciji, saj zahteva obvezno udeležbo študentov pri vajah, seminarjih in zato se zanj ne odloči veliko ljudi. V zadnjih letih pa so se tudi razmere v naši delovni organizaciji spremenile: dovolj imamo delavcev z višjo izobrazbo ekonomske, organizacijske in računalniške usmeritve, zato študija ob delu v teh usmeritvah ne pospešujemo več.« O Za konec najinega pogovora le še nekaj besed o vaših pripravah na proizvodno delo in delovno prakso učencev prvih letnikov srednjega usmerjenega izobraževanja... — »Že več let skušamo narediti čimveč, da bi se delavci, ki jih bomo dobili k nam, čim bolje usposobili, da bi že vnaprej spoznali našo de.ovno organizacijo, delo in razmere, v katerih delo poteka, ter zaživeli z našimi delavci. Tako imamo več let pri nas na praksi učenke in učence kemijske in farmacevtske srednje šole pa tudi praktične vaje Osnovno izobraževanje odraslih na slepem tiru Vsa naša zakonodaja od ustave pa do zakona o združenem delu postavlja na prvo mesto človeka in socialistično preobrazbo odnosov na vseh področjih dela in življenja. Vendar pa lahko,človek svoje pravice in dolžnosti uresničuje le, če.ima temeljno izobrazbo, ki mu omogoča sodelovanje pri odločanju. Osnovno splošno izobraževanje ni samo pravica in dolžnost vsakega delovnega človeka, ampak tudi zahteva našega družbenogospodarskega sistema in pogoj za nadaljnje 1 izobraževanje ter uresničevanje pravic dela in samoupravljanja. Čeprav smo v 70. letih s spremenjenimi predpisi zmanjšali osip v osnovni šoli na,najnujnejši, še zmeraj ostaja osnovno splošno izobraževanje zaposlenih aktualno kadrovsko in družbeno vprašanje. V zadnjih letih pri nas skoraj vsi otroci končajo osnovno šolo, težave pa so z delavci, ki osnovnega šolanja niso končali a bodo aktivno delali še 15 in več let. V naši republiki je bilo leta 1978 kar 161.149 nekvalificiranih in 123.975 polkvali-ficiranih delavcev. Tudi če bi upoštevali samo tiste do 40. leta, je to še vedno veliko skoraj nepismenih ljudi. Težko bi namreč rekli, da je pismen človek, ki je šolanje končal v 5. ali 6. razredu, saj je zelo verjetno, da zaradi svojega načina življenja kasneje nikoli več ni vzel v roke knjige. V zadnjih letih je bilo več družbeno-političnih akcij za opismenjevanje ljudi, v katerih so imele pomembno vlogo delavske univerze. Število oddelkov in slušateljev je hitro naraščalo od šolskega leta 1959—60 do 1976—77, od takrat pa se vpis odraslih vsako leto zmanjšuje. Tako se je v izobraževalnem letu 1980—81 zmanjšalo število oddelkov osnovne šole za odrasle za več kot 44 ' ž, število udeležencev pa za 57 ' r v primerjavi z letom 1976—77. Tudi število udeležencev v posameznem oddelku se je zmanjšalo povprečno s 27 na 21. Kakšen je bil torej v šolskem letu 1980—81 vpis odraslih v osnovno šolo na delavskih univerzah? Oddelke od 5. do 8. razreda je organiziralo 29 delavskih univerz, pri petih pa deluje verificirana osnovna šola za odrasle. V 142 oddelkov je bilo vpisanih 3074 kandidatov, posamezni razred pa je uspešno končalo 1789 slušateljev. Kje so vzroki skoraj 42'r osipa? So vpisani udeleženci premalo motivirani, je delo slabo prilagojeno njihovim sposobnostim ali imajo premalo časa za učenje? Motivacija je vsekakor zelo nizka, kar kaže tudi vedno manjši vpis, saj se njihov gmotni položaj po končani osnovni šoli ne izboljša; to pa je za delavce z najnižjimi osebnimi dohodki temeljni motiv izobraževanja. V večini primerov so ti ljudje zaposleni v materialni proizvodnji pri najtežjih fizičnih delih in prihajajo na predavanja preveč utrujeni, da bi lahko zbrano delali. Med njimi je bilo tudi precej žensk, ki so obremenjene z družinskimi obveznostmi. Pomemben vzrok neuspešnosti so najbrž tudi jezikovne pregrade, na katere naletijo delavci iz drugih republik, ki jih je med nekvalificiranimi in polkvalificiranimi kar precej. Ob vsem tem nastaja vprašanje, ali so metode dela s temi slušatelji res dobre. V preteklem letu je bilo opravljenih 44.571 pedagoških urah povprečno 313 na oddelek. V resnici pa je interval med najnižjim in najvišjim številom ur precejšen: od 100 ur pri dopisnem izobraževanju do 680 pri klasičnem pouku. Zaradi vseh že omenjenih obveznosti zaposlenih delavcev ne moremo zviševati števila ur v nedogled, najbrž pa bi bilo pametno razmisliti, ali so slušatelji 5. razreda osnovne šole sposobni samostojnega izobraževanja po dopisni metodi, ki zahteva temeljito poznavanje učnih tehnik in predvsem visoko stopnjo pismenosti. Ali bomo izboljšali izobrazbeno sestavo zaposlenih z možnostjo vpisa v skrajšane programe srednjega usmerjenega izobraževanja brez končane osnovne šole? Najbrž ne bistveno, ker človek, ki ni mogel končati osnovne šole, tudi ne bo mogel uspešno delati v skrajšanem programu, saj bo moral manjkajoče znanje nadomestiti v enakem številu ur pri vsebinah skupne vzgojno-izobrazbene osnove kot tisti, ki so osnovno šolo končali. Pri tem pa je še druga nevarnost. Če se bodo ti delavci prenehali izobraževati po skrajšanem programu, ne bodo imeli niti osnovne šole niti poklicne izobrazbe. Rešitve bi lahko iskali v več-*-jem sodelovanju med delovnimi organizacijami in vzgojno-izo-braževalnimi organizacijami za odrasle. Delovne organizacije bi morale svoje delavce napotiti na izobraževanje, jih motivirati s študijskimi dopusti in podobnimi ugodnostmi, kasneje pa jim omogočiti tudi nadaljevanje izobraževanja. To pa bi bila za delavca tudi gmotna motivacija, saj bi se njegov gmotni položaj zboljšal. JANA BOŽIČ učencev tretjega letnika farmacevtske šole potekajo v naših laboratorijih. Tudi počitniškega dela otrok v naši delovni organizaciji ne gre zanemariti, saj imamo vsako leto povprečno po 400 učencev na počitniškem delu. Zato tudi najbrž ne bo večjih težav pri proizvodnem delu in delovni praksi. Res pa je tudi, da smo se na oboje zelo temeljito pripravili. Najprej smo izbrali dela in naloge, ki jih lahko učenci opravljajo. Naredili smo izvedbene načrte, pa tudi inštruktorje za prvi in drugi letnik imamo že usposobljene.« O Ali bodo pri vas na proizvodnem delu le učenci kemijske usmeritve ali tudi drugih usmeri-tev? — »Sprejeli bomo ISO učencev, od tega 60 kemijske usmeri- tve; 30 pedagoške, 30 naravo-slovno-matematične, 50 gostinske usmeritve in 7 zdravstvene usmeritve. Najtežje je bilo seveda poiskati dela in naloge za učence naravosiovno-matema-tične in pedagoške usmeritve, za druge pa ne, saj zajema naša dejavnost tudi gostinstvo in zdraviliški turizem. Prepričani smo, da so priprave končane. Še zadnjikrat smo sklicali vodje temeljnih organizacij in jih seznanili z zadnjimi nalogami, ki jih morajo opraviti, dali smo jim načrt rokov, inštruktorjem pa izvedbene načrte. Zdaj samo čakamo, da učenci pridejo, se vključijo v življenje naše delovne organizacije in s svojim delom sodelujejo v njem.« JASNA TEPINA Otrok se ne more igrati Igra — najlepša vez med otroki in odraslimi Brez igre bi bilo življenje pusto in otrok se ne bi mogel zdravo razvijati. V časih, ko še ni bilo televizije, je bilo za igro več časa. Otroci niso imeli toliko igrač, kolikor jih že ponuja zadnja industrija prostega časa, toda pomagali so si z domišljijo in pogosteje poslušali babičine pravljice. Protislovno se sliši, če rečemo, da se otrok'v današnjem tako zelo razvitem svetu ne more igrati. Pa vendar ovira igro marsikaj takega, česar nekdaj ni bilo, četudi dajejo zdaj pridobitve znanosti in tehnike več, kakor so lahko otroci kdajkoli imeli. Televizija ovira razmah igre, pa četudi se program dopolnjuje z igralnim televizijskim »setom«. Otroka zvabi v naslonjač ali na preprogo, in potem gleda ure in ure v tisto spremenljivo in privlačno okno v svet: gleda pogosto vsepovprek, razumljivo in nedojemljivo, koristno in manj pomembno. Spoznava marsikaj novega, dobiva slikovne informacije, četudi velikokrat s ponaredki pravega življenja. Televizija zavira igro zlasti tedaj, ko krade otroku čas za razgibalno, ustvarjalno in komunikacijsko igro in ga tako prikrajšuje za možnosti zdravega vsestranskega razvoja osebnosti. Prav zato ni vseeno, kakšno je razmerje med enotirno televizijsko komunikacijo in drugimi oblikami preživ Ijanja prostega časa, ki omogočajo močno čustveno in socialno doživljanje v igri. Tudi šola pogosto zavira razmah igre pri otrocih. Pedagogi se sicer bolj ali manj trudijo, da popestrijo učenje s posebej pripravljenimi didaktičnimi igrami, da bi laže dosegli vzgojno-izo-braževalne smotre, toda to nikoli ni isto kakor samodejno spodbujena otroška igra. Vsekakor je zelo dobro, če šolo običajnega sedenja s prostim časom spreminjamo v šolo učenja z igro, gibanjem in hojo, vendar je posebno v celodnevni osnovni šoli treba zagotoviti poleg obveznosti in prostovoljnosti še ustrezen čas prostosti, da se otrok lahko igra sam čimbolj tako, kot mu ustreza. Prosti čas je ekonomsko zanimiv, zato se je bogato razmahnila tudi industrija za prosu čas. Prav gotovo ji niso v korist ugotovitve raziskovalcev, ki trde, da tudi preobilica igrač zavira otroško igro. Najprej je treba pomisliti. če so različni pripomočki za uporabo prostega časa iz naravnega in umetnega gradiv a lahko povsem enakovreden nadomestek za igrače, ki si jih poustvari s svojo domišljijo otrok sam. Ni rečeno, da bleščeč mavričast plastični konjiček ustrezno nadomesti palico s priveskom papirja. Drugo pa je to, ugotavljajo, da kopica različnih igralnih pripomočkov bega otroka, da se ne more odločiti in pristno osredotočiti na igro z izbrano igračo. To pomeni, da igralec ne potrebuje naenkrat množice igrač. Igrača je njegovo orodje, toda omogočiti mu je treba, da vsakokrat lahko dobi ustrezno kakovostno igračo. Sponatano igro ovira cesto tudi pretiran red. Med igro je treba dati otroku dovolj časa, da v njej lahko res zaživi, se ji povsem preda. Če bi ga takrat opozarjali na pazljivost, da ne bo pomečkal oblekice, ali ga med igro pogosto prekinjali, da mora opraviti kaj drugega, potem igra ne more opraviti svoje nenadomestljive razvojne vloge. Nemalokrat so prav odrasli tisti, ki skazijo svet igre in ne razumejo, da je igra za otroka zelo resna dejavnost, a obenem tudi pot do poznejšega resničnega dela. Intelektualistično usmerjena šola s prenatrpanimi učnimi načrti siromaši vzgojno vlogo igre že s tem, ko prenaša del svojih nalog na družino, sili tudi doma učenca, da mora večino časa presedeti pri nalogah in knjigi, pa se ne more razigrati. Celodnevna osnovna šola vrača igri njeno sovzgojiteljsko vlogo, vendar ne tista, ki vidi izpolnitev prostega' časa predvsem v učnih krožkih in prostovoljnih dejavnostih prostega časa. ne da bi zagotovila možnosti za popolnejše doživljanje prostega časa, ki omogočajo intelektualno in čustveno ubrano sprostitev. Otrokovo igro pa gotovo najbolj ovira'neprijazno in tesno okolje. Kako naj se otrok igra v zatohli sobici, kjer v cigaretnem dimu bivajo še odrasli? Kako naj se igralno sprosti na dvorišču, prenapolnjenem z avtomobili? Tesnobo v betonskih naseljih pa pogosto še dopolnijo malokdaj nasmejani ljudje, ki jih motita otroški v rišč in veselje. V takem okolju se je težko igrati, zato je treba otrokom zagotoviti dovolj časa in dovolj prostora za igro. Otrok ne išče kilometrskih površin, potrebuje pa socialno varne kotičke in naravno čisto okolje, kjer lahko razmahne svojo igralno ustvarjalnost in uporabi igro za razvoj svojih telesnih sposobnosti, odkrivanje okolja tn pridobivanje življenjskih izkušenj, pa tudi za prvinsko samoupravljanje, ko lahko sam in skupaj z drugimi načrtuje, sklepa, uveljavlja svoje zamisli in odloča. Igra je nenadomestljiva pomočnica pri vzgoji za zdravo socializacijo mlade osebnosti, zato nam ne more biti vseeno, kako odpravljamo ali vsaj zmanjšujemo ovire, ki preprečujejo popolnejši razmah igre in zmanjšujejo otrokovo temeljno pravico do igranja. Pred nami je IX. svetovni kongres mednarodne organizacije za pravico otrok do igre, ki bo 19 sdzio v Švici. Razstavo so pripravili po zamisli sodelavcev evropske zveze za prosti čas in rekreacijo ELRA.Z njo naj bi prikazali dejavnosti prostega časa in obenem pomagali staršem, da bi dojeli pomen igre in hkrati spoznali,, kako je treba urediti razmere, v katerih se bodo lahko otroci igrali. Razstavo spremljajo strokovna predavanja. V' vsakem kraju se vnaprej dogovorijo, katero igralno področje jih zanima, zato pri razstavi živahno sodelujejo otroci in odrasli. Tako spoznavajo nove igre, metode prostega časa in preskušajo, kar so jim organizatorji razstave želeli povedati. Zamisel je zanimiva, zato bi bilo prav, če bi se o njej pogovarjali tudi s celjskimi organizatorji sejma Vse za otroka in z drugimi, ki bi lahko pripravili kaj podobnega tudi za naše razmere. dopolnilni pouk, pri katerem bi otroci spoznali in vzljubili svojo domovino in se kolikor toliko usposobili z.a vrnitev vanjo. Hkrati naj bi enakopravno z nemškimi otroki napredovali v nemškem vzgojno-izobraževal-nem sistemu. »Zveza nemških sindikatov zavrača vsakršno administrativno odpuščanje tujih delavcev. Zavedamo se, da bodo nekateri delavci ostali tukaj, drugi pa se bodo vrnili. Zaradi vseh teh resnic moramo torej zagotoviti usposabljanje otrok z$i izobraževanje in delo v Zvezni republiki Nemčiji in v njihovih domovini, ki jo morajo poznati in ljubiti. Pri ustvarjanju možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok tujih delavcev iščemo poti za popolno in učinkovito sodelovanje z deželami, iz katerih so ti delavci in njihovi otroci. Toda najboljše izkušnje imamo z Jugoslovani in z jugoslovanskimi organi,« je poudaril Heinz Goebels, vodja oddelka za tuje delavce pri predsedstvu Zveze nemških sindikatov. Kjerkoli so se člani naše delegacije, ki so pred nedavnim obiskali Zvezno republiko Nemčijo, pogovarjali o naših delavcih, pov sod so povedali, da se Jugoslovani zelo zanimajo za vzgojo in izobraževanje svojih otrok. Bili smo priče -lepim uspehoiVe naših učiteljev, videli smo, djij klubi in kulturna središča našJ0 delavcev odlično delujejo. JugOje slovani si tudi zelo želijo, da bis(. njihovi otroci usposobili za šolapr nje v nemških šolah in da t)0l hkrati obiskovali dopolnilna pouk. jr; Vse to je dobra stran izkušenlp; ki so v resnici dragocene. Veli%( pa je tudi razlogov za to, da lrn morali naši sindikati pogosteje obravnavati problematik^ vzgoje in izobraževanja našiL otrok v drugih deželah, pa tuin jugoslovanski organi bi se mčrn rali učinkoviteje dogovarjati ‘ra učnih načrtih, izbiri in usposatKj Ijanju učiteljev, da bi zagotovile otrokom in učiteljem ustrezno 1'^ teraturo, tisk, knjige in časopiskp Biti bi morali bolj široki in strpn'pc kadar gre za razlike in iskanj‘jn skupnega ter stvarno upoštevaj, stanje, kakršno je in kakšno bole drugih deželah ter kar najboljša izrabiti dobro voljo, želje in ph ] zadevanje tujih organov, pfOjš; svetnih oblasti in sindikatov. Jj Prav gotovo je veliko vzroka1^, za to, da moramo še bolj zavzetij iskati najboljše možnosti za pra n vilno vzgojo in izobraževanj^ naših^rtrok: tistih, ki se bodo vfJv nili v domovino, in tistih, ki bod^, ostali na tujem. Ia, DJORDJE DJURIČ >0 Ludoteka — vir igralne kulture jp IV Iv, li V poplavi najrazličnejših -tek«, bibliotek, kinotek, disco--tek se pojavlja tudi »ludoteka«. O njej so govorili ob potujoči razstavi Igra, gradivo življenja. Razstavo je s sodelovanjem strokovnjakov evropske strokovne organizacije za prosti čas in rekreacijo LLRA organizirala švicarska Pro Juventute. organizacija. ki sc izrecno ukvarja s prostim časom mladih in njiho-v imi problemi. Saj res: knjižnica je v ir bralne kulture, zakaj bi ne imeli podobne ustanove, ki bi bila vir igralne kulture? Igranje je vendar ena temeljnih otrokovih pravic, pa ne samo njegov ih, temv eč tudi ena od prav ic odraslega človeka. Ludoteka bi morala biti v vsakem krajevnem središču, v celodnevni osnovni šoli. Ni bistveno, da ima otrok kopico igrač zmeraj doma ali vsak trenutek pred seboj. Raziskovalci so celo močkov, da hi se < ho mo ludenS lahko znašel, dobil ustreza strokovni nasvet in si sposoif tiste igrače, ki bi jih potre bovl Strokovnjaki prav ijo, da ima l‘ veliko vzgojno vrednost, saj A hteva poseben odnos do skupi'1 lastnine, odgovornost, da se orc d je čisto vrača, razvija se odbitij čut za dobro igračo in še marsj kaj. Ob tem pa pridobivajo višji, igralno kulturo otroci, v si igrala pa tudi starši. Ludoteka je nedvomno o igralne kulture, zvišuje zavesti dobri uporabi pfostega čaš* vendar je ustanov itev take usti* nove zahtevno delo. Igrače * drugače uporabne kakor knjig*) zato je zlasti od otrok težko htevati, da bi jih zmeraj vračali! nespremenjenem stanju. Strošjl za ludoteko bi bili doktij velik čeprav bi se verjetno v vzgoji 1 prosti čas obrestovali. Zamisel)* zanimiv ;t. zato bi se kazalo o nj‘i V ludoteki bi si otroci lahko izposodili vse: tudi železnico. Ludoteka jeni lahko dobra vez med industrijo igrač in igralci. Marsikomu se izpos®i, jena igrača tako priljubi, da jo želi obdržati. To pa se lahko zgodi, j1'-: plača zanjo odkupnino. Ne pozabimo, da gre za kakovostno igračo ihte za razvoj igralne kulture! ugotavljali, da pretirana kopica igrač otroka moti pri igri, ker ga bega, pa se ne more niti mirno odločati niti dodobra vživljati v igro, pa venomer nekaj menjuje. Igrača je igralčevo orodje za dejavnost, zato ga potrebuje le malo. Pomembnejše je, da ima kakovostno igralno orodje, zato ni vseeno, kaj dobi otrok v roke. Ludoteka naj bi bila skladišče narazličnejših igralnih pripo- int jiži pogovarjati zlasti v celodnevrtine osnovnih šolah, krajevnih skufdev nostih, društvih prijateljev ml%ric dine. Razumljivo je, da bi mor3^rt| za delo v ludoteki izobraziti U^lal-ustrezne animatorje prostef'ilr] časa, ki bi spodbujali samolj0 pravno kulturo prostega čas^n kakršno potrebujemo za pop%0 nejše uresničevanje vzgojnefnij, smotra — vsestranskega razvoj osebnosti. RUDI LEŠNl1 Ibrambni poklici in šola 0 se učenci po končani ovni šoli odločajo za poklicno ^.ritev' nastajajo številni n j'h (ne)hote povzro- j starši, včasih tudi učitelji. 11 Je, da usmerjanju učencev znieraj nismo namenili j: ,ezne pozornosti, saj se je za ,j^zvodne poklice doslej odlo-^. tnanj učencev, vse preveč pa 5^e °>lo v neproizvodnih pokli- ^fernalo slovenskih učencev se K Cl ^di za enega izmed antbnih poklicev, čeprav bi AL3 ',^'ti Slovenci ustrezno za-^eani v teh poklicih. K0!. aze> smo v šolah napačno ,jj alh saj smo doslej obravna-|(l obrambne poklice le jobn° in največkrat površno. I(fncev in staršev nismo dovolj 5 pestrim, toda odgo-; delom, ki ga bodo mladi ^dvljali p0 končanem šolanju. (t1 treba posebej poudarjati, |l° Pomembni in potrebni so -c- v ti poklici za našo družbe-nj'Politično skupnost. /onekod (žal, tudi med neka-iC prosvetnimi delavci) po-»'nc'S lsirno rnnenje, češ da Slo-Ijt Cl uismo najprimernejši za ih V ]anie obrambnih poklicev. Seveda ni res, saj je no- da d8td°Vina sl°vens^ega na' o\r v. opažala prav nasprotno. 'tCj-asi komandanti in koman-Partizanskih enot so upravi-^ narodno zaupanje in dokaza-,/fj a smo se Slovenci enako-(Ji Vno bojevali z drugimi jugo-1 anskimi narodi do končne 'a8e in si priborili svobodno joslovansko socialistično JPnost, ki smo jo zmeraj pri-lv*jeni tudi braniti. Zato je v’ da spomnimo učence, pa f1 starše, na našo uspešno pre- teklost, ko jih seznanjamo z možnostmi za izbiro poklica. Učence moramo seznanjati z vsemi obrambnimi poklici takrat, ko obravnavamo vse druge poklice, saj bomo le tako dosegli, da bodo ustrezno ovrednoteni. Prepričani smo, da bi vprašalnik med učenci osnovnih in srednjih šol o tem, kako poznajo naziv in vsebino obrambnih poklicev, pokazal, kako slabo so obveščeni in največkrat ne poznajo ne smeri ne posebnosti teh poklicnih usmeritev. Prav gotovo malo osnovnošolcev ve, da lahko izbirajo med 22 obrambnimi poklici, srednješolci pa se lahko odločajo za eno izmed 5 vojaških akademij, kjer jim je na voljo kar 20 smeri! Da ne govorimo o poklicnem statusu, ugodnostih v času šolanja, takojšnji zaposlitvi in še bi lahko naštevali. Končati je treba z dosedanjim površnim in enkratnim obveščanjem učencev o možnostih šolanja v obrambne namene, zagotoviti jim moramo celostno in vse- binsko bogato seznanjanje med vsem šolskim letom. Šola se mora nenehno zavedati svoje vloge in odgovornosti! Učitelji v osnovnih in srednjih šolah pa lahko v tem času še odpravijo letošnje pomanjkljivosti in poskrbijo, da bodo učenci še pravočasno dobili temeljna navodila za izbiro enega izmed obrambnih poklicev. Le, če bodo prav izbrali poklic, bodo lahko koristili sebi in vsej naši družbeni skupnosti. IVAN HREN Premalo o družbeni samozaščiti V šolah vse premalo govorimo o družbeni samozaščiti kot o sestavini vzgojno-izobraževalnega dela in življenja. Menimo, da je to področje zunaj šole in da bože »nekdo« poskrbel za varnost šole. V resnici pa je zadeva popolnoma drugačna. Če si pozorno ogledamo dokumente ZKJ, Ustavo SFRJ in druga določila, ugotovimo, da je vloga šole kot družbene organizacije posebnega pomena natančno opredeljena, še- posebej pa je poudarjena njena naloga pri razvijanju in krepitvi varnostne kulture vsakega državljana — učenca. Vsak naj bi si pridobil vsaj temelje varnostne kulture: postal naj bi dejaven v samozaščiti, varoval naj bi vse pridobitve socialističnega samoupravljanja, kar je njegova pravica in hkrati obveznost. Vsakemu posamezniku moramo omogočiti ustrezno samozaščitno organiziranost, razvijati moramo njegovo samouprav-Ijavsko zavest pri odpravljanju slabosti samoupravnega socialističnega razvoja in pri varovanju življenja in premoženja. Na sedanji stopnji podružb-Ijanja družbene samozaščite ne smemo pozabiti, da so delovni ljudje in občani sami odgovorni za zaščito in varnost. Samoupravljanje namreč ne more postati celostno, če družbena samo- zaščita ni vključena v samoupravno dejavnost občanov. Če to upoštevamo, lahko upravičeno pričakujemo, da bo tudi šola prispevala pomemben delež k družbeni samozaščiti pri usposabljanju in vzgoji učencev zanjo in vpletala to vzgojo v vzgojno-izo-braževalni proces. Prav gotovo bo treba določneje izraziti, dopolniti in opredeliti nekatere vsebine pri vzgojnih smotrih vzgojno-izobraževalnih programov. To velja tudi za vsebino ne- katerih učbenikov in priročnikov, kar bo gotovo prispevalo k boljšemu usposabljanju učencev. S področja družbene samozaš- čite so za šolo pomembne temeljne prvine varovanja, ki morajo biti sestavni del vsakodnevnega vzgojno-izobraževalnega procesa: svoboščine in samoupravne pravice človeka, varovanje neposrednega, demokratičnega odločanja samoupravljavcev na vseh ravneh, ustavnost in zakonitost. Z vsem navedenim pa je tesno povezano tudi varovanje človekovega življenja in premoženja. V dejavnosti na področju družbene samozaščite pa ima šola tele trajne naloge: vzgajati in usposabljati mora učence na področju samozaščite, nenehno skrbeti za njihovo telesno, tehnično, protipožarno, prometno in drugo zavarovanje, pa tudi za zavarovanje okolja. Odpraviti mora pomanjkljivosti s preventivno dejavnostjo v šoli in usposobiti učence tako, da bodo ustrezno skrbeli zase, za druge in za vso okolico. IVAN HREN JKLIC MILIČNIKA •ivljenje za druge ledišču miličnikove dejavnosti je zmeraj človek k,llcno usmerjanje postajt .■ ^ružbi zaradi njenega I •'ga m dinamičnega razvoja č te Pomembnejše. Z usmerj ‘j moramo vsakomur omog vsestranski razvoj njegov ']s°bnosti in ob tem upoštev; sameznikove možnosti in la: i'1.Pa tudi značilnosti, zahte _,Cev in pogojev dela. Učen e odločajo za poklic po ko ;aJ 0snovni šoli, imajo veli! j,rn°sti: med temi je tudi p ii:’. Vendar odgovoren poki kinnir3' ^ šolanjem za miličr Jev i C’ ? zatltevnostjo pa tu 1 n'mi ugodnostmi tega p ••j j ,T'ec* šolanjem so nas sezn ni 1 ,net'avnem pogovoru v Itp j °L svoji 15-letnici deli jsti Poslala na pot že dv a(ij, roci pogumnih ljudi v i..’, usPos°bljenih miličr ’ 1 bodo namenili svoje ži Ima dru8im- »Miličnik mo »n '811,1 vsakomur, ki je ogr *)„" P,otreben pomoči, hkn (L .‘'‘čmk danes del družb - j kolja, v katerem deluje liz km?d drugim dejal dire ,l0^r|l"azevalnega centra Frai ‘Uetska šola za miličnike 'u sc lahko pohvali s štev: rti c,,0 opremljenimi kat inie Revizijo internega tipa. jm'1^0opremljenimi proste ntesne dejavnosti, z boga in kriminalistični rH„ organov za notran 0en e' ^ri tej šoli je tudi dom , ii C, Veliko tpiovartni,- jižnico »ejem Pdeve j - — J —' ^ v' 1 iL,e’ veliko telovadnic i|,,n.lh 'grišč, strelišče in -is- o naštevali. Naj pove LaJ° kadeti v bližini šol ; Vse potrebno — od fc ega stanovanja in hr Emi/'116’ obutve in nekal jj.e 4 Pripomočkov, do zd |) cSa 'n invalidskega zav I, vanja, dobe pa tudi denar za osebne potrebe. Pred začetkom šolanja morajo kadeti skleniti pogodbo, v kateri so opredeljene njihove dolžnosti in pravice. Povedati je treba, da so kadeti po končanem šolanju in triletni mi-ličniški dobi oproščeni vojaškega roka. Teoretični pouk se prepleta s praktičnim delom, ob prostem času pa lahko kadeti sodelujejo v 30 interesnih dejavnostih, npr. v strelstvu, jamarstvu, radiotelegrafiji, borilnih športih, pevskem zboru in drugih. Kako do poklica miličnik? Kadetska šola za miličnike v Tacnu izobražuje mladino po končani osnovni šoli. Vanjo se lahko vpiše učenec, ki je uspešno končal osnovno šolo in ni starejši od sedemnajst let. Biti mora telesno in duševno zdrav, obvladati mora slovenski jezik in še nekaj: zoper njega ne sme biti izrečen vzgojpi ukrep. Razumljivo je, da mora kandidat za to šolo izpolnjevati tudi določene zdravstvene pogoje glede na zahtevnost poklica. Šolanje traja štiri leta. Na voljo je tudi šola za miličnike v Ljubljani, ki izobražuje odrasle iz dela za potrebe organov za notranje zadeve. Program za obe šoli je enoten (peta stopnja zahtevnosti) in poteka skladno z zakonom o usmerjenem izobraževanju. Tudi to šolanje je štiriletno. Naj povemo, da je pri izobraževalnem centru organov za notranje zadeve tudi višja šola za notranje zadeve (traja dve leti), po višji izobrazbi pa se lahko miličniki odločijo za delo v enotah za kriminaliteto ali kot vodilni delavci v službi državne varnosti, lahko pa se vpišejo tudi v poseben oddelek pravne fakultete, seveda za potrebe organov za notranje zadeve. Naj povemo, da se tudi dekleta odločajo za poklic miličnice (zdaj je že 200 miličnic), saj se po končanem šolanju lahko nadalje usposabljajo. Med štiriletnim šolanjem se kadeti seznanijo z vsemi predpisi in zakonskimi določili, ki zadevajo naloge organov za notranje zadeve pri varovanju ustavne ureditve, osebni varnosti ljudi in premoženja, pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev. Poklic zahteva, da varujejo red in mir in da pomagajo odpravljati posledice naravnih in drugih nesreč. Poudariti je treba tudi to, da je za ta poklic potrebna izjemna pravičnost, požrtvovalnost in pogumnost, hkrati pa tudi velika telesna vzdržljivost. Pestrost poklica Po končanem šolanju opravlja miličnik delo na postaji ali oddelku milice s splošnim delovnim področjem, kjer prevzame odgovornost za določen varnostni okoliš pod mentorjevim vodstvom. Vse postaje milice s splošnim delovnim področjem imajo enega ali več službenih psov, ki miličnikom veliko pomagajo pri njihovem delu. Miličniki, ki jih to delo zanima, se lahko usposobijo na večmesečnem tečaju za vodnike službenih psov. Miličnik pa lahko opravlja svoje delo tudi samo na enem posebnem delovnem področju, kot npr. na prometni, mejni ali železniški postaji milice. Miličniki postaje prometne milice urejajo in nadzorujejo promet in rešujejo prometne nezgode, mejna milica nadzoruje prehode čez državno mejo in skrbi za varnost na tem območju, na postaji železniške milice pa skrbijo miličniki za varnost potnikov na vlakih. Obstaja tudi enota miličnikov — konjenikov, ki nadzorujejo težje dostopne kraje in skrbijo za varnost občanov na teh območjih. Miličnik — gorski reševalec vselej pomaga tam, kjer se v hribih dogajajo nesreče, ki so najpogosteje posledica nepazljivosti ali neustrezne opremljenosti ljubiteljev gora. Na smučiščih vzdr- žuje red in pomaga miličnik — smučar. Naše morje nadzorujejo miličniki v patruljnih čolnih, miličniki potapljači pa pomagajo pri raznih naravnih nesrečah, kot so npr. poplave, in pri reševanju ponesrečencev v rekah, jezerih in morju. Ne smemo pozabiti letalske milice, kjer delajo miličniki — piloti helikopterjev. To področje dela je še posebno zahtevno, zanj se morajo miličniki usposobiti v eni izmed letalskih šol. Obiskali smo postajo milice s splošnim delovnim področjem Ljubljana Vič, postajo mejne milice in letalsko enoto Brnik. O tem bomo poročali v eni izmed naslednjih številk našega časopisa. Milica ima tudi pomembne naloge v izrednih razmerah, neposredni nevarnosti in v vojni. Miličniki — radiotelegrafisti, ki opravljajo to delo vsak dan, se takrat še posebno izkažejo, ko hitro in učinkovito prenašajo potrebna obvestila. Miličnik mora bili zmeraj pripravljen pomagati človeku v težavah, izjemno požrtvovalen pri reševanju življenj in sposoben hitro ukrepati v vsakem, še tako zapletenem položaju. Poklic miličnika je zelo odgovoren in pester, hkrati pa daje zelo veliko zadovoljstva. Razumljivo je, da se mora vsakimi-ličnik najprej dobro usposobiti, da lahko opravlja vse te zahtevne naloge. Za to je poskrbljeno z ustreznim usposabljanjem. Povejmo še, da poteka izobraževanje in napredovanje v milice po načelu »sposobnemu prosto pot«. tsadetska sola za miličnike je odprta v svoje ožje in širše okolje, prireditve so odprte narave. Starši redno vzdržujejo stike in redno obiskujejo roditeljske sestanke in govorilne ure, na posebnih pi^govorih pa rešujejo probleme skupno u učitelji. Najbolj obiskani prireditvi sta prireditev ob koncu šolanja in prireditev ob slovesni zaobljubi novih pripadnikov milice. Tisti, ki se zanimajo za poklic miličnika, lahko dobijo vsa pojasnila v Kadetski šoli za miličnike v Ljubljani,' Tacen 48, telefon 59-666 in na vseh postajah in enotah milice. TEA DOMINKO Miličnik je lahko: Stran U___________________________PROSVETNI DELAVEC - 15. marca 1982 - št. 5 Karel Podhostnik Dušan Kompare Letošnjega 29. januarja smo se na Vrhniki za vselej poslovili od Karla Podhostnika, profesorja pedagogike in filozofije, dolgoletnega učitelja za didaktike na Pedagogoški akademiji v Ljubljani. Bil je pon^roben družbeni delavec, plemenit človek, tiha, nevsiljiva in blaga osebnost, kljub temu pa močna po svojem nastopu in delovanju. Rodil se je v Dragoviču leta 1919 v kmečki družini. Solidno pedagoško izobrazbo si je pridobil na učiteljišču v Mariboru, kjer je maturiral leta 1941. Komaj je nastopil službo kot mlad učitelj, pripravnik na šoli v Šentrupertu nad Laškim, je že moral ob nemški okupaciji zapustiti šolo in se vrniti v rojstno vas. Zaradi svoje narodne zavednosti in svobodomiselnih nazorov se je opredelil za Osvobodilno fronto, sodeloval z aktivisti NOB in z Lackovo partizansko četo ves čas njenega obstoja. Od leta 1942 je občutil vso težo vojne vihre. Septembra 1944 je postal borec Kozjanskega partizanskega odreda in se v njem bojeval proti okupatorju vse do osvoboditve. Po osvoboditvi je vse do svoje prezgodnje smrti opravljal pomembne vodstvene funkcije. Petnajst let je bil ravnatelj osnovne šole v Juršincih, v Podlehniku in v Ormožu. Ob vsem tem je kot izredni študent najprej diplomiral na Višji pedagoški soli v Ljubljani na oddelku za biologijo in kemijo, nato pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz pedagogike in filozofije. Leta 1964 je bil na Pedagoški akademiji v Mariboru izvoljen za profesorja metodike spoznavanja narave in družbe, leta 1965 pa za rednega učitelja didaktike in družbene ureditve SFRJ na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Več let je bil tudi profesor metodike spoznavanja narave na dislociranem oddelku v Novi Gorici. Kar 16 let je bil učitelj didaktikov, to je ključnega predmeta pri izobraževanju učiteljev. Na tisoče študentov je uvedel v pedagoško delo. Več let je bil tudi predsednik komisije za strokovne izpite predmetnih učiteljev in izpraševalec za vzgojno-izobraževalni sistem. Pestra in dolgoletna pedagoška praksa mu je bogatila pedagoške izkušnje. Nesebično jih je vztrajno prenašal na mladi rod. Kot dober predavatelj je s svojo razsodnostjo in plemenito naravo vestno opravljal naloge, ki jih terjata vzgoja in izobraževanje mladega učiteljskega rodu. Bil je dober in razgledan pedagog. Prizadeval si je poglobiti študij na Pedagoški akademiji. Ukvarjal se je tudi s publicistično dejavnostjo. Njegovi prispevki v Sodobni pedagogiki, Vzgoji in izobraževanju in v Prosvetnem delavcu so po tematiki aktualni, po večini so aplikativne narave, po načelu iz prakse za prakso. S svojim publicističnim delom je profesor Podhostnik dokazal sposobnost, kako prenašati teoretična pedagoška spoznanja v prakso, in vnemo za dejavno strokovno in publicistično delo. Naloge, ki mu jih je družba zaupala, je vestno izpolnjeval, pokazal je razvit občutek za napredek naše družbe, pokazal, da zna presojati položaj in da je sposoben obzirne, učinkovite, delovne pobude. Takoj po vojni se je vključil v družbenopolitično delo. Bil je član ZKS od leta 1952, politično je deloval v občini in okraju Ptuj in na Vrhniki. Kot član republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil leta 1974 odlikovan z značko s srebrnim vencem. Svojo pripadnost socialistični samoupravni družbi je izkazoval s samoupravno in družbeno-po-litično dejavnostjo na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Med drugim je bil sekretar OOZKS, v zadnjem času tudi član komisije za študentska vprašanja in vodja delegacije za zbor združenega dela občine Ljubljana Center. Bil je preudaren-in zavzet bojevnik za temelnje cilje naše družbe. To svojo opredelite\' je izpričeval z jasnimi stališči v zvezi z marksistično žasnovanostjo študijskih programov in pri drugih vprašanjih .samoupravnega življenja in dela Pedagoške akademije. Zavedal se je vloge učitelja v vzgojno-izobraževalnem procesu, zato je bil do študentov dosleden. Bil je strog učitelj in hkrati očetovski prijatelj, poklicnim tovarišem pa je bil zanesljiv, zvest in dobrosrčen tovariš. Bil je dragocena osebnost, razumnik, kakršnega potrebuje in ceni naša družba, človek, po svojem odnosu do soljudi spodbuden in posnemanja vreden. Mag. ANA TOMIČ SREDNJA DRUŽBOSLOVNA EKONOMSKA ŠOLA Nova Gorica objavlja v skladu z zakonom in pravilnikom o reševanju stanovanjskih potreb delavcev Ne bi rad zapisal tega, kar ponavadi zapišemo ob smrtih: izgubili smo odličnega prosvetnega delavca, za zmeraj je ostal za njim spomin. To so lepe besede. polne pristne iskrenosti in izgovorjene ali zapisane ob nemem vzdihu, ko nam usta ob smrti otrde in ko se oprijem-Ijemo besed, pač besed, kakršnihkoli besed, da z njimi zakrijemo tisto globoko, presunljivo in neprebolelo, ki se tako in tako ob takšnih priložnostih ne da izgovoriti. Zanj imam nekaj stvarnih besed. Srečevali smo se velikokrat, vendar zmeraj na delovnih mestih: v šolskih ali upravnih zgradbah. Ves naš pogovor, zlasti še, ko smo urednikovali kot zunanji člani pri Prosvetnem delavcu, se je zmeraj sukal okoli stvari, nikoli nismo govorili o sebi. Tako smo se navadili, da ima Dušan veder nasmeh, neko delovno zvestobo v očeh. nevsiljivo pripravljenost, da opravi kakšen delček skupnih obveznosti in da zanj ni veljalo nikoli: ne. Malo smo vedeli o njem kot človeku, ki ima osebno življenje. In še na ulicah je bil pogovor vedno tak. Vsakdo izmed nas je nekoliko temperamentno pripovedoval, s čim si kali telesni in duševni mir pri šolskih in pedagoških drobnarijah, on pa je ostajal tak, kot je bil: s prijaznimi očmi, umevajoč, nevsiljiv, prijateljski. Zadnji najin pogovor je bil pred občinsko zgradbo v ljubljanskem središču. Misliva, ali je pokojnina tisto, kar je kaj vredno za konec ali ni to. In oba sva vedela: za ljudi, ki ne živijo za cilj, da bi dosegli pokojnino, ni pokojnina veliko. Potrebno je, da ostanejo »neupokojeni« tudi tedaj, ko poštar prinaša pokojnino. Vedela sva, da ne zadoščajo »konjički«, dokler je še kaj moči za širše delo. Tako je Dušan Kompare čakal na pokojnino, pred katero je bil: delal bo dalje, enako, z isto vedrino, z enakim nevsiljivim smehom, povsod: v šolstvu, v upravi, na terenu, v športnih organizacijah, kjerkoli. Tega ni dočakal... In po vsem tem lahko zapišem: človek, ki je tako pretkan z resnično delovno vnemo, ostaja med nami tudi, ko ga ni. Ni odločilna družbena raven njegove dejavnosti. Pomembna je vsebina, predvsem pa osebni odnos, ki ne ugasne v človeku, ko je neprisiljen pred nalogami, ki jih zavestno in prostovoljno opravlja. In tak je bil pokojni Dušan Kompare: resničen član delovne inteligence; slovenske, ki ima to odlično mesto, da mora vsakdo izmed nas, ker nas ni veliko, delati za dva. In to nesebično. Brez kakršnihkoli posebnih računov, pač na trošek lastne osebne in družbene zavednosti. Dušan Kompare ostane fak, četudi bo njegov spomin usihal z rodovi, s katerimi je živel in predvsem delal. FRANČEK BOHANEC Vlado Makarovič V kratkem času smo se poslovili že od drugega staroste postojnskih učiteljev. Vlada Makaroviča. Rodil se je leta 1 906 učiteljski družini v Jelšanah in se tudi sam odločil za ne ravno lahko pot prosvetnega delavca. Leta 1926 je maturiral na učiteljišču v Gorici. začel službovanje, vendar ga je fašistični režim kmalu črtiti is spiska tistih, ki naj bi poučevali in vzgajali primorsko mladino. Že leta 1929 je prišel kot emigrant v Jugoslavijo in naprej opravl jal svoje učitel jsko poslanstvo, žal le do avgusta 1942. ko je bil kot napreden učitelj aretiran, sledili pa so zapori in internacija. Takoj po osvoboditvi leta 1945 je prišel Vlado Makarovič spet med svoje ljudi.'na osvobojeno Primorsko. Svoje pedagoško poslanstvo je opravljal na različnih šolah v Postojni, in sicer na osnovni šoli. na gimnaziji (kar odleta 1947 do 1956) in bil ustanovitelj ter upravitelj vajenske šole lesne in kovinske smeri vse do upokojitve, leto 1963. Na te j poti je vselej kazal, kakšen naj bo borec za napredne ideje, saj je bil ob vsem zavzetem pedagoškem delu in morda prav zaradi tega še rezervni poročnik in član ZZB NOV. Z vsem svojim delom nam je ostal v spominu ne le kot dober pedagog, temveč predvsem kot človek širokega srca. pripravljen vsakomur pomagati in razdajati svoje znanje. Ko smo 25. maja 1980 v Postojni postavljali temeljni kamen novega srednješolskega centra, smo bili soglasni, da pripada takšna čast učitelju, ki je vse svoje življenjske moči posvetil razvoju šolstva na Primorskem, posebno na našem ožjem območju. Žal ne bo prerezal vrvice ob odprtju — iztekla se mu je bogata življenjska pot. Človek, ki uči in vzgaja, živi še dolgo! SODELAVCI JAVNO DRAŽBO z zbiranjem pisnih ponudb o prodaji garsonjere (njena neto etažna površina meri 23,75m2} v Novi Gorici. Tolminskih puntarjev 2A4II za izklicno ceno 400.000,0(1 din. Garsonjera je prazna. Obvezen polog, ki znaša 10 odstotkov izklicne cene, mora ponudnik plačati na račun št. 52000-603-30255 pri SDK.Nova Gorica v roku za zbiranje ponudb, sicer ponudbe ne bomo upoštevali. Prometni davek in stroške zemljiško-knjižnega prepisa plača kupec. Pisne ponudbe pošljite na naslov: SREDNJA DRUŽBOSLOVNA EKONOMSKA ŠOLA NOVA GORICA, Erjavčeva št. S, z oznako '»JAVNA DRAŽBA«, do vključno 30. 3. 1982 Pisne ponudbe bomo javno odpirali v prostorih Srednje družboslovne . ekonomsk šole No\ a Gorica, n1 tajnikovi pisarni, dne 5. 4. 1982 ob K), uri. Vse informacije o javni dražbi daje tajništvo srednje šole (tel. 21-090). Obvestilo Rdeči križ Slovenije vabi občane in delovne ljudi, da se y čim večjem številu udeleže krvodajalske akcije. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, odgovoren za krvodajalstvo. Dajanje krvi je dokaz humanosti in solidarnosti, zato pričakujemo na krvodajalski akciji vse zdrave občane in delovne ljudi. APRIL 1982 DOMŽALE L.2., 6.. 7..S..9.. 13. NOVA GORICA 14.. 15., 16., 20., 2 L, 22. VRHNIKA 23. KAMNIK 26. RIBNICA 28., 29., 30. Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, pred- sednica, Tea Dominko, Milanka Dragar, Tone Ferenc, Leopold Kejžar. Marjana Kunej, Vida Nered, Marija Skalar, Janez Sušnik, Zdravko Terpin, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc. Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik. Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 )l n Milan Kajč Pred kratkim je nenadoma odšel od nas Milan Kajč, prosvetni delavec in pisatelj črtic ter novelet. Rodil se je 20. marca 1910 v uradniški družini v Ljutomeru. S svojci se je leta 1924 preselil v Maribor, kjer je maturiral na učiteljišču, nato pa je uči-teljeval v raznih vaseh po Prekmurju in Slovenskih Goricah. Potem je bil več let — vse do upokojitve zaposlen v upravi Večera v Mariboru. Leta 1935 je izšel njegov literarni prvenec — zbirka črtic Odmevi ob Muri, leta 1937 pa roman Tilka. Besedne stvaritve dokazujejo, da je avtor s prefinjeno rahločutnostjo globoko sodoživljal tegobe težaškega vsakdanjika in socialne ter psihične stiske tamakjšnjih preprostih ljudi, ki jih je dodobra spoznal in imel iskreno rad. Vzljubil je idilično lepoto ravnin in zaselkov med kolniki ob Muri, saj je v svojih delih posvetil veliko strani opisom tega odmaknjenega predela slovenske zemlje in tamkajšnjemu svojevrstnemu čaru neizrekljive malanho-lije. V vsaki črtici je natanko osvetlil to ali ono značajsko lastnost in uposobil zanimive osebe: prešerne, šegave, zvijačne, grabežljive, številne matere-trpinke pa mlade razočarance, vase zaprte, ki so se z bremenom molka, opeharjeni in odrinjeni s široke ceste življenja — predajali sanjarjenju ali brezupnemu hrepenenju. V knjigi 'Tilka — glavna oseba je učiteljica novinka, za svoja mlada leta že zelo oblikovana, pokončna osebnost — je avtor vpletel tudi precej avtobiografskih sestavin. Leta 1974 je pri mariborski založbi Obzorja izšlh zbirka nje- S -ii govih črtic in literarnih feljtone’ Školjka. Avtor, ki je zlasti pWl upokojitvi vsako leto po več meU secev preživel na istrski obali p1" Umagu, je plastično prikazal za nimive osebe: žilave domačin^ — ribiče in starce s krpo krašk^i; zemlje in brajdo pred kajžo pSf« razne omahljivce, ki se nis®o znašli v spletu okoliščin v povoji; nih obdobjih. In seveda — šteto: vilne letoviščarje, veseljaške čudaške, zajete v vrtinec dogaja1'« nja kot muhe enodnevnice. Na'*e/ dihovale so ga: lepota morja, ti,ai pične značilnosti obmorske kraJ4 jine, njena pestra barvitost in ti'uP vahnost ljudi. S svojevrstni^0 užitkom pa je iskal starinsk(P° predmete — predvsem iz globi®« morja. Zaradi njegove izrednfSo ljubiteljske vneme je nastal’«1 prav zanimiva zbirka: koščkT' mozaičnih tal, drobci amfo(“e fragmenti reliefov in ničkoliF’ drobcenih predmetov. Iz vodnato globin dviga! drobce lepote daV'°£ nih dni, kakor je iz globin svojih® doživetij zajemal spoznanja'0« dognanja in bolečino — snov svoj besedni mozaik... ^ Prosvetni delavci različni)1'6’ rodov pa se bodo spominjali Mif« lana Kajča tudi kot dolgoletneg^0 člana raznih pevskih društe',e' Pesem, duhovit pogovor, družbi«' iskrenih ljudi — to je imel rad ozračje tihe radosti je najboljP'' ustrezalo njegovi mirni naravi'0 pristnemu tovarištvu in njegoA« toplini človečnosti. NemariF« bodo te vrstice spodbudile UiiT'' mlajše rodove, ki njegovih del ivu poznajo, da sežejo po njih: ta k*"' bodo bralci ohranjali spontiČ'' nanj. In spornih — kljubuj'"' smrti... P GEMA HAFNER ,u ■spe \sn OSNOVNA ŠOLA V ZAVODU ZA REVMATIČNE IN SRČNE bc REKONVALESCENTE ZA MLADINO DR. MARKO GERBE< te ŠENTVID PRI STIČNI bc razpisuje prosta dela in naloge so Pr bc — učitelja — specialista pedagoga, smer DPO za poučevanje v koiPa biniranem oddelku s prilagojenim programom, za določen č*ja (od 15. aprila 1982 do 20. januarja 1983). jvj Na voljo je samsko stanovanje. bc ve ^ k( Obvestilo Vzgojno-izobraževalne organizacije in bralce obveščamo, da imamo na zalogi tale gradiva in pripomočke: Vzgojno-izobraževalni program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe v srednjem, višjem in visokem izobraževanju. Cena 10 din. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v usmerjenem izobraževanju. Cena 10 din. Pripomočki za uporabo samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih šolah. Cena 15 din. SQ SC •pl dt d‘ N zt tv ! CM V Redni razpis m ZG dc J « ^ tu hi di sl d) če Redni razpis prostih del in nalog v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah bomo objavili v 8. številki Prosvetnega delavca, ki bo izšla 26. aprila 1982. Vodstva vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacij prosimo, naj načrtujejo razpisni postopek tako, da bomo prejeli razpise najkasneje do 5. aprila! Razpise pošljite ni naslov: Uredništvo Prosvetnega delavca, 61104 Ljubljana, Poljanski nasip 28. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 250 din za posameznike, 450 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 15 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509. Tiska ČZP Ljudska pravica. ^ ^ ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega koh11 n teja za vzgojo in izobraževanje^-' časnik »Prosvetni delavec (c prost temeljnega davka od prC o meta proizvodov (glej 7. točko1 5 nHcta\/L'ia r-l on a -7 o L-/-vn o r\ ČIL