PROGRAMSKO VOLILNA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL
Zaupanje v fronto mora spodbuditi akcijo
Čas, ki ga živimo spremljajo številni proble-mi. Več kot zaskrbljujoča gospodarska situacija dnevno postavlja pred nas nova odprta vpraša-nja, nemalokrat se porajajo nezuaupanje, ne-moč pa tudi skrb kako ves ta družbeni klobčič nevralgičnih vozlov spraviti pod enotni imeno-valec in ga z akcijo preseči. Ta aktualna poanta našega dela in bivanja je bila pravzaprav rdeča nit te vsebinsko zelo dobre seje, kateri je pridala močan poudarek tudi izjemno dobra udeležba (91,3 odstotna). Le-ta je pravzaprav potrjevala to osnovno sporočilo, kako močno se ljudje pravzaprav zavedajo krize, kako zelo so zaskrb-ljeni in po drugi strani tudi pripravljeni spopasti se z njenimi slabostmi.
Socialistična zveza prerašča v tisto družbeno-politično organizirano silo, kjer je mesto in pro-stor za ustvarjalni dialog in enotno zastavljeno akcijo. »Na nas pa je kako bomo to organizacijo usposobili, da bo v slehemem okolju, ob sleher-nem vprašanju Ijudi kos tej svoji zahtevni vlo-gi«, je v svojih uvodnih razmišljanjih med dru-gim dejal predsednik Drago Černoš.
Že prvi razpravljalec Alojz Skufca (OO ZZB NOV) je opozoril na resnost razmer, na pone-kod že načeto zaupanje, ki vse bolj hromi moti-viranost. S pavšalnim kritiziranjem na splošno in povprek ne bomo prišli nikamor. V osnovnih okoljih se je tudi znotraj socialistične zveze po-trebno odlepiti od forumskega dela kar pomeni kadrovsko pa tudi materialno okrepiti KK SZDL. V svoji razpravi pa je pozval tudi na zoperstavljanje poskusom razvrednotenja NOB na kar opozarjajo nekateri pojavi v širši družbe-nopolitični skupnosti. Ivan Gerbec iz KK SZDL Vrhovci je tako v poročilu kot v programskih usmeritvah (razprava je tekla o obeh točkah dnevnega reda hkrati) pogrešal poglavje o var-stvu okolja. Menil je, da je spričo razsežnosti območja naše občine kot tudi specifičnosti (na-ravne danosti, barje ...) potrebno bolj zagnano poseči v okviru SZDL in vzpostavljati trajen aktivni odnos, ne glede na to, da se v okviru mesta SZDL Ljubljane pravzaprav že organizi-rano spopada s temi vedno bolj aktualnimi vpra-šanji našega življenja in razvoja. To njegovo pobudo so v razpravi podprli še številni drugi razpravljalci. Predsednica društva socialnih de-. lavcev v občini Angelca Žiberna je spregovorila
Konferenca je izvolila
DragoČemoša za profesionalnega predsed-nika ok SZDL
Alekseja Cvetka za neprofesionalnega pod-predsednika OK SZDL
Bojana Osmaka za profesionalnega sekre-taria OK SZDL
Z5 člansko predsedstvo v sestavi: Drago Černoš, Aleksei Cvetko, Boian Osmak, Peter Vrhunc, Aleš Rueh, po en delegat OK ZKS, OS ZSS, OK ZSMS in OO ZZB NOV, Rozka Pohleven, Marjan Jevnikar, Andreika Novak, Anton Maček, Ivan Zalar, Mirko Lebar, Djordje Svetljčič, Franc Sebenik, Magda Ha-dolin, Stane Zerovnik, Zvezda Magister, Ro-mana Grunfeld, Bojan Burnik, Vili Belič, Ivan Koželj, Jože Tanko.
Žirija za podeljevanje prUnanj OF v sesta-vi: Alojz Dolničar, Boian Stembal, Janko Ci-rič, Nastja Skopac, Franc Svetic, Marjan IJnavs, Anton Zaletel, Josip Moretti, Ivan Zagar.
Administrativno-finančna komisija v sesta-vi: Pepca Oprešnik, Rudi Furlan, Vlado Per-ko, Ciril Ropret, Stojan Kastelic, Matija Ke-rekeš, Jože Zumer.
Nadzorni odbor v sestavi: Alojziia Steiner, Julijana Dornik, Srečo Zorn, Ivan Zalar, Ivan Kurent, Pavle Lešnjak, Matjaž Gruden.
Delegacije OK ŠZDL Ljubliana Vič-Rud-nik za Mestno konferenco SZDL Ljubjana, Medobčinski svet SZDL Ljubljanske regiie in Remibliško konferenco SZDL v sestavi: Dra-
fo Cernoš, Tone Fejenc, Vasja Butina, Franc-a Trobec, Borut Suklje, Tanja Seme, Stane Vencelj, Breda Cajhen, Jože Korinšek, Alek-sej Cvetko, Marjan Tomšič, Breda Cižmek, Sergej Vošnjak, Alojz Dolniiar, Vera Gradi-šar, Jože Sojer, Peter Bekeš, Janez Rant, Edo Klanšek, Edo Jurhar, Anton Sebenik, Alojz Skufca, Jože Steh, Ivan Lapajne.
o tem, da imamo v občini precej zdravstvenih in socialnih problemov, katere pa lahko učinkovi-to razrešujemo Ie s prizadevno pomočjo SIS;OV. V delovanju koordinacijskega odbora za druž-bene organizacije in društva velja v prihodnje nameniti več medsebojnega delovanja, saj bi s koordinirano aktivnostjo lahko marsikaj uspešneje razreševali. Po njeni oceni pa bi mo-
rati tudi v socialistični zvezi vsaj na letnih sejah več spregovoriti tudi o delu takšnih organizacij kot je Zveza pionirjev Slovenije, ki prav v teh dneh slavi 40 letnico svojega delovanja. Sergej Vošnjak - član delegacije za RK SZDL je nadvse zaskrbljeno razpravljal o političnih raz-merah v naši širši družbenopolitični skupnosti. Ocenil je, da tudi ta seja odraža veliko mero zaskrbljenosti, ki jo v vsakdanjiku že kar redno spremljata apatija in malodušje. O sožitju in enotnem delovanju jugoslovanskih narodov bo mnogo povedala tudi predstoječa ustavna raz-prava. Marsikje so reakcije danes drugačne od ciljev, ki srao jih izbojevali med revolucijo, zato bo odgovornost v ustavni razpravi toliko večja. Pa vendar se je treba zavedati, da tako kot nima nthče pravice podpisati kapitulacijo, nihče nima pravice popuščati pred že uveljavljenim. Po oce-ni Brede Cajhen - delegatke iz KK SZDL Trnovo vzdušje v času ko opravlja SZDL svoj obračun dela, ni dobro. SZDL dobiva na veljavi in zavedati se moramo, da se vse bolj uveljavlja soglasnost med slovenskim narodom in njego-virri vodstvom, kar pa ne pomeni nikakršnih partikularističnih ali nacionalističnih pretenzij. V okviru SZDL kot množične organizacije mo-ramo storiti vse za večjo motiviranost delovnih ljudi in občanov pri premagovanju vsakodnev-nih težav, še posebej v KS. Ob razmeroma slabih udeležbah v KK SZDL velja pristopiti k iskanju novih, sodobnejših metod dela pa tudi o temah, ki so ljudetn blizu. Tudi ona je kot tudi mnogi razpravljalci opozorila na preštevilčnost organov pri OK SZDL (več kot 30) in apelirala na njihovo zmanjSanje ter se zavzela za bolj problemsko in sekcijsko delo SZDL.
V razpravo je posegel tudi Jože Osterman
- predsednik MK SZDL. Čudilo ga je, da v poročilu in razpravah niso Vičani izpostavili prizadevanj za hitrejši razvoj južnega dela obči-ne, ob tem pa poudaril, da si bo mesto prizade-valo za enakovrednejši razvoj. Opozoril je tudi na razreševanje nekaterih skupnih prpblemov v Ljubljani kot so organiziranost SIS in razreše-vanje perečih skupnih problemov od komunale do usmerjenega izobraževanja. Po njegovem mora sinteza vseh odločitev znotraj SZDL v Ljubljani temeljiti na ravni poenotenih stro-kovnih in politično argumentiranih stališč. Bine
Otorepec - predsednik Sveta potrošnikov je dejal, da se organizirano delovanje potrošnikov v praksi še ni zadostno uveljavilo, čemur botruje še vedno njihov nedorečen status, še vedno pa ostaja odprta dilema o tem, koliko pravic imajo pri uveljavljanju potrošnih dobrin. V novi osnu-tek družbenega dogovora velja vsekakor kot potrošne dobrine vključiti tudi storitve kotnuna-le, PTT in elektro gospodarstva pa tudi mož-nost, da KS uveljavijo zahteve po ukrepanju tržnih inšpektorjev. Sicer pa je bil svet zelo aktiven, še posebej pohvalne pa so bile njegove akcije o informiranju in usposabljanju potrošni-kov. Predsednik OK ZKS Julij Planinc je v dalj-ši razpravi, potem, ko je podal dobro oceno o delovanju SZDL, izpostavil večjo angažira-nost frontnih delov pri delu SZDL in uveljavlja-nju njenih stališč, pa ne samo pri forumskem delu in ne samo na občinskem nivoju. Da je potrebno prav skozi SZDL nuditi več dialoga in pravočasno oblikovati stališča, pa nam potrjuje
Zahvala AIojzu Dolničarju
Iskrena je bila zahvala dosedanjemu pod-predsedniku OK SZDL Alojzu Dolničarju (iz-tekla sta se že dva mandata), ki je v svoii zahvali zaželel vsem novoizvoljenim pa tudi konferenci veliko uspeha.
tudi situacija v občini, ko se srečujemo še vedno z večjimi razvojnimi potrebami in željami kot pa so realne možnosti. Pravočasno in bolj tenko-čutno je zatorej potrebno razjasniti tudi te oko-liščine. Aleš Vest - iz občinske ZTKO je izpo-stavil nekaj kritičnih misli v zvezi z dogajanjem v telesni kulturi. Vse preveč pozabljamo, da se prav tu ljudje organizirajo zaradi njim izvirnih interesov, katere pa z neživljenjskimi oblikami organiziranja kaj hitro podiramo pa tudi spoliti-ziramo, s tem pa zaviramo ustvarjalno m usp«š-no delo v telesni kulturi.                              j
Podpredsednica RK SZDL Božena OstrovrSnft je
čestitala k visoki udeležbi, kar je nedvomno izraz pri-pravljenosti ljudi do dela v SZDL. Menila je, da bo organizacija močnejša če bomo znali poiskati nove probleme in pokazati pot za njihovo razrešitev. Za to pa je potrebno tudi menjati ponekje že kar stereotipne metode dela, ki ljudi premalo motivirajo. V okviru SZDL morajo najti mesto večinska in manjšinska mne-nja (gibanja) ter ob razpravi izpostaviti skupna stališča. Vse preveč pa še pozabljamo na nadzorno funkcijo SZDL, ki bi se vsekakor morala bolj uveljaviti.
Po sprejemu poročila in programskih usmeritev je konferenca sprejela tudi dopolnitev svojih pravil in poslovnika, rebalans finančnega načrta in skJep o za-časnem financiranju. Po razreSnici sedanjih organov so tajno izvolili novo vodstvo in organe. Za novo vodstvo je od 63 delegatov 60 volilo ZA, člani predsedstva pa so bili izvoljeni soglasno.